GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste^r- 84. ZCŠTo w 21. o!k^fco~t>:i?a 1899. L©i30 "VTDC- Osobna odgovornost. Mod muogimi potrjenimi in nepotrjenimi poročili, ktera prihajajo iz južnoafrikanskega bojišča, se nahaja tudi najbrže istinito, da bo Boerci obkolili rudarsko mesto Kimberley in bodo to kmalu zasedli. Neglede na druge prednosti, kfcere ima zasedanje izvanredno bogatih dijamantnih polja in njih središča Kimberley, po kterem Boerci tako hrepene, je tej liitroBti še nekaj d uzega bolj važnega pripisovati. Boerci si na vse kripelje prizadevajo, da bi dobili v svojo peat ujim toliko sovražnega Cecil Rhodesa — kterega kar ae posamezne osobe tiče — s popolnim pravom smatrajo pravim prouzro-Čevalcem vojne. Zagotavljalo se je celo, da so na glavo kapitalističnega rokovnjača razpisali veliko nagrado. To poslednje poročilo je komaj verojetno, pač pa je verjeti, daje najbolj goreča želja malega, hrabrega naroda Boercev : pronzro-Čilca vse t*1 nesreče za njegov zločin kaznovati. Ako bodo Boerci v istini vjeli Cecil Rhodesa in ga po kratkej pravdi ustrelili ali obesili, bode potem odmevalo grozno kričanje po vsem takoimenovanem ,,civiliziranem" Bvetu. Cecil Rhodes je ,,civilist*' in ga najbrže ne bodo vjeli z orožjem v roki. ,,Civiliste" se pa lie sme po ljudskem pravu v vojni nadlegovati, in tudi za dejanja njih vlade, ako so tudi sami začetniki, ue delati odgovorne. Toda Boerci so v gotovem pomenu še zelo naivno ljudstvo, kteremu je manj ležeče ca obliki, nego na stvari. In v tem smislu je Rhodes brezdvomno smrti vreden hudodelec, ako že enkrat smatramo smrtuo kazen, kakor tudi Angleži store, kot dovoljeno in neizogibno. Ako pa razuu tega zamorejo dobiti zadostnih dokazov za brezdvomno dejstvo, kakoršnoje že itak v očeh vseh pravilno mislečih, da je bil Rhodes prouzročitelj Jamesonove nakane, bi nikakor ue bilo nič čudnega, ako ga pravilno porotuo sodišče Boercev, kot pro-uzročitelja veleizdajskega podjetja, ktero je tirjalo večja število človeških žrtev, k smrti obsodi in obsodbo tudi izvrši. Sicer se najbrže kaj tacega ne bode zgodilo, zanimivo pa je ven- Važen preudarek rojakom. Minoli in ta teden smo imeli dovolj posla na Barge Oilice pri naselbinski oblasti glede zadržanih rojakov, a takoj moramo povedati, da to niso bili naši potniki, za kterebi bili pri nas kupljeni listki, z našimi ljudmi vemo že tako postopati, da nikogar ne zadrže, ako ni bolan ali p& preneumen, da naposled še svojega imena ne vfe. Kakor rečeno, minoli teden je dospelo večje število Slovencev in Hrvatov z raznimi parniki v New York, ti ljudje bo bili namenjeni prav za prav v Memphis, Tenn., kjer se sodaj zbirajo delavci za doge, toda oddelki po 10 do 12 mož so kupili listke v Cleveland, O., zopet drugi v Cincinnati, Louisville itd., a niso imeli v teh imenovanih mestih nobenega znanca, niti naslova, pač pa denarja poleg železniškega listka še po $20. Pri izpraševanju so tako sumljivo govorili, dn bo jih pridržali, sami smo govorili s temi ljudmi vpričo par uradnikov, kar nam je bilo do voljeno, ali pred komisijo so ti čudni rojaki naš razgovor „zanikali", dasi je bilo to dva dni popreje in celo videli znane uradnike, kteri so bili poleg. To zanikanje, ko so bili po trikrat vprašani, ako s« ne sporni njajo, da so pred d vem dnem govorili v Barge Office z g. Sakserjem in darle razmotrivati vprašanje, kako daleč naj se razteza osobna odgovornost, za tako veliko javno hudodelstvo kakor je brezdvomno roparski napad velike sile na mirovno ljndstvo. Zdravemu čutu vsacega ljudstva, se brezdvomno upira, da prouzročitelji velikih javnih zločiustevodidejo brez kazni, med tem ko se mora njihovo orodje hudo pokoriti. Dostikrat— na pol šaljivo — izražena ideja, da bi dva naroda, namesto vojske. puBtila svoja vladarja stvar v dvoboju poravnati, se popolnoma strinja b tem čutom. In ako bi kronaui vladarji narodov dandanes svojo moč morali deliti z nekronanimi vladarji kapitala, to nikakor ne predrugači smisel te ideje. Nasprot-uo, prvi vsaj delijo do gotove stopinje, nevarnosti in težave vojske, ktere prouzročijo, med tem ko slednji iz varne daljave, obdani z vsemi prijetnostimi življenja, mirno gledajo prizor nasprotnega krvavega klanja narodov in celo v slučaju nevspeha nimajo druge škode, nego nepovoljuo špekulacijo za slavo ali denar. Videti ie, zdravi pameti nasprotno, da v tem tre-notku marsikteri boerski dom zgubi svojega varuha in hranitelja, da toliko mladih fantov na obeh straneh, jedui kot branitelji svojega domovja, drugi pa kot za plačo najeti vojaki, preliva kri na bojnem polju, med tem ko se prouzročitelj neizmerne bede: Cecil Rhodes in njegovo orodje Chamberlain, neovirano veselita življenja. Izvzemši posameznih, zelo omejenih krogov, polastilo se je večje množine ljudstva cplcšno obžalovanje, ko so Maksimilijana cesarja Mehikanske-ga prekosodno ustrelili. Se bolj pa se je splošno obžalovalo, da ni pravega prouzročitelja mehikanskih spletk Louis Napoleona, zadela ista osoda namesto nesrečnega Habsbur-žana. V družbeni organizaciji, ktera osobno samovoljo celo proti interesom skupine, tako visoko stavi, kakor ravno dandanes, naj bi se tudi osobna odgovornost prav posebno raztezala na „velikaše", naj si bodo že na kterikolem polju jav-uega življenja. Toda ravno tu je največje nasprotstvo kapitalističnih krogov, ker bodo njegovi ,,velika-ši" radi nad narodi učinjenih hudodelstev, veliko manj kaznovani, nego seje zgodilo v temnem veku. Bede množine, ali marveč čut za bedo se pomnožuje vedno bolj, toda prouzročitelji zla se odtegnejo navadno vsaki odgovornosti. Iz naših Mil kolonij. Sedaj gredo v Taxlac. Manila, 18. okt. O poluuoči so se pričeli Amerikanci pomikati proti Tarlac. Zjutraj je prekoračil jeden batalijon z oddelkom ogledu-hov Pampango reko, korakal osem milj proti San lsidro in osvojil pet milj od tam oddaljeuo mesto Cabiao. Močan vojni oddelek je sledil prvim, da je sedaj 2700 mož na nogah. Vojaki 3. konjiškega polka so bili na topničarkah in Ipdijah, ktere dova-žajo v San lsidro. Aguiualdo je še vedno v Tarlac, kjer najbrže osobno poveljuje Fili-pincem. General Lawton taboruje blizu Cabiao. Amerikanski vojaki nikjer ne najdejo posebnega upora, pač pa sti dve stotniji Maccabebesov morali prestati hud boj z v San Mateo vtrjenimi vstaši. Vjeli so filipinskega kapitana in poročnika in vplenili 25 Mauserjevih pušk. Jeden ogleduh je bil ustreljen. Špauci iu odlični Filipinci pravijo, da bode kmalu komisija vsta-šev prišla k generalu Otisu in se ž njim pogajala. Bodo pa morali staviti drugačue predloge, kakor vsta-ški general Pio del Pilar, kteri je baje Otisu ponudil za $50.000 do $500.000 prodati vso domoviuo in mu izročiti Aguinalda. Kakor OtiB pravi, nemara za tako mešetareuje, toda kdo vč, ako je ta vest sploh resnična. Španci hodijo na Kubo. Havana, IS. okt. Kakih 2THO Spancev je sem dospelo v minolih 60 dnevih. Kakor pravijo, jim ni bilo mogoče na Španskem dela dobiti, iu vlada jim je pripomogla k izselitvi ua Kubo. V par mesecih pričakujejo, da se bode 200.000 Spancev priselilo, kar ni ravno ugodno za položaj zboljšati. Ženske ue dobe od španske vlade nikake podpore za izseljevanje, ampak samo nad 18 let stari možje. Bitka pri San Isidor. Manila, 20. okt. Med Amerikanci pod generalom Young, in VBtaši pod generalom P:o del Pilar se j«3 pri San lsidro vršila bitka, v kteri so bili Filipinci kakor navadno zopet tepeni. Njihove zgube niso znane ; na amerikanBki strani bo bili trije ranjeni. njega predstavili vsakemu posamezniku, je prouzročilo njih kazen, da jih sedaj nazaj