Štev. 44., leto XVII Sobota, 7. novembra 1959 USI IZDAJA HEPU BLISKI SVETI ZVEZO SINDIKATOV JIIOOSLAVIJB SLAVNI IN ODGOVORNI (JBEDNIB IVO TAVCAB list izhaja v uredniški povezavi Z .RADOM. - NASLOV UR ED-NlSTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA i, POST PRED. 284 — TELEFON UREDNIŠTVA 89-181 do 185, 81-555 in 81-458 - RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI ŠTEV. 500-705/1-83 - POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DIN - NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 IN LETNA 1000 DIN - LIST TISKA CZP •LJUDSKA PRAVICA* - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Ust ustanovljen 20. novembra 1942 1 IV. OBČNI ZBOR REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV fUGOSLAVIIE ZA SLOVENIIO Uspehi so obračun z ostanki nezaupanja v delovne kolektive, njihovo zrelost in sposobnost V sredo in četrtek, dne 4. in 5. novembra, je bil v Festivalni dvorani na Gospo-(*arskem razstavišču v Ljubljani IV. redni občni zbor Republiškega sveta Zveze sUidikatov Jugoslavije za Slovenijo. Na občni zbor je prišlo 275 delegatov. Kot 5°stje pa so se ga udeležili: sekretar Centralnega komiteja ZKS Miha Marinko, Predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, podpredsednik Izvršnega sveta LRS ; iktor Avbelj, sekretar Centralnega sveta ZSJ Dušan Sekič, podpredsednik Republiškega sveta ZS Makedonije Boga Kuzmanovski in sekretar Republiškega sveta 4S Hrvatske Rudolf Car. , Po izvolitvi organov občnega zbora je podpredsednik RS Leopold Krese prebral poročilo o delu Republiškega sveta od III. do IV. občnega zbora. Predsednik ^Publiškega sveta Stane Kavčič pa je nato prebral referat o bodočih nalogah sin-'hkatov. S tem je bil zaključen prvi dan občnega zbora. Drugi dan so delegati razpravljali o poročilih, izrekli razrešnico dosedanjemu Plenumu in izvolili novo vodstvo republiškega sveta. V plenum je bilo izvoljenih • članov, nadzorni odbor pa šteje 7 članov. Iz neposredne proizvodnje je bilo iz-v°ljenih 55 članov. Po zaključni besedi tovariša Staneta Kavčiča je bila prva ple-^ftrna seja republiškega sveta, na kateri so člani plenuma znova izvolili za predsednika tovariša Staneta Kavčiča, za podpredsednika tovariša Jožeta Borštnarja in.Leo-P°lda Kreseta in za tajnika tovariša Borštnika. Izvolili so še predsedstvo in tajništvo. ^ tem je bil zaključen občni zbor in tudi prva plenarna seja novoizvoljenega vod-stva sindikatov Slovenije. , Drugi dan dopoldan je na občnem zboru razpravljal tudi sekretar Centralnega šinite ja ZKS tovariš Miha Marinko: Tovariši in tovarišice! V prvi vrsti želim poudariti , Sroinen napredek, ki so ga sindl-*alne organizacije Slovenije do-pgle v zadnjem času. 2e nekaj se udeležujem vaših občnih borov in dejansko je videti, kali0 naglo raste kakovost razprav-Janja, kako se povečuje razgle-^nost. Zlasti pa je velikega po-J^na letošnja obsežna in težka j.a^oga, ki so jo uspešno izvedli a'ndikati, to je akcija v zvezi s Prejemanjem novih tarifnih pra-Vilnikov. . Vzroki za rezultate, dosežene , ‘Stošnjem letu, imajo svoje ob-V .vne in subjektivne osnove. ..®i veste, da so politični in sin-'kalni forumi že dolga leta sem j.^oljito in vsestransko razprav-laii o načelih socialističnega nagrajevanja po zaslugi, delali so ^ različni praktični predlogi gle-sle sistema' nagrajevanja. Četudi banji niso bili sprejeti, je ven-sak,® vse to prispevalo k uspo-vJ?‘ianju subjektivnih sixl v čim let i k0 smo z začetkom l^tojega leta na podlagi dozore-ekonomskih pogojev dobili ,. konsko korekturo sistema de-dohodka, ki je objektivno jOiogočila prehod od prejšnjega (3 nov način nagrajevanja, smo oelj ie razčiščene pojme, da so jv sindikalni in drugi organi jjjjSIi odločilno spopasti z razni-1 zgrešenimi predstavami o so- cialistični enakosti. Zato so bile subjektivne sile sposobne, da izbojujejo korenit obračun z močnimi uravnilovskimi tendencami, ki so destimulirale produktivnost in nas ovirale k hitrejšemu napredku. V teh razpravah so bili energično poraženi ti laži-sociali-stični pogledi, ki so se deloma še uveljavljali v sindikatih, zlasti pa v manj zavednih plasteh delavstva. Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so odstranjeni zadnji dvomi tudi v državnem aparatu, kakor vsepovsod na terenu o izvedljivosti nagrajevanja po učinku, ker so rezultati tu — to je nagel napredek proizvodnje in izredno zboljšanje političnega razpoloženja v delovnih kolektivih in industrijskih središčih. Ta napredek, katerega nosilci so subjektivne politične sile, zlasti pa sindikati, je pokazal, kako prav smo imeli, da smo odklanjali predloge za izenačevanje potom tako imenovanih tarifnih sporazumov in enostransko orientacijo na poviševanju tarifnih postavk brez norme, akordne in podobnih osnov merjenja proizvodnega učinka. Doseženi rezultati pomenijo obračun z vsemi okostenelimi ostanki nevere v delovne kolektive in njihove organe samouprave, v njihovo zrelost in sposobnost, da sami na licu mesta v konkretnih pogojih izdelajo svoj sistem notranje razdelitve J*.-.--*,: po načelu vsakemu po njegovi zaslugi. Danes je očitno, da bi vsako uravnavanje višine plač od zgoraj bilo potom tako imenovanih tarifnih sporazumov, ki so jih delala industrijska zbornična združenja ali drugače, moralo ovirati stimulus odkrivanja in angažiranja vseh proizvodnih možnosti. Naravno je, da je ta akcija, izvajana tekom letošnjega leta, povzročila nekatera škripanja in 1 ogled v dvorano Gospodarskega razstavišča ob začetku občnega zbora Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo trenja, ki so prišla posebno do izraza tam, kjer subjektivne sile niso bile dovolj sposobne in aktivne, da razjasnijo in onemogočijo nesmiselni odpor nekaterih zaostalih plasti delavcev z mezdno miselnostjo, ki so se postavljali v obrambo nagrajevanja po času. Naravno, da je ta akcija zahtevala maksimalno angažiranje zavestnih socialističnih sil, zlasti v sindikatih. Rezultati so pokazali, da so sindikati na odločilnih popriščih dobro vzdržali to preizkušnjo. Posebna oblika zrelosti organov delavske samouprave in sindikatov se kaže v tem, da kljub izdatno povečanim realnim zaslužkom odnos med plačnim skladom in skladi skupne uporabe ni poslabšan na škodo poslednjih, marveč, da se je odnos popravil v korist družbenih skladov, s katerimi razpolagajo podjetja. To še posebej govori o gospodarski prednosti nagrajevanja po učinku, predvsem pa o visoki zavesti najširših subjektivnih sil našega delavstva, ki danes že mnogo širše gledajo na gospodarjenje v naši socialistični družbi kot celoti. Seveda pa smo dolžni vselej opozarjati tudi na slabosti. Poudariti moram, da ne mislim teh slabosti naglašati kot nek očitek. Akcija, ki so jo sindikati izpeljali v letošnjem letu, je bila tako velika, da je to, kar so uspeli narediti v osnovnih industrijskih panogah ter v vseh večjih podjetjih, absorbiralo ogromno sil in zaradi tega tudi ni bilo možno, da bi se v zadostni meri lotili vseh tistih drobnih in zelo pestrih oblik dejavnosti na raznih področjih, ki neposredno pomenijo razvijanje življenjskega standarda. To so problemi komun, problemi gospoi darjenja v okviru občin, da ne govorim posebej o problemih, ki so in bodo v vseh naših velikih delovnih kolektivih. Na področju gospodarjenja v taki gospodarski enoti, kakršna je občina, bo treba še mnogo napraviti. Pri tem mislim predvsem na gostinstvo, trgovino, soc. uslužno obrt in podobno. Nekdo je govoril o problematiki v gostinstvu in moram reči, da ne verjamem povsem, da ima 80°/o gostinskih podjetij že uvedeno efektivno nagrajevanje po učinku. To vprašanje je res izredno pereče in odprto. Brez dvoma so določeni rezultati doseženi tudi v gostinstvu, toda stvar je še vedno problematična. Podobni problemi pa so tudi v trgovini, da ne govorim o mnogih drugih objektivnih težavah n. pr. v transportu, kjer stvari brez dvoma niso še toliko dognane, tako da bi lahko zagotovili nagrajevanje po učinku tudi tu. Teh panog nikakor še ne moremo primerjati z našimi tovarnami, kjer se lahko delo vsakega posameznika primerno nagrajuje. Problemi v teh panogah so takšni, da jih ne bo moč reševati samo z našimi lastnimi subjektivnimi silami, ker jih je treba reševati in urediti v širšem obsegu. Na področju gostinstva, trgovine in obrti je brez dvoma potrebno razpravljati o vprašanjih večjega investiranja, o tem, ali imamo dovolj razširjeno mrežo takih obratov, ker je to v neposredni zvezi z efektivnim, normalnim dviganjem življenjskega standarda. Če hočemo problem dviganja življenjskega standarda reševati uspešno, moramo rešiti vprašanje, kje najti sredstva za vlaganje v te dejavnosti. V gostinstvu imamo na primer obrate, kjer niso posebno zaskrbljeni zaradi obsega prometa, zato ker pride osebje z lahkoto do zaslužka, ne da bi se pri tem kaj posebno zanimalo za korektno in kulturno postrežbo, za dvig naših gostinskih obratov na kulturnejši nivo. To je jasno razvidno iz efekta, ki ga dosega turizem. Inozemci prihajajo k nam zaradi naših prirodnih lepot. Mi te prirodne lepote prodajamo. Ne znamo pa inozemcu nuditi možnosti, da bi več potrošili in s tem povečali priliv deviz. Tega ne uspemo v glavnem zaradi tega, ker je raven našega gostinstva zelo nizka. Nekateri govore o gostinstvu s samozadovoljstvom, češ da je marsikje dosežen lep napredek. Če je to res, lahko to samo pozdravimo. V gostinstvu je na primer povsem onemogočena družbena evidenca nad materialnim poslovanjem. V tej zvezi je vprašanje, kako in na kak način povečati število gostinskih obratov, jih opremiti ter usposobiti. Drugo pa je vprašanje sistema, ki bi omogočil družbeno evidenco nad celotnim finančnim poslovanjem določenega obrata, vse od točilnice oziroma gostove mize in na- prej do občine ter okraja. Takšne evidence v tej panogi gospodarstva nimamo. Brez dvoma pa se v poslovanju teh obratov često dogajajo stvari, ki bi jih morali z dobro evidenco onemogočiti. Današnji položaj je takšen, da je težko izvajati neke učinkovite administrativne pregone ali pod-vzemati neko strožjo politiko, če se nismo potrudili, da bi mogli učinkovito evidentirati dejanski zaslužek kolektiva v določenem lokalu, naj si bo že ta večji ali manjši. Ta sistem bi moral biti tak, da bi omogočil, da bi se premični del osebnih dohodkov zares oblikoval na obsegu prometa. Obenem pa bi bil premični del osebnih dohodkov pogoj za samoupravljanje, ker bi delovni kolek-(Nadaljevan)e na 2. strani) PLENUM REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE ZA SLOVENIJO Albreht Roman, novinar, Republiški svet ZSS; Avsec Tone, tehnik, Saturnus, Ljubljana; Babič Branko, uslužbenec, Republiški svet ZSS; Barlič Janez, delavec, Litostroj; Bat Ivo, delavec. Tekstilna tovarna, Ajdovščina; Benčič Stane, delavec. Ob. SS Maribor-Center; Beričič Marijan, delavec, Rudnik Idrija; Bevc Jože, uslužbenec, INGRAD. Celje; Blaha Tilka, predmetna učiteljica, Republiški svet ZSS; Borštnar Jože, uslužbenec, Republiški svet ZSS; Božnar Srečko, profesor, Ljubljana; Bratina Drago, delavec, Republiški svet ZSS; Capuder Lojze, gradbeni tehnik, GRADIS; Črešnik Vlado, tehnik, RO rudarjev, metal, in kem.; Dimeč Jožica, učiteljica, Zavod za pospeševanje gospodinjstva, Celje; Dolgan Ervin, delavec, RO komunalnih in obrt.* Dovjak Dane, uslužbenec. Podjetje PTT, Ljubljana; Fortuna Lojze, uslužbenec, OSS Ljubljana; Gačnik Humbert, uslužbenec, RO prometa in zvez; Ganziti Rudolf, delavec, Republiški svet; Gostiša Mihaela, delavka. Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana; Greben Jože, delavec, Rudnik Hrastnik; Hegler Miro, delavec, Rudnik Kočevje; Jager Jože, delavec, OSS Ljubljana; Jamnik Franc, režiser. Slovensko narodno gledališče, Ljubljana; Janžekovič Ivo, delavec, OSS Maribor; Javoršek Eva, tehnik kemije, DELAMARIS, Izola; Jež Pepca, delavka, Gorenjska oblačilnica, Kranj; Jošt Josip, OSS Celje; Jovan Milka, uslužbenka, Direkcija 2TP, Ljubljana; Kamnik Ivo, delavec, OSS Maribor; Kastelic Janko, delavec, NOVOTEKS, Novo mesto; Kavalar Janko, delavec, Železarna Jesenice; Kavčič Stane, delavec, Republiški svet ZSS; Kebe Ludvik, delavec, OSS Novo mesto* Klobučar Franc, uslužbenec. OSS Koper; Koračin Jože. uslužbenec. Republiški svet ZSS, Ljubljana; Kos Darko, delavec, Mebanotchnika, Izola; Košir Stane, delavec, TOKO, Domžale; Kovač Albin, delavec, Republiški svet ZSS, Ljubljana; Kovač Ivan, tehnik, Vinogradniško gospodarstvo, Gornja Radgona; Kranjec ing. Mirko, ing metalurgije, LIV, Postojna; Krese Leopold, delavec, Republiški svet ZSS, Ljubljana; Križanič Jože, tehnik. Kmetijsko posestvo, Podlehnik* Kunaver Slavka, uslužbenka, Gostinstvo, Bled; Kvas Jakob, delavec. Republiški svet ZSS, Ljubljana; Lambergar Slavko, delavec. Mestni zavod -Snaga-, Ljubljana; Leban Gabrijel, uslužbenec, OSS Gorica; Leben Franc, delavec, Ob. SS, Jesenice; Lončarič Jože, delavec, Železarna Store; Lorenčič Jože, delavec, Gradis, Maribor; Le-narčič Karel, delavec. Rudnik Zagorje; Majer Gabrijel, delavec. OLO Gorica; Martinec Franc, delavec, RO kmetijcev živilcev, Ljub-Ijana; Miklič Rado, pravnik, Republiški svet ZSS, Ljubljana; Moč-at2' delav®c' Tiskarna Slovenskega poročevalca; Obral Anton, tehnik, Konus, Slovenske Konjice; Ocepek Lojze, delavec, Centralni komite ZKS; Ozim ing. Vojko Ing. kemije, Tovarna dušika, Ruše; Ozvald dr. Radivoj, zdravnik, Klinične bolnice, Ljubljana; Ožbold Slavko, deiavec. Železniške delavnice, Maribor; Pečan Bogo, teh-gradbenih, Ljubljana; Peternel Rado, profesor, Ljudska Fa™' delavka. NA-MA, Ljubljana; Pivec zlata, tehnik, Mariborska tekstilna tovarna* Plazar Franc, delavec. Republiški svet ZSS; Plevnik Jože, delavec, RO radarjev, metal in kem. del., Ljubljana; Plevnik Marija, delavka, Tovarna -Tuba-. Kranj; Polajnar Anton, delavec, NIKO, Železniki; Rems Janez, delavec, podjetje -Kamnik-, Kamnik; Repolusk Irma, delavka, Predilnica in tkalnica, Maribor; Rožič Marijan, delavec, RO kovinarjev; Rupreht Uroš, farmacevt. OSS Ljubljana; Sbrizaj Danilo, profesor, šola ,L5?; Sešek Miha, delavec, Motor. Škofja Loka* Slavič Joško, uslužbenec, OLO Murska Sobota; Strman Božo, usiuž-^ t?.r' .deI'! Se?l,la J°že delavec, Tovarna aluminija, Kidričevo; Ster Danica, uslužbenka, Slovenija les, Ljubljana; Švab Mitja, novinar, Delavska enotnost; Tavčar Ivo novinar, Delavska enotnost; Tomat Vili, tehnik, Tiskanlna, Kranj; Tri-ing. Tone, ing. kemije. Republiški svet ZSS; Trinkaus Vinko, novinar, Zveza Svobod in prosv. društev* Urh Ivan delavec RO lesnih del; Valjavec Ivan, delavec. Predilnica in tkalnica Tržič* med. sestra, Splošna bolnica, Maribor; Verbek Neda" OSS Kr^'. ln„ž1lvU- del., Verbič Andrej, uslužbenec, OSS vidic L°jze. delavec, Strojne tovarne. Trbovlje; Vid- mar Fcllfcs, geometer. Kmet. gozdno posestvo, Kočevje; Vok Franc ‘e0n«< Natta, Lendava; Vonlina Drago, delavec. Rudnik MeaSa;' Zagorc Ivan, delavec, Tovarna celuloze, Videm-Krško* Zalokar Slavko, tehnik, RO tekstilcev in usnjarjev; živič Ivan’, delavec Komunala Brežice; Borštnik Franc, delavec. Republiški svet ZSS, NADZORNI ODBOR RS ZSJ Dečman Vinko, delavec, Trafopostaja, Črnuče; Galič Jovo, dela-vee, -Rašica-, Gameljne; Gril Danila, delavka. Tiskanina, Kranj* Kenig stane, delavec. Lesnopredelovalna industrija, Podpeč; Rant Janez, delavec, Tobačna tovarna, Ljubljana; Šarabon Vinko de-pravice ^s^ra' ^ranJ * Štrukelj Mara, delavka, Tiskarna Ljudske ČLANI PREDSEDSTVA RS Kavčič Stane, predsednik RS ZSS; Borštnar Jože, pod-predsednik RS ZSS; Krese Leopold, podpredsednik RS ZSS* Borštnik France, tajnik RS ZSS; Albreht Roman, Babič Branko, Blaha Tilka, Dolgan Ervin, Ganziti Rudolf, Gačnik Humbert, Jager Jože, Janžekovič Ivo, Jošt Josip, Klobučar Franc, Kebe Ludvik, Kovač Albin, Kvas Jakob, Leban Gabrijel, Martinec Franc, Pečan Bogo, Plazar Franc, Plevnik Jože, Rožič Marjan, Rupreht Uroš, Slavič Jožko, Tavčar Ivo, Tribušon mg. Anton, Trinkaus Vinko, Urh Ivan, Verbič Andrej, Zalokar Slavko. TAJNIŠTVO RS Stane Kavčič, Borštnar Jože, Krese Leopold, Borštnik France, Albreht Roman, Babič Branko, Tavčar Ivo. Gran* žiti Rudolf, Rupreht Uroš, Tribušon ing. Tone. Poročilo Leopolda Kreseta o delu sindikatov od III. do IV. občnega zbora Sindikati so pobudniki za uveljavljanje naprednih načel v upravljanju in proizvodnji Zato, da bi pravilno ocenili družbeno upravljanje, bolj decen-■ vzročajo nevarnosti za neskladja skušajo odpraviti njihove vzroke, revolucionarnih studencev bogate zaposlenih ljudi dali svoj delo Republiškega sindikalnega traliziramo odločanje o razpola- med kupnimi in blagovnimi skla- Saj v tem vidijo tudi svojo svetlo izkušnje za svoje delo. - k še hitrejšemu vzponu sociai sveta za Slovenijo in drugih sin* ganju s sredstvi narodnega do* di, saj je to povečanje rezultat bodočnost. Ce so nam nekatere Podčrtati moramo še važnost ma doma in v svetu. . dikalnih vodstev v Sloveniji v hodka, da opuščamo razne ne- tega, da so porastie novo ustvar- kominformovske partije iz čisto sklepov IV. kongresa ZK Slove- V duhu sklepov zadnjega o razdobju leta 1958-59, moramo potrebne »-Sociale-« v gospodar- jene uporabne vrednosti. Poveča- svojih subjektivnih razlogov obr- nije in IV. kongresa Zveze sihdi- nega zbora so bili naši delo predvsem ugotoviti, v kakšnih stvu, da -uvajamo tak sistem v ni osebni dohodki so torej pokri- nile hrbet, se je prav zaradi naše katov- Jugoslavije, ki sta začrta- napori usmerjeni v to, da bi industrijskim ih potrošnim premočrtne in z interesi medna*- la jasna načela za nadaljnji raz- sindikalne organizacije citttP, m, to pa dokazuje, da smo rodnega proletariata vsklajene voj družbenih odnosov in proiz- uveljavile kot pobudnik napre okoliščinah in .v kakšnih pogojih gospodarjenju, ki kar najbolj ti z smo delali. spodbuja vsakega posameZrtika v blagom. Razdobje, ki ga obravnavamo, proizvodnji, v vodstvih podjetij, že premagali' poglavitne težave notranje in zunanje politike po- vajalnih sil. V sklepih obeh kon- nih načel v^ upravljanju in P je sicer kratko. Vendar moramo v organih delavskega in družbe- pri graditvi našega gospodarske- večalo zaupanje v Jugoslavijo. Z gresov so tudi jasno in nedvo- izvodnji. Prizadevali smo si, ugotoviti, da je to razdobje veli- nega upravljanja. Prizadevamo ga sistema in ustvarili solidno nami se je povezalo mnogo no- umno določene vloge in naloge bi odpravili birokratske meto ^ si uveljaviti tak sistem, ki mora podlago, da lahko sistematično: vih komunističnih in socialistič- sindikalnih organizacij v našem v sistemu dela sindikalnih P” - !---L! ---1— i - -----Z-l 1-J - —1— -^1 ^ 1C.. i --Cii _ __ i _1--- —„ m{1». . 4. 4-/-,*» r»TV» »rli /-I i-irva o 1 O YM-i o-Viz-vrti-f i rl dl/~»V7 0 m 11 drUŽniCj borili SITIO S© proti kih in zelo važnih mejnikov v našem družbeno-političnem in imeti v sebi vse vzmeti,, ki bodo izbdljšujemo .življenjske razmere, nih partij ter sindikatov domala družbeno političnem delovanju. .Uiu*.uiw, .*«/*»** — »•----- *’■— j- To je bil spodbujale delovnega človeka, da V takem položaju pa morajo ime- z. vsega sveta. Mnogo delegacij - V takih razmerah in perspek- todam »sindikalizma«, samop.^ ekonomskem razvoju. čas, ko so hitreje dozorele neka- bo razvijal in delu posvečal Vse ti organi kolektivnega in druž- socialističnih partij in sindikatov- tivi so si prizadevali slovenski ništvu, diktatorstvu, zapostavlja tere naloge v našem družbenem, umske in materialne sposobnosti, benega upravljanja in organi prihaja v našo deželo, da vidijo sindikati najti svoje pravo niesto, nju družbeno-upravnih organ političnem in gospodarskem živ- Napravljen je torej velik korak družbeno političnih organizacij naš razvoj in zajemajo iz naših da bi Ijenju, ki so zahtevale, da smo naprej v razvoju gospodarstva, večjo sposobnost, širšo splošno odločneje upeljavali kvalitetno, demokracije, družbenega uprav- politično razgledanost in morajo nove načine političnega dela, Ijanja, v samoupravnem razpola- čutiti Večjo odgovornost za go-družbenega upravljanja in gospo- ganju s sredstvi gospodarskih or- špodarjenje. Za uveljavljanje no-darjenja. Dosežene so objektivne ganizacij. V tem razvoju so do- vih in naprednejših idej in priza-razmere, da pogumneje nadalje bili . lokalni samoupravni organi devanj. morajo biti sindikati po-demokratiziramo delavsko in nova široka pooblastila. leg Zveze komunistov vedno prvi. Za to razdobje so prav tako važni uspehi naše zunanje politike. Delavski razred Jugoslavije s ponosom in velikim zaupanjem spremlja in podpira prizadevati j e jugoslovanske zunanje politike. Velik napredek, zlasti na go- 70 %. Tako že danes razpolagajo Za krepitev mednarodnega sode-spodarskem področju, omogoča in ljudski odbori s približno 36,6 mi- lovanja, za razvijanje medseboj- spre- lijardami dinarjev, kolektivi go- ne pomoči na vseh človekoljub- pa z 68 nih in za človeka koristnih po-sredstcv priščih. Ideja aktivne koeksisten-brez osebnih dohodkov v letu ce, ki ji je že dolga leta nosilec 19591 S tolikšnimi sredstvi sta do- prav naša država, dobiva. Vedno kot množična organizacija in tako dalje. Samoupravljanje ima materialno osnovo zahteva tudi : odločnejše membe v načinu dela družbenih spodarskih organizacij upravnih organov, družbeno-po- milijardami skupnih litičnih organizacij, v prvi vrsti 1---- — pa v načinu dela sindikatov. Ustvarjeni narodni dohodek je v bila delavsko samoupravljanje in več aktivnih pripadnikov in je že - ■ 8 mesecih letošnjega leta za 20 % večji kot za isto obdobje lani. To je tudi rezultat večje produktivnosti, ki. se je n. pr. v industriji komunalna ureditev materialno postala ideja širokih plasti ljudi, podlago. partij in vlad. Kar je bilo še ne- Večja storilnost je vplivala na davno nekaterim voditeljem kom-porast osebnih dohodkov. Vpliv intormskih držav poglavitni mo* Delegati glasujejo in rudarstvu dvignila v desetih pa je tudi obraten: 2 večjo upo- tiv za napadanje na našo državo, mesecih leta 1959 za okoli 6,7 % rabo nagrajevanja po učinku s čimer so dokazovali jugoslo-nasproti istemu obdobju leta 1958. omogočeno povečanje osebnih do* vanski revizionizem v mednarod-Na takšni podlagi so mogoče tudi Program sindikatov je izgradnja socializma razvijanju demokratičnosti. Zia- gresom, še bolj pa s praktični10 Kratek čas je od zadnjega obč* __________... ...... _ _ , _ ____ ... _ ____ hodkov neposredno vpliva ha dvi* nem delavskem gibanju, to po- nega zbora in še krajši od IV. sti važno vlogo: so: sindikati opra- delom naših organizacij, smo do* nadaljnje spremembe v sistemu ganje storilnosti. Vse skupaj pa staja danes poglavitno geslo tudi kongresa Zveze sindikatov Jugo- vili na gospodarskem področju, končno pokopali razne teorije ? delitve dohodka v korist samo- močno vpliva na izboljšanje živ- za njihovo zunanjo politiko. Pa slavije, vendar so sindikalne or- ko so si prizadevali, da bi ko- tem, kaj so in kaj niso sindikat’* upravnih politično teritorialnih Ijenjskih pogojev delovnih ljudi, nič zato. Naši ljudje, posebno pa ganizacije dosegle dokaj lepe lektivi dosegli večjo storilnost, kaj morajo in kaj ne smejo d®” enot, zlasti pa gospodarskih orga- Povečanje osebnih dohodkov de- delavci, so srečni, da zmaguje uspehe. Ti so vidni zlasti v poli- vpeljali spodbudnejše načine na- lati sindikati, ali so na tej stop? nizacij. Sredstva ljudskih odbo- lavcev v sistemu nagrajevanja po ideja mednarodnega sodelovanja tičnem uveljavljanju sindikatov grajevanja, še bolje organizirali nji družbenega razvoja potreb0’ rov in gospodarskih organizacij učinku, ko se torej osebni dohod- in mirnega reševanja raznih ne- in v njihovem praktičnem sode- skrb za ljudi, za izboljšanje živ- ali ne, kakšne so in kakšne n’s° so v štirih letih porasla za okoli ki ravnajo po storilnosti, ne po* sporazumov s tem, da iščejo in lovanju z organi upravljanja pri Ijenjskih pogojev itd. S iV. kon- njihove pristojnosti, v kaj s® smejo in v kaj se ne smejo V"* ■ kati itd; Sindikati morajo k’® aktivna družbeno-politična orga' _ r.izacija in zato- v- prvih vrsta0 povšdd tam,'kjer gre "za uvaja0^ naprednejših idej, ukrepov, h’?' tod tako v - političnem življenj11 Razprava sekretarji ZKS MUtimMaiimka -kot-V gospodarstvu. Sindikati UNaoaijevanje s i sirarn j nega ooraia. jjosiej lega niKanor Fr a v taKO je nerešeno vpra- vena. tu misnm preavsem na in- lega so u promemi izreano pesin cer niso politična sila z IkstnlJ0 tiv sam odločal o n lesovi razoo- nism0 n10«11 zagotoviti. Dogajalo šahje nagrajevanja po učinku v vesticije v kmetijstvu, za nepo- in važni. V okviru občine jih mo- samostojnim programom, a tud’ ./d-, . r, . J j-naihain se l6’ da 3e nek obrat nekaj časa družbeni remontni obrtni dejav- sredno oskrbovanje industrijskih ramo imeti zelo resno pred očmi. n}S0 transmisija kogarkoli, te01' nekaterih oblik ki so v razvitih dobro Posloval, potem pa se je nosti in širjenju števila takih središč in podobno. Občinski sindikalni sveti, ki so veg s0 m morajo biti predvsef” deželah in sni oh v svetu že usta- Pokazalo> da nekaj’ni v redu ter obratov. Veliko vnrašani ie še odortih danes že 'P°stali Pomemben in borbena množična politična orga' lieneObstoia namreč neuoravt- Je bila Potrebna intervencija. In- Tudi v trgovini moramo stre- Eno fzmed teh ie naša usS uvaževan politični Činitelj, naj nizacija zaposlenih ljudi, nj^ čenaboiazen pred tem da bi evi- jf ugotovila deficit iz ta* meti za tem, da bomo imeli ve- na obrt ge v s volem referatu na Posyete zato tud^ temu vprašanju program pa je program Zve^ dentirali celotno finančno pošlo- ke®a ak drugačnega razloga. To- liko moderno opremljenih obra- sem navajal podatke da svo^° pozornost. Povsem se stri- komunistov Jugoslavije in Soči® bloki tako kot v trgovini da bi *n so PrePozne* Li igrala tehtnica y trgovini po- , zanoslenosti v kateri7ie te- ^ • ^ov* Krese. Dejal bi celo več. cializma. Če je tako, potem ^, bile cermdavno izobešene^ loka- Na splošno se govori, da je membno vlogo. Cimveč proizvo- ^ na osnovni’ s6 P^aUManes v celoti raj0 biti povsod prisotni in P* lu itd Gostinske cene bi bile lah- gostinstvo pasivno. Cital sem po- dov mora biti industrijsko izdela- , prvi kategoriji in tudi v dru- ze 0 ^roka organizacija s širokim zacjevni, to bodisi, ko gre za uv ko nekaj nižje Zam na b se na roeil° Gostinske zbornice ali Se- nih in pripravljenih za potrošM- ^ mcdtCm ko je v trctii katego- toriščen? dejavnosti, kjer je pro- ijavljan e delavskega in družlf primer razpravljalo o vprašanju k«tariata za blagovni promet, ka, pri čemer naj bo trgovina sa- Wzek odstotek zapo- blematika izredno zanimiva, iz- nV-upravljanja, ali za upora0® 10-odstotnega nabitka na račun kjer je glavni poudarek na vpra- mo. distributer, ne pa v^c apoteka,. ^ redno pestra in. tudi izredno od- naprednejših ukrepov v gosg serviranje Omenjeni 10-od- ®anju nizke akumulativnosti v go- kot je to pogosto še danes. Žago- r - vj^jef,n standarda k bolj-- g°vorna- Danes smo že dosegli Carstvu, ali ko odločajo o raZL serviranje, umenjem ou stinstvu. Akumulativnost je brez toviti moramo, da hn treovinn razvoju.višjegasianaaroa,j5..pw stprlin w wm-nisnnie no. „-------------------- nrO* S.] v poseben ,kl,d. , b. ds ,mamo ?bra,e s „m„- g&i« jgg&ffSS ?“■ T»ko Je oetv.rjena danes S^oleMM? toaSTkl“eP < postrežbo, gostinske obrate s ce novn<; omenjene-številke. edinstvena soodgovornost vseh reševati probleme vsakdanje^. v , . „ , še manjša pa je zato, ker nima- razpolagal sam kolektiv na osno- mo ureJjene^a Jsistem^ ki bi sti. ---11--^1 ...XI.--------------. jjj predstavljalo d^jansk^odioeanje .^0 tJŽf^jjdJn^nld ^Interesu V Jugosia^UMmamo komajn */'■ Ifodffototnosb^rTtj. ^efr!’Snok življenia ^poslenlh ljudi na s^sssr^nssj: s ssss&sp&i. x“!5, liSžKrSnS ssfsassssst novno navedel omenjene številke. tlom, to je v drobni obrti in mno- deljeval sredstva na posamezne ’ Hrne nom, to je v drobni obrti in mno- in ždi se, da smo že dosegli Pf* sodelavce tako, kakor bi se odlo- n^V nasm dni>hen kl ugtvarja dobiček, gotovi del svojih dohodkov, če- w nnLcf^dra' današnja diskusija'zelo obsežna, iadastn]a- kjer je organizira ; turizem itd. - razpravljati 0 tem, n- 1 da je pošteno zasiužil bi v celoti puščal tisti dobiček časa. Potrebne bodo torej dolo - denar zase jn za svoje otroke. To kolektivu, ki bi bil izključno; re-ne razlike glede flaSmb P riL. dejstvo je izredno važno omeniti, zultat dobre organizacije, uspeš- čene prednosti. Naš gospodarski n^mT^^nnrnhm Prd- Izredno pestra in vzpodbud- kah, kjer je veliko stevl}f) ifitV0' sistem, žal, še ni tak, da bi orno- na je ilustracija, kl jo je nekdo š h podjetij, to so gradbeni*’ je — ki morajo postan vazen po- —“ ^. .Jhu vO0 Industrija lahko nedvomno iz- litični faktor poleg Zveze komu- premajhna aktivnost višjm podrine del obrtne proizvodnje, nistov in Socialistične.zveze-- ie štev. Naše prizadevanje'j« jv ........ .........................j-,__,___ _________ ___ _______ ___________j-, -... ... ... v^v je štev. in ase prizaaevanje j'- ^0» ozirom na višino sredstev te Pr°“ prav gotovo so še nekatera pod- nejše In vršje produktivnosti v kar se zdaj reliefno kaže v obra- Vtem, da dosežemo ob tem strem- predvsem usmerjeno na ve^eo0d' meta. za formiranje sklada za ro( kjer se ustvarjajo dohodki obratu. Pravilna je orientacija tih stavbnega pohištva, kjer lah--Ijenju po strokovnem izobraževa- lektive. Odslej, ko so na te premične plače. z razn)m »okrog prinašanjem«, sindikatov na občinske probleme, ko hitreje in ceneje izdelujejo nju tudi primerno politično raz- ročjih mnoga vprašanja raz sve* Na omenjen način bi bila mož- kjer imajo ljudje tudi nekoliko da na vseh toriščih rešujemo za- vrata, okna in druge gradbene gledanost v vsesplošnem, eko- n,a’ bomo morali vsekakor P jp na evidenca nad celotnim prome- težko vest. Spričo tega ne more- deve, da bi dosegli nagrajevanje elemente, s katerimi odrivamo nomskem izobraževanju, da bo ved skrbi tem manjši tom, ki se lahko zbira pri upravi mo bjti indiferentni, ker na ta po učinku, preprečili parazitizem, zlasti pri nas privatno obrt. moglo čimveč ljudi dojemati na- teritorialno raztresenim org jj podjetja, če je več obratov. Mo- nagin deformiramo moralni lik monopol itd. Te stvari moramo Skratka, na eni strani moramo še celotne družbene probleme, oijam. Ta naloga je toliko v ^ep žen pa je tudi nadzor družbenih sociaiističriega proizvajalca, člo- reševati v občinah. Danes je več ustvariti velike obrate, racional- Danes imamo vse možnosti, da ša, ker so ti kolektivi va~f„rStv'J> nejšo zaposlitev, na drugi strani postane delo v sindikatih in na v našem splošnem gospodars 0 ki so specifične za stroko, 3 skupino strok v okviru repu-f3e ali federacije, in ki jih ni ,,°šoče reševati le v občini ali .3aiu. Taka organizacija pa se-u®5 zahteva več študijskega de-jj,’ Proučevanj načelnih proble- Osrednja naloga: Nagrajevanje po storilnosti 3'. operativne in organizacij-haloge pa je treba odločnej-jj Prenesti na občinske sindikal-v svete. Večina republiških od-hj0v je že našla svoji funkciji "5tr< i)o ezno vsebino dela in se ved- bi rnan-i ukvarja z drobnimi pro-(j na terenu. Prav tak sistem republiških 'organov pa je i, pripomogel k temu, da ve-občinskih sindikalnih svetov sPešnejše rešuje razne probleme ^ občinah in kolektivih. To je »fkihalen in nujen razvoj. Obeski sindikalni sveti so naj-(J1 *3i osnovnim organizacijam in ahstvu ter njihovim proble-fh°Po. Zato je lahko njihova po-dosti hitrejša, konkretna in j^Pešna. Prav zato je Republi-y1 svet skupno z okrajnimi sve-Posvetil yso pozornost organi-sfCliski, kadrovski in vsebinski M,ani dela v občinskih sindikal-okg. svetih. Dosegli smo, da so se Republiški svet sindikatov je svojo politiko uresničeval predvsem prek okrajnih in občinskih sindikalnih svetov ter republiških strokovnih odborov. Zato, da bi mogel probleme s posameznih področij čimbolj tehtno in vsestransko proučevati, deluje razen tajništva še 8 odborov ali komisij, in sicer: odbor za gospodarstvo, strokovni svet z grupo gospodarskih svetovalcev in analitikov, odbor za komunalno politiko, odbor za socialno politiko in delovne odnose, odbor za oddih, organizacijsko-politični odbor, komisija za delavsko in družbeno upravljanje, komisija za kulturo, prosveto in tisk. Ti odbori samostojno proučujejo problematiko, svoja dognanja pa posredujejo prek tajništva ali predsedstva prizadetim organom, ustanovam in organizacijam. V pretekli mandatni dobi so bile 4 seje plenuma, 7 sej predsedstva, 31 sej tajništva. Na teh smo obravnavali zlasti tele probleme: — gospodarsko-politični problemi v komuni s posebnim ozirom na stanovanjsko politiko; — preskrba delavcev v mestih in industrijskih središčih ter pro- blem družbene prehrane sploh; — uporaba sredstev skupne porabe in investicijske politike v komunah; — problemi trgovine, obrti; — komunalne usluge; — stanovanjske skupnosti; — problem na področju organizacije in sistema dela sindikalnih organizacij; — vzgoja kadrov s posebnim poudarkom na vlogi občinskih sindikalnih svetov; — kulturno prosvetni problem, zlasti problem izobraževanja odraslih; — strokovno šolstvo; — delo in vloga ljudskih univerz, »Svobod« in ostalih prosvetnih organizacij. . Težišče dela pa je bilo na gospodarsko političnih problemih. Svoja prizadevanja smo usmerjali na vprašanje, kako izboljšati delavsko in družbeno upravljanje, da bo poslovanje rentabil-nejše. Razpravljali smo o nalogah v zvezi z zvišanjem storilnosti, o boljši ureditvi delovnih pogojev itd. Osrednja točka naših prizadevanj v letošnjem letu pa je bila tairifna politika s težiščem na nagrajevanju po storilnosti in pove- čanju proizvodnosti. Na gospodarskem področju je Bil naš poglavitni politični cilj — povečanje gospodarskih zmogljivosti, racionalnejše izkoriščanje kapacitet s pomočjo sistema nagrajevanja po delovnem učinku in tako pospeševati normalno rast življenjske ravni delovnih ljudi. Pri tem so nas v celoti podpirale sindikalne organizacije. Zlasti odločni so bili v tej podpori delavci v proizvodnji. To je bilo za uspešnost naših prizadevanj odločilno. Za uresničevanje načel spodbudne tarifne politike smo se morali namreč marsikje ostro boriti zoper razne zastarele težnje in metode oseb z ozkimi tehnokratskimi ali birokratskimi pojmovanji, ki so težile, da bi ohranili preživel sistem nagrajevanja, kjer naj bi bili osebni dohodki neodvisni od učinka, od storilnosti, od gospodarskih uspehov delovnega kolektiva. Naša prizadevanja so dejansko sprožila spopad z zastarelo, konservativno miselnostjo, s težnjami, ki niso v skladu z gospodarskim sistemom, ki je zgrajen na progresivnih načelih delavskega samoupravljanja. Sistem nagrajevanja po storilnosti ne pomeni samo večje prizadevnosti in storilnosti fizičnega dela pri stroju, marveč spodbuja izpopolnitev vsega ekonomskega mehanizma. Ta sistem zahteva skladnih naporov vseh oddelkov proizvodnje in trgovine. Čeprav so še marsikakšne pomanjkljivosti v načinih pla-čevaftja po učinku, ki so jih predpisale gospodarske organizacije, pa dosedanje izkušnje v celoti potrjujejo tezo, da je sistem nagrajevanja po storilnosti najbolj učinkovit za razvoj gospodarstva, najbolj spodbuden za večjo proizvodnost in najpravičnejši za posameznika. Pozitivni rezultati tega sistema se ne kažejo samo v večjih osebnih dohodkih na zaposlenega, ki so za'18 % večji v prvih 9 mesecih nasproti osebnim dohodkom, izplačanim v istem času lanskega leta. Porastla je tudi storilnost in kar je posebno važno, sistem nagrajevanja po storilnosti je dal novo spodbudo, da delavni kolektivi dejansko kolek- Sv sindikalni sveti osamo-ie j Rezultat teh prizadevanj flik 1 'S0 ekcajni in občinski sin- {e.ain> sveti postali marsikje va-in aeP°grešljiv činitelj okrajne ^.občinske politike. Vedno po-sir,l?