45 //letnik 20, številka 02, junij 2014 potrebami upoštevali tudi pri uredi- tvi učne poti v Naravnem rezervatu Ormoške lagune v okviru projekta LIVEDRAVA. Povezali smo se z Dru- štvom slepih in slabovidnih Ptuj, kjer so bili takoj pripravljeni sodelovati. Pri tem sta pomembno pomagali pro- stovoljki, študentki Ekologije z na- ravoslovjem FNM, Vesna Slapnik in Tina Koželj Nyambe, ki sta se vklju- čili v naše delo. Dne 10. junija 2014 smo s predstavniki društva opravili terenski obisk lagun, se poučili o potrebah in sodobnih pristopih ure- janja poti za slepe in slabovidne in se dogovorili, da jih bomo vključili v vse faze ureditve poti in izobraževal- nih tabel, od priprave do izvedbe. Ve- selimo se nadaljnjega skupnega dela v tesnem sodelovanju. DD _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 10// Projekt SIMARINE- NATURA podaljšan V začetku leta smo na Evropsko ko- misijo poslali prošnjo za podaljšanje projekta SIMARINE-NATURA. Od komisije smo konec marca prejeli pismo, v katerem so nas obvestili, da so naši prošnji ugodili, česar smo bili zelo veseli. Novi rok za dokončanje projekta je tako 31. avgust 2015. V tem tednu sta nas obiskali tudi pred- stavnici Evropske komisije. Razlog za podaljšanje projekta je zamuda pri opravljanju nekaterih ključnih akcij zaradi nepričakovanih tehnič- nih težav s sledilnimi napravami GPS v akciji telemetrija sredozem- skih vranjekov v lanskem letu. Te- žave so bile že razrešene, akcijo pa bomo nadaljevali ter zaključili v prihajajočem poletju. Konec leta pa moramo na BirdLife International že poslati strokovni predlog morskih IBA. Njihovi pristojni strokovnjaki bodo predlog pregledali in ga napo- sled vključili v inventar morskih IBA. S tem bodo potrdili, da območja izpolnjujejo kriterije za vključitev v omrežje Natura 2000. UK _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 11 // Gostili smo predstavnici Evropske komisije V začetku aprila sta nas obiskali skrbnici projekta iz Evropske komi- sije v Bruslju, ga. Muriel Drukman in ga. Päivi Rauma, ki sta temeljito preverili vsebinsko uresničevanje projekta SIMARINE-NATURA in administrativno-finančno vodenje. Spremljala sta ju g. Mitja Kaliga- rič, zunanji nadzornik za projekte LIFE na območju Slovenije, ter ga. Julijana Lebez-Lozej, nacionalna koordinatorica programa LIFE z Mi- nistrstva za kmetijstvo in okolje, ki je obenem tudi partner v projektu. Evropski skrbnici programa LIFE sta bili z našo predstavitvijo, vodenjem projekta in računovodskim redom zelo zadovoljni. Poleg preverjanja uresničevanja projekta, ki je pote- kalo v prostorih DOPPS v Ljubljani, smo si skupaj ogledali tudi projek- tno območje – prenočišči sredozem- skih vranjekov pri Debelem rtiču in Strunjanu ter del slovenskega morja med Izolo in Piranom. Na izletu smo sicer videli le malo vranjekov, saj so v tem času še gnezdili po hrvaških otokih, smo pa srečali več zanimivih vrst ptic, ki se pojavljajo na našem morju, denimo polarne slapnike, ve- like žagarje, čopaste ponirke, rečne galebe … pa tudi delfina, ki se je za kratek čas prikazal na gladini morja v bližini obale med Strunjanom in Piranom. Ogledali smo si tudi novi informacijski center in stalno raz- stavo v Krajinskem parku Strunjan, ki je prav tako partner v projektu. Za konec pa nas je v izolskem mandra- ču pričakal Jakomo, eden od dveh sredozemskih vranjekov, ki nosita še delujoče GPS-sledilne naprave. Jakomo in Mihi, oba še premlada za gnezdenje, se v marini in njeni oko- lici zadržujeta že od lanske jeseni. V juniju se jima bodo pri njunem poslanstvu pridružili novi vranjeki, ki jih bomo opremili s sledilnimi na- pravami GPS. UK _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 12 // Odprli smo Naravoslovno učno pot Koseški bajer V sodelovanju z Mestno občino Lju- bljana smo na svetovni dan okolja, 5. junija 2014, za javnost odprli novo krožno učno pot Koseški bajer. Na- menu sta jo predala župan Zoran Jankovič in predsednik DOPPS Ru- dolf Tekavčič, prve obiskovalce pa je nato po okrog dva kilometra dolgi trasi popeljala Tanja Šumrada, ki je skupaj z Evo Vukelič tudi avtorica poti. Koseški bajer je največje vodno 