« > h (/> Q D u V) < u O Prijateljstvo je izpopolnjena ljubezen. Angleški pregovor rm Številka 40 Letnik 48 Cena 10,- šil. (100,-SIT) petek, 4. okt. 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Za študente vseh avstrijskih univerz ŠTUDENTSKI KONTO POSOJILNICE-BANK ZVEZA BANK vsem študentkam in študentom nudijo študentski konto z zelo ugodnimi kondicijami. Izkoristite to izjemno ponudbo! Mejni prehodi: konkretno reševanje po zaslugi EL in CAN Stran 4 60-letnica in srebrni jubilej Mihi Hafner - poznan v celem Rožu, pa ne samo v Rožu, kot odličen gledališki igralec, navdušen športnik, zavzet zadružnik, po nedavni smrti Franca Jenka pa tudi kot vesten mežnar. „Seki“, kakor ga njegovi znanci in prijatelji najraje imenujejo, je v petek, 27. septembra, obhajal svoj 60. življenjski jubilej. Včeraj, 3. oktobra, pa sta z ženo Rozi praznovala 25-letnico poroke. Slavljenec je človek, ki mu je delo za javni blagor srčna zadeva. Nekaj let je bil tudi občinski odbornik - v vsakem oziru pa je idealist, kakršnih le še redkokdaj srečamo danes. Bil je pionir Športnega društva Št. Janž in vodja njegove nekdanje (sloveče) nogometne sekcije. Kot gledališki igralec je navduševal in še vedno navdušuje občinstvo, in to večinoma v glavnih vlogah. Skratka, Mihi Hafnerje človek poln srčne kulture in ljubeznivosti. Odkrito prijateljstvo mu je sveto, pripravljenost, pomagati drugim, nekaj samoumevnega. Za življenjski jubilej in srebrno poroko želimo Mihu Hafnerju in njegovi ženi Rozi obilo Božjega blagoslova, zdravja in jima kličemo na mnoga leta! P.S.: Preteklo nedeljo je bilo v gostilni Seher v Velinji vasi slavje, na katerem so čestitali tudi člani SPD Št. Janž s predsednikom Martinom Moschitzen na čelu. Sliki: Kuschnig POLITIKA Zbor narodnih predstavnikov je preteklo soboto zasedal v Domu v Tinjah, a na žalost ni bil sklepčen. Od petih sej ZNP je bila to druga nesklepčna. Strani 2/3 POVPRAŠEVANJE Volilna pravica 16-letnih: večina mladih je proti, ker da primanjkuje politične zrelosti. Povpraševanje naših mladih. Strani 10/11 ŠPORT V nedeljo bo SAK prvič nastopil na domačem igrišču z novim trenerjem Pero. Ali mu bo mladi napadalec Hober pripomogel k uspešni premieri? Stran 19 2 Politika Politika 3 Mag. Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Klasični 10. oktober Lanska jubilejna proslava ob 75-letnici plebiscita naj bi bila narodnopolitična prelomnica v deželi. Prvič so na uradni plebiscitni proslavi sodelovali tudi koroški Slovenci. Najvišji politiki v Celovcu in na Dunaju niso mogli skriti svojega navdušenja, in ga tudi danes ne skrivajo; tako je npr. zvezni predsednik dr. Klestil v govoru, ki ga je namenil nedavni deželni prireditvi „1000 let Ostarrichi" v Bad Bleibergu, ponovno poudaril, daje bila zanj skupna plebiscitna proslava ..zgodovinski dogodek". Medtem je minilo prvo leto po ..zgodovinskem dogodku". Pred enim letom je bilo lepih besed in obljub v znamenju sožitja med obema deželnima narodoma še in še, danes pa se zastavlja vprašanje, kaj je od te evforije dejansko preostalo. Čas je, da naredimo trezno bilanco. Pecej koroških Slovencev je upalo, da bo skupno praznovanje 10. oktobra pomenilo več ko samo dvojezično prepevanje deželne in državne himne. Pričakovali so, da bo predvsem tudi pomenilo jasen signal v smer resnične enakopravnosti manjšine. Upali so, da je s tem začelo vladati narodnopolitično ozračje, ki ni več preobremenjeno s travmami preteklosti in je zato za uveljavljanje potreb slovenske narodne skupnosti dokaj bolj ugodno. Mnogi Slovenci (večina?) pa so bili od vsega začetka skeptični. Zavedajo se, da so na Koroškem narodnopolitična vprašanja še vedno kočljive zadeve, da velja tisti, ki se dosledno prizadeva za večjo zakonsko zaščito manjšine, kot ..požigalec" oz. „Brandstifter“ (tako najnovejše glasilo koroške VP ..Einblicke"). In da je služila lanska plebiscitna prireditev predvsem uspavanju narodne skupnosti. Nočem trditi, da se v preteklih letih prav nič ni spremenilo na bolje. So trenutki in dogodki, ki jih je treba videti pozitivno in ki dajo upati za prihodnost. Naj omenim samo tri najbolj aktualne primere: sklep o dvojezični skupini v otroškem vrtcu na Suhi, stališče ustavnih pravnikov urada zveznega kanclerja glede novih dvojezičnih napisov in odločitev komisije za spoštovanje zakona o radioteleviziji, da ima dunajski Center avstrijskih narodnosti (CAN) pravico da lastnih politično-informativ-nih oddaj. In vendar: Kakšna je bila reakcija s strani Zernatta & Co predvsem glede stališča dunajskih pravnikov, da je treba razširiti področje z dvojezičnimi napisi? Kako so reagirali na zahteve NSKS, da naj Avstrija upošteva vsaj tiste zakone, ki jih je sama sklenila, a nikoli uresničila? Kdor je bral časopise, bo moral priznati, da je bila reakcija precej živčna, agresivna. Koroški vodilni politiki se bojijo konfliktov, kakšni so bili v 70. letih, predsednik sosveta dr. Sturm pa celo svari pred „raz-merami v Bosni". Tako skušajo že v kali zatreti vsakršno prizadevanje za večjo zakonsko zaščito, njene zagovornike pa očrniti kot ..ekstremiste" oz. ..požigalce". V resnici s tem dokazujejo, da je v glavnem še vse pri starem; ko gre za uveljavljanje temeljnih manjšinskih pravic, igra nemško-nacionalna miselnost slej ko prej merodajno vlogo. Ali drugače rečeno: uradni koroški oz. avstrijski manjšinski politiki še vedno botruje klasični 10. oktober. Nihče ne želi, da bi se na Koroškem ponovile razmere, ki smo jim bili priča v 70. letih. To pa tudi pomeni, da se bo Koroška končno morala odločno spoprijeti z miselnostjo klasičnega 10. oktobra oz. ..zmage v nemški noči". Dokler tega ne bo storila, bo lanska plebiscitna proslava ostala prireditev sprenevedanja, vsekakor pa ne prelomnica v deželni manjšinski politiki. Koroška se bo končno morala odločno spoprijeti z miselnostjo „zmage v nemški noči“. Nanti Olip: „Strni vse sile, da bomo čim bolj uspešni" V Domu v Tinjah je bila preteklo soboto seja zbora narodnih predstavnikov (ZNR), na žalost pa sklepčnost ni bila dana. Janko Kulmesch Doslej je zbor narodnih predstavnikov zasedal petkrat. Sobotna seja v Tinjah je bila druga, ko ZNR ni bil sklepčen. Od 60 narodnih predstavnikov je manjkalo 28, od teh 10 neupravičeno. Zato ZNR tudi ni mogel sprejeti formalnih sklepov, mdr. o predlogu predsednika NSKS glede novega koordinacijskega odbora, o spremembi pravil ter o vprašanju, ali naj NSKS izstopi iz sosveta. Predsednik NSKS Nanti Olip je v obširnem poročilu prikazal delovanje NSKS v preteklih mesecih. Poudaril je, da je NSKS v svojem prizadevanju za skupno demokratično zastopstvo „v polni meri uspel v Sloveniji, Avstrija pa slej ko prej vztraja pri taktiki: deli in vladaj". Glede manjšinskega mandata je menil, da ..obeta-joče besede ob lanskoletnem 10. oktobru niso obrodile zaže-Ijenih sadov", hkrati pa opozoril na odgovornost deželnih politikov, „iz katere jih kot narodna skupnost ne moremo in nočemo izpustiti". Olip: „Kar smo mogli storiti sami, smo storili -zdaj sta na potezi Avstrija, pa tudi Slovenija." Za Olipa so še posebej pomembni izsledki krajevnih sestankov, „ki morajo usmerjati naše delo". Olip: „Naši ljudje želijo predvsem premagovanje neenotnosti in neusklajenosti stališč med NSKS in ZSO, pozdravljajo prizadevanja NSKS glede demokratizacije zastopstvenih struktur sloven- Podpredsednik Narodnega sveta dr. Pavel Apovnik odstopil Te dni je dr. Pavel Apovnik s pisno izjavo iz zdravstvenih razlogov odložil svojo funkcijo podpredsednika Narodnega sveta. Predsednik Narodnega sveta Nanti Olip je zdaj na potovanju v inozemstvu. Po pravilih Narodnega sveta je v njegovi pristojnosti, da po svoji vrnitvi Zboru narodnih predstavnikov predlaga spremembo v predsedstvu, oz. kdo naj nasledi dr. Apovnika. Dr. Pavel Apovnik je bil izvoljen v predsedstvo na občnem zboru 1989, leta 1990 je prevzel funkcijo podpredsednika in je na tem položaju ostal do zdajšnjega odstopa iz predsedstva. V imenu organizacije bo imel predsednik Nanti Olip po vrnitvi svoje povedati, jasno pa je: dr. Pavlu Apovniku gre velika zahvala za zelo prizadevno in plodno delovanje v predsedstvu Narodnega sveta. Številna strokovna mnenja in marsikateri zakonski osnutki pričajo o Apovnikovi stvarni kompetenci. Kot človek sredine uživa ugled in zaupanje v širokih krogih naše narodnostne skupnosti, priznan pa je tudi v širši koroški družbi. Kot politik z bogatimi izkušnjami, prepričan o pomembnosti samostojnega političnega nastopanja in s smislom za stvarnost, kot mislec in dober poznavalec koroške stvarnosti je idejno sooblikoval razvojno pot Narodnega sveta in predvsem prispeval odločilen delež k njegovi prenovi v smer dosledne demokratizacije. Besedam zahvale in priznanja pa se pridružuje tudi naše upanje, da bi dr. Pavel Apovnik kljub neugodnim prilikam mogel po svojih močeh naprej delovati, posameznim in organizacijam v pomoč in celi narodnostni skupnosti v prid. Osrednje tajništvo Narodnega sveta ske narodne skupnosti, jasno podpirajo naša prizadevanja za ohranitev narodnostne identitete, zavračajo politiko ZSO, ki gradi na integraciji posameznikov v stranke in na multikulturalnem konceptu, so zelo zaskrbljeni zaradi nazadovanja slovenske govorice na vasi in v družinah in pričakujejo od NSKS pomoč pri uveljavljanju slovenščine pred uradi in v javnosti." Na vprašanje, kako naprej, je predesednik NSKS odgovoril: »Želim si aktivne stroktovne odbore, živ, aktiven in pester zbor narodnih predstavnikov, kateremu bi neposredno posredovali posamezni kraji, krajevni odbori in občinske frakcije svoje želje, prošnje in politične zahteve." Predvsem pa je Nanti Olip tudi poudaril, da „moramo strniti vse sile, uporabiti vse moči, da bomo v naših prizadevanjih čim bolj uspešni". Razprava. V sicer živahni razpravi je šlo v glavnem za dve vprašanji: zakaj ZN P ni sklepčen in ali naj NSKS izstopi iz sosveta, kot je to predlagal mag. Marjan Pipp. Mnenja so bila različna in deloma tudi kritična. To velja tudi za vprašanje sosveta. Kljub zelo kritični oceni delovanja sosveta in zlasti njenega predsednika dr. Marjana Sturma pa se je večina govornikov iz realnopolitičnih razlogov izrekla proti izstopu. AKTUALNI POGOVOR »Demokracija je tudi precej mučna“ Franc VVedenig je osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev. Kje so vzroki, da ZNP na sobotni seji v Tinjah ni bil sklepčen? Od tem samo lahko ugibam. Dejstvo je, da je bilo na organizacijski strani storjeno celo več ko pri prejšnjih sejah. Saj smo sejo ZNP trikrat naznanili v Našem tedniku, v povpraševanju članov dobili zelo široko privolitev glede termina in kraja zasedanja, nato članom poslali osebno vabilo in jih navrh z dodatno pošto opozorili na pomembnost seje in udeležbe. Da ni termina, ki bi bil za vse sprejemljiv, je razumljivo. Tudi vreme po svoje vpliva. Osemnajst članov se je sicer opravičilo, vendar sedem šele kratko pred sejo in deset jih ni imelo za potrebno, da bi sporočili oz. utemeljili svojo neudeležbo. Seveda je treba upo- števati, da imajo člani ZNP vsi svoje poklicne in druge obveznosti in da ne uživajo nobenih takih ugodnosti kot n. pr. poslanci v parlamentih. Žrtvovati morajo svoj dragoceni čas in povrhu nositi še stroške. Nekje se pa le stavlja vprašanje, v koliko se posamezni člani ZNP sploh zavedajo tega, da so bili v to funkcijo demokratično izvoljeni in da so jim volilci svoj glas zaupali v pričakovanju, da