pošljejo. Zanikali so ti čudni patroni celo, da g. S. niso pismeno prosili pomoči in se komisarji čudili, kako da se ta za uje zanima, ako ga nihče ni naprosil, in samo zaradi debele laži so kaznovani, ž njimi pa tudi dva nedolžna, ktera bi v drugem slučaju sicer smela odditi eden v New Ca-merstowu, O., drugi pa v Cleveland. Naši rojaki, kteri sleherno leto hodijo v države Mississippi, Arkansas, Tennesee in Texas doge klati, so postali na slabem glasu pri naselbinski oblasti, ker se je pred tremi leti pripetilo, da je jeden lesni trgovec v Prezidu, Cabru in tamošnjej okolici nabral 300 delavcev, iBte zvabil ua Danaj, obetal veliko plačo po 7 do 10 gl t. na dan in jih preko Bremena odpeljal v Galveston, od tam pa v Mississippi in Arkansas v gojzdove. Med temi ljudmi je bilo pa 35 mož toliko nezadovoljnih z delom in zaslužkom, da so šli ovaditi naselniški oblasti, ta je teh 35 mož vrnila, druge pa lovila z zveznimi šerifi po gojzdih in jih vaega skupaj 51 v Evropo odposlala. Od tega časa je pa bil vsak slovenski delavec, kteri bi se le izustil, da gre v te južne države, na sumu, da je kontraktni delavec in bil pridržan ali celo v Evropo vrnen. Nezgodo pa je še pomnožila prika- zavša se rumena mrzlica. Sedaj je v tem oziru drugače postalo. Nam se ni posrečilo rešiti rojakov, ker so tako lagali, da niso izhajali; posrečilo se je nam pa vendar komisarjem dokazati zakaj v jeseni ti ljudje v Memphis hodijo, češ, da je tam zbirališče delavcev za doge, tja pridejo razni lesni trgovci in sepogode za ceno od čevlja ali ,,akove", kdor več obljubi, k temu gredo delavci. Toraj to niso kontraktni delavci v smislu postave, in ako so zdravi in imajo za potne stroške, jim ne morf nihče ubrauiti tja potovati. Go apodje so v to nam pritrdili, da mamo prav, in naj le vsakomu povemo, da naj resnico govori, akr> gre v te južne dežele, nikomur ne bodo zabranili tja potovati, seveda ako ni kontraktor, ali pohabljen na telesu in umu. Samo jeden komisarjev seje ustavljal, češ, y one moč virBke države, kjer je mrzlica doma, ue bi smeli ljudi pustiti potovati, zagotavljal je ta mož, da je leto? nad 50 Slovencev in Hrvatov našel v bolnišnici v Memphisu bolnih vsled mrzlice. Mi pa dobro vemo, da naselbinska oblast v New Yorku nema nikake pravice ne po postavi, ne v nobenem drugem oziru boycotirati te države, da ako bi Be to res pripet:, lahko governerje teh držav brzojavnim potom obvestimo o tem boycotu po naselniški oblasti, kaj Na Iloilo nameravajo napad. Manila, 16. okt. Pri Santa Barbara je zbranih 12.000, deloma dobro oboroženih Filipincev. General Magbanna namerava baje s to vojno močjo Iloilo osvojiti iu ta-mošnje Amerikance posekati. Med rodovi Visayas in Tagali vladajo vedni prepiri, kteri prete zelo nevarni postati. Male praske. Manila, 17. okt. Pogosto in vstrajno streljanje kaže, da je mnogo vstašev zbranih okolo Angeles. Včeraj so se posluževali svoje konjiče in ž njo nadlpgovali Amerikance štiri ure. Jeden Ame-rikanec je bil usmrten in sedem ranjenih. Bells polk je včeraj zjutraj zapodil vstaše iz Poraca. Filipinci bo imeli več mrtvih in ranjenih. Amerikanci so vplenili dva polna voza strel j i va. Amerikanske oblasti so zaprle Fernandeza, urednika od ,,Patria" in zarubili njegovo tiskarno, ker je mož v nekem članku pod naslovom „Vzemite krinko raz obraz!" blatil Amerikance, vstaše pa spodbujal vstajo nadaljevati. Bivši konzul Palanca, ,,bos" ku-lijev v Manili iu najbogatejši Kitajec na Luzonu, je dal po vsej Mauili prilepiti razglase, v kterih zahteva, da mu vsi Kitajci skazujejo pokorščino in udanost. Sedajui kitajski konzul je nato izdal proti Palanci proklamacijo. Po tajniku legacije je dal razglase raztrgati. Obe stranki sti se obrnile do oblastij. Dopisi. Beacon, Mich., 12. okt. Gospod urednik „Glas Naroda". V štev. 80 našega delavskega glasila v dopisu iz Champion, Mich., Bern poročal, da pri delu nisem zapazil posebnih nevarnosti, toda ni ostalo dolgo tako. Delavci smo povsodi razpostavljeni velikim nevarnostim, posebno pa še po rovih, kajti že danes imam Vam poročati se žalostnim srcem o treh nezgodah tekom osmih dni. Akoravno ne dela v tukajšnjih rovih posebno veliko rudarjev, uiti tolik i, kolikor .bi jih družba potrebovala v dobrem času obrtnije. Pred osmimi dnevi sta bi temu sledilo, ne bi bila naša stvar. Povedali smo pa, da kolikor so nam razmere znane, ne plača ne država Tennessee, niti mesto Memphis, nobenega centa za bolne ljudi v bolnišnici, večina jih sama plača stroška, ako pa kdo nema novcev, so pa brezplačno v katoli-škej bolnišuici in tej naši delavci pri vsauej kolekti po dolar dajo. Tudi smo zatrjevali, da tudi v Evropo še ni bil nikdo odposlan na občinske in deželne stroške, vedno so še za siromake kulektirali, in taki slučaji bo zelo redki. Vse to je pomagalo, da sme dandanes vsakdo odkritosrčno reči: „V Memphis grem in bodem skušal delo dobiti pri dogah, tam imam dovolj znancev, kteri mi bodo na roko šli." To je velik uspeh za te ljudi, nas pa veliko velja. Ali bojimo se, da tudi to ne pokvarijo taki ljudje, kteri v istini siromake po naših krajih za trgovce love in importirajo pod raznimi obljubami; letos je oblast dva taka mešetarja iskala in tudi nam so znana imena, in taki ljudje pokvarijo vsem naseljevanje in napravijo veliko škodo, nas pa pri potegovanju za zadržane rojake pri ob lasti v čudno postavji. Dalje moramo tudi naznaniti v obče, da ako kak rojak želi koga sem dobiti, ali mu kdo iz stare do movine piše, da naj vendar vsakd< s seboj prinese dober naslov od Ju- pri dnevnem delu ponesrečila dva delavca v enem dnevu; eden si je zlomil roko, drugemu pa je zlomilo obe nogi pri delu. Včeraj popoludne sta se peljala ,,bosl< Simon KinB-ruan in superintendent iz rova št. 5 ua vzdigalniku, ko sta bila že skoraj do vrha doBpela je ,,bosa" v rovu poškodovana železna cev nazaj v globino zvrnila. Ker je oni rov nad 2000 čevljev globok in ima 26 nadstropij, se je ponesrečenec razbil ; po več nadstropjih so našli ostale dele. njegovega telesa iu so dve in pol ure potrebovali, da so te ostanke pobrali in žrtev kapitalizma privedli ua površino zemlje. Včeraj popoludne je delo v rovu počivalo, delavci so žalovali za ponesrečencem, ker vsi priznajo, da je bil najboljši bos te družbe proti delavcem, mislijo pa tudi na svojo lastno osodo, ktera je vedno največjim nevarnostim razpostavljena. Marsikteri cenjenih čitalcev bode morebiti rekel: ,,Saj je bil „bos", zakaj si rov ni dal popraviti, ako je videl nevarnost?" Ali cenjeni čitalci ,,GIas Naroda", to ui tako lahko, tudi ,,bosi" so družbeni služabniki in uemajo neomejene moči zapovedovati, ta ali oni rov se mora vstaviti, ali to in ono z novim nadomestiti; družba ob času dobrega poslovanja ne pozna druzega ,gesla' nego : delati se mora dokler gre. Iz tacih iu euakih slučajih bi rudarji v Ameriki že pač morali spoznati kako neobhodno bo potrebni državni rudniški nadzorniki, ktere bi morali rudarji sami izvoliti. To bi se pa dalo doseči, akv bi se vsi rudarji organizirali in skupno zahtevali državno rudniško nadzorstvo, kar bi gotovo bilo vsem v korist in blagor. Vsem rojakom, kteri bivajo v krajih kjer so strokovne unije, priporočam, da bi k njim pristopili in se organizirali, kjer pa še tacih unij ni, naj jih pa skušajc vstanoviti tem preje ko mogi če, ker čas je drag in vsake ure škoda, ktera miue brez našega napredka. Da se pa moramo organizirati, to nas učt kapitalisti, kteri dan za dnevom ustanavljajo velikanske nove truste in ž njimi uuičujejo slabotne delavske organizacije. Ako se pa vsi de lavci krepko