^i 50 primeri, da občinska ,‘««kalr 1-tkalna vodstva na podlagi odh ^ anahz pomagajo ljudskim £ °0rorn pri reševanju raznih !;kii Unalnih problemov. Imajo iti Pne seie z zbori proizvajalcev, oj ,zavzemajo enotna stališča, Jafanizirajo skupne akcije, prire-k, s.kuPna posvetovanja itd. Ne-Btea ebčinski sindikalni sveti važnimi odločitvami Ijud-odborov ali gospodarskih kvc lZacij P°Prei anketirajo de-n. pr. pred sprejetjem sWbeneSa Plana ali irivesticij-o t|a Programa, pred odločitvijo ^bp - litvi sredstev skupne po-btid ln Podobno. Na tak način ^W° • vaznih podatkov, s ?ainritn* lahko učinkovito poma-Vm v Politiki ljudskih odborov. Sveto Ve^ i® takih sindikalnih . v> ki sami odkrivajo proble-iai j’'1 na podlagi lastnega študi-tOj n po razgovorih s prizadeti-5Wli3Vzamel° samostojno lastna reitti, ’ ne da bi čakali na di-W v® od kjerkoli in od kogar-bis' K3or tako delajo, sindikati bt)^ Več vsiljivi, nezaželeni »ne-^treba«, temveč enakopra-Ijantlltični sodelavec v razprav-$o usmerjanju, urejanju. Ni-. Primeri, ko o važnih Svp^ Hjih razpravljajo komiteji $we komunistov in sindikalni tfiQ vna skupnih sejah. Danes sa-klan.e nepoboljšljiv birokrat od-beu,9 Pomoč sindikatov ali so-ari'le z njimi. Pameten, uvi-funkcionar tako pomoč in kovanje sam išče. Kjer delajo Danes mineva 42 let od dne, ko so ruski delavci in kmetje, ki jih je vodila ustvarjalna marksistična miselnost Vladimira Iljiča Lenina in v težkih razrednih bojih prekaljena partija delavskega razreda — strmoglavili oblast buržoa-zije in graščakov ter spočeli novo dobo v zgodovini človeštva — dobo socializma. Ideje socializma so postale stvarnost, praksa ruskih proletarcev in kasneje, v minulih 42 letih, prausa milijonov in milijonov delovnih ljudi na vsem svetu. Proletariat se je zavedel svoje moči in nedopovedljivo zahrepenel po pravici, svetlobi in lepoti. In iz razbitin starega sveta se je začel porajati nov svet, ki odpira človeku vrata in okna v življenje. In nič ne more zamegliti lepote tega sveta, nobena stranpot in nobena obrekovanja. Socializem je zaživel, in milijoni delovnih ljudi klešejo njegovo podobo in njegov značaj — milijoni ljudi, med njimi tudi jugoslovanski delavci, ki v naših delavskih svetih, v naših komunah in v vsej naši družbeni stvarnosti pogumno uresničujemo in nadalje razvijamo ideje ruske proletarske revolucije tivno gospodarijo. S tem pa izginevajo zadnji ostanki mezdnih odnosov. Seveda nikakor nimamo namena trditi, da je v vseh podjetjih, ki so vpeljala sistem nagrajevanja po storilnosti, vse v redu. Po dobljenih podatkih obračunava osebne dohodke po učinku okrog 80 % vseh kolektivov. Celo v tistih panogah, kjer je bilo največ odpora in prigovorov, da zaradi specifičnosti dela ni mogoče uvesti nagrajevanja po storilnosti, danes že plačuje po tem sistemu večina podjetij, na primer v trgovini 96 % vseh podjetij, v gostinstvu 98 %, v obrti nad 90 %. Kljub tolikemu razmahu nas ti podatki ne smejo zavesti. Izbojevana je šele načelna in politična zmaga. Storjen je šele prvi, a vsekakor odločilni korak. Dolžnost nas vseh je, tako sindikatov kot drugih družbeno političnih organizacij, družbeno upravnih organov in strokovnjakov, da načela tega sistema razvijamo dalje in ga v praksi izpeljemo na najboljše in najspodbudnejše načine. Temelji so položeni, treba je graditi dalje in sistem vse bolj izpopolnjevati. Pri takem razvoju bo v bodoče odpadla potreba po tarifnih pravilnikih v starem smislu. Gospodarske organizacije si bodo morale izdelati pravilnike o gospodarjenju, o delitvi in uporabi sredstev. Več o sami politiki nagrajevanja je obdelano v posebnem poročilu, ki smo ga prejeli. Ko govorimo o ‘povečanju osebnih dohodkov za približno 18 % na zaposlenega, pa moramo istočasno upoštevati tudi celotno gibanje gospodarstva in gibanje življenjskih stroškov. Realna vrednost osebnih dohodkov je namreč po nekih podatkih porastla nasproti istemu obdobju lanskega leta za približno 15 %, seveda v različnih komunah različno, odvisno od gospodarskih moči in konkretne politike ljudskih odborov. Vendar teh 15 % še ne predstavlja vsega realnega porasta standarda zaposlenih ljudi. Z večjo produktivnostjo, z boljšim gospodarjenjem rastejo namreč tudi skladi v podjetjih in komuni, s katerimi razpolagajo proizvajalci sami in precej teh sredstev v raznih oblikah in na razne načine uporabljajo za dvig življenjske ravni zaposlenih. Razširjajo in usposabljajo razne služ- be za zadovoljevanje dnevnih potreb. Večji družbeni skladi (socialno zavarovanje, stanovanjski skladi, sredstva proračunov itd.), predvsem pa močno večji sklad skupne porabe podjetij, so omogočili večje investicije za potrebe standarda. Marsikje dajejo znatna sredstva za družbeno prehrano. V mnogih obratih družbene prehrane v okviru podjetja dotirajo od 20 do 30 dinarjev za en obrok. V teh obratih družbene prehrane izdajo dnevno okoli 64.000 obrokov. S povečanjem zmogljivosti počitniških domov in z izdatnim regresom so delavci letos letovali v velikem številu ob zelo ugodnih pogojih. Število gostov v počitniških domovih je porastlo od 21.500 na 34.600 ali za 62 % v 8 mesecih leta 1959 nasproti 8 mesecev leta 1958, število nočitev pa od 165 tisoč na 271 tisoč, ali za 65 %. Vendar bi na tem področju s tolikšnimi sredstvi lahko dosegli mnogo boljše uspehe. Treba bi bilo z njimi gospodariti mnogo bolje in racionalnejše. Številni počitniški domovi z majhnimi kapacitetami, vsak s svojo kuhinjo in nabavno službo, povečujejo stroške dnevnih penzionov. Zaradi tega nekatera podjetja dotirajo za en oskrbni dan celo več kakor na primer v drugem domu stane dnevni penzion. V nekaterih podjetjih dotirajo dnevno na osebo pčTBOfTtlinarjev, v drugih po 400 dinarjev itd. V nekaterih domovih z večjimi kapacitetami in dobro organizacijo (zlasti po domovih počitniških skupnosti) znaša dnevni penzion brez regresov od 350 do 400 dinarjev. Analiza poslovanja počitniških domov kaže, da so tudi le-ti lahko rentabilni, samo poslovati morajo v večjem obsegu. Zato bomo morali zlasti podpirati ustanavljanje počitniških skupnosti in večjih obratov. Zato, da bodo počitniški domovi izkoriščeni čimveč dni v letu, je potrebna pametna politika sezonskih in izvensezonskih cen ter je potrebno omogočiti, da bodo uporabljali prosta mesta tudi delavci iz drugih kolektivov. Podjetja dajejo večja sredstva za izobraževanje delavcev. Višja izobrazba pa pomeni pri pravilni in uspešni zaposlitvi tudi večje prejemke in višjo življenjsko ra- Skrb za življenjske pogoje zaposlenih > Nadaljnja pomembna politična akcija- v pretekli poslovni dobi je zajela področje skrbi za življenjske pogoje ljudi. Okrajni in občinski sindikalni sveti so proučevali vrsto problemov, ki se tičejo dela in življenja ljudi v občinah. Zlasti sb mnogokrat uspešno intervenirali glede dnevne preskrbe zaposlenih. Prav tu je še dosti nerešenih problemov. Pomanjkljiva je še trgovinska organizacija. Posebej pa je treba opozoriti na slabost kmetijske politike v okolici industrijskih središč. Kmetijstvo bi moralo svojo proizvodnjo prilagoditi potrebam teh središč in bo treba v ta namen organizirati velika in moderna kmetijska posestva. Kmetijsko-industrijske kulture pa bo treba usmerjati v oddaljenejše kmetijske predele. Pri prizadevanjih za izboljšanje življenjskih pogojev so sindikati zlasti močno vplivali na investicijsko politiko podjetij in občin. Z znano politično akcijo, da bi sredstva podjetij usmerili predvsem v take gospodarske objekte, ki najhitreje vplivajo na zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi, smo dosegli, da so se spremenila razmerja v investicijski politiki v korist družbenega standarda. Sodili smo namreč, da splošni gospodarski pogoji že omogočajo in celo zahtevajo, da znatno večji del sredstev vlagamo v tisti del panog gospodarstva, ki posredno ali neposredno najhitreje delujejo, da se postopoma in sorazmerno izboljšujejo življenjski pogoji ljudi. Ta politična akcija je dala v glavnem zelo pozitivne rezultate. Te akcije nismo razumeli tako, da bi morali sedaj zapostaviti investicije,, da bi povečali zmogljivost industrije in drugih gospodarskih objektov. Izhajali smo s stališča, da je treba spremeniti politiko investiranja tako, da bomo najhitreje modernizirali in povečali zmogljivost tistega dela gospodarstva, ki daje hitre in uspešne rezultate, predvsem v prid široke potrošnje, to so: prehranska industrija, družbena kmetijska posestva, trgovina, obrt, podjetja za komunalne usluge itd. Razen tega menimo, da je treba skladno z rastjo gospodarskih kapacitet investirati sorazmerno večji del sredstev kot do sedaj v objekte za dnevno preskrbo, gradnjo stanovanj, šolstvo in prosveto, za družbeno prehrano, za varstvo otrok itd. Ta akcija, ki je dobila ime »dve tretjini« zaradi poudarka, da naj se večji del sredstev porabi za družbeni standard, je tudi sicer pozitivno delovala na gospodarjenje s sredstvi gospodarskih organizacij. Po zaslugi te akcije padajo pregraje med tovarnami in občinskimi skupnostmi, spoznavajo, koliko medsebojnih interesov kolektive (Nadaljevanje na 4. strani) j Poročilo o delu sindikatov ob IV. občnem zboru (Nadaljevanje s 3. strani) vplačila v sklad skupne porabe V letošnjem letu vlagajo ve- lo gospodarskim organizacijam in tovarišic iz raznih občin. V igre niso edina oblika rekreacij® večja za 68%. liko več sredstev v kmetijstvo, v 612 milijonov, ki so namenjeni tem mesecu se pripravlja tudi in razvedrila. Prav za ta razVJ življenjsko povezuje v komuni. Največ teh sredstev, ki so bila trgovino, V prehrambeno indu- predvsem za izobraževanje in iz- ustanovitev republiške zveze de- pa se bodo morali sindikati 1»° Te probleme že v mnogih prime- namenjena za družbeni standard, strijo in sploh v tisti del indu- popolnjevanje znanja že zaposle- lavskih in ljudskih univerz, ki neje zavzeti in pomagati, da bo° rih rešujejo na demokratičen na- je bilo porabljenih za stanovanj- strije, ki proizvaja predvsem, nih delavcev. bo koordinirala in usmerjala delo prosvetna društva hitreje čin na podlagi medsebojnih do- sko graditev. Tako so n. pr. v predmete za splošno potrošnjo, Doslej so v Sloveniji v 30 delavskih univerz ter jim bo nu- usmerila in razvila svoje delo h*, govorov in sodelovanja brez ad- Ljubljani porabili za stanovanja tudi že iz raznih drugih investi- večjih podjetjih ustanovljeni iz- dila pomoč pri programskih, ka- di v to smer. Potrebno bo tu ministrativnih posegov in ukre- 73,6 % teh skladov, za letni oddih čijskih virov (občinskih, okrajnih obraževalni centri, trije pa pri drovskih in organizacijskih za- ustvariti materialno podlago ^ tako razvito dejavnost prosve' jev, to je približno 30 % sredstev podjetij brez amortizacije. Politiko krepitve fondov letos podjetja nadaljujejo. Tako so ta vplačila v vse sklade gospodar- pov. Izboljšana so razmerja inve- 9,5%, za objekte komunalnih in zveznih). Sindikati bodo vse- strokovnih združenjih. Sindikati devah. ________________^______r___ sticijskih vlaganj v korist druž- uslug 9,5 %, za družbeno prehra- kakor še vnaprej podpirali poli- se zavzemajo za to, da bi take V Sloveniji delujeta 702 pro- društev. O teh problemih so ra . benega standarda. Po dosedanji no 2,1%, za kulturo, prosveto in tiko razširjenja gospodarskih centre ustanovili v vseh večjih svetni društvi, od tega je 171 pravljali tudi na nedavni se' oceni je bilo z zaključnimi ra- telesno kulturo pa 1,9 %. Relativ- zmogljivosti. Toda naše stališče podjetjih in centrih, njihovo delo delavskih in prosvetnih društev predsedstva Republiškega sve^ čuni gospodarskih organizacij v no malo sredstev so vložili v ob- je, da je treba istočasno in sklad- pa naj bi vodila kadrovska služba. »Svobod«, kjer je včlanjenih skupno z Zvezo »Svobod« in Pr® Sloveniji določenih za družbeni jetke družbene prehrane največ- no s tem reševati tudi probleme Že od lanskega leta ustanav- 38.921 članov, od tega 13.359 de- svetnih društev, kjer so bila spr^ standard okoli 6 milijard dinar- krat tudi zaradi tega, ker ni bilo življenjskih pogojev ljudi. Srna- Ijajo delavske univerze kot po- lavcev. Delo prosvetnih društev jeta enotna stališča in smerni na razpolago ustreznih načrtov, tramo namreč, da gospodarski sebne poklicne ustanove za izven- sicer lepo napreduje. V zadnjem za nadaljnje delo na tem P°a Podatki iz nekaterih okrajev pogoji že dopuščajo, da z inve- šolsko izobraževanje. Že doslej času pa se v »Svobodah« močne- ročju. kažejo, da so gospodarsko razvi- sticijskimi programi za graditev je v Sloveniji ustanovljenih nad je uveljavljajo nove težnje v kul- T t ..., tejši okraji razporedili več fazpo- gospodarskih objektov istočasno 30 delavskihTn ljudskih univerz, turno-prosvetni in amaterski de- *. Če ložljivlh sredstev za potrebe druž- predvidevamo tudi graditev sta- Predvideno pa je, da jih bo do javnosti.' Uvajajo namreč razne Preobširno bi bilo poročilo* skih organizacij v naši republiki benega standarda, gospodarsko novanj in drugih objektov ter konca leta najmanj 50, torej bodo nove oblike pri organiziranju bi moral govoriti o vseh Pr0.j v prvih 8 mesecih letošnjega le- manj razviti pa so dajali več teh naprav, potrebnih za življenje v vseh večjih industrijskih cen- kulturnega razvedrila za delavce mih, s katerimi so se ukvarjaj ta za 36,4% večja kot v istem sredstev v sklade osnovnih in ljudi, ki bodo delali v proizvod- trih. Ustanavljanje delavskih uni- in uslužbence. Začeli so z dhev- sindikati v preteklem letu in Pjj razdobju lanskega leta, dočim so obratnih sredstev. nji. - verz pa spremlja vrsta težav, nimi izleti, da bi tako delavcem Že teh nekaj poglavitnih naloS Najtežji problem pa je, kako in omogočili bolj smotrno in ko- doseženih rezultatov pa nazor11. C1-! | . • 1 • 1 ■ 1 1 1 ■ • kje dobiti sposobne kadre Za delo ristno 'preživeti prosti čas. Raz- kaže, da so sindikalne organiza• t> - za pravilne demokratične zaposlenega 9123 dinarjev, pa nem delovnem mestu, oddaljenost .7QTV- ‘T?11 Centralnega sveta kolektivih m komunah. Opozoril taksnih podjetjih urejajo r * medsebojne odnose znotraj ko- vendar ugotavljamo, da je bil po- od delovnega mesta, nrehrana. ?SJ je pbcm zbor pozdravil Du- je, da smo pogosto prezrli majh- stvari posamezniki. Zato pn^, lektiva; — da bi bilo gospodarjenje V preteklem letu so podjetja vlo- no Mislimo tudi na mala podjetja SJSSPJSSS'sSSSt s s ri&srssa srjz* V nreteklem letu so nodietia vlo- no počutje itd Iz tega vidimo nekatere bližnje novosti. Dejal določenih razlogov naslanjali na stičnih birokratskih pojavov, P čim racionalnejše, razpolaganje žila 2 milijardi 453 miljonov 432 da so prav storila tiste podjetja' j«, da ^ Centralni svet pravkar večje gospodarske organizacije, vihgiranja itd Fomoč tem or« s sredstvi čim ikonominejšl tisoč dinarjev, m sicer: za osebno ki uvajajo posebno _kadrovs^ =^1^3, ^ Mnogo so zacije storile, da število delavcev, ki so aktivno so- P milijonov To pa ie samo stvu Sindikalne organizarije se Polniti notranjo delitev sredstev, sikje nimajo pravil, na temelju organizacijam v trgovini, gos11, delovali v upravljanju. Veliko so P sredstev Upoštevati mo- vztrajno prizadevajo da se3 vse- ki ostanejo podjetju in da velja katerih bi urejali notranje od- stvu, komunalnih in obrtnih P7. si prizadevali za izboljšanje na- stroške nesreč nado- stransko razvije to področje v na- zato P0Iskati kolikor mogoče naj- noše, recimo pravilnika o delu, jetjih itd. Te panoge namreč 1» ntet^strofke^boimš- f ^osnoSe^ ^ Sblnem bolj objektivna merila, ki naj delovnih razmer jih, nagra jeva- ko bistveno vplivajo na dvig prizadevali za izboljšanje na- SiHsSSHi žff; as—1”—Eš-ra rra pri reševanju življenjskih pogo- ka potem, znaša v naši republiki njem času precej storjenega saj jev delavcev a tudi vseh ostalih sk°da zaradi nesreč nad 9 mili- imamo v naši republiki 49 obrat- V naslednjem obdobju pa bo problemov ki jih je moč reše- ^ard dinarjev. Kljub takemu sta- nih ambulant, razen tega pa že treba po njegovih besedah po-vati le v okviru občine nju na tem področju pa moramo 17 ambulant, ki so priključene svetiti posebno pozornost izpo- Sindikati so uspešno'sodelova- le poudariti, da so sindikalne po- polikliničnim zavodom, 23 ambu- polnitvi sistema delavskega uprav-li tudi z organi družbenega družnice pa tudi drugi sindikalni lant pa ima tudi zobozdravstvene Ijanja. Sedanji zakon o delav-upravljanja na drugih področjih organi zlasti republiški odbori, ambulatorije, 6 _obratmh ambu- skem upravljanju je v marsičem javnega Življenja, kot so:. zdrav-. Posvebli dosti pozornosti _ higien- . ant pa ima tudi. bohii|kp adclel-.,Ms^rel ..Zato pripravljajo nov stvo socialno zavarovanje1’prh- sko-tehmem zaščiti. V večini pod- ke s posteljami. Zadnje je zelo zakon, ki naj bi .bi bil-sprejet nju itd. Nič ni čudnega, če v Ijenjske ravni. JOŽE JOŠT, predsednik OSS Celje Delavskemu upravljanju je tuja sleherna samovolja Osnovna misel razprave tova- morejo pravilno delovati. v. • jj risa Jožeta Jošta je bila skrb Takšen primer smo doživ sveta, kultura, stanovanjske’skup-. komisije za praktiCno in koristno gtj&jjft* določena stamla kJevmtje^iivuveljavljMi IMrektorneios^-manjlega #<£ 'BS?®-* «.» sindikati bolšlčke oddelke ^tloštellanjKob-'rn Ifefe jotlel tnočlo; st^kri g» sr«™vprxsrzm.t 2X&*A* h* jas* ““lz- st & 10 da bi se člani kolektivov,* pred- življenjska raven ljudi. Naš raz- ostankov, vsem pa sindikalni funkcionarji čim bolje spoznali z nalogami, ki so nastopale z novimi zakoni, ekonomskimi instrumenti itd., je Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo prek svoje komisije za delavsko, in družbeno upravljanje organiziral več seminarjev in tečajev. Organiziral je tudi pomembnejših nalog na tem pod- ijevanju Vedno večjega dela svo- je bil večkrat podoben naS*»C bene1 a^in11 delavske ^ u^ravra* ie§a dohodka. Ta dejstva pa tudi zasebnega lastnika. Nabavlj3^-j6 . ^. "j ■ ^-i,.r.j, 1,j nalagajo sindikalnim organizaci— taka osnovna. sredstva, ki J1 "» no ctrniPlTl * J > . . ■ . j - V vsGb VGč]ih podjGtjih JZObraŽGValnG CentrG 'V nagrajevanje rravnno nagraje- da nudijo več pomoči uveljavlja- razpravljala uemvsm sve. -Sindikati so v preteklem, ob- 37 %, od tega 25 delavcev, 96 j °o^. ^sSn^^Šv.^ seminarje za člane delavskih sve- zlnsti pa so si prizadevali. dobju močneje posegali tudi v uslužbencev in 18 ostalih. Da bi ki lahko učinkovito vpliva na kulturno-prosvetno dejavnost, uspešno izkoristili vse te oblike razmerja znotraj podjetja. Najti Sindikalne organizacije v celj- vmešavati jT nTeeoVO rali, da bi izobraževanja delavcev, bodo mo- pravilne rešitve seveda ni eno- skem okraju niso pozabile te po- slov_nip v nn(jiptin Izkazalo C —H ____.-..si: —g.---.»v- membne naloee. Niihnva aktiv- slovanje v podjetju, izkaza ko je trdil, da se sindikat tov iz nekaterih občinskih Vn^ in- .se uredilo in razvilo izobraževa- rali sindikati zagotoviti smgtrno stavno. Naše gospodarstvo je raz- membne naloge. Njihova aktiv- nje delavcev. Na tem področju kadrovanje. V te šole je treba drobljeno, osnovna sredstva so nost v , podpro delovanje ___„________ skih svetov. delo na tem področju. Razen Za- To delo je pripomoglo, da po- voda za izobraževanje v delav-stajajo delavski sveti in upravni skem in družbenem upravljanju odbori vedno bolj sposobni in za LR Slovenijo in Zavoda za uspešni. Kljub temu pa se še ved- proučevanje organizacije in varno dogaja, da jih celo nekateri nosti pri delu, ki že dalj časa ljudski odbori ne upoštevajo do- uspešno delata, je bil lani usta-volj. To se zlasti kaže pri raznih novi j en pri Svetu za šolstvo še transakcijah s sredstvi podjetij, Zavod za proučevanje izobraže-s tem, da preko direktorjev ali vanja odraslih, ki je že do sedaj kakšnih drugih uradnikov sku- pripravil več programov za pešajo kar z diktatom doseči razne sebne oddelke odraslih v rednih dotacije iz sredstev podjetij. Ena- šolah. Že v lanskem letu, pred-ko preziranje razkriva prisiljeva- vsem pa z novim šolskim letom nje k združevanju ali k cepitvi je zelo poraslo število oddelkov podjetij, ne da bi povprašali o za odrasle ob rednih šolah vseh tem poprej za mnenje organe de- vrst. Lani je n. pr. bilo v 57 od-lavskega upravljanja, čeprav mo- delkih za odrasle pri osemletkah rajo o tem prav ti odločati. Sin- nekaj čez 1000 slušateljev, letos dikati bodo morali biti mnogo pa so se oddelki ustanovili pri bolj občutljivi za vsa ta vpraša- osemletkah v vseh industrijskih nja kakor so bili do sedaj. središčih in v večjih krajih. Pri- Velika zrelost in sposobnost čakujemo, da se bo zaradi veli-samoupravnih organov in sindi- kega števila oz. velikega zanima-kalnih organizacij v podjetjih se nja v te oddelke vpisalo več ti-kaže tudi v urejevanju delovnih soč delavcev. Na Ekonomski sred-razmerij. Naj navedem samo en nji šoli je bilo 13 oddelkov s 412 primer: Ob ukinitvi arbitražnih slušatelji. Letos se bodo taki od-svetov pri ljudskih odborih so delki formirali pri vseh rednih mnogi skeptiki izražali bojazen, ekonomskih srednjih šolah. Rada bo sedaj vladala pri urejanju zen tega pa že delajo tudi v delovnih odnosov anarhija v pod- Kamniku in Ptuju. Na dopisni jetju. Praksa pa je pokazala po- ekonomski srednji šoli je doslej vsem drugo. Podatki republiške- vpisanih 1350 slušateljev, od tega ga inšpektorata za delo kažejo, 497 članov sindikata. Na prvi razda je bilo v letu 1958, ko so še pis za vpis ljudi iz prakse na obstojali arbitražni sveti pri ob- univerzo se je že prijavilo 485 činskih odborih, 997 nezakonitih kandidatov in od teh jih je prišlo odpovedi, v letošnjem letu pa jih na sprejemne izpite 376. Od te-je bilo le 352. Torej znatno manj ga 73 delavcev, 238 uslužbencev kot prej, ko so še delovali arbi- ter 65 ostalih. Sprejemne Izpite tražni sveti. je opravilo 139 kandidatov ali r Voliliia komisija pri delu SšHHSISliSiSMMS Mi« wm mm mm am mm na okraju, včasih celo pri vidnej- ožji krog vodilnih ljudi. Zat jje ših političnih predstavnikih, ali morajo sindikalne organiza pa izven okraja. Ce dobe takšno na sleherni primer samovoll® je zaščito, je razumljivo, da organi koj politično reagirati in ^ delavskega samoupravljanja ne v kali zatreti. ANTON MOČILNIK, rudnik Velenje Osem ekonomskih en0* ■— osem obratnih delavskih svetov V velenjskem rudniku so le- nomske enote, prek katerih j,, tos v prvih devetih mesecih na- obračunavali stroške, ti P8 pokopali 1,429.000 ton premoga in seveda tudi merilo za ol,rS ^ tako izpolnili plan s 114,4%. navanje prejemkov. S i®1®’ »Ce bomo delali tako kot do- i,0do osnovali ekonomske ^ slej < je dejal v razpravi tovariš mislijo. izvoliti tudi v vsaki Močilnik, »bomo nakopali blizu obratni delavski svet iB v d™ milijona ton premoga c Iz enot. ^ ustanovili sindi^ njegove razlage je moc razbrati, da je storilnost predvsem porasla ^ 1 ‘ . gif0* v drugem polletju. Medtem ko Tak način spremljanja ^ je znašal jamski učinek v prvem škov in v skladu z njim in polletju 101,2% v primerjavi z čin nagrajevanja, bo nedv jp-učinkom v enakem času lani, pa vplival ha še hitrejšo r, jjpf' je znašal od julija do septembra hodka in seveda tudi prej®11?^ 11?.\9!/l1, V VeWu pripisujejo Hitreje pa bodo rasli tudi *%i/i tolikšen porast storilnosti prh- podjetja, ki - so letos za '.’ pj. gresivnemu načinu nagrajevanja, večji kot v enakem časU,e i« Uspehi jih niso uspavali. Pre- Delitev sredstev na skl? je pričani šo, da lahko nagrajeva- sklad osebnih dohodkov P < nje še izpopolnijo. Sedaj prouču- letos še izboljšana, in slC jejo razdelitev podjetja na eko- korist skladov za 1,7 %• Poročilo predsednika Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Staneta Kavčiča Nagrajevanje po učinku vsklajuje interese delovnega kolektiva in skupnosti Tovariši in tovarišice! Naš °bčni zbor je v času, ko je splošna smer gospodarskega in političnega razvoja, ki je bila posebno Poudarjena pred nekolikimi leti, že začela daj ata prve rezultate. Ti rezultati se kažejo predvsem v Vsestranskem in izredno hitrem Sospodarskem napredku, ki seveda prinaša delovnim ljudem tudi neposredne materialne koristi in s tem tudi ustvarja pri njih ugodno politično razpoloženje in vzbu-in iniciativo in interes za še večja prizadevanja in boljše gospodarjenje. Spričo takega stanja je naša osnovna naloga tudi v bodoče z vsemi silami in sredstvi podpirati dosedanjo smer gospodarskega in političnega razvoja. To se pravi, če hočemo naši dosedanji koncepciji gospodarskih odnosov, sorazmerij in prizadevanj bolj konkretno odrediti naše bodoče naloge, moramo predvsem ugotoviti, kateri so bili ti pozitivni in negativni činitelji, ki so pospeševali odnosno otežkočali realizacijo dosedanje politike. O gospodarskem razvoju Gospodarski uspehi zadnjih *®t in predvsem gospodarski uspejo letošnjega leta (konkretnih “tevilk ne bom navajal, ker pri-stojni državni organi v tem pogle-Sledu itak obveščajo našo javnost) niso sicer taki, da bi že omo-§°čili, da v izredno kratkem času khko rešimo še tista nesorazmerja in preostale pereče probleme^ pri graditvi materialnih osnov haše socialistične družbe, ki še °bstojajo. Doseženi gospodarski Uspehi zadnjih let pa tudi niso £§°lj enkraten in izjemen primer, trdijo nekateri skeptiki, arnpak so rezultat dolgotrajnega materialnega razvoja in subjek-hvne prizadevnosti neposrednih Proizvajalcev. Naše materialne Proizvajalne sile so že dosegle ta-•m stopnjo razvoja, da lahko zamažimo tempo dosedanjega gospodarskega napredka z vsemi ugod-Pirni političnimi in družbenimi Posledicami, ki izvirajo iz njega, JUdi vnaprej, pod pogojem, da bo Paša gospodarska politika in gozdarski mehanizem tak, da bo othogočil široko iniciativo delov-mh kolektivov, komun in vsakega Posameznega proizvajalca in da bo Pdi neposredno materialno sti-mpliral in poplačal taka njihova jmiektivna in individualna priza->evanja za boljše gospodarjenje. P Predvsem v tem skladnem od-med doseženim gospodarjem potencialom in neposredno , kiativo proizvajalcev je glavna > Jnost in vzrok relativno hitre j-ga gospodarskega razvoja in Sodnega političnega razpolože-la predvsem v mestih in indu-Zjskih centrih. Razvoj proizvajalnih sil, kakor Udi nekatera subjektivna spozna-Pja in prepričanja so omogočili ^postaviti mnogo večjo skladnost v našem gospodarskem razvoju, je bil to primer v prejšnjih ietih. Lahko trdimo, da so vsaj °snovna ekonomska nesorazmerja °hstranjena. V odnosu med dolgoročnimi in kratkoročnimi investicijami, med industrijo in kme-ujstvom, med gospodarskimi in Jmko imenovanimi negospodarskimi investicijami, med porastom Nacionalnega dohodka in pora-‘Om osebne potrošnje — v vseh ®h primerih so vzpostavljeni WL*neiši odnosi kot v prejšnjih je Pozitivno je zlasti še to, da 1 ia skladnost dosežena na viš-l P"! nivoju, kar je imelo v toliko r. i' ugodne posledice za kratko-i0. e investicije, za razvoj kmetstva, za negospodarske investi-le in seveda kot nujna posledica Se§a tega je sledil tudi izdaten °rast osebne potrošnje. Vse to so Plošno jugoslovanske značilnosti . ospodarskega razvoja zadnjih let zlasti letošnjega leta. V Slove- niji so vse te značilnosti iz razumljivih razlogov, zaradi njenega relativno večjega industrijskega razvoja in drugačne socialne strukture kvantitativno samo še bolj poudarjene. Omenjene materialne skladnosti in mnogo manjši osnovni ekonomski disproporci, kot so bili prejšnja leta, so objektivno dali prostor in materialna sredstva večjemu subjektivnemu prizadevanju delovnih kolektivov in tudi vsakemu posamezniku. Vse to je začelo odpirati komunam, kolektivom in delavcem perspektivo in možnosti neposrednega gospodarjenja in urejevanja svojih materialnih problemov na osnovi večjih prizadevanj, boljšega gospodarjenja in večje produktivnosti dela. To je politika, na kateri so predvsem mesta, industrijski centri in delovni kolektivi najbolj zainteresirani. Istočasno pa je materialni in politični okvir te koncepcije dovolj širok in notranje elastičen, da omogoča razvoj naprednim in zaostalim; omogoča dolgoročne in kratkoročne investicije; omogoča racionalizacijo in rekonstrukcijo stare industrije in tudi graditev novih objektov. On omogoča graditev objektov družbenega standarda in dviganje osebne potrošnje. Vse to seveda v obsegu skupnih materialnih možnosti, ki so omejene z višino nacionalnega dohodka. Taka smer gospodarskega razvoja postavlja tudi v precej drugačno luč vprašanje standarda delovnih ljudi oziroma vrednost realne plače. Zda se mi, da se na to vprašanje preveč, preveč gleda s splošno državnih statistično upravnih stališč, pokazateljev in povprečij. Vse te ocene, stališča in številke sicer kažejo splošno smer gospodarskih odnosov in notranjih proporcev. Prava in konkretna realna vrednost splošno delovnih in življenjskih pogojev delavcev pa se vse bolj in bolj ureja s politiko kolektivov in komun, je vse bolj in bolj odvisna od konkretnih razmer, prizadevanj, boljšega ali slabšega gospodarjenja, take ali drugačne gospodarske orientacije komune in delovnih kolektivov. Postaja očitno, da v kolikor bolj se bo krepila materialna osnova delavskega in družbenega samoupravljanja in celotnega komunalnega sistema in v kolikor bolj bomo izpopolnjevali in širili razne oblike nagrajevanja po delovnem učinku in jih povezovali v enoten sistem, v toliko bolj bo vrednost realne plače in splošnih delovnih in življenjskih pogojev delavcev v komuni neposredno odvisna od konkretnih odločitev in konkretne orientacije organov delavskega in družbenega šamo- upravljanja in komunalnega sistema. Ze v okviru sedanjih možnosti in pristojnosti kolektivov in komun in na osnovi takega ali drugačnega prizadevanja in gospodarsko politične orientacije komun in delovnih kolektivov je dejanski standard lahko različen, po nekih računih tudi do 20 odstotkov. Kot rečeno, nadaljnje izpopolnjevanje tega sistema in zlasti krepitev njegovih materialnih temeljev na osnovi večjih delovnih rezultatov in boljšega gospodarjenja kolektivov in komun pa lahko omenjene procentualne razlike še poveča. Vse to pa je seveda popolnoma v skladu s celotno inten-cijo našega družbeno ekonomskega razvoja. Spričo vsega povedanega je prva in osnovna gospodarsko politična naloga sindikalnih organizacij podpirati dosedanjo politiko in koncepcijo gospodarsko političnega razvoja in mobilizirati vse sile, da se dane možnosti v interesu proizvajalcev čimbolj izkoristijo. Zavzemati se za vse to pa pomeni istočasno boriti se proti vsem tistim zmotnim mnenjem in poizkusom, ki hočejo močneje podčrtati nekatere komponente gospodarskega razvoja oziroma favorizirati ene na račun drugih. Mi moramo jasno povedati, da smo proti temu, da bi se že dosežene skladnosti gospodarskega razvoja kakor koli spremenile. Mi smo proti takim spremembam tako takrat, kadar bi šlo za večje dolgoročne investicije na škodo drugih, kakor tudi takrat, če bi šlo za povečanje negospodarskih investicij ali povečanje osebne potrošnje na račun normalne razširjene reprodukcije. Očitno je, da bi take ekonomske neskladnosti, napravljene v katero koli smer, prinesle samo ekonomsko škodo, zavrle bi doseženi tempo gospodarskega napredka in s tem predvsem v mestih in industrijskih skih centrih povzročile politična negodovanja in težave. Praksa letošnjega leta nazorno kaže, da je možno vsestranski in še hitrejši gospodarski napredek doseči predvsem s še bolj stimulativno delitvijo dohodka med skupnostjo in kolektivi, in nikakor ne s kakšnimi takimi načrti, ki bi sedanje proporce spremenili na škodo kratkoročnih investicij, rekonstrukcij in standarda. Razumljivo, da mi o teh skladnostih lahko govorimo samo v povprečju, v posameznih delovnih kolektivih, komunah ali gospodarskih panogah pa so odstopanja nujna za- radi različnih konkretnih razmer, potreb in pogojev. Zato morajo sindikalne organizacije istočasno ko podpirajo in se aktivno bore za realizacijo take koncepcije, o kateri smo govorili, pokazati tudi Stane Kavčič maksimum uvidevnosti, objektivnosti in smisla za konkretno politiko in gospodarske odločitve v svojem kolektivu, zavedajoč se pri tem popolne politične odgovornosti in tudi potreb njihovega delovnega kolektiva. Nagrajevanje po delovnem učinku Ena najvažnejših nalog sindikalnih organizacij je tudi še za naprej izpopolnitev sistema nagrajevanja. Republiško predsedstvo sindikatov je o nagrajevanju po delovnem učinku, kot je znano, objavilo dokaj izčrpno poročilo. V tem poročilu so sumirana nekatera osnovna stališča kakor tudi mnoge druge praktične organizacijske ugotovitve in rezultati, ki so napravljeni oziroma doseženi z dosedanjim delom in prizadevanjem sindikatov in organov delavskega samoupravljanja za nagrajevanje po delovnem učinku. Zato predlagam občnemu zboru, da je to poročilo tudi predmet razprave na občnem zboru in prosim v imenu predsedstva, da se občni zbor o njem izjasni, ga dopolni ali korigira. K poročilu pa bi imel še dve dopolnitvi, eno praktično operativnega, drugo principialno političnega značaja. Po nepopolnih podatkih je do sedaj v Sloveniji od ca. 2200 gospodarskih organizacij (izvzeta je komunalna, obrtna in zadružna dejavnost), ki imajo realne možnosti za nagrajevanje po delovnem učinku, že sprejelo v svoj sistem delitve dohodka kakršno koli od oblik nagrajevanja po delovnem učinku ca. 2000 gospodarskih organizacij. Te gospodarske organizacije imajo ca. 80 odstotkov od skupno zaposlenih, ki so že plačani po učinku dela; v teh gospodarskih organizacijah se ustvarja okrog 85 odstotkov od skupnega dohodka vseh gospodarskih organizacij v Sloveniji. Dosedanji rezultati jasno kažejo, da nagrajevanje po učinku nikakor ni več samo maloštevilen eksperiment nekaterih gospodarskih organizacij, ampak resno in zelo pozitivno gospodarsko politično dejstvo in, lahko rečemo, celo družbena nujnost. Ali ni spričo tega popolnoma očitno, da ni nobenih objektivnih zaprek za začetek in postopno izpopolnjevanje nagrajevanja po delovnem Delovno predsedstvo učinku tudi za tiste delovne kolektive, ki do sedaj v tem pogledu niso nič storili, oziroma so ostali pri starem sistemu plačevanja po času oziroma po tarifnih postavkah in pri delitvi dobička preko tarifnih postavk. Očitno je, da so za tako stanje v teh kolektivih vzroki predvsem subjektivnega značaja. To je njihova subjektivna slabost, nezainteresiranost ali celo nesposobnost. V tej zvezi se samo od sebe postavlja vprašanje ali je pravilno in možno te kolektive pustiti, da plavajo še naprej v svojih mezdno-administrativnih vodah, Ali ni dolžnost organiziranih socialističnih sil in v prvi vrsti sindikatov podzveti vse potrebno, da se tudi v teh kolektivih stvar premakne z mrtve točke. Ti ukrepi morajo biti zelo različni, v zavisnosti od konkretne situacije v kolektivu. Ponekje bo treba nuditi politično ali strokovno pomoč, v drugem primeru, kjer imamo opravka z nesposobnim operativnim vodstvom, bo treba zahtevati, da se le-to zamenja. Mogoče bo v nekaterih primerih potreben tudi pritisk demokratične javnosti in konkretna kritika neurejenih razmer in odnosov v tistem kolektivu. Skratka, ni mogoče dati recept za način in postopek, toda eno pa je gotovo in neodložljivo: zlasti višji sindikalni forumi, okrajni, občinski in republiški odbori se morajo načrtno in sistematično lotiti tistih kolektivov, ki so ostali v delitvi dohodka na starih mezdnih pozicijah, in jih enega ža drugim pripraviti do tega, da bodo začeli tudi pri njih nagrajevati po delovnem učinku. V poročilu predsedstva o nagrajevanju po učinku so sicer poudarjeni nekateri politično ekonomski aspekti tega vprašanja. Vendar ne bo odveč, če nagrajevanje po učinku ob tej priliki nekoliko bolj podrobno analiziramo tudi z demokratično političnega vidika oziroma z vidika nadaljnjega razvoja demokratičnih socialističnih odnosov v delovnih kolektivih. Če hočemo do kraja videti demokratično politične posledice nagrajevanja po delovnem učinku, moramo predvsem jasno osvetliti demokratično politične posledice oziroma točno rečeno, nedemokratične politične posledice nagrajevanja po delovnem času. Zaradi tega, da bi bile vsakomur čimbolj nazorno predočene nedemokratično politične posledice nagrajevanja po delovnem času, ob tej priliki abstrahiramo pozitivni splošno politični pomen revolucionarnih in kvalitetnih sprememb v družbenih odnosih, ki so nastale z našo revolucijo in ki jih konkretno realizira predvsem delavsko samoupravljanje. Nas zanima ob tej priliki predvsem odnos, ki se na osnovi plačevanja po delovnem času formira med proizvajalcem in proizvodnim procesom. Nagrajevanje po času pomeni v bistvu za neenako delo enako plačilo. Pod takimi pogoji je vsekakor interes proizvajalca, da je njegov delovni prispevek čim manjši oziroma čim lažji in njegov zaslužek čim večji. V takem odnosu ni mogoče popolnoma realizirati Marxov princip, po katerem naj v socializmu za določe- no količino dela, ki ga je proizvajalec dal družbi v eni obliki, dobi nazaj v drugi obliki. Pri plačevanju po delovnem času ni mogoče do kraja razviti delavčevo spoznanje, da bo njegova neposredna količina dela, ki jo bo dobil od družbe, predvsem odvisna od tiste neposredne količine dela, ki jo bo on dal družbi. Pod pogoji plačevanja po delovnem času se mora objektivno in spontano v delavčevi zavesti porajati interes, da da družbi čim manjšo količino dela in da prejme od družbe čim večjo količino dela. Res je, da celotni naš družbeni sistem, zlasti delavsko samoupravljanje s svojimi pravicami kakor tudi vpliv subjektivnih in organiziranih socialističnih sil, deluje v nasprotni smeri, v smeri spoznanja namreč, da je delavcev materialni položaj konec koncev le odvisen od njegovih delovnih rezultatov. Toda vsi ti omenjeni faktorji, čeprav so izredno važni in tako rekoč odločilni, vendar ne morejo brez konkretnega nagrajevanja na konkretnem delovnem mestu ali v konkretni delovni operaciji, grupi ali kolektivu po delovnem učinku do kraja likvidirati še vse preostale elemente mezdnega pojmovanja in odnosov. Nagrajevanje po delovnem času tako rekoč neprestano spontano poraja v delavčevi zavesti in njegovem odnosu do proizvodnje nekatere mezdne elemente z vsemi njihovimi ekonomskimi, političnimi in psihičnimi posledicami. Pod 'pogoji nagrajevanja po času, kjer se spontano poraja interes čim manj delati in čim več zaslužiti, se mora taki tendenci nekdo zoperstaviti v interesu dobro organiziranega proizvodnega procesa. V pogojih administrativnega socializma je to državna uprava. V pogojih delavskega samoupravljanja so to delavski sveti. Toda delavski sveti ne morejo sami in do podrobnosti izvajati svoje politike tudi v operativnem smislu. Kadar pa je treba v interesu dobro organiziranega proizvodnega procesa in v zaščito koristi delovnega kolektiva vzdrževati red in disciplino in tudi koga priganjati, mu ukazovati, ga kritizirati in ocenjevati ali tudi koga nagraditi in pohvaliti, tedaj se tu neizbežno postavi vprašanje, kdo naj bo tisti, ki naj to dela in kdaj naj dela. Meriotorno odločitev odnosno odgovor na to vprašanje pa si po železni logiki družbenega dogajanja mnogokrat prilasti in prilašča operativno ali politično vodstvo ali posameznik. Na ta način pa se na osnovi subjektivnega spoznanja in ocene, simpatij ali antipatij začne posluževati sredstev oblasti in pritiska, ki so mu na razpolago. Kaj je objektivno in kaj koristno, kdaj je potrebna kritika in kazen, nagrada ali pohvala — o tem na osnovi subjektivnega spoznanja odloča vodstvo ali posameznik in s tem tudi že poraja prve klice in elemente birokratskih konceptov in odnosov. Mi vsi vemo, da tudi v pogojih delavskega samoupravljanja še naprej žive ostanki birokratske miselnosti. Imamo pojave brezdušnih in nedemokratičnih odnosov in postopkov do delavcev in z delavci. Dogajajo se primeri posameznega privilegiran j a in tudi zapostavljanja in še vsi razni drugi pojavi, o katerih je bilo govora in katere je žigosalo znano pismo Izvršnega komiteja ZKJ. Upravičeno se postavlja vprašanje, kje so materialne osnove vseh teh družbeno birokratskih manifestacij in koncepcij. Očitno je, da je ena glavnih materialnih osnov preživelih birokratskih ostankov v delovnih kolektivih predvsem nagrajevanje po času. V nagrajevanju po