Poštnina plačana v gotovini
Cena 2.— din
MM
GLASILO  O SV O BO D 1 LN E FRONTE OKR AJ EV ČRNOMELJ, NOV O  M E STO IN  TREBNJ h
Leto I. — Stev. 25.
Novo mesto, 12. avgusta 1950.
izhaja tedensko
Lesno industrijsko podjetje je odpustilo nepoboljšljive izostankarje
Delovna pogodba, ki jo sklene državno podjetja z delavcem, ni prazna krpa papirja. V njej so zapisane pravice in dolžnosti, ki jih imata obe stranki — podjetje kot delodajalec in delavec, ki je v službenem razmerju. V veliki borbi za petletni plan, ki je zaposlila milijonske množice jugoslovanskih narodov, dajejo naši ljudje iz sebe vse svoje moči za napredek in rast mlade države, za procvit nove socialistične Jugoslavije.
Kakor grd, gnojen madež je z imeni nekaterih podjetij povezano vprašanje slabe delovne discipline. Število zamud-<^,.uv, sialian izo^iauiuirjev in nej)Oboljš-Ijivih ter nediscipliniranih delavcev jjo-nekod resno ovira izpolnjevanje pliffld. Še se najdejo posamezniki, ki si na račun ogromne večine picaaiun in uo sKrajnosti požrtvovalnih delavcev stalno dovoljujejo neopravičene izostanke. Plan je v vsakem podjetju jmstavljen na jmd-lagi števila zaposlenega delavstva. Tisti, ki se rednemu delu umikajo, izkoriščajo s tem prav netovariško ostale delavce. Ti se namreč zaman trudijo in naprezajo, da bi pravočasno dosegli plan. Nemogoče pa je stalno delati za dva.
Na to niso mislili tisti gozdni delavci novomeškega lesnega industrijskega podjetja, ki so v zadnjih mesecih pri gozdnih manipulacijah v Straži, Poljanah, Cr-mošnjicah in drugje začeli izostajati na mesec tudi po 10, 15, 20 in nekateri še celo več dni! Na delo v gozd enostavno niso prišli, dobil pa si jih lahko pri škropljenju vinogradov pri raznih kmetih, pri košnji zasebnikom itd. Poleg tega, da niso redno hodili na delo v gozd, pa so zahtevali celo oskrbo in točke za industrijsko blago. Vse prigovarjanje je pri nekaterih bilo zaman. Začeli so se norčevati iz naših predjnsov in uredb, ki jih je sprejelo ljudstvo, ker so mislili, da so »nepogrešljivi«. Delovna disciplina se v podjetju kljub naporom uprave, sindikata, delavskega sveta in posameznih maniputantov ni dvignila nad 77 % zaposlenega delavstva. Plan za prvo polletje pod takimi pogoji seveda ni mogel biti izpolnjen.
Navzlic temu, da se je velika večina gozdnih delavcev pri navedenih manipulacijah trudila z vsemi močmi, da bi bil plan dosežen, zaradi nevestnih iz-ostankarjev to ni bilo mogoče. Čeprav d'ela n. pr. Vidičeva sekaška brigada že *a drugo petletko in čeprav mnogi zavedni gozdni delavci stalno presegajo norme, je lesno industrijsko podjetje ob zaključku prvega polletja doseglo v poseku samo 83 %, v prevozu 52 % in v oddaji lesa 61 % plana.
Posebna komisija je zato pred kratkim pregledala vse gozdne manipulacije in ugotovila, da je med množico požr-tvovalnih in zavednih delavcev 48 takih
Da bo letina 1951 bogata in koristna
Delovne roke čianov Kmetijsko obdelovalnih zaarug in kmetov so že olu-ščile iz klasov zlato zrnje, ki nam daje vsakdanji kruh. Umen gospodar, ki ne misli od danes do jutri, je v času, ko je zrno teklo v vrečo iz mlaiimiskega zrela ali pa izpod cepca, mislil na jesensko setev. In to je pravi urez dobro obdelane zemlje in brez izbranega semena ni sitega želodca.
Pa pojdimo vštric z našimi kmeti, ki že danes mislijo na jesensko setev, da pokažemo tudi tistim, ki jim je vseeno, kako je zemlja obdelana in posejana, kaj je njinova dolžnost pred zimo.
Mesec avgust je nadvse pomemben za jesensko setev. Izbrati pravo zemljo in seme! Časa je dovolj in mesec avgust je zato, da se za oranje in za setev kar se da skrbno pripravimo. Letos je s semenom težko. Suša je marsikje požrla lepo rejen sad, ki bi bil primeren, da ga položimo v zemljo. Ni pa bila tako huda, da ne bi našli vsaj za seme najlepše sadove. Imamo več dokazov za to: nekatere kmetijsko obdelovalne zadruge in zadružne ekonomije so pridelale Kakovostno žito. Za to določene komisije so ugotovile, da to seme ustreza, in zdaj ■so na vrsti vsi tisti, ki so odgovorni, da bo pridelek 1951. leta bogat in kakovosten. Poverjeništvo za kmetijstvo na OLO Novo mesto bo to izbrano žito za seme razdeljevalo Kmetijsko obdelovalnim zadrugam, zadružnim ekonomijam in kmetom. Da ne bo kasneje nepotrebnega tarnanja in razburjanja, opozarjamo že danes vse krajevne ljudske odbore, da je njihova dolžnost zbrati imena tistih, ki hočejo imeti to seme. Le ti ga bodo dobili.
'Če pogledamo po naših poljih vidimo, da marsikatero gospodarstvo prideluje vse preveč soržice in vse premalo pšenice. Zato naj vse kmetijske obdelovalne zadruge, zadružne ekonomije in kmetje posvečajo več pozornosti pšenici.
Jesenska setev naj ne obstane le pri pšenici in soržici. Zavedajmo se, da naša dolenjska zemlja nudi tudi ostalim kulturam, ki bodo prezimile, vso možnost lepega in bogatega pridelka. Imamo oljno repico in ozimni lan. Ti dve kulturi
bosta bogato popiačali trud, ki ga bomo imeti z njima.
Ze doseaanjr uspehi pridelka oljne repice in ozimnega lanu v OLO Novo mesto, pa iuai v trebanjskem in črnomaljskem okraju, dokazujejo, da je ta košček Slovenije, naravnost poklican, da prideluje ta dva donosna saaova. V letu 1947 smo imen v OLO Novo mesto dva hektarja oljne repice, 1948 12 hektarjev, 1949 pa 35 hektarjev. V teh letih se ni dvigala le površina zemlje, ki je bila posejana z oljno repico; z njo vred se je dvigal tudi hektarski donos in pa kakovost sadu. Leta 1950 je Zadružna ekonomija Straža dosegla i < 00 kg oljne repice na hektarju zemlje, v St. Petru 1300 kg, pa tudi privatni sektor se otresa zaostalosti in zaznamuje lepe uspehe. Tovariš Kovačič Anton iz Cegelnice je tudi dosegel 1300 kg repice na hektar, prav tako Duiar Janez iz iste vasi. Pri neštetih pridelovalcih oljne repice se je pokazalo, da bomo morali tej kulturi posvečati večjo skrb. Ne pozabimo, da je v okraju Novo mesto povečan plan setve oljne repice za 134%, a ozimnega lanu za 100%. Krajevni ljudski odbori naj to, že danes upoštevajo in naj ne pustijo, da bi se nam iz rok izmuznila tako donosna kultura, ki bo vsakomur prispevala svoj delež za preskrbo in obleko.
Da bo setev res tako izpeljana, kakor si želimo, pa ni le naloga KLO, ampak tudi Rlmetijsko obdelovalnih zadrug in Zadružnih ekonomij. Kmetijsko obdelovalne zadruge so tukaj in naj s svojim zgledom povedo vsem ostalim, da sodelujejo z okrajnim planom in naj skrbijo, da bo ta plan, če že ne presežen, vsaj dosežen. Kontrahažo, ki jo morajo zaključiti do 20. avgusta 1950, naj izpeljejo svojemu imenu vredno. Pri izvedbi kontrahaže ne smejo s kmeti delati kot svinja z mehom! Razložiti pomen sejanja oljne repice in ozimnega lanu in šele potem določiti površino, to naj bo cilj dopovedovanja. Ne pa: To površino moraš posejati s tem ali z onim. To ni nič. Na ta način se končno lahko doseže površina, ne pa volja in veselje kmeta, da zemljo obdela za Tti "dve kulturi.
Da bodo ljudje bolj sprejemljivi za
nepoboljšljivih izostankarjev in stalnih zamudnikov, da je njihovo »delo« — spomnimo se samo, da so nekateri delali na mesec samo 10 ali 14 dni v gozdu! — skupnosti več škodovalo kakor koristilo. Ko se je preteklo nedeljo sestal delavski svet podjetja k svojemu prvemu zasedanju, je soglasno potrdil, da bodo te nedisciplinirane delavce odpustili iz službe.
Brezvestnim izostankarjem je bila delovna pogodba odpovedana. Podjetje je izročilo njihove delavske knjižice okrajnemu poverjeništvu za delo. V območju domačega okraja m bodo mogli dobiti zaposlitve pri drugem podjetju, lahko
pa se bodo zaposlili v določenih podjetjih izven okraja.
