fr— * ■ Izhaja v Trstu 'im Detele od 5. pop Rokopisi se ne vra-6ajo. Nefrankovma pisma se ne sprejemajo. Oredništro ii nprmistro ul. del Lavatolo it. J, I. Telefon 18-67. I h " | | Pesiaezns ittv. M proda]a|e pa 6 etat Inserati se računajo na milimetre ▼ širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. xa vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". 9^ Izlet N. D. O. v Pulo dne 7. avgusta! Izlet- » Pulo. Kakor smo že večkrat pisali, priredi X D. O. letos velik izlet v Pulo da tako vrne tovarišem v Puli njihov poset N. D. 0. v Trstu ob priliki razvitja zastave N. D. O. N. D. O. se je odločila prvotno zato, da priredi ta izlet dne 14. avgnsta, kar bi bilo posebno ugodno zaradi praznika dne 15. avgusta. V ta namen se je obrnila do vseh parobrodnih društev v Trstu, da si zagotovi za ta dan parnik. Žal pa se je ta načrt ponesrečil, ker za ta dan bi bilo mogoče dobiti parnika. Treba je bilo torej izlet prenesti na drug dan. Zaupniki N. D. O. so se, upoštevajoč dejanske razmere izrekli za nedeljo, dne 7. avgusta, in tako se vrši izlet v nedeljo 7. avgusta! N. D. O. si je za ta dan zagotovila veliki osebni parnik parobrodnega društva »Austro-Amerikane" — „ Argentina", katerega bo parobrodno društvo za ta izlet opremilo z veliko galo, sploh pa priprav lo tako, da bo nudil izletnikom vse le mogoče udobnosti. „A r g e n t i n a“ je eden najlepših parnikov parobrodnega društva „Austro-Amerikane", ima 5526 registrskih ton, in je torej na njem prostora za naj večje število izletnikov. Ni se torej bati nika-kega prenapolnjenja. Ob enem bo na parobrodu na razpolago izletnikom p o -polna gostilniška in kavarniška postrežba. Na parniku bo svirala godba. Priprave za izlet so ravno tako v Trstu kakor v Puli v polnem tiru. Zlasti je pričakovati, da bo sprejem v Puli presegal vse dosedanje podobne prireditve, in to tembolj, ker se je s prenosom izleta ba dan 7. avgusta omogočilo velikemu številu pulskega in sploh istrskega narodnega občinstva, ki bi bilo dne 14. avgusta poletelo k sokolski slavnosti v Pazinu, da sodeluje pri sprejemu. Iz Pule nam tudi poročajo, da je vodstvo ondotne N. Ii. O. storilo potrebne korake pri admiralatu. da 86 dovoli izletnikom ogled mornariškega arsenala Odhod iz Trsta se je določil v ne deljo, dne 7. avgusta, ob 5. uri zjutraj. Prjhod nazaj v Trst okrog ene popoiu-boči. Pripominjamo tu, da je odhod točno ob določeni uri 1 Cene vozn m listkom so sledeče: lil. razred K 3.60, II. razred K 5 za osebo pri čemer je že všteta vstopnina k veliki ljudski veselici, ki se vrši popoludne v vseh notranjih in vrtnih prostorih Narodnega doma. Ker je N. D. O. treba plačati polovico voznine že 1. avgusta, prosimo vse one, ki se nameravajo udeležiti izleta, da si nabavijo vozne listke čimprej, vsekako pa vsaj do 4. avgusta, da more do tedaj N. D. O. vedeti vsaj J približno, s kolikim številom izletnikov sme računati. Potrebno je to zlasti tudi zato, da more pripravljalni odbor v Puli preskrbeti vse potrebno zaradi obeda v Puli. Nemogoče je namreč, da bi vsa sila izletnikov mogla biti točno postrežena v eni gostilni, zato se izletniki razdele na več narodnih gostilen. Izletniki dobe že na parniku natančne naslove gostilen, kjer bo zanje pripravljen obed. Natančnejše podatke o izletu priobčimo še v prihodnji številki in drugem dnevnem časopisju. Narodno delavstvo! Slovenci iz Trsta 'n okolice ! Vabimo vas torej, da se ude- ležite tega izleta v čim največjem številu, da tako vrnemo svojim dragim bratom v Puli njihovo bratsko ljubezen, ki jih je svoj čas privedla v tako veličastnem številu k nam, da praznuje z nami praznik razvitja naše modre zastave ! Udeležite se tega izleta, da se v bratskem objemu z našim bratskim, toliko zatiranim hrvatskim narodom v Istri navdušimo za naše skupne ideale, da se navdušimo za naše nadaljno skupno delo v blagor našega naroda, v blagor našega delavstva ! Zlasti pa se tem potom obračamo na slavna narodna društva, da se v čim najobilnejšem številu priključijo Narodni Delavski Organizaciji ta dan in tako dajo svojim članom priliko, da se udeleže te velike manifestacije narodnega delavsta. Posebno vabimo narodna pevska društva, da polete z nami vred v Pulo, kjer bodo imela priliko, da pred tisoči in tisoči slovanskega ljudstva proslavijo našo lepo pesem slovansko ! Narodno delavstvo ! Slovenci iz Trsta in okolice ! Dan 7. avgusta bodi naš dan, dan ponovnega pobratimljenja med sloven skim in hrvatskim delavskim narodom ! One 7. avgusta torej v Pulo! ODBOR N.. D. O. • ZVEZA " JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV. Za naše pravice! Tov. BuHva^J je nadaljeval: Nemci napredujejo zelo hitro, zlasti je to videti pri severni in pri severozapadni železnici, kjer se v smislu § 5 službene pragmatike na vse mogoče načine odrivajo slovanski uslužbenci, dasiravno je, kakor že rečeno, to postopanje popolnoma nezakonito in se nEm na tak način ropajo naše pravice. Ako bo šlo tako naprej in če se najodloč-nejše ne upremo takemu ravnanju, bodo Nemci dobili tako premoč, da nam bodo gospodarili vselej in povsod in da se ko-nečno ne bo smela pri železnici Spregovoriti niti besedica več v slovenskem ali češkem jeziku. Prišlo bi tako daleč, da bi mi morali sprejeti vse, kar bi nam narinili Nemci. Toda tega pač ne bomo storili, upreti se hočemo z vsemi svojimi močmi temu protizakonitemu počenjanju Nemcev! (Odobravanje!) Prepričan sem, da tega šovinističnega postopanja Nemcev pač nihče ne more odobravati. Najortodoksnejši socialni demokrat ne more zanikati, da to ravnanje Nemcev ni protipostavno, najortodoksnejši socialni demokrat ne moro reči, da bi bilo to pravično, da naj imam jaz kot železniški delavec, zato ker sem Slovenec ali Čeh, 20 ali 30 stotink manj plače, kakor pa Nemec pri istem delu, ki se največkrat masti z boljšo plačo ob lažjem delu. Ravno tako je tudi pri definitivnem nameščanju. Nihče ne dobi dekreta, dasiravno služi že morda celih 10 let, ako ni dokazal, da zna nemški, dokler se ne nauči nemški, dočim pa Nemcu takoj dajo dekret, ne da bi mu bilo treba dokazati, da zna delati, temveč da je le pogledal v instrukcije, in potem je že z dvemi ali tremi leti definitivno nameščen. Za Nemca je stvar tudi lažja pri izpitih, ker vendar zna jezik, v katerem se dela izpit, nemščino, dočim pa je za Slovana, dasiravno razume in zna svoj posel mnogo boljše, kakor pa Nemec, veliko težavnejše, ker se ne more tako dobro izraziti v nemščini, in marsikdo propade pri izpitu le zato. Kolikokrat se potem dodaja, da mora biti potem tisti Slovenec, Čeh