času in v odnosih in iz odnosov, ki se na osnovi tega formirajo v delovnih kolektivih, se neprestano po nujni logiki družbenega dogajanja in materialnih nasprotij vsak dan znova porajajo in oživljajo poskusi birokratskih koncepcij. V našem sistemu delavskega samoupravljanja in s tako aktivnostjo in zavzetostjo subjektivnega faktorja, predvsem komunistov in ostalih organiziranih borcev za socializem in pod pogoji pritiska vse demokratične javnosti je možno sicer te ostanke birokratizma držati zelo na kratko in jih takoj udariti po glavi in po hrbtu, čim se poskušajo nekoliko razrasti. Praksa pa vendar kaže, da jih pod pogoji plačevanja po delovnem času z vsemi omenjenimi sredstvi ni mogoče do kraja in enkrat za vselej izkoreniniti. Šele nagrajevanje po učinku mora v doglednem času izpodrezati birokratizmu tudi te poslednje osnove za njegovo životarjenje v delovnih kolektivih. Pod pogoji nagrajevanja po delovnem učinku je interes delavca, kolektiva in skupnosti istoveten. Pravilno in stvarno nagrajevanje po učinku postavlja vsakega zaposlenega v delovnem kolektivu v tak položaj, da ga njegov neposredni interes neprestano znova in znova vzpodbuja k točno tisti in taki dejavnosti na svojem delovnem mestu ali pri delovni operaciji; v grupi in celotnem kolektivu, ki jo zahteva tudi interes .in gospodarska prosperi-teta tistega kolektiva in vse skupnosti. Pod takimi pogoji in ob takem delavčevem spoznanju in zavesti, ki se pri njem celo spontano poraja zaradi materialnega interesa, odpadejo vse potrebe za pritiskom, za disciplino, za ukazovanjem od strani operativnega vodstva. Operativno vodstvo, v katero vključujem tudi vse strokovnjake, preddelavce, mojstre itd., postane pod pogoji nagrajevanja po delovnem učinku samo organizator proizvodnje. V tisti in tako organizirani proizvodnji pa je vsak neposredni proizvajalec na svojem delovnem mestu popolnoma svoboden ob spoznanju realne nujnosti, da mora delati in da je njegov zaslužek odvisen od rezultatov njegovega dela. To svobodno spoznanje in ta realna nujnost pa ima močnejši mobilizacijski značaj za vsakega delavca kakor kakršen koli birokratski pritisk, strah ali ukazovanje. Razumljivo, da ne idealiziram nagrajevanja po delovnem učinku tudi v politično demokratičnem smislu. Ne trdim, da je na tej osnovi možno vskladiti vse interese, vsako individualno pripravljenost, sposobnost in zavest neposrednih proizvajalcev že tako, da v praktičnem življenju ne bi bilo nobenih nesporazumov, nasprotij, različnih gledišč in konfliktov. Nikakor ne. Tako gledanje bi bila čista iluzija. Ne trdim, da je nagrajevanje po delovnem učinku čarobna palica, ki rešuje vse. Trdim samo to, da se pod pogoji nagrajevanja po delovnem času vse omenjene razlike, različni interesi in nasprotja mnogokrat rešujejo in razvozlavajo v delovnih kolektivih na birokratski lestvici velikih in malih, nadrejenih in podrejenih, zaslužnih in nezaslužnih. Pod pogoji kompleksnega nagrajevanja po delovnem učinku pa se večji del praktičnega življenja, dela, različnih mnenj in interesov rešuje na kvalitativno novi osnovi. Vse to pa ustvarja v kolektivu popolnoma drugačno politično atmosfero kot pa neprincipialna borba za birokratske privilegije. Ni več osnovno, kdo je višji ali nižji, kdo je več ali manj, kdo ima večje ali manjše zasluge, ampak je osnovno, kdo je boljši ali slabši, kdo zna več ali manj, kdo bolje ali slabše dela, kdo je bolj ali manj sposoben, prizadeven in razgledan. Torej, na osnovi vsega povedanega je nujno, da se sindikati odločno bore za razširitev in izpo- (Nadaljevanje na 6. strani) BODOČE NALOGE SINDIKATOV (Nadaljevanje s 5. strani) polnitev nagrajevanja po delovnem učinku ne samo zaradi ekonomskih razlogov, ne samo zaradi materialnih interesov delavcev in vseh zaposlenih, ampak tudi zaradi nadaljnjega razvoja, poglobitve in utrditve demokratično socialističnih odnosov v delovnih kolektivih, to se pravi, zaradi nadaljnje uspešne borbe proti vsem ostankom birokratske miselnosti in birokratske prakse. Tovariši in tovarišice! Zadržal sem se na omenjenih vprašanjih nekoliko bolj podrobno predvsem zaradi tega, ker so to tista vprašanja, s katerimi je neposredno povezan materialni položaj in politično razpoloženje delovnih kolektivov in vseh zaposlenih. Zato se bom v nadaljevanju kratko omejil še na naslednja tri področja: socialno v ožjem smislu te besede, kulturno-prosvetno in politično organizacijsko. Socialna služba Pod socialnim sektorjem razumemo vso tisto skrb in prizadevanje, ki jo naša družba in zlasti naše organizacije kažejo do vseh tistih problemov, ki so posredno ali neposredno povezani s pogoji, v katerih žive in delajo neposredni proizvajalci. Mi smo se borili in se moramo še boriti proti tisti sociali, ki vidi samo pravice in ki brez zveze z materialnimi možnostmi in predvsem tudi z materialnimi in stimulativnimi potrebami postavlja svoje načrte in svoje zahteve. Istočasno pa je treba dati odpor tistim tehnokratsko in ekonomsko prakticističnim teoretikom in praktikom, ki ne priznavajo reševanju posrednih delovnih in življenjskih pogojev neposrednih proizvajalcev skoraj nikakršnega pomena in vpliva na delovne rezultate teh proizvajalcev. Odklanjati in boriti se moramo tudi proti tistim teorijam in konceptom, ki eventualno to posredno povezanost med delovnimi rezultati in delovnimi pogoji proizvajalcev sicer priznavajo, toda sodijo, da smo še tako siromašni in še tako na nizki stopnji razvoja, da še ni prišel čas, da bi lahko bolj izdatno reševali tudi proble- me delovne zaščite delavcev, njihove prehrane, stanovanj, skrbi za otroka, družino itd. Napredek, modernizacija, racionalizacija in avtomatizacija proizvodnje imajo poleg ostalega tudi naslednjo družbeno značilnost: Če se hoče od proizvajalca na delovnem mestu dobiti čim večjo proizvodnost, kateri pa je predpogoj čim večja duševna in fizična koncentracija, potem je tega proizvajalca treba predhodno in v času proizvodnje čim bolj razbremeniti vseh drugih fizičnih naporov, psihične zaskrbljenosti in duševne dekoncentracije. Vsa tehnična zaščitna sredstva, vsi obrati družbene prehrane, menze in otroški vrtci v podjetjih in komunah, vsa skrb za družbeno varstvo otrok v času zaposlitve staršev in še mnoge druge naloge in cilji, katere rešujejo in za katere se predvsem bore take ustanove in organizacije, kot so stanovanjske skupnosti, društva prijateljev mladine, zavodi za napredek gospodinjstva, ženska društva itd., vse to, poleg ostalega služi in omogoča večjo fizično in duševno koncentracijo proizvajalcu na delovnem mestu zato, da bi dosegli čim večji delovni rezul- tat. Nekaj teh problemov rešujejo znotraj kolektivov. Drugi del pa rešujemo na ožjem ali širšem teritoriju oziroma v komunalni skupnosti. Socialno delo v kolektivih zato ne bi smelo biti organizirano kot nekakšno individualno samaritanstvo ali kakor misija dobre volje ali celo kot dušebriž-ništvo. Nekaj takega koncepta je še vedno zaslediti tako pri načelnem gledanju kakor tudi pri praktičnem reševanju. Sindikalne organizacije in organi delavskega samoupravljanja bi morali za reševanje socialnih problemov, delovnih odnosov in tehnične zaščite dela organizirati sektor socialne službe, ki bo sčasoma postal enakovreden in ravno tako strokovno organiziran in sistematično voden, kot so drugi sektorji v podjetju. Zdaj šele postavljamo prve temelje tako organizirane socialne in kadrovske službe. Do sedaj v delovnih kolektivih ni bilo za tako organizacija te službe niti potrebnih kadrov niti potrebnega spoznanja in seveda tudi ne materialnih sredstev. Nadaljnji razvoj gospodarskih potreb in političnih prilik v delovnih kolektivih pa bo zahteval odločen napredek tega sektorja v tej smeri. Dolžnost sindikalne organizacije je pospeševati in podpirati tak razvoj tega sektorja. Kar se pa tiče tistih problemov, ki se rešujejo v komuni v zvezi z življenjskimi pogoji neposrednih proizvajalcev, pa morajo sindikati pokazati še več razumevanja kot do sedaj in še bolj dosledno in odločno kot do sedaj ob sodelovanju z vsemi ostalimi organizacijami in faktorji reševati pereča vprašanja stanovanjske graditve, družbene prehrane, otroškega varstva, prometa, preskrbe in drugih komunalnih problemov. Kulturno-prosvetno in izobraževalno delo V prvih povojnih letih je bilo kulturno-prosvetno in izobraževalno delo med delavstvom v vsakem pogledu neposredno povezano oziroma vključeno v vsakodnevno aktivnost sindikalnih organizacij. Sedanja situacija se v tem pogledu zelo razlikuje od tedanje. Kulturno-prosvetno in izobraževalno delo, če hpife,, feiti uspešno in kvalitetno, zahteva seveda mnogo več kontinuitete, mnogo več strokovnosti, metodoloških in pedagoških prijemov, kot jih lahko nudi vsakodnevna politična aktivnost sindikalnih organizacij. Zato je normalno in pravilno, da so se v ta namen že izoblikovale oziroma se še oblikujejo nove organizacijske oblike in metodološki prijemi, s katerimi se opravlja kulturno-prosvetno in izobraževalno delo v delovnih kolektivih oziroma komunah in industrijskih centrih. Tako imamo za kulturno-prosvetno in amatersko dejavnost Zvezo Svobod; za nadaljevanje šolanja proizvajalcev se ustanavljajo razni oddelki za odrasle pri obstoječih šolah ali tudi kot samostojne šolske in vzgojne ustanove. Za splošno družbeno ekonomsko in izobraževalno delo med delavci imamo delavske univerze, ki so tik pred tem, da se na osnovi sugestij predsedstva sindikatov in Zveze Svobod združijo v enotno zvezo delavskih in ljudskih univerz Slovenije; za strokovno vzgojo delavcev se ustanavljajo strokovni centri v podjetjih oziroma v komunah za več podjetij skupaj. Celoten tak organizacijski in metodološki razvoj kulturno-prosvet-nega in izobraževalnega dela pa seveda sindikalne organizacije ne smejo razumeti, kot da je delo na teh področjih prešlo iz njihovega delokroga oziroma ne smejo se čutiti neodgovorne in nezainteresirane za razvoj in rezultate kul-turno-prosvetnega in izobraževalnega dela med proizvajalci. Ta odgovornost in povezanost z vsem tem dogajanjem in z vso to problematiko ni seveda več tako neposredna in organizacijska, kot je to bila prejšnje čase. Toda splošno politična odgovornost, programski vpliv in predvsem materialna pomoč sindikalnih organizacij in organov delavskega samoupravljanja je nujno potrebna in eden prvih predpogojev vsega dela in pravilnega razvoja prej omenjenih organizacij in ustanov. Če s teh vidikov skušamo odrediti bodoče naloge sindikalnih organizacij na področju kulturno-prosvetnega in izobraževalnega dela, potem bi morale sindikalne organizacije zastaviti ves svoj politični vpliv v programskem smislu predvsem v to: da bi se delo kulturnih društev Svobod bolj kot do sedaj orientiralo poleg svoje amaterske dejavnosti V ožjem smislu te besede tudi na organizacijo kulturnega razvedri- la in zabave za delavce; da bi delavske univerze pri sestavljanju Svojih programov bolj izhajale iz dosedanje konkretne družbenoekonomske stvarnosti in poizkušale posredovati delavcem predvsem tisto materijo, katero oni kot proizvajalci in upravljavci v sedanjih družbeno - ekonomskih pogojih najbolj potrebujejo. Na področju strokovnega izobraževanja je predvsem sedaj najvažneje, v čim krajšem času ustanoviti čim več centrov za strokovno vzgojo delavcev po podjetjih oziroma teritorijih ali gospodarskih panogah za več podjetij skupaj. Ni upravičenih razlogov za to, da se ti centri relativno počasi ustanavljajo in ni razumljiv in koristen deloma precej indiferenten odnos do vseh teh problemov, katerega ponekod kažejo organi delavskega samoupravljanja in operativno upravna vodstva v gospodarskih organizacijah. S svojim političnim vplivom morajo sindikati doseči hitrejši in širši razvoj strokovnega usposabljanja delavcev za konkretno delovno mesto z namenom čim večjega delovnega rezultata. Zdi se mi, da tudi niso koristne velike diskusije o tem, ali naj bo strokovna vzgoja samo ozko strokovna ali pa naj v svojih programih vsaj v začetku vsebuje tudi nekaj splošno ekonomske in družbene materije. Zdi se mi neumestno in dlakocepsko od vrha navzdol odrejati konkretne programe. Osnovna smer, ki je v tem, da je glavni poudarek na strokovnem izobraževanju, je vsekakor jasna. Določene prilagoditve, ki so lahko postopnega in kratkotrajnejšega značaja, in do- ločena kombinacija strokovnega programa s splošno ekonomskim in političnim programom, ki naj predvsem razjasni smisel, potrebo in koristi strokovne vzgoje, upoštevaje pri tem tudi specifične razmere in okolnosti posameznih kolektivov ali komunalnih skupnosti, pa se mi zde vsekakor upravičene. Končno pa je treba to vprašanje prepustiti praksi in praktičnim izkušnjam, ki lahko edine izrečejo merodajno sodbo in oceno vsakega posameznega strokovnega centra v danem kolektivu oziroma komuni. Vso družbeno-politično podporo, priznanje in pomoč morajo sindikalne organizacije dajati tudi šolam in oddelkom za odrasle, kakor tudi vsem tistim svojim sotovarišem in kadrom, ki so se odločili za obiskovanje teh šol. Končno pa so za nadaljnji razvoj in uspeh ljudskoprosvetnega izobraževalnega dela izredno važna materialna sredstva. Vsekakor je nujno zagotoviti večja materialna sredstva od dosedanjih tako za graditev, izpopolnitev in materialno opremo zadevnih objektov, šol in domov, kakor tudi za okrepitev teh ustanov in organizacij z večjimi kadrovskimi in funkcionalnimi možnostmi. Sindikati si moramo prizadevati, da bodo predvsem organi delavskega samoupravljanja v kolektivih bolj kot do sedaj razumeli materialne potrebe ljudsko kulturno-prosvetnega in izobraževalnega dela in v ta namen poleg obstoječih fondov za kadre in drugih dajatev, iz svojih fondov splošne uporabe dali večjo materialno pomoč. O političnodemokratični vzgon sindikatov Glede splošnega položaja in družbeno-politične vloge sindikalne organizacije, o kateri je bilo več govora v prejšnjem referatu, se zdi potrebno poudariti zlasti naslednje. Pri obravnavanju vsakodnevne politične, gospodarske, organizacijske, operativne in finančne problematike v delovnih kolektivih, s katero se predvsem ukvarjajo organi delavskega samoupravljanja, bi morale sindikalne organizacije kot množična politična osnova organov delavskega samoupravljanja pokazati več samostojnosti in demokratič-no-političnega posluha. V ta namen pa je seveda potrebno dvoje: prvič, širše, bolj vsestransko in tehtnejše poznavanje konkretnih razmer in tekoče problematike. Na tej osnovi se je možno tudi najbolj uspešno boriti proti ostankom primitivizma, ki se še tu in tam pojavlja v sindikalnih organizacijah in ki zelo škoduje njihovemu delu in ugledu. Drugič pa je potrebno več hrabrosti in odločnosti in seveda istočasno tudi več pripravljenosti za vsestransko odgovornost sprejetih sklepov in stališč. Še vedno se dogajajo primeri, da so enostransko sforsirali razne zelo pomembne, včasih tudi dalekosežne, predvsem organizacijske in materialne odločitve v delovnih kolektivih, s katerimi se večina v delavskem svetu ali delovnem kolektivu ne strinja popolnoma, ampak je postavljena pred gotovo dejstvo oziroma pod pritisk raznih faktorjev, forumov ali celo posameznikov. Sindikalne organizacije in sindikalni forumi tako nastale rešitve in negativne politične posledice takih v bistvu birokratsko - upravnih pritiskov na delovni kolektiv sicer registrirajo, nekako sramežljivo in na skrivaj tudi obsodijo in kritizirajo, toda nimajo dovolj poguma in odločnosti takim primerom in takim poizkusom zoperstaviti organizirano in na vsestranskih analizah in argumentih zgrajeno mišljenje večine delavskega sveta oziroma delovnega kolektiva oziroma sindikalne organizacije. Do- ločeno omahovanje, pasivnost ali celo strah pred tem, da bi se odkrito, z argumenti in v popolnoma demokratičnem vzdušju pogledalo v oči takim prakticistično-biro-kratskim kombinacijam in špekulacijam in pritisku, seveda ne more koristiti niti ugledu sindikalne organizacije in še manj seveda celotnemu kolektivu in njegovi gospodarski prosperiteti. Nemogoče je v vseh takih primerih čakati samo na intervencijo od zgoraj. Nam tu v centru je praviloma nemogoče uspešno preprečevati ta- ke poskuse. Naše intervencije so lahko samo maloštevilne izjeme. Naloga sindikalnih organizacij in zlasti občinskih sindikalnih vodstev pa je, da se na osnovi vsestranske analize in ob upoštevanju splošne smeri in koncepcije našega družbeno-političnega razvoja tako, kot je formulirano in odrejeno v programu ZKJ, javno in energično bore proti vsem birokratskim poskusom in za popolno politično demokratično vzdušje, v katerem naj kolektivi oziroma organi delavskega samoupravlja- nja o svojih problemih sami svobodno odločajo, zavedajoč se pri tem, da s svojimi odločitvami skupno s sindikalno organizacijo in s celotnim kolektivom za svoje odločitve prevzemajo tudi vso odgovornost in posledice. Tovariši in tovarišice! Prepričan sem, da bo povedane načelne misli in napotke diskusija na osnovi prakse dopolnila in konkretizirala in s tem dala glavni smisel in pomen današnjemu občnemu zboru in orientacijo našemu bodočemu delu. _________IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST__________ IVAN KRISTAN, tajnik OSS Kranj NOVI SISTEM NAGRAJEVANJA povečuje težnjo po izobraževanju Tovariš Ivan Kristan je v svoji razpravi poudaril, da smo na področju strokovnega izobraževanja delavcev kljub raznim slabostim dosegli precejšen napredek. V kranjskem okraju je na primer pred dvema letoma deloval komaj en izobraževalni center, danes pa jih je že deset, to pomeni, da so že v približni četrtini vseh industrijskih podjetij na Gorenjskem začeli skrbeti za sistematično in načrtno vzgojo delavcev. Uspešno delo izobraževalnih centrov v podjetjih pa hkrati pomeni precejšen delež pri uveljavljanju šolske reforme v praksi. Duh reformirane šole bo tu najprej zaživel, kajti izobraževanje v delovnih kolektivih izvira iz potreb proizvodnje, iz potreb konkretnega delovnega mesta, ne pa iz težnje po pridobitvi formalnih kvalifikacij. V mnogih delovnih kolektivih so delavci sami uvideli, da jim nezadostno splošno in strokovno znanje otežkoča doseganje večjih delovnih učinkov. Tako je torej sistem nagrajevanja po delovnem učinku dobil svoj pozitiven odraz tudi v večji težnji po izobraževanju delavcev. Na Gorenjskem so v šestnajstih večjih industrijskih podjetjih izvedli anketo, v kateri je od 9800 anketiranih delavcev 23 % izjavilo, da jih pri doseganju večjega delovnega učinka ovira nezadostna splošna izobrazba, 23 % pa jih je trdilo, da je vzrok v nezadostni strokovni izobrazbi, medtem ko se je 48 % anketiranih izreklo za nadaljnje izobraževanje. Z decentralizacijo skladov za kadre (kolektivi razpolagajo sedaj s 40 % ustvarjenega sklada za kadre) so podjetja dobila materialno osnovo za izobraževanje delavcev. Pojavili pa so se najrazličnejši interesenti — od strokovnih združenj in zbornic do ljudskih odborov, Svobod in delavskih univerz — ki bi želeli dobiti nekaj teh sredstev, drugi pa bi jih radi administrativno združevali. Te težnje so tudi razumljive, saj so na primer v kranjskem okraju od 45 milijonov dinarjev, ki so jih doslej vložili v omenjene sklade (do konca leta jih bodo kakih 100 milijonov), do začetka oktobra izkoristili le 7,5 milijona din. Ljudski odbori pa nimajo dovolj sredstev za svoje investicijske programe v šolstvu. Okrajnemu ljudskemu odboru v Kranju na primer manjka za uresničitev letošnjega programa kakih 40 milijonov dinarjev. Menimo, da bi morali pri združevanju teh sredstev biti zelo previdni in se držati načela, da jih lahko združujemo le na podlagi konkretnih programov, skupnega interesa podjetij in predvsem na principu prostovoljnosti in lastnega prepričanja delovnih kolektivov, da je združevanje pravilno. Če bomo sredstva skladov za kadre res združevali, potem bi bilo prav, da bi to storili v okviru občin, kajti tudi kulturno izobraževalno delo je bistveni element našega komunalnega sistema. Pomembni pa so tudi programi za strokovno izobraževanje, ki so ponekod še zelo površni. Za sedaj je še zelo malo primerov dolgoročnega planiranja izobraževanja kadrov. Redka so podjetja, ki imajo za nekaj let naprej predvideno, koliko in kakšnih kadrov bodo potrebovala z ozirom na planirano proizvodnjo itd., čeprav bi morale sindikalne organizacije biti pobudnik smotrnega in dolgoročnega planiranja izobražievanja strokovnih kadrov v podjetjih. * Tovariš ALBIN OGORELEC iz Ljubljane je med drugim govoril o skrbi za razvoj posebnega šolstva. Pred vojno je bilo na Slovenskem komaj pet ustanov za defektne otroke, sedaj pa jih je že petintrideset. In vendar se še vedno od 10.000 defektnih otrok šola le dobra četrtina. Zato bi bilo prav, če bi se pri dodeljevanju sredstev za prosvetno in kulturno delo bolj spominjali tudi tega šolstva. Tovariš Ogore-lec je nadalje dejal, da so uprave zavodov za vzgojo defektnih otrok z zadovoljstvom pozdravile uvedbo družbenega upravljanja, vendar doslej v njihovih upravnih odborih prevladujejo nameščenci in drugi intelektualni poklici, medtem ko je delavcev občutno premalo. O nekaterih vprašanjih strokovnih šol, ki so tesno povezane z delom podjetij in sindikalnih podružnic, pa tudi občinskih in okrajnih sindikalnih svetov, je na občnem zboru govoril tov. DANILO SBRIZAJ. Dejal je, da je oprema delavnic za praktični pouk eden od ključnih problemov reforme pouka na vseh strokovnih šolah, kajti pri sedanji opremi je praktični pouk nemogoč. Prav bi bilo, če bi tudi podjetja v tem smislu priskočila na pomoč. Potem je tovariš Sbrizaj govoril o finansiranju izobraževanja odraslih in tudi o vzgoji učencev strokovnih šol, ki bodo po končani šoli postali proizvajalci. Tudi na tem področju je že precej narejenega. Tako na primer na šolah s praktičnim poukom ustanavljajo svete delavnic, v katerih učenci konkretno spoznavajo mehanizem družbenega upravljanja. Pri tem pa sindikati premalo sodelujejo. Svete delavnic so organizirali na pobudo Ljudske mladine, nimamo pa dosti primerov, da bi se občinski sindikalni sveti zanimali zanje. Ne bi bilo napak, če bi sindikalne organiza- cije v zadnjih letnikih strokovn* šole posredovale tem učencem nekaj smernic o sindikatu, o nje" govih nalogah in delu. Nadaljnje vprašanje, ki ga n® moremo premakniti z mrtve točke, pa je počitniška praksa, ki ie obvezna za vse učence. Na žalost pri podjetjih ne najdemo pravega razumevanja. Kolikor so pri' pravljeni sprejeti učenca v P0* čitniško prakso, ga dajo na konkretno delovno mesto ali pa * njim nadomestijo stalno zaposlenega človeka, ki odhaja na dopust. Ta praksa pa ni najboljša« saj bi morali učence sprejeti kot praktikante, ne pa kot »delovno silo«. * Tudi tovariš IVAN KAMNI#' tajnik Okrajnega sindikalnega sveta Maribor, je govoril o dejavnosti delavskih univerz, ki P0* stajajo ustanova, v kateri je mo* v okviru sistematičnega program3 izobraževati člane sindikatov in sindikalne kadre. Omenil je zla' sti večerne politične šole, ki delujejo v okviru delavskih univerz v vseh industrijsko bolj razviti3 občinah. V programu teh šol s° predavanja iz znanstvenega socializma, politične ekonomije, delavskega gibanja itd. V večernih šolah predavaj® najboljši predavatelji, predavanj® so dvakrat tedensko popoldne« kar omogoča številno udeležb0 delavcev — vse to pa daje jam' stvo za njih uspešno delovanje-Vendar obiskuje te šole v Pet.^ mariborskih občinah le 24 sind1' kalnih odbornikov. Okrajni si®' dikalni svet in organizacijsko' kadrovska komisija pa sta Pre<1 nedavnim ugotovila, da bi lakk® vključili v večerne politične šol® še vsaj 50 slušateljev, predvsem mlajših delavcev, ki so voljni de* lovati v sindikalnih organizad' j ah. JOŽE ŠEGULA, predsednik ObSS Ptuj Za organizirano in temeljito izobraževanje Tovariš Šegula je dejal, da v ptujski občini do nedavnega niso dovolj skrbeli za vzgojo kadrov. Zato je še precej primerov, da je sistem dela vodstev sindikalnih podružnic kakor tudi delavskih svetov in upravnih odborov slab, da so v njih ljudje, ki dovolj ne razumejo problemov in večkrat le, formalno glasujejo za razne predloge, ki jih ne razumejo. Vse to je opozorilo občinski sindikalni svet, da mora posvetiti čimvečjo skrb vzgoji sindikalnih kadrov in kadrov, ki delajo v delavskem in družbenem upravljanju. Na osnovi izkušenj raznih seminarjev (ki jih je organiziral občinski sindikalni svet za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, člane izvršnih odborov in predsednike mladinskih organizacij v podjetjih) ter vedno večjih teženj po bolj organizirani in temeljiti izobrazbi, so v Ptuju ustanovili pred nedavnim delavsko univerzo. Le-ta že kar dobro deluje, čeprav je nekateri odgovorni ljudje v podjetjih in občini niso sprejeli z - zadostnim razumevanjem. Doslej delujejo štirje sektorji delavske univerze: ideološko-politični, družbeno-eko-nomski, strokovni in poljudnoznanstveni. Upravičenost obstoja delavske univerze v Ptuju nam potrjujejo naslednji podatki: za srednjo ekonomsko šolo se je prijavilo nad 200 kandidatov, od katerih jih je imelo zadovoljive pogoje 68. Za srednjo tehniško šolo jih je bilo prijavljenih 47, obiskuje jo 34 slušateljev, njen pripravljalni oddelek pa 26. V oddelku za dopolnilno vzgojo se šola 50 ljudi, politično večerno šolo P obiskuje 35 delavcev in nam®^ ščencev. Veliko je tudi zanim® nje, da bi preko delavske univ®£ ze ustanovili centre za izobraa vanje kadrov v podjetjih. .g Če pa hočemo doseči,, da -delavska univerza res delovala napredovala tako, kot nareku)®, jo potrebe, bo treba spretnem določene birokratske poglede ® njeno dejavnost. Res je, da s delavske univerze zavodi s sam, stojnim finansiranjem, toda ® govorni organi v občini mor®^, vendarle poznati težave, potnem nost in razvojno pot delav®1^ univerze ter jo moralno in m®! rialno podpirati, ne pa prernišU vati, če bi ji sploh pomagali. Tovarišica ANČKA KOVIČ ** Delavske knjižnice v Ljubija«* govorila o knjižnicah in Prf, ^ gala sindikalnim organizacij3 ’ naj poskrbe, da bi imeli y v® kem okraju centralno knjižnL, — ki bi bila dostopna vsetn ^ lavcem — v skladu s potreba« tistega kraja. * d* V razpravi je sodeloval tu_ tovariš JANKO KASTELIC * Novega mesta, ki je med drugm govoril o hitrem gospodarsk razvoju nekdaj zaostale C016!,-ske (pred vojno je bilo v n°je. meški občini zaposlenih 316 0 lavcev, danes pa jih je 7460)... težavah, ki jih povzročajo °st.aIra-stare miselnosti in o nenehni . sti socialistične zavesti delov ljudi, o njihovih problemih« prizadevanjih, da bi zbolJ® svoje življenje. v. dan občnega zbora je bila razprava o poro- čilih in referatu ter resoluciji, o nagrajevanju, ki jo Je predsedstvo sindikatov sprejelo na zadnji seji. V razpravi je sodelovalo 30 delegatov in gostov. Razpravljali so o gospodarjenju in nagrajevanju, odnosih in samoupravljanju, vzgoji in strokovnem izpopolnjevanju, skrbi za delovne ljudi in seveda ob tem 0 nalogah sindikalnih organizacij in vodstev na vseh feh področjih. Objavljamo povzetke iz razprave. *VAN JANŽEKOVIČ, predsednik OSS Maribor Neprimerne primerjave V mariborskem okraju je le- seveda ob tem pa bi bilo treba ,0s obseg proizvodnje za 14 Vo zmanjšati investicije za družbeni Večji. Gospodarstveniki so raču- standard. Tudi tu ne gre stvari nali, da bo industrijska proiz- posploševati, temveč jih prouče-vodnja večja le za 10«/o. Za 10»/o vati od primera do primera in J« Porasla delovna storilnost. Ta uP0Št.e,vatl okoliscme na posa- .. UsPeh je izredno pomemben, če ?lezJniY, PodrocJJh-, Predvsem pa zna_ Zato vse bolj narašča zani-ttPoštevamo, da je lani porasla Je Jre , investicyf. kar najbolj manje za strokovno izobraževa-'torilnost komaj za aoaVrTako racl?n.alno uporabljati, tako za nje. J® uvodoma tovariš Janžekovič ~ kct tu^1 Seveda pa se ob tem pospeše- "SSJ...............•.... wfim HakrcJU'l ^ada!J J J® .u£°‘ tivno planiranje, terja sodelova- ^nske da so letos industrijska ^ v proizvodnji v okviru GOSPODARJENJE IN NAGRAJEVANJE PEPCA JEŽ, članica OSS Kranj Nove naloge zborov proizvajalcev Analiza o doseženih gospodarskih uspehih v prvih osmih mesecih letos kaže, da je večina gospodarskih organizacij preusmerila način nagrajevanja. Spodbuda za delo je drugačna, v podjetjih so začeli letos uvajati vrsto novih normativov, ki jih prej niso imeli (normativi za kvaliteto, normativi materiala itd.). Ob nagrajevanju po učinku prihajajo posamezni člani kolektiva vse bolj do prepričanja, kako zelo je njihov osebni dohodek odvisen, tako od njihove lastne prizadevnosti kot tudi od uspehov, ki jih doseže gospodarska organizacija, in ljudje so vse bolj prepričani, da je moč doseči večji osebni dohodek, če človek več nagrajevanju po učinku od-nova ppdročja dela za občinske sindikalne svete in zbore Razen teh vprašanj, ki jih bodo morale proučevati gospodarske organizacije, sindikati in zbori proizvajalcev, pa bo veljalo proučiti tudi, kako je z notranjo delitvijo sredstev. Opaziti je namreč, da so v nekaterih podjetjih porušena razmerja med skladi. Ce hočemo doseči, da bodo realni prejemki zaposlenih naraščali, da bomo obdržali potrebno sorazmerje med kupno močjo prebivalstva in produktivnostjo dela, bi veljalo razčistiti tudi ta vprašanja. Sindikalni sveti in zbori no za okoli 2000 din, je dejal LUDVIK KEJŽAR, Železarna Jesenice. Nagrajevanje po učinku so razširili in izpopolnili, toda z doseženimi uspehi še vedno niso zadovoljni. Prav sedaj je v teku reorganizacija podjetja in bodo podjetje razdelili na proizvodne enote, obračunske enote in predračunske' enote. Na ta način mislijo spremljati stroške, predvsem pa v celoti preiti na nagrajevanje po učinku. V proizvodnih enotah bodo ugotavljali učinek s fizičnimi merili, to je metri, to- vodnje in kjer učinka ni moč meriti s fizičnimi merami, bodo ugotavljali proizvodnost na osnovi efektivnih ur. Realizacija postavljenega plana pa bo merilo za učinek ljudi, ki bodo razvrščeni v predračunsko skupino. V to skupino pa spada uprava podjetja. Priprave za prehod na tak način nagrajevanja in spremljanja stroškov so seveda zelo obširne, kajti stvari je treba temeljito proučiti. Kolektiv že razpravlja o tej reorganizaciji. Ko bo ta zamisel uresničena, pa bodo v okviru teh ekonomskih enot osnovali obratne delavske svete. delavcev tovil i i • j • • i tiviio planiranje, terja sodelova- fHrmirp Črtu in vredvsem rnrnrnri nn ■ Dobro organizirana evidenca so o uspehih, ki so jih dosegli po- pravljajo tudi na celovitejše na- kazala, da v posameznih kolekti- mer vključenih v nagrajevanje pa k . , . . kontrola pa nam bo omogočila, samezni delovni kolektivi letos grajevanje, kot recimo v Karose- vih streme predvsem za takšnim normi 57,4 °/o delavcev, zaposlenin sKupscmskem zasedanju je bil da bomo uspešneje razvijali si- na področju nagrajevanja. Razen riji Ljubljana, kjer zadnji čas načinom normiranja, da spodbu- v proizvodnih oddelkih. Tu so s« namreč vsestransko osvetljen po- sterh delitve dohodka, izpopolnili tega, da je predstavnik Tovarne men takšnega knjigovodstva ta- proračunski sistem, da bodo imeli avtomobilov v Mariboru razložil ko za praktično uporabo, kot je Pri roki potrebne podatke vsi or- način nagrajevanja pri njih, so o bil tudi osvetljen njegov pomen Sani, ki sestavljajo plane za do- načinu nagrajevanja v posamez-za nadaljnji razvoj samouprav- ločena obdobja. Ce torej hočemo nih gospodarskih organizacijah liania in iznovnlnievanin nWo lzP°Polnjevati gospodarski sistem razpravljali prav vsi udeleženci. n „ *zP°P°lyevanja pbsto in nadzorovati upravljanje z druž- Iz razprave je moč povzeti, da se ječega gospodarskega sistemu. ben0 lastrino> PnamJ ^ taMna je nagrajevanje po učinku v tej Osnovne naloge, ki jih bo splošna dnevna evtidenca nujno stroki utrdilo. V Karoseriji Mari-druibeno knjigovodstvo opravlja- Potrebna. bor imajo recimo normiranih 80 P. DORNIK odstotkov del. V tovarni TOMOS lo so: obračunavanje plačilnega prometa, poprejšnja in poznejša kontrola, urejanje in obdelava podatkov ter dokumentacije, ekonomska analiza, izdajanje publikacij itd. Preprosto povedano, sedaj bomo dobili knjigovodjo in analitik čarja v tako veliki in pomembni organizaciji, kot je gospodarstvo in državna uprava v celoti. Družbeno knjigovodstvo bo preprosto povedano naš skupni blagajnik, ki bo vedel za vsak dinar, kako je potrošen ali kako je nastal, to bo blagajnik, ki bo vsakemu priznal le tisto, kar mu priteče. Takšen skupni blagajnik, da tako rečemo, pa bo lahko vse te posle g prvimi ukrepi smo omejili šalnem obračunavanju električ-res tako natančno opravljal, ker potrošnjo električne energije ti- ne energije pa tudi ne veljajo z družbenim knjigovodstvom pre- sti industriji, ki zahteva velike več za tisto energijo, ki jo bodo hajamo od sedanje občasne, del- količine elektrike, nekatera pod- porabili za ogrevanje prostorov. ne in premalo tekoče knjigovod- Pa so morala povsem usta- Odlok Zveznega izvršnega sve- ske kontrole in inšpekcije na viti proizvodnjo, kot na primer ta določa tudi kazni za kršilce dnevno evidenco in javen nadzor. 0‘.rat elektrolize v Tovarni alu- teh ukrepov, ki so precej ostre, Vsi moramo varčevati Odlok Zveznega izvršnega sveta o izrednik ukrepih za varčevanje z električno energijo v novembru in decembru letos nas ni presenetil. Huda suša, }d je zajela vso Srednjo Evropo, je povzročila občuten padec v proizvodnji električne energije, medtem ko je potrošnja narasla v letošnjem letu za 536 milijonov kWh, Znašli smo se pred problemom, kako vskladiti potrošnjo z dejanskimi možnostmi proizvodnje električne energije. kako nekdo ravna z lastnino. družbeno minija v Kidričevem, proizvod- vendar nujno potrebne. Gre nam- nja karbida v Rušah itd. Toda reč za zelo resen problem, ki ga ti ukrepi niso zadostovali. Zato je moč rešiti le s skupnimi moč-Čeprav je pri nas upravljanje 3® Zvezni izvršni svet moral raz- mi, z varčevanjem vseh potroš-, decentralizirano, je družbena širiti omejitev električne ener- nikov električne energije, s pri-lastnina naša skupna dobrina. f.ije tudi ,na druSe Panoge, vštev- gpevkom slehernega posameznika Prav zato ie treba vsakemu dr- Š1 predelovalno industrijo. Ob- in delovnih kolektivov. Dejstvo V,m,u fr. enem pa so pristojni organi po- pa je, da so tako ostri ukrepi žavljanu omogočiti vpogled, kje zvali vse potrošnike, naj štedijo predvsem posledica določenega m kako se z njo upravlja, zato z elektriko in tako olajšajo ome- nerazumevanja potrošnikov, ki so da si prizadeva sam odstranjena- jitve v škodo proizvodnje. Ta po- doslej gledali na pomanjkanje ti slabosti ali da jih odstranju- ziv pa je v glavnem naletel na električne energije kot na stvar je z odgovarjajočimi političnimi gluha ušesa. Zato je Zvezni iz- Eilektrogospodiarsitva, ne pa vse sredstvi. Seveda je tudi družbe- vršni svet moral sprejeti nove naše skupnosti, na skupnost prav tako zainteresi- odl.« kolektiv uporablja družbeno last- vodnji nino tako, da imamo vsi skupaj Zveznega izvršnega MOTIV IZ MEDVOD: VHOD V TOVARNO -COLOR« letos odločili, da bodo spodbujaj tudi delo na dveh ali več strojih* kajti tudi na ta način lahko vph' vajo na dvig storilnosti dela. P0* goj za takšen način so primerno razporejeni stroji. Podobno nagrajujejo tudi proizvodne nastav' Ijavce na avtomatičnih stružni' cah. Pomočniki pri avtomatih (P vstavljajo palice in podobno« prejemajo večje zaslužke, če dosega skupina produktivnih na' stavljavcev večjo normo. V proiZ' vodnji pripravljajo stroje priučenim delavcem posebni nastavljaj' ci. Od dela teh je odvisno, kolik0 časa bo čakal delavec na delo-Zato, da bi zmanjšali tako im®' novani čakalni čas, so tudi te vključili v način nagrajevanja P° učinku, s tem, da je prejemek na-stavljavcev odvisen od delovnega uspeha skupine delavcev, za katere mora pripravljati stroje. Torej čim manj je čakanja v skup1' ni, tem večji je zaslužek nastav-Ijavca in obratno. Na ta način v Tovarni avtomobilov letos oh' čutno znižali čakalne ure. Ta razširitev dela po učink0 pa se je predvsem razmahnila drugem polletju. Medtem ko s. lani opravili 36.