organiziramo, potem napravimo truste in veliki kapitai proti nam popolnoma neškodljiv«^ in svojo dolžnost spolnimo. Srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki. Simen Kavčič. jaka, znanca, brata, sestre ali sta-rišev tukaj bivajočih ; brez k:ikeg* naslova sedaj ne izpuste nikogai izkrcati. Več naslovov ko jih kdo ima, tem bolje za njega, seveda ne od tovarn ali podjetij, o kterih je sumljivo, da bi bil dogovorjen kon-trakten delavec. To vse naj rojaki ri se bode drugo leto hvalisal unijam koliko ljudi je v Evropo poslal: Nam Še niso nikogar nazaj poslali, ker naši potniki so v vsem poučeni in preskrbljeni; premnogo Slovencev pa sedaj potuje čez Italijo, Bre men, Antwerpen in druge krajp igentje jim obetajo našo pomoč, 'ami novce spravijo in niti ne pod uče jih, mi naj se pa trudimo, deua o dneve zgubljamo Veliko Sloven :ev bode še vrnjenih samo zato, kei Irugače delajo, nego bi imeli; ame riškim rojakom pa ne moremo do volj natrobiti, ako koga sem v t« leželo želč, da naj sena nas obrnejo >e plačajo centa več kakor drugj • n so sigurni, da Be za tacega potrudimo in na pravo mesto odpravimo Premnogokrat dobimo pismo al brzojav: „ Pojdi pogledat za N. N in ga sem pošlji." Ali to ni take brzo storjeno, kakor rečeno, za Člo »eka se zgubi na Barge Office po Chicago, 111., 10. oktobra. Rojak g. John Kumar piobčuje svoj dopis v „Amerik. Slov." z dnfe 30. sept., v kterem opisuje slavnost in blagoslovljeuje zastave tnkajšne-ga kat< lišk«'ga društva Štefana. Mi bi temu dopisu neimeli ničesar pripomniti, tudi odgovarjali bi mu ne, najsi opisuje resnico ali neresnico, najsi je popolna ali ne, da ga ni zaključil g. r'~>j>ik tako čudno, da ostrejšpg:1 izraza nerabi-mo. Konec dopisa i užeT da je njegov pisec še malo • rr-ike okušal, ako se upa brez pojat-. 1 tnkajšua neodvisna slov. društva kar b : ,,sram jih bodi!" pitali, kakor, da so njihovi člani kaki paglavci, za ktere je VBaka lesko\ka predobra. No g. Kumar, mi Vam kar v naprej povemo, da protestnjemo proti takemu nizkemu pisi: r-Miju. Ako hočete boj, bodi Vam, mi se ga nebujimo, toda postati bodite morali bolj duhoviti, ako bodite hoteli z nami polemizovati. Zatoraj pridite drugi pot z dokazi iu vzroki na dan zakaj so chicagski Slovenci, oziroma njihova društva nesolidar-na med saboj. Ako imamo Slovenci v Chicagu društvo na neodvisni podlagi, je to njegova stvar, in ima gotovo vzrokov dovolj biti takošno. Svoje podlage ue bode zamenjalo z nazadnjaško odvisnostjo makari mn ukaže te Vi ali pa po Vas poosebljen dopisnik g. P. sam. Ce je to društvo svojo zastavo slovesno razvilo, preje, da ste dali Vi Vašo blagosloviti, je to znak, da se je zavedalo in s« še zaveda. Čast pa mu zajed no, da Vas pušča v miru, Vas nenapada po ameri-riških slov. glasilih, dočim hočete Vi ali vsaj poskušate druge terorizirati, kar pa se Vam nebode posrečilo. Kaj se tiče sloge mej tukajšnimi slov. podpornimi društvi, bodi povedano sledeče: Tukajšna slov. podp. društva se delijo v obče v dve stranki, v odvisne in neodvisne, odvisni pa še ua več strank. Toda vse to ni tvorilo nikakega nerazporazumenja med nami, ako se je šlo za naše celokupne interese in našo čast itd. To se je pokazalo sosebno ob času ko smo priredili celokupno piknik za po potresu osiromašene Ljubljančane. Vsa društva so sodelovala. Bili smo jedini. Iu če sodimo naše takratne zmožnosti, smemo reči po pravici, da Bmo storili Svojo narodno in človeško dolžnost. Kje je sedaj sloga, ne vem? Če. pa hočete vedeti, kje se seje nesloga, pojdite vprašat v farovž g. P. in pa neodvisno podporno društvo ,,Slovenijo", ki Vam odgovarja: klin s klinom. No, Sir!. ■ ■ Mi nismo edini pivovarji na svetu, pač pa smo pi-vovar, kteri vari in prodaja najboljše pivo, ktero se imenuje Ali piješ[to? Naprodaj j e povsodi v steklenicah in sodih. Izvrstno glede čistosti. Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, - - - MI0H. ...... ..... ^ Entered as second clas matter at lb p New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". L'Bt slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in oranimi : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta..............$1.50, F,a Evropo za v«*e leto . . . gld. 7.—, „ „ pol leta . . . . „ 3.60, , „ „ č^trt leta . - . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list Bkupno dve številki. „Glas Naroda" izhaja vsako a-edo in soboto. „GLAS NARODA" (,,Voice of the People") Will be iaued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglasu do 10 vrstic se plača 30 centov. DopiBi brez podpisa in osobnoBti ge ne natisuejo. Denar naj se blagovoli poslati po M on v Order. Pi' spremembi kraja naročnikov rroeimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika. Oopihom in pošiljatvam naredit-i j miovom : ..Glas Naroda', i 19 Greenwich St. Ne* Y rk C^ty Razne vesti. Trij«* pri^ij^nri u>li Trije poljski priseljenci so mi noli pon^d^Ijek ušli iz E'lis Ielanda v vladin*-m Čolnu in nič več niS'» videli uiti čolna uiti mol Priseluiška oblast ljudem ni dovolila naseliti v Ameriki in konečno obravnavo določila v treh duevih. Toda možje so najbrže hrepeneli po pro-btosti, v pondeljek prepilili verigo, e ktero je bil čolu priklenjen in se odpeljali, akoravno je bila isti čas v zalivu huda m^gla. Pozneje se je dognalo, da ni bilo veslov v čolnu. Poljaki go najbrže ostali tako dolgo v čolnu, dokler je istega zanesel veter na kako cbal. Ameriška ladija zmagala. Ugoden veter bo je 16. oktobra vendar enkrat usmilil norčavih milijonarjev. Pihal je zadosti močan veter, da eti jadrnici ,,Columbia4' in ,,Shamrock" zamogli poskusiti 30 milj dolgo vožujo za stavo, v določenem času prejadrati in priboriti častno amerikansko kupico. Nepričakovano je amerikauskega kapitalista Iselina ladija ,,Colum- pol dneva, napoBled pa ne vemo, s kterim paruikom je kdo dospel, da bi pa uradniki vse zapisnike preobrnili, pa ne moremo zahtevati, ko imajo v malih prostorih kak dan po 2000, 3000 do 4000 naselnikov. Kako lepo pa gre spod rok, ako nam kdo pošlje novce po brzojavu in pravi istim potom: ,,Denar poslal, pošlji mi sem N. N. je na Barge Office!" Take nakaznice pošljemo do-tičuemu uradniku in naseljenec je rešen vseh sinostij, posebno ker za njega osobno še opomnimo. Te dni nam je rojak poslal iz Pueblo, Colo., &48 za ženo in čez uro je bila že pri nas ; enako drugi za brata. In to je prava pot, vse drugo jemlje čas, dela sitnosti nam in uradnikom in de ni uspeha, naseljenca pa mod tem časom vrnejo. Aio Vas rojaki po raznih krajih drugače uče, svetujejo in nagovarjajo, ne delajo prav in so mogoče sami interesirani, Vaš Človek pa ne dosti pri srcu. Tudi nam se je letos nezgoda pri petila, ko smo 17 potnikov napotili čez Italijo, deloma zaradi poskušnje kako se potuje, in deloma lepe ponudbe, a VBe te ljudi so ageutje dali na slabe parnike v Genovi in veliko je bilo prito b zaradi teh, mi pa imeli dvojno zgubo, toda prepričali smo se, da v Italiji dosti obljubijo, store pa nič, in v tem smo bili mi najbolj prizadeti, a tudi drugače ukrenili, da v bodoče nijeden naših potnikov ne bode potoval čez Italijo, izvzemši, ako sam ne zahteva. Toliko v ravnanje in preudarek. bia" svojo nasprotnico,,Shamrock", ktere posestnik je britiški lord Lipton, za 10 minut in 14 sekund prekosila. Da radi tega med našimi domoljubi vlada brezmejno veselje je samoumevno in tisoče stavijo zopet na ,,Columbio". Ameriška jadernica „Columbia" j« angleško tekmovalko ^Shamrock" v peteh pri poslednjem jadranju za ameriško kupico in velike stave zmagala. ,.Columbia" je 6 minut in 34 sekund preje dospela na določeno mesto, nega ,,Sham-roch". Ameriški patrijoti so veselja pijani vsled te zmage. Pobit in oropan Policaj je našel te dni na Battery Place, v New Yorku, nezavestnega moža. Njegov obraz in obleka je bila vsa krvana. Izpovedal je, da je krojač po poklicu in 61 let star. Sel seje po Battery Place sprehajat; pristopil je k njemu nepoznan mož in prosil užigalice. Toda predno je zamogel kaj odgovoriti, udaril ga je ptujec s železom po glavi, potem ga je nek drugi oropal gotovine 82.68. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer mu je zdravnik obvezal rano. Dobra letina. Poročila, ktera dohajajo na žitno borzo, kažejo, da je letošnja letina najboljša, kakoršne ni bilo že več let. Pridelek koruze bode za več stotisoč bušljev boljši, nego povprečno, med tem ko je oves prištevati v drugo, pšenico pa v tretjo vrsto. Bombaža bodo pridelali let s 11 milijonov zavojev, doseduj največji pridelek na jugu. Ker je p ' druzih deželah bolj slaba letina. je našim farmarjem nadejati dobre cen<- za njihove pridelka Poljed*- -ski oddelek v Washmgt ud bod«- v kratkem izdal sestavo o potrebi in pridelku pšenice v&~h dežslin je bil sladkosnedež in obedoval samo v najboljših reBtavrantih. Najrajše je jedel dva palca debel „Porte-house Steaki 1 po $2 50 porcija. Za lepo in razkošno stanovanje ni dal nič, ter Bpal v ceoih prenočiščih. Pnllmanov dobiček Chicago, 111., 19 okt. Danes se je tukaj vršilo I^tno zborovanje delničarjev „Pulitnan Palace Car Co.". Razuu volitve ravnateljev in izvrševalnega odbora, naznanili so tudi dohodke in stroške z 31. dnem julijaminolega leta. Dividen-de bodo danes razdelili. Dohodki so znašali minolo le^o Sli,478.960, t>" raj SS0-1.062 več vego v prejšnjem letu. Med tem ko so znašali stroški £9,1 S3.465, torej bilo $2,295.464 preostanka. Družba navaja svoj delniški kapital z $54,000.000, med tem ko znaša premoženje $57.792.-188, poleg $4,178 569 preostanka v v blagajui. Da si ložje tolmačimo ogromen dobiček družbe, pomisliti moramo, da so pri stroških že vpo-štete velikanske plače kot nagrade ravnateljev, in da je del navedenih Btroškov le izmišljen, da ostane prikrit velikanski dobiček. Še bolj zanimivo pa se nam predstavlja manipulacija, glede pomnoženje del uic. Pred leti je dobiček tako hitro naraščal, da so zvišali delniški kapital od $12 000.000 na $1S,-000.000, samo da so prikrili hitri naraščaj dobička. Toda ni trajalo dolgo, in iz istega uzroka so zvode-nili delniški kapital na$30,000.000. ministrskega aoveta grof Clary -Aldringen je rekel, v očiglei kritičnega položaja, upa vlada, državni z>>or, b >de ž njo vred del- val, da se zopet vpeljejo normalne parlamen-taričue razmere. Vlada bode ostala neutrelna med raznimi strankami iu pr -si iste naj ne motijo obravue. ,,Pr» k lic jezikovna naredbe," je nadaljeval premir, jeprov/ročil samo provizoričuo stanja stvari. Vlada žrdi vsem v cesarstvu govorečim jezikom nakloniti jednake pravice iu b.ide to vprašanje v smislu praktične zahteve reševala. Posebni poudarek je polagal Clary na proračun v smislu določil pobotanja in pouka v Avstriji. Rim IS. okt. Nevarni viharji, nevihte iu povodnji razsajajo v južni Italiji provzročivši neizmerno škodo. V Sa n Giorgio je voda pobrala most iu dvajset hiš, bati se je, da je več ljudi utonilo. V Monte Mesola je med mašo vdarila strela v cerkev in usmrtilo 3 osobe, 40 druzih pa več ali manj hudo ranila, Nadvojvodinja Štefanija se bode zopet oinožila- Na Dunaju je 18. oktobra ogrski grof Elimer Lonyay, posestnik na Bodrog-Olaszi v Zempliu komita- Potem je prišel štrajk 1. 1894. Ljud- tu c. in k. komornik itd. prestopil je^so se naveličali bede iu pričeli nejednaki boj. Razsrdenim so rekli vodje družbe, da za uboge delničarje ne ostane skoraj nikake dividen-de. Toda komaj sti minoli dve leti po štrajku, morali so zopet pove-den^ti onih $30,030.000. na $54.-OOO.OUU, ker . teromnih dobičkov iz protestantiške h katoliški veri. Z9 dalj časa je pri dunajskem dvoru krožila vedno bolj določneja vest, da se je nadvojvodinja Štefanija vdova 30. januvarija 1889 pod skrivnostnimi okolščiuami v Me-yerlingu umrlega prestolonaslednika Rudolfa, naveličala liiti vd->va ua noben drug način prikriti niso 0i sklenila se zopet omožiti. Ved«-- mogli. Pri tem pa dobivajo delavc; te zadruge slai>e plače, in ako rad« tega štrajkajo. pošljejo nad nje zvezno vojaštvo. 20OO premo^arjev štrajka Spring Valley, 111., 17. okt Dva tisoč pri Spring Val les Coa Co. poslujočih premugarj^v je danes O6tavilo delo. Radi t^ga bodo od tod 5000 t o u premoga na dan manj odpeljali. Uzrok štrajka je, ker se je glavni poslovodja Dalzek upiral dovoliti, da bi sp priBpevki članov za unijo v pisarni pobirali Či n blaznega. Redwood Falls, Minn., 19. okt. Pristava farmerja Frank E Babcocka v okolici je bila včeraj prizorišče groznega moriln^ga čiua V nenadoma nastopivši blaznosti je Babcock ustrelil svojo ženo in svoje otroke, tri dpčke v starosti 8, 12 in 14 let. Dvocevka mu je služila za izvršitev strašnega čina. Blazni mož je potem usmrtil še samega sebe, ko je nastavil cev puške v usta in z nogo sprožil petelina. Truplo žene so našli v skednju, kjer je zaman iskala zavetja pred blaznim možem. Potem je šel Babcock na dvorišče in postrelil igrajoče otroke. Pet ognje£;iscev nbilo. K n i g h t s t o w n, Ind., 18. okt. Velikanski požar, kteri je divjal v našem mestu, je razdjai med drugim tudi prostozidarski t«nipelj, največje poslopje v mestu. Podirajoče zi-dovje je ubilo pet vrlih ogujegascev. Vojaštvo proti zamorci. Barnes ville, Ga., 17. okt. Major Kenedy je včeraj večer poslal vojaštvo proti zamorci, ko je zvedel, da se je kakih 40 oboroženih Črncev zbralo na trgu. V jedni uri je milica vse vhode k trgu zasedla in zamorce razpršila. Mislijo, da je postopanje zamorcev posledica minoli teden v Oxford Knitting Mills iz-bruliuenega štrajka. Ta štrajk so prouzročili belopoltni, ker s zamorci nočejo skupaj delati. Še-le ko so VBe zamorce odslovili, &o zopet prijeli za delo. Potem bo nepoznani prilepili razglase, v kterih so zamorce svarili zopet priti na delo. Evropejske in droge vesti. Antwcrpen, 18. okt. Vspeh klerikalcev pri volitvah v Malines je prouzročil nevarne nemire. Plenili so hiš , ranili politično neza-željene osobe in število žensk, ktere bo jo pri izgredih skupile, da so jih morali odvesti v bolnišnico .Vojaki sedaj patrulirajo po mestu. una j, 18. okt. Polnoštevilno seje sešel danes avstrijski državni zbor. Dr. pl. Fuchs je bil zopet voljen predsednikom. Predsednik io se je tudi, da je nekemu ogrskemu kavalirju naklonila svoje naguenje; imenovali » tudi razna im^ua. Sedaj pa seje zvedelo, da je grof Elemer Lonyay izvoljenec, kteremu bode prihodnjo zimo podala roko v zakon. Ž*uitovauje pa ne bode na Dunaju ali Buda peš t i, ampak v Londonu. Nadvojvodinja Štefanija je druga hči kralja Leopolda Belgijskega iu mati lGtetue hčern nadvojvodinje Elizabete. Njena starejša sestra je priuceziuja Lonica, ločena in blaznim spoznana soproga princa Filipa Koburškega, o kteri se je radi njenih bedarij z bivšim častnikom grofom Kugl^vich^m svoječaeno mnogo govorilo. Dun aj, 19. okt. Volitve pred-sedništva državnega zbora se niso gladko vršile. N^mci so hoteli usi-bti predsednikom državnega zbora Henrika" Pradea, ali propali so, izvoljen je bil prejšnji predsednik Fuchs. Potem so nameravali Pra-dae spraviti, da bi saj postal 1. podpredsednik, a spodletel j« in bil zopet izvoljen naš rujak Andrej F e r j a n č i č, za druzega podpredsednika je bil izvoljen še le Prade, ali s tem niso Nemci zadovoljni in bi še to radi odklonili. Politična razburjenost na Češkem se je zopet poojstrila in izgredi so prišli zop^t na površje. V Pragi je morala policija rabiti orožje, da je napravila ,,red". Na Moravskem v Prerovi so morali dragouci napraviti „red" z golimi sabljami in 32 «isi.b ranili. Vojna m Eoerci in Anglijo. Prva bitka. L a d y g m i t li , Natal, IS. okt. Danes so objavili tukaj uradno naznanilo, da bo Burghersi Oranje države včeraj pričeli Bovražnosti. Vsled danes popoldne d. spolih po-r.