ali Hrvat, ki je Nemca uvajal v službo, zaostati, da učenec prehiti svojega učitelja in mora potem biti učitelj pokoren svojemu učencu, to pa samo zato, ker je prvi Slovan, drugi pa Nem-c! (Živahno pritrjevanje!) Mi vsi čutimo ta sistem germanizacije, ki pa gre celo tako daleč, da slovanski železniški nameščenci, pa naj bodo tudi še tako izborno kvalificirani in naj bodo uradniki, uslužbenci ali delavci, tudi če znajo nemški, tudi če so celo boljše kvalificirani kot Nemci, vendar ne dobe primernih mast, zlasti pa ne službe pri centralah, in to edino le zato ne, ker so Čehi, Slovenci, sploh Slovani, ker niso Nemci ! Koliko postaj je, zlasti na severnem Češkem, kjer so nameščeni večinoma sami Nemci, ki so skoraj popolnoma izrinili slovanske uslužbence, k|er se je naravnost skoraj tepsti treba z ministrstvom za vsako mesto pri železnici. Ako imajo Nemci pravico zahtevati, da naj so pri želznici v nemških krajih nameščeni nemški uradniki in nemški uslužbenci, zakaj ne bi imel češki narod enake pravice tudi za svoje ozemlje ! Ali te pravice naj bi ne imel. ker tako veleva nemški „volks-rat“, ki bi najrajši izrinil povsod tudi češke delavce, samo če bi jih mogel nadomestiti z nemškimi. Take so torej razmere pri železnici (n proti tem razmeram moramo protestirati vsi kakor en mož. (Živahno pritrjevanje !) Proti temu sistemu se moramo boriti z vsemi svojimi silami in povsod, saj je povsod enak. Ia dobro je, da v tem boju nismo sami, saj smo tu složni vsi, severni ia južni Slovani, saj nismo mi Čehi sami, saj ste z nami tudi vi Slovenci in Hrvatje, a z nami so tudi naši bratje Poljaki! (Burno odobravanje !) Ako se še ni drugje, se je torej tu pokazala slovanska vzajemnost, o kateri se je že toliko razpravljalo pri zeleni mizi, a brez pravih uspehov, in to v praksi, kar je največjega pomena. Naj tudi ta medsebojna pomoč ne obstoji morda v skupni stavki ali skupni pasivni resistenci, železniško ministrstvo in naša avstrijska vlada bodeta morala imeti že rešpekt pred tako veliko armado tesno združenih slovanskih železničarjev. Govornik veruje v konečno zmago, do katere more privesti ta vzajemnost slovanske železničarje, ako se vsi oprimejo te misli. Saj vendar ste' jejo Slovani v Avstriji 16 milijonov, Nemci pa samo 10 milijonov, in tembolj, ko tudi slovanski železničarji ne zahtevamo nič nesmiselnega, nič nezakonitega, saj ne zahtevamo nič drugega, kakor edino le p o • polno ravnopravnost z Nemci, In .za to ravnopravnost se bomo borili do skrajnosti, dokler ne zmagamo ! (Živahno odobravanje!) Velikanskega pomena je zato za nas ljudsko štetje, ki se izvede letos. Tu pojde za naše narodne manjšine, kjer bo šlo za vsakega posameznika, kjer ie treba varovati vsakega posameznika. Tu pač ne gre, da bi mi držali roke križem, ko Nemci delajo z vsemi svojimi močmi. Pokazati moramo, da ne nazadujemo, temveč da napredujemo ! Pokazati moramo, da imamo Slovani večino v Avstriji, da nam gredo zato tudi naši večini primerne pravice. Vsak nazadek bi Nemci izkoriščali proti nam in zato je treba, da storimo vsi v v polni meri svojo dolžnost. Izvesti se namerava tudi reorganizacija državnih železnic. Nemci bi seveda hoteli, da bi se ta reorganizacija izvedla tako, da bi ostale razmere pri starem, dočim pa mi Slovani zahtevamo reorganizacije, ki bi odgovarjala dejanskim razmeram. Nemci naj se tu pač ne sklicujejo nato, češ da so kulturnejši narod, da jim gre kot takim več pravic, saj je dokazano, da je n. pr. med Nemci 8°/0 analfabetov, dočim jih je med Cehi samo 6°/0, da so torej Čehi v tem oziru kulturnejši od Nemcev. Reorganizacija se ne sme izvesti tako, da bi mi Slovani izgubili kaj vsled nje, ne zahtevamo tudi, da bi nam prinesla premoč, dasiravno bi imeli pravico zahtevati to, temveč zahtevamo le, da po reorganizaciji pride tudi slovansko železniško uslužbenstvo v boljši položaj, da dobi mesta, ki mu gredo in kolikor mu jih gre, obenem pa da odgovarja zahtevam trgovine in industrije. Glavna napaka sedanje železniške uprave je centralizacija. V se glavne železniške institucije, vsi osrednji uradi, vse je na Dunaju, vse železnice, celo tudi take, ki niti ne dotikajo Dunaja, imajo svoje centrale na Dunaju, kar Dunaj in Nižjeavstrijsko silno obogatuje, saj to nosi Dunaju najmanj 28 milijonov davščin, dočim druge dežele nimajo ničesar in gospodarsko vedno bolj in bolj propadajo. Centralizacija nam torej silno škoduje, zato pa tudi zahtevamo namesto centralizacije decentralizacijo. To zahtevajo Čehi in tudi Poljaki in to pred vsem z ekonomičnega stališča in bilo bi to enako v korist tudi drugim deželam. Vsaka dežela, kjer je izhodišče železnic, naj ima svojo osrednjo železniško upravo I To bi se obneslo tudi tehničnem oziru, odgovarjalo bi dejanskim razmeram in potrebam prometa, trgovine in industrije, a bilo bi tudi v korist ren-tabilitete železnic samih. Stvar bi se gotovo obnesla mnogo boljše, kakor pa se obnaša oni „sistem štedenja“, kakor so ga v zadnjih časih začeli uvajati pri državnih železnicah, da varčujejo le pri osobju, da na vseli kon-v cih in krajih znižujejo število uslužbencev, da bi se na tak način našel kak vinar, s čimer pa spravljajo uslužbence v nesrečo in ječo, na drugi strani pa razmetavajo denar za najnepotrebnejše stvari. Reorganizacije, ki bi še poslabšala te razmere, seveda nočemo, temveč izvrši se naj reorganizacija tako, da železniška uprava ne bo tako konplicirana, kakor je sedaj, da upravni aparat ne bo tako velik, saj le obremenjuje in zavira poslovanje. Sedanja uprava je vse preveč birokratična, saj se uporabljajo celi kupi papirja, ki včasih • stanejo več, kakor je vredna stvar sama, in to samo, da je stvar v aktih. Stvar postaja včasih naravnost smešna in takih smešnosti ni treba več. Naj se odpravi to in modernega komercijelnega duha v železniško upravo ! 