yu issn 0040-1978 leto xxxviii., št. 37 Ptuj, 26. septembra 1985 cena 30 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Možnosti so v povezavi (stran 2) Delitev po delu in rezultatih dela (stran 4) Šola sodobnega plesa v Klubu mladih (stran 5) Maribor zmagal pred 1000 gledalci (stran 9) Ob prazniku Arandielovca v četrtek, 19. septembra, so občani pobratene občine Arand- jelovac v SR Srbiji praznovali svoj občinski praznik. Slovesno- sti seje udeležila tudi uradna de- legacija občine Ptuj v sestavi: Franc Tetičkovič, predsednik skupščine in Janko Bezjak, pred- sednik izvr^ega sveta SO Ptuj ter Gorazd Zmavc, sekretar pred- sedstva OK ZKS Ptuj. Občanom Arandielovca so prenesli pozdra- ve in dobre želje občanov iz po- br^ene ptujske občine. Člani ptujske delegacije so v Arandjelovcu imeli tudi raz^vo- re s predstavniki tovarne Elek- troporcelan in so se dogovorili za vede sodelovanje, ki je možno z Elektro gospodarstvom Slove- nije in s TGA Kidričevo. Glede sodelovanja se bodo konkretneje dogovorih skupno s predstavniki EleTc tro gospodarstva Slovenije. Po oeleclu proizvodnega procesa v EleKtroj>orcelanu so si Ri^čani ogledali se sp^inski park Duša- na Petroviča-Saneta v Arandje- lovcu in se z najlepšimi vtisi po- slovili od gostiteljev v pobrateni občini Arandjelovac. Na poti domov so se v petek ustavili še v Beogradu in obiskali Janeza Zemljanca, podpredsed- nika ZIS. Seznanili so ga s pote- kom prizadevanj za modernizaci- jo proizvodnje primarnega alu- minija v TGA »Boris Kidnč« Ki- dričevo. Pred vrnitvijo v Ptuj so obiskali tudi Hišo cvetja in se poklonili spominu tovariša Tita. FF Sedaj se potimo za toplo zimo Kljub lepemu in za jesenski čas prevročemu vremenu je potrebno misliti tudi na mrzle zimske dni in poskrbeti za kurjavo. Najenostavneje je vsekakor naročiti nažagana in nasekana drva ter premog in vse skupaj zložiti v klet ali drvarnico. Toda, kubični meter drv stane nekaj manj kot deset tisočakov, tona pre- moga od 8 do 31 tisoč dinarjev. Tako se mnogi odločijo za drugačen, cenejši način oskrbe s kurivom. Ne- kateri nabirajo suhljad po bližnjih gozdovih, nekateri pa namenijo za ogrevanje celo dele starih že prepe- relih »cimprač«. Kot člani gospodinjstva iz Slatine pri Cirkulanah. JB Foto: M. Ozmec V minulem tednu se je odločilo za izkop krompirja največ pogodbenih pridelovalcev, torej tistih, ki so se odločili za pridelovanje krompirja na večjih površinah in so tej kultu- ri dale vse, kar potrebuje. Tako so s pridel- kom zaokrožili oceno o letošnji letini, ki je dobra, celo ena boljših. V dobro gnojeni zem- lji in ob izdatnem škropljenju je bilo gomo- ljev toliko, da so »kar silili iz zemlje«. Pri Ci- gulovih v Domavi so na 75 arih pridelali kar 27 ton debelega krompirja, obiskali smo še nekaj pridelovalcev in vsi so govorili o izred- nem pridelku. Do tu je vse lepo in prav, za- dovoljstvo kmetovalcev je neskaljeno, dokler beseda ne nanese na ceno. Trideset dinarjev je kar lepo plačilo in, če jih pomnožimo s pri- delanimi kilogrami, so dobljene številke viso- ke, delavcu se zdi zaslužek kar neverjeten. Pogledati pa je potrebno še drugo plat meda- lje: draga mineralna gnojila, 45 odstotne obresti za kreditiran nakup le-teh, drag se- menski krompir, ki povrh vsega še ni dovolj kakovosten, šest ali sedemkratno škropljenje, amortizacija dragih strojev, davek in še vrsta stroškov precej zmanjšajo blišč prvotnega iz- računa. Za