>čil sobritiške prednje straže blizu Acton Homes, osem ur hoda od La-dysmith oddaljeno, kakor tudi pri Besters zadeli ob sovražnika. Ob 10 uri zjutraj, ko je bil brzojavod-dan, se je pričelo streljauje. Ob 5. uri 30 min. popoludne. Bitka še vedno traja. Mrtvi in ranjeui na obeh straneh. Podrobnosti zelo redke. Britom dohaja pomoč. Jutri se nadejajo večje bitke. General Joubert, poveljnik tranB-vaalske armade je dovolil selu ua biciklu pod belo zastavo voziti v Glencoe in tam oddati uradno pismo ktero naznanja, da se Angleži v od Boercev zasedenem N* wcastlc d br< počutijo. London, 18. okt. Prvi važni Vojni dogodek se je najbrže danes pripetil dvajset milj zatočnood La-dvsmith v Natalu. Tam so konjiški ogleduhi generala sir George Stewart White zadeli oh več nego d^set tisoč mož močno armado BoerceV, kteri prišli v Natal čez prelaze Drakensberg gorovja. — General W'hit^, kt^ri ima pri Ladismith kakih 9000 mož vsakovrstnih vojnih oddelkov, je poslal prednjim stražam izdatno pomoč iu v malo urah se že lahko prične nasprotno klanje. Med tem pa raznotera poročila o bojaželnosti domačinov vznemirjajo prebivalstvo. Najboljše bi bilo za Angleže, kakor tudi Boerce, ako Be domačini ne udeležujejo razpora, pa tudi vzroka nimajo uiti z Angleži, niti z Boerci potegniti. Kraljica Viktorija namerava, kakor je danes po prvem lordu zaklada parlamentu naznanila,poklicati pod orožje vse rezerve milice, ali pa kolikor potreba. Skupno število rezerve znaša 13S.961 mož. Tudi se potrjuje vest, da bodo parlam ntu predlagali, da dovoli 10,000.000 funtov šterlingov vojnega kredita in uadaljuih 36 000 mož pošlje v v« jim. L o n d o n, 16. okt. Bojevanj v Kimberlpy se je pričelo. M^«to brani 3000 Augležev, kterim stoii ravno toliko močna vojna Boercev nasproti. Kaj je z oblega niom mesta Mafeking, do sedaj še ni znano. Boerci Oranje države so v po^psti železnic^ od Oranje reke do Kimberley. Knkorsečuje, vznemirjajo tudi Alival North v Kap koloniji ob meji Orauje države. (ilf>de Natala se iz britiškega vo}-nega tabora v Glencoe brzojavIn.t da s-^ Boerci z 2000 možmi in 16 topovi dospeii v Danhauser, 18 milj s^ver -iztočno od Dundee, nnj-brže z namenom vojni tabor v Dundee obkoliti in njegovo zvezo z Ladysmith pretrgati. Gričasta dežela bi bila takemu vojnemu načrtu ugodna. K a p s t a d t. 10. okt. Nekemu selu iz Kimbt-rley se ji- posrečilo b >Mrsk>j črte prodreti in do Oran j-* rnk*1 dospeti. Isti poroda, da v. >:*ki kukor tudi prebivalci v Kimberny upajo vse napade Boercev odbiti, zahtevajo p« pomoč. Sel tudi poroča, da so Boerci Brvburg napadli, kjer se nahaja veliko dvomljivih farmarjev. Uitlanderjem v \V>-1-kerstrooms so Boerci dali prosto voljo ali iti iz dežele, ali pa se pridružiti transvaalski vojni. Petdeset jih je ostalo, šest se pa izselilo. Ladysmith, Natal, 16. okr,. Vse meščansko prebivalstvo v Dundee je zbežalo. Vojni oddelek generala Danuhauserja se je pri Engaga pridružil vojni Boercev, od k"dnr se do danes popoludne niso še pomaknili dalje. Kakor pravi uradno poročilo so Boerci od treh strani udrli v Natal, preko Botha prelaza, Ling's Nek in Matt's iNek in siceL-proti Newcastle. Vojna ljudovlade je 11.000 mož močna. L o n d o n, 17. okt. Sem je danes popoludne dospela vest, da je polkovnik liaden-Powel planil iz Mafekmga in nap;.del Boerce, kteri mesto oblegajo. Po hudem boju so Angleži zmagali. Kakor Be iz Kap-stadta poroča, je padlo 300 Boercev in IS Angležev. Po nekem drugem poroči 1 u je pri Mafeking cel dan divjal boj. Britiški ž^nijski oddelek. je hot^l pod varstvom vojakov, popraviti železnični tir. Vojaki so bili na z Maxim topom oboroženem vlaku. Na ol»eh straneh so se hrabro bojevali. Puške Transvaalcev uiao mogle mnogo opraviti proti ok 1 •puemu vlaku. Slednjega so že ienkr.it pognali nazaj, toda spremljan od konjič pomaknil se je zopet naprej. Boj še traja dalje. Boerci vstrajajo na svojih prostorih. Kakih 12 Boercev je menda u hitih ali ranjenih. Zgubo Angležev še ni hilo moč dognati. Tudi južuo od Mafekiug, kjer general Cronje poveluje, je bilo čuti dolgotrajno streljanje. V bližini Ladysmith pričakujejo v kratkem večjo bitko. Vojni oddelek pod poveljui-štvom Pi^t Vvsa taboruje pri Dundee od koder zamorejo opazovati vse gibanje britiške vojne. Lorenzo Marques,, portugalska iztočna Afrika, 17. okt. 1' Tran^vanla beguni poro- čajo, da so bih B.M-roi pred Mafeking z velikimi zgubami nazaj pognani. Ill Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik : Josip Ptzni <*1024 fc'outh 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik; Ivan Govžk, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, Joiln Gi.oinK«, B ix 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Bex 2tib, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Hab.tan, lb>x 303, Ely, Minnesota; John Pbešibn, Box 286, Ely, Minnpsota; John Lovšin, Px»x 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blag volijo pošiljati na I. tajnika Ivan Gov žeta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- Kimbfirlp v. Kap kolonija, 18. okt. Oklopui vlak, kteri jf v bližini Spyfontein v<>zil naogl<*d, pričal 1 je boj z Boerci. Slednjih j** 1 > i I o pp| mož asmrtenih, sedmin pa ranjenih. Angleži 'niso imeli nikak»j zgube. Port Said, 17. okt. Nemški J parnik „Kaiser" iz Hamburga, tz-klada tukaj 4000 »ubojev streljiva, j kter-» je namenjeno za Transvaal vlado, in kter<> ne bodo dalje peljali. Britifika vojna ladija ,,Thetis" je sledila ,.Kais^ru" sk<>zi vse osrednje m<>rj^. Streljivo l>ndri s<> v Trans-j vaal namenjeni. L o n d o n, 2<>. okt. Zatočuo od Ladysmith pričakovane lutke včeraj le ni bilo. Vojevanje je bilo omejeno na male praske inf-d pred-j njimi stražami in zguba ljudi j«; le neznatna. Obe armadi deluj.'ti z' veliko previdnostjo. Kak »r se tuje so Boerci vj»-*1 i v^«"' kritiških Častnikov, kt-ri so km vozili na železnici iz Ladysmith v Dundee. Vsako-) vrstna poročila obojih pri Mai king prihajajo iz Dundee, ktera ponavljajo ona i z Kapstadta. N» ko poro čilo, najbrže izmišljeno, pravi, da je bilo 1500 Boercev nsmrtenih Mesto Bryburg je holaudsko prebivalstvo izdalo Boercem. „Daily Mail'4 se iz Kapstadta poroča, daje nek izGrahamstowna V Natalu dospel i begun pripovedoval, kakor je najbrže sum pripovedovati slišal, da je 11. okt. dospel v Johannesburg vlak s o<>0 ranjenimi Boerci iz Klarksdorpa, kakih 50 milj jugoiztočno od Mafeking. A ko premišljujemo vse, iz briti-ških virov glede gibanja Boercev v Natalu, dospela p »ročila, vsiljevati Be nam mora mnenje, da vojne moči Burghersov med Drakeuhb.;rg in Ladysmith, ne bode iskale boja z Aneleži pridno ne dospe iz iztoka Bryheida in Utrechta p >ve!je. Loudon, lib okt. Vojni oddelek je izdal danes zvečer sledeča por«ičijo: „Naši konjič v Ladysmith in Dundee opazuje gibanj*-sovražnika." St *ri so ge vršili v petek ali soboto. 1» lerci s» zbirajo v velikem številu nasprot Ativval North in B »thula ob Oranj«-reki. Železuična zvi-za med Oranje državo in Transvaalom je preneha la in zaostali beguni morajo bežati preko Delagoa zaliva. Ob sklep« lista. London, 21. okt. Huda bitka se je bila med Angleži in Boerc pri Glencoe, in bili Boerci 400<» mož močni hudo tepeti iu v be^ za pode ni. Boerci so baje zgubil. 