bodo v njihovem imenu s sodelovanjem v ZNP sooblikovali in soodločali politiko in delovanje Narodnega sveta. Kako misli vodstvo NSKS v prihodnje zagotoviti sklepčnost na sejah ZNP? Osnovni problem je že v tem, daje po veljavnih pravilih Narod- nega sveta prag za sklepčnost postavljen previsoko. Celo v parlamentih običajno zadostuje navadna večina poslancev, le v posebnih primerih je za sklepčnost zahtevan večji delež navzočih. Pri nas je pogoj v vsakem primeru dvotretjinska navzočnost, kar glede na okoliščine, kot sem jih že prej omenil, nikakor ne ustreza. Zato je bil izdelan predlog za spremembo pravil, da je ZNP sklepčen ob navzočnosti polovice članov ZNP. Vendar za naslednjo sejo to še ne velja, saj mora ZNP spremembo pravil skleniti ob upoštevanju sedaj veljavnih določil, kaj pač predpisuje še dvotretjinsko navzočnost. Gotovo se bomo v pripravah na seje še bolj potrudili in člane skušali primerno motivirati k udeležbi in sodelovanju. Morda ta ali oni ne vidi dosti možnosti za vplivanje na politiko vodstva, ali ne mara konfliktnih situacij, ali ne prepozna pomembnosti točk na dnevnem redu. Demokracija je v praksi včasih tudi precej mučna. Tako ostaja dejstvo, da je največ odvisno od vsakega posameznika, kako resno jemlje svojo funkcijo in demokratično odločanje znotraj naših struktur. To pa je seveda proces, h kateremu lahko vsi še več prispevamo. REKLI SO NA SEJI ZNP Ne čudim se, daje udeležba na seji ZNP slaba. Pogrešam temeljito politično razpravo. Ali je politika NSKS sploh prepoznavna? Mag. Marjan Pipp Imam vtis, da nekateri namenoma nočejo priti na seje ZNP. Treba bo z njimi stopiti v resen pogovor in poizvedeti, v čem so vzroki in ali imajo sploh še namen izvajati to funkcijo. Andrej VVakounig Tisti, ki notorično „špricajo“ seje ZNP, naj se odločijo, ali hočejo še naprej ostati člani zbora. Dr. Janko Zerzer Pogrešam s strani predsedstva NSKS politično-strateški papir. Karel Smolle Dogovarjati se je treba na diplomatski način. Z glavo skozi zid ne prideš nikamor. Mag. Vladimir Smrtnik Ali smo sploh v stanju ustvariti politični pritisk? zb. sv. Štefan Domej Ko smo reformirali NSKS, se pač nismo zavedali, kaj pomeni dvotretjinska večina za sklepčnost zbora, ki šteje 60 predstavnikov. Število 60 je gotovo previsoko. Deželni zbor ima 36 članov; ti zastopajo najmanj desetkrat več volilnih upravičencev kakor ZNP. Vsekakor pa morajo osebe, ki trikrat neupravičeno zamudijo sejo ZNP, odstopiti svojo funkcijo namestniku. Ek. sv. Franc Rutar Ostanimo složni! NSKS bo toliko močan, koliko moči mu bomo dali sami. Prof. Jože VVakounig Mnogi mislijo, da nam gre dobro. V resnici se nahajamo v resnem trenutku. Avstrija se je začela pogajati s Srbijo - mdr. z name- non\da bi državna pogodba zginila v Črno morje. Vprašanje izstopa iz sosveta je treba resno premisliti I Karel Smolle Sosvet naj bi delal po zakonujn v interesu narodne skupnosti. Če so Richau in drugi člani sosveta proti dvojezičnim napisom in slovenskemu uradnemu jeziku, se zastavlja vprašanje, ali imajo sploh pravico, da so v sosvetu. Mag. Rudi Vouk Sosvet nima nobene funkcije. NSKS ima izvoljeni organ, ki pa ga ne znamo vnovčiti. Dr. Matjaž Sienčnik Soglašam z Andrejem VVakou-nigom, da je razprava o izstopu iz sosveta kontraproduktivna. Smo za akcionizem ali za konkretne napredke? Brez soglasnega sklepa sosveta bi ne bilo dvojezičnega otroškega vrtca na Suhi. Mag. Vladimir Smrtnik Sosvet je važen, vendar ga je treba reformirati tako, da bo postal demokratično zastopstvo. Ek. sv. Franc Rutar Kaj je alternativa izstopu iz sosveta? NSKS bi zdrknil na nivo celovške lokalne organizacije. Dr. Franc Wutti Ostati moramo v sosvetu sitna muha. Sem pa proti temu, da bi vključili v naš sosvet štajerske Slovence. pmf Jože Wakounig Poiskati si moramo pametne zaveznike in se po potrebi „pritep-sti" do skupnega mnenja. Pepej Krop Predlagam izstop NSKS iz sosveta, ker se sosvet zlorablja proti narodni skupnosti. Vlada je mnenja, da je edino relevanten sosvet in ne organizacije. Mag. Marjan Pipp Razprava o izstopu sosveta je deloma kontraproduktivna. Sicer pa sem mnenja, da sosvet bolj škoduje kakor koristi. ZNP se bo moral jasno postaviti na stran tistih, ki zagovarjajo dosledno politi- ko Andrej VVakounig 4 Kultura V italijanskem tisku se že nekaj mesecev razplamtevajo re-vanšistične razprave o fojbah, do katerih ni ostal ravnodušen niti zmeren in levičarski tisk. Zdaj se s povojnimi poboji italijanskih fašistov ukvarjajo celo vsi politiki in že zdavnaj je v polemike vpletena zgodovina kot stroka. In če nasledniki italijanskih komunistov, ki so bili tradicionalni prijatelji jugoslovanskih kolegov, izjavijo, da so fojbe posledica nacionalizma, kateremu je bila za kritje komunistična ideologija, je to znak za preplah. Nemalo čudno je, da si pravico do raziskovanja fojb lasti tisto pravosodje (italijansko, seveda), ki ni znalo in ni hotelo, da obračuna s fašizmom (ali pa je z njim pri zločinih tudi sodelovalo), ki je v dvajsetih in tridesetih letih nad slovenskim in hrvaškim življem na Tržaškem in v Istri izvajal genocid. Fojbe niso bile nikdar raziskane, zato ni poznan obseg žrtev, so pa seveda vse obsodbe vredne in tega ne zanika nihče. Toda če se italijansko pravosodje in tožilstvo lotita fojb, bo moralo raziskati še odgovornost italijanskega fašizma. Pred meseci je rimski javni Kdo pogreva fojbe? tožilec Giuseppe Pittito podal ovadbe zoper skoraj sto Slovencev in Hrvatov ter njihovih ..italijanskih kolaboracionistov", ker naj bi med drugo svetovno vojno pobijali in metali v fojbe „ne-dolžne" Italijane. Aplavz je požel predvsem na skrajni desnici, pri neofašistih, fojbe pa so pri Italijanih že nekaj časa prava medijska atrakcija. „Po-drobnost", da noben italijan- ^__________ ski fašist, ki je ------------------------------------- zagrešil grozljive zločine, ni nikdar odgovarjal za svoja de- bah, navaja janja, Italijane seveda ne zani- raziskovalka Jože Biščak SLOVENIJA V ŽARIŠČU ma. Oni so „žrtve“ jugoslovanskega komunizma in nacionalizma, zločinov italijanskih fašistov pa, po njihovo, nikdar ni bilo. Pregrete glave italijanskih fašistov navajajo, da so povojne Titove komunistične formacije usmrtile na desettisoče nedolžnih Italijanov, kar je seveda močno pretirana in napihnjena številka. Dokaj zanesljive podatke o številu žrtev, ki so končali v foj-Nevenke Troha, zgodovine Primor- ske in Julijske krajine v času med letoma 1945 in 1947. Po njenem številka ne presega 2.000, pa še ti so bili večinoma pripadniki oboroženih domobranskih ali fašističnih formacij, ki so takoj po vojni delovale in vnašale zmedo na Tržaškem, Goriškem in Istri. Seveda Slovenija pri vsej tej gonji ni nedolžna žrtev. Namesto da bi sprožila ostro diplomatsko akcijo, se za italijansko kampanjo zoper njo sploh ne zmeni in saj so fojbe, kot pravita zunanji minister dr. Davorin Kračun in premier dr. Janez Drnovšek, stvar zgodovinarjev. S tem je Slovenija dala pobudo Italiji, ki je dosegla, da se je osvoboditev Istre izpod jarma fašizma nekako porazgubila. Zato se slovenska uradna diplomacija ne bi smela čuditi, da bo nekoč obveljala teza italijanskih skrajnih desničarjev, da je bila Slovenija tista, ki je med drugo svetovno vojno napadla „ubogo Italijo". Zadeve gredo namreč natančno v tej smeri, saj Pittitov spomladni spisek ni ostal le spuščanje napihnjenih predvolilnih balonov, temveč resna grožnja. =4 Knjiga, poučna ne samo za Porabje Pri Zvezi Slovencev na Madžarskem je izšla v Monoštru slovensko-mad-žarska knjiga „Tudi to je Slovensko Porabje11. Je to knjiga, ki bi jo morali pozorno prebrati tudi pri nas na Koroškem. Napisala jo je prof. Valerija Perger, ki je od dneva Vseh mrtvih 1992 pedagoška svetovalka za zamejsko šolstvo v Porabju. Razmere, v katerih se je znašla v Porabju, so jo potrdile v prepričanju, da je bil praznik Vseh mrtvih, ko je bil podpisan njen dekret, značilen za stanje slovenskega jezika v Porabju. Porabski Slovenci živijo v osmih podeželskih naseljih in v mestu Monoštru, kjer jih je 9%. Vseh je po štetju leta 1980 2764 po materinem jeziku. Imajo tri samostojna župnijska središča, v Monoštru, Gornjem Seniku in v Šte-vanovcih, vendar so maše v madžarščini. Edini slov. duhovnik je domačin Štefan Toth, ki je rekel svetovalki Pergerjevi: Jaz govorim z ljudmi tako, kot oni govorijo; s tistim, ki me ogovori slovensko, v slovenščini, s tistim, ki govori madžarkso, v madžarščini. Z materjo, ki mi tu gospodinji, se pogovarjam samo slovensko. Večkrat sem člane župnijskega sveta na sejah spraševal, če želijo, da bo slovenska maša; niti enkrat niso rekli, da bi želeli. Menili so, da je prav tako, kot je." Zdaj imajo na Teološki fakulteti v Ljubljani domačina bogoslovca in čakajo, da se bo kot duhovnik vrnil v Porabje. Toda bo samo eden in ne bo mogel vsem ustreči. Samo v Gornjem Seniku imajo po dve maši, slovensko in madžarsko, da ljudje lahko izbirajo. Števanovski župnik Štefan Toth, Slovenec, ne mašuje po slovensko, ker ljudje ne želijo, čeprav so v večini Šlovenci, le 15 do 20% je Madžarov. Ta župnik je prevedel nekaj cerkvenih pesmi in jih prepeva z verniki pri maši. Pergerjevi je dal na magnetofonski trak dolg intervju in ji odkritosrčno razložil žalostne narodne razmere v Porabju. Tam ni nobene narodne zavesti, Porabci so od nekdaj živeli v madžarski polovici avstro-ogrske monarhije, Madžari pa so bili vedno hudi nacionalisti, ki so videli samo sebe. Po izbruhu Informbiroja 1948 so pretrgali vse zveze z Jugoslavijo, nekaj obmejnih prebivalcev pa so preselili v notranjost države. Ljudje so se prestrašili, vcepili so jim manjvrednostni občutek in prepričanje, da nimaš nobene koristi, če si Šlovenec. Pergerjeva pojasnjuje vrednost slovenščine takole: „Pred letom dni je v Monoštru začela obratovati tovarna avtomobilov, zgrajena z nemškim kapitalom. Pogoj za zaposlitev - aktivno znanje nemškega jezika od vratarja do direktorja. Seveda je ta pogoj izpolnjeval le malokateri Porabec in tako so Nemci zaposlili svoje ljudi, domačinom pa pustili skomine in vzbudili neverjetno ger-manomanijo. Nemščina je postala vodilni jezik v šolah, v učenju nemščine so skrite vse (verjetno pa le izbranim uresničljive) želje porabskih ljudi, saj, čigar kruh jemo, tega jezik bomo govorili! Kaj nam mar slovenščina in nekakšna sentimentalna naveza s Slovenijo in slovenstvom, to nam ne prinaša kruha!" O jezikovnem položaju slovenščine je zapisala: „Nisem si mogla niti zamisliti, da je stanje na jezikovnem področju res tako kritično. In nisem mogla razumeti, da porabski starši svojih otrok ne učijo materinega jezika, ampak od prvih trenutkov jezikovnega zavedanja z lastnim otrokom komunicirajo v tujem jeziku, ki, brez otrokove volje in možnosti odločanja, postane njegov „materni" jezik ... In mladika je izpuljena s koreninami vred, za vedno." Osnovne šole imajo štiri, dve v 5 Politika SJK se pripravlja na volilni boj Glavni kandidati SJK Mesec in pol je še do volitev v kmetijsko zbornico, ki bodo 17. novembra. Skupnost juž-nokoroških kmetov se že zelo intenzivno pripravlja na volilni boj. V predvolilnem času oz. tekmovanju za glasove želijo za-| stopniki SJK predvsem pokazati na dosežene rezultate v tej mandatni dobi. Nedvomno se bo SJK posvetila vprašanju Evropske zveze (EU). SJK je pri zadnjih volitvah 1991 svarila pred EU in njenimi posledicami za naše koroške kmete, ki se sedaj občutijo (kontrole AMA itd.). Glavni kandidati Dl Stefan Do-mej, Janko Zvvitter in Iva Muller izhajajo iz tega, da moramo iz dane situacije iztržiti najboljše. Zaradi tega zahteva SJK večjo podporo majhnim iniciativam in inovativnosti kmetov. Nadalje zastopniki SJK zahtevajo boljše svetovanje npr. za gradnjo poceni hlevov za prašičjerejo itd. Seveda se kot zastopniki slovenskih kmetic in kme-I tov s posebno težo zavzemajo za enakopravnost slovenščine, za boljše vključevanje slovenskih kmetic in kmetov v delo zbornice. SJK podpira tudi tiste dejavnike, ki zahtevajo močno in učinkovito zbornico. Koroška kmetijska zbor- nica naj bo taka, da bo kos novim zahtevam kmetijstva. Dl Domej, Zvvitter in Muller se zavzemajo tudi za intenziviranje kontaktov preko meje in tu posebno s Slovenijo, ki še ni v EU. Nadalje je potrebno, da imajo kmetice in kmetje enake pravice pri socialnem in zdravstvenem zavarovanju, kar zahteva, da imamo samo eno socialno in zdravstveno zavarovalnico za celotno prebivalstvo. O aktualnem vprašanju okoli delovnih pogodb (VVerkvertrage) pa je glavni kandidat SJK Dl Stefan Domej mnenja, da je potrebno, da imajo kmetje možnost, da si s pluženjem cest dodatno zaslužijo denar. „Kmetje ne smejo biti zapostavljeni,“ pravi Dl Stefan Domej. I. R. Monoštru in po eno v Gornjem Seniku in v Števanovcih, imajo seveda tudi nekaj otroških vrtcev. Učni jezik je madžarski, v vrtcih in osnovnih šolah pa se lahko učijo nekaj ur na teden tudi slovenščine, če prosijo starši. Novembra 1993 je Pergerjeva zapisala: „V letošnjem šolskem letu ni v monoštrski šoli ne v prvem, ne v drugem razredu nobenega učenca, ki bi se učil slovenščine, čeprav je med učenci precej Slovencev.