°/o del po norm1* so jih opravili letos v prvih še" stih mesecih že 38,9 0/o, do oktobr pa so opravili po normi že 48 '• del. Sedaj razmišljajo tudi o d°' ločenem normiranju del v pi®aj nah, vzdrževalnih obratih in prl transportu. Posvetovanje je opozorilo, bi bilo treba odpraviti vpliv tak0 imenovanih papirnatih kvalifik0' cij, tako pri določanju obveznost med podjetjem in skupnostjo, k° tudi na drugih področjih. Ker J ta vpliv še dokaj občuten, je kolektivih tudi premalo prizade* vanj za stvarno strokovno izP0^ polnjevanje, podatki o kvalifik3' cijski strukturi delavcev pa s dostikrat nerealni. P* čim več koristi. sveta omejujejo uporabo elek- NEUPRAVIČEN STRAH Nekateri so, v razpravi ob tem trične energije za ogrevanje pro-zakonu zaskrbljeno govofiliu^dg, štorov in zagotavlja varčevanje pomeni ta služba zoževanje pra- *. električno energijo v gospo- t-rsvrr t o6Sfc" m ljudskih odborov, da se bo električnega toka. Tarife, pred- družbeno knjigovodstvo vmešava- videne za električno energijo, lo v njihovo poslovanje, izražali porabljeno za razsvetljavo po- so bojazen, da lahko vse to na slovnih in družbenih prostorov, enem področju našega družbene- namreč v prihodnjih dveh me- ga življenja okrepi birokratizem, secih ne bodo več veljale tudi Toda povedati je treba, da zakon za električno energijo, porablje- sam avemnaoča z vrsto instru- 3:10 za ogrevanje teh prostorov. sam onemogoča z vrsto instru- VsakQ mo mora odobriti j. mentov kakršnekoli samovoljne stojna Elektrogospodarska skup-postopke organov te službe ah nost vmešavanje v delo samoupravnih Gospodinjstva pa bodo v no-organov. vembru in decembru plačevala Prav tako, kot je ta zaskrb- električno energijo za 120 kilo- Ijenost odveč, je odveč tudi dru- vatov mesečno za prvo tarifno ga, ki izvira iz strahu pred druž- eno}°.in 6° kilovatov za vsako beno kontrolo. Ugotavljanje pro- nadaljejo tarifno enoto po vo tizakonitih vnstnvknv in vrntiza- 1;,avni tarifl (3 dln Pod™^1, ozi-tizakonitih postopkov m protiza- roma 2 din onoči 4e plačujejo konitega trošenja družbenih sred- eiektrično energijo v nižji stop-stev naravnost terja takšno druž- aji, ali po 16 din, če plačujejo beno kontrolo. Opozarjanje na električno energijo po višji stop-slabše uspehe, ki jih recimo do- nji). Ce pa bodo porabila več sežejo v eni tovarni, kjer dinar električne energije, bodo marala porodi komaj dinar, drugje pa plačevati vsak nadaljnji kilovat jih porodi deset, ne pomeni biro- P° dinarjev. Določbe o pav-kratsko vmešavanje v pravice samoupravnih organov, temveč varovanje družbenih koristi. Samo takšna opozorila in takšno ugo- Praktičen primer izračuna de-tavljanje nepravilnosti bo spod- lavčevega zaslužka na podlagi do-bujalo vse, ki upravljajo z. druž- seženega učinka in s pomočjo beno lastnino k večji odgovorno- osebne tarife nam kaže na vse sti. Povedati pa je tudi treba, da anomalije in nespodbudnost. bo družbeno knjigovodstvo opo- Obravnavana gospodarska or-zarjalo javnost o vseh tistih ko- ganizacija je imela za določeno lektivih, kjer dobro gospodarijo, operacijo izdelka x predvideno Nekateri so imeli tudi pomis- normo 30 minut ali izdati je bilo leke, češ ali je pametno, da oprav- treba 16 kosov v 8 urah. Na de-Ija te posle, seveda povsem sa- lovnem mestu, kjer so opravljali mostojno, družbeno knjigovod- omenjeno operacijo, so bili zapo-stvo v okviru Narodne banke, sleni delavci A, B in C. Ob dose-Prav to, kar bo družbeno knji- ganju normiranega učinka teh de-govodstvo v okviru te ustanove, lavcev je potekala proizvodnja bo pospešilo spremembe v pošlo- nemoteno tudi pri ostalih opera-vanju Narodne banke, tako da se cijah in fazah. Na podlagi ocene bo organizacija in struktura le-te osebnih kvalitet posameznega de-nujno morala prilagoditi potre- lavca s pomočjo obravnavanih bam dobro organizirane službe merd * im„el delavec A določeno j: ' , . , osebno tarifo v neto znesku 50 di- družbene kontorle. narjeVi delavec B 52din in dela_ Od takšnega dnevnega pregle- vec c 55 din. Pri normirani storil-da o gibanju gospodarstva, tro- nosti bi morali vsi trije delavci šenju sredstev, skratka upravlja- izdelati tedensko 288 kosov x. nju z družbeno lastnino, pa ne Kq Je goSpodarska organiza-bodo imeli koristi samo recimo cjja ug0tavljala rezultat njihove-zvezni in republiški organi. Ljud- ga dela v enem izmed obračunski odbori bodo lahko zahtevali gkih razdobij, je sicer prišla do od družbenega knjigovodstva, dg zaključka, da so vsi trije proiz-opravi zanje v določenih pri- vedli predvidenih 288 kosov, ven-merih inšpekcijski pregled. In dar njihov rezultat dela ni bil ljudski odbori bodo dobivali po- enak. stopama od družbenega knjigo- Delavec A je proizvedel 106 vodstva poročila in analize o go- kosov, delavec B 96 in delavec C spodarskem gibanju na njihovem samo 86 kosov. S tem je dela-področju. Organi upravljanja v vec A povečal normirano produk-podjetjih bodo ob opozorilih druž- tivnost cfela za dobrih 10 %>, de- Pred dnevi so se zbrali v Ljubljani predstavniki kovaških in livarskih podjetij Slovenije. Namen posvetovanja je bil: ugotoviti, kako daleč so prišli z nagrajevanjem po delovnem učinku. Ugotovitev je bila spodbudna, spodbudna tudi za tiste, ki doslej glede raznih oblik nagrajevanja nekolikanj zaostajajo: • kolektivi izpopolnjujejo nagrajevanje; • marsikje pripravljajo tudi novosti. To je bila osnovna ugotovitev ob zaključku dokaj plodne razprave. Do teh dveh ugotovitev pa so lahko prišli udeleženci potlej, ko so slišali in ocenili, kako poteka nagrajevanje v posameznih gospodarskih organizacijah. V tovarni kovanega orodja v Zrečah imajo skoraj vsa dela normirana. Toda s tem, kot je videti, še niso zadovoljni. Ne gre jim samo za to, da bi dosegli plan količinsko, tako kot so si ga začrtali, prišli so do prepričanja, da mora biti nagrajevanje pri njih celovitejše. Zato so se odločili za takšno obliko nagrajevanja, da bodo spodbujali posameznike in ves kolektiv za čim boljše izpolnjevanje plana po količini, za znižanje lastne cene in da bodo izdelovali, čim boljše izdelke, tako da bo na osnovi vsega tega naraščal dohodek. V tovarni »Veriga« Lesce imajo normiranih 86 °/« del, vendar se tudi že v tem podjetju pripravljajo na takšen način nagrajevanja, ko bo posameznik razmišljal tudi o čim boljšem izkoriščanju materiala, znižanju lastne cene, skratka o stvareh, ki naj vplivajo na čim večji dohodek podjetja. Reči je treba, da tu niso bili ozkogrudni tedaj, ko so sestavili premijski pravilnik. Od približno 900 zaposlenih jih je kar tretjina vključenih v premijski sistem. Ta način nagrajevanja po delovnem uspehu se je zelo obnesel, kajti nagrajujejo le to, kar je moč knjigovodsko ugotoviti. Pred časom jim je na primer pregorelo po 30 elektromotorjev mesečno. Sedaj, ko so vključeni v premijski sistem tudi obratni električarji — zanje seveda veljajo posebne določbe — pa jim pregori povprečno samo 7 motorjev mesečno. Vsakdo od premirancev v tej skupini si že prej prizadeva odpraviti vse tiste hibe, ki bi lahko kakorkoli vplivale na okvaro in s tem na znižanje njegove premije. Ker smo že pri premijah, velja omeniti tudi tovarno »Muta«. Tu premijski sistem spodbuja znižanje polne lastne cene, prihranek materiala, zmanjšanje zalog materiala in tako dalje. Tudi v tem podjetju se pripravljajo na tako imenovano nagrajevanje po enoti proizvoda. Enota naj bi bila kilogram izdelkov. Zdi pa se, da je slabost sedanjih razprav o takšnem načinu nagrajevanja v tem, ker hočejo spodbujati predvsem varčevanje z živim, manj pa z opredmetenim delom. Predstavnik po.djetja je dejal, da bodo o teh pobudah še razmislili, kajti nočejo biti enostranski. Skratka, iz teh nekaj podatkov, je moč razbrati, da so ugotovitve utemeljene. Vendar bi bilo napak, če ne bi ob tem sp1'®' govorili tudi o nekaterih slab£ stih. Predvsem v kovaških p°5 jetjih je čutiti — kot je bilo m0: razbrati iz razprave — nekakš6" strah pred nenehnim spremini3' njem norm, z drugo besedo P°VT, dano, delavci v posameznih P0°, jetjih še niso povsem prepriča3« da je nagrajevanje po učih3 stvar, ki si je utrla pot že marš* kje drugje, le pri njih se še P£ javljajo dvomi. Ozkogrudnost I3”' ko opazimo tudi pri premiraol v posameznih kovaških podjetja« Tako recimo nimajo premijsk' pravilnikov v Tovarni kovan®® orodja Lovrenc na Pohorju. T?' varni kos v Kamniku, podj®4-1 LIV v Postojni, Batujah in tal< dalje. Predstavniki republiške® odbora sindikata kovinarjev S‘°' venije so obljubili, da bodo, ko j kor je v njihovi moči, pomagal1 nasveti, predvsem pa s posred vanjem izkušenj pri uvajal premijskih sistemov v tistih P°d jetjih, kjer so sedaj še v zaosta ku na tem področju nagrajevani D- Za enak učinek različen zaslužek lavec B jo je dosegel 100 °/#, delavec C pa komaj 90 °/o. Takšen rezultat se Je seveda odrazil tudi v doseženih norma urah kot eni izmed osnov za obračun zaslužka. Delavec Dosež. Efekt. ®/b doseg- / i Nb ure norme A 53 48 110 B 48 48 100 C 43 48 90 Ker Je gospodarska organizacija uporabljala za obračun zaslužka po normah osebno tarifo vsakega posameznega delavca, je bil obračun zaslužka za opravljeno delo takle: Obe primerjavi nazorno kažeta nepravično in nespodbudno delovanje takšnega načina nagrajevanja, ki sicer temelji na ugotavljanju individualnega učinka pri delu, obračun zaslužka na osnovi osebnih kvalifikacij pa rezultat dela v celoti izmaliči TEŽAVE V EKONOMIKI Posledice takšnega napačnega izračunavanja zaslužka pa ne občuti samo delavec. To povzroča tudi dokajšnje težave pri gospo- Fronce Mrevlje A B C 53 48 43 50 SZ 55 2650 2496 2365 Kljub navideznemu zniževanju zaslužka pri delavcu B in C na podlagi njune manjše storilnosti pa se nam anomalija takega obračuna pokaže šele pri izračunu zaslužka na enoto Izdelka. A 106 2650 25,6 B 66 2496 26,0 C 66 2365 27,5 Enako je tudi pri Izračunu za- služka za eno norma uro. Delavec Dosežen« Zaslužek Zaslužek Nb na 1 Nb A 53 2650 50 B 48 2496 52 C 43 2365 65 darjenju vsega podjetja. S tem, da določeno delo ne predstavlja konstantne vrednosti, temveč je v odvisnosti zgolj od priznane kvalifikacije delavca, se pojavljajo motnje v kalkulacijah in pri planiranju. Lastna cena določenega proizvoda na ta način brez potrebe niha predvsem zaradi izrazito subjektivnih činiteljev, ki vplivajo tudi na stopnjo njegove rentabilnosti. V CEM JE REŠITEV? Mnoge gospodarske organizacije so že prišle do navedenih zaključkov in ugotovitve, da je edini izhod v nagrajevanju po opravljenem delu. Za tak način nagrajevanja pa je potrebno vzeti za izhodišče izključno samo delo in ustrezno tarifo dela. Tam, kjer se delovno mesto točno ujema z delom, so stvari že popolnoma blizu, povsod drugje pa, kjer na posameznem delovnem mestu opravljajo več na videz sorodnih del ali pa celo različna dela, te osnove ne bo mogoče porabiti za nagrajevanje, temveč bo potrebno prej ugotoviti vsa posamezna dela. Natančnost pri ugotavljanju del in njihove vrednosti bo zlasti odločilna za njihovo kategorizacijo odnosno razporejanje v skupine. Nekatere gospodarske organizacije, zlasti tiste, ki so že do sedaj posvečale nagrajevanju več pozornosti, imajo že izoblikovane kategorije del in tudi ustrezno denarno karakterizirane na podlagi njihove težavnosti. V teh primerih niti tarifna postavka delovnega mesta in na njeni podlagi izoblikovana osebna tarifna postavka ne prideta več do izraza. Zaslužek delavca^ izračunavajo na podlagi individualno doseženega učinka in ustrezne kategorije dela oziroma tarife. Mnogo pa je tudi takih SoSP:0 darskih organizacij, ki prehaj3^ od tarifne postavke h kategorij3:^ dela. Te imajo v novih tarifn pravilnikih prav tako nekak®, tarife dela, ki jih nazivajo akof ne postavke, obračunske pos'” ta*: ne postavKe, ooracunsKe puj11 5{ ke, cena dela itd. Pomanjkljiv°s0 večine teh tarif je v tem, da . pravzaprav izšle iz osebnih tarvjf nih postavk ali tarifnih posta } za delovna mesta in prinesi® seboj ustrezne proporce med lovnimi mesti ali osebami, ki grajeni ni nesolidnih in subj® tivnih osnovah. Dolžnost teh ® spodarskih organizacij bo v bo3 če, da prično kategorizirati d in v okviru njihove težavnosti ^ vrednosti ter razpoložljivih štev postavijo solidne tarife d® Vse ostale gospodarske or®arj[| zacije, ki še niso uspele napr3* j tega koraka, se morajo z silami lotiti proučevanja del. 3 kategorizirati in določiti ustr®„£0 tarife. Le na ta način bo rnog ^ slej ali prej priti do res up .na-čenih in objektivnih osnov za grajevanje zaposlenih v §oSaf-darstvu, zlasti pri delu po ** b mah, pa tudi pri ostalih obli* jj nagrajevanja. To je še toliko vmri/n r* •$ Ir »n važno sedaj, ko je nagrajev3 ^ po učinku zavzelo tako učinku zavzelo tako kvantitativen in kvalitativen -.fl mah in ko se stalno P0iaVHfjl) nove oblike in sistemi, od kat® ^ so se prenekateri že močno u Ijavili v našem gospodarstvu. GL OBLJE BRAZDE I s“irr Včeraj: k'.'- cesta, da bi si zlomil vrat! Na-j. Pičene brazde škodoželjno prislu-koIJ6io stokanju in prasketanju v Jo « 1Jih- KonJslta kopita plašno išče-u “poro v razritem gramozu. Vozni-‘Ojtrnikov stresajo svojo ihto nad ^80 živinče. v« ^.a'tr®nakoli, zastarela in vijuga-u? je cesta vselej polna ljudi, ki fo tV mesto in se vračajo na deželo, d- lern rebrastem siromaku tovorijo IjilPo^lni pridelke dobre zemlje, da dai ^U(jje v mestu brezskrbno se-vik? za Polne mize v svojih domo-Laj, tovorijo pomladi, skozi poletje ‘la pozno v jesen. kaf?esta je kot žila dovodnica, po Wri utrlplje življenje med Lenar-l^’ Slovenskimi goricami in Mari- oddaljenejše njive in pašnike z zemljo kmetov, katerih posest razteza svoje odore kot ostre kline v zadružno posest in jo, seveda s tem razbija. Arondacija je veliko in pomembno delo! Ko bo to delo uspešno opravljeno, bo Kmetijsko posestvo pri Lenartu šele začelo uresničevati svoj načrt. Živinoreja in sadjarstvo, pašniki in njive za silažo, pitališča, mlekarne... Pol milijarde že žago-1 tovljenih investicij za gradnjo hlevov in za izvedbo melioracij, namakalnega sistema, se bo trikrat povrnilo v približno tisoč pitanih teletih, ki jih bo letno dajalo posestvo mariborskemu potrošniku, v desetinah p.......:fp;:Sip:.......... tovarno, kjer je zaslužek boljši in delo lažje. Se danes odhajajo! Mladi Konrad je ostal na zemlji, hotel je doma dobro gospodariti. Tesnost domače njive je veriga, ki oklepa, omejuje človekovo delo. Kaj pa je to — deset hektarov!? V horizont segajoče, globoko zaorane brazde, nepregledni sadovnjaki, širni pašniki, prostorni hlevi, skratka — tovarna pod vedrim nebom — je pošten kos kruha, v katerega velja ugrizniti. ■»Kadar bo pri nas tako, takrat se bodo začeli vračati iz mesta vsi, ki zdaj zapuščajo zemljo!« Tako je razmišljal Konradov sin, ko ga je spet prekinil oče s svojim nerganjem: po starem načinu, bi lahko sezidali za majhne denarje kar tri stanovanjske prostore, tri ognjišča, za naše poljske delavce. Ampak, denarja ni in ni, občinski stanovanjski sklad pa je namenjen le za zidavo dragih, toda sodobnejših stanovanjskih blokov!« Le, ako bi se dalo nekemu matematiku odščipniti od “-nedotakljivega-" stanovanjskega sklada kakšno paro, bi se razletel marsikateri gordijski vozel! Prav je, da gradimo in lepšamo naša naselja, mesta in vasi, bolj umno pa je, da zazidamo kakšen zlat tudi v temelj “-tovarne«, ki bo mesto Prav to uro se mora odločiti! U Razgovor je razvnemal že tretji j,®r- Možaki so trdo polagali svoje J**« na javorjevo mizo in z glas- (jj poudarki pestovali svojo mo-o To je bila prava vojna dveh ^racij, dveh rodov! Očetje so tr-Sjavili, sinovi so dokazovali... (.j Nemara je bil ravno Konrad tisti, Lht sma,:ral krčmo za kraj, kjer se ...ko ljudje dokončno pomenijo o Vi* ^ kih stvareh, saj je še najzavze-Je klestil okoli sebe. Njegovo mne-Bg •mu ^ kilo sveto in bogvaruj, da kdo obregnil vanj! ^Zamenjal boš in, če se razčes- Sa**? svetem nikoli! Jaz že ne bom ■ volov po tisti gmajni, ki mi jo "Ata, tista zemlja ni tako slaba.« ^ "Smrkavec, zdaj mi boš še ti pa-net solil!., ort R°nradov sin, »-smrkavec«, je že j služil vojake. Imel je svojo pamet. 0{ko se je lahko postavil po robu rj* u ’n ob tem begal za pomočjo pri yra8th vaščanih. "Arondacija je potrebna!« "Hudič je pogruntal to besedo!« v "Pri besedi agrarna reforma se ^ Pa ni kolcalo, a?« T° je bilo preveč! Stari Konrad 8,, Zrasel kot gora. V gostilni je za-vm?6!0 In završalo. Ploha besedi je ^nčlla kozarce. v Agrarni reformi, ki je razdelje-u^.a zemljo, se svoje dni ni nihče ^tal; arondaciji, ki zemljo zdru-16 In pri tem zamenjuje, lušči od NAJZNAČILNEJŠI OBRAZ POLJA V JESENI, KO JE ŽE BLIZU CAS, DA SE LJUDJE, KMETIJSKI DELAVCI PCfeLOVE OD NJEGA! SE NEKAJ DNI (LAHKO TUDI VEC!) IN PRVE SNEŽINKE BODO OZNANILE ZEMLJI ZIMSKI ODMOR hektolitrih mleka in v tonah mlečnih izdelkov,, pa Še v sadju, zelenjavi... Načrt je resnično odkritje! Odkritje zavoljo tega, ker sploh ne moreš doumeti, kako to, da smo se šele danes spomnili in ugotovili, kako malo pravzaprav dajejo Slovenske gorice domačim odjemalcem! V živinoreji le Četrt glave na hektar. Hektar tiste dobre zemlje pa lahko redi tri cele glave! Niti kilogram jabolk iz kmetijskih posesti ni zašlo v letošnji jeseni na mariborski trg, čeprav je prostora na sončnih rebrih za nepregledne sadovnjake, za vago- ^EHANIZACIJA POLJEDELSTVA IN VELIKE OBDELOVALNE PO-^RSlNE SO EDINO ZAGOTOVILO MESTNIM IN INDUSTRIJSKIM CENTROM, DA BODO TRŽNICEDOBRO ZALOŽENE SKOZI VSE LETO! * je1*?1"! Posesti, odkupuje, pa kmet- ne žlahtnega sadja! Jugoslovansko Blu _ m 5e „„eH.aKO B0 °°račajo hrbet. Razgovori o tem povprečje v hektarskih donosih je ze otepajo misli o morebitni pomoči ki 01ni cestnih križišč, gozdnih poti, visoko preskočilo običajno raven pa nj tau0 neVeliavna .‘hemirin-i* T o. Toiooino h-oruvo tl Torta Klnvenskp ^ neveljavna. ■»Petnajst let so nas pustili pri miru, zdaj pa kar z neba kot jastreb med piščance!« »Se dobro, da so se spomnili!« »Kaj dobro! Naenkrat si vnet za zadružno, doslej pa še za zadružni kino nisi maral.« Bauman, kmet ob robu Jurjevega, je že dvakrat zamenjal in ni mu žal! Zmerom je dobil svoje, niti za kepo zemlje ni prišel na slabše. Po njegovem zgledu so zamenjavali tudi drugi! »Bauman je Jauman! Drugi ne gremo na limanice. Ponujajo nam zadružno, jaz pa pravim, tujega nočemo, svojega ne damo!« Tako so se grizli, spodbijali in dokazovali, povzdigovali glasove in — praznili litre! Meritve so mimo. Komisija za arondacijo najavlja čas in kraj za dogovor s kmetom, s katerim bi posestvo rado zamenjalo zemljo v obojestransko korist. Zamenjava je kleč le pri nekaterih, mnogo .teže razvozlava komisija jedrnate ponudbe tistih, zlasti starejših kmetovalcev, ki bi zemljo najraje prodali. Ob pol milijardi zagotovljenih investicij posestvo enostavno nima petnajst milijonov, s katerimi bi lahko mimogrede in brez težav odkupilo nekaj prepotrebnih parcel in posestev. Dolga je pot do okraja, a še tam so železne blagajne šestkrat zaklenjene; direktor posestva pa zaman tipa za čudežnim — Sezame, odpri se! Nekaj denarja pa ima tudi občina, ki je v veliki meri zavzeta za nagel in cvetoč razvoj porajajočega se posestva na tisočih hektarih. Toda, tudi tam so nekateri zaverovani v čarobne številke, ki napovedujejo raznovrstne gradnje v Lenartu — od tovarne za predelavo sadja pa do sodobnih stolpnic — in se . nekako »emirja j o hribe in doline od Le-‘a pa do Jurjevega dola. (pšenica, koruza!), toda Slovenske gorice niso k temu skoku prispevale Pomočnik direktorja Kmetijskega posestva toži: »Za dva in pol milijona lahko živela. Mnogokrat smo nestrpni in bi hoteli vse naenkrat! Kje so očanci, ki so nekoč zbijali šale na račun krave in sedla! »Transmisijsko jermenje — cesta, prostorne dvorane polne sonca in svetlobe — pašniki, sadovnjaki, njive, to naj bi bila naša tovarna! V tej tovarni nastajajo nova prava komaj rojenega kmetijskega delavca, do katerega mora imeti družba polno odgovornost, gotovo pa mu mora s čim večjo prizadevnostjo zagotoviti dobre pogoje dela in omogočiti dober, boljši zaslužek. Koristi pa se bodo delile, tudi mestu pripada delež in to je naš cilj!« so bile direktorjeve besede ob mnogo obetajočih načrtih in elaboratih. Neki kmet je rohnel: »Ne zamenjam zemlje, pa če mi ponujajo tisto, ki se valja na drugi strani domačega plota!« Kdo ve, če je verjel svojim besedam!? Takšnih Konradov je malo, zamajejo pa gostilno, kadar se zbero ob polni čaši. Prisluhneš jim iz radovednosti, da se naposled Čudiš njihovim nepotrebnim skrbem. Modrovali so pozno v noč in vsak po svoje poglabljali nezorane brazde Drugo jutro je stopil Konradov sin na upravo Kmetijskega posestva. »Rad bi se naučil ravnanja s traktorjem!« Danes: ...cesta, da bi jo poljubil! Žametni asfalt nežno vijuga svojo črnino skozi jesensko pokrajino. Korak je lahek, prah je neznanka. Takšna, ravna in gladka, je cesta kot dragocenost, ki se je bojimo dotakniti. Po tej bogatiji sem pa tja zapelje avtobus poln potnikov, ki premlevajo vse drugo, le na nenavadno osamljenost ceste se nihče ne spomni. Tako potujejo že celo pomlad, poletje in jesen in bodo potovali še globoko v kratke zimske dni. Ko pa bodo brazde poglobljene, bo cesta oživela! Takrat bo spet prava dovodnica, po kateri bo lahko nim hleVom. V tej domačiji, grajeni DUŠAN KRALJ k. Eako naj bi zaživelo kmetijsko ni« drobtinice čeprav bi mogle in 8sSxStv°> Pravi pastorek današnje- morale. Da bi lahko, nam zgovorno odkunimo'len"koš^ek~ narcele *z* za- utripalo življenje med Lenartom, Lfasa, če ga kar sproti zapuščajo pripoveduje načrt m prav zato je ta ^0 ^mačUo in velikim prostor- Slovenskimi goricami in Mariborom. gSarne negovalke!? Agronomi, načrt za nas resnično odkritje! ietno,.,QomacH0. .ln. plos?or. _______________ Rairfk* in inženirji beže pred njim. ItoČS^nosnejša njiva je inštitut v btln em večjem mestu! Nekoč je Sori V, 0R°iici Lenarta v Slovenskih Šest posestev, ki so opravi-sia®‘a svoje bedno gospodarjenje s odkritje! Leto za letom so se menjavali upravljavci na posestvih. Vsak je prišel na pomlad, se nekoliko razhodil preko poletja in zavezal svojo culo na jesen. Za seboj je pustil »dobro voljo« in deficitno blagajno! vOHu cesto> P° kateri niso mogli to- Kolikor let, toliko zlatih naukov je trjsvojih pridelkov na mestno romalo na občino in na okraj ter se Nato, ko je bila cesta pre- tl^®na 2 asfaltom, so se zadružniki *5k»ii0 čebljali po, glavah in so hov 0Pravlčila vsakoletnih neuspe-Cj,s v toči in dežju, ali pa v suši. izgubilo v zaprašenih protokolih in pedantnih zapisnikih. Ostajala je le zemlja, zvesta človeku, rodovitna in skrbna. Kdo bi se menil! Zanimivejše so stolpnice in stanovanjske hiše, V Ji P^vcati operater, je krpal rane zanimivejša sta vodovod in črni as-SrJ^m d®lu našega kmetijskega go- falt. Sicer pa, nikar ne drezajmo v prej!?). Bt)0j“‘ uem našega kmetijskega go-W*rstva na ^ način, da je posa- staro vprašanje, kaj je bilo prej - Ran posestva združeval. Tako sta kokoš ali jajce (kaj bi moralo biti Sg,6®-v Lenartu le dve posestvi — Sitna ln Burjev dol! Prav v teh dneh b{ S.8°seska oblikuje podobo, ki naj *e » ! Poslednja karta v svojevrstni, Konrad je vedel, da je zemlja, ki O rahlo mučni igri gospodarjenja mu jo ponuja posestvo v zameno za ‘pestom in vasjo. njegovo krpo črnice, boljša, prav ta- Vi °e hektarov, to je posestvo! ko je zamenjave vredna njegova seh a> tisoč hektarov, strnjenih med bajta, a možak je hočeš - nočeš, dr- ‘Shk3 V en°tno površino, po kateri se žal štreno sedmim veljavnim krnela u° z veseljem zaletavajo traktorji tom pri Lenartu, ki imajo prav tako kombajni. '* gluha ušesa. Kako imenitno se po- le ir3ev do1 Pa ima raztresene svo- čuti človek, pa naj kljubuje komur-bj ]*r«are na vseh straneh neba! Da koli in za karkoli že! 'fchfttr u zaoral na eni sami livadi, Sin pa je mislil drugače! Mnogi iško gospodarstvo zamenjuje njegovi vrstniki so odšli v mesto, v Ljubljana doiivlja hudo operacijo: prenavljajo in širijo ulice, ki so dobile svojo podobo že v fevdalizmu, ko na avtomobile sploh še niso računali. Da bi bila ta operacija Še hujša, so letos prebili tudi predor, ki pod starim Gradom povezuje dva dela Ljubljane. Po tem preboju so v tistem drugem kraju, kjer so Rožna, Hrenova in Zvonarska ulica, morali začrtati novo cesto, zakaj če smo se že lotili hude operacije, naj gre vse na en račun. Ljubljana bo vsekakor ostala živa, čeprav bodo s to operacijo odrezali Rožno in Hrenovo in Zvonarsko ulico. Za to amputacijo so se specialisti, sklonjeni nad zemljevidom Ljubljane, sporazumeli brez svaje: »Kolega, kaj mislite? Kako bi se dalo to napraviti?« »Potegni z ravnilom!« »Tudi jaz mislim, tovariš kolega, z ravnilom!« Kakor hitro je bilo to odločeno, so se lotili dela. Toda zmeraj se pripeti kaka majcena pomota: »Kaj pa počnete, ljudje, s temi krampi?« so povzdignili glas prebivalci Rožne, Hrenove in Zvonarske ulice. »Rušimo!« »Pa mi, kam pa pojdemo mi?/« »Vprašajte urbaniste!« Državljani iz ulic, obsojenih na amputacijo, so vzeli pot pod noge; »Tovariši urbanisti, mar boste tudi nas podrli?« »Kako, da se tega nismo prej spomnili!« so se urbanisti počili po čelu. Rušenje omenjenih ulic so odgodili za nekaj časa. Urbanisti so z enim glasom večine privolili = v to, da bodo poprej zgradili naselje za stano-% valce, ki jih bo treba izseliti iz omenjenih ulic. h V ta namen so obredli vse hiše v teh ulicah in 1 lepo popisali stanovalce, Potlej so na podlagi tega % seznama začeli zidati stanovanjski blok. ( Te 'dni pa so družinam iz teh ulic, ki jih boli. do amputirali pri težavni ljubljanski operaciji, s Izročili odločbe o vselitvi v nova, že zgrajena sta-1 novanja. g Urbanisti in tovariši iz stanovanjskega so že prilagodili izraz na svojih licih tako, da ob zahvaljevanju stanovalcev samo kimajo: »Ni za kaj, tovariši, saj to je naša dolžnost!« Toda nikoli na tem svetu ne moreš vsem ugoditi! »Tovariši,« je vzkliknil vsak stanovalec, »čemu pa mi bo takšno stanovanje, ki se zdi, kakor da je napravljeno v dvojniku?« »Kako?« »Poglejte, vse je v duplikatu: dve kuhinji, dve prednji sobi, dve shrambi, dvoje stranišč, dvoje kleti!« »E, ljudje ste pa res čudni! To je pač zato, ker ste dobili tudi dve sobi.« * »Toda mar mi niste mogli namesto odvečnih duplikatov dati vsaj še ene sobe?« Uradni organi ln stanovalci z ulic, ki bodo amputirane, se niso mogli sporazumeti in zdaj preostane edinole to, da se ti stanovalci na nazornem poskusu skupaj z pristojnimi organi prepričajo, kako bo s to rečjo. Poglejmo, kako bo: Joško Kovač bo na primer zdaj namesto svojega trisobnega stanovanja v Zvonarski ulici dobil na Viču, kot smo že rekli, dve enosobni stanovanji. Vsako stanovanje bo, kot smo prav tako že povedali, imelo kuhinjo, prednjo sobo, klet, stranišče, shrambo. V enem stanovanju bosta stanovala z ženo, v drugem pa — njuni štirje otroci, ^ stari od sedem do dvanajst let. % Njuni otroci se ti že močno vesele vselitve: v g svojem stanovanju bodo lahko pravi pravcati poji spodarji. Z ogljem bodo risali razne podobe po % stenah na hodniku in v stranišču, inštalirali bodo g zvonec na vratih in napisali: »Za Mišo zvoni en-g krat, za Janeza dvakrat, za Cirila trikrat, za Mar-lj ka štirikrat!« To bo namenjeno njihovim vrstni-g kom iz mesta. Če pa jih bo hotel obiskati kateri g izmed roditeljev, bo moral za vsakega izmed šti-rih zvoniti, kakor da bije plat zvona, da bi jim dal f vedeti, kdo je pred vrati. Ce se bodo zmotili in g . odprli vrata ter pred vrati zagledali mamo ali 1 očka, bodo rekli: ' 1 »Oprostite, danes ne sprejemamo.« Jj Utegne pa se pripetiti, da bo prišel pred to j| otroško stanovanje tudi kak resen gost: % • »Prosim vas, ali stanuje tu Joško Kovač?« g »Kako?« f »Joško Kovač!« % »Oh, saj res,« se bodo spomnili otroci. »To je g tisti z ženo Jolando. Ja, ja, kar tule levo!« j Potlej pa bodo otroci sklicali sestanek in spre-% jeli daljnosežni sklep: fj »Prosimo hišni svet, naj pripravi naša soseda s Joška Kovača in njegovo ženo Jolando do tega, % da bosta nabila na svoja vrata listek z imenom, |t da nas njuni gostje ne bodo več vznemirjali. Prav tako prosimo gornji naslov, naj opozori soseda Joška in njegovo Jolando, naj ne skušata napraviti sobe iz naše kleti, kar baje nameravata. Prav tako prosimo, naj ndm gornji naslov že enkrat odgovori, kako je odločil o naši prejšnji prošnji, s katero smo zahtevali, naj omenjena soseda Joška in Jolando izseli, nam pa dodeli njuno stanovanje, zakaj sam gospod bog bi se razjokal, ko bi videl, kako se mi štirje drenjamo...« In ravno v trenutku, ko bo napetost med temi sosedi dosegla vrelišče, se bo pojavil tisti, ki pobira najemnino, in po naključju potrkal na vrata teh otrok: »Kaj želite?« bodo vprašali otroci. »Deset tisoč dinarjev.« »Zakaj?« »Najemnina za dve stanovanji.« »A, najemnina! Kar tule levo, pri očku in mamici se oglasite!« Ko bo nevšečni vsiljivec pobral najemnino, bosta imela mama in oče družinski posvet. »Mislim, da tako ne gre več,« bo rekel jošfco. »Strašno!« bo pritrdila Jolanda. »Dvojna najemnina je preveč za najin žep.« Nazadnje se bo Jošku posvetilo: »Jolanda, ti boš vzela polovico otrok, jaz pa drugo polovico. Vzela boš polovico tega dvojnega stanovanja, drugo polovico pa jaz. Polovico najemnine boš plačevala ti, polovico jaz.« »Joško!« bo kriknila žena. »Kaj naj to pomeni?« »Razvezo!« Tako bo nazadnje le prišla na dan pozitivna stran teh stanovanj, Izdelanih v dvojniku. Dragutin Rakanovič DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA BEOGRAD — IZ SOVJETSKE ZVEZE SE JE VRNILA DELEGACIJA JUGOSLOVANSKE LIGE ZA MIR, NEODVISNOST IN ENAKOPRAVNOST NARODOV. V MOSKVI JE BILA VEC DNI IN SE SESTALA S ŠTEVILNIMI POLITIČNIMI, KULTURNIMI IN DRUŽBENIMI DELAVCI. NAŠO DELEGACIJO JE VODIL ZVEZNI POSLANEC IN ČLAN ZVEZNEGA ODBORA SZDLJ CVIJETIN MIJATOVIC. PRIZOR KAZE DEL DELEGACIJE V RESTA-CUI NA ZEMUNSKEM LETALIŠČU. FIRENZE - V GLEDALIŠČU LA PERGOLA SE JE MINULE DNI KONČAL' KONGRES ITALIJANSKE DEMOKRISTJANŠKE STRANKE. PRISOTNI SO BILI 703 DELEGATI. GENERALNI SEKRETAR MORO SE JE ZARADI NASPROTIJ V STRANKI RAZJOKAL NA GOVORNIŠKEM ODRU. PRAVIJO, DA SO NJEGOVE SOLZE POMAGALE, DA SO OMENJENA NASPROTJA RAHLO UBLAŽILI. PARIZ — TO STA MINISTRA SOUSTELLE IN DEBRE V PALAČI PREDSEDNIKA REPUBLIKE, KO STA MU POROČALA O DOGODKIH V ALŽIRIJI IN O ZADNJIH AKCIJAH TAKO IMENOVANE »RDEČE ROKE«, KI GROZI IN STRAHUJE VSE TISTE, KI AKTIVNO Poučna obletnica POMAGAJO ALZIRCEM ALI PA SO SOMIŠLJENIKI V BOJU ZA NJIHOVO SVOBODO. Pet let alžirske re volnen e Prvega novembra je minilo pet let. kar »e je začela vstaja v Alžiriji. Vrhovno poveljstvo alžirske narodnoosvobodilne vojske je Izdalo ob petletnici dnevno povelje, v katerem je rečeno, da je treba' nadaljevati napore za dokončno osvoboditev Alžirije. Dnevno povelje poudarja, da si je Alžirija pridobila v svetu ugled le zaradi upora z orožjem ter pripravljenosti borcev in poveljnikov osvobodilne vo jske na žrtve in zaradi enotnosti alžirskega ljudstva. Ob »Dnevu Alžirije« so neodvisne afrl-žke dežele objavile proglas, v katerem pozivajo miroljubne narode in vlade, naj vložijo ves svoj vpliv v to, da se bo na temelju načel o samoodločbi končala vojna v Alžiriji. Alžircl, ki bivajo v naši deželi, so priredili v beograjskem Domu sindikatov tovariški večer, ki so se ga udeležili predstavniki Zveze sindikatov, Ljudske mladine, Zveze študentov in drugih organizacij. Delegacija SZDLJ v tndiji .Predsednik indijske vlade Nehru Je priredil kosilo na čast članu ZIS Milentiju Popoviču, ki vodi delegacijo SZDL Jugoslavije v Indiji. Razen članov naše delegacije je bilo na kosilu več znanih indijskih funkcionarjev. Predsednik Nehru je bil v družbi gostov dve uri in pol. Po kosilu so člani delegacije obiskali predsednico indijskega Nacionalnega kongresa Indiro Gandhi. Naša delegacija je uradno obiskala ministra za delo in planiranje Nande ter ministra za razvoj vasi in zadružništva Dejo. Člani delegacije so se pogovarjali na planski komisiji, v centralnem odboru za socialno zavarovanje ter na direkciji za mladinsko vzgojo. Nehru iev govor V nedeljskem govoru v New Delhiju, ki ga je poslušalo okoli 200.000 ljudi, je indijski premier Nehru izjavil, da so nastopile na indijsko-kitajski meji zelo hude težave, ki bi se lahko v prihodnosti še stopnjevale. Rekel je, da si Indija prizadeva, da bi na miren način rešila vse probleme, vendar bo, če bo treba, z vsemi razpoložljivimi sredstvi branila svoje ozemlje. »Zaupamo v svojo moč,« je rekel, »hkrati pa smo dovolj odločni, da bomo temu nasprotovali.« Premier Nehru je potem kategorično izjavil, da bi bilo za Indijo skrajno narobe če bi opustila svojo politiko- ostajanja izven blokov, in da bo temu najodločneje nasprotoval. Sporazum med Z AR in Sudanom V Kairu so sporočili, da sta se delegaciji ZAR In Sudana po treh tednih sporazumeli o razdelitvi n’lskih voda In o gospodarskih odnosih. Predsednik ZAR Naser se je 1. novembra sestal z vodjema delegacij. Takrat so rešili še zadnji problem v zvezi s pogajanji; šlo je za odškodino sudanskim državljanom, katerih posestva bo po zgraditvi jezu pri Asuanu zalila voda. Sporazum predvideva povečanje sudanskega deleža pri nilskih vodah, poravnavo škode, ki bo nastala po zgraditvi Jezu, in skupna dela v gornjem toku Nila. Sudanski delež nilskih voda se bo poveča) od 4 na 16.5 milijarde kubičnih metrov, medtem ko bo znašal egiptovski delež 55.5 milijarde kubikov. ZAR bo kot odškodnino plačala Sudanu 15 milijonov egiptovskih funtov. Govor Hruščeva Na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR je imel premier Hruščev govor o mednarodnem položaju in o zunanji politiki Sovjetske zveze. Poudaril je, da morajo države z različnimi družbenimi sistemi obstajati druga ob drugi na pametni osnovi. Premier Hruščev je rekel, da sl sovjetska vlada želi čimprejšnjega sestanka predsednikov vlad. Poglavitno vprašanje na tem sestanku naj bo razorožitev, dalje sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in ureditev položaja Zahodnega Berlina. Dogodki na Kubi Odbor za nacionalni gospodarski razvoj Kube je zaplenil prvega novembra arhive in poslovne listine sedmih tujih petrolejskih družb Do zaplembe je prišlo na temelju Izrednega zakona, ki so ga objavili nekaj dni poprej in ki pooblašča vlado, da sme od vseh tujih družb na Kuhi zahtevati podrobna pojasnila o tehnoloških proizvodnih procesih ter o gospodarskem poslovanju v proizvodnji In pri naftnih raziskavah. Uradno so sporočili, da je izginilo letalo, v katerem je bil poveljnik kubanske revolucionarne armade Camillo Sienfuegos. Menijo, da se je nesreča pripetila zaradi nevihte. Skupine, ki so iskale letalo, je osebno vodi! premier Castro, sodelovalo pa je nad sto letal, vendar brez uspeha. Pred tremi leti 30. oktobra 1956 — se je pripetil dogodek, ki in dejansko osnovni instrument za je nevarno zamajal temelje Svetovnega miru. Na ta dan se je začel ohranitev miru v sodobnih razmerah, trojni napad na Egipt. V zgodovino je prišel kot sueška vojna Za- Sil? miru So razgibale OZN, brž ko cela se je z nenadnim izraelskim napadom, ki sta se mu takoi Dri- nr^a spreXrgla, v/Popad z orož- d m vili Vt.liL-n ; ■, • i/ . , “ . , u laKOj pri jem. Organizacija zdruzemh narodov, z li Velika Britanija in Francija, trajala pa je le devet dni. ki jo je podprla velika večina dežel po čeprav napad ni dolgo trajal, je imel vse značilnosti prave vojne, svetu, je zajezila sovraštvo in prisi-saj bi prerasel v širši, splošni spopad, če bi ga ne bili prekinili v ^ naPadalce, da so se umaknili, od najkrajšem možnem roku. koder sn m-isii v nnmerir.m k; Pred tremi leti - 30. oktobra 1956 - se je pripetil dogodek, ki je nevarno zamajal temelje svetovnega miru. Na ta dan se je začel trojni napad na Egipt. V zgodovino je prišel kot sueška vojna. Začela se je z nenadnim izraelskim napadom, ki sta se mu takoj pridružili Velika Britanija in Franclja, trajala pa je le devet dni. Čeprav napad ni dolgo trajal, je imel vse značilnosti prave vojne, saj bi prerasel v širši, splošni napad, če' bi ga ne bili prekinili v najkrajšem možnem roku. Da se to ni zgodilo, se je treba zahvaliti odločni akciji miroljubnih sil po svetu in še posebej OZN. Na pobudo Jugoslavije — Varnostni svet se ni mogel uveljaviti - je bila sklicana izredna generalna skupščina OZN, ki ji je . po zaslugi vztrajnosti in . podpore večine včlanjenih dežel uspelo ustaviti spopad in doseči evakuacijo zasedenih področij. Z namenom, da bi začasno, torej do trajnejše rešitve, zagotovila mir na egiptovsko-izraelski meji, je generalna skupščina sklenila ustanoviti sile ZN, neke vrste mednarodno stražo miru, v kateri so rh-zen enot naše armade tudi četa iz Indije, Norveške, Švedske, Indonezije, Brazilije, Kolumbije in Kanade. Prva zanimiva izkušnja iz te kratke vojne bi bila v tem, da so lokalni spopadi z orožjem in že namen, reševati lokalne probleme nasilno, dandanašnji zelo nevarna, neodgovorna igra, ki bi grozila prerasti ali pa bi se neposredno sprevrgla v širši spopad. Sueška vojna je to pokazala drastično in grobo. Če bi je ne bili prekinili v zadnjem trenutku, bi svetu neposredno grozila katastrofa. Ta izkušnja se nam zdi posebno aktualna te dni, ko ponekod oblikujejo teorije in se nagibajo k temu, da bi prav v pogojih medblokovske pomiritve mogli in morali urejati zadeve na posameznih področjih po svetu z majhnimi akcijami z orožjem. Po teh napačnih teorijah tako zasnovane akcije na posebnih področjih ne bi nujno sprožile splošnega spopada, do katerega bi sicer pripeljale krize in akcije v neposrednih medblokovskih odnosih. Drugič, ta vojna je pokazala, koliko nevarnosti za mir se je nakopičilo v svetu, kjer traja hladna vojna in ostajajo mnogi spori vrsto let neporavnani. Hkrati pa je vojna pokazala tudi moč in obseg sil miru v sodobnem svetu. OZN je delovala in je tudi mogla delovati tako učinkovito in o pravem času le v toliko, kolikor je nastopila kot nosilka teženj večine dežel in človeštva. To ji je dado moč za akcijo, ki je obvarovala svet katastrofe, napadalce prisilila k umiku, napadenemu pa dala zadoščenje. Kakor vedno v preteklosti so dobili napadalci tudi to pot koristen nasvet, da se nasilno poravnavanje sporov ne izplača in da so povsem nesmiselni poskusi, z vojnimi pustolovščinami ugoditi svojim upravičenim ali neupravičenim zahtevam in aspiracijam, ki jih je mogoče urediti na drugačen, boljši način. Arabsko-izraelski spor, ki so ga omenjali kot neposredni povod za spopad, je bil po tem napadu dlje od možne poravnave, kot pa je bil poprej. Mnoge stare rane, ki so se že celile in so bile na poti ozdravljenja, so spričo napada začele ponovno krvaveti, fanatizem in šovinizem sta se razplamtela na obeh straneh močneje kot kdajkoli dotlej, prepad med sprtima strankama pa se je resno poglobil Velikima deželama, ki sta prav teko sodelovali v agresiji, se je vojna Se manj izplačala. Zanju je pomenila pravi zlom in propad vseh položajev na Bližnjem vzhodu. S tem se je razbil ves kolonialni sistem v tem delu sveta, kar se je dve leti kasneje končalo z revolucijo v Iraku, ki jo je nedvomno pospešil in ji utrl pot tak izid sueške vojne. Zlasti dragocena je izkušnja z intervencijo OŽN. Svetovna organizacija je imela to pot zelo pomembno vlogo, s katero se je pokazala kot učinkovit koder so prišli. Z namenom, da bi premirja ne bilo nenadoma konec in da se sovražnosti ne bi obnovile, torej za ohranitev miru, dokler bi ne bilo možnosti za trajnejšo rešitev, je OZN sestavila policijske oborožene enote, ki fizično preprečujejo stik med sprtima strankama in ustvarjajo položaj, v katerem bi se sovražnosti lahko ponovile le v primeru, če bi napadalec od- ’ krito in grobo kljuboval vsemu svetu ter se izpostavil splošni obsodbi in odporu. Tretja obletnica sueške agresije je hkrati triletnica velike zmage mlini, ene na j več jih zmag OZN. Ta zmag® A pripomogla k ustanovitvi enot, /L spodbudno in tako uspešno že tri le stojijo na straži miru. V letih po sueški vojni se je žaj na Bližnjem" vzhodu v marsi^ temeljito spremenil. Arabski svet močno napredoval po uspelem nsp0^ da bi se rešil kolonialnega nadzore, in moderniziral življenje na vseh Pc, roč jih. Res je, tujo navzočnost in VP tujih sil je še vedno precej čutiti tem delu svete, vendar ti dejstvi in bi tudi ne smeli biti tako da bi bistveno vplivali na odnose /J tem področju oziroma na politiko ^ diši arabskih dežel bodisi Izraela. To pomeni, da je prišel čas, kf> ^ z zadostno mero realizma in dobre Ije mogoče ubrati boljšo pot, kot P®JL bila tista, ki je peljala v sueški sv pad. J. * • Centralni komite KP Češkoslovaške Je nedavno določil smernice za sestavo IIL petletnega gospodarskega piana CSR, ki bo zajel obdobje 1961 do 1965.. 