teh trideset dinarjev je potrebno takorekoč vsak gomolj posebej prijeti v roko, ga spraviti v vreče, težke vreče natovoriti na kamion, šele tu je končano nekajmesečno kmetovo delo s krompirjem. Pri vsem tem še tako trdega dela vajene roke postanejo še bolj žuljave in zdelane. Potem pa krompir potuje, recimo v Novo Gorico. Ko prispe, je kilogram vreden že 48 dinarjev. Štirinajst dinarjev je padlo v lonček zadruge, ki je od tega odvedla nekaj dinarjev za gradnjo skladišč in pospeševanje pridela- ve semenskega krompirja, štiri dinarji so šli prevozniku. Krompir postane tu predmet tr- govskega poslovanja. Za ozimnico ga trgovi- na nudi v različnih slovenskih krajih po razli- čnih cenah. Glede na oddaljenost kraja pri- delovanja od 50 do 65 dinarjev. Ce ga potroš- nik ne more vskladiščiti večjih količin, ga bo v maloprodaji pozneje plačeval menda po 72 dinarjev. Cena pridelovanja se v tej številki že kar zgubi in postane nepomembna. Stroški eno ali dvomesečnega manipuliranja s tem nadvse pomembnih prehrambenih artiklom so torej že mnogo večji od pet in pol mese- čnega pridelovanja, ki zahteva poleg zemlje še veliko dela in skrbi. Tako razmišljajo kme^e in hočeš nočeš jim moraš pritrditi, pa naj ti nadaljni členi ome- njene verige natrosijo še toliko »logičnih« pojasnil. Krompir, ki je bil nekdaj poceni prehrambeni artikel, je postal dražji od pše- nice. Pa naj še kdo reče, da nismo umetniki v zavezovanju gospodarskih vozlov . . . JB Ne uresničujemo globalnih razvojnih ciljev z gospodarskimi rezultati v ptujski občini si ne moremo biti za- dovoljni. saj v letošnjih osmih mesecih ne dosegamo niti lanske ravni proizvodnje, načrtovali pa smo 3-odstotno rast. Na področju industri- je zaostajamo celo za republiškim poprečjem, ki beleži 1,4% rast, na- črtovali so 2,5% rast (vendar to za nas ne sme Siti tolažba). »Zaradi te- fa v občini ne uresničujemo globalnih razvojnih ciljev« — je poudaril anko Bezjak. predsednik izvršnega sveta, na seji DPZ. Pn tem je na- vedel tudi nekaj konkretnih podatkov o stanju na področju industrij- ske proizvodnje v 8 mesecih. Zaostajamo predvsem v tistih tozdih_, ki s svojo proizvodnjo bi- stveno vplivajo na skupne rezultate v občini. Tako je v TGA Kidriče- vo tozd Glinica dosegla 98 % lanske proizvodnje v enakem času, tozd Predelava aluminija pa 99,6 %, Agis tozd Velika oprema 98 % Gore- nje tozd Poslovna oprema le 68 %, EKK tozd Tovarna močnih krmil 84 %, Perutnina toza Tovarna močnih krmil 98 % in še nekatere. Po drugi strani pa so v nekaterih kolektivih dosegli zelo dobre re- zultate. To velja še zlasti za DO Olga Meglič, kjer so proizvedli za 29,8 % več kot lani v enakem obdobju, Sava tozd Gumama za 25,8 %,TAM Proizvodnja zavor Ptuj 24,5 %, Elektrarna Formin 12,5%, Merinka tozd Volneni izdelki Majšperk 12% in Perutnina tozd Mesna industrija za 9 % več kot v lanskih 8 mesecih. V kmetijstvu prav tako ne bo pričakovanih rezultatov, predvsem bo zaradi škode po pozebi izpad v vinogradništvu in sadjarstvu. Spodbudno je dejstvo, da je vrednostno letos večji porast kot lani, kar dokazuje, da se cenovna nesorazmerja počasi popravljajo. pp Pred občnimi zbori in kimferancaiiu sindikatov v organizacijah Zveze sindikatov ptujske občine je že ves sep- tember živahna aktivnost v pripravah na občne zbore osnovnih orga- nizacij ZS, konstitutivne seje konferenc OO ZS, skupščine občinskih ^borov sindikatov dejavnosti in skupščine