Čeprav nam nujno primanjkuje delovne sile, vendarle ne bomo dovoljevali, da bi se posamezni nepoboljšljivi izostan-karji norčevali iz zakonov in izkoriščali hkrati ostale delavce, ki se za plan res borijo. Za lenuha v novi socialistični družbi ni kruha. Ukrepi, ki so bili pod-vzeti proti nediscipliniranim delavcem, pri katerih ni zaleglo nobeno prepričevanje, niti mošnje in opomini, so zato pravični. Vsi jmšteni delavci se strinjajo z njimi. Kršenja delovne discipline v času, ko se borimo za uresničitev petletke, ne bomo trpeli!
sejanje oljne repice in lanu, naj se jim razloži tudi stimulacija. Ni dovolj reci »stimulacija« — imamo veliko število kmetov, ki te besede ne razumejo. Stimulacija v tem pomenu je ugodnost, dobiček, ki ga bo imel kmet, ki bo prideloval kulture, ki so zaželene. Pridelovalci sončnic, oljne repice in lanenega semena, lahko za vsakih 100 kg semena kupijo po 4 kg olja in 15 kg oljnih pogačic. Če pa bo kmet oddal več semena, kakor se je s pogodbo zavezal, bo imel pravico že za prvih 200 kg semena po 3 kg olja in tako naprej. Pozabiti se ne sme pri kontrahaži, da je treba upoštevati normalni hektarski donos ene ali druge kulture. Kmetu pravilno prikazati pomen setve navedenih kultur, razložiti mu korist, ki jo bo sanTimel, je dolžnost Kmetijskih zadrug. Uspeh bo na dlani. Površina posejane zemlje s temi kulturami m hektarski donos, se bo leta 1951 dvignil. Da bo vsem jasno, kako je z oljno repico in ozimnim lanom, prinašamo na drugi strani dva članka kmetijskega strokovnjaka, ki bosta lahko koristno služila kmetijskim zadrugam in vsem kmetom. '
Ne bi bilo napak povedati kmetom tudi to, da bo pridelovalec ozimnega lanu dobil poleg olja tudi platno. Za vsakih 100 kg vlakna dobi 1 meter platna. Vsem tistim pa, ki bodo svoje obveznosti izpolnili, in pa tistim, ki jih bodo presegli, bedo razdeljene koristne in lepe nagrade. Pri lanu bo nekako takole: če ga bodo oddali za 15 do 25% več, kot pa so se obvezali, bodo dobili bogato denarno nagrado.
Ne smemo se pa pri jesenski setvi zadovoljiti le s pšenico, oljno repico in lanom. Tu imamo še druge kulture, ki aam bodo vzele marsikatero skrb drugo leto, če jift bodo sedaj v jeseni vrgli v zemljo. Sami vidimo, kako nam suša kriza račune tudi pri krmi za govedo in konje. Zato mislimo tudi na krmske rastline in to ozimne, ki bodo pomagale, da bomo v jasli vrgli več hrane živini, ki nam bo dala zato več mleka in več mesa. Najvažnejše so: inkarnatka, mešanice žit in grahorica, ki bo dobra hrana za pod zob v aprilu in maju 1950, ko nam bo zmanjkovalo sena.
Na drugi strani lista prinašamo poleg navodil za jesensko setev oljne repice in ozimnega lanu tudi dopis, v katerem dopisnik na jedrnat način pove, kaj vse lahko dosežemo s skrbnim obdelovanjem zemlje. Kmet Dolenšek naj bo vsem kmetom za zgled. Kdor mu bo sledil, bo dosegel lepe uspehe, s katerimi si bo priskrbel polnejšo skledo in boljšo obleko.
Naš »Dolenjski list« je glasilo vseh nas. Tudi kmetov. Obračamo se zato na vse kmete, da nam s koristnimi dopisi pomagajo pri urejevanju kmetijske rubrike, obenem naj pa tudi v dopisih poročajo, o čem bi bilo najpametneje pisati, pisati.
Stran 2
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 25
Vpisali bomo ljudsko posojilo
Ozimni lan in ozimna oljna repica
Lan >&piada medl najstarejša kulturne rastline. 2e stari narodi so ga pridelovali zaradi vlakna in semena, ki vsebuje od 22 do 40«/,, olja. V pogledu vlakna pa lahko lan tekmuje z bombažem in ga po lepoti in čvrstini tudi prekaša. Iz lanenega vlakna se izdelujejo razni tekstilni izdelki od niti do konopcev in vreč. Seme pa igra veliko vlogo v industriji olja. Oljne pogače predstavljajo izdatmo živinsko krmo. Zaradi opisanih lastnosti ni čudno, da ta kultura predstavlja za naše gospodarstvo veliko vrednost.
Razlikujemo ozimni in jari lan. Za razliko od jarega ozimni lan laze prenaša sušo, bolhač ga ne napada, ne trpi toliko od plevela, bolj odporen je proti poleganju, poleg tega pa je tudi skromnejši od jarega. Edino vlakno je malo bolj grobo kot pri jarem lanu. V pogledu zemlje je lan pirecej izbirčen. Najraje ima zmerno vlažno in dobro zemljo, ki je zaščitena pred vetrovi. Plrav posebno dobro se obnese na novo iz-oranih površinah. V plodoredu ima mesto za rastlinami, ki so pustile zemljo čisto od plevela. Zato so najboljši predhodniki predpoševki: gnojene okopavine, preorana celina iru deteljišča. Po strniščnih posevkih se malo slabše obnese. Glede gnojenja je treba poudariti, da ne prenese svež hlevski gnoj. Boljše se obnese hleviski gnoj pri proizvodnji lanu za seme odnosno za olje. Nasprotno pa ,se umetna gnojila pri lanu zelo z uspehom uporabljajo. Prav posebno doibro vplivajo na vlakno .kalijeva gnojila kakor tudi fosfoma. Z dušikom pa moramo biti oprezni, ker rad1 povzroča poleganje. Ce se-jemo ozimni lan po strniščnih posevkih, je obvezno najprej izvršiti strniščno prano. Pred setvijo, ki je rano v jeseni in. to v septembru in v začetku oktobra, izvršimo globoko jesensko oranje. Nato pobranamo in pustimo, da se zemlja malo poleže. Seme mora biti brez kakih drugih primesi, napeto, gladko in sijajne barve. Ce ga vržeš v žerjavico, zgori dobro seme s plamenom, v vodi hitro potone. Paziti moramo, da .seme ni plesnivo. Sejemo ročno pa tudi s strojem'. Vsekakor je boljša setev s strojem zaradi prihranka na semenu ter zaradi enakomernega sipanja. Razdalja vrste je 15-20 cm. Pri gosti setvi, s katero hočemo dobiti boljše vlakno porabimo semena 160 do 200 k/g, kar je odvisno od tega, ali sejemo- ročno ali s strojem. Pri setvi za seme ali vlakno porabimo okrog 120 kg, a pri setvi lanu samo za proizvodnjo semena pa' 100kg na ha. Po setvi je nujno zemljo pobrana t i in poravnati. Pozneje z lanom nimamo mnogo dela. Ce je zap-levljen, ga moramo seveda opleli. Oplevljen lan zraste do 10 cm visoko. Pozneje, ko lan doseže že večjo višino, je pletev težja. Lan žanjemo različno. Ce pridelujemo lan za vlakno, ga moramo žeti takoj po cvetenju odnosno ustvarjanju semena. Takrat je rastlina še zelena, samo spodnji Usti že rumen i jo. Ce pa gnojimo lan za seme, je jasno, dla mora popolnoma dozoreli. Pri takšni zrelosti je seveda vlakno bolj, grobo. Ce pridelujemo lan za seme in za vlakno, potem ga moramo spiraviti, ko nam lan porumeni in je začelo seme v glavicah rumeneti. Lan poru jemo z roko in ga povežemo v male snopiče, ki se suše na njivi ali v kozolcu. O nadaljnjih delih in predelavi bomo ob priliki še pisali .
Oljna repica spada med' rastline, od katerih dobimo seme, ki vsebuje precejšnje količin« olja. Kakšno vrednost predstavlja olje za prehrano, nam je vsem dobro zna-
Zgleden kmet France Dolenšek iz Lak-nice pri Mokronogu, je letos pridelal nad dva metra visoko oljno repico in dosegel hektarski donos 2700 kg, kar je 30»'/i» od povprečnega.
Kako je mogel  doseči tolikšen uspeh?
Do lanskega leta v teh krajih oljne repice niso sejali. Tudi Dolenšek jo je prvič sejal. O tej rastlini ni pravzaprav nič vedel. Ko je dobil od KLO predpisan plan posevkov in tudi oljne repice, je dejal; »Ce je rastlina tako važnega pomena, da bomo z njo dosegli večjo proizvodnjo olja, jo bom pai sejal.«
Njivo je v jeseni skrbno pripravil. Primemo jo je pognojil s hlevskim: gnojem. Ker nima sej-alnega stroja, je sejal 71 roko kar povprek. Da bi si napravil možnost okopavanja z okopalniko-m, je takoj, ko je repica ozelenela, napravil z okopalnikorn vrste v širini okopalnika. Njivo je redno in pogosto okopava 1. Okopavanje je skoraj tako važno delo v kmetijstvu, kot gnojenje. Z njim dovajamo rastlini dušik, uničujemo plevel in raivnamo vrhnjo plast zemlje da lažje zadrži zemeljsko vlago ter bolje snre-
no. Kot ostale oljnate rastline tako je tudi oljna repica precej občutljiva kultura. Zato je potrebno da na 'kratko opišemo pridelovanje in njene značilnosti.