“ Leta 1993 je poučevala v 7. b razredu v Monoštru, da bi se prepričala, kako je s poučevanjem in znanjem slovenščine. Takole opisuje svoje vtise: „Dober dan, lepo pozdravljeni! Sem vaša nova učiteljica slovenskega jezika . . Zlogovano in v zboru odzdravijo in staknejo glave. Kaj govori? Kaj je rekla? Ne razumem ... Ta in podobna vprašanja postavljajo eden drugemu, seveda v madžarščini. Tudi jaz več ničesar ne razumem. Ko se umirijo, vprašam, če so oni sedmi razred. „lgen“ reče fant iz prve klopi. Tišina. Ponovno poskušam vzpostaviti komunikacijo, želim, da se predstavijo. „Kako ti je ime? Kdo si ti? Jaz sem Valerija, ti pa si“. Na vse mo- goče načine poskušam izvedeti, kako je ime fantku v prvi klopi. Čez čas mi prestrašeno odgovori, da ne razume. Seveda v madžarščini. Ponovno tišina. Fant na moji desni se ojunači in mi pojasni, da me on, pravzaprav samo on v tem razredu, razume, da pa mi bo to in še kaj povedal po madžarsko, ker slovensko ne zna. Prosim ga, naj sošolcem pojasni, da želim, da se mi predstavijo. Obrazi se razvedrijo, pojavi se tudi kakšen nasmeh in vzdih olajšanja. Drug za drugim vstajajo in se mi predstavljajo. Ime mi je . . . Doma sem iz . . . Kljub vsemu sem bila nadvse presenečena; ti učenci so šest let obiskovali pouk slovenskega jezika, na razredni stopnji dve do tri ure tedensko, na predmetni pa pet ur tendensko. In po šestih letih učenja ne razumejo niti najpreprostejšega vprašanja, kako ti je ime. Vsi od prvega do zadnjega, mi sicer pripovedujejo, da se doma pogovarjajo samo madžarsko, čeprav jih je devet izmed njih iz družin, ki se imajo za Slovence.' - In smo spet tukaj: pri učiteljih, ki poučujejo slovenski jezik v madžarščini, učijo učence in jim je prav malo mar, če jih kaj naučijo . . . Martin Jevnikar (Mladika) »Odločilen premik za slovensko manjšino" Ministra Andrej Šter in Caspar Einem sta se srečala na Štajerskem - skupno s poslovo-dečim tajnikom EL Bernardom Sadovnikom. V pogovoru za Naš tednik poudarjata, da se bodo težave na meji rešile v korist manjšine. Naš tednik: Zakaj ste se tako angažirano zavzeli za rešitev na avstrijsko-slovenski meji? Minister Šter: Na pobvabilo EL sem se letos v poletnih mesecih prepričal o položaju na Koroškem, še posebno pa pri slovenski manjšini. Ponovni pogovori z EL v Ljubljani pa so zahtevali od slovenske države takojšnje ukrepe. Zato sem pismeno posredoval ministru Einemu potrebe slovenske manjšine na Koroškem in prosil za pogovore v okviru foruma KSO (Ku-ratorium Sicheres Osterreich) -skupno s poslovodečim tajnikom EL Bernardom Sadovnikom. Istočasno sta se ta teden v Št. liju srečala državni sekretar našega ministrstva Boris Likar in generalni direktor za varnost Michael Sika in se skupno dogovarjala za možne takojšnje ukrepe na mejnih prehodih med Avstrijo in Slovenijo v prid manjšini. Kakšne naj bi bile konkretne rešitve? Tudi minister Einem je v pogovoru potrdil, da se bo notranje ministrstvo zavzelo za ukrepe, ki bodo omogočili vzdrževanje stikov čez državno mejo na kulturnem, športnem, šolskem ali gospodarskem področju. Govorili smo o predlogu sporazumov med raznimi ministrstvi za vsako področje, ker je v zadnjem času prišlo do razmer, ki stike in sodelovanje otežujejo. Kulturni sporazum med Avstrijo in Slovenijo pa naj bi v prihodnje urejal to sodelovanje in pomoč s strani Slovenije. Predlog je avstrijsko notranje ministrstvo skupno s predsednikom CAN mag. Pippom izdelalo in ga bo posredovalo zunanjemu ministru. To je odločilen pozitiven premik za slovensko manjšino. Izredno dobri odnosi našega ministrstva z ministrom Einemom kot tudi delo dunajskega CAN in EL so končno le pripomogli k pozitivnemu reševanju tega vprašanja. Interes, ki ga nujno morata uresničiti obe notranji ministrstvi, je varnost, še posebej, ker gre za področje ob meji. Vendar pa je bila nedvoumna skupna ugotovitev, da je zares varna le tista meja, ob kateri živijo zadovoljni ljudje. Ker dogovorjeni ukrepi zmanjšujejo probleme manjšine in državljanov Slovenije, ki prestopajo slovensko-avstrijsko mejo, vidim v njih prispevek povečanja varnosti in pomemben korak v prid približevanja Slovenije Evropi. Naš tednik: Im Rahmen des KSO-Forums 1996 fanden bi-laterale Gesprache mit dem slowenis_chen Innenminister Andrej Šter statt. VVurden auch Fragen des kulturellen Austausches zvvischen Slo-vvenien und der slovvenischen Volksgruppe bzw. die jiing-sten Grenzschvvierigkeiten besprochen? Minister Einem: Man muB in diesem Zusammenhang klar un-terscheiden zvvischen den unter-nehmerischen und den damit ver-bundenen arbeitsrechtlichen Be-durfnissen der VVirtschaft und den berechtigten Bedu rfnissen der slovvenischen Volksgruppe bzw. de-ren Recht auf Uberleben und Ent-faltung. Darum muB man fur die volksgruppenspezifischen Berei-che wie Bildung und Kultur freie Reisebedingungen schaffen. VVelche Schritte vverden Sie konkret unternehmen? Wir vverden ein bilaterales Kul-turabkommen vorschlagen. Von meinen Mitarbeitern vvurde bereits - in Zusammenarbeit mit dem Ob-mann des Osterreichischen Volks-gruppenzentrums, Mag. Marjan Pipp - ein konkreter Vorschlag ausgearbeitet. Dieser Vorschlag wird an das AuBenministerium zur vveiteren Konkretisierung vveiter-geleitet. Ferner vverde ich mit dem Sozialminister neuerlichen Kontakt aufnehmen, um die notvvendi-gen arbeitsrechtlichen Fragen zu klaren. Und wie sollen bis zur Unter-zeichnung des Kulturabkom-mens die bestehenden Probleme an der osterreichischen EU-AuBengrenze zu Slovvenien gelost vverden? Bis zur Unterzeichnung eines bilateralen Abkommens mussen und vverden wir andere Losungen finden, um den notvvendigen Kul-turaustausch auch zu ermogli-chen. Trotz der bekannten Schvvierigkeiten im Zusammenhang mit dem Schengener Ab-kommen aber glaube ich, daB Eu-ropa offener gevvorden ist. Dazu tragt sicherlich auch die aufrichti-ge Partnerschaft und Offenheit zvvischen den Innenministern der Republik Osterreich und Republik Slovvenien bei. 6 Občni zbor/Simpozij OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV NA RADIŠAH »Poskrbeti moramo, da se bodo mladi spet dobro počutili pri nas.“ Občni zbor ZSI je potekal mirno in brez posebnih dogodkov, če ne bi bilo nekaj, deloma nekvalificiranih pripomb iz predsedstva in velike skrbi zaradi pomanjkljivega sodelovanja mladih. Z leve: tajnik Zveze slovenskih izseljencev Rado Janežič, podpredsednik Matevž VVieser, predsednik Jože PartI in podpredsednik Franci Černut. Na Radišah se je 29. septembra, tistega prelepega nedeljskega popoldneva, smejalo sonce. Pred kulturnim domom se je nabralo precej avtomobilov iz vse Koroške. V dvorani je predsednik SRD Radiše Tomi Ogris pozdravil lepo število članov Zveze slovenskih izseljencev na rednem občnem zboru. Opozoril je navzoče na smisel spominjanja na preteklost: ..Vrednote, zaradi katerih so vas preganjali in izgnali, ostanejo: jezik in kultura.“ Zveza pa nudi zavetje in domačnost še danes vsem, ki so narodno povezani med sabo in vsem, ki jim je misel o uporu proti fašizmu pomembna. Radiški mešani pevski zbor je nato s kakovostnim kulturnim programom razveselil obiskovalce. Mladi glasovi, izpiljena tehnika in harmoničnost so odlika domačega zbora; med pesmimi pa so člani zbora recitirali aktualne odlomke iz del slovenske literatu- Taki simpoziji so bili posvečeni npr. škofu Antonu Martinu Slomšku, kardinalu Jakobu Missii pa beneškoslovenskemu duhovniku in narodnemu buditelju Ivanu Trinku-Zamejskemu. Letošnji 16, simpomzij je bil namenjen Andreju Einspielerju (1813-1888), očetu koroških Slovencev. Andrej Einspieler, rojen pri Mežnarju v Svečah, umrl in pokopan v Celovcu, je gotovo ena najpomembnejših oseb, če ne najpomembnejša, med koroškimi Slovenci v 19. stoletju. Odločilna prelomnica je bilo leto 1848, tako imenovana vigred ali jutro narodov, s programom o Zedinjeni Sloveniji znotraj habsburškega Cesarstva. Andrej Einspieler se je z vsemi zmožnostmi in z brihtnostjo duha pa ostrino govorjene in pisane besede bojeval za pravice svojega slovenskega naroda. Od leta 1852 pa do smrti je izdajal v slovenskem in nemškem jeziku ta glasila: ..