24 25 Ocene Dolgo ali kar več kot dve stoletji (1780) je veljala prva sloven- ska (baročna) opera skladatelja Kamničana Jakoba Frančiška Zupana (1734–1810) in libretista Tržičana Antona Feliksa Deva (patra Janeza Damascena) (1732–1786) za izgubljeno. Dokler je ni l. 2008 v fragmentih našel slovenski skladatelj, muzikolog, glasbeni pedagog, orglavec, čembalist in založnik Milko Bizjak. Ta jo je revidiral, notografiral in vse pripravil, da je po vseh teh stoletjih in desetletju postala uporabna za sodobno izvedbo. Tako je delo, ki so ga vsa ta desetletja no- vodobni slovenski muzikologi imeli za izgubljeno, otel po- zabi. V izvirniku nosi delo oznako opereta, kar pa glede na tedanjo rabo besede pomeni že pravo, a po obsegu kratko opero, torej nedvomno péto glasbeno odrsko delo. 1 Sicer pa sta najmanj dva ugledna slovenska muzikologa (D. Cvetko in J. Sivec) že dolgo časa dvomila o tem, da je omenjena prva slovenska baročna opera izgubljena. Zato je davna konsta- tacija (drugega, J. Sivec) zdaj s premiero Zupan-Devovega Belina (Ljubljana, 30. sep. 2018) več kot kronana z zdajšnjim odkritjem: »Vsekakor zdaleč najpomembnejši plod preporo- dnih prizadevanj na glasbenem področju je prva slovenska opera. To je 'Belin', ki nosi v izvirniku pravzaprav oznako opereta, kar pa glede na tedanjo rabo besede pomeni že pra- vo, a po obsegu kratko opero, torej nedvomno v celoti péto glasbeno odrsko delo. Besedilo 'Belina' je kot nekakšno 'festa teatrale' spesnil za priložnost nastavitve novega kranjskega deželnega glavarja Franca Lamberga diskalceat 2 Janez Dama- scen Dev, ki je imel stike s Zoisom. 3 Objavljeno je bilo leta 1780 v almanahu 'Pisanice', uglasbil pa ga je isto leto ali ne- posredno za tem Jakob Zupan (Suppan), 'Ludi et Chori Ma- 1 Sivec Jože, Dvesto let slovenske opere, Ljubljana, 1981, str. 9. 2 Bosonogi avguštinec (katoliški duhovnik). 3 Slovenski podjetnik, fužinar, literarni mecen – baron Žiga (1747–1819). Franc Križnar Premiera prve slovenske (baroËne) opere Belin J. F. Zupana in A. F. (p. J. Damascena) Deva 26 Premiera prve slovenske (baroËne) opere Belin J. F. Zupana in A. F. (p. J. Damascena) Deva gister Kamnecensis, egregius Compositor et Musicicus', kot se je o njem pohvalno izrazil oče Marko Pohlin. 4 Ali so 'Beli- na' uprizorili, ni izpričano, bržkone pa ga Zupan ne bi kom- poniral, ko bi ne imel možnosti za izvedbo. Žal se glasba prve slovenske opere ni ohranila 5 in o njej lahko le domnevamo na podlagi libreta, doslej znane Zupanove ustvarjalnosti in tedanje glasbene situacije pri nas. Libreto zajema mitološko snov in se razločno zgleduje po Metastasiju, 6 čigar operna besedila so veljala v tistem času že za staromodna, a so jih v svetu – navadno že v novejših predelavah – še uporabljali. Osnovna zgradba Devovega libreta, ki obsega (le) tri prizore z vrsto arij in recitativov, enim zborom in sklepnim ansam- blom, je baročna. To nas nagiblje k misli, da je morala biti precej baročna tudi glasba, kar pa seveda ni nujno. Spričo poznega datuma nastanka opere in stilne usmeritve nekate- rih Zupanovih cerkvenih kompozicij kakor tudi repertoarja ljubljanskega gledališča je možno, da so se v glasbi 'Belina' vsaj deloma uveljavili že klasicistični vplivi. Nedvomno se zdi naslanjanje na baročni vzor, ki pa je v pogledu besedila nesporno, dokaj nenavadno, ker je v protislovju z bistvom prosvetljenstva, ki mu je bil patetični in aristokratski barok nasproten. Tako kaže, kot da sta se tu teorija in praksa slo- venskega prosvetljenstva razhajali oziroma da umetnostna naziranja odločujočih osebnosti in ustvarjalcev še niso bila razčiščena.