Oljna repica zraste do 1, pa celo do 2 m visoko ima številne vejice in cvete, ki pa se ne pojavljajo in dozorevajo istočasno. Ko prvi cveti že dajejo zrelo' seme, se še pojavljajo nove vejice in novi cvetovi. To dela pri žetvi večkrat resne težave. Prirodni pogoji za to kulturo so pri nas povoljni ter so isti kot jih zahteva n. pr. ozimna pšenica. Edino lahka zemlja oljni repici ne prija. V plodoredu ji najbolj ugaja mesto za deteljami in okopavinami, manj pa za .žitaricami Ker zahteva oljna repica posebno v prvih razvojnih časih, čim; več hrane, posebno dušika in fosforja, kalija pa šele spomladi, ji moramo dobro pognojiti pred setvijo. Ce jo sejemo za žitaricami, moramo takoj po žetvi opraviti strniščno oranje. Jesensko oranje mora biti globlje, in sicer od 18—24om. Ce je bil predposevek pognojen s hlevskimi gnojem, se bo zadovoljila oljna repica samo z dodatkom umetnega gnojila, drugače je pa hvaležna za hlevski gnoj.
Sejemo jo navadno v drugi polovici avgusta d oči m septembra meseca sejanje večkrat trpi zaradi zime. Seje se v vrstah od 40—60 cm. Za setev s strojem potrebujemo 7—12 kg semena. Ce jo sejemo pregosto, ni dobro, ker že v jeseni preveč zrasle ter ji mraz laže škoduje. Poleg tega pa ostanejo stebeljca preveč tanka. Globina setve znaša 1.5 cm, edino v sušnih letih moramo globino povečati, in sicer na 3—4 cm. Ko zraste do višine 7—8 cm, se priporoča okopavanje z motiko ali plugom, da se plevel uniči in zemlja prerahlja. Škodljivcev ima dosti, toda najhujši je vsekakor boljhač, proti kateremu se borimo s pepelom, apnom, žveplenim cvetom — prahom in nikotinskimi preparati. Marsikje se borijo proti boljhaču tudi s škropljenjem z domačimi sredstvi. Skuhajo pest suhega pelina v 70 lit>-vode  in  s  tem. škropijo.
Oljno repico žanjemo v prvi polovici in do konca meseca junija. Žetev vršimo zelo obzirno najboljše s srpom', in to v jutranjih ali večernih urah. Žetev s stroji povzroča, da se precej semena izgubi. Ce oljno repico prerano žanjemo, dobimo drobno I ni lahko seme, ki ima- manjšo količino olja. Ce pa jo žanjemo prepozno, pa smo spet na škodi, ker seme zelo lahko izpada. Najbolje jo je žeti, ko začne barva semena prehajati iz zelene v temnejšo. Priporoča se delati manjše snope, ter jo zlagati v plastiče. Razumljivo je, da moramo pri prevozu paziti, da semena ne izgubimo. Mlatimo jo ročno ali pa z mlatilnico. Omlačeno repično seme razgrnemo v 3— 5 cm visok sloj, ki ga prvih 8 dni vsak dan 2—3 krat preme čemo. Kakor hitro se posuši, jo oddamo tovarni. Pridelek po hektarju je različen, zavisi pač od vremenskih prilik in škodljivcev. Tako je lahko 3 q ali pa tudi 12 in več q po hektaru. Slame dobimo približno divakrat več kot semena.
Kot smo že zgoraj omenili, gojimo oljno repico predvsem zaradi pridobivanja olja. Oljne pogače so- izvrstna hrana za živino, uporabi pa se tudi slama. Poleg tega ima oljna repica še druge prednosti, kot n. pr.: zemlja po oljni repici je očiščena plevela, koreninice gredo globoko v zemljo kar ima dodatne posledice: |Ba bodoči posevek; za drugi posevek pušča  še precej  hrane itd.
L. II.
; - uspešen pridelek
jema padavine. Pred zimo je repico še dvakrat okopal in spomladi, ko je repica že ozelenela, jo je še enkrat. Kmalu je irast-lina zavzela vso njivo in z rastjo uničevala plevel, ter zadrževala vlago. Zrasla je nad 2 m visoko.
Njegova repica je dozorela kakih štirinajst dni kasneje, kakor ostale v mokro-noški okolici. Vzrok je najbrže v temi, ker je imela repica izredno močno steblo, ki je bilo polno življenjskega soka in je prav to zadrževalo zorenje.
Slrnišče po oljni repici je preoral in takoj vsejal proso, ki je zdaj visoko nad 25 cm.
Sijajen uspeh je dosegel lansko leto na isti njivi, kjer je imel posejane sončnice. Pridelal jih je 120 kg. Njiva meri 8 arov, tako da je bil lani hektarski donos 1500 kg. Povprečni donos sončnic je znašal lani v teh krajih 800 kg. Letošnji nasad sončnic je lepo obdelan. Rastline so oddaljene druga od druge približno pol metra. So enakomerne in visoke že do 2' m. Iz leh »rož« je upravičeno pričakovati dosti dragocenega sončničnega semena.
Z vsakim dnem smo bliže drugega ljudskega posojila, O tem; pričajo vpisne komisije, ki so določene že v vseh krajih in podjetjih. Tudi številni sestanki v zvezi z ljudskim posojilom dokazujejo da se z' vso resnostjo pripravljamo na dejanje, ki nam bo lahko v ponos.
Na državnem posestvu Gtrimi pri Novem mestu so se mladinci na svojem sestanku obvezali, da bodo nad vse [častno izpolnili svojo dolžnost. Mladinka Kristina se bo »odrezala« z 2500 din in tudi- ostali ne bodo  zaostajali  za njo.
Delavci in nameščenci tekstilne tovarne v Novem mestu so na ponovnem sestanku visoko presegli svojo- prvotno obvezo 300 tisoč dinarjev; prav tako bodo člani sindikalne podružnice Krajevne obrti in industrije  v  Dol. Toplicah   vpisali   24.500 din.
Nameščenci poverjeništva za finance OLO Novo mesto pa so na sestanku sprejeli sledeči sklepi: KoleMiv poverjemištva za finance OLO Novo mesto se zaveda važnosti in koristi ljudskega posojila. Naš vpis bo časten. Napovedujemo vsem kolektivom, po^-verjeništev pni OLO Novo mesto tekmovanje v sledečem: 1. šitevilo vpisnikov v procentih in 2. povprečni znesek ljudskega posojila na enega člana.
Ta kolektiv, ki je že znan po svoji požrtvovalnosti pri prostovoljnih delih, je ponovno dokazal svojo visoko politično zavest in pripravljenost na žrtve za naše boljše dni.
Tudi iz najiih vasi prihajajo lepa poročila. Pri drugem ljudskem posojilu bodo novomeški kmetje vpisali dvakrat več, kot pri prvem posojlilu.
ZocbiužJiCkC v p&d&oMi dLo&hx> qo4poxLohi\o
Tam, kjer se spuščajo roški gozdovi prav v Topliško dolino skoraj do same Krke in potoka Crmošnjice, so lani ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo »Rog«. Leto dni skupnega dela je zadružnike v Podhosti utrdilo v prepričanju, da so na pravi poti k lepšemu življenju.
Prehod iz drobnega gospodarstva v zadružno obdelovanje zemlje je bil za mlade zadružnike preizkusni kamen. Njihovo prvo delo je bila skupna mlačev, čeprav so poželi žito že vsak na svojih njivah. Začeli so -s parom konj, 16 glavami mlade goveje živine in enim prašičem.. Brez hlevov in strojev — med zadružniki so bili tudi trije
rudarji pogorele i — jim seveda ni bilo lahko skrbeti za 12 ha njiv, 26 ha travnikov, pa za 19 ha gozdov, za vinograde in ostalo. Državi so oddali lani 12.000 kg krompirja, prvi prispevek zadruge skupnosti. Sami radi priznajo, da so bili lani neizkušeni in da marsikdo ni mislil, da bo treba  v zadrugi  toliko- delati.
Letos jim gre delo vse drugače izpod loik. Od prvih spomladanskih del pa do inlatve niso bili nikjer v zaostanku Skoraj pri vseh delih so za kakšen teden pred zasebnimi kmeti. Pšenica jim je na skoraj petih hektarjih bohotno rastla; po 1200 kg jo je bilo na hektar. Ječmen in oves sta dala zadovoljiv pridelek. Trije hektarji krompirja so- med- najlepšimi v dolini. Krotn-pirjeivka je še zdaj vsa temno- zelena in sveža; komisija jim je priznala krompir za prvovrstno semensko blago. Celo z lanom so letos poskusili in imeli kar dober uspeh. Ze prav lepo zeleni. Ponos pod-ho.j/<ih zadružnikov pa je letos krunska pesa.
»Take pese nima nihče v Topli-škt dolini,« pripovedujejo zadružnikom, kmetje. To so priznali celo tisti, ki zadrug nič kaj radi ne vidijo. Ze v jeseni so za peso podorali gno-j, spomladi pa njive samo pre-vlekli in potegnili jarke. Nato so gnojili z .nitrofoskalom in posejali seme. Ze zdaj se odlikuje zadružna pesa z nenavadno debelimi koreni in bujnim listjem-, zato pričakujejo v Podhosti letos pri pesi rekorden pridelek. To pa bo predvsem- zasluga najstarejše zadružnice, pridne Bradačeve mate*. Kljub svojim 74 letom je mati predsednika zadruge med na-jdelavnejšimi ,za-družnicami. Ze v tretjič je okopala peso in pravi   da je okopavanje prav tako važno
kakor dobro gnojenje. Nedavno so jo zadružnice same izbrale in poslale na dopust v Poreč na Jadransko morje. Prvič v življenju je Bradačeva mama, ki jo poznajo neštevilni partizani, imela dopust. Ob vrnitvi ni mogla prehvaliti lepot morja, -povedala pa je tudi, da ji je bilo neznansko dolgčas po — delu,.