1200 mož, Angleži 300. Boerci b< l>ežali v divjem begu in je '>ritiška konjiča in topništvo hudo posprav ljalo njih vrste. Angleži bo vplenili 5 topov. Angleški zapovednik gen. Synaons je smrtno ranjen. (To je angleško poročilo in morebiti pretirano. ) T i Samotarv Pocono. i •>! / am. r. življenja, j»i i*. Iinmergrunn.) (Dalje.) Previdnost je bila na mestu. Ker medved je medvedu tako podoben kakor zamorec zamorcu, stari pa nikakor ni takoj vedel, da ima opraviti z bivši m varovancem. To da medved je pa še vedno dobro p znal hišne razmere, in sicer tako il bro, da je izmed vse stare šare našel doktorjevo omarico s«*- zdra-vih. Žival vzela omarico v gobec "i ž njo šla proti vrati, in se obrnila proti staremu. „0, sedaj razumem kaj hočeš," rekel je mož. ^ bolnika naj obiščem." Medved je z glavo majal, kakor bi ga razumel. Jim Mead, kteri je ta prizor od daleč opazoval, je celo videl kako sta doktor in medved pod pazduho ■dk- rakala iu se zgubila v goščavi gozda. Medved je omarico z leki tako previdno nesel kakor kaka stara dama svojo ročno torbico. St;vri gospod se je še le pozno zvečer domu vrnol in .Jim ga je drugo jutro vprašal, ker je čul voščilo „ ahko noč" kak obisk je imel. O, je rekel doktor, nek gentleman je bil iz hribovja, kteri ga je prišel iskat k svojej ženi. Jimu se je to dozdevalo kaka zagonetka; ker dolgo že biva v onem kraju in š-nikdar m nič čul, da bi kak gentleman bival v gozdu. Drugi dan si je Jirn pustil od doktora vz ti iz roke zasajen trn; in pri tej priliki je starega moža t likanj nadlegoval z m noži in i vprašanji, da inu je vso dogodbico povedal. Ni le vse to potrdil kar je Jim sam videl, ampak še to le dodal : ,.Korakala sva pod pazduho dokler nisva dospela do strmega mesta. Tam meje medved spustil in rabil vse štiri tace, v gobcu pa nesel omarico se zdravili. Skušal sem mu isto odvzeti, ali medved je oil preveč uljuden. da bi mi v to iovolil. Blizotri milje sva koraka-a eez grm vje iu kamenje, kar je moj rujavi spremljevalec omarico postavil na tla in odšel v skalnato duplino. Krna u se je zopet povrnol, '.a njim pa šepala na treh nogah medvedka Prišla je k meni in mi lizala roko, kar je pomenilo dobro-1 .šel. Nato jo je gospod medved sunil, da je padla vznak. Razumel sem to in takoj š^l na posel. Jedna zadnjih tac je bila hudo otečeua Med t em je medved vsedel h glavi medvedke, da bi jo pri kakej raz-srjenoBti doli tiščal, ktero bi znale vzb udi ti bolečine ; v bližnjem 9tu dencu sem namočil gobo, očistil otečeuo nogo, iz nje potegnol par koščekov stekla, vlil nekaj kapljic iinimeuta na rauo in jo obvezal Medvedka mi je zopet polizala roko iu se podala v svoj brlog, nje go spod Bopri g se pa ni pustil pregovoriti in me spremil do koče, kjer sem mu voščil ,,lahko noč4'. (Jez par dni poj dem zopet pogledat bolno medvedko.44 To so bile besede doktorjeve, ka kor Jim Mead zagotavlja. Iu verujem, da je stari to storil, ker ima zelo mehko srce za vse, kteri trpč, bodisi za ljudi ali živali. Vsi ostali so zagotavljali, da je doktor Quickover čudak, toda sicer moder in zelo dober človek. Kakor vse drugače se mi je po teh poročilih dozdevala podoba, m kor si je moja domišljija preje .r<-.istavljala divjega moža v gozdovi li p icono gorovja. Divjost in 'udu st postave je popolnoma zgi-nola. Samotar mora hiti vendar izobražen mož, kako si je pa zamo-gel pridobiti naslov ,doktor4. Ameriško ljudstvo res prav razpravljivo okolu meče s priimki doktor in profes r. Ljudje v Tobyhanna ga mogoče nazivajo doktorjem, ker medvede zdravi. Na vsak način ga obdaja nekaj romantike; ker samotarji niso kot taki rojeni, temveč postanejo v kasnejšem željenju, ali jihosoda v to prižene, ali sploh kak uzrok, naj si bode kakoršen hoče. Predno se kak človek odreče vsem prijetnostim življenja, se je moral pač obupno ni zaman boriti s človeško družbo. V početku krščanske dobe, v starem veku so se seveda nahajali samotarji, kteri so zaradi verskih potrebščin šli v gozdove, dupline iu brloge in prikrito, samozatajno živeli, poznejše čase so pa samostani to nadomestili s prijetnim življenjem; za samostanskim zidom se druži pobožnost s prav dobrim, brezskrbnim življenjem. Verski nagib ni bil uzrok samotaranju tega našega ameriškega samotarja. Ako se tukaj ljudje tako ločijo od ostalega človeštva, imajo več ali manj viharno minolost za seboj. Pri nekterem je mogoče uzrok — nesrečna ljubezen, pri druzem na-hitenje okusa življenja, pri tretjem nikakoršao veselje se udati predpisom rednega življenja. Vsi ti goje misel, da je človeštvo izvz >mši njih lastno osobo preslabo, da bi bili ž njim v zvezi; vse te več ali manj uavdaja sovraštvo do ljudi. Vsi? — Ali niso gozdarji povedali, da ima doktor Quickover mehko srce za vse kar trpi, bodisi človek ali žival? Kaj je vendar tega čudaka napotilo, da seje odtegnil človeškej družbi. O njegovej minolosti nisem mogel ničesar pozvedeti. Nihče ni vedel od kod je prišel. In vendar se zamore smatrati, da je pri tako izobraženem možu gotov kak uzrok. Take misli goječ in z naklepom drugi dan se podati v gozd, šel sem zvečer k počitku. (Dalje prihodnjič.) Drobnosti. S petrolejem o ž g a 1 a. Ljudmila Potočar, služkinja pri trgovcu Matevžu Oreheku v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani štev. 28, je suažila zvečer petrolejrtko svetilko pri zakurjenem štedilniku. Os n aženo in s petrolejem napolnjeno svetilko je postavila na štedilnik. Vsled vročine je svetilka počila in se je petrolej razlil po štedilniku in njej porokah, nogah in po obleki. Petrolej ge je vnel in v hipu je bila Ljudmila Potočar vsa v ognju in ni mogla sama nič pomagati. Slučajno je videl komisjonar Fr. Sterle švigati ogenj pri dimniku iu je tekel na dvorišče Putrihove hiše. odkoder je videl skoz okno v kuhinjo. Videvši Ljudmilo Potočar v ognju, )e skočij v kuhinjo, pogasil ogenj in tako rešil Ljudmilo Potočar gotove smrti. Ponesrečeua, kateri je obleka zgorela do pasu in ji vsa na rokah in nogah opečena, s> je prepeljala v deželuo bolnibo. * * * l'i)žar. 29. sept. ponoči je pogorelo v vasi Strmica v postojnski občini iG hiš. * » * Pogreša se 41 letna blazna Neža Mlakar, vdovela Sedej. Zapustila je že začetkom tekočega meseca svoje bivališče v Zavodui pri Škofji loki, a od tedaj ni o njej glasu. * * * Povod nji. Iz raznih krajev Kranjske dežele prihajajo poročila, da so vsled deževja koncem septem-pra vode silno narasle, in da so se v mokronoškem, v metliškem iu v kamniškem okra ju primerile že poplave. * * * Roman iz življenja. V Berolinu se govori v časniških krogih o tragičnem koucu dragouske- ga ritmojstra Feliksa grofa pl. Rittberga, kije dobil nedavno daljši dopust, da uredi svoje slabe premoženjske razmere. Dopust je bil pri koncu, in razmere so bile navidezno urej.