Šolski prijatel11 oz. ..Slovenski prijatel" (1852-1882), ..Stimmen aus In-nerosterreich" (1861-1863), „Draupost“ (1864-1866), „Slove-nec“ (1865-1867), ..Karntner Blatt“ (1869-1976), ..Karntner Volks-stimme“ (1876-1882) in „Mir“ (1882-1920). Sodeloval je tudi pri Efimpozij o Andreju runspieJerju v filmu Slovenska teološka akademija v Rimu prireja v Sloveniku, v papeškem slovenskem zavodu (rektor dr. Maksimilijan Jezernik), že leta znanstvene simpozije o zaslužnih Slovencih. drugih časnikih, kakor so npr. „Carinthia“, ..Klagenfurter Zei-tung“, ..Slovenija11, „Slavische Centralblatter11 v Pragi in zagrebška ..Sudslavische Zeitung". Vodilo v Einspielerjevem političnem in publicističnem delovanju je bilo: enakopravnost slovenskega naroda na vseh področjih javnega življenja. Avstrija naj se odpove pogubnemu zavezništvu z nemčijo in naj da vsem slovanskim narodom vse pravice. Zaradi tega je Einspieler tudi jasno odklanjal tako imenovano nemško-ogrsko poravnavo na račun slovanskih narodov v habsburški monarhiji; njegove zle slutnje so se nazadnje tudi uresničile. Za Koroško je zahteval Einspieler to: Koroška je nemško-sloven-ska dežela. Koroško je treba obravnavati kot nemško-slovensko deželo. Za ta cilj se je bojeval tako v časopisju kakor tudi kot deželnozborski poslanec, kljub ostrim nasprotovanjem, ki so pogosto prešla v prave sovražnosti, in tudi hudim porazom zaradi obsodb. Kot soustanovitelj Mohorjeve družbe, skupno z Antonom Martinom Slomškom, Antonom Janežičem in drugimi, si je postavil Andrej Einspieler, ki si je dolga leta služil kruh kot katehet na celovški realki (spori s politično oblastjo so ga kot duhovnika spravili tudi v spore s cerkveno), spomenik, trajnejši od brona. Vodstvo letošnjega simpozija so imeli v rokah dr. Metod Benedik (ljubljanska teološka fakulteta, msgr. dr. Maksimilijan Jer-zemik (Slovenska teološka akademija, Slovenik) in naš koroški rojak dr. VValter Lukan (institut za zgodovino na dunajski univerzi); za tajništvo je bil odgovoren dr. Edo Škulj (ljubljanska teološka fakulteta). Na žalost se niso mogli odzvati vsi povabljeni predavatelji. Upati je, da bojo mogli svoja predavanja oddati vsaj za zbornik. Simpozij je trajal od 9. do 12. septembra 1996. Na avdienci v sredo, 11. septembra, je udeležence simpozija pozdravil papež Janez Pavel II. Med simpozijem je bila v Sloveniku odprta razstava o delovanju slovenskih profesorjev (trenutno 11) na papeških institutih in univerzah v Rimu; rektor Maksimilijan Jezernik je bil dolga leta profesor na Urbaniani (tam poučuje tudi vice-rektor Jožko Pirc). Za leto 1997 nameravajo prirediti simpozij o ljubljanskem škofu Tomažu Hrenu (doba reformacije, 16. stoletje). Predavatelji letošnjega simpozija so bili (po vrstnem redu): Valentin Inzko, Einspielerjeva življenjska pot; Vasilij Melik, Me- 7 Občni zbor/Politika Udeležence občnega zbora ZSI je s pesmijo pozdravi! MePZ Radiše pod vodstvom Nužeja Lampichierja. Sliki: Alojz Angerer re (Edurard Kocbek, Tone Pavček, Ivan Cankar, Prežihov Vor-anc, Svetlana Makarovič). Predsednik Jože Partl je v svojem poročilu seveda omenil kot glavni dogodek preteklega leta gradnjo in odkritje spomenika pregnanstva ravno tu na Radišah, obenem pa bridko potožil, da ni bilo ne zastopnikov Dežele Koroške ne uradne Slovenije. Ostro je tudi kritiziral komentar dr. Sturma v SV, v katerem je primerjal zahteve po naši enakopravnost z razmerami v Bosni. ..Koroški Slovenci nočemo nič drugega kot preživeti. Ne moremo se odpovedati svojim pravicam zaradi volitev. Po tej logiki bi naših pravic nikdar ne mogli zahtevati", tako predsednik ZSI. Iz poročila o finančnem stanju je razvidno, da ZSI dobro gospodari. Največji izdatek je seveda bil spomenik, toda zbiranje sredstev poteka kar zadovoljivo. Doslej se je nabralo približno 250.000 šil. (137.000 šil. uradne podpore NSKS, ZSO, Dežele Koroške, 25.000 šil. občinske podpore, 48.000 šil. od gospodarstva, 42.000 šil. od članov)._Spomenik je stal ca. 320.000 šil. Če prištejemo še obljubljeni prispevek od sosveta oz. Urada zveznega kanclerja, ne bo primanjkljaja. Morebitni presežek se bo porabil za spominsko ploščo vsem umrlim v taboriščih v Nemčiji na pokopališču v Frauenaurachu. sto Andreja Einspielerja v slovenski zgodovini; France M. Dolinar, Krška škofija in koroški Slovenci 1848-1918; Metod Benedik, Einspieler, publicist; Janez Juhant, Einpieler - zastopnik liberalnega katolicizma; Marijan Smolik, Einspieler - soustanovitelj Mohorjeve družbe; France Oražm, Einspieler „Šolski prijatel" - cerkveni list; Branko Šuštar, Einspieler pedagog; Stavko A. Snoj, Einspieler katehet; Borut Košir, Einspieler in avstrijska šolska zakonodaja - verski vidik; Teodor Domej, Einspieler in slovensko šolstvo na Koroškem; Bogdan Kolar, Einspielerjev ..Slovenec"; Vinko Bajšp, Einspielerjev list „Stimmen aus Innerosterreich"; /Valter Lukan, Slovenska politika na Koroškem za časa Einspielerja; Stane Granda, Einspieler in leti 1848/49. Avguštin Ma/le, Einspielerjevo delovanja _ v koroškem deželnem zboru. Štefan Pinter, Einspielerjevo delovanje na socialnem polju; Andrej Vovko, Ciril-Metodova družba, katoliške izobraževalne organizacije in Einspielerji; Jože Kopeinig, Einspieler in narodno sožitje na Koroškem; Jože Wa-kounig, Duhovnik in narodnost na Koroškem; Reginald Vospernik, Einspielerjev rod (Gregor, Lam-bert Einspieler). V imenu NSKS je udeležence občnega zbora pozdravil mag. Vladimir Smrtnik. Poudaril je svoj spoštljivi odnos do izseljenstva. Na nekvalificirani napad podpredsednika ZSI Matevža VVieserja je mag. Smrtnik odgovoril, da takih napadov ne želi komentirati. „Kdor pozna mojo družino oz. njeno izseljeniško usodo, ve, da je ta napad brez nobene osnove in več ko neverodostojen." Smrtnik ga je opozoril tudi na vprašanje, kakšna je enakopravnost slovenskega naroda danes in poudaril, da določila člena 7 ADR še danes niso izpolnjena in da se ožigosa tiste koroške Slovence, ki dosledno zahtevajo izpolnitev zgolj zakonskih določil. ..Posebno boleče pa je, da ta očitek pride tudi iz vrst narodne skupnosti", tako Smrtnik. Svoj pozdrav je zaključil z besedami: „Če bi strnili naše vrste in uskladili naša stališča, bi še danes bili na Koroškem sila, ki jo je treba jemati resno." Tenor vseh razpravljavcev pa je bila želja po mirnem sodelovanju vseh strani in enotnosti osrednjih organizacij narodne skupine. „To ni pravi forum za medsebojno obračunavanje. Beseda je sveta in močna; uporabimo jo za to, da se pogovarjamo in sporazumevamo," je na primer rekla podpredsednica ZSO, Sonja VVakounig. Zelo umestno besedo pa je spregovoril Nužej Tolmaier, ki je poudaril: ..Veliko je takih, ki so zapu- stili naše vrste in vprašati se moramo, zakaj? Vse organizacije smo odgovorne za to. Poskrbeti moramo, da se bodo mladi spet dobro počutili pri nas: biti moramo širokogrudni, potrpežljivi, tolerantni do vseh." Zal Se je zelo malo navzočih udeležilo razprave, ki naj bi dala današnjemu človeku smisel članstva v ZSI: spomin na preteklost in upravičen upor proti podobni današnji miselnosti. Volitve so potrdile zdajšnjo sestavo predsedstva ZSI: predsednik Jože Partl, podpredsednika Matevž VVieser in Franc Černut, tajnik Rado Janežič, blagajnik Gregor Krištof. Predsednik ostaja Lojze Peterle Novinarji in javnost so od izrednega kongresa Slovenskih krščanskih demokratov, ki je bil minuli teden v Škofji Loki, veliko pričakovali - najmanj precej kadrovskih zamenjav, če ne že kar zamenjavo predsednika Lojzeta Peterleta. Toda zgodilo se je ravno nasprotno, saj je predsednik svoj položaj v stranki kljub ostrim kritikam (Ivan Oman, predsednik Mladih krščanskih demokratov Primož Bulc) še utrdil. Na kongresu so krščanski demokrati sprejeli program stranke „Za Slovenijo", programsko volilno resolucijo in nekaj sprememb statuta ter izvolili novo vodstvo. Predlog za uvedbo tako imenovanega mandatarskega sistema izvolitve članov izvršilnega odbora stranke (povečale bi se pristojnosti predsednika stranke) so delegati kongresa sicer zavrnili, vendar je Lojze Peterle to kasneje komentiral, da ne gre za nezaupnico njemu, ampak, „če že govorimo o nezaupnici, bi lahko govorili o nezaupnici svetu stranke". Spremembo statuta je namreč pfedlagal svet stranke, po njegovem pa bi bila stranka s predlaganimi ukrepi „bolj učinkovita, tako pa ima predsednik manj možnosti, pa tudi manj odgovornosti." Podpredsednik SKD ostaja Miroslav Mozetič (podpredsednik Državnega Zbora), medtem ko je državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Petra Venclja na tej funkciji zamenjal Janez Zajec, sicer državni sekretar ministrstva za zdravstvo. Tretjega podpredsednika volijo Slovenci v svetu. V devetčlanski izvršilni odbor stranke so bili med 38 knadi-dati izvoljeni med njimi tudi Jana Primožič, Miroslav Geržina in Simon Zdolšek. Predsednik sveta stranke ostaja Izidor Rejc, med 57 kandidati za svet SKD pa so bili izbrani mdr. Marjan Berložnik, Igor Draksler, Miha Jarc in Danilo Siter. Vlogo glavnega kritika vodstva stranke je spet prevzel starosta Ivan Oman, ki je opozoril, da je stranka nenačelna pri sodelovanju v vladni koaliciji. V vodstvu stranke se je po njegovem okrepil oportunizem, ki se je pokazal prav v vztrajanju stranke v vladi. Ivan Oman je na začetku tudi sam podpiral vstop stranke v koalicijo z liberalnimi demokrati dr. Janeza Drnovška, vendar je pristala na podrejen položaj v vladi. Lojze Peterle je take teze zavrnil in dejal, da je pomanjkanje dialoga in odsotnost koalicijskega dogovora o prednostnih nalogah pustilo najhujše posledice prav v gospodarstvu. „SKD prevzema odgovornost za vse koalicijske odločitve, ki so bile v skladu s koalicijsko pogodbo usklajene, nikakor pa ne za tisto, kar je LDS dosegla z grobim uveljavljanjem večinske moči in z nekorektnimi procedurami odločanja, ne glede na to, kateri partner ji je pri tem pomagal," je opozoril Lojze Peterle. Cilj SKD je, da pridejo tudi v tretjo vlado in dokončajo gospodarsko in politično reformo, vzpostavijo gospdarski red in utrdijo socialnotržno gospodarstvo in z ustrezno finančno politiko spodbudijo rast proizvodnje ter na ta način ustvarijo nova delovna mesta. Polega tega želijo zaključiti postopke privatizacije in denacionalizacije ter izvesti revizijske postopke povsod, kjer obstaja sum oškodovanja družbenega premoženja, kraje ali davčne utaje. Jože Biščak 8 Iz naših občin POVSOD PROTESTI Nikjer nočejo sežigalnice smeti Pliberk. 13 krajev na Koroškem je deželna vlada na Koroškem izbrala kot možne lokacijo za gradnjo sežigalnice smeti. To Št. Andraž, Kot-schach-Mauthen, Straja vas, Št. Vid, Molbling, Spittal, Žrei-ec, Liebenfels, Bekštanj, Pod-klošter, Beljak in Celovec. Medtem ko deželna svetnica Elisatbeth Sickl ni zaznala protestov in odklonitev, se ti zdaj vrstijo. V Pliberku naj bi sežigalnica stala v obrtni coni v Drveši vasi pri Pliberku, kjer pa se je že pričelo braniti prebivalstvo v okviru ljudske iniciative, ki jo vodi inž. Karl Liesnig. Protesti prihajajo tudi iz krajev kot Blato, ki se boji navala tovornjakov. Dnevno bi namreč v Pliberk transportirali 600 ton smeti, od tega nekaj gotovo z železnico, veliko večino pa po cesti. Na občinskem uradu zadevo vidijo z drugače, saj bi občina pridobila med 50 in 100 novih delovnih mest, v občinski blagajni pa bi letno ostalo 5 milijonov šilingov več davkov. Nasprotniki pa menijo, da ta denar ne more popraviti škode, ki bi jo napravila sežigalnica v naravi. Akcija življenje. Protesti prihajajo tudi iz sosednji občin Globasnica in Bistrica. V Globasnici protestira podžupan Bernard Sadovnik proti načrtom, ker pričakuje negativne posledice tudi za svojo občino. Na Bistrici so šli celo korak naprej. Podžupan in referent za varstvo okolja Andrej VVakounig je za ta petek pripravil podijsko diskusijo o sežiganju odpadkov. Na Bistrici so tudi pričeli s pobiranjem podpisov proti gradnji sežigalnice. Silvo Kumer Občina Bistrica nad Pliberkom vabi na javno diskusijo na temo SEŽIGANJE ODPADKOV V petek, 4. oktobra,, ob 19.30 v gostišču Loser v Šmihelu. Diskutirali bodo: dipl. inž. Tristan Jorde (avstr. ekol. institut), dr. Gernot Wurm (dež. vlada), župan Janko Pajank, podžupan Andrej VVakounig in predstavnik iniciative proti sežigalni napravi. Farni dom naj bo kraj srečanja vseh faranov Faranke in farani iz Pliberka so preteklo nedeljo praznovali s svojim župnikom največji farni praznik zadnjega desetletja. Slavnostno so odprli obnovljeno župnišče. Mestni župnik mag. Ivan Olip je na slavnosti dejal, da je odprtje obnovljenega župnišča poseben praznik zahvale. V dvoletnem delu je pliberško župnišče skoraj docela obnovljeno in je odslej napolnjeno tudi z novim življenjem. Pliberško župnišče naj bi postalo kraj srečanja, v katerem se naj bi farani redno shajali. Farni praznik je bil po dolgem prvo večjo srečanje v farnem domu, ki je bil v preteklosti vedno središče mladinskega in izobraževalnega dela v pliberški fari. Tedaj je Pliberk imel poleg župnika tudi še kaplane, ki jih danes