'Tako razumemo mi reorganizacijo državnih železnic in take reorganizacije tudi zahtevamo ! (Odobravanje !) Radi bi vedeli, ali so teh nazorpv tudi jugoslovanski železničarji, in zato so prišli odposlanci čeških železničarjev v Trst. Na kongresu lige se bo razpravljalo o tej stvari v povedanem smislu, v čemer se strinjajo 8 Čehi tudi Poljaki. Takih važnih vprašanj je še več in tudi o njili se bo razpravljalo na kongresu lige, tako n. pr. tudi o socialnem zavyovanju, katero vprašanje se prav sedaj ventilira. Dela se namreč nato, .da bi se tudi železničarji podredili splošnemu zavarovanju, proti čemur pa se železničarji upravičeno upiramo, ko imamo že svoi lastni provi-zijski, penzijski institut in bi nam bila ta izprememba edino le v škodo. Prepričani Narodno delavstvo! Dne 7. avgusta v Pulo! smo namreč, da bi nam ne dali, kar nam gre, in zato bomo šli tu z vso odločn&stjo. v boj za naše pravice! (Odobravanje!) Gospodje, ki hočejo uvesti to izpremembo, pravijo sicer, da bi tu ne bili prizadeti starejši železniški uslužbenci, ki so bili pri železoici že prej, predno se uvede ta novi zakon, temveč le oni, ki vstopijo pozneje. Toda tudi temu se moramo upreti z vsemi našimi močmi, kajti naši otroci, so to. ki pridejo za nami, in nikakor ne smemo pripustiti, da bi bili oškodovani. Zato pa moramo alarmirati proti tej nakani vso delavsko javnost ! Ugonobiti se ne damo ! (Odobravanje !) Toliko torej o vprašanju reorganizacije državnih železnic in o jezikovnem vprašanju pri železnici ! Obširno se bo o teh stvareh razpravljalo na kongresu lige, ki se vrši meseca septembra v Pragi, in zato vas prosim, velespoštovani bratje, da pridete tedaj v našo Prago, da pridete v čim najobilnejšem številu, da vam ob tej priliki izkažemo vso svojo veliko bratsko ljubezen. Pričakala vas bo vsa češka javnost, zlasti pa naša narodna socialna stranka, ki vas najbolj ljubi. Da se torej vidimo v zlati Pragi, ' vam kličem svoj bratski „na zdar!“ (Dolgotrajno burno odobravanje!) Predsednik shoda, tov. Zorec, seje nato v imenu -Društva jugoslovanskih železniških uradnikov41 in Z. J. Ž. najtoplejše zahvalil zastopnikom čeških železni čarjev za njihova poročila ter otvoril debato o vseh treh točkah dnevnega reda. K besedi se je nato priglasil podpredsednik Z. J. Ž., tov. Škerjanc, ki je poudarjal, da tudi Z. J. Ž. pozdravlja s srčno radostjo češke goste, pa tudi s ponosom, saj kaže vse njeno dosedanje delovanje in prav posebno tudi današnji shod, da so se zelo zmotili tisti, ki so ji prerokovali skorajšnjo smrt, saj kaže prav ta shod, da je pač nihče več ne bo spravil s sveta. Večkrat se je že poudarjalo in tudi resnica je, da tvorijo železničarji elito delavstva, in narod, dokler mu manjka prav to delavstvo, se ne more smatrati za popolnega. In prav zato tudi Z. J. Ž. ni prazna, temveč jako važna, resna stvar. Ni se namreč ustanovila Z, J. Ž. iz kakšnih športnih namenov, temveč da ohrani železničarje svojemu narodu, da jim pa tudi v času skupnih ali pa tudi posameznih potreb nudi varno zavetje, da varuje in brani pravice jugoslovanskih železničarjev, ali posameznika ali pa celote, na njihovih domačih tleh. Saj je vedno pripravljena, da po svojih najbolših močeh, z vso onemo pomaga svojim članom do njihovih pravic, da jim zboljša njihovo včasih res neznosno stanje. Z. J. Z. je res že lepo napredovala, ali to naj nam ne zadostuje. Da bo naš napredek še večji, posnemajmo brate Čehe v njihovem delovanju. Res nas je že lepo število, srce se nam lahko veselja smeje, ko vidimo v našem krogu že toliko narodno čutečega železničarstva, a koliko jih je še, ki dtlajo tlako tujcu. Kako pač moremo potem zahtevati od tujca, da naj priznava naše pravice, ko se sami ne pobrigamo zato, da bi se nam priznale. Naših pravic, naših narodnih pravic zahtevamo na svojih domačih tleh. Toda ni to naša edina zahteva. Naše organizacije namen je tudi, da v gmotnem oziru pomaga svojim članom, da jih dvigne tudi gospodarsko, kajti res je, kar je rekel tov. Bufival, da se more le gmotno krepko ljudstvo dvigniti tudi na kulturnem polju. Da se pa to uresniči, je treba agitacije od moža do' moža, da se vsi jugoslovanski železničarji združijo v Z. J, Ž. Koliko slovenskih železničarjev je še, ki niso člani nobene organizacije. Ako te pridobimo, je bodočnost naša, Tedaj se pač ne bo nihče več drznil psovati slovenskega železničarja z „windischer Hund“ in drugimi takimi psovkami in jugoslovanski železničar bo prišel do svojih pravic. Tedaj pač, ali nikakor pa ne sedaj, kar tako žele naši nasprotniki, lahko razpade Z. J. Z., kajti potem je storila vso svojo dolžnost in dosegla svoj namen! (Odobravanje!) Govoril je na to še tov. Ivan J a k-1 i č, ki je povdar/al, s kako dvojno mero se meri pri železnici. Nemcu vse, Slovencu nič; Nemcu, če je še tako neumen, dobro službo in nič dela, Slovenec naj pa le nosi vreče in vozi kareto. In vendar teče železnica od Trsta do Maribora in Celovca po slovenskih, po naših tleh ! In to bi tudi ostalo vedno tako, ako bi slovenski železničarji še vedno hodili v ulico Boschetto, ako bi si ne bili s češko pomočjo ustanovili svoje, lastne narodne železničarske organizacije. Ali nekaj manjka tej organizaciji, da bi bila taka, kakor je češka: pri Čeli ih ni nobene raz- like med u r id h i k o ih, p o d uradnikom,- uslužbencem in delavcem, vsi sp enaki! tako bi moralo biti pri nas! Naša organizacija bo dosezala le tako svoj namen in tedaj, ko bo vsak železničar od Trsta pa do Maribora in Celovca njen član. (Odobravanje !) Ko je prečital predsedoik na to brzojavni pozdrav ljubljanske podružnice „Dru-štva jugoslovanskih železniških uradnikov«, je prevzel predsedstvo tov. Škerjanec in tov. Zorec je v krepkih besedah ožigosal nesramni boj, ki ga je začel zagrizeni nemški nacij onalizem proti narodni železničarski organizaciji, zlasti pa nem-škonacijonalne železničarske organizacije, ki so na naravnost nezaslišan način začele hujskati proti jugoslovanskima organizacijama in podlo denuneirati posamezne člane teh organizacij. Sprejeta je bila na ti ob burnem odobravanju soglasno sledeča RESOLUCIJA; »Slovanski železničarji, učlanjeni v »Društvu jugosl. železniških uradnikov« in v »Zvezi jugosl. železničarjev«, zborujoči dne 14. julija 1910. v Trstu ogorčeni obsojamo gonjo nemško-nacijonalnih poslancev in strupeno pisavo zagrizenega nemškega časopisja, ki se v svojem narodnostnem fanatizmu drznejo izpodkopavati delovanje naših stanovskih društev in nesramno denuncirati tovariše odbornike naših podružnic : protestiramo proti grdbmu- početju imenovanih' činiteljev, ki se ne sramujejo sejati kali strankarsko-poli-tičnih prepirov v strogo strokovne železničarske organizacije ; poudarjamo slovesno, da vidimo prejkoslej v svojih, na narodni podlagi temelječih železničarskih organizacijah edino obrambo svojih stanovskih, in narodnih interesov ter izjavljamo, da vse nečedne mahinacije, narekovane po sovraštvu ger-manistične megalomanije, ne bodo mogle nikdar ustrašiti in zlomiti našega delovanja za blagor stanu in naroda.