2e dejstvo, da so se sestave plana lotili malone poldrugo leto prej, preden bo začel veljati (česar pri prejšnjih perspektivnih planih ni bilo) kaže na pomen, ki ga pripisujejo temu dejanju v CSR. To je hkrati tudi ena poglavitnih značilnosti III. petletnega plana. Obstoji pa tudi cela vrsta posebnih značilnosti, po katerih se ta plan razlikuje od prvih dveh. Predvsem je treba upoštevati, da je v zadnjih letih prišlo do naporov v deželah »lagerja«, da bi bolj vskladlli gospodarske programe in uresničili »socialistično mednarodno delitev dela«. Čeprav je cela vrsta bistvenih problemov s tega področja ostala odprta, kažejo dosedanje akcije, da je temeljna smer nadaljnjega razvoja narodnega podlagi. smernic CK KPC bi konkretne na-loge m. petletnega plana, , bile takšnele: v obdobju 1961—1965 naj bi se industrijska proizvodnja povečala za okrog 50 % (povprečno za 9 % letno), od česar proizvodnja proizvajalnih sredstev za okrog 60%, proizvodnja potrošnik dobrin pa za kakih 30 %. V letu 1965 naj bi delež industrije v doseženem bruto produktu znašal 70 %. Osrednje mesto v planu so dali strojegradnji. Predviden je 72-odstotni porast, pri čemer bo težka strojegradnja imela še hitrejši razvoj. Na tem področju bo posebno zapletena naloga Izvajanje obsežnih sprememb v strukturi proizvodnje, ki sestoje v pretežni usmeritvi na proizvodnjo naprav za kemično industrijo, energetiko, črno metalurgijo, gradbeništvo, kmetijstvo in promet. Problem produktivnosti dela, specializacije, kooperacije, uporabe sodobne tehnike, stroškov in kva- r Jard kron; kar presega vse investicije ’ panogo v obdobju 1945 do 1960. ^ Izmed ostalih industrijskih panog }e trtr< omeniti še industrijo potrošnega blag«' kateri je predviden 23.3-odsto.tni porast, vilsko industrijo, kjer znaša predvidene ' večanje 26 %. „ Kmetijska proizvodnja naj bi se vzU® jj-daljnjim ogromnim investicijam povečal* vemo za eno petino. Takšna proizvodnja '3lj,ei6 maj občutneje presegla predvojno, ! ko bo hkrati obseg'industrijske proizv*0 ^ v primerjavi s predvojno šestkrat večPLji-kakšne investicije gre, je razvidno iz peLii kov, da bo v omenjenem petletnem češkoslovaško kmetijstvo dobilo še 1Zvto( traktorjev in da bo leta 1965 na en tr*giJ» odpadlo samo 36 ha orne zemlje! To p* 'L1o‘ tudi za ostalo mehanizacijo, za umetna | ji jila, kadre, hleve in podobno. Iz tega *e Z velikimi koraki in z velikimi problemi * SS >r .»Jf ' 52 gospodarstva teh dežel v glavnem določena. Češkoslovaški je spričo visoke ravni njene industrije pripadla zavidanja vredna vloga preskrbovalca »lagerja« s stroji in napravami. Nad 50 % celotnega češkoslovaškega izvoza v te dežele bodo zavzemali proizvodi strojegradnje, po drugi strani se bo CSR še bolj orientirala na uvoz iz teh dežel, posebno še glede surovin. Tako bo v odstotkih izraženi delež dežel »lagerja« v skupni češkoslovaški zunanjetrgovinski bilanci znova narasel in bo bržkone potolkel rekord iz leta 1953, ko je znašal 78,4 %. Težko je verjeti, da bo takšna orientacija Češkoslovaški prinesla samo prednosti. Potemtakem je nadaljnje povezovanje češkoslovaške ekonomike z gospodarskim razvojem teh dežel, predvsem ZSSR, ob izrecno poudarjenem odločilnem pomenu takšne orientacije, ena izmed bistvenih značilnosti plana. Na tej orientaciji temelji tudi perspektiva nadaljnjega relativno naglega naraščanja industrijske proizvodnje. Pri tem ta porast ne prekaša tempa, doseženega v zadnjih petih letih, kar pomeni, da so pri določanju splošnih proporcev v dokajšnji meri upoštevali potrebo po realnem planiranju. V tem je možno videti tudi pozitiven vpliv trpkih izkušenj iz prejšnjih let, ko je mrzlično forsi-ranje nekaterih prioritetnih panog privedlo do zelo velikih in zelo škodljivih dispropor-cev v celotnem gospodarstvu. V tem planu — čeprav Je prioriteta proizvodnje proizvajalnih sredstev nekoliko močneje poudarjena kot v zadnjih letih — niso zanemarili razvoja panog, ki proizvajajo po-trošne dobrine. Lahko rečemo, da plan upošteva celoviti gospodarski razvoj in da v tem pogledu prekaša dosedanjega. Seveda pa ostane pri tem še zmeraj važna neznanka pri ocenjevanju realnosti takšnih planov, to pa Je — vpliv »zunanjih činiteljev«, ki v primeru Češkoslovaške spričo strukture njenega gospodarstva utegnejo biti tako v negativnem kot v pozitivnem smislu odločilni. Naposled Je za ta plan značilno tudi dejstvo, da ga sprejemajo v pogojih nekoliko spremenjenega načina upravljanja, planiranja in finansiranja, v pogojih manj zapletene metodologije planiranja in uvajanja nekaterih instrumentov, ki zagotavljajo določeno materialno zainteresiranost podjetij in kolektivov za sprejem realnih planov in njihovo uresničenje. V tem oziru ta perspektivni plan izrazito prekaša prejšnje. Na litete proizvodov v strojegradnji prihaja v tem planu močno do izraza. Tudi črna metalurgija ima velike naloge; leta 1965 naj bi proizvedli 10.5 milijona ton jekla, 11.6 milijona ton koksa in 7,3 milijona ton valjanih izdelkov. Surovinsko bazo za tolikšno proizvodnjo nameravajo zagotoviti s pošiljkami rude iz Sovjetske zveze. Proizvodnja črnega premoga naj bi se povečala za 20 %, rjavega pa za 32 %. Tako bo CSR obdržala prvo mesto na svetu pri proizvodnji premoga na enega prebivalca. Proizvodnja električne energije naj bi dosegla okoli 40 milijard kWh (za 61 % več kot 1960), pri čemer računajo tudi na delni uvoz energije iz nekaterih dežel, posebno še iz Romunije. Kemična industrija naj bi se med vsemi panogami najhitreje razvijala. V ta namen bodo v petih letih investirali okrog 20 mili- čanje osebne potrošnje za okoli 30 ustreza tempu porasta, ki so ga dos*® zadnjih petih letih. Predvideni so tum ^ li* sklepati, da vprašanje učinkovitosti cij in zlasti še družbenih odnosov na fLd* slovaški vasi prav tako prihaja zelo ost* izraza. (i Skupne investicije v gospodarstvo se po planu povečale v primerjavi z jem 1955 do 1960 za okoli 50 %, Od sK“estl' 312 milijard kron bodo v industrijo *nV40t' rali okoli 120 milijard, v kmetijstvo UJ.; darstvo okoli 40, v promet 28 milijard Lic Pričakovati je določeno izboljšanj® -LrC ture investicij v smislu večjega delež* jev. Vendar bo ta delež (33 %) glede n* tovna merila še nadalje dokaj neugod®0' je Na tem področju je poseben prot>le?jpij-nadalje nezadostna učinkovitost in^Ljjt8 Problem so opazili, toda velike gospo*' siranja, kot kaže, onemogočajo usp®srll 1*' polnitev zahteve po večji učinkovitost* gradnje. '0jji! Pripomniti je treba tudi, da na Pod„ovF, življenjskega standarda predvidevajo * ji;s‘ čanie osebne 30 v Praga pori za boljšo preskrbo trga s kvaUt®tnppS®' blagom in za boljšo kvaliteto storit®v-.f t>0' bej je treba poudariti plansko nalogo, 5ta' do v omenjenem obdobju zgradili 4Š0-(lU, i«t* novanj. Sprejeto je bilo, da bodo do stanovanjski problem v bistvu WyZne63 Naposled obljubljajo skrajšanje del‘Ln®^ tedna na 40 do 42 ur in uvedbo petdn®*^« delovnega tedna povsod, kjer bo to n in koristno. rJc Omenjene smernice CK KPC zdaJ« n9' lagajo, obravnavajo in na podlagi lagajo kolektivom in posameznikom siP^i nosti. Centralni svet češkoslovaških ■tLc« katov je izmed vseh družbenih organVarr najhitreje sprejel naloge za sindikalno stvo. Ce iz zakonskih besedil in neK^K* partijskih dokumentov dobimo vtis 0 ,pfl' novi, večji vlogi sindikatov v takšnim^ merih, pa si je na podlagi gradiva plenuma, centralnega sveta ta vtis težko A. jo no ustvariti. Taiste metode in oblik®. 5* se v prejšnjih letih pokazale neučinkov* naprej prevladujejo. Prek njih je težko kake bolj bistvene spremembe v Po^0^\i tu-posrednih proizvajalcev. In potemtakem jjj-glede na njihove naloge, ki jim Jlhxj:ne Pd nom sindikatov nalagajo. Te okolišem .3n» presojanju novega češkoslovaškega vsekakor ne moremo prezreti. PRIMANJKLJAJ v plačilni bilanci ZDA Za mednarodne ekonomske odnose je velikega polena spreminjanje razmerja med gospodarsko močjo OA in močjo industrijske Zahodne Evrope, razmerja, 1 Se je razvilo zlasti po letu 195?, najostreje pa se je ^kazalo med tretjo, doslej največjo povojno ciklično fcHzo v ZDA v obdobju 1957/58. Kako je prišlo do tega? Kaj je dejansko dogajalo v ražnju gospodarske moči ZDA ^ industrijske moči Zahodne Evrope? . Vse do konca leta 1957 so rjele ZDA zelo aktivno plačilno Uanco. Njihovi prejemki iz tu-so presegali njihove izdatke, ^tivi plačilne bilance sta naj-lZ® prispevali aktiva trgovinske »toče in aktiva storitev, pred-Jfhi transportnih. Oba aktivna sta presegala izdatke ame-jj®"6 vlade na tujem (vojaške r^stke, vojaško in gospodarsko wmoč) in izvoz privatnega ka-Bitala. ». Takšno stanje ameriške pla-, bilance je bilo odsev kon-ufenčnih odnosov na svetovom trgu, ki so bili v korist 'pvanatvi ameriškega izvoza na ^soki ravni. Visoko konjunkturo Zahodni Evropi je spremljalo Jazmerno veliko povpraševanje ameriškem blagu, kar je J~ati prineslo tudi dovolj dela rmeriškemu trgovskemu ladjev-^ Zaradi vsega tega so imele UA velike zaloge blaga, ki so j^Pirale dolar, da je ostal sta- , Po letu 1957 pa so se začele j^zati v vseh teh postavkah Jheriške plačilne bilance znatne spremembe. , n Ameriški izvoz je dosegel leta v.-" rekord z zneskom 19,3 mi-,^de, naslednje leto pa se je jlžal na 16,2 milijarde dolarjev, .f^doval je tudi letos. Po re-h Prve®3 polletja se je 'zal za tri odstotke. Aktiva tr-g vinske bilance se je znižala od dni V. ^etu 1957 na 3’3 milijarde , 'arjev leta 1958. V prvem pol-3311 letošnjega leta znaša ko-491 milijonov dolarjev v jhrnerjavi g 1939 milijoni do-kolikor je znašala v istem °r?bju lanskega' leta. ^ “ilanca storitev med prejem-Prav tako kaže precejšnje zni-sttlre*aTadi pocenitve pomor-2 ,lh Prevoznih tarif, in sicer od a milijarde dolarjev v letu 1957 °a milijarde lani. Obe bilanci, katerih aktiva je dšk VS6i 1°, letaK1957 steber ame-‘jske plačilne bilance, sta torei ^živeli velike spremembe. Za-f?di znižanja obeh postavk so se znašle pred primanjkljajem v Plačilni bilanci. -..To je vplivalo na ameriške a«>ge zlata, ki se od konca 1957 a'Je nenehno zmanjšujejo. Od z,86 milijarde dolarjev, kolikor a znašale ob koncu leta 1957, so ]Q jpnanjšale do julija letos na s>6' milijarde ali za 14 odstot- kov. Zdaj znaša razlika med zlatimi rezervami ZDA in ameriškimi dolarskimi obveznostmi do tujine (investirana in deponirana tuja sredstva v ZDA) komaj 4 milijarde dolarjev v primerjavi z letom 1950, ko je znašala 15 milijard, ob koncu leta 1955 pa nad 10 milijard dolarjev. To praktično pomeni: če bi tuje dežele zdaj umaknile svoje investicije in v ZDA shranjeno zlato in dolarje, bi ZDA izgubile 80 odstotkov preostalega blaga in bi torej ne imele več kritja. S to možnostjo seveda ne moremo računati, vendar je primanjkljaj v plačilni bilanci ZDA, zaradi katerega zlato nenehno odteka, neprijetna okoliščina, spričo katere so v ZDA zelo zaskrbljeni. i Zdaj pa poglejmo, kaj se je medtem zgodilo v industrijski Zahodni Evropi, oziroma v njenih odnosih do ZDA. Zadnja leta nastopajo zahodnoevropske industrijske dežele kot čedalje močnejši konkurenti ameriškim proizvodom. Medtem ko se je delež ZDA v svetovnem izvozu letos znižal glede na leto 1957 od 20,3 na 17,4 odstotka, se je delež Zahodne Evrope povečal za 31,4 oziroma za 33 0/o. Izvoz ZDA, kakor smo videli, tudi nadalje nazaduje, izvoz iz evropskih, konkurenčnih dežel pa narašča. V prvem polletju letošnjega leta se je izvoz iz Zahodne Nemčije povečal za 2,5, iz Francije za 3, iz Velike Britanije za 1,3, z Japonskega pa za 6,9 odstotka. Med cenami ameriškega in zahodnoevropskega industrijskega blaga so nastale občutnej-še razlike. Potencialna konkurenčna moč proizvodov zahodnoevropskih dežel — po devalvaciji franka tudi francoskega blaga — se je občutno povečala. Razen tega je začel ameriški izvoz v letu 1958. čutiti tudi večjo konkurenco SZ in vzhodnoevropskih dežel, ki so povečale izvoz surovin in nekaterih kmetij sikih pridelkov v zahodnoevropske dežele. Zahodna Evropa se je začela v večjem obsegu oskrbovati s tega dela sveta, kar ji omogoča tudi izvoz v te dežele. Zahodna Evropa je občutno izboljšala sVoje plačilne bilance v mednarodnih odnosih, zlasti po zniževanju cen surovin. Padec cen surovin, ki ga niso vzporedno spremljale tudi nižje cene industrijskih proizvodov, omogoča tem deželam, da dobijo za manjšo količino izvoženih industrijskih proizvodov več surovin. Te razlike v cenah so pripomoigle predvsem k izboljšanju plačilnih bilanc teh dežel. Seveda so bili pri tem tudi nadalje velikega pomena prejemki teh dežel od ZDA v obliki vojaške pomoči itd. Te okoliščine so omogočile celinski Zahodni Evropi, da je povečala svoje zlate in dolarske za-' loge od 14.575 milijonov dolarjev ob koncu leta 1957 na 17,658 milijonov dolarjev v letošnjem marcu, kar je za slabih 20 odstotkov. V istem razdobju je tudi sterlinško področje povečalo svoje zlate in dolarske rezerve od 4 na dobrih 5 milijard dolarjev. Industrijske zahodnoevropske dežele so si torej utrdile trgovske položaje na svetovnem trgu ter povečale svoje zaloge zlata in dolarjev. ranje izvozniških del, razširila možnosti in stopnjevala varnost izvozniških kreditov. To je bilo prvo znamenje začetka boja za izvoz. Potem so sledili drugi ukrepi, med katerimi je najvažnejša sprememba v politiki dajanja po-posojil nerazvitim deželam iz sklada posojil za razvoj, ki so ga ustanovili pred tremi leti in ki ima zdaj 1,4 milijarde dolarjev sredstev. Vse doslej so lahko de- 1 žele, ki so dobile posojilo, izkoriščale sredstva iz tega sklada, kakor se jim je zdelo najbolj prav. Zdaj je ta sklad odločil, da je treba posojila uporabljati za nakup ameriškega blaga. Sklad posojil za razvoj se je torej spremenil v ustanovo za finansiranje ameriškega izvoza. Proces gibanja zlata v smeri ZDA, ki je bil značilen za obdobje do konca leta 1957, se je zdaj obrnil v nasprotno smer, proti Zahodni Evropi. V nasprotju s krepitvijo strukture zahodnoevropskih plačilnih bilanc se je slabila struktura ameriške plačilne bilance, kar je nujno vplivalo na spremembo gospodarske moči. Posledice tega so tudi spremembe v politiki ZDA, ki so se znašle v položaju, ko se morajo boriti proti primanjkljaju v plačilni bilanci, za svoje pozicije na svetovnem trgu in za rešitev dolarja. V kratkem obdobju nekaj ted-no so ZDA izdale več ukrepov, ki so izrednega pomena za mednarodne ekonomske in trgovinske odnose nasploh. Ti ukrepi posegajo globoko v odnose z drugimi, zlasti z zavezniškimi deželami. Kot enega prvih ukrepov velja omeniti spremembo v politiki ameriške banke za izvoz in uvoz, ki je bolj liberalizirala finansi- MALOPRODAJNA CENA DIN ARGO KONCENTRAT KOKOŠJE JUHE J IAJČNIMI TESTENINAMI niTAviHii »vf?*«««<*•. miou.iwv friNfle lu>l« »M* Al*’*. MIMI«* tatfAM* Ml Tretji ukrep pomeni za zahodnoevropske dežele ukinitev možnosti, da bi v obliki kompenzacije za svoje strateške surovine dobivale ameriške kmetijske presežke. V prihodnje bodo morale evropske dežele z dolarji plgčevati ameriško pšenico, bombaž itd. Ukrep druge vrste je oster nastop ZDA proti zahodnoevropskim zaveznikom, od katerih zahtevajo dvoje: odpravo sedanjih omejitev v uvozu z dolarskega področja ter večja posojila in kredite premalo razvitim deželam. Vse zahodnoevropske dežele zdaj bolj ali manj omejujejo uvoz z dolarskega področja, da bi na ta način lahko vsak trenutek zaščitile svoje dolarske bilance. ZDA menijo, da takšni ukrepi niso več na mestu, ker imajo te dežele sorazmerno močne plačilne bilance. V korist temu je tudi večji izvoz iz teh dežel v ZDA. ZDA so zelo ostro oblikovale obe zahtevi, tako tisto za odpravo omejitev v dolarskem uvozu ...kakor za večja posojila in kredite nezadostno razvitim deželam. Iz te ostrine odseva vsa zapletenost sedanjega položaja, v katerega je prišel ameriški dolar, ki je v krogu konvertibilnih valut kapitalističnih dežel že dlje časa sorazmerno najbolj stabilna valut«-'' /.-it,-,-/; '0 Kat nadaljnji ukrep v boju za večji izvoz, za boljšo strukturo plačilne bilance je napovedana revizija ameriške finančne in gospodarske politike do tujine, predvsem do zahodnoevropskih dežel. Ta revizija se nanaša na razne oblike pomoči, zlasitli na prispevek ZDA k vojaškim proračunom teh dežel itd. Vse to -je zdaj sestavni del političnih razgovorov v zvezi z urejanjem spornih vprašanj in s pripravami/ na konferenco na najvišji ravni. Spori, ki izhajajo iz spremenjenega razmerja ekonomskih sil znotraj zahodnega tabora, dajejo sedanjim mednarodnim odnosom poseben pečat. V. M. Z RAZNIH POLDNEVNIKOV 'N ll Lahko je prodati streho nad glavo. »Zanimiva« misel, kako zagotoviti ravnotežje v državnem proračunu, se Je pred nekaj dnevi utrnila Alvaru Also-garaju, argentinskemu ministru za gospodarstvo in delo Kot edino možnost za kritje državnih dolgov je predlagal, naj bi država prodala zasebnikom svoje Interese oziroma delnice v podjetjih splošnega pomena. V razlagi tega svojega »modrega« predloga pravi argentinski politik, da bo znašaj argenttski proračunski primanjkljaj prihodnje leto 27 milijard pezesov (27 milijonov dolarjev), nastal pa bo izključno zaradi operativnih izgub v podjetjih javnega pomena, na primer železnic, letalskih prog, premogovnikov in trgovskega ladjevja. V tej zvezi je omenil minister primer kombinata električne centrale Usegbi, ki je delno v državni lasti, delno pa v lasti neke zasebne družbe Rekel je, da vlada nima sredstev, da bi plačala prvi obrok ( za delnice tega podjetja v znesku 1.7 milijarde pezesov. Rok bo potekel januarja prihodnjega leta. Ko so ustanovili to mešano podjetje, je bilo določeno, da bo država plačevala delnice z letnimi obroki, vse dokler ne bo postala lastnica vsega podjetja. Alsogaraj zdaj predlaga, naj država neha plačevati obroke in proda zasebnikom tudi svoje delnice v vrednosti skoraj sedem milijard pezesov, ker bo tako dobila sredstva, da bo poravnala druge dolgove. Lep nasvet si je izmislil minister Alsogaraj, mar ne? Delovni ljudje Argentine pa se povsem upravičeno vprašujejo, ali minister, ki se je sicer znašel že v vrsti težavnih položajev, ni mogel najti kakega drugega vira dohodkov,' da bi država poravnala kapitalistom svoje do gove, na primer z višjimi davki na velikanske dobičke. Minioter Alsogaraj je očitno mislil takole: najlaže plačaš dolgove, če prodaš streho nad glavo. N. M. ZVEDELI SMO, DA... ... je Sovjetska zveza kupila za 350.000 dolarjev (210 milijonov dinarjev) velik paviljon, v katerem je bila letošnje poletje v Moskvi ameriška razstava. ... je predvolilna kampanja na Filipinih, ki je zdaj na višku, doslej zahtevala 50 človeških življenj. ... bo zamenjava francoskega franka, ki se bo začela s prihodnjim januarjem, trajala pet let, ker francoske kovnice ne morejo izdelati več kot 700 do 800 milijonov kovancev na leto. Za popolno zamenjavo bodo potrebovali pet milijard kovancev. . . . ima zahodnonemška vojska zdaj 235.000 vojakov, torej dve tretjini predvidenega števila 350.000, ki ga bodo dosegli leta 1863. ... je v skladiščih premoga v deželah, ki so članice Evropske skupnosti za premog in jeklo, okoli 36 milijonov ton neprodanega premoga. Razen tega ga ima industrija na zalogi 19 milijonov ton. ... je mehiški parlament sprejel zakon, po katerem segajo teritorialne vode Mehike devet morskih milj daleč od obale. ... je bila na Japonskem rekordna letina riža: 15.3 milijona ton. ŠTRAJKI - DEMONSTRACIJE JAPONSKA PROTEST PROTI NABAVI RAKETNEGA OROŽJA Deset sindikalnih organizacij z vsejaponskim sindikatom pristaniških delavcev na čelu je ostro protestiralo pri Klšijevi vladi v zvezi z objavo načrtov o nabavi včdenih izstrelkov v ZDA. V protestu je rečeno, da je to prvi korak k jedrski oborožitvi, in poudarjeno, da bodo delavci odklonili izkrcanje tega orožja, ko bo prihodnji mesec prispelo v japonska pristanišča. Delegacija, ki je predstavljala 200.000 članov teh sindikatov, je obiskala direktorja odbora za narodno obrambo in mu izrft-' čila protest. KENIJA ŽELEZNIČARJI STAVKAJO V Nairobiju, glavnem mestu Kenije, je začelo v torek stavkati 800 železničarjev \t> vm domačinov. Na delovna mesta so sicer prišli, niso pa hoteli delati. Zahtevajo višje mezde. SPOPAD MED POLICIJO IN DEMONSTRANTI Ob sedmi obletnici razglasitve izrednega stanja v Keniji je prišlo do velikih demonstracij domorodcev. Priljubljeni kenijski voditelj Tom Mboja Je razglasil v imenu kenijske narodne stranke ta dan za dan samoodrekanja kenijskega prebivalstva V skladu s tem proglasom se domorodci tega dne niso hoteli voziti z mestnimi avtobusi in drugimi javnimi transportnimi sredstvi, vzdržali so se kajenja, alkoholnih pijač in jedi od osmih zjutraj do osmih zvečer. Ko je Tom Mboja pripravil spomenico, v kateri zahteva izpustitev znanega voditelja Jo-ma Keniate, ki je že sedem let v zaporu, in odšel proti sedežu kenijskega guvernerja, se mu je pridružila velika množica rojakov. Množica je kmalu narasla na okrog 5000 ljudi, spričo česar so morali promet v nekaterih trticah ustaviti. Ob-. .tosti-SO poklicale* udiičijb, da bi razgnale demonstrante. Oddelki afriške vojske in policije so demonstrante napadli in jih razgnali. Pri tem Je bila več ljudi ranjenih, li AIričanov pa aretiarnih. NIKARAGUA Študentske DEMONSTRACIJE Več ko 800 študentov je v mestu Leon demonstriralo, zahtevajoč, naj z univerze odstranijo vojaške osebe. Demonstranti so poudarjali, da so vladni vojaški študenti sodelovali pred nekaj meseci pri preganjanju in trpinčenju študentov. Čete vladne narodne garde so obkolile univerzitetno poslopje, v katerega so se študentje zabarikadirali in zahtevale, naj se študentje vdajo. Poprej je vojaštvo prekinilo preskrbo z vodo in elektriko. čudež1 C°e <^ne've SOttori Varšava o V ulici Novolipkj se na stolpu; “V- Avguština prikazuje mati božja. V prvem večernem mraku hiti Proti cerkvi na tisoče ljudi iz Varšave, iz predmestij in tudi s pode-ž6Ua. Stopajo med. dvema vrsta-Pia miJičnlkov, ki vljudno uravnavajo promet: »Hodite samo po desni!« — »Oprostite, noter se gre samo skozi ta, ven pa skozi ona vrata,« Cerkev Je nabito polna. Pozlačeni okraski se lesketajo, kakor da s° jih obliznili plameni množice sveč. Ljudje so malone vsi na ko-lenih. Med širokimi cerkvenimi vra-11 se gnetejo čme postave. Tisti večer, ko sem šel tja, da bi sl ogle-uai »čudež«, je bilo v cerkvi in CikoU nje kakih trideset tisoč ljudi. ■ Podoba, nestvarna in pošastna kakor v sanjah. V temi so. se vsa telesa alMa v eho, naelektreno zaradi vznemiri e-nQsti, majavo v soju plapolajočih sveč. To tisočglavo telo kar na-Ptej poje. Himne materi božji s-e vrstijo prav kot pene na valovih Pied plimo. Nenadoma glas, ki je najbolj podoben kriku: »Glejte '?•. "brezmadežno, pokazala se je!« vse oči se zastrmijo v temo . . . Tam na vrhu stolpa, kjer se končujejo pogledi vseh, se svetlika 'klato jabolko«, ki na njem stoji križ. Za tiste, ki verujejo, in za one, ki jih prepričujejo, se na zlatem jabolku svetlika svetniški sij matere božje. To je torej ta čudež. H Varšavčani, ki ne verujejo, ali listi, ki verujejo bolj trezno, poznajo ozadje tega »čudeža«. Čudesi . se namreč na Poljskem dogajajo dokaj pogosto, že sto in sto ^t. Mati božja iz Censtohove ali kaka druga aild tretja so pripomogle — tako pravi ustno izročilo — „a so 'Judje premagali kugo, zaustavili sovražnike, zajezili poplavo. V najnovejši zgodovini se dogajajo čudeži, kadar ima dežela to ali CUDEZ V VARŠAVI ono težavo, ki jo cerkev izkoristi, da bi si pridobila točko v »hladni vojni« z državo. To metodo smo poznali tudi mi takoj po vojni, ko so križarski duhovniki obešam matere božje v sadovnjakih in trdili, da to »znamenje« pomeni konec oblasti brezbožnikov. Anekdota pove, zakaj se je mati božja odločila, da se bo prav zdaj prikazovala na stolpu cerkve svetega Avguština. Sin je vprašal očeta: »Očka, ali je res;, da se je mati božja prikazala v ulici Novolipki .zaradi tega, ker ni mesa?« Očka je hud, ker sin verjame v čudeže in v podobne nesmisle. Dolgo mu razlaga, da ima vsak oo-jav določene materialne vzroke. Nazadnje veš jezen reče: »Zapomni sl enkrat za vselej: čudežev ni!« »Kaj pa meso?« ga sramežljivo vpraša sin. Naj odgovorimo namesto očeta: mesa zares ni dovolj. Zato Je mati božja demonstrativno prišla na cerkveni stolp prt svetem Avguštinu. Težko je reči, ali so zlato jabolko pod križem namenoma premazali s kako svetlikajočo se snovjo ali je morda njegovo svetlikanje posledica odboja mesečine ali soja mnogih uličnih luči, jasno pa je, da trenutne težave na trgu s »čudeži« ali drugače izkoriščajo z namenom, da bi poravnali jezičke na tehtnici notranjih odnosov. Pred časom so na Poljskem določili, da bo ponedeljek brezmesni dan. Na nedavnem plenumu centralnega komiteja Poljske združene delavske partije so -sklenili, da je treba zvišati cene mesa in maščob S POTI PO POLJSKI za 25 odstotkov, da bi se potrošnja zmanjšala, trg pa stabiliziral. Ministrski svet je s posebno uredbo takoj zvišal cene. Na sestankih, ki jih v tej zvezi sklicujejo v podjetjih, delaivci najpogosteje vprašujejo: »Kako to, da zdaj, petnajst let po vojni, nenadoma ni mesa?« Na to vprašanje je že na plenumu odgovoril sekretar CK PZDP Vladislav Gomulka. Težave na trgu so nastale v glavnem zaradi. • nenehnega, naglega naraščanja kupne moči prebivalstva; • visokega naravnega prirastka prebivalstva in • razmerja med cenami mesa ih drugih živil. Napovedovali so, da se bodo realne plače zvišanje med petletnim planom, se pravi do konca leta 1960, povprečno ga 30 odstotkov. Za toliko pa so se zvišale v treh letih in pol, ne da bi se hkrati ustrezno povečale* tudi zaloge blaga, V kratkem obdobju treh ,let in pol je kupna moč prebivalstva narasla v celoti za 54,3 odstotka. V minulih desetih letih se je. število prebivalstva zvišalo skoraj za pet milijonov ljudi. To je zares naravni prirastek, ki ga najdete redkokje, zlasti še v Evropi. Meso in mesni izdelki so sorazmerno najcenejša živila, zato je bila tudi potrošnja temu primerna. Potrošnja mesa in maščob živalskega izvora znaša na prebivalca okoli 48 kg letno (pri nas okoli 36 kg). Na koncu svojega poročila ie Gomulka dejal: • • »Delavski razred ima vso pravico, da nam zastavi grenko vprašanje: Kako pa upravljate, Jco najprej dajete, potem pa pridete in govorite, da ste dali preveč?« Na to temo je bilo precej komentarjev. Poljaki imajo neizčrpno sposobnost. da z duhovitim dovtipom reagirajo na vsak nov dogodek. Plenum CK PZDP se je končal v . soboto zvečer, že v nedeljo zjutraj Pa sem slišal dve novi šali na račun mesa. Neki poljski film ima naslov »Anatcil išče milijon«. V nedeljo zjutraj se je glasila besedna igra takole: »Anatolino išče milijon«. To je očiten namig na tako Imenovane anatolince, pristaše starih, birokratskih metod upravljanja. Poljski prijatelj me Je vprašal: »Ali veš, zakaj nam primanjkuje svinjskega mesa?« Ker nisem znal odgovoriti. Je sam -povedal: »Zato,- ker stopamo v socializem s tako velikimi koraki, da nas prašiči, ki imajo kratke noge, ne morejo dohajati.« Oba dovtipa kažeta, kako gledajo Poljaki na sedanje gospodarske razmerre. Prvi dovtip z . aluzijo, da »anatolinci iščejo«, pripisujejo težave v preskrbi in sedanje znižanje življenjske ravni pre-' mišljeni obstrukciji starih . sil,. ki hočejo zavreti in kompromitirati novo, pooktobrsko smer. Druga šala očitno izraža mnenje, da nove smeri niso uveljavljali dosledno in dovolj naglo in da je s to počasnostjo mogoče pojasniti tudi sedanje težave. Da se bralec, ki poljskih razmer ne pozna dovolj dobro, ne bi opredeljevai za posamezna stališča glede na učinkovitost takih šal. je treba povedat) nekaj resnih besed. Realne plače so se na Poljskem v obdobju 1849—53, torej v letih, ko je bila birokracija najmočnejša, znižale za 12 odstotkov, po letu 1956, torej po velikih notranjih spremembah, pa so začele občutno naraščati. Letos je Poljsko prizadela ka-tastrofalna suša. Skoraj pet mesecev ni : bilo dežja. Veliko škodo je napravila zlasti v živinoreji, ker je primamjkovailo živinske krme. Cene mesa tudi po podražitvi niso previsoke, če jih primerjamo s cenami na tujih trgih. Primer: goveje meso je po 36 zlotov kilogram. teletina po 40, varjena šunka po 70 zlotov i. pod. * Poljaki seveda vedo vse to. Vedo, da je bito pred tremi leti mnogo teže in da so se začele življenjske razmere delavcev po oktobru 1956 izrazito izboljševati. Prav tako vedo. da so sedanje težave v glavnem posledica slabe letine. »Vse lepo in prav,« bo kdo dejal, prav kot je meni rekel znanec, »toda ljudje se težko privadijo prehoda z dobrega na slabše. Zato zahtevajo pojasnila. Ali niso razen suše in drugih objektivnih okoli- Stolp »čudežne« cerkve sv. Avguština v Varšavi * Realna vrednost zlota Je 10 din. V prvem polletju 1959 so znašali čisti prejemki povprečno 1416 zlotov na mesec. ščin krive teh težav tudi nekatere subjektivne slabosti?« Toda tu se neha področje, do katerega' sme tujec, pa čeprav tena najboljše namene. Na to in na podobna vprašanja smejo odgovarjati le Poljaki. Aleksander Veselinovič Vrni se, življem© To }e naslov novega slovenskega romana, prvenca mladega pisatelja Viktorja Konjarja, Avtor nas je z njim pravzaprav presenetil, saj smo ga iz revijalnih objav poznali bolj kot pesnika in esejista. Tem bolj nas zanima zato, kakšen se nam razodeva kot romanopisec. Zgodba pripoveduje o učitelju, ki se po končani vojni vrne na svoje staro službeno mesto. Težka vojna doživetja, ki so ga čustveno močno prizadela, so mu vzela voljo do nadaljevanja življenja v starem kraju. Po dveh dneh, ki jih prebije v vasi, pa mu vendarle spet oživi vera v smiselnost svojega dela in odloči se, da bo ostal in delal prav tukaj. V retrospektivnih vložkih nam slika pisatelj junakovo preteklo življenje od nastopa prve službe mimo prihoda Nemcev do življenja v partizanih. To ne posebno izjemno vsebino je avtor uklonil v spreten oblikovni okvir, tako da delo beremo gladko in nas na mnogih mestih veže resnična napetost. Manj uspešna pa se bo. bralcu zdela psihološka podoba glavnega junaka. Če naj verjamemo junakovi spremembi na koncu, moramo nekoliko podvomiti v njegovo uvodno resigniranost, če pa naj verjamemo njegovi resnični depresiji, se ne moremo sprijazniti s tako hitrim ozdravljenjem. Pisatelja je verjetne zavedla skušnjava moderne kompozicije, ki ji je predosledno sledil in tako opeharil svojega junaka za polno življenjsko verjetnost. Kljub temu: Konjarjev prvenec je tak, da bi ga lahko bil vesel vsak debitant. Napisan z oblikovno spretnostjo in ne brez posluha za pojave življenja. Ob prvi knjigi je težko zapisati kake napovedi. Po navadi šele druga ali tretja knjiga odkrijemo pisatelja. Zato bomo o Viktorju Konjarju lahko kaj več zapisali takrat. K-č Možje in drevesa Dareta Klemenči-ča-Maja, ki te dni razstavlja v Jakopičevem paviljonu, poznamo kot slikarja in kot človeka, ki je včasih rad in krepko polemiziral z zagovorniki moderne umetnosti. Vsekakor je za nas zanimivejši, kadar drži v svojih rokah svinčnik, ker takrat kot umetnik im grafik govori v jeziku, fci sOtfienisMJ. t« . : Pred vojno je bil profesor risanja v Banja Luki. V razstavljenih risbah in grafikah ga spremljamo od leta 1934 pa do danes. Sam. jih je izbral za to razstavo in to pot ga vidimo kot slikarja dreves in mirnih tihih krajinskih motivov. Pred vojno: drevesa, fantastično zvita, kjer slikarja privlači preplet vej in grčavo deblo, v prelomljenem drevesnem velikanu skrita simbolika. Vseskozi v neki razdalji od predmeta, nikoli preblizu, čeprav se slikar smatra za realista. Po letu 1941 se znajdemo z umetnikom v ujet-niškem taborišču sredi posedajočih mož v vojaških uniformah, ki so slučajno zgnani z raznih vetrov in obsojeni, da žive enolično skupno životarjenje za bodečo žico. Skice iz tega časa so neposredni dokumenti o ljudeh, ki so nejevoljno plačevali svoj davek drugi svetovni vojni. Leta 1943 je umetnik pobegnil in se pridružil partizanom. Mape desetih linorezov, znanega Klemenčičevega dela: »V imenu Kristusovih ran«, ki jo je izdal 1944, na tej razstavi sicer ni, vendar nehote mislimo nanjo, ko ogledujemo motive, uglašene na osnovno razpoloženje: tihi gozdovi, drevje, pol porušeni dimniki nad požganimi domačijami. Tehnično dovršenejši Klemenčič se v svojih grafikah iz zadnjih let še s posebno zavzetostjo sprehaja po prirodi: od morja, Lovrana preko Krasa na Gorenjsko in tja do Mure. V celem nekoliko konservativna razstava, ki sredi vseh modernih, ki smo jih videli v zadnjem času, učinkuje prav pomirljivo. F. Z. KAKO V MARIBORSKEM OKRAJU DELIJO SKLADE ZA KADRE Povsem nov predlog Pravijo, da je dobilo strokovno Izobraževanje delavcev materialno osnovo z letošnjimi zakonskimi določbami, ki dovoljujejo podjetjem in gospodarskim organizacijam, da obdrže 40 odstotkov sredstev iz sklada za kadre. Ta sredstva so namenjena za štipendije, ki naj bi podjetjem zagotovile zadostno število visokokvalificiranih strokovnjakov - inženirjev, tehnikov, mojstrov, namenjena so tečajem za dosego kvalifikacije, za družbeho-Ckonomsko izobraževanje, za ekskurzije, za dotacije strokovnim šolam in centrom, predvsem pa so namenjena strokovnemu izobraževanju na delovnem mesto. Pravijo, da sl povsod prizadevamo, kar najbolj smotrno uporabiti ta sredstva, kajti izobraževanje delavcev In njihovo strokovno izpopolnjevanje na delovnem mestu sta porok, da bomo lahko v razmeroma kratkem času odpravili protislovja med potrebami gospodarstva in zmogljivostjo rednega šolstva. To je tudi pot, ki nas privede do združitve teorije In prakse, do zbližan ja umskega dela s fizičnim. Pravijo, da pa imajo v Mariboru nov predlog, kako najbolj smotrno uporabiti sredstva iz skladov za kadre v gospodarskih organizacijah. Pravijo, da je mariborskemu okraju vendarle uspelo prepričati podjetja na območju okraja, da so odstopila 63 odstotkov svojih sredstev okrajnemu skladu za kadre in neposredno s tem strokovnemu šolstvu, pa čeprav so nekateri delavski sveti nasprotovali takšnemu novemu principu razdeljevanja. Pravijo, da se je v slovenjegraškem Lesno Industrijskem podjetju primerilo nekaj izrednega. 63 odstotkov iz sklada za kadre jim je pobral okraj, tretjo tretjino je zahtevalo zase strokovno združenje, pridružila se je še zahteva oz. prošnja občinske delavske univerze, da bi jo podjetje podprlo z 20 odstotki iz sklada za kadre. Rezultat vseh teh zahtev - minus 20 odstotkov v 'skladu za kadre, po vrhu vsega pa v UP še sedaj ne vedo, kje, kdaj in od kod bi dobili sredstva za svoj izobraževalni center Pravijo, da so v podobnih okoliščinah tudi nekatera druga podjetja mariborskega okraja. Ostala so brez zadostnih sredstev, da bi lahko poskrbela za sistematično strokovno izobraževanje in Izpopolnjevanje kadrov, da bi lahko poskrbela za svoje težave. Ponekod so preostala sredstva v skladu za kadre tako pičla, da se jim za letošnje leto sploh ne Izplača sestavljati planov potreb po izobraževanju, ker jih ne bi mogla uresničiti, ker je v skladu le še toliko denarja, da bodo lahko izpolnjevala svoje obveznosti do štipendistov. Ponekod se spet izogibajo vprašanju, kolikšna sredstva so namenili za strokovno Izobraževanje, a odgovorom: »Pustite vendar to, sicer nas prva inšpekcija potisne ob zid!