6 12 46 Svet ptic NOVICE telo v Krajinskem parku Tivoli, Ro- žnik in Šišenski hrib, ki ga meščani Ljubljane pogosto obiskujejo. Z novo učno potjo sprehajalcem na šestih točkah s pomočjo informacijskih tabel predstavljamo različne prebi- valce tega mokrišča in tamkajšnja življenjska okolja. TŠ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 13// Črna štorklja razkriva svoja prehranjevališča ob Muri O gnezditveni ekologiji črne štorklje je v Sloveniji znanega bolj malo. Vsa opazovanja na prehranjevališčih so naključna, ravno tako najdbe gnezd. Kljub svoji velikosti je to precej skrivnostna in redko opazovana pti- ca, saj se zadržuje predvsem ob goz- dnih potokih. Glede na podatke smo ocenili, da ob Muri prebiva 8-11 pa- rov, kar pomeni, da gre za najboljše območje za to vrsto v Sloveniji. To pa se utegne spremeniti s postavitvijo načrtovanih hidroelektrarn, zaradi česar je treba vpliv graditve HE pred samim posegom ustrezno ovrednoti- ti. Raziskovanja prehranjevališč črne štorklje ob Muri smo se lotili s pomo- čjo telemetrije GPS. Po lanski uvodni sezoni, v kateri smo se z vrsto pobli- že seznanili, nam jo je letos uspelo tudi ujeti in ji namestiti oddajnik. Franček, kot smo štorkljo poimeno- vali, je bil ujet 5. junija 2014 v bliži- ni Slaptincev v Slovenskih goricah. Pričakujemo, da nam bo posredo- val pomembne podatke, s katerimi bomo lahko podkrepili pomen mr- tvic, stranskih rokavov in gozdnih potokov ob reki Muri ter same stru- ge reke za prehranjevanje te vrste. Frančku želimo uspešno gnezdenje in nato varno pot v Afriko! KD _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 14 // Znamke s podobami ptic Po treh letih bomo ljubitelji ptic spet prišli na svoj račun. Pošta Slovenije je namreč izdala novo serijo rednih znamk, s katero bodo predstavljali slovenske ptice. Znamka A tako pri- naša podobo skalne lastovke, veliki žagar je na znamki z vrednostjo B, na znamki z nominalno vrednostjo C je upodobljena južna postovka, kozača je na znamki D, bobnarica pa krasi znamko za 0,36 evra. Avtor ilustra- cij ptic na znamkah je tokrat Matjaž Učakar, spremno besedilo k vsaki vr- sti ptic pa je za Bilten pripravil Janez Gregori. PVV _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 15// Začetek raziskave malega deževnika V mesecu marcu smo na prodiščih reke Drave med Mariborom in Sre- diščem ob Dravi pričeli z raziskavo o malem deževniku (Charadrius dubius). Cilji raziskave so ugotovitev stopnje preživetja mladičev v leglu in njihovo medletno preživetje, ker pa je vrsta selivka, nas zanima tudi, ali se isti osebki vračajo na območja, kjer so se izvalili oz. gnezdili. Ob tem namenjamo posebno pozornost ugo- tavljanju motenj, ki ogrožajo malega deževnika in druge prebivalce pro- dišč. Doslej smo v okviru raziskave ulovili in z barvnimi obročki označili že 43 odraslih osebkov ter 43 mladi- čev. Označevanje osebkov traja naj- več 10 minut, nato pa ulovljeno ptico spustimo nazaj na mesto ulova in jo v prihodnje opazujemo le od daleč s pomočjo spektiva, kar je tudi namen barvnega označevanja ptic. V priho- dnje bomo nadaljevali z označeva- njem ptic, hkrati pa bomo spremljali tudi premike in preživetje tistih, ki so označbo že pridobili. TB _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 16// Na Goričkem predstavili film Upkač Ob Mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti in v sklopu Rajskega festivala smo zaposleni v Javnem za- vodu Krajinski park Goričko in člani DOPPS 22. maja na Gradu na Go- ričkem premierno predstavili film Upkač, ki je nastal v istoimenskem projektu. Številni gledalci so se po ogledu filma strinjali, da je režiser- ju filma, Gregorju Šubicu, skupaj s sodelavci odlično uspelo predstaviti upkača oz. upkaša, kot smrdokavri rečejo Goričanci, velikega skovika oz. čuka in zlatovranko. Po besedah domačinov, avtorjev filma in upra- vljavcev slovenskih ter avstrijskih zavarovanih in varovanih območij narave je razvidno, da so predsta- vljene ptice še zelo »žive« v našem vsakdanjiku, čeprav smo vsaj v pre- teklosti naredili premalo za bistve- no izboljšanje njihovih življenjskih razmer. Število smrdokaver in ve- 14 13