« Nato je češki tov. H a v el k a poudarjal, kako so se češki tovariši prepričali, da je tudi na jugu nemški »volksrat* pravi gospodar pri železnici, za kar so najboljši dokaz Jesenice, kamor je prišla germanizacija edino le po železnici. Tega pač ne moremo in ne smemo dopustiti, ne damo se na tak način preganjati. Za ta odpor pa je nujno potrebna krepka organizacija in zato naj se jugoslovanski železničarji le čim najožje oklenejo svoje organizacije, pa tudi organizacije vseh slovanskih železničarjev, in ž njo obenem pa velike slovanske demokratične misli, katera edina nam vsem skupaj zagotavlja uspeh. In ne se ustrašiti, ako se ta uspeh ne pokaže takoj, kajti to vemo vsi, da je treba dela, dolgega in vztrajnega dela, da je šele potem uspeh gotov. Trdni moramo biti kakor jeklo, nihče naj ne pozabi, da ga je rodila slovanska mati, potem bomo pač dosegli svoje cilje! »Burno odobravanje !) H koncu je predsednik shoda tov. Zorec še enkrat izrekel prisrčno zahvalo češkim tovarišem na njihovem po-setu in njih poročilih, ravno tako pa tudi navzočim za tako mnogobrojno udeležbo ter nato zaključil ta velepomembni shod. Po shodu se je vršil v gostilni N. D. O. komerz, pri katerem je predsednik N. D. O. tov. dr. Mandič pozdravil češke goste kot hišni oče in se je izrekla potem še marsikatera navdušena beseda. Govorili so češki tovariši posl. Bufival, Machek in Havelka ter dr. Rybaf in tov. Jaklič. Le prehitro je minil čas, da so se morali češki tovariši posloviti od nas, a poslovili smo se s trdno obljubo, da se v čim največjem številu vidimo meseca septembra v Pragi na kongresu lige, da tam še bolj utrdimo bratske vezi, ki nas vežejo že sedaj. Zato pa tudi zaključimo svoje poročilo s pozivom : Jugoslovanski železničarji! Meseca septembra v zlato Prago za naše pravice! zjž— Kongres lige slovanskih železničarjev se vrši v Pragi dne 10. II. in 12. septembra t. I. Tovariši člani Z. J. Ž. ! Komur je le količkaj mogoče, naj se udeleži tega za vse slovansko, zlasti pa za naše jugoslovansko železničarstvo tako važnega kongresa. Prosimo pa one naše člane, ki se nameravajo udeležiti kongresa, da nam to javijo čim prej, da moremo o številu udeležnikov obvestiti naše češke tovariše. Ako člani žele kakih tozadevnih pojasnil, jim je vodstvo Z. J. Ž. vedno radevolje na razpolago. zjž.— Škandaložne razmere v signalni delavnici c. kr. drž. železnice v Trstu. Prav malo ali pa skoraj nič se ne sliši od nas iz signalne delavnice. Drugi ljudje mislijo pač, bogve kako dobro nam gre, ter nas mogoče tudi zavidajo radi tega. Da pa temu ni tako, hočem tu javnosti pojasniti, kako rajsko \veselje je pri nas. Bila je namreč signalna delavnica zasebna do lanskega leta. Tisti čas je bilo še mogoče izhajati, ker smo imeli res tudi take predstojnike, ki so razumeli, da delavec ni živina. Danes so pa druge razmere, od kar smo prideljeni slavni c. kr. vzdrž. sekciji drž. žel., ali kam pravzaprav spadamo, saj sami ne vemo, ker se je že večkrat pripetilo, da je moral eden ali drugi od delavcev raj-žati od Poncija do Pilata, ako je potreboval kaj od železnice. Nihče ga ni hotel poznati. Seveda, kadar ima kak delavec kaj plačati, tistikrat ga hitro dobe, da mn odtegnejo od plače. Sedaj seveda nimamo več trstih predstojnikov, kakor smo jih imeli poprej, ker so zopet predstavljeni kam drugam. Dobili smo pa potem zagrizenega Nemca, za „Werkmeistra«, ki sliši na ime Naufock. Ta mož se je že prvi dan začel šopiriti, kakor kak petelin, ter je hotel takoj vse preurediti, seveda na škodo delavcev. Mislil je ta mož, da bi spravil kar na kratko vse, prejšnje de-, lavce proč ter bi potem nastavil „frišne“, seveda same Nemce, da bi jih po svojem zistemu »abribtal«, kajti to se je takoj videlo, ker se je večkrat izrazil proti kakemu delavcu : „če vam ni prav, p«, kar bežite, tam so vam vrata!" Tudi s »klofutami« ni varčeval, kajti marsikateremu jo je že obljubil in enega imamo med seboj, ki jo je zares tudi občutil. Delavec je danes 22’ let star in tudi vojaščino je že doslutil in rokodelstva- se je izučil, ali sedaj je bil tako srečen, da je moral pokusiti klofuto g. „ Werkmeistra« nemškega kulturonosca Naufneka. Seveda delavec ni hotel napraviti daljnih korakov, ker je preveč tih in miroljuben ter ima skrbeti za svojo mater, sestre in brate — Sedaj Vam pa povem, kako je z našim službenim razmerjem. Gospod »AVerkmei-ster« ako le more, bi takorekoč »pojedel" delavcu kako dijeto (Zehrgeld). To je njegova parola: Od delavstva zahtevati, da dosti in še več dela, a za plačilo jim ni treba nič ali pa prav malo. Ge hočejo bodo že delali, če ne, naj pa pocrkajo, kakor živina, samo da ostane za mene večja »premija« ! (Pride še.) zjž.— Iz Krat|ja nam poročajo: K veselici* ki jo je priredila pretekli mesec naša podružnica Z. J. Ž., je prispel iz Karlovih varov na češkem sledeč brzojavni pozdrav : »V duhu z Vami Vas srčno pozdravljamo. Na zdar iz tujiue Vam kličejo tu zbrani Slovenci in Čehi, želeč Vam obilo uspeha in krepak napredek* — Mlakar, Repar, Fran Petrič, Milan Petrič, Fajdigu, Vojna, Suršek, Kovarik, Tiimlif, Šneberger." zjž.— Vnebokričeče razmere res vladajo pri c. kr. državnih železnicah. Vzemimo le čuvaje — 16 ur službe in nato samo 8 ur počitka! Pa se prigodi nesreča in kriv je potem ubogi čuvaj, ki se je mučil 16 ur v službi, se po tej dolgi službi nikakor ni odpočil, temveč zopet moral po 8 urah nastopiti službo. Da, po 8 urah! Tako samo pravijo gospodje z zlatimi ovratniki, ali drugače je v resnici. Vsaj eno uro pred nastopom službe mora človek pretrgati svoj počitek, da se pripravi za službo, a to bo menda vsakomur, ki količkaj človeško misli, umljivo, da človek, ki pride iz službe, tudi ne more kar pasti na postelj, kakoršen je. Ako računamo 6 ur pravega počitka, je že veliko. Ali je mogoče potem, da bi človek mogel tako opravljati službo, kakor zahtevajo predpisi! No, pa recimo, da bi bilo mogoče, ako bi vsaj v času službe opravljal samo delo, ki mu ga nalaga služba, toda ubogega izmučenega reveža uporabljalo še za vse mogoče druge stvari, zlasti ogibalni čuvaji so tu pravi siromaki, saj morajo opravljati poleg svoje službe še vsa mogoča postajna dela. In potem!! Vemo za slučaj, ko je prvi jutranji vlak vo*il skozi postajo, ne da bi se bil pokazal kdo od postajnega osobja. Seveda noč in dan služba, par uric počitka, ki nikakor ne zadostujejo, osobje izmučeno do skrajnosti, zatvornice odprte itd. In tu se potem pokaže vsa gniloba železniške uprave. Namesto- da bi pomnožila osobje, da bi se mogla služba opravljati redno, pa kaznuje uboge izmučence s tako trdostjo, de se že kar studi človeku, ki količkaj pošteno misli. Naj bi le poskusili gospodje, ki vlečejo pri ravnatelj- stvu svoje mastne plače zato, da, po jjjj ur na dan le mislijo, kako bi prihodnji 