ni več. Današnji mestni župnik mag. Ivan Olip je pred štirimi leti prevzel farni dom, ki je bil v zelo slabem gradbenem stanju. V farnem domu se ni dala več izvesti nobena prireditev, farovž pa tudi ni bil več primeren kot stanovanje in tudi ne kot urad. Župniku Olipu je uspelo zagotoviti denar za sanacijo: kar 10,7 milijonov je bilo potrebnih, od tega je največji del pokrila škofija (5 mio.), ki je dala tudi posojilo v višini 3,3 šil. Fara in farani pa so prispevali 2 mio, občina Pliberk bo dala 300.000,- šil. in 100.000,- šil. bo prispeval sosvet za slovensko narodno skupnost. Na odprtju farnega doma je župan mag. Ftaimund Grilc čestital župniku za uspešno prezidavo in Kulturni teden v farnem domu so pretekli ponedeljek pričeli z razstavo domačih ustvarjalk Sonje M. Bavdaš, Marije Zdovc in Ivanke Polanc. zahvalil vsem, ki so pomagali, bodisi z denarjem ali pa z delom. Posebno je Olip omenil pomočnike Izmed bosanskih beguncev ter Franca Valeška, ki je s traktorjem odpeljal 116 vozov materiala. Da bo kultura v farovžu v prihodnje pomemben dejavnik, se je videlo že preteklo nedeljo. Dopoldan so na odprtju peli Mlada Podjuna, cerkveni zbor ter katoliška otroška mladina, na družabnem popoldnevu pa so še nastopili domala vsi drugi zbori iz fare. Pretekli ponedeljek se je pričel torni Iziiltiirni tort n n -7 m 7cto\ rt _ mačih ustvarjalk. Pretekli torek so potem sledile knjižne presoje, v sredo pa je mag. Marija Perne predavala o liku Marije v Svetem pismu za današnji čas. Program se nadaljuje danes v petek, 4. oktobra, z diskusijo o delovnih mestih (mdr. diskutirajo župan Grilc, dir. Caritasa Viktor Omelko in zastopniki delovnega urada). Zaključek cikla prireditev je v soboto s prireditvijo Katoliške otroške mladine in društva Živopi-sana jadrnica. Silvo Kumer Zastopnik škofa dr. Jože Marketz in župnik mag. Ivan Olip sta blagoslovila obnovljeni farni dom. Foto: Fera 9 Iz naših občin Na kratko Mag. Bertej Logar (v sredini) je zbral podjunske „ohcetne“pesmi, ansambel Korenika pa jih je posnel. Trije člani ansambla so ta teden odpotovali v Argentino, kjer bodo seveda predstavili tudi to najnovejšo produkcijo. Foto: Opetnik Da podjunska „ohcet“ ne bo šla v pozabo Dr. Ludvik Karničar in mag. Bertej Logar sta zbrala že skoraj pozabljene pesmi, ki so jih svoj čas peli na pristnih podjunskih ohcetih. Ansambel Korenika jih je Posnel na zgoščenko in kaseto. Doslej je zbranih 76 ohcetnih Pesmi iz Podjune, ki jih deloma znajo zapeti le še starejši ljudje. V današnjem času je namreč vedno manj „ohceti“, na katerih bi peli te Pesmi, ki so imele svoj čas veliko tradicijo in nismo smele manjkati na nobeni „ohceti“. Po vaseh so te pesmi peli na dan poroke, ko se je nevesta poslavljala od doma, na poti svatov v cerkev, pri maši, na poti svatov v gostilno, na svatbi sami, pred in med jedjo ter-Po njej. Pesmi so namenje nevesti, ženinu, starešini, svatom, godcem, župniku, teti in camarju. Glasbena posebnost zbranih Pesmi, ki so posnete na zgoščenki, so pesmi v 5/8 taktu in pesmi v menjajočem se 3/4 in 4/4 taktu. Mag. Bertej Logar je na predstavitvi, pretekli ponedeljek v farnem domu v Šmihelu, dejal, da pesmi v tem taktu še danes pojejo predvsem pevke in pevci, ki nikoli niso Peli v kakem zboru, kjer se poje predvsem v danes običajnih taktih. Glavni motiv, da se je mag. Logar odločil za CD podjunskih ■,ohcetnih" pesmi, je bila želja, da bi te pesmi ne šle v pozabo. Logar: „Z zgoščenko jih želimo ohraniti in mogoče celo poživiti." Za prezentatorje podjunskih ohcetnih pesmi so izbrali ansambel Korenika, ki je za to zelo primeren, saj se je ta ansambel že vedno trudil za ohranjevanje pristnih domačih pesmi in jih zna tudi zelo originalno predstavljati. Trije člani ansambla so preteklo sredo skupno s Smrtnikovimi fanti odleteli v Argentino, kamor so nesli tudi novo zgoščenko in s tem zelo zanimiv del kulturne tradicije Podjune. Kdor želi zgoščenko kupiti, jo lahko dobi v Mohorjevi knjigarni v Celovcu, pri Krščanski kulturni zvezi ali pri mag. Berteju Logarju v Gradcu. Silvo Kumer Na vaškem prazniku so pa starih receptih kuhali domače žgance. RUDA - PLIBERK 100- letnica mostu čez Dravo Lipica. V soboto, 5. oktobra 1996, bodo praznovali 100-letnico mostu čez Dravo pri Lipici. Most povezuje občini Ruda in Pliberk in so ga morali v zadnjih letih popolnoma sanirati, ker je bil že v zelo slabem gradbenem stanju. Slavnostno 100-letnico pripravlja poseben komite, ki ga sestavljajo v prvi vrstu občani Rude pod vodstvom Josefa Jakaba. Izkupiček prireditve pa je namenjen za obnovo kapelice v Lipici. Program se prične v soboto ob 9.30 s koncertom li-buške godbe Jauntaler Trachtenkapelle". Ob 10.uri bo slovesno bogoslužje, ob 11. slavnostna cerimonija in nato splošna zabava. Od 12.30 naprej si je možno tudi iz ladje ogledati ta del Drave. Ladjo bo dalo na voljo vojaštvo. Popoldan se bodo predstavljale različne ustanove, mdr. rdeči križ in gasilska društva. Zvečer pa je ob 20.30 na programu velik ognjemet. Ker je pri Dravi na voljo zelo malo parkirišč, bo cesta s pliberške strani zaprta. Pri vogrškem križu bo pripravljen poseben taksi, ki bo brezplačno prevažal obiskovalce do mostu in nazaj. Vaški praznik v Šmihelu Tradicionalni vaški praznik v Šmihelu, ki ga prirejajo vsako letu v septembru, je letos spet odlično uspel. Lepo vreme je privabilo spet obiskovalce od blizu in daleč, KPD Šmihel pa je poskrbel za dokaj zanimiv program, ki je za mlajšo generacijo zelo poučljiv, saj je bilo možno videti, kako so v naših krajih včasih upravljali vsakdanja dela, od kuhanja žgancev, popravljanja loncev do kleparstva. Seveda pa je bilo poskrbljeno tudi za telesna okrepčila. 10 Domači vesti Povpraševanje SELE „Sedelški zvonovi" so zapeli Pretekli petek, 27. septembra 1996, je bila v Selah v farnem domu predstavljena četrta zbirka pesmi skladatelja Hanzija Artača z naslovom „Sedelški zvonovi". T 'MrikSl 1 K i* F mm mM\ Jp 1 y§i tii '*rlr) 1 1 OH Skupno z ansamblom Korenika so nastopili Smrtnikovi bratje prvič kot kvintet ter v hipu navdušili poslušalce. Hanzi Artač se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri uresničitvi projekta „ Sede Iški zvonovi Najprej je v imenu prireditelja pozdravil vse navzoče predsednik Pevskega društva Heribert Kulmesch. Poleg MePZ Sele sta na prireditvi nastopala še kvintet bratov Smrtnik in Ansambel Korenika. Predstavitve četrte Ar-tačeve knjige so se udeležili tudi vidni predstavniki politike in kulture kot npr. predsednik NSKS Nanti Olip, tajnik KKZ Nužej Tol-majer, predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik ter predstavniki Republike Slovenije. Knjigo je predstavil skladateljev prijatelj dr. Ludvik Karničar. Na kratko je orisal zgodovino Sedele in skladateljevo povezanost s tem krajem. S svojim izredno duhovitim pripovedovanjem je navdušil publiko. Vedeti je treba, da so bile Sedelce zgrajene v zahvalo na prestano trpljenje v drugi svetovni vojni. Besedilo za Ar-tačeve pesmi je spisala znana li-buška pesnica Milka Hartmann. Nekaj njegovih pesmi pa so zapeli tudi Smrtnikovi bratje, ki so skupno z ansamblom Korenika predstavili tudi nekaj pesmi za svojo turnejo v Argentino, ki se je začela prejšnjo sredo. Na koncu prireditve je spregovoril še Hanzi Artač in se iskreno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nastanku te produkcije. Poleg tega se je zahvalil še svoji prijateljici in sopotnici Milki Hartman, ki se zaradi bolezni ni mogla udeležiti prireditve. Za konec je Mešani pevski Preteklo sredo zvečer sta se v zelo prijazni in svetli kapeli šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu predstavili kitaristki Andrea Grofi in Janja Kassl. Koncert je organizirala Glasbena šola. V zelo enoviti in uglašeni igri sta se predstavili obe v kar najboljši luči, pri tem pa je Andrea zbor iz Sel pod vodstvom mag. Romana Verdela zapel najbolj znano pesem „Sedelški zvonovi". I. R. Grofi še dodatno dokazala tudi svoj talent na cimbalah (igrala je tudi neke vrste kon-certantni, večji „Hackbrett“). Program je bil pester, obsegal je skladbe od renesanse do danes, zaključna točka pa je bila poklon trdoživi irski ljudski glasbi. ŠT. PETER Enovit kitarski duo EL in Mlada EL sta se izrekli za iniciativo za znižanje volilne starosti na 16 let. Mlada EL vidi v tem pomembno možnost soodločanja mladih, EL pa demokratično-politični akt, ki je za razvoj v naši deželi lahko le pozitiven. STALIŠČE MLADE EL »Podpiramo znižanje volilne starosti“ Predsedstvo Mlade EL je podprlo iniciativo za znižanje volilne starosti na 16 let. „S tem dejanjem bi pokazali do mladine več posluha in ji dali več možnosti za soodločanje," pravi predsednik Mlade EL Igor Roblek. Z znižanjem volilne starosti se pospeši demokratizacija naše družbe, kar je za Koroško izrednega pomena. Poleg tega je potrebno, da se v šolah mladina politično bolje izobrazi, meni Mlada EL in dodaja: „Šo-la naj bi doraščajoče resnično pripravila na poznejše življenje." Hkrati opozarja Mlada EL tudi na dejstvo, da samo znižanje volilne starosti na 16 let ni dovolj. Po njih presoji je dodatno potrebno, da se zakonsko zagotovi, da je v občinskih odborih zagotovljeno mesto za mladino. Sami pa bodo skušali pri naših občinskih frakcijah vključiti čimveč mladih zastopnikov ter jih dati na kandidatne liste. „Želimo si, da bi bila prizadevanja za znižanje volilne starosti resnično namenjena mladini in ne le predvolilna taktika posameznih političnih strank," tako predsednik Mlade EL Igor Roblek. STALIŠČE EL Tudi EL je za znižanje Enotna lista pozdravlja iniciativo namestnika deželnega glavarja dr. Michaela Aus-servvinklerja, ki se zavzema za znižanje volilne starosti na 16 let. „To je demokratično-politični akt, ki je za razvoj v naši deželi lahko le pozitiven," je dejal poslovodeči tajnik Bernard Sadovnik. V tej zvezi je Sadovnik zahteval tudi, da se zniža mandatna doba občinskega sveta od 6 na 4 leta. Le tako je dejansko možno vključiti mladino v občinsko politiko in preprečiti tako imenovane „vaške cesarje". Hkrati je pozval deželni zbor, da sklene zajamčeni manjšinski mandat. VEČINA MLAIJE PROTI, KER DA PRIMANJKUJE POLITIČNE ZRELOSTI 16-letiK volilni skrinji: da ali ne? 16-letni volilci jih bojijo, drugi govorijo o nezrelosti za soodločanje, tretji pri tem računajo na pridobitev glasov oz. krepitevKaj pa pravi mladina? Povprašali smo naše mladince v starosti med 15 in 19 let. Marjan Kumer (19), Blato: Mladini v tej starosti primanjkuje duševne zrelosti, poleg tega ji še mnogo primanjkuje do samostojnosti - kako naj bi potem soodločala?! Menim celo, da se naj bi rok volilne pravice povišal na 21 let, kajti tudi 19-letni, ki sedaj že imajo volilno pravico, še niso popolnoma zreli. Olga Zabičan VVieser nik (16), 9. Celovec: Bilčovs: pna pravica 16-letni so 116-letne je zato zreli z^°vo nesmi-soodločanji*na- Večji ker ne vidij^ mladine zunanjosti (* namreč v tikov, ampčl starosti še se zanimaj1"Ranima za tudi za vseFiko in no. Prepričaj' tega pa sem, dp1 nima pra-nekateri po*9a vpogle-zelo bojijo if v.[azna ših volilcev 'tična doga- nenazadnjČ9 ~~ politike zaradi tega' enostavno ker bi se m' Umijejo reli angažiraj- Dvomim za dodatno'' 0, da so skupino v0''letni, ki cev - prav ai° volilno to pa so pršico, že malo pridnF za volitve. Tanja Fera Boris VVakou- Miha Oraže Verena Olip Blažej Mario Igor VVoschitz Tatjana Za- (17), Večna nig (16), Dvor: (18), Obirsko: (16), Sele: (15), Letina (16), Radiše: blatnik (17), vas pri Glo- Sem proti, ker Mladina s Šem za pri Šmihelu: 16-letni, ki jih Bilčovs: basnici: 16-letni še ne 16 leti še znižanje Bil bi za volilno zanima politi- Za 16-letne Kako naj bi razume politič- nima prepri- volilne pravice, pravico 16-let- ka, naj bi imeli so volitve še volili 16-letni, ne taktike poli- čljivega lastne- ker je mladina nih, toda le, volilno pravico. prezgodaj. ko se niti tikov. V tem, ga mnenja o prihodnost če bi jih v šoli Toda dvomim, Večina v tej večina 18-let- da bi imeli 16- politiki, to pa in se naj čim- prej pripravili da bi jih bilo starosti s nih še ne letni volilno zato, ker se prej seznani na volitve. veliko. Osebno politiko še ne spozna na po- pravico, pa premalo in vključi v Učni načrt me na primer ve kaj početi, litiko! Mladina vidim veliko izobražuje politiko. Žal bi moral politika še ne v ospredju so ne ve, za kaj v nevarnost na- v to smer. pa je mnogo predvidevati zanima, zato drugi interesi. politiki gre, predovanja Poleg tega mladih, ki v posebno tudi ne bi šel Zdi se mi, da njih zanimanje Haiderjevih večine še ne tej starosti ni- učno stroko, volit. Kdo oz. bi bili celo 18- je usmerjeno glasov. Prav zanima politi- majo posluha kjer bi bile katere stranke letni še pre- v popolnoma on namreč zna ka. Znižanje za politiko in podane vsaj bi najbolj mladi. Prav za- drugo smer. zelo prepričlji- volilne starosti se zaradi tega osnovne poli- profilirale od radi nevedno- Vsekakor pa vo in sodobno pa bi imelo ne spoznajo. tične informa- mlajših volil- sti in pomanj- bi povzročila nagovoriti mla- negativne Pri 16-letnih cije. Trenutno cev, pa je kanja bistvenih volilna pravica dino, pogosto posledice bi obstajala je žal tako, težko reči. informacij pa 16-letnih velik bi zadostovalo tudi v šoli, tudi nevarnost, da v šoli Zdi se mi, da bi obstajala kaos, ker v celo plačano > kjer bi se na da bi volili skorajda ni po- bi SPO in OVP nevarnost, tej starosti pivo v gostilni neprimernem simpatijo litične izobraz- prej pridobili da bi volili le primanjkuje za glas pri mestu delal politikov, ne be - vsaj pri od mladih ka- po simpatiji zrelosti. volitvah. volilni boj. pa vsebino. nas ne. kor FPO. politika. 12 Rož - Podjuna - Zilja VRDE:______________________ Hanzi Ogris, Tomažič Kakor da bi bila usekala strela z jasnega neba, se je raznesla vest, da se je v petek, 20. septembra, popoldne med delom doma hudo ponesrečil Hanzi Ogris, p. d. Tomažičev oče na Vrdah nad Kotmaro vasjo. Sicer so ga takoj odpeljali s helikopterjem v celovško bolnišnico, a vsa zdravniška skrb in pomoč na žalost ni več pomagala. V ponedeljek, 21. septembra, v jutranjih urah je Tomažičev oče podlegal hudim poškodbam. Hanzi Ogris se je rodil 22. februarja 1934 pri Strajniku v bilčovški župniji. Leta 1962 se je priženil k Tomažiču na Vrde. V zakonu so se rodili trije otroci, Sonja, Gabrijela in Hanzi. Rajni je bil tih po značaju, nadvse priden in marljiv kmet, pošten in globoko veren pa narodno zaveden. Kako je bil priljubljen in kako so ga sosedi pa znanci cenili, se je videlo pri pogrebu. Nepregledna množica ga je počastila na zadnji zemeljski poti na kotmirško pokopališče. Svete obrede je opravil domači župnik Maks Michor ob asistenci bilčovškega župnika dekana Leopolda Kassla. Rajnemu se je zahvalil za zgled žive vere pa za vso skrb in ljubezen, ki ju je dajal družini. V slovo so zapeli cerkveni pevci. Naj Tomažičev oče uživa pri Bogu večni mir. Ženi Zofiji, otrokom in drugim sorodnikom velja naše iskreno sožalje. GLOBASNICA: Umrl je Karl Pikalo Slovo prizadevnega kulturnika, zagovornika politične samostojnosti in priljubljenega soseda. Karla Pikala iz Pod roj pri Globasnici je v četrtek, 26. septembra 1996, pospremila velika množica na kraj zadnjega počitka - na globaško pokopališče. V torek, dne 24. septembra 1996, je za vedno zatisnil oči Karl Pikalo. Rajni oče je doraščal v Šteklnovem oz. Zepejevemu mlinu v Globasnici, preden se je poročil v Podroje, kjer si je s svojo ženo zgradil lep dom. Že v mladostnih letih se je z veseljem vključil v delo domačega društva. Kot vnet igralec ni odigral samo glavne vloge v številnih igrah, ampak je nekaj časa tudi režiral igre. Ravno tako pa je rajni oče tudi prevzel razne funkcije v društvu, med drugim nekaj časa mesto predsednika. Slovensko kulturno društvo Globasnica mu je leta 1993 za vso to uspešno dejavnost podelilo častno članstvo kot znak zahvale in priznanja. Karl Pikalo pa se je tudi politično udejstvoval v okviru slovenske narodne skupnosti. Zavedal se je potrebe po politični samostojnosti, zato je bil od leta 1964 do 1970 občinski odbornik na listi Volilne skupnosti. S svojo poštenostjo in pridnostjo je bistveno sooblikoval pozitven razcvet povojne Globasnice. Seveda pa je doživljal tudi temne čase. Rana smrt mu je iztrgala iz družinskega S svojo poštenostjo in pridnostjo je bistveno sooblikoval pozitivni razvoj predvsem povojne Globasnice. kroga mlado hčerko, ravno tako pa vse prezgodaj tudi ženo. V čertrtek, 26. septembra 1996, je rajnega očeta pospremila ogromna množica na zadnji zemeljski poti v farno cerkev in na globaško pokopališče. Pogrebne obrede je opravil dekan Peter Sticker, pesmi žalostinke pa sta zapela očetu v slovo MoPZ „Franc Leder Lesič-jak” in cerkveni zbor. Od rajnega se je z zahvalnimi besedami poslovil ob odprtem grobu tudi predsednik SKD ..Globasnica” in frakcijski vodja EL Bernard Sadovnik. Naj se rajni oče odpočije od zemeljskega truda in prejme za plačilo večno življenje. Hčerki, sestri in vsem drugim sorodnikom velja naše iskreno sožalje! DVOR PRI ŠMIHELU Prerano slovo od dela in družine Štefanija Kert, roj. Partl, iz Konovec je umrla šele v 59. življenjskem letu. Pravijo, da je udeležba pri pogrebu eden od pokazateljev za to, kakšno je bilo spoštovanje do rajnega. Udeležba pri pogrebu Kertove mame Štefanije je bila izredno velika. Bila je izraz spoštljivega slovesa od žene in matere, gospodinje in kmetice, ki je še polna skrbi, dela, načrtov morala zapustiti zemeljski dom. Umrla je v sredo, 25. septembra, v 59. letu starosti. Rajna je bila po rodu Rožan-ka. Leta 1937 se je rodila v Psinji vasi v šentjanški fari. H Kertu v Konovece pri Šmihelu se je kot 19-letno dekle poročila leta 1956. Prinesla je s sabo pridne roke in velik kos človeške podjetnosti. Delo v gospodinjstvu in na kmetiji ji je pomenilo vse, svojo človeško podjetnost je razvijala vsa leta svojega življenja. Toda kot povsod in pri vsakem v življenju - človeška pota niso Božja pota. Ali po sv. Avguštinu: „Kaj je danes človek, to ve komaj on sam. Pa še on sam samo za danes - za jutri pa ne več.“ Po krajši, dvomesečni hudi bolezni je Vsemogočni Kertovo mater odpoklical k sebi. Za vedno je morala zapustiti svojega moža Pepa, svoje otroke Rosa-Marijo, Petra, Stanka, Štefijo in Jozeja ter tudi mamo Ano. Šna-ha Kati je zgubila taščo, ki se je še posebej izkazala, ko je Katjina mama Marija pred svojo smrtjo našla pri Kertovih zadnjo zdravniško oskrbo. Pogrebna svečanost s sv. mašo zadušnico je bila pretekli petek, 27. septembra, v Šmihelu. Vodil jo je dekan Kristo Sri-enc ob asistenci pliberškega mestnega župnika mag. Ivana Olipa, dekana Hanzija Dersule in škocijanskega župnika mag. Mirka Isopa. Na domu so Kertovi mami zapeli v slovo pevci MePZ „Podjuna“, dolgoletna člana sta bila sin Peter in njegova žena Kati, v cerkvi in ob odprtem grobu pa so peli šmi-helski cerkveni pevci. Besede slovesa je spregovoril tudi zbornični svetnik Dl Štefan Domej; v imenu SJK in vseh drugih slovenskih kulturnih ter političnih organizacij se ji je zahvalil za njeno zvestobo domači zemlji in slovenski narodni skupnosti. Naj zaključimo naše poročilo o prerani smrti Kertove mame z besedami, ki jih je pri sv. maši zadušnici spregovril dekan Sri-enc: ..Življenjski roman Kertove mame je končan. Bog sam ga je že prebral in presodil, ocenil. Štefanija Kert iz Konovec pri Šmihelu je v sredo, 25. septembra, zapustita svoj zemeljski dom v 59. letu starosti. Odločilna v tem romanu je Kristusova zaključna beseda - to sta Kristusova odrešilna ljubezen in njegovo neskončno usmiljenje." V tem smislu vsem žalujočim naše iskreno sožalje! mag. Janko Kulmesch ČESTITAMO no Mariji Jerlich iz Lobnika, ki obhaja rojstni dan. Čestitamo in na mnoga zdrava in sreče polna leta! Prisrčno čestitamo tudi Mici Kaltenbacher iz Spodnjih Gorič za osebni praznik. Na mnoga leta! V Selah na Šajdi obhaja osebni jubilej Urši Mautz. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NT. Mici Grundbock iz Podrožce je slavila rojstni dan, za kar prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Hanza Roblek iz Sel na Borovnici bo v nedeljo obhajal 56. rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva Našega tednika se pridružujejo EL Sele, prijatelji in domači. V Železni Kapli je obhajal 65. rojstni dan Ludvik Jerič. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva! 55. rojstni dan je obhajala Uršula Kulnik iz Novega Sela pri Kotmari vasi. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče! Društvo upokojencev Pliberk čestita naslednjim svojim članom za osebne praznike: Janezu Smrečniku iz Globasnice, Tereziji Jernej iz Črgovič pri Šmihelu, Mariji Kraut z Bistrice pri Pliberku, Tereziji Kerbitz iz Vogrč, Adolfu Steinbuchu iz Doba in Kristijanu Paušeju iz Dobrle vasi. Naslednje voščilo je namenjeno Francu Užniku, po domače Malavdarju iz Sel, ki je obhajal rojstni dan. Naše prisrčne čestitke in na mnoga srečna in milosti polna leta! Tomi Ogris, doma prav tako v Selah, je obhajal osebni praznik. Vse najboljše! Marica Piovesan iz Podgorij pri Ločah je obhajala rojstni dan. Čestitamo in na mnoga zdrava in sreče polna leta! V Lovankah je slavil 60. rojstni dan Josef Erschen. Ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Dvojni praznik, 65. rojstni dan in god, je obhajala Marica Oraže iz Šel. Slavljenki želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva! V Globasnici je obhajala rojstni dan Vvonne VVolbl. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Prav tako osebni praznik slavi Justa Štuk z Blata. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! V Celovcu je slavila 80. rojstni dan Mili Weiss. Ob tem visokem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Prisrčne čestitke in najboljše želje veljajo tudi Miri Prušnik iz Čahorč za rojstni dan. Na mnoga leta! ČESTITKE TEDNA Rož - Podjuna - Zilja Tomaž Ogris srečal Abrahama Inšpektor za dvojezično osnovno šolstvo Tomaž Ogris z Radiš slavi te dni 50., jubilejni, rojstni dan. Slavljenec pa ni zelo prizadeven le na šolskem, ampak tudi na kulturnem področju. Tako kot predsednik že mnogo let vodi Slovensko prosvetno društvo na Radišah, ki sodi med naša najbolj aktivna in vzorno organizirana društva. Da mu je bila mladina že vedno zelo pri srcu, je razvidno tudi iz dejstva, da je bil nekaj let urednik Mladega roda. Jubilantu Tomažu Ogrisu ob 50. rojstnem dnevu iskreno čestitamo in želimo obilo zdravja in moči pri opravljanju odgovornega dela, bodisi na šolskem uradu kakor tudi v prosvetnem društvu. Na mnoga leta! V soboto sta v farni cerkvi v Šentprimožu stopila pred poročni oltar Tanja Hobel iz Šentprimoža in Peter Štern iz Rikarje vasi. Poročne obrede je opravil kaplan Hanzej Ro-senzopf, domači cerkveni zbor pa je olepšal poročno mašo. Od blizu in daleč se je zvečer zbralo pri Voglu veliko prijateljev ter tako izrazilo še posebno povezanost s poročnim parom. Čestitat pa je prišel tudi MePZ „Danica“ s pesmijo, pri katerem sodeluje Tanja. Zvoki dua Peugeot in domače pesmi so zabavali svate in oknarje do jutranjih ur. Uredništvo Našega tednika po tej poti prisrčno čestita in želi obilo Božjega blagoslova, zlasti obilo družinske sreče in osebnega zadovoljstva. 