Uspehi v »Rogu« ob požrtvovalnih zadružnikih, kakor je Bradačeva mama, Jože Grabnar, Marija Oblak, Metodi Rom, pa predsednik zadiruge, ki poleg svojega dela skrbi še za zadružno živino, in vseh drugih članov zadruge, lepo rastejo. Zdaj imajo 7 krav, plemenskega bika, 17 glav mlade goveje živine in 3 konje, k-osilni stroj ter več manjših poljedelskih strojev. Pred košnjo so dogradili lep svinjak v katerem, imajo 38 prašičev.
trproti izpolnjujejo tudi obveznosLi do države. Letos bodo. oddali, 270O 1 mtlelka, 230O kg pšenice, 100 kg sončnic, 120 kg lanu, nad 20.000 kg krompirja, 15 pitanih prašičev in 2700 kg mesa. V planu imajo tudi nov goveji hlev za 54 glav živine; v jeseni bodo začeli pripravljati gradivo.
Zadružniki mislijo tudi na povečanje ornih površin, iztrebili bodo 12 hektarjev jelševja in grmičevja, ki leži med njihovimi travniki in polji na desnemi bregu Krke. Tam, kjer je imel nekoč tujec grof Au'i-sperg sprehajališča za svoje brezdelje, bodo poahoški zadružniki prihodnje leto že' orali za nov fcruth
Hvaležni so tudi naši vojski, kii jimi ji že večkrat pomagala z vprežno živino. Ko 60 orali za ajdb in repo, so s parom vo-jašlklih konj zadružniki pomagali tuidi sosedom. Tako je prav.
Kmetje, ki budno opa-zujejo delo v zadrugi, se letos ne morejo načuditi redu in uspehom zadružnikov. Marsikdo premišljuje, da bi se jim priključil, pa ga starokop-itnost še drži nazaj. Odkar se je zadruga letos spomladi iznebila treh neza-dovotjnežev se delo v njej še lepše razvija. Na rednih tedenskih sestankih se kakor ena družina pogovorijo o vseh nalogah, ne bojijo se pa tudi govoriti o napakah, kadar se pojavijo. Premagali so začetne težave in vedro gledajo v prihodnost.
»Več kruha, mesa, mleka in masti!« tak je njihov proizvodni plan. Izpolnili ga bodo, ker  so postavili zadrugo na  zdrave stebre.
ODGOVOR IZOSTANKARJEM
O udarnikih in, znitigovaleih v industriji se v naših časopisih dostikrat bere. Junake dela pa imamo tudi v lesni proizvodnji, v gozdovih, kjer sekajo, žagajo- in .pripravljajo les-, ki je v izvozu slovenske republike najvažnejše blago-.
Malp je gozdnih delavcev v novomeškem okraju, ki ne bi poznali gozdne brigade Matije Vidica iz, Straže pri No-vem mestu. V septembru lanskega leta so o njej pisali vsi časopisi. Vidic in njegova briga, dirji so takrat pokazali, da se dajo- rušiti norme tudi v gozdarstvu. Uspeh njihovega dela pa ne leži v takratnem tekmovanju. Matija- Vidic, Alojz Muhič. Jože Bobnar in drugi tekmujejo pravzaprav že leta in leta, čeprav tega tekmovanja niso nikomur napovedali. Ljubezen in veselje do dela- je v njihovih srcih tisti, neugnani motor, ki jim pomaga, dla njihove žage neutrudno- tečejo in sekire vztrajno padajo, po vejah in grčah.
V gozdni upravi v Straži soi Se na- Vidličovo skupino vedno lahko- zanesli. Nikdar ni odpovedala, vedno je priskočila: na- pomoč tam;, kjer je bilo za plan in kubike najtrše.
V teh letih, odkar delajo v eni delovni skupini, so- podrli Vid-ičevi možje za goro lesa. Ce bi sestavili vlak samo- z vagoni lesai, kar
ao ga oni pripiravili, u bila, lokomotiva z zadnjega vagona končaj vidna. Čeprav so vedno presegali normo-, pa niso Vidičevi brigadirji nikdar pozabili na kakovost lesa.
Sami radi poudarjajo-, da delajo na svetih tleh, kjer je tekla partizanska kri za našo svobodo. Zdaj, pa mam dajejo bogati roški gozdovi s svojimi stoletnimi zakladi zopet sredstva, da laliko kupujemo za naš les v tujini vse to, kar v letih na-jitežje izgradnje nujno potrebujemo,, a še nimamo sam,! dO. ma.
Vzgledna požrtvovalnost in vztrajnost Vi. dičeve brigade je rodila- dragocen sad-: ob koncu junija so Matija Vidic, Jože Bobnar in Alojz Muhiič izpolnili svojo petletno' nalogo: posekal i in obdela-M so vsak toliko lesa k ul i kor bi ga bili morali do kraja leta 1951.
Prvi Titov petletni plan, so izpolnili. V prvih dneh julija so začeli delati za drugo petletko. Ob tej pomembni zmagi, ki jih je postavila' upravičeno na čelo dolenjskih goizdlnih delavcev, pa so še- obljubili:, dai bodo d » komca prve petletke izpolnili tudi že polovico plana druge petletke in takb s svojimi močmi porma-gaJii domovini. Ob veliki delovni zmagi in priznanjih, ki so> jih dobili, pa je bilo našimi večkratnim, udarnikom hudo p-ri srcu ob spominu na. tovariša Anin na Bobnarja-, brigadirja, in zvestega sode-la-vcai, ki so ga lani izgubili v gozdlu zaradi nesrečnega smrtnega, slučaja. Ce bi živel, so loudariil, bi danes kakor oni tudi že izvršil prvi petletni plan.
47
0CY
Stev. 25
jDOLENJSKI  l * S T «
Stran s
Več pozornosti do učitelj stva
Nikdar ni bilo naše učiteljstvo iako tesno povezano s svojim ljudstvom, kakor je danes. Učitelji so v novi Jugoslaviji postali v pravem pomenu besede »ljudski«, saj je vsej naši javnosti le predobro znano, koliko vneme in truda vlagajo v svoje delo, da bi iz naših šol izšli ljudje, ki bodo znali misliti samostojno in trezno presojati dogodke v življenju. Minil je čas, k je šola služila re. akcionarnim režimom in zatemnjevala poglede naših učencev na dogajanja v domovini >n v svetu. Vse to je zasluga nove šolske Politike, ki ustvarja iz življenja za življenje Pogoje, v katerih bo lahko živel zares delo. ven in pošten človek. To pa je v nemali meri tudi zasluga našega učiteljstva, ki je, sproščeno od predvojne negotovosti na svojih službenih mestih in z jasnimi pogledi v bo dočnost, zavedno pristopilo k izgradnji novega človeka v novi Jugoslaviji.
Nastaja pa vprašanje, ali je tudi naše ljudstvo povsod in v vsakem pogledu storilo svojo dolžnost do učiteljstva. Res je, da so krajevni ljudski odbori kot osnovne celice naše ljudske oblasti dolžni skrbeti za učiteljstvo, za njegovo stanovanje, prehrano, kurivo itd., toda brez sodelovanja ljudskih množic bodo tudi te uredbe in naloge, ki so naložene krajevnim ljudskim odborom, da jih prikličejo v življenje, kaj slabo izvrševane. Vpra šujemo se, aH je danes že vsaka vaška skupnost storila vse, kar je v njeni moči, da bi učiteljstvu zagotovila takšno življenje, kakršnega po svojem pozitivnem delu in važnem vzgojno političnem in kulturno prosvetnem poslanstvu tudi zasluži. Znani sa nam primeri, ko je učiteljstvo navezano za preživ. ljanje zgoL na živila, ki jih prejema po garantirani preskrbi, kar vselej le ne zadošča za življenje, na drugi strani pa se iz tistih šolskih okolišev iz dneva v dan vrste prav. cate karavane žensk, ki nosijo razne življenjske potrebščine na trg v razna daljna mesta. Zdi se, kakor da je denar, ki ga iz-kupijo za prodana živila v mestih vreden več kakor denar učiteljstva, ki stanuje, dela, uči in vzgaja v domači vasi. Ali so se naše m no., žične organizacije, zlasti še org?nizaci'e AFZ kdaj koli zamislile nad tem de-s ven in poizkušale to prakso preusmeriti <ako, da bi tudi učiteljstvo za svoj prisluženi in pošteno prigarani denar lahko v domači vasi naku. Pilo vse, kar potrebuje za nemoteno življenje, da &e bo prosto vseh skrbi z:< obs oj lahko v polni meri in moči posvetilo i: ultur _.im rro blemom domače vasi in porastu šolstva v domačem okolišu? Ni in ni prav, da danes naše gospodinje ne vidijo ali nočejo videti, da je borba za obstoj v hišah, ki so navezane na mesečno plačo težja, kakor v kmetskih hišah, ki so več ali manj dobro preskrbljene z živežem. Spominjamo se predvojnih razmer, ko so kmetice ponujale maslo, piščance, mo. ko, mleko, krompir in zelenjavo tudi po so. lah. Danes je redek primer, ali ga skoraj ne moremo zabeležiti, da bi se žene iz te aH one vasi napotile s tem ali onim živežem v šolo in ga ponudile učiteljstvu v odkup. In to, glejte, ni prav! Pomisliti moramo, da je mnogo Mudi danes navezanih zgolj na garantirano oskrbo, med temi so v pretežni ve. čini tudi naši prosvetni delavci, t. j. učite ji Po vaseh in Drofesorji po mestih in da jim Ponos vselej ne dopušča, kolovrati od hise do hiše in prosjačiti za živila, ki so jih itak Pripravljeni plačati na prostem trgu za do kaj drage novce. Ohraniti ta ponos, se pravi, skrbeti za naš prosvetni kader, ki naj z zaupanjem gleda v bodočnost in tudi dejansko čuti, da je vas prav tako povezana z njim, kakor je on s srcem in dušo ter svojim trdim delom povezan s svojo vasjo. Le 'akšni pro.. svetni delavci bodo mogli vzgajati tudi n šo
» aša je minila. Ljudje se zbirajo v gruče in stikajo glave v tajinstvenem šepetu. Mo. žaki postavajo pred pisarno KLO. Zdaj pa zdaj se iztrga iz gruče zaskrbljeni gospodar in usmeri trudni korak v pisarno Krajevnega ljudskega odbora, da bi se porazgovoril o °bvezni oddaji mesa in žitaric. Sepei pa veri.. "" čvrsteje povezuje može v gruči.