24 ur zopet brez škode za svoja viso spoštovana trupla »okol prinesli", n« bi jim bilo treba prav dolgega °a umreti, naj bi le poskusili delati službo v vročini, dežju, burji in snegu j potem »osem« ur počivati ! Menda b* j1 po teh osmih urah ne zbudilo, ako bi jjj poleg postelje treščili skupaj vsi vla » kar jih je na progi. — Te razmere 8 morajo odpraviti in Z. J. Ž. bo tudi * stavila vse svoje moči, da se odpravij i prej ue odneha ! Z iilteiiilM tria dela,. Po zadnjem izkazu urada za statistik? dela je v Avstriji iskalo dela v cel®1 89.394 delavcev. Izposredovanih je bil® vsem 45.707 mest, torej 51*1 °/0. To zu8c' torej padec. Velja pa to ravno tak? ® moškem, kakor o ženskem delu. Pri žen skali je to tem značilnejše, ker je po™, tega še vnatno padlo število žensk, * iščejo dela. Manjkalo je pred vsem “e’ Javnih moči za poljedelstvo in hišna dela-V poljedeljstvu je pripadalo na vsakih 1? delavskih povprašanj 126 ponudeb, v osobje za hišna opravila pa 116 ponudeb. " ozirom nato je imelo tu posredovanje dej* najlepše uspehe. Pri poljedelstvu je bu° n. pr. nameščenih 63'9 % delavcev, ki s® iskali dela, medtem ko je bilo nameščen1,11 v industriji samo 50'9° V industriji Je torej našla komaj polovica brezposlenfS?8 industrijskega delavstva dela, do čim J0 morala druga polovica i nadalje neprost0” voljno praznovati. Stem je karakteriziran položaj n8 trgu dela'v začetku leta. De la je naše šele v3-aki drugi delavec. P°' slabšanje razmer se je najbolj pokazalo v grafični, gostilničarski in točarniški obrti, v kameni im tekstilnih' industriji. V drug1,11 strokah so bile razmere ugodnejše, naj’ boljše v strojni in jeslvinarski obrti. mejna trgovina ni imela bistvenega vpli?a na trg dela. lev o z je sicer zrastel v prvib petih mesecih letošnjega leta za 47-9 mi lijonov kron, toda dobiček, izhajajoč z* delavstvo iz zvišane zaposlenosti, je n* drugi strani odtehtala draginja kruha i11’ jestvin sploh. Veliki uvoz pšenice je * ostalem bil povod, da se bilanca naše tr-govine kažejo znatno pasivne. V Nemčiji se' kaže trg dela mnog0 ugodnejši, kakor pa pri nas. Izjema j° edino le v stavbeni obrti in tekstilni in* dustriji. V železarski in kovinarski indu' striji se zaposlenost zvišuje. Isto velj® tudi za premogovno industrijo. V zadnjem času so izkazale obvezne bolniške blagajne* da je število obvezancev, torej v delu v nahajajočilo članov zrastlo za 44.348' oseb-Tudi uspeh nemških zavodov za posredovanje dela se očividno zboljšuje. Ako s1 še pomislimo k temu, da je nemški iz vol zrastel v prvem letošnjem polletju okrogle za 501 milijon kron, je razvidno, da nemški trg dela daje • delavstvu vedno večjo možnost zaposlenosti in zaslužka. Na Angleškem, se interesenti n® tožijo toliko na nezaposlenost kakor na nizke cene izdelkov. Delavske mezde so stitnjeue, ker je nezaposlenost padla. Strokovne organizacije so javile ‘uradm dela, da je nezaposlenost padla na 4 4°/0, medtem ko je iznašala lanskega leta 8'2.°/0; Razun bombaževe industrije izkazujejo vsi angleški industrijski proizvodi zboljšano zaposlenost. Delavstvo in tudi drugo prebivalstvo pa vzlic temu trpi vsled visokih davščin in draginje živil. Običajne junijske razprodaje niso izkazovale nikdar tako nizkih cen, kakor letos. Podražile so se tudi sirovine vsled spekulae je. Razveseljivo je, da je v bombaževi industriji angleški prišlo v zadnjem, času do sporazumljenja med delodajalci in delavci. Delodajalci so se zavezali, da za dobo pet let no znižajo mezde, če delavstvo ne bo v tem čas J zahtevalo zvišanje mezde. S- tem je bilo angleško gospodarsko ž.vljenje rešeno težkih potresljajev, kar gotovo povede k nadaljm utrditvi anghškega trga dela. Na Francoskem so delavski sin* dikati javili uradu dela, da je nezaposlenost njihovega članstva padla o 1 S’5 n» 5 6°/0. Zaposlenost se je zvišala v stavbenih obrtih in nekaterih vejah tekstilne industrije. Slabo so zaposlene bombaževe predilnice. Keramika je zadovoljivo zaposlen® in ravno tako tudi kovinarstvo. Splošno se gospodarsko življenje na Francoskem ra?" vija povoljno. Izvoz se je zvišal v prvih treh mesecih letošnjega leta za 13.1 6 m«' lijonov frankov. Letošnji trgovinski prome* nadkriljuje lanskega, prejemki francoskih železnic se razvijajo postopno, industrija v celi državi uspeva povoljno in se razmere če zboljšajo, ko bo končana letošnja žetev. Gospodarski položaj v Združenih državah severoameriških, ki je tudi podlaga razmeram na trgu dela, je sledeč: strokovnjaki cenijo letošnjo žetev na 5 milijard bušljev, torej za 300 milijonov bušljev več kakor lanskega leta. To bi značilo neprecenljivo osveženje celega gospodarskega življenja v Zedinjenih državah. Sicer pa je podlaga današnjega gospodarskega življenja v Zedinjenih državah itak tudi zdrava, ker se država nemalo trudi, da bi se gospodarske razmere ustavile. Vzlic temu pa delavske razmere niso najugodnejše, ker se je v nekaterih strokah proizvajanje skrčilo. Za označenje razmer je pomembno, da se je v zadnjem upravnem letu, ki je končalo z mesecem junijem, priselilo v Združene države 1 mil. 1 41.000 oseb, večinoma delavcev. Mednarodni trg dela kaže torej povsod znatno zboljšanje, ali pa vsaj ne kaže poslabšanja, edino le pri nas v Avstriji vse nekako nazaduje. Je pač res naša država znatno zaostala za drugimi in to gotovo največ zato, ker se ima vlada pri nas čas brigati za vse mogoče upotrebne stvari, samo ne zato, kako bi se delavstvu zboljšal položaj. In če še pogledamo k nam v TrBt, moremo ponavljati edino le to, kar smo poudarjali že mesece in mesece, da je letošnje leto za tržaško delavstvo naravnost strahovito slabo. Promet že leta in leta v poletnih mesecih ni tako zelo oslabel, kakor letos, in če jesen ne prinese zboljšanja, potem bo delavstvu v resnici obupati. Tolažimo se torej vsaj z upanjem, da jesen vsaj kolikor toliko iz-premeni položaj na boljše. Domače vesti. d.— POZOR! Vsi oni, ki so prejeli od N. D. O. vozne listke za razprodajo, se poživljajo, da se v četrtek, dne 4. avgusta, zvečer ob 3. uri udeleže seje v prostorih N. I). P. v ulici Lavatoio in tu izroče prejeto voznino ter nerazprodane vozne listke. Od 5. avgusta naprej se prodajajo vozni listki edino le v uradu N. D. O. ul. Lavatoio št. 1. iu pri ge Bičkovi v Narodnem domu! d.