70. rojstni dan Mira Kernjaka Pred nedavnim je na Trebinji pri Št. liju slavil 70. rojstni dan Miro Kernjak, najstarejši otrok v znani glasbeni družini Pavla Kernjaka. Po poklicu kmet, je v svojem življenju kljub temu odmeril glasbi precejšen del časa in prizadevanj. Mnogo zaslug si je med drugim pridobil kot vodja MePZ „Mojcej“ in šentiljskega cerkvenega zbora. Ljubezen do glasbe je vsadil tudi svojim otrokom, tako se na primer sin Toni odlično uveljavlja kot pianist. Slavljencu za visok osebni jubilej iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem zdravja in zadovoljstva! Slavko Krainz iz Sinče vasi je slavil 60. rojstni dan. Pevcu MoPZ „Kralj Matjaž" iskreno čestitajo znanci, domači in sorodniki. Na mnoga leta! V Selah na Šajdi je praznoval 85. rojstni dan Jožef Mautz. Ob tem visokem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Ivanka Karl iz Belovč obhaja rojstni dan. Čestitamo in na mnoga leta! V Št. Primožu je obhajal rojstni dan Stanko Polzer. Iskreno čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Prav tako rojstni dan je obhajal Tomaž Urank iz Nagelč. Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Naslednje voščilo je namenje- T A PETEK, 4. oktobra 18.10-19.00 Kulturna obzorja. T E D E N SOBOTA, 5. oktobra 18.00-19.00 „Od pesmi do pesmi - od srca do srca." NEDELJA, 6. oktobra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (Hanzi Rosenzopf) 18.00-18.30 6x6 Domače uspešnice. PONED., 7. oktobra 18.10-19.00 Kratek stik. Sveto pismo - knjiga življenja, izšel je nov prevod slovenskega sv. pisma. R A D I U TOREK, 8. oktobra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 9. oktobra 18.10-19.00 Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Glasbena oddaja. ČETRTEK, 10. oktobra 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. RADIO/TV, PRIREDITVE NEDELJA, 6. oktobra '96,13.05-14.00 PONEDELJEK, 7. oktobra 1996 ORF 2, ob 1.50 TV SLOVENIJA 1, Ob 16.20 SODELUJEJO: GLAS V ETRU 50 let slovenskih radijskih sporedov Slovesnost v velikem javnem studiu avstrijske radiotelevizije v Celovcu posnetek prireditve v nedeljo, 6.10., FS II, od 13.05-14.00 „... in potem na vsem lepem z etrski-mi valovi v naše domove, da, čudo prečudno, ta naša podrta in potrta, ponižana in pohojena slovenska beseda - iz radijskih sprejemnikov -enakovredna z nemško - naravnost iz pravkar še ošabnega Celovca, vsa pogumna, brez sramežljivosti in bojazljivosti, brez tresljajev in jecljanja, čila in živahna, ko da je nikoli nihče ni obglavil, nihče nikjer ustrelil, nikjer upepelil...“ MePZ „Sele“ - mag. Roman Verdel, MePZ „Danica" - mag. Stanko Pol-zer, mezzosopranistka Bernarda Fink-lnzko - mag. Bruno Petrischek Sobota, 5. oktober | Nedelja, 13. oktober CELOVEC Orgelski koncert - Ana Elizabeta Kržan-Filipič Kraj: Mestna cerkev St. lij v Celovcu (Stadtpfarrkirche) Čas: ob 19.30 Prireditelja: KKZ in MePZ Jakob Petelin-Gallus" Nedelja, 6. oktober BAJTIŠE PEVSKO SREČANJE ob priliki 35. obletnice društva SPD Herman Velik in 20-letnici smrti Hermana Velika Kraj: v gostilni pri Lenčiji na Bajtišah Čas: ob 14. uri Nastopajo: ..Vasovalci", moški sonet iz Breznice, skupina „VOX“ iz Pliberka, kvartet „a capella" iz Dobrle vasi Prireditelj: SPD Herman Velik Sele-Kot BILČOVS „Kužek laja mijav, mijav" Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD „Dobrač“ na Brnci Kraj: v ljudski šoli v Bilčovsu Čas: ob 11. uri Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu GLOBASNICA Svečana blagoslovitev „Petrovega križa" - pri Metniku Čas: ob 14. uri Blagoslovitev bo opravil gospod dekan Peter Sticker. Možnost parkiranja_za udeležence je na žagi Čebul. Od tam je do »Petrovega križa" pribl. 30 minut zaznamovane pešpoti. Za malico in pijačo bo poskrbljeno. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Prireditelj: Globaški bokvarji Sobota, 12. oktober ŠENTJANŽ LOČE Orgelski koncert - Ana Elizabeta Kržan-Filipič Kraj: farna cerkev v Ločah Čas: ob 20. uri Prireditelja: KKZ in fara Loče ŠKOCIJAN Slavnostna prireditev ob 90-letnici slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec" v Škocijanu pod geslom „v Škocijanu je petje doma" Kraj: v kulturnem domu Kassl v Škocijanu Čas: ob 19.30 Sodelujejo: Otroški zbor Škocijan, dekliški zbor „No-mos“, MPZ »Solidarnost" iz Kamnika, MePz »Danica" iz Št. Primoža, MPZ »Vinko Poljanec" Prireditelj: SPD »Vinko Poljanec v Škocijanu IrJALi Z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA SOBOTA / SAMSTAG 26.10. '96,20.00 $0$TAR GLOBASNICA /6LOBASNITZ die &hrliche Alternative Lista 4- Edina verodostojna alternativa za naše kmetice in kmete 17. NOVEMBRA - LISTA 4 RAZSTAVE CELOVEC Uničevalna vojna -zločini VVehrmachta 1941 do 1945 Razstava hamburškega Inštituta za družbene raziskave v likovnem razstavišču RITTER v Celovcu ROŽEK GENERACIJA 82 / Umetniki iz Slovenije Mitja Berce, Rajko Čuber, Igor Fistrič, Cveto Maršič, Samo Perpar, Zmago Posega, Ivo Prančič, Zmago Rus, Vlado Stjepic, Jože Šubic, Konrad Topolovec, Klavdij Tutta, Boris Zaplatil še do 6. oktobra, dnevno od 10. do 20. ure Odprto do 13. oktobra 1996, od srede do nedelje od 15. do 18. ure DOBRLA VAS Kmečki praznik s trgom Kraj: parkirišče Zadruga-market v Dobrli vasi Čas: od 9. do 15. ure kmečki trg s kvalitetnimi kmečkimi izdelki, domača glasba, brezplačni servis motornih žag Prireditelja: Kmečka izobraževalna skupnost in Zadru-ga-Market Dobrla vas Vabljenih na dva kratka filma „Eiszeit/Ledena doba" - kratek film Nine Sajko (8 min.), „Bo bilo/Es wird ge-vvesen sein“ - kratek film po zgodbi Andrine Mračnikar (17 min.) Kraj: k&k center v St. Janžu Čas: ob 20. uri Prireditelj: SPD Št. Janž RAZNO PLIBERK TEDEN ODPRTIH VRAT v župnišču Petek. 4. 10. 1996. ob 20.00 Diskusijski večer (v nemščini): Delovno mesto 2000 - kako zagotoviti eksistenco v prihodnosti župan R. Grilc, dr. Viktor Omelko (Karitas), zastopnik urada za zaposlovanje v Velikovcu Moderacija: mestnik župnik mag. Ivan Olip Sobota. 5, 10, 1996. ob 20.00 (Udine) v Dunjo (blizu Trsta). Po skupnem kosilu se peljemo preko Nove Gorice na Sv. goro in nato domov. Prijave sprejema: Marko Singer, tel. 3349 - izpostava Ljubljana in Mohorjeva založba, Celovec - Ljubljana - Dunaj ŠT. JAKOB REGIONALNI CENTER SVETE VIŠARJE Zaključek poletne sezone 5. in 10. oktobra bo na Svetih Višarjah tradicionalna zahvalna sveta maša, ki hkrati pomeni zaključek poletne sezone. Nasvidenje pozimi na snegu. Homeopatija in homeopatska hišna lekarna predavanje in pogovor o možnostih zdravljenja doma z naravnimi zdravili Čas: torek, 8. oktobra 1996, ob 19.30 Predava: dr. Emil Smolnig BELJAK Atej, mama, dedej, babica in JAZ Otroci vabijo k igri, petju, copranju, na ples Družine prisrčno vabljene! SPD JEPA-BAŠKO JEZERO vabi na izlet v Sežano-Devin (pri Trstu), na Sv. goro Kdaj: nedelja, 6. oktober Odhod: Ledince, ob 6. uri, Loče, ob 6.10 pred kulturnim domom, Malošče, 6.15 Pot nas pelje preko Italije Beljaški sejem od 17. do 21. oktobra Predstavitev knjige »Slovve-nen" bivšega ministra Staneta Staniča Čas: nedelja, 20. oktobra, ob 19. uri Kraj: Kongresni center v Beljaku Nastopa: kvartet godal »Rožmarin" iz Ljubljane, Domača zakuska Prireditelji: generalni konzulat republike Slovenije, Celovec, Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno „Brennpunkt Erziehung -vzgoja v žarišču" Melita Haber (pedagoginja) Družina med iluzijo, idealom in resničnostjo Predavanje in pogovor Čas: torek, 15. oktobra 1996, ob 19.30 S pomočjo pletenja vencev najti pot k sebi - tečaj z ročnim delom Judith Sticker-VVedenig Prinesite s seboj: vrtnarske škarje, bršljane, jagodičje Omejeno število udeležencev: 20. Prispevek: 150,— Čas: torek, 22. oktobra 1996, od 17. do 21. ure PRIREDITEV/RAZNO El®!) W TQKIdJ5\la' v petek, 4. oktobra, ob 19.30 Koncert prof. Grube (violina), prof. Say-dam (klavir), Bianco (kitara) v soboto, 5. okt., od 9. do 17. ure Jesenski okras z rožami in sadeži Voditelj: Horst Engleitner, vrtnar in florist v soboto, 5. oktobra, od 14. do 20. ure Bibliodrama Voditelj: prof. dr. Gerhardt Ham-merschmied in prof. mag. Hermann VVinkler od sobote, 5. oktobra, od 15. do 18. ure, do nedelje, 6. oktobra, od 9. do 12. ure Hui Chun Gong Voditelj: prof. dr. Dušan Nendl, Maribor v ponedeljek, 7. oktobra, od 18. do 19.50 ure Francoščina za napredujoče, I. del Vodi: mag. Eva Marija Verhnjak-Pikalo od poned., 7. oktobra, od 10. ure do petka, 11. oktobra, do 17. ure Jezikovni tečaj: Učimo se nemško v torek, 8. oktobra, ob 19.30 Predavanje: Alzheimer - bolezen Predavatelj: dr. Andreas Schuh v četrtek, 10. oktobra, od 19. do 22. ure in v soboto, 12. oktobra, od 9. do 12. in 14. do 17. ure SchuBlerjeve soli Predavatelj: Thomas Feichtinger ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, znancem, prijateljem, duhovnikom, dekanu msgr. Kristu Sriencu, dekanu Hanziju Dersuli, župnikoma mag. Ivanu Olipu in mag. Mirku Isoppu, šmihelskim cerkvenim pevcem ter MePZ „Podjuna-Pliberk“ in vsem, ki so pospremili našo mamo Štefanijo Kert na pokopališče v Šmihelu k zadnjemu počitku. Družina KERT 5. Hohnerjevi dnevi 4. in 5. oktobra 1996 v Galeriji Avsenik, Begunje, in v Centru Poljče Petek, 4. oktobra 1996 od 9. do 11.15 ure: Delo z ansamblom J. Golob - Dva preludija (prof. F. Žibert) od 11.30 do 13.00 ure: Uporabnost klavirske literature za pouk harmonike (prof. A. Lorber) od 14.30 do 16.00 ure: Izbor literature za duet, tercet, kvartet - za nižjo stopnjo (prof. A. Lorber) od 16.15 do 17.45 ure: Delo z ansamblom. Program: Piazzo-la-Kolz: Melodia, A. Heim-schrott: Musiča piccolina (prof. F. Žibert) od 19. do 20.30 ure: Predstavitev ..razrednega muziciranja" na orglice - orgl. solist in docent Gerhard Muller ter predstavitev claviole in otroške harmonike z metodologijo Kiddy - učitelj s kons. Trossingen, Jorg Hundeshagen Sobota. 5. oktobra 1996 od 9. do 10.30 ure: Ciklične skladbe za nižjo stopnjo (prof. A. Lorber) od 10.45 do 11.30 ure: Predstavitev literature za nižjo stopnjo - T. Racz: Suite št. 1,2 in 3 (prof. F. Žibert) od 11.30 do 13.00 ure: Zaključek seminarja, pogovor s predavateljema, seminarske naloge, poročilo, anketa itd. Za aktivno delo v seminarskem harmonikarskem orkestru naj udeleženci instrumente in notna stojala prinesejo s seboj, kajti delo z ansamblom bo delno potekalo tudi v učilnicah Centra Poljče. OGLASI Z veseljem Vam sporočam, da bom odprl 1. oktobra 1996 ŽIVINOZDRAVNIŠKO ORDINACIJO V ŽVABEKU Mag. Richard Grilc Tel. 0 43 56 / 31 07 ali 0663 / 84 24 63 ČAS ORDINACIJE: za živino: vsak dan po predhodnem telefonskem dogovoru za male hišne živali: po-so, 13.00-14.30 oz. po predhodnem telefonskem dogovoru. Z avtobusom v MEDJUGORJE od 25. do 27. oktobra ‘96 Prijave sprejema: potovalno podjetje JUVVAN Apače 32, 9132 Galicija tel.: 0 42 21 /20 24 ali 24 25 Cena: (vključno prenočitev in zajtrk) ATS 1 .600,- Prijave sprejemamo do 21. oktobra 1996 PRODAM stanovanje v Piranu - 55 m2 z balkonom (v 1. nadstropju) - pogled na morje - 50 metrov od morja - cena po dogovoru tel. 0038666/746623 IGOR VETER Slovenska kulturna kronika Mohorjeva založba, Celovec 1993 Pred tremi leti že je izšla Slovenska kulturna kronika Igorja jetra, verzificirana oblika naše kulturne zgodovine, nekakšen Miniaturni učbenik. Kot piše avtor sam, Kranjčan, Je vrstice (89 strani!, op. ured.) oinnajo pesniških ambicij", pač pa je pisal prijatelju, s katerim je ieta moževal o izvoru slovenskega naroda, njegovi poti skozi zgodovino in njegovi usodi. Kakor pogosto v življenju in posebno v resnični umetnosti, je tudi tej knjižici botrovala bolečina: bolečina avtorja nad pogostim dejstvom, da Slovenci ne znamo dovolj ceniti svoje zgodovine, ne opazimo, da se je npr. iz demokratičnosti usto- ličevanja na knežnjem kamnu učil celo tako razsvetljen um kot Thomas Jefferson (in po njem ameriška ustava) in prav tako ne opazimo Prešernove ljubezni in spoštovanje do vseh narodov sveta („Žive naj vsi narodi...