občinskega sveta ZSS Ptuj. Ob tem pa opravljajo še vrsto drugih pomembnih sprotnih na- log, ki jih terja čas in težki pogrni gospodarjenja. V^snovnih organizacijah ZS bodo do konca septembra končali z razpravami q kandidatni listi za člane izvršnega odbora, nadzornega odbora in za druge osnovne organizacije. Obravnavali bodo poročilo o delu v minulem dveletnem mandatnem obdobju m o programskih usmeritvah za prihodnje, o finančnem poročilu m finančneni načrtu ter opravili organizacijsko tehnične priprave na občni zbor. Ti zbori naj bi bili opravljeni v času od 1. oktobra do 15. novembra 1985. . Konstitutivne seje konferenc osnovnih organizacij zveze sindika- tov pa naj bi bile do konca novembra letos. FF Arsen Dedič — umetnik, ki jih ni veliko Prenovljena kapela borlskega gradu je bila minuli petek prizoriš- če prisrčnega srečanja s pesnikom, skladateljem in pevcem Arsenom Dedičem, s Šibenčanom, ki je »na začasnem delu« v Zagrebu — kot se je sam predstavil številnemu občinstvu. Prav ta literarno-pevski ve- čer pa je bil tudi priložnost, da se naši občani seznanijo z doslej opra- vljenimi obnovitvenimi deli na tem kulturnem spomeniku, zlasti še s prijetnim ambientom grajske kapele. O gostu, njegovi poeziji in glasbeni karieri je uvodoma govorila ravnateljica Ljudske in študijske knjižnice Lidija Majnik, nakar seje v več kot dve uri trajajočem programu predstavil še avtor sam — kot izvrsten pesnik, pravi ljudski umetnik, ki je s svojo poezijo in petjem takorekoč očaral številno občinstvo. Poudariti je treba, da so bile vstopnice razprodane in obisk veli- ko nad pričakovanim. Bil je resnično lep umetniški večer iz katerega je človek odhajal nekako spokojno razpoložen in prepričan, da je tudi v naši sodobni poeziji vendarle nekaj lepega in ARSEN DEDIČ je njen najžlahtnejši predstavnik. mš Arsen Dedič med nastopom v prenovljeni grajski kapeli na Borlu. Foto: S. Kosi Usklajevanje z možnostmi Smo sredi sklepnih priprav srednjeročnih in dolgoročnih na- črtov razvoja vsake temeljne organizacije združenega dela, kraje- vne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, občine, republi- ke in naše celotne Jugoslavije. V pripravah smo zabeležili vse že- lje, iz njih povzeli najstvarnejše potrebe, jih poskušali ovrednotiti in uveljaviti v svojem srednjeročnem planu. Najtežji in najbolj boleči del teh sklepnih priprav je usklaje- vanje planov. Gre za usklajevanje posebnih interesov vsake KS in SIS , ki pa ne morejo obstajati in se uveljaviti zunaj splošnih možnosti in zunaj usmeritve družbe kot celote. Vse te interese mo- ra upoštevati družbeni plan občine in jih uskladiti s stvarnimi možnostmi. Tako je na primer samo za obnovo cest izkazano v KS še enkrat več potreb kot so stvarne materialne možnosti. Ni dovolj, da v KS načrtujejo obnovo neke ceste in zagotavljajo svoj 30 do 50 odstotni lastni delež iz samoprispevka. Pri tem je treba uskladiti možnosti, ali bo občinska skupnost lahko zagotovila bstali večji del. Enako velja za načrtovanje modernizacije regio- nalnih cest, kar je v ptujski občini še posebno pereče, ali lahko ob- činska skupnost za ceste načrtuje obnovo, če ta ni usklajena s pla- nom republiške skupnosti, če republiška skupnost nima svojega deleža za sofinanciranje? To je le en primer, podobno je na področju načrtovanja ko- munalne infrastrukture, elektro gospodarstva, ptt prometa. Po- dobno je tudi z načrtovanjem in usklajevanjem