— Naše vrle okoličanke se udeleže izleta v Pulo v svoji krasni starodavni narodni noši. Prepričani smo, da bodo prav one v največji okras našega izleta in zato jih le prosimo, da se ga udeleže v čim največj m številu. Pripom nimo še, da imajo ženske v narodnih nošah na parniku prost vstop v II. razred ob plačani voznini za III razred. d— Ljubljanska N D. O. je imela v soboto, dne 23. t. m. svoj občni zbor, katerega se je udeležil strokovni tajnik N. D. O. v Trstu tov. Ekar, da poroča na njem o izpremembi glavnih pravil N. D. O. v Trstu, organizacijskem Statutu, podpornih zakladih in Statutu mladinske organizacije. Po vsestranskih pojasnilih društvenega tajnika tov. Škrlja in strokovnega tajnika se je odobrila izprememba glavnih pravil, odobril organizacijski Statut, Statut podpornih zakladov in mladinske organizacije. Stem da je ljubljanska N. D. O. sprejela izpremenjena pravila tržaške N. D. O. je sama po sebi prenehala biti samostojna centrala in se je podvrgla osrednjemu vodstvu v Trstu. Tako je torej vsa N. D. O. po vseh jugoslovanskih deželah enotno organizirana in se je dosegla toliko zaželjena enotnost. Kakor hitro torej potrdi ministrstvo izpremenjena pravila N. I). O., kar se vsekako zgodi tekom meseca avgusta, bo poslovala v vseh teh deželah ena N D. O. s centralnim vodstvom v Trstu. V posameznih deželah bodo poslovali deželni centralni odbori kot upravne oz. nadzorovalne instance vseh v dt želi se nahajajočih podružnic ia skupin, ki pa bodo imeli vrhovno vodstvo v osrednjem izvrševalnem odboru v Trstu. Kakor rečeno, tekom meseca avgusta se je z gotovostjo nadejati potrditve glavnih pravil in z začetkom meseca septembra se začne s preorganizacijo, katera mora biti, ako je v članstvu le ko ičkaj dobre volje, v temelju dovršena tekom enega meseca, v. K e y e r, za odbornike pa sledeči tovariši: Vad-njal, Bevk Ernest, Bavčer Fort., Kompare Fr, Ergaver Krist., Ergaver Ant., Bu-dibna Jos., Nusd rler Fr , Repič Al., Stibil Peter in Brecelj Ant.; za namestnike: Ž'gon Angelj. Ferjančič J., Krtov Iv. ; za nadzornike: Žigon Ant., Ergaver Fr. in Dietz Jos.; za namestnika: Batič Štef., Budihna Ant.; za pregledovalca računov: Vadnjal in Dietz Jos. Nato je podal predsednik besedo tov. strokovnemu tajniku E k a r j u, da poroča o preorgani/.aciji N. D. O. Poročevalec je pred vsem sporočil navzočim pozdrav društvenega predsednika tov. dr. Mandiča (burno odobravanje in živio klici) in je nato podrobno razpravljal o izp.emembi glavnih pravil, organizacijskem Statutu in pravilih podpornih zakladov. Končno je z ozirom na razmere v Ajdovščini in Šturijah ponovno izjavil, da N. D. O. j e in ostane nepolitično društvo, ustanovljeno edino lev obrambo delavskih koristi, da se nikakor ne vtika v po litičnostrankarske stvari, da pa ravno tako odločno zavrača vsak poskus, da bi se tako strankarstvo zaneslo v njene vrste. Izven N. D. O. naj vsak delavec živi svojemu političnemu prepričanju,v N. D. O. pa poznamo samo slovenske delavce, ki se bore za svoj kruh na svojih domačih slovenskih tleh. Poživljal je delavstvo, zlasti pa ženstvo, da se trdno oklene N. D. O., kajti N. D. O. bo v slučaju potrebe poznala edino le s*oje člane. Kdor ni organiziran, naj ne pričakuje od N. D. O. niče s a r 1 Razmere v ajdovski tovarni se obračajo zopet na slabše in N, D. O. bo morala v kratkem zopet poseči vmes, toda brigala se bo tu le za svoje člane. Komur je torej na tem, da bo obvarovan škode, naj ostane zvest član N. D. O. — Odobrila se je nato ob splošnem odobravanju izprememba glavnih pravil in organizacijski štatut, ni se pa sprejel obvezno podporni zaklad, ker je delavstvo itak vse včlanjeno v podpornem društvu, izreklo pa se je delavstvo za sprejetje obrambnega zaklada. Ko je strokovni tajnik še zagotovil de lavstvo, da se v drugi polovici avgusta skliče v Ajdovščini javen shod, na katerem bo poročal tov. dr. Mandič, je predsednik zaključil ta tako lepo vspeli občni zbor, ki bo imel za ajdovsko delavstvo gotovo tudi najboljše uspehe. d— Na razna vprašanja, kaj je z otroci, ali imajo prosto vožnjo pri izletu v Pulo itd., odgovarjamo, da je naše mnenje, da je najboljši, da pri takih prireditvah otroci ostanejo doma. Ne mislimo tega morda zato, češ ker bi se bali kakih neljubih dogodkov v Puli, ne, kajti prepričanijsmo, da se bo cela prireditev izvršila v najlepšem (redu, vprašamo pa starše: alisejim ne smilijo ubogi o tr očiči?t Odhod parnika je določen točno ob 5. uri zjutraj. Vstati je torej treba že par ur prej. Potem peturna vožnja po morju, ki je odrastlemu človeku gotovo v zabavo, ne pa otroku, kateremu že najlahnejše gibanje ladje lahko povzroči neprilike. Naval občinstva v Puli bo gotovo velikanski, gnječa itd., in tu vmes še z utrujenimi otročiči! Ogledovanje mornariškega arzenala in drugih znamenitosti mesta — zopet par ur hoje. Edino, kar bi bilo za otroke, je popoludanska veselica, in tu hočete, da se zabava otrok, ki je vstal zjutraj ob 3. in se že mučil celi dan. Končno pa še ponoči zopet peturna vožnja nazaj v Trst. Upoštevaje vse to, je pnšla N. I). O. do prepričanja, da bi bilo pač najboljše, ako izletniki starši tudi sami uvidijo to in puste otročiče doma, namesto, da bi jih mučili celih 24 ur, zraven si pa tako sami sebi tudi naprtili skrb in sitnosti. Z ozirom nato tudi N. D. O. ni določila nikakih voznih cen za otroke, kajti mladina, katera brez škode vzdrži neprilike tako velikega izleta, je itak že toliko od-rastla, da je treba zanjo plačati celo vo-nino. Pripomnimo naj tu, da ne pozna železnica pri posebnih vlakih nikakih znižanih cen za otroke in da imajo prosto vožnjo le otroci izpod 4 let starosti. To liko torej na razna vprašanja. d— Socialnodemokratlčni izlet v Trst, ki so ga prošlo nedeljo priredili ljubljanski in goriški socialni demokrati, je bil pač vse kaj drugega, kakor pa dokaz socialno demokratične moči. Ne vemo, ali je bilo vseli izletnikov kaj več, kakor pa 700. Z ljubljaaskim posebnim vlakom, pravijo, da je prispelo okrog 600 izletnikov. Recimo, da je ta številka prava, no, toda vprašati je treba pri tem, koliko socialnih demokratov je bilo med temi 600 izletniki. Saj smo poznali celo vrsto izletnikov, ki so le uporabili ugodno priliko, da si vsled znižane vožnje poceni ogledajo Trst. In kako klavrno se je izkazala tržaška socialna demokracija ! Na kolodvoru je izletnikov pričakovalo komaj 150 ljudi. In tu ni bilo nikake navdušenosti, prav ničesar. Takoimenovanih ..slovenskih* socialnih demokratov ni bilo, a italijanski so pač italijanski in vidijo v svojih slovenskih sodrugih tudi le — „ščave“, ki so jim dobri le za štafažo, za drugega pa nič. Sprejem na kolodvoru torej silno klavern. Izletniki, kolikor jih ni že s kolodvora izginilo po mestui so šli potem v ul. Bo-schetto, kjer so se vršili pozdravni nagovori. Priznati moramo, da so bili