Jože Gobezdač ima besedo. Pred vojno je Lil krčm-Jr. trgovec in župan. Vse ljudi je miel v pesvi, mnoge ie zaradi malenkostnega 'Hffa držal za vrat. Novi čas je tudi njemu fidbrenkal bilije. Opustiti je moral krčmo in ^Sovino, volivci pa so izvolili novega prert-s&flnika  krajevnega  ljudskega  odbora, ker
So naveličali njegovega tribunsva, . ^H Je prišla oni dan od nekod na pol opita haparica> ki Je kmeticam v naši vasi razpira1 domišljijo do vrtoglavih višin. Jajčarica jjv°ašla, ko je zagledala prihajati proti vasi Slav rrili'^mkE1' v vasi pa ^e Pestila razgrete
naslednje jutro je po maši udarilo vsem f)Zem in babam  v  glavo  jajčaričino spo-•n^Je: Vojna bo!
*bže Gobezdač je napeljal vodo na svoj jtjAj1" stopil se je v sredo gručo postava ^|cjh mož in na dolgo in široko razlagal za-^et*no strategijo vojnega spopada na daljni ntrrif**' )>Videli boste,« je šepetal z zaslinje-11 Slasbm, »preden bo minilo štirinajst dni,
mladino v ponosne ljudi, kakršnih si želimo in kakršnih naša država potrebuje! Ohrani 1 ta ponos in ne pričakovati, da bi se morai učitelj loniževati in kriviti hrbet pred vsakim vaškim mogotcem, se pravi, skrbeti za materielne dobrine učiteljsivu in ga z nji- 1 oskrbovati in mu pomagati v njegovem !ež. kem đelu. Proč z očitkom, da smo nsroo hlapcev! Prav našim učiteljem se je v preteklosti zgodila že marsikatera težka socialna krivica, — (prenekatero od teh ;e ožigosal nesmrtni Ivan Cankar- v svojih dramah in komedijah), danes pa ustvarjajo ntši učitelji novega čoveka, človeka z jasnim pogledom in jasnim čelom!
In takšnega človeka bodo vzgajali, ako bodo tudi sami imeli trdno hrbtenico, ako bodo tudi sami ljudje jasnega čela in usteg.i prg eda v bodočnost. Dolžnost m ših množičnih organizacij p-j vaseh in vsakeg pociameznika pa je, da na to opozarja tudi naše žene, ki so v povojnih letih, ko je skrb za obstoj še vedno pereča, žal le prehitro pozabile, kaj so dolžne učiteljstvu, ki vzgaja njihov mladi rod v borbene in pametne ljudi, v lju. di, ki bodo, prosti vse mistične navlake, s treznimi očmi zrli v dogajanja n-* našem sve. tu v preteklos'i, sedanjosti in bodočnosti.
Skrb za materielni obstoj učiteljstva je <crej v enaki meri naložena vsem; ne samo naši ljudski oblasti, temveč tudi množičnim organizacijam, ki  naj s  svojim političnim posredovanjem opozarjajo  naše podeželsko ljudstvo, da je za velik del tistega, kar zna, dolžno zahvalo tudi učiteljstvu. Prejenjajo naj žalostni primeri, da se morajo učiteljice-matere boriti za vsako kapljico mleka na vasi, da ne dobe niti pol kg medu za denar, dočim se med zamenjuje za druge stvari, da zanje ni več niti lončka masla, ne prgišča bele moke, da... Kaj bi našteval! To bi vodilo v nedogled, žalostno je dejstvo, da se je neka kmetica ob žetvi hvalila, da ima še lanske pšenice 22 mernikov, niti za naj. večji praznik v letu pa se ni spomnila učiteljstva v vasi in ponudila vsakemu v pro. dajo vsaj dva litra moke. Učiteljstvo je prvo, ki se veseli, da naš delovni kmet danes živi boljše življenje, kakor ga je živel nekoč, Kj so ga davili davki in mu je pel booen na gruntu. Je prav gotovo tudi pivo, ki se vesen boljšega življenjskega standarda našega kme. i.a, saj se je za 10 borno skozi uese^eiju, ni pa /.asiuzno, da naša vas danes tega ne upošteva in da je na učiieijsivo pozaoiia.
foniagajle ucueijstvu v le/.Ki norni za ob-sioj in s svojim delom vam bo obilno povr. nilo, vam in vašim otrokom, ljubezen za lju_ bežen. Lojze župane
Ob zaključku produkcije, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela bi te prosil, tovariš ravnatelj, kakor tudi vse ostale tovariše profesorje, da mi odgovorijo na nekaj vprašanj,
Sola je bila ustanovljena pravzaprav na novo. zbujena ob osvoboditvi. Kdo je bil liniciator ustanovitve napol državne ustanove? Ali je imela šola tradicije?
Takoj po osvoboditvi je bila ustanovljena šola v Novelm mestu. Iniciator je bil tedanji okrož. prosvetni poverjenik Zamljen Jože - Drejče in takratni referent za ljudsko prosvelo Strajnar Silavkoi. Zaradi uvidevnosti naše ljudske oblasti je Lila z, dekretom, okrožja ustanovljena glasbena šola v Novem mestu, ki je začela z delom 1. marca 1946. Takratni njen vodja je bil tovariš Strajnar Slavko. Sedaj vodi šolo zelo nadarjen glasbenik Stane Fink (slika). Kmalu je naša ljudska oblast zagotovila tudi potrebne zneske v svojih proračunih, da je šola lahko začela nemoteno  izvajati   svoje naloge.
Glasbeno . življenje v Novem mestu ima staro tradicijo in so se ljubitelji glasbene umetnosti šolali v glasbenih šolah, ki so delovale pod okriljem Glasbene matice, so-kolskega društva, največ pa pri privatnikih. Zadnjo glasbeno šolo je imelo predi domovinsko vojno sokolsko društvo.
Zakaj si je šola dala naslov lgna^ ca Hladnika? Ta komponist je malo znan širšemu krogu, kvečjemu po tem da je bil zelo dober zborovodja znanega novomeškega pevskega zbora in organ ist.
Ignac Hladnik je prišel v Novo mesto 1.  oktobra   1889   ter   nastopil   službo orga-
nisla kapiteljske ceifcve. To svojo službo je opravljal skoraj do smrti a poleg tega je orglal nad 25 let v frančiškanski cerkvi, poučeval na Grmski kmetijski šoli 25 let, na gimnaziji pa 37 let. Dolenjsko »pevsko društvo je zelo uspešno vodil 20 let. Oo-vJadal je vise godalne instrumente in klavir, z največjo spretnostjo pa je obvladal kraljico vseh inštrumentov — orgle in je veljal po izjavi najbolj priznanih strokovnjakov za največjega mojstra na orglah, in to ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, ampak v Evropi. Zložil je poleg cerkvenih tudi precej posvetnih pesmi za zbor, solo in d vos je ve s klavirjem. Ker so imele vse njegove skladbe popolnoma domače obeležje in so polne mehkobe in domače pristnosti, jih ljudstvo še danes rado prepeva in se jih rado spominja. V tisku je izšlo 73 njegovih del, v rokopisu pa — v kolikor se je dalo ugotoviti, jih je nad 80.
Koliko je sedaj! na šoli učencev i»i kakšne inštrumente se učijo?   Ali je namen šole v tem, da se učenci naučijo kakega inštrumenta le v zabavne svrhe, ali ima ta šola globlji pomen? Produkcija je pokazala vse kaj več kot samo zabavo. Na šoli je sedaj 117 učencev, od katerih se   uči   klavir,  violino   čelo,  kitaro, klarinet   in   flavto 95   učencev,   ostalih   22 pa samo teorijo, ki pa bodo v jeseni 'udi pričeli z inštrumeu i
Glasbena šola ima namen izobraziti glasbenike s strokovnim znanjem. Glasbena produkcija je pokazala, da vzgaja profesorski zbor pravilno in da je zavod odlično voden po lov. Finku Stanetu. Namen šole je prvenstveno v tem da daje gojencem potrebno strokovno znanje in možnost prestopa na drugo višjo glasbeno ustanovo zaradi nadaljnjega študija.
Ali se pozna kak napredek v šoli in to glede učencev kakor tudi glede učnih uspehov? Napredek šole v primeri z lanskim letom je zelo viden in lahko trdimo, da presega lanskega za  najmanj  40"/i>. Učenci g'asbeno
se bodo udarili tudi pri nas. Naši vojaki so že vsi na mejah. Zaupno sem zvedel, da se že krešejo z Bolgari in Albanci. Hjai, mi se bomo dajali na zemlji, na juriš takorekoč, po zraku pa se bodo vozili v težkih bombnikih ameriški in angleški lordi ter nas tolkli in zasipali z atomskimi bombama. Z druge sfra. ni bodo pritisnili pa Rusi. ..«
»Oh, oh, saj potem se nam pa obeta hudičeva kaša,« je zatarnal preplašeni mizar Svedrič. »Veste kaj, možje, kar pustimo vse delo vnemar in pijmo ga, dokler so še čepi pri naših sodih mokri.«
In je odšel proti svoji zidanici. Mladi Skinček, ki bi moral jutri v gozdno brigado, kamor se je bil prijavil prostovoljno, pa za njim. »Stric, saj mi boste dali piti, ne?« ga je okliknil.