« Pravijo, da se bo podobna akcija razdeljevanja skladov za kadre v podjetjih in gospodarskih organizacijah ponovila tudi prihodnje leto. Le tam, kjer jim bo že do prihodnjega leta uspelo organizirati močna izobraževalna središča, bodo ušli tej modemi desetini. Pravijo, da bi bilo dobro poiskati tudi še kak nov način, kako rešiti problem strokovnega šolstva v mariborskem okraju, da bi tako sredstva v skladih za kadre služila svojemu primarnemu namenu. Pravijo, da bi bilo to moč storiti. Bojan Samarin TELEVIZIJSKA IGRA | »GLEDALIŠČE V HIŠI« BI LAHKO IMENOVALI TISTI | DEL TELEVIZIJSKEGA SPOREDA, KI NAM POSREDUJE | ALI ODRSKE TEKSTE ALI PA POSEBEJ ZA TELEVIZIJO | NAPISANE DRAME, KOMEDIJE IN DRUGE DRAMSKE | ZVRSTI, KI JIH LAHKO SKUPNO IMENUJEMO: TELEVI- * | ZIJSKA IGRA. TA ZVRST UMETNIŠKEGA USTVARJANJA I JE PR1 NAS TAKO OBČINSTVU KOT TUDI USTVARJAL« | CEM SAMIM MALO POZNANA, SAJ JE NOVA. ZATO SMO | NAPROSILI DRAMATURGA LJUBLJANSKE TELEVIZIJSKE | POSTAJE VASJO PREDANA ZA PRIČUJOČ SESTAVEK O 1 NAŠI DOMAČI TELEVIZIJSKI IGRI. i Velikan O filmu »Velikan« smo slišali in brali že pred leti. Takrat so kot posebno privlačnost filma poudarjali nastop in igro mladega ameriškega igralca Jamesa Deana, okoli katerega se je po njegovi smrti razvil pravi kult oboževanja in poveličevanja. Zdaj ko smo film videli, mlademu Deanu priznamo solidno in malce nenavadno igro, vendar pa so superlativi na njegov račun pretirani, vsaj kar zadeva njegovo vlogo v »Velikanu«, ker nas je veliko bolj prepričal v filmu »Vzhodno od raja«. Bolj kot James Dean gledalca pritegne zgodba filma in igra ostalih igralcev. Ze sama snov — nastajanje in razvoj neke družine v puščobni pokrajini Texasa — je dovolj zanimiva za filmsko obdelavo. Stare, tradicionalne nazore, po katerih si urejajo življenje v samotnem gradu bogatega veleposestnika »velikana«, spreminja mlajša generacija, ki izgublja smisel za enolično, trdo in rahlo romantično preteklost med kravami in konji ter si izbira nove poti, ki jih prinašata čas in na novo odkriti izvori nafte. Zgodba pa izgubi svojo enotnost zaradi predolgoveznega in s sentimentalnostjo obarvanega prikazovanja nekaterih prizorov, v drugem delu pa še zaradi prenatrpanosti. Za konec še opomba na račun distributerskega podjetja, — če to sploh še ima smisel? — ki je film opremilo z izredno pomanjkljivimi podnaslovi, tako, da komaj zadoščajo za približno razumevanje zgodbe, veliko dialogov pa ostane neprevedenih. ms Z uvedbo televizije kot novega, modernega množičnega sredstva za družbenopolitično osveščanje ljudi, za kulturno vzgojo, za neposredno vidno in slušno posredovanje vsako-vrstniK dogodkov politične, kultur* ne ali športne narave' in zlasti raz* -vedrila, se neogibno med prvimi vsiljuje vprašanje programa, njegovih zvrsti in ' v posebni luči njegove učinkovite izvedbe. Čeravno nekateri pogosto glede na specifične možnosti televizije nepoučeno mislijo, da ustrezajo temu izraznemu sredstvu docela izjemni in neobičajni programski prijemi, zmaguje prej ko slej resnica, da je tako kot za tisk in radio, gledališče ali film tudi za televizijo primarna kvaliteta. In ta se v vseh tradicionalnih' izraznih sredstvih v bistvu popolnoma nič ne loči od kakovosti televizijskih tekstov. Poseben sveženj vprašanj se kajpada ponuja takoj, ko hočemo določen tekst realizirati, saj je tedaj treba besedilo prirediti televizijskim izraznim možnostim, treba je v enaki meri misliti na besedo in sliko. Ker pa pri nas pisci televizijskih tekstov nimajo zadostne prakse in rutine, saj so to zvečine ljudje, ki se ukvarjajo z tradicionalnim načinom poročanja, obveščanja, pripovedovanja in izpovedovanja, pride do vsakovrstnih, nesoglasij med besedilom in njegovo vizualnostjo. A kot sem že dejal: tu bo stvari najbolje urejala in usmerjala praksa in izkušnja, V luči teh splošnih misli ima svoje specifično mesto v televizijskem programu tudi TV drama, ki jo prištevamo med najelitnejše zvrsti TV programa. O svojski televizijski dramaturgiji ne nameravam govoriti, saj so zakonitosti gledališke igre, filmskega scenarija ali televizijskega skripta (tako v televiziji imenujemo tekste, za oddaje) zasnovane na enakih izhodiščnih principih. Različice se pojavijo šele v nadrobnejši obdelavi TV skripta. V zvezi s TV dramo naj povem nekaj več o repertoarni politiki v našem jugoslovanskem in posebej slovenskem TV programu. Ob sredah zvečer V jugoslovanskem televizijskem programu je drama na sporedu enkrat tedensko. (V sedanji programski shemi je to sreda.) Pomeni, da vsak naš televizijski center (Beograd, Zagreb, Ljubljana) pride na vrsto vsako tretjo sredo. 2e samo ta podatek pove marsikaj: pripraviti vsake tri tedne novo premiero ni niti lahko hiti preprosto. In že samo ta resnica daje določen pečat repertoarni politiki, saj je treba v sedanjih pogojih izvedbenih možnosti misliti predvsem na takšno realizacijo, ki ne bo ovirala dela ostalih redakcij. Glede na to, da ima na priliko Ljubljana za zdaj samo en studijski prostor, katerega kvadratura zadošča komaj za najbolj enostavne TV oddaje (intervjuje, razgovore in podobno), se samodejno — seveda začasno — vsiljuje pri sestavi repertoarja domala absurden, kriterij: po .možnosti eno prizorišče in kar najmanjše število nastopajočih, Seveda -so televizijski sodelavci z veliko požrtvovalnostjo nastopajočih kljub takšnim omejenim pogojem doslej uprizarjali že dovolj zahtevne dramske tekste, med njimi naj opozorim le na TV adaptacijo Barbussovega »Vojaka v ognju«, ki je zaposlila nič manj kot 18 igralcev, stisnjenih v dve prizorišči. A kot sem dejal: to je le začasna stiska, ki pa ne bo vplivala na repertoarno orientacijo takoj, ko bodo studijski pogoji boljši. Vsi ostali: bistveni kriteriji repertoarja so podobni tistim, s katerimi se srečujemo v gledališčih ali pri filmu: odbiranje besedil, ki tako' v idejrtem kot v estetskem pogledu ustrezajo našemu času in osveščajo, plemenitijo in vedrijo našega gledalca. Vendar se tudi v sestavi TV repertoarja pojavljajo sorodne težave kot drugod: pomanjkanje sodobnih, zlasti domačih aktualnih tekstov. Ta situacija je tembolj kritična zato, ker se domači pisatelji še niso lotili pisanja televizijskih dramskih besedil in ker čestokrat. prevladuje konservativen odnos do pisanja. Ce bodo naši pisatelji hoteli s časom naprej, bodo: tudi na področju televizije morali zastaviti, pe- -resa. Se posebej velja to za mlajše ustvarjalce, ki imajo v televiziji lepe možnosti, da preskusijo svoje pisateljske darove. In naj pristavim: v Zagrebu in Beogradu je odnos starejših-in mlajših pisateljev do televizijskih dram že znatno boljši kot v Ljubljani oziroma v Sloveniji, saj imajo dramaturgi tam - prav z izvirnimi domačimi dramskimi teksti že polne roke dela. Upajmo, da bo čas , tudi pri nas kmalu opravil svoje. Posebne izrazne možnosti Televizija nudi tako avtorju kot režiserju in igralcu specifične in v marsičem nove izrazne možnosti; Ne da bi podrobneje opredeljeval vsako teh možnosti, moram poudariti zlasti tole: četudi je glede na izrazna sredstva televizija v nekakšni zlati sredini med filmom in gledališčem, je treba zmerom imeti pred očmi, da je narava televizije zelo intimna, dejal bi, komorna, posebej če gre za TV dramo. Saj televizijski program gledamo doma v krogu družine in na relativno majhnem zaslonu. Prav dimenzije zaslona in zaupljivo domače vzdušje narekujejo avtorju, da se omeji od »cine-maskopskih« razsežnosti ali od surovih in velikopoteznih zunanjih akcij. Televizijski dramski skript pa tembolj odpira možnosti za učinkovito realizacijo psiholoških odtenkov, dejal bi, za miniaturne fili-gramske rezbarije, za igro oči, ču- mavrici televizijskih izraznih svojskosti. Ta ne izključuje hiti akcijske drame niti dogajanja v ekste-rieru (običajno te prizore kombiniramo s filmskimi vložki), čeravno jih po možnosti ne forsira. V skladu s to temeljno izrazno svojskostjo televizije je usmerjeno tudi režiserjevo in igralčevo delo. Zlasti igralčev delež poudarja obilo možnosti. Bistvena razlika med gledališko in televizijsko igro je v ko-mornosti, neponarejenosti in intimnosti. TV kamera namreč preoočut-Ijivo »zapiše« . in poveča vsako izumetničenost, maniro in odrsko laž. In kar. je še posebej važno: če v filmu .igralec kader lahko ponovi in ga ponavlja vse dotlej, dokler ni. perfekten, je v televizijski igri, ki je živa, neposredna in istočasna, zadeva težja: kar se pokvari, tega ni 1 več moč popraviti. Prav v tem pogledu je televizijska igra sicer zahtevnejša od gledališke, kjer je čestokrat »|mira« neopazna, zato pa skriva, televizijska igra glede na naravnost in nepotvorjeno kreativnost posebne dragocenosti. A kot sem že rekel: vse to so drobci iz obširnega kodeksa televizijskih svojskosti, o katerem pa tu ne moremo na široko govoriti. Gledalci in TV igra Kakšen je odnos gledalcev do televizijskih programov, tega pri nas še ni mogoče zanesljivo povedati. Kajti premalo je • izkušenj, da bi lahko iz njih razbrali temeljite ugotovitve. Ce sodimo po tujih statistikah in anketah, tedaj se gledalci najbolj ogrevajo za tako imenovane direktne prenose vsakovrstnih družbenih, političnih, kulturnih, športnih, razvedrilnih in drugih dogodkov, Nemara se bp zanimanje naših gledalčev razvijalo v isti smeri. Sicer pa velja vsepovsod obilo gledalčeve naklonjenosti prav televizijskim dramam. Iz pisem, ki jih dobijo naši trije televizijski centri, je moč razbrati, da je tudi med našimi gledalci dovolj zanimanja za to vrsto TV programov. Kaj bomo gledali v letošnji sezoni In slednjič' nekaj besed o okvirnem načrtu TV dram. Sestava tega programa in načrta Je v jugoslovanskem merilu nekoliko težavna, ker pač vsak center propagira po svojem okusu, seveda opiraje se na temeljne principe splošne repertoarne orintacije. Tako je v naših programih zastopana domača in tuja klasika, domača in tuja sodobna drama, domača in tuja izvirna televizijsk® igra, dramatizirana domača in tuR novela. Sem je treba prišteti še V** noše' iz dramskih in opernih gleda* lišč, ki sodijo med osnovna kulturi na poslanstva televizije, saj posredu* jejo umetniške dosežke središč P0^ deželju. V enaki meri so urejena tu* di razmerja med resnimi in razve* drilnimi deli, čeravno je zlasti za dobro televizijsko komedijo občuti}* kriza. Trdne fiziognomije drafflsk* repertoar jugoslovanske televizije nima, kar je glede na mladost tel^ vizije pri nas razumljivo in opt®* vičljivo. Preglejmo zdaj nekaj na" slovov dram. ki so v okvirnem pertoarju ljubljanskega TV centra-Navedli bomo vrsto del, a podrori nejši načrt se ureja za vsako troiuri sečje posebej. Slovensko tvornost zastopajo h®* la: Kreftova »Balada o kapitanu Marjutki«, Korenova »Obveščevalk 907«, Grunov -Atomski ples« in dvoje del F. Milčinskega ter Josipa Tavčarja. Nadroben izbor še ni °Pra*.I Ijen. Iz starejše literature smo z_ uprizorili Cankarjevega »Soseda L11 ko« v adaptaciji Borisa Grabnari®" Med klasičnimi deli so na izbor ^ Goldonijev »Skopuh«, Maupassanto va »Debeluška« (adaptacija F. ZuJ ka) in priredba ene izmed novel A’ P. Čehova. Najboljša izbira je m® sodobnimi deli: R. Rose »Dvanal^ porotnikov«. Priestleyev »Inšpekt® na obisku«, 0’Neillova enodeja*1®^ »V nevarnem območju«, Sartrov »Spoštovanja vredna vlačuga«, C® teaujevi »Monologi«, TrevesOV »Don Juanovo poslednje pismo-* Bonaccijeve »Kavarna iluzij«. Stif1^ je zlasti z domačimi teksti in s ".u medijami. Kolikor ne bomo dob* večjega izbora vedrih besedil, s® ® j mo pač naslonili na komedij® Jji? prenosih iz teatrov. Menim, da bO° šele prenosi lahko nudili bolj okroženo repertoarno podobo. ,, , Navedba okvirnega izbora dra®® skih besedil se zdi na videz nar® tana in neurejena. Ta podoba bi b» brez dvoma popolnejša, če bi )• dali. še repertoar zagrebškega ^ beograjskega centra. ' Vendar tudi terc* primeru ne bi bilo tako enoVR repertoarne linije, kot smo j® 0 čajno vajeni pri pregledu Sle“a»a ških repertoarjev. Menim, da j® televizijo - kakor tudi za radio celo film — potrebna večja rel3la toama elastičnost, zlasti glede __ aktualnost, novosti in podobno. v® kakor pa bo repertoar neprim®r privlačnejši takrat, ko bo na I'® polago več domačih tekstov, zaf njih le še z upom premišljuj®®® jj Nemara se bodo pisatelji opogum in tako najbolje pomagali razv 1 domače televizije. .-»j VASJA PREDAN PRED USTANOVITVIJO ZVEZE DELAVSKIH IN LJUDSKIH UNIVERZ 1960: prelomno leto Skoraj sleherni dan beremo v časopisju, da so v tej ali 0&i občini ustanovili delavsko oziroma ljudsko univerzo, da s° spet drugod sestavili obsežen načrt in program delavske a'i ljudske univerze za letošnjo sezono. Po dosedanjih uspehih je pričakovati, da bo do konca letošnjega, v izobraževanju °draslih prelomnega leta v Sloveniji ustanovljenih nad 50 klavskih in ljudskih univerz s stalnimi poklicnimi ali pol-P°klicnimi nameščenci. V republiškem merilu pa se že v tem Mesecu pripravlja ustanovna skupščina Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije. . Po intenzivnosti priprav in aktiv-J1 Pomoči, ki jo pri ustanavljanju Jelavskih in ljudskih univerz nudijo Se politične organizacije, lahko skle-P^nao, da bodo te ustanove izpelje vrzeli, ki smo jih že dalj časa j-utili v splošnem, družbenem in eko-n°niskem izobraževanju neposrednih Proizvajalcev. Ne moremo sicer trpi. da smo ta področja izobra-*evanja doslej zanemarjali, nasprot-p s tem se je že doslej ukvarjala pta političnih in družbenih orga-pacij, vendar njihovi uspehi dosti-pt niso bili enakovredni naporom, 2 so jih vlagali v to delo. Pri izobra-®vanju delavcev smo zlasti pogre-pi sistematičnega in poglobljenega uravnavanja sodobnih problemov pjalizma in vseh tistih družbeno Političnih kot tudi splošnih kultur-vprašanj, ki zanimajo našega Proizvajalca in državljana. ... Na skupni seji predsedstev Repu-kškega sveta Zveze sindikatov in ^veze Svobod in prosvetnih društev ^ovenije je bilo zato osvojeno mne-1®. da je treba »... delavske in Ijud-p univerze razvijati v tiste in take stanove, ki se bodo v programskem ptodološkem in organizacijskem Pogledu sistematično ukvarjale s Plošno, družbeno in ekonomsko 'Sojo proizvajalcev«. Taka splošna 'entacija delavskih in ljudskih uni-zahteva, da morajo te ustanove tihoti sv°Je programe na neposred-njP Potrebah proizvajalcev in sodobno problemih naše socialistične c vPrnosti. To pa pomeni bistveni fookret v dosedanji praksi večine ’lt izobraževalnih ustanov. Pri de?Stamiranju izobraževalnega dela st: avskih in ljudskih univerz je zla-^ važno opozoriti na naslednje: pr-da je delavska oziroma ljudska tVerza le ena od izobraževalnih tanov. Prj programiranju izobraže-Inega dela delavskih in ljudskih aiverz je zlasti Važno opozoriti na ^slednje: prvič, da je delavska ozi-dta ljudska univerza le ena od iz-raževalnih ustanov, ki ne sme monopolizirati vsega tega, kar so doslej ostale razne politične in družbene Pfganizacije ter šole, in drugič, da ® ne smemo zadovoljiti z vsakršnim ^gramom, samo zato, da program otamo in da nekaj delamo. ^dnos delavskih in ljudskih univerz do družbenih organizacij .Delavske in ljudske univerze se J"1 nas ustanavljajo kot poklicne ozi-jjjnn polpoklicne ustanove v času, ko /damo že dokaj. razvito in pestro j ozo različnih ustanov in šol za tu ..faževanje odraslih in ko so si že ort.1 P.osamezne politične in družbene imunizacije pridobile na tem področ-f,. dn^ajšnje izkušnje. Zato bi bilo rt draviln0 prekiniti z vsem, kar smo to in se zanašati, da bo vse Dr= - F 80 sedaj prostovoljno na-g^Mli številni aktivisti v raznih or-dizacijah in društvih, prevzela in H 9Sla delavska univerza sama. To 13110 niti mogoče, niti pametno, Bro 16 že v začetku potrebno trezno sllti> kai bo delavska univerza, kot? na možnosti (tako materialne VoLi Vdovske) lahko organizirala in diao i sarna ter kako in kje bo po-Izoh 3 in PrisPevala k temu, da bo dr jdačevanje v raznih organizacijah, ltv 8/vih in ustanovah teklo boljše in dntetnejše. delavskih in ljudskih uni-'JsliiiK013 le po enega honorarnega Užbenca pa tudi finančno so mar- sikje zelo slabo preskrbljene. Zato je nemogoče zahtevati, da bodo delavske univerze programsko, metodološko in organizacijsko vodile celotno ideološko politično družbeno ekonomsko, splošno in strokovno izobraževanje delavcev. Razen tega se bodo delavske univerze ustanovile le v večjih mestnih in industrijskih občinah, katerih teritorij je zelo obsežen in raznolik in zato ne bodo mogle organizacijsko zajeti vseh predelov. Zato bodo morali kot organizatorji in propagatorji izobraževanja še vedno nastopati tako politične organizacije kot tudi društva (posebno še prosvetna društva in Svobode). Da pa bi bilo delo teh organizacij kvalitetnejše in koordinirano, bodo delavske univerze pomagale pri sestavljanju programov za različna področja izobraževanja, skrbele bodo za izbor in vzgojo predavateljev, pomagale s predavatelji tistim organizacijam in v tistih krajih, ki nimajo lastnih kadrov, posredovale učne pripomočke, literaturo in podobno. Neposredno pa bodo delavske univerze organizirale in vodile tiste oblike splošnega in družbeno ekonomskega izobraževanja, ki jih doslej sistematično ni nihče razvijal oziroma tiste, ki jih zaradi pomembnosti, zahtevnosti in sistematičnosti prevzema delavska univerza sama. Povsem razumljiva je n. pr. odločitev, da bodo večerne politične šole prevzele delavske univerze. Prav tako je logično, da prevzame skrb za vzgojo organov delavskega in družbenega upravljanja, vzgojo vodstev sindikalnih in drugih političnih organizacij v občini delavska univerza. Vendar pri tem še vedno ostane političnim, zlasti sindikalnim organizacijam, skrb za to, kdo bo šel na razne tečaje in seminarje; pri tem politične organizacije vodijo določeno kadrovsko politiko. Prav tako bodo morale politične organizacije ob izdatni programski in kadrovski pomoči delavskih univerz še naprej skrbeti za stalno politično vzgojo in informiranost svojega članstva. Delavska univerza in šola Nekatere delavske univerze so vključile v svoj program tudi oddelke za odrasle pri osnovnih in raznih strokovnih šolah. Načeloma sicer ne moremo odklanjati dejavnosti delavskih univerz tudi na tem področju. Vendar si je treba biti tudi tu na čistem, kaj je pametno in koristno, da prevzame delavska univerza sama. Po priporočilu, ki ga je izdal Izvršni svet LRS, so namreč vse redne šole dolžne organizirati oddelke za odrasle povsod tam, kjer so za to dani materialni in' kadrovski pogoji in kjer je za posamezno šolo dovolj kandidatov. Zato n. pr. ne bi bilo pametno, da v krajih, kjer deluje popolna osnovna šola, oddelek za odrasle organizira in vodi delavska univerza, posebno še, ker bodo morali za predavatelje angažirati učitelje osnovne šole in ker bodo kandidati izpite opravljali na osnovni šoli, pa je zato bolje, da oddelke za odrasle tudi organizacijsko vodi šola sama. V teh primerih lahko nastopi delavska univerza le kot pobudnik za ustanovitev takih oddelkov, poskrbi za propagando med delavci za vpis in eventualno organizira za predavatelje na teh oddelkih poseben seminar o metodah in oblikah izobraževanja odraslih. Drugačne pa so naloge delavske univerze v krajih, kjer ni rednih šol (srednjih, tehničnih, ekonomskih, gimnazij in po- » dobno) pa bi si večja skupina delavcev želela pridobiti znanje, potrebno za opravljanje izpitov na teh šolah. V takih primerih bo verjetno delavska univerza tista, ki bo organizirala predavanja in študijsko pomoč, bodisi za celoten program določene šole ali pa samo za določene predmete (n. pr. slovenski jezik, družbeno-ekonomske vede, ki so enaki za več sorodnih šol in jih lahko poslušajo slušatelji vseh srednjih strokovnih šol skupaj). Delavska univerza bo nadalje organizirala tudi razne pripravljalne tečaje za tiste delavce, ki bi se želeli vpisati na razne šole (srednje tehnične, višje tehnične ali visoke šole), pa nimajo potrebne teoretične in splošne predizobrazbe. Povsem nerazvito je pri nas nadalje izobraževanje delavcev po interesih ne glede na to, da bi slušatelji zato zahtevali kakršnokoli izpričevalo. Delavske univerze naj bi zato posegle tudi na to področje in organizirale tako dopolnilno splošno in družbeno ekonomsko izobraževanje, ki nudi delovnemu človeku večjo razgledanost in ga usposobi za aktivno razumevanje posameznih področij znanosti, umetnosti in družbenih ved. Delavska univerza in podjetje Tudi v odnosih delavskih univerz do izobraževanja v podjetjih je danes še vrsta nejasnosti. Medtem ko so nekatere delavske univerze pustile strokovno izobraževanje povsem ob strani, češ to je stvar podjetij in izobraževalnih centrov, pa ponekod računajo, da bodo lahko delavske univerze v celoti prevzele tudi strokovno izobraževanje delavcev. V nekaterih občinah so zato podjetja dala skoraj celotni znesek za kadre delavskim univerzam, da bi one zanje izobraževale delavce. Letos, ko je gpspodarskim organizacijam ostalo 40 °/o sklada za kadre, so morala vsa gospodarska podjetja izdelati svoj program izobraževanja. V navodilih, ki so jih podjetja prejela od Sekretariata za delo LRS, je bilo določeno, naj program izobraževanja v podjetjih obsega celotne potrebe po izobrazbi delavcev in uslužbencev: to je, tako teoretično in praktično strokovno znanje kot tudi splošna in družbe-no-ekonomska znanja, ki so pogoj za to, da delavec na delovnem mestu več in bolje napravi in da kot upravljavec aktivno sodeluje pri gospodarjenju in razdelitvi sredstev, ki jih ustvarja. Tako izdelan program gospodarskih organizacij lahko služi kot osnova za delo izobraževalnih centrov v podjetjih pa tudi za osnovno orientacijo dela delavskih univerz. Le-te bodo za posamezna podjetja ali za več podjetij skupaj organizirala tisti del splošnega, družbeno-ekonomskega in strokovno teoretičnega izobraževanja, ki ga podjetja sama ne morejo organizirati, oziroma je nesmiselno in neekonomično, da bi to delalo vsako, zlasti manjše podjetje samo. Ne glede na to, da bodo posebno manjšim podjetjem delavske univerze morale več pomagati pri izobraževanju njihovih delavcev pa je iluzorno misliti, da bodo delavske univerze lahko prevzele tudi tisti del praktičnega strokovnega izobraževanja, ki je neposredno vezano na delovno mesto in ga je nemogoče organizirati izven podjetij. V teh primerih bodo delavske univerze lahko le z raznimi tečaji in seminarji pomagale vodilnim ljudem, ki bodo praktično usposabljali delavce na delovnih mestih in jih metodološko usposobili za to delo. Zelo uspešno pa bodo delavske univerze lahko in tudi morale prispevati k širjenju splošne tehnične in strokovne razgledanosti delavcev in v tem pogledu dopolnjevati delo izobraževalnih centrov v podjetjih. Doslej imamo pri nas, kadar govorimo o teoretičnem strokovnem izobraževanju, še vedno v mislih le splošni del programa, ki ga zahteva izpitna komisija za pridobitev kvalifikacije oziroma visoke kvalifikacije. Vendar je prav področje širjenja splošnega, strokovnega in tehničnega znanja delavcev izredno široko in raznoliko. Vsakemu delavcu, ki se bo v izobraževalnih centrih usposabljal za določeno delovno mesto, je na primer za boljše in hitrejše razumevanje določene delovne operacije, za čitanje risane predloge, po kateri dela, za razumevanje funkcioniranja stroja itd. potrebno določeno osnovno znanje iz fizike, kemije, matematike, opisne geometrije in podobno. Delavska univerza bi n. pr. zato lahko organizirala vrsto krajših ali daljših tečajev in seminarjev, ki bi na različnih nivojih in v različnem- obsegu obravnavali snov posameznih splošno izobraževalnih in strokovno teoretičnih predmetov, ki so potrebni delavcu za hitrejše in boljše uvajanje v delo na delovnem mestu. Prav na tem področju so neomejene možnosti in naloge, ki jih lahko oziroma jih bo morala izpolniti delavska univerza Programi delavskih univerz — odraz dejanskih potreb delavcev Z dokaj splošno razmejitvijo nalog delavskih univerz pa smo delno odgovorili tudi na drugo vprašanje, ki smo ga zastavili v začetku. Ni namreč prav in dovolj samo, da napravimo program in da z nečim začnemo. Najprej moramo vedeti, kaj naši delavci pptrebujejo, kaj jim manjka za to, da bodo bolje delali, bolje upravljali in živeli bogatejše življenje. Za to, da do teh zahtev pridejo, pa morajo delavske univerze najprej dobiti splošno sliko izobrazbene in kulturne ravni delovnih ljudi. Nadalje jim morajo gospodarske organizacije povedati, kakšne so potrebe in problemi njihovih delovnih mest ter udejstvovanja delavcev v organih samoupravljanja. Na osnovi tega bo delavska univerza šele lahko izdelala sodoben in realen program dela, pri čemer se bo naslanjala na vsč tiste družbene organizacije in ustanove, ki so poklicane, da skrbe za vzgojo in izobrazbo. Ob taki trezni in realni presoji potreb in možnosti bo delavska univerza lahko sestavila ustrezni program svojega dela, ne da bi pri tem demobilizirala druge činitelje. V tem članku smo namenoma izpustili tista področja oziroma oblike izobraževanja, ki so že bolj ali manj tradicionalne in so jih tudi delavske univerze najprej Vnesle v program. To so razna poljudno znanstvena predavanja, šole za starše, tečaji za tuje jezike in podobno. Ne mislimo sicer s tem odrekati vzgojne in izobrazbene vrednosti teh oblik izobraževanja. Nasprotno, marsikje bomo z zanimivimi in aktualnimi predavanji ali kvalitetnimi šolami za starše pri mnogih delavcih šele vzbudili interes za izobraževanje in jih pridobili še za durge vrste izobraževanja. S podrobnejšo razpravo o tistih področjih, ki so jih delavske univerze letos prvič začele vključevati v svoje programe in kjer je zato največ nejasnosti, smo hoteli le opozoriti na nekatere probleme, o katerih naj bi razmislili upravni odbori, ko bodo pregledovali in potrjevali programe delavskih univerz. TILKA BLAHA Izkušnje in perspektive Uredba Zveznega izvršnega sveta o novem načinu vpisa na fakultete, visoke šole in akademije omogoča tudi ljudem iz prakse, ki nimajo popolne srednješolske izobrazbe, da lahko dosežejo najvišje strokovne in znanstvene kvalifikacije. Letošnji vpis Je že pokazal pomembnost te uredbe, izbiti, ki so Jih morali opraviti kandidati brez ustrezne izobrazbe, pa so dali vsaj približno sliko o pomanjkljivostih in slabostih tako kandidatov kot izpitnih komisij. O rezultatih izpitov na ljubljanski univerzi smo že poročali, podobni problemi pa so se pojavili tudi v vseh drugih jugoslovanskih univerzitetnih središčih. Po nepopolnih podatkih Je bil uspeh izpitov, za kandidate z nepopolno srednješolsko Izobrazbo na posameznih univerzah naslednji: Beograd: na izpite je prišlo 1133 kandidatov, Izpite Je opravilo 109 (9,8 %), Zagreb: na Izpite je prišlo 442. opravilo 157 kandidatov (35 %), Ljubljana: na izpite Je prišlo 376. opravilo 139 (37 %); Sarajevo: na Izpite Je prišlo 1070, opravilo 176 (16,4 %); Skopje: na izpite Je prišlo 602, opravili 103 (17,1 %), Novi Sad: na Izpite je prišlo 98, opravilo 16 (16,3 ‘/o). Skupno je prišlo na Izpite na vseh jugoslovanskih univerzah 3701 kandidatov, od tega jih je z uspehom opravilo 700. to je 18.9 %. Na splošno lahko ugotovimo, da je uspeh dober, ker moramo upoštevati nekatere negativne činitelje. ki so onemogočali boljše rezultate. To so predvsem prekratek rok za priprave, večkrat nepopolni in nerealni programi za izpite In pa neenotni kriterij pri izpitih. Letos kandidati niso imeli dovolj časa. da bi se lahko temeljito pripravili za Izpite. To bo prihodnje leto odpadlo, ker se bodo lahko kandidati pripravljali vse leto In to sami ali pa v okviru delavskih univerz, ki bodo organizirale posebne tečaje za posamezne predmete. Treba pa bo še pregledati in temeljiteje izdelati nekatere programe, ki so preobširni in prenatrpani z nepotrebnimi detajli. Kriterij izpitov naj bi tudi nadalje ostal strog, vendar pa bi morali doseči večjo enotnost. Na posameznih fakultetah so že našli najprimernejše oblike. Tako so na primer na agronomski fakulteti v Novem Sadu kandidati morali opraviti ustni izpit iz štirih, a pismeni iz treh predmetov. Dobili so 10 do 20 vprašanj v obliki testa, na katera so odgovarjali z da ali ne. Pri ustnem izpitu so ocenjevali s točkami — pozitivne so bile od 6 do 10 — za vsak predmet pa so dobili po štiri vprašanja. Ce je bilo skupno število točk 24 ali več, je kandidat izpit opravil. Pri tem pa Je lahko na primer dobil za odgovor iz dveh predmetov po šest, za tretjega pet, a za četrtega 7 točk. Temu nasproten Je primer z neke pravne fakultete, kjer so ocenjevali z 2, 3, 4 in 5. Dva in tri so bile negativne ocene. Ce je kandidat pri pismenem izpitu dobil negativno oceno, ustnega sploh ni smel več opravljati. Za skupno pozitivno oceno je moral kandidat na vsa vprašanja odgovoriti za štiri ali pet točk. Zaradi takega kriterija Je od 70 prijavljenih napravilo izpit le pet kandidatov. Na podlagi letošnjih izkušenj bo treba prihodnje leto vse te stvari urediti. Naloga delavskih univerz, sindikatov, gospodarskih organizacij, fakultet pa je sedaj, da s tečaji, razgovori, moralno in materialno podporo pomagajo delavcem In uslužbencem pri njihovih željah In naporih za dosego višje strokovne izobrazbe. Edino tako bo uredba Zveznega izvršnega sveta dosegla svoj namen: dati našemu gospodarstvu čimveč strokovnjakov, ki že imajo bogate delovne in življenjske izkušnje. ms Govorica številk Zvezni zavod za statistiko je objavil podatke o kul-turnoprosvetnih društvih in njihovem delovanju v sezoni 1957/58. Ker so številke zelo zanimive, objavljamo nekatere najpomembnejše. V sezoni 1957/58 je bilo v FLRJ 2947 kulturno-umet-niških društev; največ Jih Je Imela Srbija (1114), na drugem mestu je Sloveni ja (719), sledijo Brvatska (682), BiH » (270), Črna gora (103) in Makedonija (59). Vseh članov društev v FLRJ je bilo 306.672; v LRS je bilo članov 85.658. Vseb prireditev so društva v FLRJ priredila 29.185 (v LRS 6015), ogledalo pa si jih je 7,795.483 (v LRS 1,322.270) obiskovalcev. Vsa društva v FLRJ so imela lastnih dohodkov 291 milijonov dinarjev, dotacij pa so dobila skupno 206 milijonov; v LRS so imela društva lastnih dohodkov 63 milijonov, dotacij pa so dobila 71 milijonov. Zanimivi so podatki o članstvu In delovanju posameznih sekcij v društvih. V sezoni 1957/58 je bilo v Sloveniji 642 dramskih sekcij s 16.703 člani, ki so Imele 2536 prireditev; 536 pevskih zborov z 12.993 člani In 688 koncerti; 391 instrumentalnih sekcij s 6947 člani, 16 likovnih sekcij z 281 člani, 20 literarnih sekcij z 238 člani, 88 folklornih sekcij s 1497 člani, 84 recitatorskih sekcij s 698 člani in 23 baletnih sekcij z 949 člani. Festivalov so priredila društva v LRS 23, folklornih večerov 133, večerov zabavne glasbe 272, mešanih prireditev 529, akademij in proslav 1655, raznih razstav pa 59. NASE NAVADE Navade imajo ljudje in živali. Kaj so navade? Psihologija pravi, da je navada avtomatiziran del zavestne dejavnosti, izoblikuje pa se med opravljanjem določenega dela. Ljudje opravljajo nešteto raznovrstnih del, prirojenih pa je le neznaten del. Vseh drugih del se mora človek naučiti. Kar naštejmo jih nekaj: hoja, plavanje^ pisanje, branje, ravnanje s strojem ter igranje ali slikanje. Neki angleški psiholog je izračunal, da je med 1000 deli, ki'jih opravlja človek, kar 999 takih navad. resledfc11 Strok6 pridejo ^ loti si po daljšem časovnem pre ne upajo sami krmariti letala. Vir _ ozi in sploh mojstri te ali one se nenehno vadijo, da ne vaje, kakor pravimo. Tudi izpopolnjevanje poklicnih h®! vad stopnjuje storilnost v tej al' _° dejavnosti. B' Bitje z drugega sneta? — Ne, posnetek je iz morskega akvarija o Miamiju in kaže sipo, ki se ji je na glavo prilepila školjka. Človek in krila Mnogi konstruktorji po svetu proučujejo in pripravljajo načrte za letalni stroj, ki, bi ga človek poganjal z lastno močjo, strokovnjaki pa menijo, da ni več daleč dan, ko bo polet s krili postal razburljiva športna disciplina. Želja, da bi človek letel kot ptica z lastnimi krili ter se pognal v zrak z močjo ročnih in nožnih mišic, je zahtevala v preteklosti že številne žrtve, prinesla pa je tudi mrjožico razočaranj. Vendar, se v Sovjetski zvezi, v Franciji jp Angliji, zadnje čase čedalje bolj navdušujejo za to, da bicieRfVek"letel z lastnimi močmi. Mnogi strokovnjaki menijo, da nj več daleč dah, ko'bo poslal polet z lastnimi krili ena najlepših in najbolj razburljivih športnih disciplin. V frankovskem mestu Bourg so ustanovili mednarodno »Veliko nagrado« za uspele polete z lastnimi mišicami, ljudje ptice, ki jih je čedalje več, pa so se pridružili zvezi za uresničenje človekovega atletskega poleta. Pravilnik za tekme je za sedaj dokaj skromen. Od tekmovalca zahtevajo, da preleti razdaljo vsaj desetih metrov v višini pol metra, in sicer z lastnimi močmi, brez mehaničnega motorja aSi kakega aer ©statičnega sredstva, ter hidravlične ali električne energije. Letošnje nagrade ni dobil nihče, ker letalci niso imeli dovolj časa, da bi si izdelali krila. Za prihodnje leto so nagrado zvišali od 100.000 na 200.000 frankov. Z lastnimi krili je prvič letel leta 1912 francoski kolesar Gabriel Poulin. Njegov letalni pripomoček ni imel niti motorja niti trupa, temveč le dve le-talm plošči s 14 kvadratnimi metri površine, tehtali pa sta 22 kg. Poulin je letel 11 m daleč. Boljši uspeh je dosegel nemški monoplan .Hesling-Willin-ger. Letalec je z nogami poganjal vijak. Ta letalski stroj je preletel štirikrat po dve sto metrov v višini dveh metrov nad zemljo. Francoski konstruktor Hurel je med najbolj znanimi izdelovalci letalnih strojev. Ce bi tehtal stroj skupaj s pilotom 125 kg, bi moralo znašati razmerje med težo in odporom 40, treba pa bi bilo le tri kilograme pritiska, da bi se letalec lahko gibal s hitrostjo petih metrov na sekundo. Doslej najboljši letalni stroji tehtajo s pilotom 150 kg, omenjeno razmerje pa znaša 32. Hitrost 50 km na uro, ki je potrebna, da bi letalec ostal v zraku, zagotavlja pogonska energija dveh konjskih moči. Človeški organizem zmore za daljši čas komaj petino konjske moči, za nekaj minut pa lahko razvije le eno konjsko moč, ne več. Francoski konstruktor je izračunal, da bi letalni stroj s fineso (omenjeno razmerje) 40, z razponom kril 30 in s površino 25 kvadratnih metrov zmogel hitrost osem metrov v sekundi. Taki letalni stroji bi baje lahko leteli nad 300 m daleč, za izdelavo prvih prototipov pa bi francoski konstruktor potreboval okoli deset milijonov dinarjev. Za razliko od tega sta francoska konstruktorja Charles Girard in Ed-mond Blanc izdelala osnutke kril, s katerimi bi letalci mahali kot ptice. Opustila sta misel na vijak in s tem vsaj teoretično zagotovila najnaravnejši let. V začetku bi krila poganjala energija, ki bi se med vodoravnim letom zbirala v pnevmatičnem akumulatorju. Ob startu se sprosti skoraj 99 odstotkov te energije, M pomaga pri vzletu. Prototip takih kril bi stal baje le pol milijona dinarjev. Seveda je še vrsta drugih načrtov, zasnovanih na vestnih tehničnih računih. Atleti so pripravljeni na prve poskusne polete in na začetek nove ■ športne discipline. Navade se oblikujejo, se zavestno avtomatizirajo po daljšem ali krajšem ponavljanju določenega dela. Navada ne avtomatizira dejavnosti kot celote, temveč le posamezne dele. Pri branju in pisanju kot zavestni dejavnosti postanejo avtomatični le posamezni deli te dejavnosti. Če kdo ob vbodu z iglo umakne roko, stori to avtomatično, vendar to ni navada, temveč refleksni gib. .. Znanost še ni zadovoljivo proučila fizioloških osnov navad. Menijo, da je osnova najpreprostejših navad mehanizem pogojnega refleksa, vendar znanstveniki še niso odkrili tega mehanizma. Naši narodi imajo o navadah in odvajanju številne izreke, na primer »Stara navada,' železna srajca« ali pa »Kdor se kaj navadi, ima eno, kdor se hoče odvaditi, pa dvoje težav.« Ta- zadnji izrek je zapisal tudi Vuk Karadžič, vendar ne drži povsem, vsaj v zadnjem delu ne. Že ustaljeno navado lahko spremenimo zlahka in v kratkem času. Tako trdijo sodobni "psihologi. Navade je lahko spreminjati ne le pri ljudeh, temveč tudi pri živalih, zakaj dejavnost, ki postane navada, ni povezana z dejavnostjo določenega dela možganske skorje. Poskuse so delali z opicami. Z operacijo so opiči' ohromili levo roko in nogo, potem pa so jo naučili, da je z desno roko odpirala ključavnico. Čez čas so ji paralizirali desno roko. in oživili levo. Opica je skušala odkleniti z desnico, pa. ni mogla. Kmalu potem je z levico zavrtela ključ, opravila je torej delo, {)ri katerem je poprej uporabljala desno okončino. Pri oblikovanju navad je najvažneje odstraniti nepotrebne gibe in napetost. Kdor opravlja določeno delo nespretno, dela celo vrsto nepotrebnih gibov. Ko se otrok uči pisati, ne premika le roke in prstov na njej, temveč tudi jezik, ustnice in. včasih celo noge. Kdor ni vešč vdevanja' niti v šivanko, se - - ..- . t-fcl os j premika z vsem telesom, kakor da opravlja težje fizično delo. Strojepiska začetnica išče z očmi vsako tipko posebej na pisalnem stroju, izurjena pa jih najde avtomatično, tako rekoč ne da bi gledala tastaturo. Gibov ne nadzoruje vizualno, temveč na kinetičen (motoren) način. Bolj ko se navadi, manj sledi z očmi gibom svojih prstov. Navada zagotavlja sposiobnosti za opravljanje določenega dela. To je pogoj za avtomatizacijo dejavnosti. Vendar pogoji pogosto zahtevajo spremenjen način za izpolnjevanje naloge. Dober mojster mora obvladati vrsto prijemov, če hoče opravljati določeno delo, hkrati pa se mora vedno v trenutku odločiti za najprimernejšega. To pomeni, da ne obvlada le ene, temveč vrsto navad v zvezi z določeno dejavnostjo. Naglica je poglavitni pogoj za dobro branje. Mnogi to vedo, marsikdo pa ne zna čitati počasi, kadar je to potrebno. Pridobili so si navado naglega branja, pri tem pa so zanemarili navado, ki je potrebna, da lahko berejo počasi. Umetniške literature torej ne znajo pravilno brati. Psihologi pravijo,' da je pri pridobivanju avtomatiziranih prijemov za opravljanje dejavnosti nujno potrebna določena kontrola. Nekatere nove navade si pridobimo tako, da jih navezujemo na stare. Le v določenih primerih stare navade otežkočajo pridobivanje novih. To opazimo na primer pri nepravilni izgovarjavi, ki smo se je nekoč navadili, ali pri napačnem pisanju določene besede. Če se strojepiska navadi na razvrstitev črk na določenem stroju, težko piše na drug stroj, ha katerem so tipke drugače, razporejene. Mine nekaj časa, preden se navadi nanj. Navada popusti, če nam primanjkuje vaje. Cim bolj je navada zapletena, tem prej jo pozabimo. Odlični pi- Veliki in mali IZUMI PIVNIK Naši pradedje so pisali z gosjimi resi, najbolj nerodno pa je bilo, da s morali dolgo čakati, preden se je šilo. kar, so napisali, in preden so la&jv obrnili list. Ko so začeli po vzoren S° jih izdelovati jeklena peresa, so bile vedno težave s sušenjem črnila. Kem* so sestavljali formule, da bi izdelali c , nilo, ki bi se naglo sušilo, vendar bilo pravega uspeha, zato je ostal P1SJ7| niški pripomoček slej ko prej pesek, so ga imeli v posebni posodi zraven e nilnika. Kdor je kaj napisal, je POj,,, črke s peskom in čakal, da se je cr posušilo. Dolgočasno, ali ne? Potem je pisec zaprl pisemski ovitek, je v nle škrebljal pesek. Bilo je v neki angleški papirnici. P®, lavec, ki naj bi pripravil zmes,. iz K® y re izdelujejo papir, je pozabil vsuti posodo določeno množino posebnega ‘ pila. Lastnik tovarne je to opazil, k«, jezil se je in sklenil takoj odpustiti svojo jezo, vzel košček papirja in si », še natančneje ogledal. Papir ni bil in gladek, kakor bi moral biti, tcmV grob in luknjičav. Deževne kapljice 8 padale in izginjale > v njem. Nenadoma se je domislil. Na ta ha5_. bi lahko izdeloval pivnike, ki bi nad j. mestili pesek in odpravili eno najveeju nevšečnosti pri pisanju s črnilom. Takoj je poklical odpuščenega dele)' ca, ki mu je natančno opisal svojo B", pako pri sestavljanju papirne zmesi. paka je bila dejansko recept za proizvo0 njo zdaj nenadomestljivega pivnika. M. velim irovK NOVO PRI NM IN V SVETU Tudi pepelnik se da izpopolniti Položili ste cigareto na pepelnik, jo pozabili ali pa se zadržali pri delu. Cigareta počasi dogoreva, tisti konec, ki je na notranji strani, je čedalje lažji, ker pepel postopni* odpada. V določenem trenutku zdrsne s pepelnika na mizo ali na prt in že je tu nevšečnost. Da se to ne bi zgodilo, je izdela! Ivan Sliškovič iz Zagreba pepelnik, katerega osrednji prostor za ogorke obdaja ograja, na robu pa so žlebovi za cigareto. Deset telefonov na eni liniji Posebna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki generalne direkcije pošte, te- Atom in njegovo jedro Ce bi se atom, ki ima premer deset-milijoiunke milimetra, povečal stomili-jardkrat, bi dobili naslednjo sliko: atom bi bia podoben milnemu mehurčku, ki bi bil tolikšen, kot je trinadsliroipna hiša, atomsko jedro pa bi bilo tolikšeno Kot glavica bucike. Toliko praznega prostora je med atomskim jedrom in njegovim elektronskim ovojem. Jakost sončnih žarkov Koliko energije oddaja vsak kvadratni centimeter sončne površine? Ce poznamo velikost sonca in njegovo oddaljenost od našega planeta ter množino energije, ki jo sonce pošilja na vsak kvadratni centimeter zemeljske površine, ni težko izračunati, koliko energije seva iz vsakega kvadratnega centimetra blesteče sončne površine. Račun pove: 6.000 W na kvadratni centimeter. »Kikiriki« namesto ure Znanstveniki še vedno ne vedo zar-nesiljivega odgovora na vprašanje, zakaj kikirikajo petelini v določenih časovnih presledkih. Najverjetnejša je domneva, da je »obdobje molka« posledica potrebe po počitku. Petelinj zvečer molčijo, peti pa začno sredi noči, še pred s\dtom; potem kikirikajo' ponovno vsake dive uri. Bolj ko se bliža jutro, pogosteje pojo. Dva milijona veslačev Nekdo se je vprašalL koliko veslačev bi biilo treba, da bi z vesli poganjam sodobno potniško ladjo. Izračunali so, da bi potrebovali za čezoceansko ladjo dva milijona veslačev, ki bi s tem nadomestili delovanje ladijskega motorja s 70.000 KM. 50 avtomobilov na delavca Sodobna avtomobilske tovarne so ay-, tomatizirnr.e. Računi kažejo, da izdeld delavec take tovarne okoli 50 avtomobilov na leto. Ce število v letu dni proizvedenih avtomobilov delijo s številom zaposlenih delavcev, dobijo razmerje: 50 avtomobilov — en delavec. Tovarna in narava Tovarna sintetične volne z letno zmogljivostjo 30.000 ton nadomesti volno, ki jo da čreda 17 milijonov ovac. Takšna tovarna sprosti okoli milijon hektarov pašnikov, ki jih je mogoče uporabiti za bolj koristne kmetijske kulture. lefona in telegrafa, je nedavno pregledala majhne avtomatične telefonske centrale, ki so nekaj mesecev poskusno delovale v dveh novih beograjskih poslopjih. Gre za novo konstrukcijo, posebnih avtomatičnih central, ki omogočajo na eni liniji delovanje več telefonskih "aparatov. S temi se precej prihrani, saj je povezava enega samega telefonskega aparata zelo draga. Strokovnjaki so pozitivno ocenili nove naprave. 