slovenski socialni demokrati v svojih govorih taktni, niso nikogar napadali, pač pa je čutil italijanski sodrug Pittoni potrebno napadati slovensko tržaško delavstvo, t sti Pittoni, ki je le s pomočjo slovenskega delavstva zasedel stolček državnega poslanca. Ravno tako klaverna, kakor je bil sprejem, je bila tudi vsa ostala prireditev. Izletniki so bili naravnost razočarani in čuti je bilo bridkih pritožeb. Na eni strani so se pritoževali slovenski sodrugi nad direktnim preziranjem s strani italijanskih sodrugov, Nemce pa smo čuli zabavljati nad obemi skupaj. Naravnost škandalozno zanikrne pa so se pokazali tržaški sodrugi pri veselici pri Bergerju, kajti ne vemo, ali jih je bilo toliko navzočih, kakor pa izletnikov. In potem to petje! Da ni bilo zbora ljubljanske »Vzajemnosti*, ki je dovršeno zapel par pesmi, bi bili ljudje pobegnili z veseličnega prostora. In nikjer nikakega navdušenja, ničesar, kar bi kazalo, da so tu ljudje enih misli, enega prepričanja. Izletniki so se sami zabavali med seboj, in če je tupatam padel kak „evviva“ za »com-pagni sloveni", je bilo to le radi lepšega. V srcu so si pač mislili italijanski sodrugi: kateri vrag vas je neki prinesel v naš italijanski Trst! Zato se pač nikomur ne bo zdelo čudno, da je veliko socialnodemo-kratičnih izletnikov poiskalo zabave v strogo narodnih gostilnah med narodnim občinstvom, da so prišli celo v »Narodni dom“ in v gostilno N. D. O., kjer so se prepričali, da so njihovi »nasprotniki-narodnjaki* pač preeej boljši ljudje, kakor pa tržaški ničmanj narodni italijanski sodrugi. In zvečer so odhajali. Prvi so odšli Goričani, ki so grede mimo »Narodnega doma“ hoteli uto-lažiti svojo jezo nad lastnimi sodrugi stem, da so parkrat zakričali „abbasso“ »Narodnemu domu“. No, »Narodni dom1' vzlic tem klicem stoji tudi danes še popolnoma trdno. Ljubljančani so odhajali morda uro pozneje popolnoma mirno. Svetili so si z rdečimi lampijoni in spremljala jih je godba, par sto tržaških sodrugov in seveda neizogibna tržaška mularija. Klaverno, kakor so prišli, so tudi odhajali. Četrt ure za množico smo končno videli odhajati tudi generala Kristana, za katerega seveda ne gre, da bi se mešal med »profumum vulgus“, med »gmejn fulk*. Tako je torej završil ta izlet, zunanjim socialnim demokratom v dokaz, da je njihov intemacio-nalizem samo blesteča fraza, milni mehurček, ki izgine, da se ga le dotakneš, tržaški socialni demokraciji pa v neizbrisno flajvečja slovenska mani/akturna trgovina v Črstu. Križmančič & Breščak ulica Nuova št. 37. U zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Ueiikanska izbira vsakorstne drobnarije, za šivilje in krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Udom Jt. D. 0. dajeva 10°|o popusta □ Priporoča se kot Slovenoa slav. občinstvu za najobllnejči obisk. Q .1 CENE ZMERNE. ww rt c o te co m mm obroke Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Moris, ul. S. Glovannl 16,1. n. zraven ..BUF^ET AUTOMAT1CO“ POZOR I Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. A POZOR ! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. \ Konsunum zadruga M. D 0. Prodajalne: ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. :: II. ul. Miramare III. v Skednju. Čisti dobiček tega Vašega prvega spodarskega podjetja Je namenjen Vam In Vaši sveti stvari I go- le sramoto, saj je prav ob tem izletu spoznal ves Trst, kako nizko, nizko je že padla v Trstu še pred kratkim vsaj po njenih zatrdilih »vsemogoča* internacionala. d— Vozni listki za izlet v Pulo se dobivajo v vseh onih prostorih, društvih, gostilnah itd. kakor smo že objavili v zadnji številki. Prosimo torej le, da se občinstvo kolikor mogoče podviza z nakupom listkov. Glede voznih listkov II. razreda pripominjamo, da jih je dobiti samo v uradu N. D. O. ul. L a v a t o i o št. 1. i n p a p r i g. B i č-kovi v Narodnem domu. d— Nečuven škandal 1 Slavnemu c. kr. policijskemu ravnateljstvu oziroma visokemu c kr. namestništvi! v Trstu sporočamo sledeče *: „Narodna Eadnička Orga-nižacija" v Puli je naznanila pristoji i oblasti izlet N. D. O. v Pulo in v svojem naznanilu tudi imenovala pulske ulice, po katerih naj bi se vršil obhod izletnikov. Te svoje vloge ni N. R. O. objavila nikjer, niti je sploh še sporočila javnosti, vendar pa je puljsko in tržaško italijansko časopisje priobčilo natančen spored, naravnost dobesedno, kakor ga je c. kr. oblasti prijavila N. R. 0 Vprašamo torej zgoraj omenjeni c. kr. oblastvi : Kje je bil tisti lopov, ki je, zlorabivši svojo uradno oblast, sporočil italijanskemu časopisju vseoino vloge N. R. 0., ko do danes, ko pišem to, niti sama ni dobila rešitve svoje vloge ? 1 Z ozirom na ta nečuveni škandal, da c kr. uradnik na tak način zlorablja svojo uradno oblast z očividnim lopovskim namenom, da bi nahujskal italijansko pulsko javnost proti slovenskim izletnikom in njihovim pulskim tovarišem, zahtevamo od c. kr. policijskega ravnateljstva, oziroma c. kr. namestništva najstrožje preiskave. Take lumparije se morajo nehati in naj bodete te dve c. kr, oblastvi le prepričani, da smo tu pripravljeni, varovati svoje pravice do skrajnosti! d— Narodnemu občinstvu izven Trstu, ki bi se tudi rado udeležili izleta v Pulo, naznanjamo, da si lahko naroči vozne listke po pošti. Obenem z naročilom je treba oposlati znesek za vozne listke. Vozni listki se potem naročnikom dopoš-ljejo po pošti. Prosimo pa, da se take prijave dopošljejo zadnji čas do 4. av-guBta, ker bi bilo pozneje nemogoče do' poslati vozne listke pravočasno. Zlasti svetujemo vnanjim društvom, da skupno naroče vozne listke, ker se tako prikrani mnogo poštnine. d.— Zahvala. Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem vodstvu N. D. O za naklonjeno mi podporo ob priliki moje bolezni, ravno tako pa tudi vsem onim tovarišem pri Lloydu za njihovo Bočutje in podporo. — Ivan S a m a n i č, delavec v Lloydo»em arsenalu. d,— Izjava. Ko so se v nedeljo žveči r vračali ljubljanski in drugi socialno-demokratični izletniki po ulici Ghega in Cellini na južni kolodvor, da se odpeljejo s posebnim vlakom, se je zgodilo, da so nekateri opiti prenapeteži pospremili izletnike z žvižgi. Eden teh žvižgačev jo je tudi pošteno izkupil. Z ozirom na to, da je v bližini gostilna članov N. D. O. in bi se moglo po-sumnjati, da so z žvižganjem hoteli izzivati člani N. D. O., izjavljamo, da smo se natančno informirali o stvari in moremo konstatirati, da so v gostilni N. D. O. odločno obsojali ono izzivanje, kakor tudi nastop onih segretih mladičev, ki so s klici »živela N. D. 0.