-.nQ. Kot ondporočnik je bil zaročen z ubogo hčerko nekega majorja, a vzeti je ni mogel. Zategadelj se je mladi grof zaročil v drugič in sicer z jako bogato damo, in dne 19. sept. bi imela biti pomka. A šestdni pred svojopcoko seje gr- f usmrtil iz neznanih vzrokov z revolverjem. * * * Kako je umrl Kueževič? Iz Belegagrada pišejo 25. sept. du-uajski „N. Fr. Pr." : Na starem morišču vseh srbskih zarotnikov, na takozvani Kaburui, pustem polju blizu Belegagrada, je bila 25. t. m. izkopana jama in v njo postavljen drog. Kordou žandarjev je obdal prostor, 'kjer naj bi se izvršila justifikacija, ter odganjal množico ljudij, ki je pridrla na Kaburno. Blizu moričča je bilo več zastopnikov srbskih in inozemskih listov. Proti 5. uri sta dospela dva voza; v prvem sta sedela dva policijska uradnika in sodnik, v drugem vozu, katerega je spremljalo več žandarjev na konju, pa je sedel Kueževič, zvezan na rokah in nogah. Bled in trepetajoč je stopil Kueževič iz voza, podpirati ga je moral žandar, sicer bi so bil zgrudil. Ko je prišel Kueževič do jame, so mu prebrali obsodbo na smrt še enkrat. S pot nim čelom je zrl med tem Kueževič prestrašen proti Belemugradu Jasno se mu je čitalo z obraza, da je upal pomiloščenje. Ko so obsodbo prebrali, je šel Kueževič z velikim naporom v jamo, ki je bila zanj določeni grob. Nato so ga privezali žandarji na drog ter mu potegnili klobuk na oči, katerih mu niso zavezali. Se enkrat se je ozrl v grozni bojazni na sedmorico žau-darjev, ki bo bili izbrani, da ga ustreie, in zobupuirn glasom je zakr -čal: ,,Za božjo voljo, stojte!44 V istem trenotku pa je kouiaudiral žandarmerijski častnik: ,,Ustrelite44 in Kueževič se je zgrudii ves krvav. Policijski zdravnik je pristopil ter preiskal Kneževiča in kon-štatirai, da še živi. Zdravnik je stopil torej nazaj in častnik komandi-ral še enkrat: „ Ustrelite !44 Kueževič Be je zvrnil mrtev v jamo, katero so zasuli nemudoma. Od vseh stranij je hotelo priti občinstvo h grobišču, a žandarji so ga potiskali nazaj. Tako je končal Kueževič. Lifttiiica uredništva. Rojakom odpošljemo s* daj z» §40.90 100 gld. avstr. veljave, pri dejati je še 20centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljate\ registrirana. G. J. K—c. Philadelphia, Miss., Vaš spis sprejeli, ali priobčiti ga nemoremo, Ker bi naprvil ujevoij-zaraili UKradene neveste in lepeža, posebno pa nema dosti poinena kei seje to na Kranjskem zg >dilo MATIJA IIEFERLE, kteri je odpotoval iz Mount Angel, Cal., baje v Cleveland, O., naj se gled« svojega orodja obrne na John \Vin-dibharja; ta mu je poslal orodje, ali uaslov m bil do i if r, (iu ^e to uravna uaj brzo piše temu. Zahvala. Vsem članom in odbornikom slovenskega p idpornega društva,Slovenija' v Clevelanuu, O., se tem pt toni srčno zahvalim za oJago naklonjenost in izdatno podporo < mojej bolezni iu darove ob odp)to-vanju v staro domovino; dolžnost me veže se srčno zahvaliti tudi gosp. George Travnikarju in njegovej soprogi za blago naklonjenost. Vsem podpornikom v obče v Cleve-laudu, O., izrekam mojo srčno zahvalo. New York, 20. okt. 1899. Tomaž Bakle Kje je? MATIJA DERNOVŠEK doma iz Trbovelj na Spodnjem Štajerskem, pred dvema leti je bil na Bauing. Fayette Co., Pa., in od tod šel na Ferris, Buttler Co. Ako kdo rojakov vč za njega, naj blagovoli naznaniti njegovemu bratu: Florijan Dernovšek, Box 82, Wickha-ven, Pa., Fayette Co. (20. ok.) Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., ali ,,Glas Narodu44 v New York. Iz proste roke Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči raznovrstno blago in brzo bode postrežem Priporočajo se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz .Tolieta, 111., v Cleveland, 0-, ter se priporočam za nadaljua naročila, ker ravno sedaj sem dobil mnogo povestnih in krasno vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljuu, štora znaua GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. ie bila vsa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajaluico poleg krčme iu še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, saščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik v^t pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold. ^ tiri dele h os te, vredno 2200 gold. Vse skupaj pr. >iaiu za 29.200 gold. Prodam tudi don n-'-ijo posebej i kakor je kupcu 11a \ J, Uzrok prodaje je ker sem sam 'u uemam dedičev. Naslov je nareuiti: John Konda, Kandia, št. 43 pošta Novo Mesto, Kranjsno, AvoUi«,. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj SALOON ter točim izvrstno sveže PIVO, dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SM0DKE, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Beit, Wie. (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., nazna njamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u rja štev. 060 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od $1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 8S c. lani Be sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od $500 do 83000. Za bolniško podporo Be plača SI na 3 mesece, podpora pa je najmanjša S5r največja pa S7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden eukrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo nataučueje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. G r e g o r i z, 704 AliportSt., Chicago, III., ali pri tajniku: John Stephanich, 055 Throop St , Chicago, 111. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337.FifthSt., Calumet, Mich. prodaja izvrstno mesu razne vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id pine vrste- Naša posebnost so 3S3 kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Francoska parobrodna družba Comtapie iMrt Direktna črta do HAVKE - PARIS ŠVICO - LNNSBRUK (Avatna). Parniki odpijujejo iz pristanišča stv. 42 North Ki ver, ob Morton Street: La Bietague La Tourame La Champagne La Gascogue L' Aquitaiue La Normandie La Bretagne La Champagne La Gascogue L' Aquitaiue La Wormaudie La Bretagne Prvi razred kajite, do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NKW YORK. 28. okt. '2. nov. „ 115. „ 23. „ 30. „ 7. dec. 14. „ 21. „ 28. „ 4. jau. 1900. 11. „ 1900. ooa <3 a t a o a o o. 0-oj> a o o-« o ° ° a -3 » » . o o a 2-0 O ->.3 o o 9 'O O -o- JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojaaom za izuelo* vanje iu popravo. Cene so primerno uizse, delo doDro in trpežno. Najnižja ceua trovrstmh tiar-mouik j-- • 18 «l-j 800 n napr j. izvršujem tudi na 0 in 8„glasov. Razpošiljam jih d pravico, da bi Jin lahk , voatt ogleda na l£xpret,r* Ume r. u-i n-.- nut-iučnejih pojasnil se je pismeno o orni ti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco I izdelovalec 209-14th St., , BROOKLYN, N. Y. 209-14th St. ] Ta tobak je izvrsten za pip . »n za žvečenje (fcik), pripraviien je prav po avstrijskem uačinu. ;>i smet, Kakor drugi tobaki ni iz samih korenin ali sladak, i- nveč izvrsten tobak iz same« perja rezan. 6 Zavoj stane samo 5 centov. Slovenski delavci zahtevajte povs^di: Austrian Hung. Model Tobacco Razprodajalci dobe popust, "tea ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje : Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, 81. „ ,, v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, 81. ,, v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, .data obreza, $1.20 ,, ,, v usnje vezane, 90ct. JezuB na križu, ?lata obreza, $1. ,, „ „ v usnj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl.obr., S 1.10 m ,, ,, v usnje vez.,90ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. i, ,, v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. v platuo vez.,42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 9Sct. ,, ,, ,, v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin,zl.ob. 81.10 „ i* i, v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 4(Vct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Stari tpstain^nt, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček uemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. C veti na Borograj^ka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jnbilej ces. Franc Josipa 35 c Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Modni baron Raubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Makamilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski 1 iBti iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. „ „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnim, smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v£ kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STRO&O SOLIDNA <5- B A. N KL A. -«> CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. if I fi v 8 i i v e C t 0 1 5? i & ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Cal umetu, Mich. so ulitidno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za m;:žke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tu !i priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici PVojr, f><■ igato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. 