»Le pridi!« ga je povabil Svedrič. »Bova pila, saj bo tako in tako vse skupaj vzel hudič.«
Tako so se po dva, trije od časa do časa odtrgali od gruče, dokler ni Jože-Gobezdač ostal sam na zbirališču. Pomel si je roke in se vražje nasmehnil: »Pa sem vas, prtoojduš! Pijte in razgrajajte, samo da se bo Frontna brigada raztepla.«
Zavil je v vaško gostilnico in lovil. lahko_ miselne zmedence na svoje limanice. Ljudje so se čudili njegovi darežljivosti, ker je kli. cal liter za- litrom vina na mizo ter napajal z njim vsakogar, kdor mu je prikimaval.
In vino je pivcem razgrelo možgane. Zdaj niso nič več šepetali, temveč se pridušali i 11 tolkli po mizi ter z jezo ali solzami v očeh ponavljali priučeno frazo: »Vojna bo! Pijmo! Saj "bo vse skupaj vzel hudič!«
In glejte: beseda se je razrast la kakor plevel. Do večera je že vso vas zajel takšen strah "pred vojno, da so otroci zaman lačni vlekli matere za krilo in jih prosili, naj skuhajo večerjo; da so prasci z lačnimi rilci suvali v durca svinjakov in krulili ter cvilili v vsesplošen preplah; da je živina žejna in lačna mukala po hlevih; da so babe stale sredi vasi in kokodajsaie ko preplašene kokoši, ki so komaj ušle iz gorečega kurnika; da so možje in fantje do dna izpraznili vino iz sodov ter se opiti in objeti vračali na svoje domove, pojoč žalostno pesem: »oblaki so rdeči. . .«
Pa je prišel iz sosednje vasi mimo dedek
šole se ločijo od druj h šol po vedenju in uglajenosti. Tako vpliva glasba že sama posredno na učence, ki kažejo velik napredek, a že samo spoštovanje do glasbe jih dela skromne, resne in delavne.
Po večini kažejo učenci veliko pridnost in tudi veliko nadarjenost. Imamo pa tttiW več talentov in tudi nekaj izrednih talen t< v.
Ali se med učiteljskim zborom kaže kako zanimanje za izv«-nšo4sko glasbeno življenje?
Naš učiteljski kader dela piav veliko iavenšoLsko. Skoraj vsi^ so člani orkestra SKUD »Dušan Jereb« in njegovega pevskega zbora. Poleg tega pa se udejstvuje lov. Fink Stane kot odličen pianist in spremljevalec solopevcev tov. Markelj Tone kot pevovodja, tov. Sproc Drago kot vodja mladinskega orkestra in tov. Strajnar Slavko kot vodja kulturno prosvetne poslovalnice in komponist. Ves profesorski zbor sodeluje pri proslavah, akademijah in fizkul-turnih nastopih. Vse to< zahteva, ogromnega dela in požrtvovalnosti.
V  letošnjem šolskem letu ste postali popolnoma državna ustanova. Ali se v idi kako izboljšanje v pogledu materialnih in idejnih pomoči? Brez  nadaljnjega  je  čutiti sedaj obeut-.0 izboljšanje in to posebno v pogledu materialnih prilik   ker  ni  več skrbi, kje dobiti denar za honorarje in najnujnejše potrebščine,  Pa  tudi  kar  se  tiče  idejne pomoči je zavod mnogo na boljšem,   ker se nas smatra za- najmanj enakovredne drugim šolami in   imamo pri  vseh  oblasteh večjo zaščito in oporo kot poprej.
Število učencev je od lanskega leta naraslo za lOOVo., a to še posebno zato, ker je ljudska oblast širokogrudno ukinila plačilo mesečne ukovine, kar je občutno vplivalo na revnejše učence.
Kaj vas je privedlo do tega, dla ste uvedli v reden  in obvezen pouk tudS vadbo pri orkestru? Ta vaš mla-diinsikii orkester je sedlaj že večkrat nastopil,   in to s prav  dobrim uspehom; kakšne namene imate z njim? Namen   glasbenega   študija   je ne samo posamezno igranje na kak ms trume, t, ampak tudi skupinsko, kjer pride skladba pri pravilni razvrstitvi posameznih godal, pihal, trobil   in  tolkal  šele  do  prave veljave in harmonije, ki človeka potegne in zazLblje v prijeten  sen, mu blaži  telesne in duševne bolečine in ga  bodri za nove delovne polete. Pri takem, igranju pa vsak pridobi na disciplini in rutini, ter se utrdi v ritmu in j.ravilnem podajanju. Ker pa vsak za igranje v orkestru ni sposoben, so člani istega le taki učenci, ki se  že več let učijo kakega   inštrumenta   individualno  in  z uspehom. Mnenja smo, da je to popolnoma pravilno in smo  zalo vstavili skupinsko igranje v statut šole. Kar pa je najvažnejše — s  tem orkestrom, bomo vzgojili  nov kader glasbenikov, ki bo pomnožil naše orkestre in nadomestil starejše in že onemogle godbenike I
Ali si že poravnal naročnino ?
Naš šolski orkester, ki se rekrutira izključno le iz gojencev glasbene šole, deluje že dve leti in je nastopil že pri raznih prireditvah in proslavah. Dvakrat je že tekmoval in pri zadnji tekmi mladinskih orkestrov v Ljubljani dosegel II. mesto in nagrado. Naš namen je, da ga povečamo in izpopolnimo z manjkajočimi inštrumenti, S stalnimi nastopi in tovariškim tekmovanjem pa si bo pridobil potrebno rutino in fineso izvajanja.
Modrin in se začudil temu nenadnemu razdejanju v sosednji vasi.
»Kakšen praznik pa je danes pri vas?« se je začudil.
»Ojej, praznik?« so zakričali vsi v en glas. »Vojna bo, dedek, vojna ...«
»Seme!« se je zasmejal dedek in odkrev-sal dalje.
»Ze je,« so ga razumeli. In ženske so zagnale vik in krik, da se je razlegalo do neba.
Jože Gobezdač je pijan primotovilil domov. Razveselil se je preplaha, ki je prevzel vaščane. Da bi prilil še olja na ta ogenj razdražene domišljije vaščanov, je vrgel ka>-kor mimogrede tele besede:
»Ste čuli? Posojilo zbirajo! Ampak to ni ljudsko, posojilo, kakor ste ga zbirali pred dvema letoma, to je — vojno posojilo.«
»Saj res!« so se začudili in mu pritrjevali.
Prihodnji dan pa je vas doživela redek obisk. V vasi sta se že navsezgodaj prikazala dva miličnika in vpraševala, kje stanuje Jože Gobezdač. Začudene ženske so jima pokazale hišo, kjer se je kakor polž v iupini skrival prebrisani stvarnik vznemirjajočih vesti.
Ni minilo pet minut in Jože Gobezdač se je v spremstvu dveh miličnikov napotil v okrajno mesto, kjer so mu izprašali vest. Vaščani pa še sedaj preklinjajo Jožeta Go_ bezdača, ki jih je povlekel in jim mešal pamet. —Ct
»tram 4
>DOLENJSKI LIST<
Stev. 25
Beseda o Rdečem križu
Organizacija Rdečega križa v novomeškem okraju, pa tudi v Novem mestu samem, deluje bolj slabo. D očim je Rdeči križ nudil v povojnem času vse, kar je bilo mogoče, so pač ljudje sprejemali to pomoč. Zdaj pa, ko RK ne deli več raznih daril, so ljudje krat. komalo začeli govoriti: »Kaj bom plačeval članarino, ko pa ničesar ne dobim.« To stališče je seveda v osnovi napačno in ni niti izraz hvaležnosti do organizacije, ki jim je v potrebi in po svoji možnosti nudila vse, kar je mogla, niti ni pametno, ker nihče ne ve, kdaj bo zopet potreboval pomoči. S temi špekulantskimi manevri pa se mi ne bomo ukvarjali, temveč želimo predvsem prikazati smisel in namen Rdečega križa. Rdeči križ pa ne more deliti danes tega, kar bi ljudje vse potrebovali, to je vsakomur razumljivo, pač pa sta dve bistveni nalogi RK, mimo katerih ne moremo. Prvo je vprašanje samo. pomoči in podpor, ki jih Rdeči križ deli ob velikih nesrečah, požarih, točah, povodnji itd. Ves denar, ki ga člani zbirajo ob malenkostni članarini 24 din na leto ali dva din na mesec, prostovoljni prispevki in dohodki od prireditev, gre v težke tisočake, ki jih glavni odbor razdeli med ljudi ob velikih elementarnih nesrečah, za počitniške kolonije, za šolske kuhinje, za sanitetni material, za postaje za pflrvta pomoč, za šolske lekarne Podmladka RK itd. Ce bi ne bilo teh malih
IZ iiELE KRAJINE POROČAJO: Priprave za vpis ljudskega posojila v Beli
Krajini so tudi pri nas pokazale, da želi belokranjsko ljudstvo v miru graditi socializem in da ne naseda sovražni kampanji informbiro jakih držav proti naši državi. rJela Krajina je ostala zvesta voditeljem naše države ip naši ljudski oblasti, ki si je zgradila svoje temelje prav na njenih zgodovinskih tleh. Odposlanci Okrajne skupščine so pred kratkim sprejeli v Črnomlju obvezo, da bodo za ljudsko posojilo vpisali 160.000 din. Krajevni ljudski odbor v Gradacu je sprejel sklep, da bodo Gradačani vpisali 80.000 din. Od krajevnih aktivistov, članov OF in množičnih organizacij je sedaj odvisno, da bo ta vso.u dosežena. Delavstvo in nameščenci Tovarne učil v Črnomlju so obljubili vpisati 45.000 din. Delavstvo tovarne Belsad in premogokopa na Kanižarici je tudi že sprejelo obveze. Ou sindikalnih podružnic in uprav obeh podjetij je sedaj odvisno, koliko bodo zavedni delavci in rudarji vpisali ljudskega posojila. Za ves crnomeljski okraj je Okrajni izvršni ljudski odbor sprejel sklep, sprožiti med kmečkim prebivalstvom kampanjo za vpis ljudskega posojila, ki naj doseže vsaj 700.000 din. Pri vseh krajevnih ljudskih odborih v Beli > j ini so že postavljene komisije za vpis ljudskega posojila, v teku pa so tudi priprave za postavitev komisij na sedežih vseh frontnih odborov v Beli Krajini.