2e v začetku prihodnjega leta bodo v mnogih poslopjih montirali nove centrale, ki bodo omogočile, da bo kakih 8000 beograjskih gospodinjstev dolfilo telefonske aparate. V mnogih deželah so že poprej uporabljali naprave. Ul avtomatično strežejo več telefonskim aparatom na "bul sami zunanji liniji. Pri nas tega doslej še nismo imeli. Samo v Bepgradu je že nekaj let nad 40.000. nerešeni)! prošenj za telefonske priključke. Izdatna finančna sredstva, ki jih nenehno vlagajo v nove telefonske centrale, in polaganje novih linij ne more zadovoljiti naraščajočih potreb. Zato je Momčilo Ze-vec, elektromehanik za telefonsko-brzojav-ne naprave pri beograjski telefonski zadrugi, začel izdelovati iz domačega materiala tujim podobno napravo, ki bo omogočala zvezo več telefonskih naročnikov z eno samo zunanjo linijo. Potrpežljivo delo je kronal uspeh, napravo, ki jo je izdelal Ze-vec, lahko uporablja na eni liniji deset naročnikov. Pri tem se precej prihrani, saj stane postavljanje enega telefona s samostojno zunanjo linijo okpli 200.000 dinarjev, uvedba Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino in kemijo sta dobila dva ameriška kemika: prof. Severo Ochoa (Nem York) in prof. Arthur Kornberg (Kalifom telefonskega povezanega z avtoma- vrv Oti C/rv vr --— UbtfVCl, Ošizi*. Zdaj so mu. izdelali poseben stol, prilagojen njegovi telesni tezi, ki mu s pre-. prostno napravo- omogoča premikanje navzgor in navzdol z zobmi in mu tako omogoča nemoteno slikanje. , tlčno napravo, ki jo Je Izdelal Zevec. pa bo stala le trinajst do petnajst tisoč dinarjev. Zanimivo in zelo važno jo. da ima vsak naročnik ne glede na to, da je deset aparatov vključenih na eno linijo, v telefonski centrali poseben števec. Prednost te konstrukcije Je tudi v tem, da v telefonskih centralah ni treba ničesar popravljati, kar bi prav tako podražilo montažo telefona. Seveda pa ima taka konstrukcija tudi pomanjkljivost. Čeprav šteje telefonska centrala pogovore za vsak aparat posebej, lahko govori v določenem trenutku le en sam naročnik. Statistike pa kažejo, da so telefonske instalacije med vsemi napravami najmanj izkoriščene. Med deseto in drugo popoldne, torej med tako imenovano telefonsko konico, govori vsak naročnik povprečno po dvakrat. Ves preostali čas so Unije prosite. Ta podatek se nanaša na skupno povprečje. Ce vzamemo posebej telefone v stanovanjskih poslopjih, ugotovimo, da so še manj izkoriščeni, saj pride na določen aparat povprečno le po en pogovor vsake dve ali tri ure. Zato bodo take avtomatične naprave postavljali izključno v stanovanjskih poslopjih. Na tujem priključijo na eno zunanjo linijo pogosto tudi po petnajst aparatov. Na poštni direkciji v našem glavnem mestu pa pravijo, da bodo v Beogradu priključili na zunanje linije le po pet aparatov. Anketa kaže, da naši ljudje niso dovolj disciplinirani. Mnogi se radi dolgo pogovarjajo, zato bi le težko dobili zvezo, če bi bilo na eni Uniji več kot pet aparatov. Po splošnem mnenju naročniki takih telefonov ne bodo imeli prav nič več težav kot naročniki s posebnimi zunanjimi linijami. '7 Vsi taki telefoni bodo imeli v imeniku šestmestna števila. Pet številk bo uposta-vilo zvezo z avtomatično centralo v poslopju, šesta pa bo poklicala določenega naročnika. Za zdaj bo izdelovala te naprave beograjska telefonska zadruga, menijo pa, da bodo pridobili za to zamisel tudi nekatera večja podjetja, če bi take naprave izdelo-. vali serijsko, bi lahko oskrbeli z njimi tudi druga večja mesta, kjer prav tako primanjkuje telefonskih Unij. Al. Djulejič Električni pražilec za kav° ^ Muštafa Dervišaglč iz Sarajeva je električni pražilec za kavo z namen0”" se' bi lahko gospodinje pražile kavo tudi danjih električnih aparatih, na PriD,®sta<' kuhalnikih in štedilnikih. Pražilec Je ® .jj, -j' Ijen iz dvfch posod, katerih ena je maBJ^čjl' vanjo vsujemo kavo — vrti pa se v tako da se kava segreje z vseh stran1. Avtomat za varjen je cevi ^ Branko Kovačevič, varilec v podj^jJjji' vzdrževanje vagonov in lokomotiv v *r\e^e ji«, je izdelal avtomatični stroj za cevi na vagonih in parnih lokom^ Aparat že uporabljajo, streže p^ niu e pfO' varilec. Kovačevičev stroj je #>oveč&* duktivnost in izboljšal kakovost 33 milijonov posnetkov 1 v sekundi ptf Sodelavci inštituta za tehnično sovjetski znanstveni akademiji so 'r,esOv’ napravo ža proučevanje trenutnih Pr® ki jih spremlja močna svetloba, na P eksplozija ali pa električne iskre. 'Tjiji07 snema s hitrostjo 33 milijonov PoS.:-riiCI'„ v sekundi. Ce bi navadna filmska » snemala tako naglo, bi lahko posnela sekundo 300 celovečernih filmov. Diamanti in ultra zvok V troitski tovarni strojev (SV) s0 v td lali poseben stroj za glajenje diaman lepJ' trdih in zelo trdih steklenih litin, “ gv011’ jejo jih s spremenljivo ultrazvočno co. Obdelani deli so idealno gladki. Zemeljski plin v gospodinjsb^ Švicarski Basel je kot prvo Evropi uvedel v mestni plinovod n_e8 zemeljski plin. Zdaj prehaja tudi 7f'nainf' nemško mesto Oldenburg s konvenci gk mešanega plina na nestrupeni -aiOf' plin. V gospodinjstvih bodo morali j^iJ njati plinske gorilnike na štedilniku* halnikih. *ielka.> Pazljivo me poslušaj.« Hoi7ii zyivo te Poslašam,« je resnobno po-Jafoetneulka 111 vzdignIla veIike oil proti D *2eUln ti zaupati nekaj silno pomemb-je rekel Mladen. ‘Silno pomembnega,« je ponovila dekle. Hiknlaupal 11 bom skrivnost s ,pogojem, da komur ne boš zaupala.« * Ha^Nikomur zaapala,« Je ponovila Jelka. »V e® ti želim popolnoma razložiti {'“halni pomen novega izuma, moram za-u od kraja in zato menim, da bi bil primerna izhodiščna točka Maxwell.« , »Maxwella poznam,« je rekla Jelka. »Bra-a sem ga. U ‘Drala?« se je začudil Mladen. »To se gavl, da poznaš njegovo nesmrtno teorijo [gjKtromagnetni valovi se širijo ne samo z kat hitrostjo, marveč tudi po istih zakonih akor svetloba, tako da je tudi svetloba sama elektromagnetni pojav.« ‘k tega ne vem>* J® priznala Jelka, e« J. sem brala njegov ,Umor v borovem zdičku’, letos je izhajal v nadaljevanjih.« , ‘Toda Jelka!« je vzkliknil Mladen. »Mar možno, da ti trdiš, da Je James Clark axwell, rojen 1831, umrl 1879, eden izmed -ij^ečjih angleških in svetovnih znanstve-Wov' Profesor fizike na Marshallovem col-krsn? v A1>erdeenu, fizike in astronomije na . aijevem collegeu v Londonu in eksperimen-n»t ^zike v Cambridgeu, mož, ki je v pet-Jstem letu napisal svojo prvo študijo, v 'Enajstem pa razpravo o ravnovesju ela-es«- ih trdnih teles, ki je bil nagrajen za bani 'stahilnost Saturnovih prstanov’, hkrati Pisal ,Umor v borovem gozdičku’?« jnj ‘M°rda ga ni,« je rekla Jelka popolnoma n,/PP^ušno. »Kolikor se spominjam, Je bilo “tPlju ime Filip. Pisal pa se je Draxwell.« ^ MUdena je ta zadnji izliv logike docela h in potreboval Je nekaj minut, pre-n s® je pomiril. B,,-NaPosled je sklenil, da se bo še posled-p potrudil razložiti tehnične pojme štu- iSLOBgpmt PETKOVIČ dentki akademije za glasbo. 2eleč brez ovinkov priti do cilja, tako da mu Jelka ne bi segla v besedo in ga zmedla, je Mladen za-kašljgl, se namrščil in zadeklamiral: »Sporočil ti bom novico o epohalnem izumu.« »Poslušam,« Je rekla Jelka. »Seznanila se boš z največjo pridobitvijo našega stoletja.« »Radovedno poslušam,« je rekla Jelka. »Pred teboj se bo razkrila podoba nove, srečnejše bodočnosti.« »Nestrpno poslušam.« »Jelka, odkritje, za katero gre, je v bistvu v temle: prenašati z elektromagnetnimi valovi s hitrostjo 300.000 km na uro materijo v zaželeni smeri.« »Joj, Mladen, ko že govoriš o materiji, kakšno čudovito sem videla v Knez Mihajlovi ulici, kot ustvarjeno za poletno večerno obleko.« Mladen je bil čvrst mladenič. Toda udarec Je bil prehud. Nekaj minut Je molčal, nem kakor mravlja, ki je potrpežljivo in raztreseno hodila po Jelklni nogi, zagoreli od jadranskega sonca. Naposled se je obvladal in sklenil, da bo vse obrnil na šalo. »Veš, Jelka,« je rekel, »mislim, da bi nekatere izmed teh materij lahko prenesli tudi brez uporabe elektromagnetnih valov.« »Pa bo šlo?« je vprašala Jelka. »Seveda. Ce uporabim četrti val oziroma denar, bo to šlo gladko od rok.« Jelka je bila koj pripravljena lotiti se tega novega predmeta pogovora. Rekla je, da ji ni posebno do tega, da bi se lipšala in razkošno oblačila, da bi pa prav rada imela kratko nabrano krilo. Potem ko je opustil sklep, da bo Jelki razložil bistvo iznajdbe, je Mladen uvidel, da je imel srečo, zakaj s tem bi prekršil profesorju dano obljubo, da ne bo o tej skrivnosti nikomur črhnil. Malo kasneje sta zaročenca vstala in odšla v mesto. PLES ELEKTRONOV Naslednji dan po izletu z Jelko je šel Mladen k profesorju Novaku. Ta ga je ljubeznivo sprejel, posadil v naj-udobnejši naslanjač v svoji delovni sobi in rekel: »Razložil sem vam pomen svojega izuma. Zdaj pa preostane najvažnejše: dokazati njegovo uresničljivost, razložiti njegovo bistvo. Bistvo mojega izuma sloni na tezi, da je treba izkoristiti elektromagnetne valove, taiste, ki jih uporabljamo pri radiu in televiziji, za prenos materije.« Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Šoštanj razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto dir ek t oz j a Termoelektrarne Velenje Pogoj: Kandidat mora Imeti visoko izobrazbo z dokončano elektro ali strojno fakulteto z najmanj 5-letno prakso v tej stroki ali srednjo izobrazbo z dokončano srednjo tehnično šolo (elektro ali strojni oddelek) z najmanj 10-letno prakso v tej stroki. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku Nastop službe takoj ali po dogovoru. Predpisano kolkovane ponudbe z 250 din državne in 95 din občinske takse z življenjepisom in dokazili o strokovnosti in nekaznovanju je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Šoštanj do 5. novembra 1959 »Dobra zamisel,« je rekel Mladen. »Toda ali je uresničljiva?« »Da bi jo razumeli,« je povzel dr. Novak, »je potrebno najprej prodreti v materijo in jo razčleniti na atome, zatem pa napraviti korak naprej in raziskati sestavo atoma. Sele ko bomo to razložili, bomo videli, da je možno prenašati materijo po valovih.« »Kar naprej, profesor,« je rekel mladenič. »Beseda ,atom’ je grškega izvora in pomeni .nedeljiv’. Filozof Demokrit opisuje atome kot drobne, nedeljive in neporušne delce. Toda njegova razlaga je slonela bolj na filozofskem tolmačenju kot pa na dejanskem poznavanju ustroja materije. Minilo je dvajset stoletij, potlej pa Je Dalton v začetku 19. stoletja znanstveno razložil atome. Odtlej napreduje razvoj atomistike z velikanskimi koraki. Lord Rutherford Je objavil teorijo atomske strukture s središčnim jedrom. Niels Bohr stori korak naprej in razvije teorijo o kroženju elektronov okoli jedra. Z deli vrste drugih atomistov je bila ugotovljena natančna struktura atoma; jedro, ki sestoji iz protonov in nevtronov, in elektroni, ki krožijo okoli jedra. Elektroni imajo negativen električni naboj, protoni pozitivnega, medtem ko so nevtroni, kot kaže že njihovo ime, električno nevtralni.« »Oprostite, profesor,« mu je segel Mladen v besedo, »želel bi vam prihraniti trud. V novembrski številki .Glasnika za fiziko’ sem namreč objavil majhno razpravo o tem vprašanju.« Dr. Novak ga je začudeno pogledal, zatem pa se je zasmejal: »Seveda veste, kaj je atom, in tudi Jaz vem, da vi veste. Bral sem to vašo razpravo in ona je mimo drugih razlogov vplivala name, da sem ravno vam ponudil mesto sodelavca pri uresničevanju .Tretjega vala’. Ko vam to razlagam, tega ne počenjam zavoljo tega, da bi vas seznanil z nečim, česar ne veste, marveč zato, ker je razlaganje strukture materije uvodni del moje teorije o njenem prenosu in potemtakem nujno potrebno za razumevanje nadaljnjega izvajanja.« »Potlej pa kar mirno nadaljujte,« je rekel Mladen. »Število protonov v Jedru,« Je nadaljeval dr. Novak, »je določeno s pozitivno obremenitvijo jedra in znano je kot atomsko število. Seštevek protonov in nevtronov je seštevek mase. Toda tisto, kar Je odločilnega pomena za mojo teorijo .Tretjega vala’, je vprašanje velikosti in razporeditve atomskih delcev. Na vprašanje, kako velik je atom, je znanost dala precej zanesljiv odgovor. Premer enega atoma je približno tolikšen, da bi šele milijarda atomov, razvrščenih drug poleg drugega, zavzela centimeter prostora. Dimenzije jedra na žalost niso natančno znane, toda domnevajo, da so jedra deset-tisočkrat manjša od atoma. Toda kar je daljnosežnega pomena, je dejstvo, da ves atom malone izključno sestoji iz praznega prostora. Ce bi atom povečali tako, da bi imel premer enega metra, potem bi atomsko jedro bilo veliko samo desetinko milimetra, vse ostalo pa bi bila praznina, po kateri bi krožili elektroni. Tile dve dejstvi sta velikega pomena. Elektroni so dvatisočkrat lažji od protonov, razen tega pa so elektroni bolj sproščeni, kar je mogoče nastanek električnega toka, ki nam daje svetlobo, energijo, omogoča radio in televizijo. Ko sem snoval svoj .Tretji val’,« je povzel dr. Novak, »sem takole razmišljal: prenašati materijo pomeni prenašati atome. Malone ves atom pa sestoji iz praznine, ki je ni treba prenašati, ker je povsod. To se pravi, da zadostuje, če prenesemo atomske delce, oziroma jedro in elektrone. Toda tudi pri tem nastanejo strahotno težavni problemi: prvič, kako razstaviti atom, drugič kako prenašati te delce, in tretjič, kako jih spet spraviti skupaj? Moje razmišljanje, to moram priznati, se Je začelo od sredine, ker sem najprej rešil problem prenosa delcev, zatem pa vprašanje, kako razstaviti in ponovno sestaviti atome. Po zelo dolgotrajnih in skrbnih računih, pri katerih sem upošteval težo atomskih delcev na eni in moč elektromagnetnih valov na drugi strani, sem presodil, da so elektromagnetni valovi dovolj močni za prenos atomskih delcev. Ko sem to presodil, mi je globoko odleglo.« je povzel dr. Novak. »Toda to Je bil šele začetek. Naslednje vprašanje je bilo: kako bodo valovi prenašali delce? Rešitev je takšnale: pozitivne atomske delce bo privlačila in nosila elektrika z negativnim nabojem, medtem ko bo pozitivna elektrika po zakonu privlačevanja nasprotnih polov v električni energiji prenašala negativne atomske delce.« »Kaj boste pa storili z nevtroni, ki so električno nevtralni?« je vprašal Mladen. »Z njimi je najmanj skrbi,« je razložil profesor, »ker so tako trdno navezani na protone, da bodo morali iti za njimi. In tako je rešeno vprašanje prenosa atomskih delcev skozi eter.« »Zamisel je odlična,« je rekel Mladen, »toda zdi se mi, da sta umestna dva ugovora, oba dovolj močna, da ovržeta izvedljivost zamisli.« »Prav rad bi slišal vaša dva ugovora,« je rekel dr. Novak, »toda če se ne motim, sem že sam o njih razmišljal.« »Moj prvi in odločilni ugovor je takšenle: razbijanje atomov bo privedlo do atomske eksplozije z vsemi njenimi grozotnimi posledicami.« »Ne,« je rekel dr. Novak. »Do eksplozije ne privede cepljenje atoma, marveč samo cepljenje ali fisija atomskega jedra, kar očitno ni eno in isto. Zavoljo tega se pri svojem načrtu skrbno izogibam cepljenja jedra.« »Kako ga boste pa potem prenašali?« »Po moji zamisli bi potekalo oddajanje in prenašanje razčlenjenega atoma v dveh posebnih tokovih: prvi bi prenašal atomska jedra, drugi pa elektrone.« »Dobro,« je rekel Mladen, »zdaj bom navedel še svoj drugi ugovor. Prav radoveden sem, kako boste nanj odgovorili.« »Kar izvolite,« je rekel dr. Novak in videti je bilo, da se ne boji nobenih ovir. »Moj drugi ugovor sloni na številnosti teh delcev. Ce je namreč teoretično možno razstaviti atom in njegove delce spraviti v gibanje, je le-teh toliko, da bi njihovo prenašanje predolgo trajalo.« »No, koliko mislite, da je teh delcev?« je vprašal dr. Novak. »Koliko?« se je zasmejal Mladen. »Znanstvenika Thompson in Milican sta to Izračunala. Njuni rezultati se glase: v enem gramu elektronov je 10 milijard trilijonov elektbonov. Ce bi te elektrone razvrstili drugega zraven drugega, bi dobili štiri tisoč milijonov kilometrov dolgo verigo ali šestindvajsetkrat večjo razdaljo od one, ki loči Zemljo od Sonca. Vsak milimeter te verige pa bi vseboval okrog dva tisoč pet sto milijard elektronov.« »Drži,« je mirno rekel dr. Novak. »No, in?« »Kako, no in?« je malone zakričal Mladen. »Kako boste transportirali tolikšno število?« »Ko bi jih človek prešteval in prenašal, bi mu bilo deset življenj premalo. Zato on tega ne bo počenjal, marveč močnejše in hitrejše sile.« »In sicer?« »Električna energija, kakopada.« »Pogostnost njenih nihajev ne zadostuje. Prepočasna je.« »Kakor se vzame,« je rekel dr. Novak. »V televizorju, ki ga vsak dan uporabljamo, dosežemo štiri milijone sedem sto tisoč impulzov v sekundi. To je velikansko število.« »Velikansko za naše predstave, toda neznatno v primerjavi z desetimi milijardami triljonov.« »To pomeni samo, da je treba pospešiti število nihajev. Doslej so za proizvodnjo elektromagnetnih valov uporabljali tok visoke frekvence s sto tisoč do trideset milijonov herzov, ali drugače rečeno s tridesetimi me-gaherzi. To je malone nepojmljiva hitrost nihanja toka, saj ta spremeni svojo smer tridesetmilijonkrat v sekundi.« »Se zmeraj neznatno,« je rekel Mladen. »Ne pozabimo, da je bil že v praksi dosežen tok ultravisokih frekvenc, od trideset do tri tisoč megaherzov in celo do trideset tisoč megaherzov, oziroma do trideset milijard herzov, kar pomeni, da tok tridesetmili-jardkrat spremeni smer gibanja. Je tako, Mladen?« »Seveda.« »Valovna dolžina teh tokov ultra visoke frekvence ne presega enega centimetra.« »Tudi to drži.« »No, torej, če se Je tehnikom doslej posrečilo doseči frekvence s tridesetimi nihaji v sekundi — priznam, da je to za človeške možgane nedoumljivo, a je vendarle tako — ni nobene ovire, da ne bi šli dalje in dosegli frekvence z milijardami trilijonov v sekundi. Ko pa se bova lotila dela v zvezi s konstrukcijo telemata« — je povzel dr. Novak — »vam bom pokazal zelo zanimivo formulo — mojo zamisel — ki omogoča, da dosežemo tako visoke frekvence.« »Dobro, profesor, priznati moram, da se vam je posrečilo izpodbiti tudi moj drugi ugovor.« »Zdaj pa,« je rekel dr. Novak, »ko sva razčistila posamezna sporna vprašanja in ko se mi je, upam, posrečilo prepričati vas o uresničljivosti .Tretjega vala’...» »Za zdaj samo teoretično,« mu je segel Mladen v besedo. »Za zdaj teoretično,« je pritrdil profesor »nekega dne pa tudi v praksi, torej, ko sva našla odgovor na posamezna ključna vprašanja in odstranila poglavitne ovire, vam bom opisal, kako si predstavljam ves proces prenosa materija na daljavo.« »Izvolite,« je rekel Mladen. »Kot že rečeno, ima ta proces tri poglavitne značilnosti: razčlenitev materije, prenos in sestavitev. Da bi materijo razčlenili, jo vzamemo in denemo v komoro oddajnega aparata. Ta pred-med torej, denimo, da je to neka lesena kocka, je v odpremni komori. Kar vidimo na lastne oči, je navadna lesena kocka iz trdega lesa. Toda spričo zamotane sestave materije in zelo majhnih dimenzij njenih osnovnih delcev in po drugi strani spričo našega relativno šibkega vida, ne vidimo, kakšna je ta kocka v resnici, iz česa sestoji, prav tako kot pri gledanju časopisa iz razdalje desetih metrov vidimo samo nejasno liso in šele, ko pridemo bliže, razberemo posamezne črke. Z materijo je primer še težavnejši, ker pri njej ne zadostuje samo priti blizu in tudi gledanje skozi mikroskop ne zadostuje, da bi razpoznali delce materije. Toda čeprav se je znanstvenikom posrečilo prodreti v bistvo materije in tako vemo, čeprav vidimo navadno leseno kocko, da je v resnici pred nami tole: tako rekoč brez števila atomov, od katerih ima vsak jedro, okoli katerega krožijo elektroni, medtem ko je velika večina ostalega prazen prostor. Kaj se dogaja s temi atomi v odpremni komori? Negativne delce — elektrone — napade pozitivna elektrika. Privlači jih, iztrga iz atomov in pošlje proti anteni oddajnika. Hkrati, samo iz druge smeri, napade pozitivne atomske delce — protone — negativna elektrika, jih iztrga iz atoma in pošlje v drugo anteno oddajnika. Seveda to razstavljanje atomov na delce poteka po točno določenem vrstnem redu, prav tako kot razstavimo sliko na televiziji. Pri televiziji žarek, ki razstavlja sliko na sestavne dele, drsi po eni vrsti in snema, potem se spusti vrsto niže in spet snema in tako naprej, dokler ne posname vse slike. Pri telematu je proces podoben: električni udarec, ki razstavi atome, drsi po prvi vrsti atomov in jih cepi, zatem po naslednji, dok-kler ni ves predmet razstavljen na sestavne dele. Medtem ko ima pri televiziji žarek, ki snema, štiri milijone sedem sto tisoč impulzov v sekundi, pa bo imel v telematu nekaj milijard trilijonov impulzov v sekundi. Dobiti tok tako visoke frekvence, bo težavno. Toda ta težava ne bo nepremagljiva. Dalje. Komplikacije pri telematu so tele: v televizorju prenašamo sliko, ki ima dve dimenziji — višino in širino — v telematu pa predmet, ki ima tri dimenzije, oziroma še globino. Toda tudi ta težava je premostljiva, ker z odstranitvijo prve plasti atomov naletimo na drugo, jo odstranimo in tako naprej. Na vaš ugovor, da bo z razbijanjem atomov prišlo do eksplozije, sem že odgovoril. Atomsko epksplozijo namreč povzroči cepljenje jedra, čemur se jaz izogibam. In tako imamo vrsto elektronov, ki po točno določenem vrstnem redu potujejo od prevodnika do antene, in vrsto protonov, ki skupaj z nevtroni potujejo po drugem prevodniku do druge antene. Naslednja stopnja pri prenosu materije je istovetna z radiom in televizijo: delci potujejo skozi eter s svetlobno hitrostjo. Zdaj pride tretja in zadnja faza: dve anteni sprejemnika -prevzameta ti dve paralelni vrsti atomskih delcev. S prihodom skozi poseben del sprejemnika, se delci ločijo od valov, ki so jih prenesli, in odidejo v posebno komoro, kjer pride do združitve, tako da se nekaj časa ločeni elektroni spet združijo s protoni in nevtroni. Vprašanje je, ali se bodo ti atomski delci, ki smo jih ločili, spet združili tako kot so bili prej? Moj odgovor je pritrdilen, in sicer zavoljo tega: prvič, atomski delci bodo prihajali v sprejemnik po istem vrstnem redu kot so iz oddajnika odšli in tako struktura ne bo spremenjena, drugič, trdim, da bodo razstavljeni atomski delci v sprejemniku, bo se bodo znašli v istih okoliščinah, kakršne so bile v oddajniku, morali nujno upostaviti medsebojne odnose, se pravi, elektroni bodo morali nadaljevati kroženje okoli jedra, kot so to delali dotlej, zakaj isti pogoji povzročajo iste posledice. Prav tako bodo tudi odnosi med posameznimi atomi in molekulami morali ostati isti. Tako bo v sprejemni komori prišlo do popolne rekonstrukcije materije, s tem smo pa tudi dosegli naš cilj.« »Izvrstno, profesor!« je vzkliknil Mladen. iiiHiihi!1!%iiiiiiiiiiiii^ ...milil............................... .................................................................................................. Nekega jutra je potrkal na ^rata MTT p Mariboru usluibe-, Povrtnine, podjetja s sadjem zelenjavo. Potrkal je povsem Pričakovano. *Bi kupili pri nas krompir?« »Cena?« ‘Hm, po štirinajst!« Pomenek je bil lahko kratek. Krajševalo ga je letošnje po-jrrtjkanje te nepogrešljive ozimne na domačem trgu, vsiljivo °2na jesen, zlasti pa pristopna, k s nizka cena. Beseda je dala in naposled so udarili v bi d kar naslednji dan naj t dobrodošli ponudnik pripeljal b Parno — tisoč kilogramov lh »holandarjev«! On naslednji dan prijazne- Oni p°nudnika ni bilo, niti se ni 9-nsii naslednje tedne ... ne ?re2nH se je v zemljo tako (Prekovano, kot je tudi nepri-hek an° Potrkal na vrata MTT ke9a jutra v začetku jeseni. -je ?P0Pled°vanje med naročniki kn^ ki ni nikomur kdo ve vip Jasnil. Delavci so onega-.sindikat, sindikat je sitnaril Ul ° V VTatarja in vratar je hru-j. efconoma obratne menze, češ, hom nam skuhal to kašo. Eko-Pod jP° je zlasti pobliskoval izpel ^ela’ saj so mu dan za dnem 2e 1 ,w loncu le makaroni in riž. i2a kar v resnem strahu je bil, Zač Sr bodo delavci spuntali in odpovedovati enolončnice, z \?posled je odločitev padla str0-,k°vl Upravnik menze je p0, do hajbližje zadruge — v ,rtnino ga že iz trme. pa tudi Ponosa ni zanesel korak — ter možnostih se Nenavaden jesenski lov ftnk m Pozanimal o mo pr„ave krompirja. Vrnil se je n„J;nih rok. 2e je cincal okoli kaJcfre' da k* stopil na deželo h snemu »privatniku«, a sta ga vest in pretehtan premislek hitro prepričala, da bi to ne bilo povsem v duhu časa. Kolektiv naj kupuje le pri kolektivu! Možak se je tako ugriznil v ustnice. Gruntal je pa še zmerom, saj to ni greh! Poleg tega pa je prešteval krompirčke, ki so mu ostali od lanske zaloge ter se na kraju vseh svojih prizadevanj odločil za akcijo posebne sorte. Megle so ležale že visoko nad Ptujskim poljem, ko se je zaganjal po razpredenih cestah mali tovornjak, zastal tu pa tam pred samotno kmetijo in spet pohitel v nedogled jesenskih polj V kabini so se stiskali trije možje V prostoru za tovor pa sta nerodno poplesovala dva lesena zaboja in se motala okoli razmetanih vreč. »Fantje, če nas dobi leteča, bomo plačali!« Vsi trije so to vedeli, saj je prostor v kabini odmerjen le za dva človeka. Vendar pa so to skrb odganjali z veselimi dovtipi na račun prijetnega, malce nenavadnega jesenskega lova. Pred prvimi kmečkimi pragi so mimogrede opravili. »Oča, po čem ga računate?« »Hja, osemnajst je pa že vreden Lep je in debel!« »Dragi ste, dragi!« »Kot da vi tam v mestu niste, a!« In so spet vzeli cesto pod kolesa. Tako je šlo vse dotlej, dokler se jim ni nasmehnila sreča (da, to je danes že prava sreča!) in so nakupili krompir po sedemnajst. Pozno v večer so ječale avtomobilske vzmeti nazaj proti mestu ob Dravi Reflektorska žarka sta lenobno razbijala temo pred seboj. Voznik je moral pri vsaki, še tako neznatmi vzpetini, pre- preči iz tretje v drugo, kar je opravil s krepkim pridušanjem. Nenadoma pa — stop! »Fanta, vsak bo odrinil nekaj kovačev, pripravita se!« Prometni miličnik je prva, zgolj formalna vprašanja stresel kar z motorja. Na koncu je prijazno bardi: lOconifuA. tod mdrno-, ep- mMcp m wd fu? 5 don za tetf & ir fiudiccr m« kaj prevažate?« »Krompir!« V jedernatem odgovoru je ždel drobec zadovoljstva. Vseboval je malone celodnevno dirko po Ptujskem polju, trkanje na kmečke dveri, barantanje in povpraševanje, zbijanje cene in še vrsto drobnih prepirčkov okoli debeline tega žlahtnega gomolja. Walter Raleigh, možak, ki je pred štiri sto leti prinesel krompirjevo seme iz Amerike v Evropo, si gotovo ni niti v sanjah predstavljal, kakšnega pomena bo nekoč ta skromen zemeljski plod za človeštvo in njegov vsakdanji jedilni list! »Za menoj!« je odrezal mož na motorju. Trije žarometi so planili v temo. Bežno so otipavali zapuščene topole, budili dremajoče domačije, pregnali jato divjih rac... Skoraj pa so se zlili v medli lesk zaprašene leščerbe, ki se je pozibavala v vetru nad živobarvnim napisom — Kmetijska zadruga. »Tako, tako, kupili ste ga pri kmetu, pri privatniku!?« »Iskali smo ga že tudi pri vas. Pa saj ga nimate!« Zadružnik ni bil v pozni nočni uri navdušen za razlago, kdo bi tudi bil, pač pa je kot dober gospodar dokaj naglo izračunal razumljivo izgubo, ki jo ima njegova zadruga zaradi takšnih in podobnih nepoklicanih kupcev in barantačev. iiPiiiuiiMiiiiiPniiini »Tovariši, po tri dinarje od kilograma nam boste odšteli in — krompir je lahko vaš!« Mitnina kot v davnih časih! Zakaj pa ne! Ce zadruga ni znala skleniti pogodb o nakupu krompirja in si že na pomlad oskrbeti zadostne količine poljskih pridelkov, četudi se zadrugi ni zdele vredno povprašati pri tem ali pri onem kolektivu, koliko bi bili pripravljeni nakupiti, na primer krompirja, potem je edini izhod da zadruga ne omaga — mitninai Prav in naše je, da kolektiv, in organizacije, tudi posamezniki kupujejo pri zadrugah. Prav pc bi bilo, da bi zadruge ne čakaU vselej na »goro, ki naj se primajt k Mohamedu« in bi začele samt z večjo prizadevnostjo uveljavljati svojo vlogo zanesljivega posredovalca med prodajalcem ir kupcem; vlogo mešetarja, ki pre-nekateremu zadružnemu kolektivu ne more biti v čast, pa bi zamenjale z vlogo brižnejšega skrbstva za ljudi, ki žive v njihov neposredni bližini. Eh, ljudje, tale ozimnica na. bo nekaj stala! Dodajmo ten trem dinarjem za kilogram ši stroške za obrabo avtomobila, zi gorivo in še tisti drobiž, ki sm« ga porabili med potjo, pa srni tam! Pol urice zamude. Prvi refl tarski snop je izginil v temo. družnik je zaklenil hrastove ri. Druga dva reflektorska sn sta se zagnala v noč. Trije ot zi v avtomobilu so grenko t njevali nepredvideni epilog j živelega dne. »Še opazil ni, da smo tri »Res. Imeli smo srečo .. .< ZAKLAD POD TRIGLAVOM f VELO POLJE, PRAVLJICA ZA ODRASLE, KI MORDA ŽE PRIHODNJE LETO NE BO VEC PRAVLJICA! TJA, KAMOR VODI DANES SAMO OZKA POT, KAMOR PRIDEJO SAMO ZDRAVI IN MOČNI, NAJ BI SPELJALI MODERNO CESTO, ZGRADILI PLANINSKE DOMOVE IN ŠPORTNE NAPRAVE. Naprosili smo našega znanega smučarja in alpinista tov. Pračka, naj bi predstavil našim bralcem svet pod Kanjevcem, Mišelj vrhom in Triglavom, na katerega je prav on pričel prvi opozarjati. Podpredsednik Smučarske zveze Slovenije tovariš Maks Završnik pa se je odzval naši prošnji in napisal, kakšne so priprave in kako kaže za uresničitev zamisli o športno-turističnem centru na Velem polju. V_______________________________________________j __________ Pogled na Velo polje s Tosca. V ozadju Kanjavec, v sredini Misel vrh, levo Miseljska dolina in desno Veljska dolina (Foto: Jaka Cop) "T Telo polje leži približno \ / 1800 m nad morjem v \/ lepo zaprti prostorni w kotlini, ki je zavarovana pred močnimi vetrovi in viharji, prav tako pred plazovi; poleg tega ima senčna in sončna pobočja, vse to pa je izredne važnosti pri izbiranju lokacije za smučarski center. Triglavsko okolje je bogato s padavinami. Letno povprečje padavin je približno 3000 mm. Višina 1800 m in obilica padavin zagotavljata povprečno 2 m debelo snežno odejo, najmanj šest mesecev v letu in to na sončni strani. Prvi dež v pozni jeseni pomeni v tej višini gotov sneg. Julijske Alpe pa imajo še neko posebnost: mnoga leta sem opazoval Centralne Alpe in Julijce ter prišel do zaključka, da je zaradi golih skal, ki segajo v Julijcih izredno nizko, in zaradi raznih drugih vzrokov pomaknjena snežna meja v Julijcih za več kot 400 m niže kakor v Centralnih Alpah. Velo polje z okolico močno spominja na slovito Cervigno pod Matterhornom v Italiji, le da je tam snežna meja dosti više, kakor je pri nas. V Cervigni obstane poleti sneg šele na višini 3500 m, medtem ko pri nas obleži na posameznih mestih tudi pod 2000 m nadmorske višine. Tako ostane na primer v neposredni bližini Velega polja, na severni strani Bohinjskih vratc (četrt ure hoje od Velega polja), sneg najmanj osem mesecev — od novembra do julija! Velo polje naj bi bilo izhodiščni turistični in športni center. Ne smemo pozabiti, da so prvi pristopniki na Triglav izbrali prav Velo polje za bazo svojih stremljenj. Edinstvena visokoalpska ravnica je porasla s travo, ima v bližini vodo in drevje, na njej je prostor ne le za domove in hotele, ampak tudi za razna športna igrišča in za vseh tistih 10.000 turistov, kolikor se jih poda letno v Triglavsko pogorje. Ta številka bi se s postojanko na Velem polju še podesetorila. Krvavec, Kranjska gora ter Pohorje nam zgovorno pričajo o rentabilnosti žičnic, komaj smo jih postavili. Čeprav bi bilo Velo polje predvsem turistično središče in prav zato, ker bi bilo turistično središče, bi bilo lahko obenem tudi center vrhunskih športnikov. Če bi se z Velega polja raztegnile tipalke — žičnice prav pod sam Triglav, kjer leže v višini 2300 do 2500 m snežišča, ki imajo sneg vse leto, ter bi tu obratovale cenene prenosne žičnice, bi se nam tokrat na domačih tleh odprla edinstvena možnost turistične in športne dejavnosti. Z Velega polja se bo, pravim se bo, kajti nekoč se bo moral — počasi razširjal smučarski življenjski prostor proti Triglavu in na njegovo severno stran. Poslednji cilj je sedežnica od Studenca nad Pragom do vznožja Malega Triglava. Tu bi lahko smučali najmanj deset mesecev, v dobrih pogojih pa vse leto. Prvi sneg pade v tej višini pri nas že v septembru in traja do konca julija. Menim, da bi morali tu sem že davno vložiti vsa sredstva, ki leže razmetana, da tako rečem, po raznih »kuceljnih« z dvomesečno zimo. Triglav in njegovo okolje imata bodočnost in čas se premika naprej. Če ne bo naša generacija tista, ki bo izkoristila te odlične pogoje, jih bo izkoristila pametnejša za nami. Toda neka jih bo izkoristila, kajti pogoji so na dlani. Poglavje za sebe je pristop do Velega polja. Variant je več, čeprav imam o njih svoje mnenje in se tudi sam ogrevam za tisto, ki se mi zdi najprimernejša, ob tej priložnosti ne bi hotel iznašati svojih pogledov. Hotel bi poudariti samo eno: vse, kar bi gradili, oziroma bomo gradili, naj bi gradili s pogledom v prihodnost, vsaj v bližnjo prihodnost. (Žičnica na Krvavec je postala premajhna, še preden je dodobra stekla!) Organizatorjem lahko za izbiro Velega polja samo čestitam in jim želim vso srečo in uspeh pri nadaljnjem delu. CIRIL PRAČEK elizacija najrazličnejših rC zamisli za pospeševanje JL našega turizma je trenutno pri na s izredno počasna. Na tem mestu mislim obravnavati ta problem le v zvezi s težnjami zimskega turizma in zimskega športa. Brez dvoma je nekaj krivde v tem, da v naših gospodarskih ustanovah nimamo, ali na terenu vsaj ne občutimo obstajanja državnega aparata, ki bi se poklicno pečal s temi problemi. Tudi orientacija Turistične zveze ne gre v to smer, tako da njen aparat danes ne more sukcesivno obdelovati posamezna področja ter s pripravlje- nim materialom zainteresirati odgovorne okrajne, republiške ter zvezne ustanove. Tako so skoraj vse do sedaj dograjene kapacitete naših vzpenjač v glavnem plod dela nekaterih posameznikov, oziroma Smučarske zveze Slovenije. Ker pa so vsi ti ljudje amaterji, je bila gradnja vseh dosedanjih objektov izredno počasna ter zvezana z vrsto težko premostljivih težav. S popolnoma istimi problemi se srečujemo tudi pri zamisli, da v bližnji bodočnosti pričnemo graditi visokogorski zimsko-turistični center na Velem polju. Ko se je rodila zamisel o takem centru, je bilo, jasno, mnogo ugovorov s strani najrazličnejših posameznikov, ki to področje tako ali drugače poznajo, ali vsaj mislijo, da ga poznajo. Veliko je bilo tudi protipredlogov (Vogel, Komna in Vršič). Prav tako so , se pojavili ugovori, da za zdaj nismo sposobni iti v tako investicijo in slično. Takim in sličnim ugovorom je napravil konec sestanek, ki ga je sklical Okrajni ljudski odbor v Kranju in na katerem so bili prisotni vsi zainteresirani občinski, okrajni ter republiški forumi. Področje od Staničeve koče, Kredarice, Planike, Doliča, Hribaric in Mišelske planine je bilo soglasno izbrano kot edino primerno za zgraditev takega centra, s tem, da se smatra Velo polje kot izhodišče. Pri tem se je upoštevala tudi zahteva Zveznega zavoda za telesno kulturo, ki ima sredstva za graditev zveznega visokogorskega zimsko - športnega centra. Dosedanji amaterski odbor, ki obdeluje to področje, je skoncentriral ves razpoložljiv material iz materialnih, gospodarskih ter turističnih aspektov. V ta namen je bilo poslanih na lice mesta nekaj ekip ljubljanske univerze. Ves ta material je sedaj združen v obliki predloga za kasnejši definitivni idejni projekt. V delu je tudi dokumentacija, s katero mislimo dokazati, da je dovolj graditi le en zimsko-športni center in to ravno na tem področju. Da bi potreba po realizaciji visokogorskega turističnega centra, h kateremu bi se združila tudi zvezna sredstva za gradnjo visokogorskega zimsko-športne-ga centra, postala čimprej stvarnost, nameravamo preko zime na mestu samem proučevati razmere v zimi tako z me- teorološkega kakor smučarskega gledišča. Na teren bomo poslali strokovno ekipo, tako da bo možno skupno z meteorološko postajo na Kredarici še de-tajlneje proučevati to področje. Ker že obstojajo konkretne zamisli za gradnjo ceste na Velo polje, tako s Krme kakor s Pokljuke preko Rudnega polja, se bo takoj pristopilo k izdelavi idejnega projekta za gradnjo ceste iz Bohinja preko Voj. Z dokumentacijo, katero že sedaj posedujemo, se mislimo takoj udeležiti natečaja Zveznega zavoda za telesno vzgojo, ki, kot že omenjeno, razpolaga s potrebnimi sredstvi. Upamo, da bomo uspeli nekatere odgovorne ljudi pri tem zavodu prepričati, da je gradnja tega centra ekonomsko popolnoma pogojena in je ni vzporejati s ponesrečeno izgradnjo letnega centra v Makarski, ki prav zaradi lokacije in principa logo-rovanja nima perspektive niti v-Športnem niti v ekonomskem smislu. Smučarska zveza namerava s pomočjo Sveta za telesno vzgojo pri Izvršnem svetu LRS, Športne zveze in Zveze za telesno vzgojo Partizan te terene kar najbolj vključiti v svoj program dela kljub temu, da je dostop za sedaj še precej težak. V planu so treningi za vse discipline. 