“ na kolodvoru skušali izzivati socialno demokratične izletnike. Izjavljamo torej, da z vso strogostjo obsojamo tako nesmiselno, pametnega resnega delavca-moža nevredno, ali da ra- bimo pravi izraz : pobalinsko ravnanje, ki more edinole škodovati naši dobri stvari. Izjavljamo, da bo N. D. O. slej ko prej znala varovati svoj ugled, v slučaju, ako bi kak njen član — za ljudi, ki niso člani N. D. O., seveda N. D. O. odklanja vsako odgovornost — storil kak tak ne- opravičen čin, s skrajno odločnostjo izvajala proti njemu posledice, ki jih-.za take slučaje določajo pravila N. D. O. V Trstu, dne 25. julija 4910. Strokovno tajništvo Npr. del. org. Organizacijske zadeve. o— Sestanek N. D. O. v Skednju. V soboto, dne 30. t. m., se vrši ob 8. uri zvečer sestanek N. D. O. v proetorih „Konsumnega društva" v Skednju. Na dnevnem redu so med drugimi tudi pojasnila oizletu v Pulo in več no-tranjeorganizacijskih zadev. Tovariše delavce iz Skednja, pa tudi drugo narodno občinstvo škedenjsko vabimo, da se udeleži ttga sestanku v čim najobilnejšem številu. o— Krajevna skupina N. D. O. „Sv. Marko-Sv. Andrej" ima jutri, v soboto, ob 7. uri in pol svoj sestanek v društvenih prostorih pri sv. Jakobu. Vabimo tovariše odbornike in člane skupin, da se udeleže tega sestanka v polnem številu. 4 o— Članom N. D. O. Z ozirom na to, da me od 30. t. m. pa do 15. avgusta ni v Trstu, prosim člane N. D. O. da strokovnemu tajništvu ali uredništvu „ Narodnega Delavca" namenjene dopise ne nastavljajo na moje ime, temveč na strokovno tajništvo N. D. O. oziroma- uredništvo »Narodnega Delavca" v Trstu. Anton Ekar strokovni tajnik N. D. O. o— Vsem podružnicam in pripravljalnim odborom! Z ozirom na preorganizacijo N. D. O. prosimo vse po-družniške in pripravljalne odbore, da nam zadnji čas do 15. avgusta naznanijo število rednega članstva oziroma za pristop prijavljenega delavstva, da se moremo ravnati po tem. Zlasti poživljamo pripravljalne odbore, da store to čim prej, da moremo ukreniti vse potrebno za ustanovitev podružnic v dotičnih krajih. Strokovno tajništvo N. D. O. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TI8KARNA ,,EDINOST" v Trstu. Popolnoma prenovljena Gostilna članov N. P. 0. (Hinko Kosič) Trst, ulica Carradori in Ghega (.blizu južnega kolodvora) se priporoča slavnemu občinstvu. Pristni kraški teran, vipavsko, ister-sko in dalmatinsko vino. Češko budje-viško pivo. Izvrstna kuhinja. Književne novosti: GREGOR ,IČ: Poezije, zv. IV. . . . K 2-20 vezano * 3.20 GOVEKAR: .Dobra gospodinja11, gospodarska knjiga zanaše mlade gospodinje, vezano...............„ 2-80 .Štlrl ruake slike*1, povesti ..... —-60 BENES: .Brodakovakl odvetnik* . „ 1-50 Kip Oregordlda..................... 4-— Vsakovrstne mašne knjige po raznih ' cenah. NOVOST I NOVOST! ilokiti za dvorane in vrste pri — zabavali — v belo-modro-rndoilh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev Vse te knjige, papir in potrbičine se dobivajo v Slovanski knligarni in papirnici Josip Gorenjec Trst, Via Valdirivo 40. Članom N. D. O. pozor Fe služite se vsi nr in zlatanine ulica del Rivo 26 Alojz Povh Velika zaloga žepnih in stenskih nr ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti. Josip Štolfa “SS vedere št. 8. h deluj e vsakovrstna mizarska dela Članom N. 0. 0, so znižane cene. Slovensko podjetje! KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo žganjarno :: ulica Petro nto številka 1. A. B. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina * lastni pridelek t Jesenicah pri Omlšu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadah® priporoča slav. občinstvu svoje gostilo® ,,A1P Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „A1 fratelU dalmatl** ulici Zudecche šiv. 8 v katerih too> svoja vina I. vrst. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRSI Veliki Izbor vsakovrstnih najiinejšlh in staril1 vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne-Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodi® na debelo ali na drobno za razne slavnosti. p°* roke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. prevzel Popisani naznanja sl. občinstvu, da j® pekarno in slaščičarno ul. Molin Grande štv 9. kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Joalp Taučar Počakaj me, počakaj! kam teče« tako hitro ? Ze par ur letam in iščem trgovino, v kateri se go-vori slovenski, pa jo ne morem najti; kupiti bi si moral obleko. Kaj ne veš, kje je naša slovenska trgovina ? Prosim Te povej mi takoj! Ce hočeš biti dobro postrežen, pojdi, karpor zahajamo mi vsi, namreč k V. DOBAUSCHEK TRST - ulica Giosue Carducci stv. 11. - TRST Tam dobiš bogato zalogo gotovih oblek za moške in dečke po jako ugodnih cenah, ter blago prve vrste. Dobiš tudi Vse druge oblačilne predmete, kakor: Jopiče, hlače, te, lovnike, srajce, jopice, spodnje hlače, ovratnike, zapestnice naprsnike, nogavice, kravate, monture, modre in rujave, rumene in bele, naramnice, čepice, dežnike, nosne robce, itd. Na razpolago je še kakih 2500 letnih Oblek za moške, ter se zaradi poztie sezije prodajajo z znižanjem 20°/o vseli cen- Vrlmtega dobi darilo vsak, kdor kupi blago v znesku K. 10.— Hvala lepa, sedaj grem tudi jaz takoj, ter si bodem nakupil vse, k a potrebujem. Na svidenje! AUSTRO - AMERIK AN A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 23. juli|a parnik „0oeana‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo. 28 julija parnik »Sofia Hohenberg" v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. —. Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Molin Plooolo it. 2. ali pa b kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. g Cene nizke TVT A TTri ttiez lt011ltul'ence Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5- Kupljeiio blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nikakih zadržkov, poskusiti in se prepričati - JADRAK8KA BANKA v TltSTU - _ — H , • V KUPUJE IN PRODAJA VHED^OSTTiE PRP iHdE (RE|SlTE, jBLHGACItJK, ZASTAVNA PISJSflA, PRIORITETE, DELfUCE, SREČRE i. t. d.) ^ ~ VftLUTE IJi DEVIZE Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje). MM MM Eskmpt lic i Maso. borna naročila SAFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. al — ...— — Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.3o. — Brzojavi: »JADRANSKA* — Trat. Menjalnica 4' 01 VLOGE NA KNJIŽICE || ) — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.------- Telefon: 1463 In 973. ========== V obeli prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svihnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE.