Gospodarske ucstl. Preizkusi gnojenja pri okopavmah. Koruza, kronvpir in krmska pesa potrebujejo za svoj razvoj precej dušika. To nam jasno dokazujejo nešteti preizkusi, izvedeni drugod, pa tudi pri nas. Tako nam kaiejo gnojilni preizkusi, 'ki so se kvedli na oJcopavinah v minulem letu, sledečo sliko: Koruza, pognojena z 250 kg čiiskega solitra po ha, je dosegla povprečni večji prklelek od 500 kg zrnja in 700 kg korurnice. Ce računimo -iilslo soliteT po 5 din. 1 k^, karuao po 3 din. in lcoruzn;co po H din., nam Je tako gnojenje d<medo na ha 450 diru čistega dobičika (na orai 256 din.). Krompir, pogTtojen z enoko množino čilskeg» solitra, je dal na pognojeiu ploskvi za 3100 kg več gomolja, Jcakor na negnojeni Vz«nši ceno fcrompirja eann« po 1 din., smo dosegli čisti dobiček od 185O din. na Iia (1054 din. na aral). Krmska pesa, enako pogivojeiva, je \Tgla po ba 4120 kg več pese. Vzemfano ceno pesi 9am» % ddn. za ikg, dobimo večji izkupiček od 3090 din., k* nam ga da tako gnojenje. Čisti dobtčdk pri tem /e pa znašal 1840 din. na ha (1044 din. na oral). Ti kratki podatki naj zadostujejo kot doikaz učinkovitosti tega gno^Ia. S čilsJrim solitrom se gnoji pri prvem okopavanju koruze, krompirja in pese, pri čemer se ta sol raztrosi enakomem« po vsej zasejani ploskvi. Kmalu raztopi dež in »emeljsk* vlaga to g^iojilo in ga spravi v zenvljo h kareninam rastlin. Tudi letos se bodo nadaljevali zgoraj navedeni preizfcus« in dobi vsak, kdor se za eno ali dnigo rastlino prijaTt, ea posamezen preizkus po 2K kg čilskega solitra brezplačno. Obenem prejme tudi navodilo, kako mora pra\'ilno gnojifci. Zavezati se pa mora na posebni prijavTuci, da bo preiaJcus natančno po navodilih izvedel in o uspehiih poročal Prijaviti se je čimprej Poddelegaciji proizvajalcev čilsk^a solitra v Ljitbljani, Gruberjevo nabrežje 16. Mariborski tržni dan dne 2. maja 1925. Ta dan je bi« deževno vreme in zraven tega je pa tudi bril oster in mrzel veter, ali kljub temu je bdlo 34 slanmarjev na trgu, 1» so prodajali po dosedanji ceni in sicer svinjsko meso p« 25 do 35 din., slanino po 21 do 25 din. in drob po 20 din. 1 kg. Domači mesarji so vstrajali pri svojih dosedanjih cenah. — Penrtnine je bilo komaj 100 ikomadov in medl temi ena raca, ki so jo prodali za 80 din. Drugače so p« bi-le cene, kakor pretečeni teden 20 do 50 din. I komad. —¦ Domačih zajokov ni bilo na trgu. Kozlrčki so se prodajali po 4O do 75 din. komad. — Krompir, sadje, zelenJBva in druga živila: Krompirfa je pripeljal samo en kmet en voz na trg in ga je prodajal po 10.50 din. mernik. Drugd zelenjavi so bile cene iste kafkor pretečeni teden, samo solate je bilo v veliki obilici na trgu in se je prodajala p» 25 para kupček, oziroma glavnata po 1 dinar velikt komad. Jajca so stala 75 para do 1.25 din. komad, mdo pa je v ceni padlo in je stalo samo 46 din. kg. Drugače pa so tudi druga živila ostala pri dosedanji cervi. — Lesna in lončena roba: Bilo jo je prav malo in se je prodajala po 50 para do 50 din. komad. — Seno in slama: Kmetje so pripeljali v sredo, dne 29. aprila, štiri vozove sena ki  šest vozov slame na trg in so prodajali seno po 75 do 85 dim., slamo pa po 50 do 65 din. 100 lcg.; v soboto, dne 2. t. m., pa radi deževnega \Teinena ni btlo niti sena niti slame na trgu. MariboTsko s^mskR) po*očilo. Dne 28. aprila 1925 s« je prignalo na sejm: 2 konja, 2 biica, 71 volov in 136 krav, skupaj 211 fcomadov. Povprečne cene za razli-čne živalsSce vrste so bile sledeče: debeK voli 1 kg ždve teže od 8. do 9.50 din., poldebeli voii od 7 do 8 din., plemenski voK od 6 do 7 din., bflci za Hanje od 750 do 9 din., klavne krave debele od 550 do 650 dm., plemenske krave ori 4.75 do 5^5 dm., krave za ldobasar|e od 3 do 4.25 din., molzne krave od 450 do 550 ddn., breje krave od 4L5O do 5.5 Odiiu mlada živina 7.75 din. Prodalo se ]e 113 fcomadov. — Mesne cene v Mariboru: VoJovsko meso l. vrste 20 din., IL vTSte 16 do 1750 din., meso od bilrov. irav in telic 15 dhv, teleŁ|e meso L vrete 20 do 22J5O din., H. vrste 17.50 din., svinjsko meso sveže 15 do 30 din. 1 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 1. maja 1025 se Je pripeljalo 340 svinj in 6 koz, 1 orat. Cene so bile stedeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari bomad 75 do 100 din., 7—9 tednov stari 125 <io 150 din., 3—4 mesece stari 225 do 325 din., 5—7 mesecev stari 425 do 525 din., 8—IO mesecev stari 680 do 7«0 dit, 1 kg žive teže 13 do 14 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 din. Koza koroad 250 din. Ovca 150 din. Prodak* se je 198 koinadov. Vredncst denajfa. Aroerišld dolar sta-ne 61 do 62 din., italijanska lira 2.55 dm., francoslki frank 3J2f> din., čthoslom§ka fcrona 1.84 din. V CurJKu znaša vrednost dinarj« 8_32 ceavtimov. ZAVŽIVAJMO VEC SADJA! Pomen sadja v človeški prehrani je ponekod še t»« premalo znan. V južnih deželah je bilo sadjc prva hiana človeka, še preden j« spoznal vrednost raznega žita To je bilo mogoče tem prejB ker so nekateri jmžni sadeži, kot bisangi, datelji, kruhovec, fige in m«lone poleg raznovrstnih mandtljnov, orehov in kosianjev ruidili človeku vse oni snovi, ki so potreibne za popolno prehrano njegovega telesa. Druga<:e jc bLlo seveda s prebivalci severnih krajcv, ki so prišli v te kraje domnevno še le ko so že poznali pridelovanje žita t«r ga v ta namen prinesli tudi seboj. ^^'^^^^fKKKi' Če so že naši predniki v srednji Evropi čislali sadje kot važno hranilo, potcm tudi mi ne bomo šli preko tega in ga prezirali. Tiidi dandanes naj služi sadje kot izboren prigrizek k vs«n druigim živilom. Sadje je eno najzdravejžih živiL ker čisti kri in pospežuje prebavo. Najbolje ga je zavžiti v surovem stanju. Jabolka, črešnje, zlasti pa brusnice in raznc jago d« učiakujcjo poinirjevalno na živčevje pospešujejo odvod tclesnih iztrd)kov tn gasijo žejo. Prazen je izgovor tistega, ki pravi, da ne prcnaša sadja. Kdor sadje domnevno ne prenese, se mora privaditi, da ga prenese. Pisec teh vrst morem potrditi resničnost zgornjih navodb iz lastnega življenja. V svojih šolskib. letih seiu bil naravnost ogromen sadjejedec. Kot Solar sem imel nalogo, pmi odhodom v šolo pobrati v domačem sa- dovnjaku vso sadje, ki je čez noč popadalo na tla. Pri tem opravilu sem najlepše sad<4e spravil vselej r sroj želodec Moja hrana pred poukom je obstojala veiji del iz samega sadja. Pri tem so izgkdala moja lica kot kri T Btran>SLOVEASKI GOSPODAR.« 7. maja 1925. IBBBBBBBBBBBBI Mens sana in corppre sano — želi vsaka panietna mati svnji deci. Da to dosežele, izpijte dnevno po eno čašo Radenske zdravilne, vode. Uražujte iznenadljivo ana- lizo; vprašajte Vašega lekamarja. BBBBBBI9BI NOVE KNJIGE. Ministrant ali strežnik pri sv. maši. Maribor, 1925. Wbk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 16*, 19 str. Cena 1 D iji poštnina. — Lična knjižica ima v začetku sjatvodilo, kako zvoniti, potem pa molitve strežnika pri m. maši s kratkimi navodili pri posarneznib delih, kaj je opravilo strežnika med sv. mašo. Odgovori strežnika ao pisani v slovenskem pravopisu, da se jih lažje pra-«Djdo nauči izgovarjati. Ker se je po taki knjižici že mnogo vprašalo, jfe Tiskarna sv. Cirila s svojo izdajo gotoro mnogim ustregla. Cena je izredno nizlva, tisk lep Id razločen. Slovenske gorice. Opis. Sestavil M. Ljuibša. (Orilova &qiižnica XIV. zvezek.) Maribor, 1925. Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Mala 8°, 79 strani. Cena 7 D in poštnina. Knjiga je poiiatis iz »Straže« koncem l 19^4 in začetkom leta 1925 in obsega nekatera pisateljeva predavanja iz leta 1916 in 1917. Je samo torso, ker obsega samo: Ime »SIov. gorice«, njih obseg, razdeJhev, velikost, površino, naravne pridelke, obrtništvo. pr<mielne razmere, preibivalstvo in konečno sodbo tujceV o iepoti Slovenskih goric. Nadaljevanje »opisa« prepnšča pisatelj mlajšim močem, ki imajo več časa in viror na razpolago. Pa tudi to, kar pisatelj v knjigi nudi, bode marsikoga zanimalo, posebno učitelje in učečo se ndadino, ker je porabil za spis razne vire, ki dandanes niso vedno na razpolago. — K opazki na str. 78. bi radS sledeče priponmili, posebno k poglavju o narodopisju. Žal, stari običaji in navade med ljudstvom vedno bolj in bolj izmnirajo. Ne samo izumirajo, tudi pozabIjajo se. Skrajni ias ie, da vse to zberemo in zapišemo. Eajpada je treba za njimi poizvedovati, kar najlažje storijo učitelji in duiovnikL V uarodapisnem oziru ne sanemo pozabili na velikanski pomen v kulturnem in narodnem oziru naših primkij, kakor so se neikdaj obbajale posebno na Murskem polju Ln v Slovenskih go«cah. — Knjižici želimo obilo uspeha in kmalno naidaljevanje od katerekoli strani. Cena je primeroma jako nizka. MALA OZNANILA L'Sene« pri dveletnl učni dobl in dnevni plači se sprejme ¦v sodarstvu Pichler, Frančiškanska ulica 11, Maribor. 541 Lbjšo službo išče za stalno pri poštenib ljudeh. Naslov v upravništvu. 549 Ekonoin, samec, 28 let star r .daljšimi spričevali vinogradništva in gospodarstva, želi [spremeniti službo. Cenjene jponudbe na upravo >Slov. Gospodarja.c 555 2—1 Sodarske pomočnike spiejme pri prosti hrani, stanovanju m perilu Fran Repič, sodarski mojster v I^jubljani, KoSozejska ulica 18. 552 4-1 Dobra oskrba. Katera deklica sirota brez staršev, 13 do 11 let stara, dobrega srca in pobožna, bi šla h gospej bre/ hčcrke v oskrbo. Bua - bi mvedno preskrbljena. Na&lov v upravmštm. 566 3—1 Dva srednje težk« konja kimi Matija OtM-an, Loška ulica la! Maribor. 552 Izjava. Podpisani Janez Sabeder v Vajgnu izjavljam, da nisem nikakor iplačnik za dolgove, katere bi napravil moj sin Henrik Sabeder, mesarski pomoinik. Janez Sabeder. 557 V ncdcljo, dne 17. tnaja bode imela Hranilnica in posojilnica v Šmarjeti pri Rimskili Toplicah izredni občni zbor, in sicer po večernicah ob 3. uri popoldne. 562 D^klka brez matcre od 10 lel aaprej sc sprejme za svojo pod dobrimi pogojj. Naslov v upravniStvu. 566 2—1 Vrtnarja iSče vlastelinsho Sestine pri Zagrebu; nastop takoj; vrtnarji imajo pred^ nost. M7 2—1 Mlad rkouom, iščem primerno službo na večjem ali inanj šem posestvu, vstopim tudi v službo kot praktikant. Ponudbe je poslati na upravništvo lista. 545 2—1 Zanesljiv, priden in trezeu oskrbnik išče primerne službe na večjem posestvu ali v skladišču. Nastop po dogovoru. Ponudbe na A. J. W., poštno l<žeče, 2alec. 533 2—1 Sprejme se vajcnec za raliaarsko stroko, ki naj ima dobra spričevala in je poštenih staršev; pogodba ustraeno. Anton Lah, umetni valjčni mlin, Zg. Podskava pri Pragerskem. 536 2—1 Posestvo, 3 velike njive, sadonosnik, travniki, redi se lahko 6 glav živine, zidana hiša tik farne cerkve, blizo Maribora za 125.000 D na prodaj Pojasmla v trgovini na Grajskem trgu 2. 573 '2—1 Halo posestvo na prodaj: pet be j^ ^ _ je,. oralov ze.mlie, nckai nuv, , . ' ... travnika, sadnega drevja in sa' hrast> ^P01. hP*> atacija hoste. Hiša zidana in gospo- ter kostanjev les, ponnditc z darsko poslopje v dobrem obvezno ceno: KUPNIK, Podstanu. Cena 80.000 kron. M. , , :--,-, Vodnik, Sevnica ob Savi 46. pldl- °'u _ 571 3—1 Lepo posestvo se proda: oko- li 3 orale: vinograd, njive, sadonosnik, gozd, poslopje; blizu šole in cerkve, tričetrt ure od postaje. Cepa 25.000 din. Ugodni plačiliii pogoji. Naslov v upravništvu. 542 3—1 Proda se malo posestvo, če- trt orala njive, hiša zidana, 2 sobi, kuhinja, hlev za 2 kravi in svinje. Jožef Vidovič, Sp. Hoče. 550 3—1 Prva trsničarska zadruga v Sloveniji pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah r. z. z o. z. vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. maja 1025 ob 8. uri zjutraj v gostilni Kaučič s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje Ln odobrenie zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1924. 3. Poročilo načelstva. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi rabi uljudno načelstvo. 572 HLODE: Meseca marca nu Je sgorelo gospodarsko poslcpjc, kt je bilo pri »Viajemni«, »Jugoslaviji« in pri »Utuoiui« atvarovano. Zahvaljujem se vsem trem zavarovalnicam, teer mi je vsaka po cenitvi pripadajočo odškodnino točno iiplačala. Najlepša hvala pa vendar gre fr. zav. dr. Alnion« (glavno zastopstvo v Mariioru, Vetrin^ka ulica 30-1), ki je to storila k zgolj kulantnosti, ko ji še tA bil plačal sploh nobene premije. Zato tudi »Unkma« vsem najbolj priporočam. 551 Franc Potočn* m. p., Devina št. 5. Najbloljši trboveljski cement zagorsko apno bukova drva kova^ki premog deske vseh vrst late, štafelni zmiraj stalne zaloge ter najceneje pri " I. Lovr«n<ie in drug v KrlžOTcih pri LjutomenjT (poleg cerkve). Z« Blnkoiti! Usnje ?n vse potrebščine. — Za 1 par boks čevlje 115 dir.., za 1 par ševro čevlje 115 dm., za 1 par bele pol. čevije 80 din. 5** W.BADL, MarDor. (laraltrg Proda se zidana hiša z električno razsvetljavo ob glavni cesti v proinetnem kraju, blizu postaje, sposobna za vse. Obreht, Račjo 128. 556 Lep travnik se proda y Ruptrčah; zglasiti se je pri Ant. Krane.r na Roi>overu y Zamarkovi. 561 2—1 Na prodaj poiestvo t Sp. 2erjarcih b. št. 57, četrt ure od Sy. Lenarta. Obstoji iz lepega vinograda, hiše in sadoaosnika. Ceua 20.000 D. Ponudbe spreiema notar Fran Stupica pri Sv. Lenartu v SIot. gor. Proda se poseetvo z mlinom brez kmkurence. Ivan Kovač Črešnjevec 1, Slov. Bistrica. Kdor boče kupiti veliko ali majhno posestvo, gostilno,žago, vinograd z viničarijo, naj se oglasi ipri Josipu Grošl v Slivnici pri Mariboru. 560 Inkernat po najnižji ceni pri Ferd. Hartinger, Aleksandrova cesta 29. 531 Gasilna društva. — pozor! — Proda se po ugodni ceni dobro ohranjen voz za mo&tvo. Pojasnila daje prostovoljno gasilno društvo na Babnem pri Celju. 564 MoSki, ki se brijetc. pozor! — Brusači hodijo okoli po svetu, večinoma tujci, ki brusijo britve, škarje itd. računajo veliko nabrusijo pa dostikrat slabo. C.e imate kaj za brusiti na pr. škarje, nože, britve ter dežnike za popraviti, obrnite se vsclej na domačega obrtnika. Ker Jurij Cimerman pri Sv. Urbanu pri Ptuju Vam vsem prav dobro in mnogo ce neje napravi. 559 5—1 Lepo dobro kislo zelje kupi Lovrec, Maribor, Glavni_trg, vrsta olja, zelena tabla. 567 Gostilničarji, pozor! Prvovrstno ogrsko salamo 1 kg 100 D, polemendolski sir, polnomasten, vclikolukniast 1 kg 48 din. priporoča delikatesna trgovina Angela Oh-Vršič r Ljutomern. 568 Potrtega srca naznanjajo podpisani vsem sorodniicom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega preIjubijenega dobrega soproga, očeta. tasta in starega očeta, gospoda [Ivana Groll, vKfe^a poStarja v p.r ki je dne 30. aprila 1925, ob pol 7. uri zjutraj, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, v 79. letu mirno v Gospodu zaspal. Telesni ostanki dragega umrlega se bodo v nedeljo, dne 3. maja, ob 7. uri zjutraj v gradu Dobrna blagoslovili in prepeljali v Velenje in po fKjnovnem jbJagoslovu v rodbinski hiša na pokopališču Sv. Martin v obiteljski grobnici pokopali. Sv. maše zadušnice se bodo opravile v sredo, dne 6. daja, v Velenju in Dobrni. Velenje-Dobrna, dne 30. aprila 1925. Maartja GoU, roj. Haus, soproga. — Dr. Rudolf Goll (Celo\'ec), Hermann Goll, Irma Komposch, Frieda Evere, otroci. — Simon Komposch, zet. - Ria Evers, Hennann, Hansi, Rudi Goll, vnuki. — Sofija Goll, roj. Wrrtitschr sinaha. •¦ «M»- mtr Vsak dan la sveže goveje, teleČje in svinjsko meso, kakor tudi vse vrste klobas in pre- kajcno meso po najnlijih cenah* R. WELLE, Maibor, Gosposka ulka 23. Tovarna: Krlevlna, aa naJeko, še danes sem največji prijatelj razlifcneiga sadja in ne tožim nikdar o kakib nerednostih glede prebave in želodca. Ugoden učinek sadja iia človeško telo je pripisovati •ponajveč takoimenovaniin vitaminom, o katerih piše aamSki zdravnik dr. Wegener približno tako-le: Kemična fommla in sestava vitaminov ni znana, toda to vemo, da so vitamini hranilne snovi, ki so zveaane z 'beljakovino, ki je za telo in zdravje absolutno polrebna. Razločujemo trojc vrst vitaminov, A, B iu <3j ako jih ni, nastanejo v telesu različne nerednosti. Jfehajajo se v sadju, mlek« in zelcnjavi. Mleko obsega vst tri, toda ne ustvarjajo jih živali, nego se razvijajo v vegetabilijah pod vplivom solnčnih žarkov; zato jib snaHtramo za »tesavrirane solnčne žarke«. Kadar se tcarra sprement v seno, izginejo in mleko nima več vitaminov. Ako se mleko kuha predolgo, se vitamini zatro, zlasti ako se kuha mleko v odprtem loncu. Ako toiej otrok iiživa mleko, v jkaterem ni več vitaminov, za4ne hirati, ako ga hkrati ne doji mati. V materinem telesn so vitamini, in otroci, ki jih doje matere, so vedno krepfcejši. Vitamin A, ki je navezan na tolščo je takisto potreben za rast otroka, a ni tako važen, kakor vitamin C, ki se naliaja v sadju in zclenjavi. jKadar nima mleko več vitaminov, to je pozno v jeseui, je je treba nadomestiti. Vitamin A se nadomesti s sftrovim maslom, vitamin B z namočenim prepečencem in najvažnejši vitamin C z uživanjem sadja, šadn!b sokov in zelenjave. Zato je treba dajati otrokom prav kmalu, že v četrtem mesecu, sadnega solca in nastrganega sadja. Tudi zelenjavo naj uživa otrok čimprejv Ako se brani, mu zmanjšaj količino mleka, da postane lačen in dobi tek za omenjene vegetabilije. Mi zdravniki, pravi dr. Wegener, smo precenjevanje mleka že davno odložili. Mleko sicer je in ostane glavna hrana dojenckov, toda otrok uspeva bolje, ako oe ostane predolgo in izključno pri samem mleku. Odrasla mladina pa naj nikar ne joka za mlekom, ampak aaj sega rajši po sadju, če hoče ostati zdrava in doživeti Tisoko starost. Vekoslav Štampar.