v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Boleče je usklajevanje, ki pomeni krčenje nujno potrebnih nalog na področju zdravstva, izobraževanja in vzgoje, kulture, na področju celotne sfere socialnega varstva itd. Vse to je treba us- kladiti s stvarnimi možnostmi našega gospodarstva, če hočemo, da bodo naši srednjeročni plani realni in potem tudi uresničljivi. Toda, kaj so stvarne možnosti našega gospodarstva ? Ali smo pri načrtovanju v gosdpodarstvu dejansko upoštevali resnične stvarne možnosti, ki niso le skupek matematično dokazljivih šte- vilk, kijih bo moč doseči glede na knjigovodsko iztrošenost opre- me, potreb na tržišču itd. — vse v nekem poprečju, ki nas že krep- ko duši. Težko je sicer odgovoriti na vprašanje, ali so v načrtu vsake tozd na področju gospodarstva upoštevane možnosti povečanih proizvodnih učinkov, zmanjšanje stroškov poslovanja, povečana donosnost proizvodnje, učinkovitejše delo . . . Vse to pa je v veliki meri odvisno od zadovoljstva delavcev. Prav od zadovoljstva je odvisno vse prej našteto. Če bodo poslovodni delavci uspešno opravljali svoje delo, če bodo samoupravljalci dobro obveščeni in usposobljeni, če se bo vsak delavec resnično počutil kot človek in ne kot številka, potem bo tudi pripravljen na izjemne akcije in ve- like napore. Pri tem pa mora biti nagrajen po delu in rezultatih dela. Pomemben del zadovoljstva delavcev je skrb za njegovo zdravje, standard, usposabljanje, urejanje stanovanjskih razmer, otroškega varstva, kulturnih potreb, športne aktivnosti. Če hoče- mo delavcu vse to zagotoviti, omogočiti, da se bo lahko njegov otrok ustrezno izobrazil, dobil zaposlitev, potem moramo zagoto- viti materialno podlago za uresničevanje planov SIS družbenih dejavnosti. Usklajeni srednjeročni plani morajo vsebovati vse tisto, kar v najširšem pomenu predstavlja socialno varnost delavcev in obča- nov. Pri tem ne sme biti špekulacij na račun tujega dela, lažne so- lidarnosti, temveč zavestni napori za boljše rezultate, za boljše gospodarjenje na vseh področjih in nagrajevanje ustvarjalnih na- porov in uspehov. Vse to moramo upoštevati pri usklajevanju planov, ki morajo biti realni v tem smislu, da jih bo moč ob skrajnih naporih tudi uresničiti. FF Prevzem grozdja šele oktobra v predelovalnem centru grozdja v Ptuju so sicer pred dnevi že prevzeli in predelali manjše količine ranih sort grozdja iz vinogradov kmetijskega kombinata, »zares« pa strojev še niso pognali. Čas prave trgatve, če ji letos lahko tako rečemo, bo določil Kmetijski zavod Ma- ribor, najverjetneje bo to po prvem oktobru. Iz vinogrdov kmetijskega kombinata pričakujejo letos le okoli 40 odstotkov običajnih količin grozdja, bojijo pa se, da bo grozdja iz zasebnih vinogrdov še manj, kljub visoki ceni, ki je v primerjavi z lanskim letom višja kar za 400 odstotkov. JB TOZD LAHKA OBUTEV MAJŠPERK Priključeni k Planiki v četrtek, 19. septembra, se je 123-članski kolektiv temeljne orga- nizacije Lahka obutev iz Majšperka odločil za odcepitev od delovne or- ganizacije Konus iz Slovenskih Konjic in za priključitev k delovni orga- nizaciji Planika iz Kranja. Za priključitev je glasovalo 59^5 odstotka zaposlenih, uradno pa bodo tozd Planike od L oktobra dalje. v majšperškem tozdu bodo najprej opravili prekvalifikacijo neka- terih delavcev, saj bodo po novem izdelovali gornje dele športne in mod- ne obutve. Nekoliko bodo podaljšali tekoči trak