“). Raje se pomilujemo, kar nam jemlje le moč in navdih. Neverjetno je, koliko različnih imen in dogodkov iz preteklosti je zbraljn kronološko uredil Igor Veter. Še lepše pa je, da se je ob vsem tem orjaškem delu vztrajno zavedal in vztrajno izogibal prav razširjeni človeški napaki ali bolje človeški tendenci, da namreč zaradi ozkega srca in ozkega mišljenja ali omalovažuje ali pa kar izloči neprijetne osebe ali dogodke iz kronike, iz spomina. Igor Veter ostane suveren in še več, celo boleče razdore druge svetovne vojne in potem komunizma opisu- je možato in častno, brez izgredov. O domobranstvu mdr. piše: „Pa tudi zdaj, kot vedno v zgodovini Slovenec spet Slovencu nasprotuje, prepričan vsak, da zvest je domovini namesto zanjo, še za cilje tuje, grdo prevaran hrabro se bojuje. “ In za komuizem piše mdr.: „ Vse je naprej bilo dogovorjeno in vse načrtno, točno narejeno, če pa načrti nošo bili pravi, po njih zvesto se napačno napravi!" Prepričan sem, da ta dva kratka izvlečka iz sicer po formatu -ne pa po kvaliteti - drobne knjižice že zadovoljivo dokazujeta poštenost in umirjenost avtorjeve sodbe in solidno delo, ki ga je opravil. F. A. POJASNILO V zadnji številki NT smo iz objavljenega pogovora z Miho Dolinškom vzeli citat: ..Slovenski oddelek pri ORF izkorišča šibkejšega." Miha Dolinšek nas je prosil, da objavimo tisti del njegovega pogovora, iz katerega smo vzeli citat, v celoti; pravi, da tega ni tako povedal in ne želi, da bi prišlo do nesporazumov. Omenjeni del objavljenega pogovora se dobesedno glasi: „Če pa se kažejo proizvodi ,filma mladje' v oddaj! Dober dan, Koroška, potem ne zato, ker so dobri ali slabi, ampak ker so cenejši od lastnih produkcij. Razočaranje nad slovenskim oddelkom je zaradi tega še prav posebej veliko, ker bi v tem primeru koprodukcije bile najbolj naravne in najbolj efektivne. Sodelovanje na račun šibkejšega pa je preprosto izkoriščanje. “ IMPRESUM ^AŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (na-A ^estnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 902.0 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. ^ NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 1O.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Avenija 3000,-SIT; ostalo inozemstvo 750,-šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,-SIT. 16 Kultura Dunaj: Umetnost iz Slovenije in Bosne-Hercegovine KOROŠKI DNEVI NA PRIMORSKEM V organizaciji Krščanske kulturne zveze, Slovenske po rs vet e iz Trsta in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice bodo od 5. do 13. oktobra potekali Koroški kulturni dnevi na Primorskem. Na Goriškem bo odprla Koroške dneve skupina katoliškega prosvetnega društva Šmihel z lutkovno igro Leteči žabon, ogledali si jo bodo otroci goriških slovenskih osnovnih šol. Med tednom bodo predstavili publikacije Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik. V sredo, 9. oktobra, pa se bodo srečali gojenci glasbenih šol iz Koroške, Kanalske doline in Gorice. V petek, 11. okobra, bosta nastopila dva priznana glasbenika: Toni Kernjak na klavirju in Kristijan Filipič s prečno flavto. V nedeljo, 13. oktobra, je na programu komedija Poročni list židovskega avtorja Ephraima Kishona. V režiji Francija Končana bodo nastopili člani gledališke skupine Katoliškega prosvetnega društva Planina. Na Tržaškem se bodo Koroški kulturni dnevi začeli 7. oktobra s predvajanjem filma Backup - Slovenska beseda na Koroškem. V sredo, 9. oktobra, bo predstavitev organiziranega dvojezičnega šolstva na Koroškem in izobraževalnih ustanov koroških Slovencev ter razstava dvojezičnih učbenikov in drugih učnih pripomočkov. V soboto, 12. oktobra, bodo tri prireditve: najprej bodo pripravili lutkovno predstavo Evgen na Opčinah in v Boljuncu, v večernih urah pa bodo nastopili na Opčinah vokalna skupina Lipa in tamburaši Slovenskega prosvetnega društva Št. Janž in družina Blažej iz Galicije, predstavila pa se bosta tudi mlada glasbenika Kernjak in Filipič. Še v zadnjih dneh neprijetnega meseca septembra, ki je tudi za Dunajčane bil eden najhladnejših tega stoletja, je vabil Slovenski kulturni center Korotan na odprtje jesenske kultur no-umetniške sezone. Tokrat je hišni gospodar Anton Levstek izrekel posebno dobrodošlico organizatorjem in sodelavcem likovne kolonije „Extempore -Zajčja Dobrava", krajinskega parka na vz-. hodnem predelu slovenske prestolnice. Tam se je domače turistično društvo opogumilo za odmevno kulturno-umetnostno konstantno v obliki dvoletnih slikarskih srečanj in povabilo priznane likovne ustvarjalce, da s svojo specifično likovno govorico pričajo o lepoti tega kraja. Prerez tega bogatega in kakovostnega ustvarjanja obeh srečanj (1993-1995) kroži kot potujoča razstava po Šloveniji in sosednjih krajih. Tematski krog del je sicer zožen na pokrajino; izraz, stil in umetniški gestus pa so zelo različni. Pričujoča razstava obsega dela nad 20 ustvarjalcev; mdr. so to odlični akademski slikarji Janez Knez, Nikolj Beer, Janez Kovačič ter Veljko Toman, da omenimo samo nekatere umetnike, ki takorekoč „padejo“ v oči gledalca. Tudi okvir tega večera „domač-nosti" - tako bi lahko imenovali kulturno-umetniška srečanja dunajskih Slovencev in njihovih prijateljev - je bil zanimiv in prisrčen. Pripravili so ga dr. Mirko Juteršek, ki je spregovoril o razstavi ter o razvoju slovenskega slikarstva, pianistka Kristina Arnič in ženski oktet iz Maribora, ki je „izven“ programa poskrbel za glasbeni pozdrav gostom. „Vojna ni mogla zadušiti glasu umetnika", je bilo geslo otvoritvene prireditve ..Kulturnih tednov Republike Bosne-Hercegovine v Avstriji" v „Volkstheatru“. V zadnjih treh letih so nas poplavljale slike o razdrtih bosanskih va- seh in mestih, poročila o nasilju in smrti, gla-du in siromaštvu. A v nobenem mediju nismo brali ali slišali kaj o tem, da v teh strašnih časih v Sarajevu ni bilo dneva, ko ne bi bilo gledališke predstave ali koncerta. Na pobudo društva „Kultur-Kontakt“ in v sodelovanju Avstrije ter Republike Bosna; Hercegovina se je uresničila ideja o obšim predstavitvi kulture in umetnosti tega območja razpadle Jugoslavije. Ob navzočnost predsednika Republike BiH Hazana Murato viča, predsednika avstrijskega parlamenta Heinza Fischerja ter številne publike so s® kulturniki predstavili s prepričljivim prikaz ofi svoje glasbe, pesmi in besede. „Ni prvič, da Bosna plačuje za ves svet. ..“, je v svojem pozdravnem govoru izrazil premier Muratovič in tako spomnil praZ; nično razpoloženo občinstvo na šele kom^l t ..pozabljeno" usodo tega ljudstva. s S številnimi prireditvami širom po Avstr! F želi BiH na ta način izreči zahvalo za vs®s podporo s strani avstrijskega prebivalstva 8 Prav iz tega razloga so vključene tudi ustai' nove iz zveznih dežel, med drugimi cente'c K&K v Št. Janžu v Rožu, ki se je odločil z®8 razstavo fotografij Salka Saliča in Vladimirji Kolopiča. Slike so nastale v letu 1992 v Mostarju vs času, ko je to mesto bilo porušeno. Osrednj^ tema razstave je prikaz „absurda“ vojne, ne pozna niti lepote in dostojanstva niti mla’g dega nedolžnega življenja. Herbert Sebe12 P It Slovenj Plajberk: Razstava o ogroženih domačih živalih Od ponedeljka do vključno nedelje (6. 10. 1996) poteka v Slovenjem Plajberku in Podnu posebna razstava o ogroženih domačih živalih, ki jo prirejajo društvo Regija Carnica - Rož in društvi „Verein der Karntner Brillen-schafzuchter11 in „Verein zur Erhaltung gefahrdeter Haustierrassen". Spored razstave sooblikujeta plajberška ljudska šola in Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu. Domače živali - posebne pasme ovce, koze, krave, svinje in štajerske kure si lahko ogledate vsak dan od jutra do večera v živo. Organizatorji so pripravili tudi spremno dokumentacijo, ki je vsem obiskovalcem na ogled v razstavnem prostoru plajberške ljudske šole (samo dopoldne), v dvorani pri gostišču Folta v Slovenjem Plajberku in v Podnu pri gostiščih Lausegger/Ožekar in Sereinig, V dvorani gostišča Folta v Slovenjem Plajberku so v času razstave (vsak dan do nedelje - od 10.00 do 18.00 ure) na ogled tudi narečni videofilmi o mlinih in žagah v Podnu in mlini na Djekšah. Na vseh teh prizoriščih je na ogled začetek videofilma o ovcah-očalarkah, ki ga pripravlja inštitut za slavistiko v sodelovanju z inštitutom za medijsko komunikacijo. Film, v katerem pri- povedujejo starejši in mlajši do mačini iz Slovenjega PlajberkO;0 Podna in Brodi o ovčjereji nekda° in danes, je dokumentacija dch mačega govora. Film, ki bo izš®: B v začetku decembra pri Mohorja 2 vi založbi, bo na voljo tudi 'J; koroški nemščini. c, V okviru razstave v SlovenjeFrr Plajberku in Podnu že sprejemaj51 prednaročila za videofilm po p°'d sebno ugodni ceni. Z vašim na P1 ročilom podpirate raziskoval^ projekt ..Raziskovanje slovenskih narečji na Koroškem". Prodaja vh deokaset naj bi omogočila fina^T cirati naslednji filmski projekt ^ puškarstvu v Borovljah. Oba film5 n bosta prispevka za korošKtf)l deželno razstavo 1997 v BoroV P Politika POSOJILNICA BANK BOROVLJE Banka, ki sprejema izziv sodobnosti samozavestno in odgovorno 3 Posojilnica Bank Borovlje je prevzela Posojilnico Bank Celovec, škodo, j| ki je nastala zaradi malverzacij pri celovški posojilnici, pa je pokril Solidar-. nostni sklad slovenskih zadrug na Koroškem in Zveze Bank. Predsednik Posojilnice-Bank Borovlje dr. Franc VVutti. . . ... in poslovodja Franci Kelih aj Spojitev celovške posojilnice z 1 boroveljsko je pretekli četrtek, 26. ... Septembra 1996, sklenil občni zbor 'I p°sojilnice Bank Borovlje. Po be-;C Sedah predsednika boroveljske posojilnice dr. Francija VVuttija znaša-a'l° pri celovški posojilnici „po dosedanjih ugotovitvah vsi izpadi iz kre-z8bitov in bančnih garancij, ki so bili ]i lzdani brez vednosti odborov, deloma celo proti njihovemu izrecnemu ^sklepu, 114 mio. šil. Škodo je pokril ,j J solidarnostni sklad slovenskih za-K^rug na Koroškem in Zveze Bank, g, ^ „za morebitne nadaljnje izpade garantira dodatno še za 46 mio. šil-“ (dr. Wutti). Večji del je plačala e' ^veza Bank, vse posojilnice skupaj ba so plačale 40 mio. šil. in prevzeta ® še dodatno garancijo za 16 mio. sil. I°' Potem ko so meseca maja 1996 ;a Odkrili na celovški posojilnici delno Ja,obsežnost malverzacij, je pri reševanju te zadeve Posojilnica Bank ;6 °orovlje skupaj s strokovnjaki Zve-je'Ze Bank in drugih posojilnic nudila »celovški posojilnici vso pomoč, *ako da je v sorazmerno kratkem casu uspelo začeti tudi z ustrezni-;(lrr|i sanacijskimi ukrepi. Solidarni n