1' • jam slike iz stare domovine, pošljite mi Bliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko,' ravno tako kakor bi bili obj« luem slikani. Z spoštovanjem uda tu IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! TJE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigara) po iako nizkej ceni Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). NaroČila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresti prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Mon >y Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odi pošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Sr o ji k iTojj m I Spretni agense se sprejmo proti ugodnim pogojen. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravi« KRANJSKIH HARMONIK. Cena najc«njšim 3 glasnim od S25 naprej in treba dati So „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo ga antirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne j»otll>e (Citizen Consolidated Band) jiotriuiem da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na Žice, trobente ali piščali. Vina na prodaj. Dobra rndeea in črna vina p« • 40 uo 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s poHodo vred. Z naročilom naj vsakdo -pošlja tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay> Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni ^SAZvOOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dobpr WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR, I3AY, MICH. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje : VINO, FINE SMODITE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj 400 Elm Str., fj.- Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. HVHai^lzL, EapsclL na ELY, - - - "priporoča Slovencem svojo MINNESOTA, irpvii z rezlicBim Wagoni, | kakor obleko za možke in otroke, Čevlje, škornje |l in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste Vse blago je dobiti po nizkej ceni. ^ Dalje priporočanj svoj jepo urejeni it ^^ saloon I v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina v i 11 a 1' in whiskey ter imam vedno v zalogi fiue s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! II m KNAUTH, NACHOO & KliEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse de!c sveta denarne nakaznic«, roenjic* dolžna pisma, izposlnje in izterjnje zapn^t'ine in dolgrcve. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^>1.3.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razp šiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in ^mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se prtporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CHFCAflO. ILL Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni IIO tel Flor en c © 177 Atlantic Ave.. Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Usioglj isce _ Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem k*r je v moji moči. Slovenci -obiščete me obilokrat 1 Svoji k svojim! Sš spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg - po 4% • brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". KMHMMMK^MKIHlBlIBitB; M m m is X IB m m H m c>:t Sl^Jl S-^J E ^s S* Edino slovensko podjetje! Tozor M v TJL Slovenci! S^^ISDE]^ & Oo. (,,GLAS NARODA") 109 GREENWICH STR., NEW YORK. , Tosreduje rojakom prevoSnje listke zn najboljše parnike ponajniljihcenah. ",ru. Poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo v E v r op i. Ako se kakemu potniku pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Bargge Office (Castle Garden) posredu-jemo, da ga puste naprej potovati, kar drutp agentje na zapadli ne morejo storiti in so potniki mnogokrat vrnjeni. Na to naj posebno pa. i jo (>ni, kteri za koya listek kupijo. — alje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovino za rse parobrodne družbe in železnice po Zjedinjenih državah najceneje.— Posipamo v staro domovino denarje —— bodisi za zasobne osobe ali hranilnice jxj n a j n i Ž i i ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze Slehrni teden odpošljemo po 10.000 Jo 15.000 eoldinaiiav in množina stori, da lahko p<> ceni delamo. ° \sak, potujoč staro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YORKU, ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na zapadu, v New York pa vsled kake železnicne zamude ali nezgode samo kako uro prepozno dospejo, parnik odrine točno in ti ljudje morajo potem na svoje stroške čakati po več dni, med tem, ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki iz stare domovine sem v Ameriko ; ha zapadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi in ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v .New \ork, med tem, ko mi za naše potnike vse mogoče storimo in ni bil Se nijeden nazaj poslan, torej po čenm si delati nepotrebne skrbi in strah; za potnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker ie čas predrag. — ' Naše denarno pošiljanje v staro domovino ie na zelo solidnej podlagi m vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo pa že rojakom nad 3 milijone goldinaijev avstr. velj. Foraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do : F H. SAKSER & C O- (,,GLAS NARODA") 109 Greenwich Street, New York. . J^7*" .K,lor P°t«jc v staro domovino nni nam brzojavi dohod v Nkw York in po kte-rej železnici pride, najbolje da brzojavi i/ Tit l l Al ■ ali" OsWKCE, MOSTREALA, Chicace itd., ker i/ teh krajev vozijo redno v Ni \v Voek. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v NJ \\ \ ork m po kterej železnk-i. da ga nas človek pride počakati ; z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich Street. ^^ ^"L'' ^^ ^^ ^ HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik ■J'VLJ^V ^ wiiX fZ7 ' ' m r--- w im ^a«i/a/ sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, za priporoča se slovenskemu občinstvu i i ■ » i >i ___ Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-rnoboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezDi. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami je vsakovrsmili notranji! Mor tiitij vnanji toieznij. Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na s±;oi3i o i m . si3oi3±n=L© postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo* nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem s« Vam. da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druz^ga Vam nemorem pisati, nego da Be Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 aži n a, Can ion Ferry, Mont. WlHlHUHPIIIHPIIgMI nr. G. /VAAr l^OTiniC seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj op^š^^tTnko"'svojo bolezen kako staja je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in na vod kako se zdraviti V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotičm osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ, v sa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.