Okrajno gradbeno podjetje in podjetje za lesno industrijo »Zora« sta si napovedati tekmovanje za čim večji vpis ljudskega po. sojila. Plan za vpis ljudskega posojila je razdeljen po davčni moči na vse krajevne ljudske odbore v Beli Krajini. Odborniki krajevnih ljudskih odborov so v večini primerov obljubili vpisati po 1000 din.
V okrajni plan pa še ni zajeta sindikalna podružnica prosvetnih delavcev, ki bo na prvem septembrskem sestanku sprejela svoje obveze*za vpis ljudskega posojila. —c.
ZE VESTE
1. Da je v Indiji reka Braniaputra, v Egiptu pa Nil? Neumnosti, boste dejali, to vendar spada v osnovni zemljepis. In veste, dia v teh rekah živijo — krokodili? Vemo, pa ikaj nami krokodilov mar ... Ćaskajte, zve. deli boste zadnjo novico. Hm! Iz tistih rek so se krokodili, ali vsaji krokodilčki, zaredili v —■ novomeškem vodovodu! Aha, ste debelo pogledali! Da res je. Potrdi vam mojster Rezač, ki sipi je v, novomeško pitno vodo cele stote klora. Neki zlobec mi je trdil, da zaradi zboljšanja okusa. Vraga! Jaz pravim — krokodili!
2. Ste videli igro »Danes bomo tiči«? Smo., pravite. Prav. Tista igra je prazen ništrc proti našim — gasilcem, pardon: gasilnemu avtomobilu. Ti so pravi tiči, oziroma on je tič! Zakaj? Pozama bramba se je zadjič naložila na požarno vozilo pa hajdi. Kam? Za nosom, kot Se pravi, in za suhim grlom. V Biški vasi )e bila veselica, ali kot sedaj reko: ljudsko rajanje. Jasno — pečenka, čista- mila šmarnica. Tudi ognjegascem teh dobrin sleherni poštenjak privošči. Poštenjak, pravim. Drugih misli in drugačne »zgraje. nosti« je pa gasilski avtomobil. Ta vražji nebodigatreba je požairnikom prizadeval silne ovire,   naravnost pum t je dvignil proti
prispevkov, ki pri posamezniku, niti v po-štev ne pridejo, bi ne bilo Rdečega križa, niti njegovih lastnih podpor, niti možnosti, da Rdeči križ sam dobi podpore od kjer koli iz tuzemstva in inozemstva in jih potem raz. deljuje kot v letih 1945, 1946 'itd.
Druga in sedaj zelo važna naloga Rdečega križa je zdravstvenega značaja. Vse svoje delo usmerja RK na zdravstveno vzgojo ljud_ siva. Prav vsak človek se mora seznaniti z vprašanjem nalezljivih bolezni. Rdeči križ zdravstveno vzgaja Podmladek in odrasle. Rdeči križ s pomočjo zdravstvenih organov organizira najrazličnejša zdravstvena predavanja prav povsod, kjer je to mogoče. Prav tako prireja RK tečaje za prvo pomoć in za zdravstvene aktiviste. Vsak naš človek se mora seznaniti s tem vprašanjem, ker nihče ne ve, kdaj in kje se lahko pripeti nezgoda in je morda življenje odvisno od prve pomoči, ki jo lahko takoj nudi zdravstveni aktivist Rdečega križa.
To so velike in pomembne naloge RK in kako čudno je spričo velikih nalog slišati izgovor človeka, češ saj od Rdečega križa nič nimam. Bodimo veseli, da imamo tako orga. nizacijo in pomagajmo ji s svojo članarino in sodelovanjem, da bo postala res organizacija, na katero bomo lahko ponosni tako pri nas doma, kot v tujini.
Janez Golob
I2J I^Fi-V^H
sunogrlunii moztjKoim.. Meni me tebi ntc j« na razdaljici odi i\ovega mesta do tJiske vusi Ijn-iuidi lepun — Zu deieKtov! INe'oo se usnin-u, ce oi, in kadar bo, zares gorelo:.,.
j. jaoiLaaiiika ali po aomiace rastnnnizmamuvo je ceojna veda. Kožice imamo več ali manj vsi raai, beveua, saj so pasa oceni in nosu. n* mol v lozesioju je Se niarsiKaj tajinstv^-iitgoi. uoivcem na novote nase nore do zuaj luust: staro iijesio Kot nutu za mune. ivaju — uuKiua j« lzieana cvetica: Kosae plevens. s fiuvo uopsiKo bujnosijo pogauija, ra&te, iu »« Kosati okrog nove stavbe na is.apucuian.eiii trgu. Tako ima mesto nov, micen oiKiao. uo. tamKi - tu boste lahkot rekli kot rajni Ar-himed: Heureka! — (Med tiskom je usmiljena roka tropski nasad neusmiljeno poKosiia. Toda, kot pravi moderna ameriška drama: »Globoke so korenine«...).
veseli! Vrtič pred Domom ljudske piosveie je zojaj končal svoje prijetne on mirne počitnice. Preorali so ga namreč v — prahoi ueuiu bd se bita uboga zemljica aosieji mučila in gnaiia svoje sokove v rože ali pre. Koristni krompir.' Sedaj; se bo iepoi sprašna in, kot mi je zatrdil dober poznavalec naših tal, bo pozimi tam zacvetel najlepši — sneg!
o. »Requiem aeternam« — sem se domislil otožne pogrebne pesmi zadnji pot, ko sem giiijen opazoval rajni zid v Gerdešičevi ulici. Stal je, siromak, začel klecati v kolenih in se zrušil. Ni našel usmiljene roke mestnega očetu, ki bi ga bila ljubeče podprla za njegovih živih dni. Možak, oziroma zid, je pa še na svojo zadnjo uro pokazal ne kamnito, ampak plemenito srce., Padel je namreč sredi trde noči, da bi za dne ne pokopal pod seboj mile dečice, ki se je tako rada igrala pod njim. Hvala mu!., , Čakajte, polovica tega zidu namreč še stoji, pravzaprav visi. Bo tudi ta del tako usmiljen, kot njegov rajni prednik, ki še doslej ni spodobno pokopan? Upajmo, vsaj upajmo!
6, S področja kulturnega »izživljanja« je neki tenkosluhec zvedel, da bo orkester v kratkem, morda tudi dolgem času priredil koncert. Mestjani bodo tega silno veseli. Saj to ni nič novega, boste, rekli. To res ne, ampak nekaj drugega: vsaj nekateri koncer. tanti bodo namreč izvajali program — z zavihanimi rokavi! Spasno, kaj, kot v pretepu. Verjamem, vi tudi, da bo nova atrakcija vžgala.,..
ČLANI ZVEZE BORCEV IZ VAVTE VASI SO OBISKALI ROG
Novi odbor krajevne Zveze borcev v Vavti vasi, ki je bil izvoljen letos v maju, si je postavil delovni načrt in hoče poživiti delo organizacije. V narodnoosvobodilni vojni je dala Vavta vas 56 žrtev. Junakom, ki so /./ivfvali za domovino najdražje, bodo' zdaj postavili spomenik. Nedavno so priredili v ta namen že prvo prireditev ln, namenili dobiček za postavitev spomenika.
Da bi poživili delo, pa so člani ZB v Vavti vasi preteklo nedeljo priredili izlet. S kamijonoml Se Je odpeljalo 49 članov ZB v roške gozdove, kjer so se nekoč borili mnogi izmed njih za svobodo. Obiskali so znano partizansko središče Bazo- 20, kjer je bil med vojno dalj časa   Centralni komite
KPS, Izvršni odbor OF Slovenije in nas Glavni štab. Mnogi tsaze 2u niso se nikoii videli in so se čudili, konico truda je bilo treba za zgraditev tega zgodovinskega naselja. V si pa so obujan spomine na um. Ko so s puškami v rokah branili v teh in urugih gozdovih domovkio. Med njimi je bil Divši borec . kurir, ki je med vojno' večkrat obiSKat to čudovito vasico; marsikaj jim je vfcaiei povedati. Med drugim jim je razložil, da so tu delali tovariši Kardelj. Kidrič, Li. uija Sentjurc, Vida Tomšič in arugi. oaza <su je bita dolgo časa »prestolnica« naše domovine; od tu je vrhovno vodstvoi dajato navodila partizanom in aktivistom.
i-o ogledu baze 20 so se odpeljali na sam Rog, od tam pa po> krajšemu počitku proti Kočevju. Obiskali so kočevski rudnik ter državno posestvo Mahovmik in Staro cerkev, 'ram so -jim razložili napredek posestva, sami pa so se prepričali tudi o uspehih v živinoreji. Preko Ribnice in Dobrepolja so prišli dio Krike im si ogledali njen izvirek.
Lep izlet je ostal članom. ZB v dobrem sipomiinu. Zbližal jih je in utrdil v prepričanju, da bodo le s SKup-mm ni v bodoče bolj poglobijenim delom lahko razvili krajevno organizacijo Zveze borcev. Sklenili so, da bodo njihove obljube tudi rod-iie sadove!