« 7 Zgodba oz. libreto se dogaja na Rodarskem otoku: nimfe 8 priplujejo na otok, da bi na oltarju opravile obredne daritve v čast bogu Sonca – Belinu. Že začeti obred jim prepreči Burja (veter), ki od njih zahteva, naj častijo njega in naj njemu da- rujejo. Ker nimfe tega nočejo, se Burja maščuje z bliski, gro- mom in ognjem ter pomori vse rastlinje. Nimfe se razbežijo. Tedaj se prikaže njihov rešitelj – bog Sonca Belin, ki prežene Burjo in spet oživi ves otok. S hvalnico nimf se opera konča. 9 Na prvi od treh (napovedanih) premier, v nedeljo, 30. sep. 2018 (potem pa še 1. in 14. okt. 2018), so v veliki alias Tom- čevi dvorani ljubljanskega Zavoda sv. Stanislava (opero je kot javno produkcijo ob ignoranci vse preostale profesionalne glasbeno-gledališke srenje prevzela ena od slovenskih javnih glasbenih šol, Glasbena šola Ljubljana Vič - Rudnik, ki ima v svojih vrstah enega najmočnejših solopevskih oddelkov v državi): Belin (Sonce) sta bila tenorista Igor Golob in Blaž Fabijan, 10 Burja (hud veter) je bil basist Matej Prevc (Simon Podjaveršek), Sejvina (Ceres) sta bili sopranistki Beti Brati- na in Manca Kos, Rožnecvitarci (Flori) sta bili še drugi dve 4 Slovenski pisatelj – Anton, oče Marko (Pohlin; 1735–1801). 5 To je veljalo le do 2008, ko je parte in (delno) partituro odkril Milko Bizjak (op. pisc., FK!). 6 Italijanski pesnik in libretist – Pietro ( 1698–1782). 7 Sivec J., prav tam, str. 9–10. 8 Grška nadnaravna ženska bitja: driade, najade, nereide in oreade. 9 (Ur. Henrik Neubauer.) Gledališki list opere Belin. Ljubljana: Glasbena šola Ljubljana Vič - Rudnik, 2018. 10 Na prvem mestu navajam soliste, ki so nastopili na prvi premieri, na drugem alternacije. sopranistki Ana Novak in Živa Potočnik, Sadjanki (Pomoni) pa še altistki Nina Mulej in Eva Godina; odrski pomočnici (pomočnika) pa še plesalki Valentina Benkič in Neža Ana Goričar ter dijakinje Baletne šole KGBL. Obdelavo libreta in ureditev partiture je naredil prvi od dveh glavnih prota- gonistov Milko Bizjak, režiser in koreograf (pa še kaj) je bil dr. Henrik Neubauer. Dirigent orkestra Cantabile (v vrsti 17 glasbenikov so bila seveda na prvem mestu godala: od vi- oline, viol in violončel do kontrabasa; dva clarina = pred- hodnika današnje trobente, timpana v C in G (+ tolkala) in čembalo je igral Marjan Grdadolnik; čembalistka pa še V ero- nika Fridrih (Martina Okoliš). Orkestrski koncertni mojster – prvi violinist je bil Matej Avšič. Asistentki režiserja, pevski mentorici in inšpicientki sta v tej predstavi Katja Konvalinka in Barbara Nagode. Scenograf Belina je Andrej Stražišar, ko- stumografka Nada Slatnar in korepetitorka Irina Milivojević. Oblikovanje videa in lučni mojster so bili verjetno nekateri od že navedenih (NN), izdelavo scene je opravil T eater, d.o.o. Zgledne, komaj enourne predstave omenjeni (bolj ali manj ljubiteljski) izvajalci niso motili: z vsem svojim znanjem so opravili slogovne baročne posege v libreto, glasbo in ostale glasbeno-gledališke elemente. Opera je tako doživela oživi- tev iz davnine, četudi izvajalci niso imeli na voljo vseh mo- gočih profesionalnih (tehničnih, gledaliških) (z)možnosti. V prednosti je bila glasba in teater, v tem primeru je bila to- rej tista, ki je nastala komaj nekaj časa (1790) z doslej pr- vič omenjenim Janezom Krstnikom Novakom in njegovim Figarom. Četudi povsem za tedanjima evropskima glasbeni- ma barokom in klasicizmom, za katerima je očitno zaosta- jala tedanja slovenska glasbena (re)produkcija, pa vendarle zdaj »svojo« (prvo slovensko) baročno opero imamo. V tem projektu je treba posebej omeniti navezo Bizjak-Neubauer; zagotovo oba najbolj zaslužna, da je omenjeni projekt več kot uspešno za nami. In to kljub temu, da so imeli vsi po vrsti in ves čas pred in za seboj številne nasprotnike; tudi iz profesi- onalne ozke muzikološke stroke. Ta zagotovo v tem pogledu ni odigrala svoje profesionalne in pokončne drže. Enostavno se je je treba sramovati (https://milko-bizjak in http:www. youtube.com/watch?v=Pm8qkuHvhSU&t=786a).