2e sedaj je na Velem polju cca 30 cm snega, na višini Kredarice pa ga je že cca 60 cm. Dogradili smo skakalnico, na kateri bodo možni skoki do 50 m. Zaradi ugodnih snežnih razmer bodo prvi tekači in skakači odšli na trening že v tem tednu, tako da bomo letos že skoraj dva meseca prej na snegu kot lani. V kolikor bomo uspeli dobiti sredstva; da uresničimo napravljeni načrt, se bo to nujno moralo poznati na kasnejših prireditvah in, upajmo, tudi že prihodnjo pomlad na jubilejnih skokih ob 25-letnici Planice. Po vsem tem, kar je bilo sklenjenega o nujnosti gradnje visokogorskega centra na Velem polju, smatram, da je pričetek del definitivno že pred nami. Informativni odbor bo vztrajal in forsiral, da se odločimo najprej za dostop — verjetno bo to cesta preko Voj iz Bohinjske Bistrice — tako da bi bila prva etapa dograjena že prihodnje leto. MAKS ZAVRŠNIK ŠPORTNA PANOGA »NAVIJANJE« Nekaj ur pred sleherno pomembnejšo nogometno tekmo v vsakem našem mestu, od največjega do najmanjšega, postane izredno živo. Ulice so polne športnega občinstva, ki hiti proti igrišču, da bi dobilo boljše mesto, prevozna sredstva so napolnjena, mestno središče pa ostane popolnoma prazno. Tribune so polne do vrha. Stadioni so videti veličastni ravno zavoljo tega ogromnega obiska. Toda od tega dobimo tudi površen vtis, da je pri nas šport množična potreba, da se z njim ukvarjajo najširše plasti ljudi. Toda stvar ni tako sijajna, kot je videti na prvi pogled. Fizično delo ni telesna vzgoja Velika večina gledalcev na vsaki športni prireditvi se ukvarja s športom samo tako, da govori o njem, da obuja spomine na razne športne dogodivščine. Mnogi pri nas trdijo: »Moje telesno delo je čisto zadostna fizkultura.- To mnenje ni pravilno. Kmet na primer, ki dela na zraku in soncu, običajno nima najboljše fizične kondicije. Cesto zaostaja za delavcem ali nameščencem, ki sta se med šolanjem ukvarjala s telovadbo ali s kakim športom. Vsak, tudi čisto nepomemben gib našil ljubljencev z nogometnega, košarkarskega, boksarskega, plavalnega in ostalih terenov poznamo. Prav natančno znamo opisati potek vsake tekme in po določenih situaci-jih celo zaslutimo razvoj tekme, ki še ni zaključena. Ustvarili smo pravo vedo o »spremljanju« in »proučevanju« športnih tekmovanj. Toda pri tem tudi ostanemo. Le pasivno gledamo. Sede ali stoje »navijamo«. Ce se med treningom znajdemo blizu igrišča, se utegne zgoditi, da bo žoga padla pred naše noge. Oponašaje svojega priljubljenega igralca se bomo zaleteli (v duhu natanko z njegovimi koraki in kretnjami!) in brcnili žogo »pod oblake«, da bi padla med igralce. Toda, utegne se nam pripetiti nekaj nepričakovanega: žogo bomo zgrešili! Ali pa bo zletela v napačno smer! Drugič bomo oprezni in bomo vrgli žogo proti igrišču — z roko. Toda opreznost — sama po sebi — ne zaleže. Z njo ničesar ne dosežemo. Poraz z zgrešeno žogo bi nas moral predramiti, pripraviti do sklepa: »Vaditi motamo svoje telo!« Zaprt prostor — sovražnik štev. 1 Naš način življenja se v marsičem razlikuje od življenja naših staršev in starejših rodov sploh. K temu prispeva svoj delež nagel tempo časa, industrializacija, čedalje večji dotok prebivalstva v mesta, sodoben na- čin izkoriščanja prostega čas^ Naglica in prezaposlenost, 10 ju včasih občutimo bolj v Pr°’ stem času kot pri delu, malo*1® neobčutno spreminja naše O3' vade in zato smo do tega poi3* va bolj ali' manj ravnodušni-Ostalo je zelo malo prostor3 za oddih in sprehode; Namesjj sprehodov (ki so sami po set’ fizkultura), prebijemo čedalr več prostega časa tako, da 8^* damo fizkulturo na platnu slabo prezračenih kinematograf skih dvoranah. Ostale zabave P3 svežem zraku nam nadomesj, radijske oddaje, kdaj . pa tuf televizija, ki po hišah, klub'!1’ v sindikalnih dvoranah spravlf čedalje več občinstva v — prte prostore. . Sedeč na stolih z nepremif nimi udi, s skrivljeno hrbten1' co, brezposelnimi mišicami, .* dneva v dan tako opazujemo spremljamo telesnovzgojne m3 nifestacije. Spričo tega 3 ukvarjamo izključno s PaS1^ nim navijanjem, ločeni od lesne vzgoje z visokim z'd°l, lenobe in brezbrižnosti do jega lastnega telesa, do stro! od katerega zahtevamo, da ' zmeraj v redu, ne glede na 1 1 da z njim slabo ravnamo. Vojska navijačev Športni in telesnovzgojni jekti pri nas, zgrajeni večino^ po drugi svetovni vojni (8l’ . odst.), pomenijo veliko gm°;.ja vrednost. Skupnost je vloz’ namreč velikanska sredstva 3 to, da bi koristila — najšir31 plastem ljudstva. „ Toda na teh igriščih tekr° jejo in se vadijo samo najb° 1 ši, najbolj nadarjeni. Deset soči in sto tisoči pa se »ukvati jo z navijanjem«, gledajo tel no vzgojo kakor z nekakšnes drugega planeta. .9 Celo aktivni športniki pri prezgodaj preidejo v navijačev«. Naši športniki 3 tivno sodelujejo v telesni ji in športu običajno med 35. letom starosti. Zatem se 1 večina umakne. V severnih “.g želah, v Ameriki in SZ liufjj ne opuste sodelovanja v sVjj priljubljeni športni panogi t po petdesetem letu. Pri nas 1 ‘1SS tika itd. Telesna vzgoja je 1 navaden sprehod po čistem ku. Pet minut jutranje g'J^ ^ posamezniki opuste vzgojo ravno, ko so moči. .g* Telesna vzgoja ni samo na 100 m, nogomet, boks, zra' ............-___________ gfn,n stike, prhanje s svežo vodo kopanje. „i Za mnoge ljudi P°J”fga »ukvarjanje s športom« „ debate s prijatelji, jalove vedi, stanje v vrsti pred ^D ,0 gajno stadiona in napenja glasilk med tekmo. Po tekff"^ je treba bodisi razočaranje, diši navdušenje, zaliti v z® jeni kavarni blizu stadiona, dejansko tudi je program ^ vršenega »navijanja«, ki s a lesno vzgojo in športom nl nobenih stičnih točk. ODDIH Z I ZAPOSLENE ZENSKE Občinske zveze Na seminarju za športne delavce v naših delovnih kolektivih so udeleženci v razgovoru s Predavatelji podkrepili marsi-kako misel, povedano v predavanjih, ki zasluži, da jo tudi Uresničimo in da ne ostane sa-uao pri ugotavljanju. Mislimo predvsem na naše občinske zveze za telesno vzgo-3o, ki nastajajo zlasti v ljubljanskem okraju, bodo pa v najkrajšem času morale razviti svoje delovanje tudi drugje. Prav v njih se odpirajo nove možnosti za uresničitev zahteve po množičnosti in razširjenju športa med vse plasti naših ljudi! V do sedaj ustanovljenih občinskih zvezah zastopata telesno kulturo svojega območja Predvsem organizacija Zveze za telesno vzgojo Partizan in športna društva. Tu zeva vrzel. Naše Športne organizacije predstavljajo izključno tekmovalni šport, šport visokih rezultatov, šport, ki je . iz telesnih pa tudi duševnih ozirov namenjen samo ožjemu krogu mlajših in talentiranih ljudi. Je torej, samo del naše športne celote. Ne samo teoretično, temveč tudi iz prakse pa poznamo športno dejavnost starejših delovnih ljudi, ki se ukvarjajo s športom, primernim njihovim zahtevam in potrebam. Tu stopa tekmovalnost v ozadje; ta šport je zato manj viden in manj senzacionalen ter zato, seveda po krivici, manj Upoštevan in močno zapostavljen, To športno zvrst goje naši delovni aktivi, toda izven naših obstoječih telesnokulturnih organizacij. Po svojem pomenu in vrednosti pa je tako važna, da ki napravili ogromno napako, če ne bi storili vsega, da jo vključimo v našo splošno orga-uizacijo in ji skušali pomagati, kjer je to potrebno. Najprimernejše področje za t° pomoč je občinska zveza za telesno vzgojo. Tu bodo razpravljali o celotni problematiki telesne kulture določenega pod-tečja ter sprejemali ustrezne Ukrepe. Mislim, da ni treba podarjati še posebej, da delovaje občinske zveze brez sodelovanja predstavnikov delavskega športa ne bi bilo popolno. Občinske zveze morajo pomagati dosedanjim aktivom s trenerji, vodniki, organizatorji tekmovanj, pomagati pa morajo tudi pri širjenju in utrjevanju organizacijskih oblik. Za to delo ni šablone, iskati je treba oblike, ki trenutno najbolje odgovarjajo razmeram in potrebam. Treba bo ustvariti močnejšo Povezavo z društvi Partizan, pa tudi stara športna društva bi morala preusmeriti del svoje dejavnosti k pomoči delavskim športnim aktivom. , Usmerjevalec vsega tega dela Pa mora postati, kot smo že rekli, občinska zveza. Zato: v vsako zvezo tudi predstavnike delavskega športa! D. S. ____ ___J GIMNASTIKA NA DELOVNEM MESTU V zadnjem času povsod po svetu mnogo proučujejo način oddiha med delom. Prišlo je tudi do mednarodnih konferenc na temo »Šport in delo«, kajti strokovnjaki sodijo, da primerne igre in telesne vaje lahko omogočijo hitrejši počitek kot ostale pasivne oblike počitka. Zanimiv poskus uvajajo zdaj v Franciji, kjer prirejajo tečaje za gimnastiko na delovnem mestu, za telesne vaje med odmorom. Sodijo, da je treba resno proučiti, katere telesne vaje in kakšen šport lahko najbolje ko-. risti ženskam, zaposlenim v serijski proizvodnji, ki večinoma sede, tako da so pri delu' malone nepremične, ker pač delo zahteva stalno pozornost v eni smeri. V nekaterih deželah so dosegli lepe uspehe s tako imenovano »gimnastiko v . odmoru«, ki jo prirejajo v krajših dodatnih odmorih na delovnem mestu brez izgube časa zaradi preoblačenja ali prehoda na drugo mesto. Pozornost francoskih strokovnjakov so vzbudile pozitivne izkušnje v nekaterih drugih deželah, v katerih se je »gimnastika v odmoru« zelo uspešno razširila in rodila tako dobre rezultate, da ' so razen žensk z delovnih mest, ki zahtevajo stalno pozornost, določili tudi dodatne odmore za moške. Takšne odmore so določili celo za tiste, ki delajo na prostem, le da so zanje izbrali drugačne vaje in igre. . Da bi preizkusili t>To gre na škodo našega za. Pa problemi? gradnje izvrševali po določenem siužka! načrtu. Tako smo morali v res- Tudi teh se ne zmanjka med niči na Vekslnu postaviti prej . rr<>da tei??u ™ jaka D°s’e:i 80 goždnimi delavci- Včasih so več-hlev za živino, medtem ko je ko- krano nosdi °d do™a- Toda ta ji, včasih manjši. Eden izmed ča za delavce že v gradnji." Delo v gozdu je težko hrana vsekakor ni bila zadostna važnih problemov je v tem, da za tako težko delo, kot ga oprav- morajo logarje često menjavati Ijajo oni- Res, da so prihranili iz najbolj oddaljenih krajev bli- pri hrani, toda njihova odpor- že večjim šolskim centrom. Do- DVE SKRAJNOSTI:( DESNO STARA GOZDARSKA KOCA - LEVO NOVI DOM, V KATEREGA SE BO LAHKO NAMESTILO PRIBLIŽNO DVAJSET GOZDNIH DELAVCEV Gozdarski delavci spadajo nost Protl vremenskim pogojem kler imajo logarji majhne otro-med težke delavce- Saj je delo hila manjša, manjša pa je ke, še nekako gre. Ko pa morajo pri njih v resnici težko in dosti- !tlla, t“dl .njlh°va delazmoznost. ti otroci v šolo, tedaj nastane krat škodljivo zdravju. Delavci bodo ‘P1®1} Vre^eno Preskrho problem. Do prve šole je včasih v gozdu morajo namreč delati v hrane, se bo dvignila prav goto- tudi po trideset in več kilo- vanje petletnega načrta, za dvig kamionskih cest, to ni vselej mo- oglja samo za štiri kope- Lahko vseh vremenskih pogojih, bodisi vo tucl1 “Rhova produktivnost in metrov daleč. V takem primeru življenjske ravni, za boljše živ- goče. Zato je Gozdno gospodar- bi več, pa sami pripravljamo les v dežju, bodisi v snegu in’mrazu. Y ^em je tudi njihova korist, morajo pač logarje premestiti Ijenje delovnih ljudi. In ta boj stvo Postojna že'od vsega začet- za kopo.« Direkcija Gozdnega gospodarstva Lahko “Odo zasluzili več in pri- bliže k šolskemu okolišu, bije prav takšen človek, kot ga ka stremelo, da je obnovilo stare, Upravnik obrata Bukovje pa Postojna jim je sicer dala pri- sPevek» ki 6a b°do dali za hrano, bije po tovarnah, gradbiščih, ozke ceste v kamionske, zraven nam je še povedal, da »kuhajo« merna zaščitna sredstva: bunde, ne bo tako velik- podjetjih in ustanovah - človek tega pa nenehno gradilo še nove. oglje samo v takšnih krajih, ki dežne plašče in škornje, vendar z neuničljivo voljo, naš človek z Tako imajo dandanašnji na ob- so nepristopni za odvažanje lesa. pa so kljub temu podvrženi raz- vsemi svojimi vsakdanjimi za- močju Gozdnega gospodarstva nim prehladom, htevami in skrbmi. Postojna 373 kilometrov več ali §&?]) ZU tfOZdllG delOVCB »Mnenja smo, da Zavod za Takšnega človeka smo srečali mani dobrih kamionskih cest, 3 socialno zavarovanje gleda na te dni nekje med morjem in nekaj pa jih je še v gradnji. V Naslednja etapa, ki smo jo ta nas preveč strogo. Za obolenja biti strokovnjaki v svojem pokli- veter- Natančno ° tem nam niso zgornjo Iško ter med Kalcami in zadnjih treh letih so obnovili dan napravili, se je končala v oziroma za odškodnino posamez- cu. Gozdno gospodarstvo Postoj- P°vedali. Povedali pa so, da bo ’ ’ ' okoli 60 km gozdnih cest. Zdaj pa Belškem gozdu na Zažganovcu. nih delavcev, ki obolijo, moramo na ima 300 sekačev, ki se razu- vetrnica poganjala majhno tur- gradijo oziroma obnavljajo še ’ l';— 1-----J Gozdni delavci morajo biti strokovnjaki Tudi gozdni delavci morajo Drug problem pa je elektrika v gozdarskih domovih. Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna pravijo, da je rešitev tega problema še skrivnost. Skrivnost v tem, ker dva mehaničarja preizkušata svoj lastni izum: elektriko na mejo hrvaške republike — v obsežnih gozdovih Gozdnega gospodarstva Postojna. Za začetek suhoparni podatki Da bi si lahko prav predočili obsežnost gozdnega kompleksa, ki ga upravlja Gozdno gospodar- eno v Stiski na Snežniku, drugo na Črnjavi, kjer je bil cilj prve etape našega obiska v kraških gozdovih. »Srečno!« smo pozdravili delavce na cesti. »Kako napreduje delo?« »Še kar dobro! Doslej smo do- končali 3400 metrov ceste- Če stvo Postojna, so nam na direk- . • , ^ nam vreme ne bo nagajalo, bomo ciji v Postojni postregli najprej TVi/T 7 s suhoparnimi številkami. teh 5 klI°metrov ceste dogradili , še letos!« se je glasil odgovor iz Območje Gozdnega gospodar- delavčevih ust. stva Postojna se razteza na 45 ti- »Eh, potem bo spravljanje le-soč hektarih površine in je raz- sa jz gozda veliko lažje!« se je deljeno na 7 obratov, od katerih oglasil še drugi. In prav je tako! ima še vsak po 3—4 revirje ali Gozdno gospodarstvo Postojna delovišča. Ti obrati so pravza- nenehno skrbi za svoje delavce prav manjše upravne enote, in jn jjm poskuša delo vselej olaj-sicer: v Postojni, Bukovju, Seža- gati. To pa dosežejo poleg ostani, Inrski Bistrici, Knežaku, iega tudi z gradnjo dobrih ka-Cerkmci in Snežniku. So na pod- mionskih- cest. ročjih 6 občin ali treh okrajev. Med oglarji Na tem razsežnem območju zaposluje Gozdno gospodarstvo Postojna okoli 750 ljudi — med Kljub jesenskemu času je katerimi je okoli 300 sekačev in življenje v gozdovih kaj pestro, le 147 uslužbencev. Ostali so na- Podiranje dreves, žaganje na hlo-vadni gozdni delavci. Med usluž- de, sekanje na metrska polena — bence štejejo tudi vse logarje, ki to ni edino delo, ki ga opravljajo jih nimajo malo. naši gozdarji. Tu so še veje in »Kakšno pa je življenje v na- drobni material. Kako pravilno ših gozdovih, pa se prepričajte izkoristiti tudi ta »odpadni« les? sami!« so nam svetovali v direk- »Ta les pospravijo naši oglar-ciji ter nam dali. vodstvo, kajti ji!« »nam je povedal upravnik brez tega bi se prav gotovo izgu- obrata Bukovje. Ko smo obiskali bili v ogromnih kraških gozdo- oglarje, so pravkar sestavljali vih. Naša prva pot je peljala na četrto kopo v letošnjem letu. bino, ki bo proizvajala elektriko, s to pa bodo napolnili akumu- latorje, iz katerih bodo črpali potem luč. Kako in kaj, o tem nam bosta mlada izumitelja povedala, ko se jima bo njun izum srečil. Drobne zanimivosti JOŽE IN PAVLE SESTAVLJATA LETOS ŽE ČETRTO KOPO LESA, KI GA BODO »PREKUHALI« V OGLJE Pravzaprav to niso niti zanimivosti, pač pa dejstva. Povedali smo že, da je delo v gozdu težko, zato so tudi nesreče kaj pogostne. Vendar pa se v Gozdnem gospodarstvu Postojna lahko pohvalijo, da so pri njih občutno zmanjšali število poškodb. V prvem polletju letos je bilo samo 68 poškodb, od katerih so bile največje — trije zlomi nog- V zadnjem tromesečju — zdaj je sezona sečnje lesa, pa je bilo skupno 33 nezgod in od teh nobena hujša. V Gozdnem gospodarstvu Postojna stremijo, da bi svoje obrate čimbolj mehanizirati. Imajo le dve žičnici in Unimog, ki pa še nima vseh priključkov. Radi pa bi poskrbeli še za motorne žage, vendar bo pa to mogoče, ko bodo na razpolago finančna sredstva. Najvažnejši problem, ki ga trenutno rešujejo, je gradnja domov za gozdarske delavce. V naslednjih letih bodo zgradili podobne domove za 12 do 20 delavcev v vseh svojih obratih, pa tudi na nekaj posameznih deloviščih. —.....................................................................................................IIIIIIIUIIIIII!llllll!l!l!llli!l!lllllllllllllllllililj||lllllllllllllll!llll|lt I I I I PRI SPRAVLJANJU LESA IZ NEDOSTOPNIH KRAJEV, KJER NI CEST, PRIDE V POŠTEV pa gre v eno Že med potjo nam je vodič po- plačati ravno tolikšno odškodni- TUDI VPREŽNA ŽIVINA. ŠTI-vedal, zakaj nas je pripeljal sem: no kot za delavce v tovarnah, in RIKRAT JE TREBA TAKOLE pHsa-iru«? sssrn.-M „ S—K ^ nss=^- - - dm, kakršen je pac les in vreme.« Na Zažganovcu smo zagledali g0če. Prav zaradi tega bi morali mejo na svoje delo, ostali delav-In koliko oglja dobite iž ene leP planinski dom, v katerem bo mj dajati manjši prispevek kot ci so nekvalificirani. Prvotno so prostora za 12 stalnih delavcev, Uprave v industriji. Trudimo se, bili nekvalificirani po večini vsi li 320 članov kolektiva Gozdnega gospodarstva Postojna. Le-tem je direkcija nudila vso strokovno pomoč, organizirala tečaje in jim pomagala pri učenju. Skrb Gozdnega gospodarstva . Gozdno gospodarstvo Postoj- Postojna za delavce je tem bolj Zaradi tega tudi proizvodnost na je z gradnjo novih domov na- nujna, ker bo v bodočnosti po-posameznih delavcev ni mogla letelo tudi na prvi odpor pri de- stala Postojna gozdarski : šolski velike,^ saj dostikrat niso lavcih. Ne toliko zaradi stano- center. V načrtu je namreč grad-imeli niti časa, da bi si lahko vanj, ki jih bodo lahko nudili nja nove gozdarske šole, kjer se Gozdno gospodarstvo v Postojni je v zadnjih letih zgradilo novo upravno poslopje — direkcijo, dva stanovanjska bloka po pet do šest stanovanj, medtem ko bo tretji stanovanjski blok »suhe hrane«. Z gradnjo novih radi kuhinje, ki bo organizirana dokončan do 15. novembra. V I Za Cementarno Trbovlje se začenja novo obdobje Cementarno Trbovlje so pričeli graditi že pred prvo svetovno vojno. Prva rotacijska Peč na suhi postopek je začela obratovati že leta 1908. V letih 1925 — 1929 so dogradili še dve enaki peči. V letu 1939 so Cementarno razširili. Vzporedno s tako zvanim »starim obratom-« ie bil postavljen »novi obrat« za mokri postopek tako, da sta danes v cementarni dva vzporedna obrata: eden na suhi ter drugi na mokri postopek. Sedanja proizvodnja znaša od 100 do 110 tisoč ton cementa letno. Zaradi zastarelosti in skrajne izrabljenosti starih peči, zmorejo le-te samo 40 Vo vse proizvodnje, 60 % celotne proizvodnje pa nosi novejša peč. V vseh starih pečeh proizvedejo dnevno okrog 140 ton, v novejši pa 170 ton cementa. Čeprav vlaga kolektiv vse napore in prekoračuje zelo napeti plan proizvodnje za 10 do 12 °/o, je teoretična zmogljivost cementarne izkoriščena le do 67 %, česar 3e kriva dotrajanost in zastarelost peči ter ostalih naprav. Rekonstrukcija tovarne Bogata zaloga surovin, saj jih imajo najmanj za 100 let Pri enkrat večji proizvodnji, vse Večje potrebe po cementu, izrabljenost naprav, vse to je kričalo po obnovi in rekonstrukciji, saj so že stroški proizvodnje preraščali prodajno ceno cementa. Na podlagi teh ugotovitev se je kolektiv Cementarne Trbovlje odločil za rekonstrukcijo tovarne in sestavil tozadevni program, ki naj hi se odvijal v dveh fazah. Rekonstrukcija obsega: v prvi fazi zagotovitev rednega dotoka surovin in izboljšanje pogojev 2a mletje klinkerja, v drugi fazi pa zamenjava starega dela obrata z novim, z novo pečjo, ki bo imela kapaciteto 300 do 350 ton proizvodnje cementa dnevno. S celotno rekonstrukcijo bo dosežena visoka in enakomerna kvaliteta- cementa ter povečana kapaciteta na preko 170 tisoč ton letne proizvodnje. Izračun stroškov celotne rekonstrukcije znaša poldrugo milijardo dinarjev. Rekonstrukcija je že v teku in je prva faza tudi že končana. Zgrajeni eta žačnicS, ena iz kamnoloma Retje in druga iz laporokdpa Vasle, nove dro-bilne naprave, bager, silosi . v kamnolomu in cementarni, mlini za surovino in cementni mlini. Stroški prve faze rekonstrukcije znašajo približno 500 milijonov dinarjev, ki so jih krili z lastnimi amortizacijskimi sredstvi. Po dolgih pripravah so odobreni tudi krediti za drugo fazo rekonstrukcije. Odobrena je poraba blokiranih amortizacij- ne, lahko ve samo tisti, ki pozna ta del Trbovelj. Z rekonstrukcijo cementarne se bo znižala količina dvigajočega se prahu za približno 75 °/o, kar pomeni, da prahu skoraj ne bo več. Prebivalci okolice Cementarne Trbovlje se tega upravičeno najbolj veselijo. Največje težave pri rekonstrukciji povzroča koiektivu cementarne tesen prostor. Majhna kotlinioa, kjer stoji tovarna, je stisnjena med hribe tako, da je poleg potoka in ceste še komaj kaj prostora za obstoječo tovarno. Vsled tega morajo najprej porušiti stare objekte, potem šele lahko pričnejo z novo gradnjo prostorov za novo peč in ostale objekte. Zaradi takšnega stanja bodo Nova rotacijska peč skih sredstev v višini 153 milijonov dinarjev. Okrajni ljudski odbor Ljubljana bo kreditiral 120 milijonov dinarjev, ostala sredstva pa bo tovarna odplačala v, šestih letih sama. Ce bo šlo vse po predvidenih načrtih, bodo šle iz trboveljske cementarne prve tone visoko kvalitetnega cementa iz rekonstruiranih in obnovljenih obratov že julija 1961. Kaj pa bo pomenila rekonstrukcija za okolico cementar- tudi morali za nekaj časa ustaviti proizvodnjo, kar pomeni veliko izgubo. Kolektiv se zaveda, da bo treba vložiti Vse sile, cla bo rekonstrukcija čim-prej končana in da bo čimprej spet stekla proizvodnja. Porok za to, da bo vse gotovo v predvidenem roku, če ne še prej, je delovni kolektiv sam s svojimi izkušnjami, strokovno usposobljenostjo in požrtvovalnostjo. Vsa strokovno montažna dela pri rekonstrukciji bodo opra- vili sami brez tujih strokovnjakov, čeprav bodo vsa postrojenja uvožena. Mislijo celo na to, da bi po končanih montažnih delih v lastni tovarni sestavili montažno ekipo, ki bi s svojimi izkušnjami in prakso lahko izvrševala vsa montažna dela v vseh novih ali rekonstruiranih cementarnah v naši državi. Omeniti maramo tudi obrat cementarne v Zidanem mostu, ki je že rekonstruiran, kjer že s polno paro proizvajajo: izolit ali heraklit plošče, apnenčevo moko in žlindrin metalurški cement. V nagrajevanju po učinku so zajeta vsa delovna mesta Zrelost sindikalne organizacije in organov delavskega upravljanja v Cementarni Trbovlje se kaže tudi v tem, da niso šli pri sestavljanju novega tarifnega pravilnika na lov za čim višje tarifne postavke. Nasprotno, pri njih tarifnih postavk praktično ni več. Zaslužek slehernega člana kolektiva je neposredno odvisen od finančnega uspeha podjetja. S temeljito analitično oceno delovnih mest so točkovali vsa delovna, mesta. Vrednost točk pa je gibljiva in odvisna od dohodka podjetja. Sredstva za osebne dohodke se dele: 79 % za izračun vrednosti posamezne točke, 17 °/o za izplačevanje norm in akordov ter 4 % za izplačilo premij in nagrad. Po normah in akordu delajo vsi delavni, ki so na takšnih delovnih mestih, kjer je možno neposredno meriti učinek dela. V premije pa je vključenih 44 članov kolektiva. Zavedajo se tudi, .da ima ta sistem nagrajevanja še nekatere pomanjkljivosti, zato tudi tarifna komisija ni končala svojega dela s potrditvijo tarifnega pravilnika, ampak še vedno sprem- 3« ^ ^ Pogled na Cementarno Trbovlje Ija potek in učinke takega nagrajevanja. Pokazalo se je že, da bo treba nekatera delovna mesta ponovno analitično oceniti. Po končani rekonstrukciji tovarne pa bo treba poiskati nove pokazatelje ter ponovno oceniti precea deilovnih mest, kjer bodo nastale spremembe. Kulturno življenje in skrb za delavce Spričo tako velikega problema kot je rekonstrukcija tovarne bi marsikdo mislil, da so trboveljski cementarji dali vse drugo ob stran. Pa bi se zmotil. Tudi stanovanjsko vprašanje delavcev in uslužbencev jim dela veliko skrbi ter ga rešujejo, kakor pač morejo. Za sedaj gradijo 7 stanovanj, ki bodo vseljiva še pred koncem letošnjega leta. Stanovanjski problem pa s tem še daleč ne bo rešen. S tem vprašanjem se bodo lahko resno spoprijeli šele po končani rekonstrukciji tovarne. Kaj pa kulturno-prosvetno in športno udejstvovanje? Tudi na tem polju ne zaostajajo za ostalimi Trboveljčani, kjer je znano množično športno in drugo društveno tekmovanje. Saj imajo svojo »Svobodo«. DPD »Svoboda Zasavje« Trbovlje je v glavnem iz članov kolektiva Cementarne. »NK Rudar« ima mnogo dobrih Alanov cemen-tarjev. V samem podjetju pa delujejo še: strelska družina, ping-pong in šahovska sekcija. Vse to živahno društveno in športno življenje, marljivost in požrtvovalnost pri delu ter podjetnost in preudarnost kolektiva pri gospodarjenju s podjetjem dajejo jamstvo, da bodo zastavljene naloge tudi uspešno rešili. Ob desetletnici tovarne »/žog-« Tovarna koles »Rog« pražnu- vali kompletna gonila ter okvire Je ta mesec pomembno obletni- za kolesa. Jo _ desetletnico ustanovitve Da bi pospešili serijsko pro-‘ovarne. izvodnjo koles, je podjetje skle- Pred desetimi leti, 31. okto- nilo v letu 1954 kooperacijsko era 1949 je bila v bivši Milar- pogodbo s Puchom iz Avstrije. Letos 1 na Viču ustanovljena nova °varna: tovarna koles in pisalih strojev. Prvi začetki dela in ®rv'i uspehi njene proizvodnje ° bili kaj skromni. Osnovna Prema tovarne je bila namreč šif i?V^ena iz reparacijskih po-f tovarne ur v Nemčiji. Po- , te te^ strojev so zbrali še sta-Sl s^r?je iz raznih tovarn v l^mji. Namreč, tovarna ko-kr tln Pisalmh strojev se je ta-Oon gradila izvenplansko. V 6ol *nem P^anu je bila sicer kni ena Sradnja nove tovarne tin e ki naj bi proizvajala let- 50,000 koles. Prav v tistem skp - pa 50 nastale gospodar->j. ® težave zaradi Informbiroja. Za, i, sa Je izgradnja tovarne tr Jekla, graditi pa jo je bilo -. ba s finančnimi sredstvi, ki tem kiii v planu. Kljub vsem m težavam je nova tovarna že razvajala svoje prve izdelke nk kolesa: blatnike, pedala, °broče itd. ... keta 1952 se je oddelek za saine stroje ločil od te tovariš111 začel s samostojnim de-Jkivarna koles je to leto že k'-Ve,.a'*a svoje proizvode s ita d?’ krmilnimi ležaji, sedeži Q' Naslednje leto so že izdelo- Na ta način so to leto že lahko izdelali 6700 koles. Potem je proizvodnja koles vsako leto vidno rasla. Tako so leta 1955 izdelali že 11.000 koles, leta 1956 17.600, 1957. leta 27.800, 1958. leta 31.300 in letos bodo izdelali v tovarni »Rog« 40.000 koles. Mimo kompletnih koles je podjetje začelo izdelovati tudi rezervne dele. Lani so izdelali rezervnih delov približno za 200 ton — letos za okoli 300 ton. Ob jubilejnem dnevu kroži po naši domovini že najmanj 110.000 Rogovih koles s splošno priznano kvaliteto. Tovarniški kolektiv, ki šteje okoli 700 ljudi, je ustvaril letos bruto produkta za 1.600,000 000 dinarjev, kar pride več kot 2 milijona letno na enega zaposlenega delavca. S tem se je podjetje uvrstilo med bolj rentabilna podjetja v Sloveniji. To so dosegli predvsem z boljšo organizacijo dela, z boljšim izkoriščanjem strojev itd. Naj omenimo le to, da se je od 1954. leta, ko se je začela serijska proizvodnja, povečala le-ta do danes za 3,5-krat (bruto produkt), produktivnost dela pa se je povečala za več kot 100 odstotkov. koles Vse te rezultate je kolektiv tovarne »Rog« dosegel z lastnimi sredstvi. Morali so najeti posojilo, da bi tovarno usposobili za redno in večjo proizvodnjo. Medtem ko je 1954. leta ob prehodu na nove ekonomske instrumente imela tovarna »ROG« še 30 milijonov dinarjev izgube in 450 milijonov pri bruto produktu, pa je lani ustvarila vrednost 1.330,000.000 dinarjev pri bruto produktu, pri čemer so imeli čez 300 milijonov dobička. S tem so, kot pravimo y poslovnem svetu, prišli na zeleno vejo. Lahko so redno odplačevali anuitete, obenem pa obnavljali ter izpopolnjevali tovarno naprej. Zaradi finančnih težav tovarna ni mogla zadovoljiti potreb svojega kadra. To je bilo vodstvu tovarne omogočeno šele lani, “ko so zgradili garderobe za, delavce in šest stanovanj. Letos so sklenili, da bodo zamujeno nadoknadili. Kolektiv tovarne »Rog« je že sklenil s stanovanj-, sko upravo dolgoročno pogodbo o graditvi stanovanj za člane kolektiva. Ob jubilejnem dnevu bo kolektiv tovarne »Rog« dal primerno priznanje svojim najstarejšim članom, ki so v tovarni že deset let neutrudno delali za razvoj podjetja. Takih članov je v podjetju danes 21, na čelu s tehničnim vodjam Vojadinom Zelinkom. m * site r-r tek'- »Tekstil« se bo specializiral Eno najpomembnejših grosističnih podjetij v državi je brez dvoma podjetje »TEKSTIL« v Ljubljani. Ustanovljeno je bilo že pred 12 leti kot ljubljansko centralno detajli-stično podjetje, ki je združevalo preko 50 poslovalnic. Ko so se te poslovalnice z leti postopoma osamosvojile, je nekdanje matično podjetje obdržalo grosistično dejavnost, ka- tere delokrog je bil najprej omejen na ožje območje, sčasoma pa se je razširilo na vso državo. Pomemben razmah zaznamuje podjetje zlasti od leta 1957 dalje, ko je prvič preseglo promet 5 milijard. Ta promet je naraščal tudi v naslednjih letih, čeprav se je tržišče s tekstilom zaradi naraščajoče domače proizvodnje in uvoza normaliziralo, ter po- V skladišču trgovskega podjetja »Tekstil« v Ljubljani nudba pri pretežnem številu tekstilnih artiklov že presegla povpraševanje. Lani se je promet podjetja dvignil na 6 milijard 300 milijonov, ter je tudi letos kljub občutnemu znižanju cen tekstila še v nadaljnjem naraščanju. To dejstvo dokazuje življenjsko moč podjetja, ki se je s sposobnostjo svojega kolektiva znalo uveljaviti tako v proizvodnji kot v vsej detajlistični trgovini širom po državi. Podjetje stalno stremi k temu, da se preobrazi iz grosista-distributerja v gro-sista-iniciatorja proizvodnje ter beleži v tej smeri vsa zadnja leta, prav posebno pa še letos pomembne uspehe. To koristno dejavnost je razvilo podjetje predvsem lahko zaradi svoje notranje organizacije, katere glavna značilnost je v tem, da združuje tri, v komercialnem pogledu popolnoma samostojne oddelke, tako da je s tem vključilo čim večje število svojega osebja v samostojno izvrševanje odgovornejših komercialnih nalog. Kar se tiče specializacije, se podjetje nima namena ustaviti pri svoji sedanji organizaciji, pač pa bo v letu 1960 napravilo še korak naprej. Zato je DS sklenil, da bo podjetje z novim letom ukinilo oddelek s tekstilno galanterijo ter se bo v bodoče bavilo le s prodajo metrskega blaga. Uresničitev tega sklepa bo sicer povzročila ustrezno zmanjšanje prometa, prednost pa bo v tem, da bo podjetje lahko še poglobilo svojo dejavnost kot gro-sist-dniciator ter po svojih močeh čimveč prispevalo k razvoju blagovnega prometa. Glavne težave podjetja nastajajo zaradi njegovih nezadostnih poslovnih prostorov, ki jih bo pa skušalo zmanjšati z najetjem večjih skladišč v »Javnih skladiščih«. Gotovo bo kolektiv z dobro organizacijo prebrodil vse te težave ter tudi v bodoče obdržal svojo pomembnost in mesto, ki si ga je s svojim delom že pridobil na našem tržišču. nik staroslovanskega plemena, 30. breme, 31. kratica za oznako zloglasnih nacističnih jurišnih oddelkov, 32. staroegipčanska duša, 33. bližnja okolica, 35. svežnji sena ali slame, 37. predlog, 39. delovni polet, 40. človek, ki zna brati tuje misli, 42. letalski vijaki, 43. apnencu podoben kamen, ki se nabira okoli toplih vrelcev ali v kotlih. Navpično: 1. enaka soglasnika, 2. atletska disciplina, 3. produkt v livarni, 4. ograja, 5. perje pri repi ali korenju, 6. veznik, 7. odposlanec, 8. nemir, glasno govorjenje množice, 9. zavetnik domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 10. pritrdilnica, 11. nevednež, 12. obrati za izdelavo določene vr-halje, 17. zdravnik specialist, 19. gradbene snovi, 14. velika uje-romanski veznik, 21. začetnici ^ domača žival, 18. zadetek Vodoravno: 1. del stavbe, 8. imena in priimka našega pisate- ^rl n°Sometu, 20. bodica, 22. ine- drevesna debla, 12. takšen konj, Ija (»Visoška kronika«), 22. kos časovni termin, 26. okraj- ki ima na sebi opremo, 13. hude volne, 23. makedonski narodni ?a?° mošk° ime, 27. orožje sanje, 15. kemični simbol za žlaht- ples. 25. streha, 27. stara votla Juznoameriških Indijancev, 28. no kovino, 16. blago za delovne mera, 28. dušljiv plin, 29. pripad- mo^en’ nečist, 30. kazalni zaimek, 31. podkožna maščoba, 34. obžalo- t 2 3 1» 5 6 7 M 8 9 10 n 12 . B 13 14 m ~ 16 ■ i? 18 m <9 20 ■ IB 22 ■ 23"" 24 25~ 26 1 n m jžT * P 30 B 31 32“ 33 3^ ■ 35 k 38 m 39 M 40 1 M 4T ' wa m m r Wb~ — m m m m m r KRIŽANKA ŠTEV. 37. rmmm m mmmm mat mmmm m a aZZ m ZZm m ■T- -m — mmr r- ~mmm otv- UMETNIŠKA »Vsak slikar mora dati v umetnino nekaj svojega« '7' i LJUBEZEN »No, to je bila pa ideja, da sva odšla na poročno potovanje na Mesec!« vanje storjenega dejanja, 35. nagel umik, 36. pripovedne pesnitve, 38. kemični simbol lahke kovine, 40. kazalni zaimek, 41. arabski žrebec. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. platane, 7. amuleti, 13. lari, 14. agava, 16. snov, 17. ozare, 19. Irena, 21. ona, t, 22. katoda, 24. imetek, n, 27. Nika, 28. orel, m, 29. baraka,, 31. Arabec, i, 34. Ema, 35. areka, 37. agens, 39. test, 41. anoda, 43. Anit, 44. anatema, 45. apanati. IMAJFINEJSB ZENSKE NOGAVICE tz creppe nylona, nylona in perlona Z IMENI I ZDENKA MILENA SLAVICA MOJCA BOJANA JELKA SONJA m POLONCA _ "-'b j' i® NAŠA NAGRADNA UGANKA Pazite na naš zaščitni znaki m Tovarna nogavic In drobne konfekcije Polzela Ob praznovanju dneva republike, 29. novembra, smo se odločili, da posredujemo v naših nagradnih ugankah štiri slike znanih krajev ip objektov iz časov naše nacionalne in socialne revolucije. Na sliki, ki vam jo tokrat posredujemo, so barake ene najbolj znanih partizanskih bolnic. Odgovorite nam 9 kako se je imenovala ta bolnica in • v bližini katerega večjega kraja stoji. Rešitev s kuponom nam pošljite najkasneje do torka, 24. novembra na naslov našega uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2-IV, poštni predal 284- Prosimo, da ne pozabite priložiti kupona ter na pisemski ovitek napisati »za nagradno slikovno uganko«. Med reševalci, ki nam bodo pravočasno poslali popolne in pravilne odgovore na vse štiri slikovne uganke »PRED DNEVOM REPUBLIKE«, bo žreb izbral osem nagrad: 1. nagrada 7000 din, 2. nagrada 5000 din. 3. nagrada 3000 din, pet nagrad po 1000 din. Ob žrebanju naše predza^' nje slikovne uganke se je st6" Ca nasmehnila dijaku SreČ^0 Kolenku iz Celja, Polule 37- Pravilen odgovor na naš0 predzadnjo slikovno uganK0 pa se glasi: na sliki je Stalil0 Lorger, državni in baikansa prvak v teku na 110 m ovir0. Doma je iz Celja in član Kladivar v Celju. Stanko Lorger tekmuje ^ tekih na 100 m in 110 m ^e2 ovire. laa■a■■■Maaa■■l laaaaaaaaai RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju UP LJUBLJANA razpisuje naslednja prosta delovna mesta za LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT V BOROVNICI skladiščnika gotovih mizarskih izdelkov in stavbnega pohištva — Interesent mora imeti potrebno strokovno izobrazbo in vsaj 2 leti prakse kot skladiščnik v lesni industriji več mojstrov za vodenje delovnib skupin večje Število kvalificiranih mizarjev in večje število polkvalificiranib delavcev, ki imajo veselje do dela v lesni industriji. Na razpolago so samska stanovanja. Prošnje pošljite na naslov: Lesno industrijski obrat Borovnica. »■•»■••p«*« ■■■•■■■■i PRI LASTNIKU AVTOMOBILA 2ena, kam si vrgla »fiča«? oko pazite že na najosnovnejše izdati*® v gospodinjstvu žfatcrcg. SAJ POZNATE TISTO: dinar dinarju pomaga•*' To se lahko nanaša tudi na vaše perilo, kajti tkanine najbolje očuvate samo, če jih perete v r pini detergenta »RIO«, Torej manj izdatkov h1 veselja.