IZ DRGANJIH SEL . . .
v Drganjfih seun ii,au i^piicaund že eno leto ni oiio nouemega sestanKa, zalo ob volitvah A*'Z niso prisie te zeue, aunpaiK tudi inuzje in ii£Kaj nnauine. ^uraii smo se Kar na Krenovem vrtu poo oreliom, p^seuii po ntouih ini jji.'iceii, ^ ^auiikuauijeiiL so urgauijci jV^lus^u aKiiviiSta, ki aiu pravna o graonvi nase urzave, o tem KaKo se izpolnjujejo oo-ijuoe, Ki so j'ih aa-jaii paruzaint v najtežjin letih.
»^r-Z odbor je včasih pri nas bil,« so dejan poien> v uuJ.-usi.ii, "u «-c s.vuHuj ,,e zasoaLo, ker ni bilo nobene pomoči iz okraja.« No na ttirn sestanku so si žene kar vpričo moz izvolile nov odbor, za predsednico Krenovo mamo, kateri so' poverile tudi zastopstvo na okrajnem plenumu Ar Z. Taj-nuea bo Senica Alojzija, druge odbornice pa &.;: Kren Kristina, movat Julka in Stopar julka.
ra zaključenih volitvah so prišla na vrsto razna vprašanja. Najprej oddaje. »Na kamenitih njivan zraste zelo malo', posebno v letošnji suši,« so dejan. Toztili so, da ne bodo zmogli tako velikih oddiaj masti. Tovariš irt Anton je omenil n-eKo-ga iz jroij-a, ki ima uva hekioatra lepe orne zemlje pa poiovico njamj masni predplsame. kot pa on sam, ki ima njive na Drganjih selih. Poieg tega so se pritožili, da je pil razčlenjevanju piana sodeloval le izvršna krajevni ljudski odbor, namesto da bi poklicali vsaj vse odbornike, če rte že zbora volilcev, kot bi bilo najbolj prav.
Goršetova mama je prosila, niaj bi v mestu pogledali, zakaj ne dobi invalidnine za padlim možem, kar sta aktivista prav rada obljubila.
Tovariš iz Straže pa je obljubil, da bo pogledal, kaj je v tamkajšnji trgovini, da se ljudje tako pritožujejo.
Trije Diganjci so pri LIP odpuščeni i.', službe zaradi nediscipliniranega prihajanja na delo. Niso razumeli, kakoi nujno potrebna je disciplina pri gozdnemi delu; da v pristaniščih ladje ne morejoi čakati na naš les, saj naša zunanja trgovina gre iz rok v roke, bi lahko rekli. Ravnotako ne smejo obstati žage, ne rudniki zaradi pomanjkanja lesa. V planskem gospodarstvu so vse1 panoge po. vezane med seboj.
In še in še so se vrstila vprašanja, pripombe itd. Pa nikar ne mislite, da vsevprek, ne, lepo po vrsti, ko je eden (.'.ubil uagovoi, je pa drugi spet vprašal. Tako Je sestanek pray lepo potekal in dokazal, da so na Drganjih selih istii ljudje kot med narodnoosvobodilno borbo. Maisikako pametno in moško je povedal Krem Franc, že iz partizanskih dni dobra poznan.
»No, AF2 organizacijo smo- že spravili iz spanja,« srno ugotovili na koncu, saj so ze začeli staviti predloge o izletu v Rog. Tako
UREDNIKOV KOTIČEK
Ivan Zabukovec: Tvoj dopis bo objavljen. Pozdravljamo tvojo vzpodbudo in ti obljubljamo, da bo naš list posvečal vnaprej več pozornosti šahovskemu življenju v naših treh okrajih. Vse to pa zavisi predvsem od vas — dolenjskih šahistov, ki nosite ime enega izmed najbolj uspešnih in priznanih šahistov Jugoslavije. Sledite njegovim stopinjam. »Do_ lenjski list« vam je vsak čas na razpolago s prostorom.
Lojze Zupane: Tvojo bogato pošiljko je uredništvo z največjim veseljem sprejelo. Z dopisniki, kakršen si ti, bi Bela Krajina imela danes že marsikatero vprašanje rešeno. Z besedo na dan! Pametnim dopisom slede ko.
bo treba prebuditi tudi mladino in OF, pa še v Zvezi borcev uvesti več discipline.
Pozno jie že bilo, pa kar nismo mogli narazen. Stali smo v gručah po vrtu; Gerbajs i je povedal, da bo zidal hišo, Krenova mama ■ pa je ponudila hrušk.   Se na večerjo smo pozabili v prijetnih pomenikih.
Robu Draga
MATIČNI URAD V GRADACU
z^a IvLO Graoac m roUzemelj> je naša ijud-SiKa oblast ustanovna Matični urad v Ura>-uulu, i bonia s^.- lidiiiciju v iiui, jvju a.^ „Lvj m posma urad. uoslej so) imeli prebivalci na ifiaiicni Urad doKaj uoigo pot v Črnomelj oziromfđ v MetliKo. z. ustanov liv i jo> novega matičnega urada, cigar vodstvo je poverjeno tov. Anici Plutovi iz Gradaca, je ustreženo prehivalstvu doKaj ooširnega. okoliša, ki bo poslej svoje opravke lahko hitiro opravilo.
Pri tej1 priliki omenjamo, dai si prebivalstvo omenjenih dveh krajevnih ljudskih odborov želi tudi ustanovitve Zdravstvene ambulante, ki naj bi bila v Gradacu. Pot k zdravniku v Črnomelj ali Metliko1 nI samo dolga, ampak pogosto tudi neuspesmai, ker sta spričo naraščajoče industrije v Beli Krajini in vsako leto gostejše mreže nižjega srednjega šolstva, v Jaeii Krajini oba zdravnika tako zaposlena, da s težavo- zmagujeta redno delo v ordinaciji, dočimi za obiske bolnikov na terenu primanjikujei časa, Gradačani, ki so dobili v letošnjem letu ojjckui-no, Deško vzgajališče v gradaškem gradu, ki ima preko 140 cieekov, lokamo cen in su.c Gradac. Podzemelj in Griblje, pa bi bili poleg ostalega prebivalstva Zcjuovoijm, .... se v Gradacu ponovno vzpostavila Zdravstvena ambulanta, ki je prvo leto po osvoboditvi že obstajala', a je pozneje bila iz nerazumljivih vzrokov ukinjena. —c.
Obvestila
Pri redni letni registraciji dvokoles v okraju Novo mesto, ugotavlja tukajšnje po-verjeništvo za notranje zadeve, da mnogi lastniki in uporabniki koles niso storili svoje dolžnosti v določenem roku in mmajo dvokoles registriranih, kakor tudi ne opremljenih z evidenčnimi tablicami.
Da ne bo treba proti lastnikom neregistrL ranih dvokoles podvzemati nezaželenih mer, jih pozivamo, da uredijo registracijo koles m pridejo po evidenčne tablice pri tukajšnjem poverjeništvu najpozneje do 20. avgusta.
Na poverjeništvu za notranje zadeve Novo mesto je shranjen okvir moškega dvoko-lesa neznane znamke, številka okvira 9«74z2 zelene barve še v dobrem stanju. Ogrodje Je bilo med NOV najdeno.
Pozivamo lastnika, da se najpozneje do Do. avgusta javi pri tukajšnjem poverjeništvu zaradi vrnitve najdenega predmeta, v kolikor se latiko predstavi z odgovarjajočimi dokumenti. — Iz pisarne poverjeništva za notranje zadeve Novo mesto.
Pes se je zatekel — kratkodlak istrijan, bel z rjavimi lisami. Dobi se pri Florjančiču Jožetu, St. peter 21.
VABILO
Ker ni bil občni zbor Potrošniške zadruge Novo mesto dne 8. VIII. sklepčen, se bo vršil v smislu čl. 16 zadružnih pravil v torek 22. avgusta t. 1. nov zbor v sindikalnem domu ob 20., ki bo sklepat polnoveijavno, ne glede na število navzočih članov. Dnevni red:
1. Otvoritev*zbora;
2. Volitev delovnega predsedstva;
3. Volitev verifikacijske komisije;
4. Poročilo upravnega odbora;
5. Poročilo nadzornega odbora;
6. Razprava in sklepanje o poročilih;
7. Sklepanje o razrešnici upravnemu ifl nadzornemu odboru;
^   8. Referat o likvidaciji Potrošniške zadr.;
9. Sklepanje o likvidaciji Potrošniške zadruge in volitev likvidatorjev;
10. Sklepanje o prenosu zadružnega premoženja;
11. Predlogi in pritožbe;
12. Slučajnosti.
Prosimo članstvo, da se zbora polnošte-vilno udeleži! — Upravni odbor.
ristna dejanja. Kakor vidiš, je skoraj vse objavljeno. Piši!
Trebanjskemu okraju: Kljub sestanku, ki smo ga imeli z vami in s črnomeljskim okrajem skupaj, trdovratno molčite. Vzrok temU molku ne bomo iskali pri ljudeh okraja Trebnje, ki bi radi pisali. Znano je nam vseifl še iz narodnoosvobodilne borbe, da je tedanji »Glas Dolenjske« sprejemal največ dopisov. Iz Trebnjega in njegovih vasi. Vzrok, da je »Dolenjski list« brez glasu iz Trebnjega- 3e pri ljudeh na OLO Trebnje, ki ne znajo IJ1^ dem povedati, da brez njihove besede ni žaljenja iz trebanjskega okraja. Potrudite se: list je zato ustanovljen, da pomaga vsem trem okrajem, da se dvignejo gospodarsko, politično in kulturno.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri
Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«