in na novo zaposlili okrog 60 delavcev. Obenem bodo prešli na dvoizmensko delo, da bodo stroji bolje izkoriščeni. v Planiki predvidevajo, da bodo v nekaj letih dosegli izdelavo 20.000 parov gornjih delov obutve dnevno in takrat se bo število zaposle- nih povečalo za 200 delavcev. Planika ima trenutno okrog 400 zaposle- nih po vsej Jugoslaviji, po količini proizvodov, številu trgovin in ustvar- jenem prometu pa so na drugem mestu v Jugoslaviji. Pohvalijo se lahko tudi z najvišjo ustvarjeno akumulacijo in ostankom dohodka na delavca. Kot izvozniki so se uveljavili na zah<^nem trgu že pred leti, razvili pa so tudi tesno sodelovanje z Adidasom in Salamandrom. N. Dobljekar 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 26. september 1985 — TEDNIK Zaživelo delo poslovne skupnosti Osnovnih šol ptujske občine v lanskem letu ustanovljena poslovna skupnost osnovnih šol ptujske občine se je z začetkom šolskega leta aktivno vključila v razre- ševanje številnih vprašanj, ki v tem trenutku tarejo osnovno šolstvo. V predsedstvu ocenjujejo, da je delo zaživelo nad pričakovanji prav za- to, ker so se podpisniki samoupravnega sporazuma dodobra vključili v delo predsedstva, ki nam ga je na kratko predstavil predsednik Er- vin Hojker: »Lahko rečem, da smo prisotni v vseh porah življenja osnovnih šol, tako na pedagoškem kot materialnem področju. Prav čutimo, da je bila taka oblika dela zelo potrebna, ker vsaka posamezna šola ali kolektiv ne more reševati svojih problemov ločeno. Skupaj smo lahko močnejši in odločnejši in tudi družbena skupnost nas kot take lažje povabi k sodelovanju in bolj upošteva. Doslej smo mnogo naredili na ekonomskem področju za kar se moramo zahvaliti vsem, ki so nam pri tem pomagali in nas podprli, zlasti izvršnemu svetu in izobraževalni skupnosti. Poudariti moram, da smo se dogovorili, da bomo letos skupno iz- delali program življenja in dela na šolah, torej program vsakega indi- vidualnega elementa te poslovne skupnosti, ki bo združen v celoto. To pa zato, ker hočemo poenotiti pedagoško delo, pristop do pedago- škega dela, kvaliteto našega dela in njegovo podružbljanje ter nena- zadnje tudi ustrezno vrednotenje. Kljub temu, da smo se v ptujski občini temeljito lotili saniranja ekonomskega in materialnega položaja osnovnega šolstva — od oseb- nih dohodkov do vrste drugih dejavnosti — z njim ne moremo biti za- dovoljni. Imamo težave v materialni opremljenosti in samih osebnih dohodkih. V primerjalnih kazalcih, ki smo jih dobili iz republike vidi- mo, da so razlike še vedno izredno velike. Med dvajsetimi šolami na primer, kijih imam tu zapisane, je poprečni osebni dohodek učitelja v osmih mesecih — najnižji 33 tisoč dinarjev, najvišji pa nekaj prek 50 tisoč dinarjev. Mi smo v ptujski občini nekje v poprečju 40 tisoč di- narjev, kar pomeni, da še vedno močno zaostajamo in da so včasih te razlike že nerazumljive. V občini imamo trenutno zagotovljena sredstva v višini 60 od- stotne valorizacije na lansko celo leto. Dogovarjamo se, da bi bila vi- šja vsaj za 20 odstotkov. Naši pedagoški delavci v tem času zaslužijo od 47 do 55 tisoč dinarjev. To je z višjo izobrazbo in povečanim obse- gom dela. Istočasno pa lahko preberemo, da so osebni dohodki pone- kod zelo visoki, pogosto na veliko manj odgovornem delu, kot je delo učitelja. Na seji predsedstva smo se pogovarjali tudi o poenoteni ceni prehrane v šolah, ki je za malico 800 dinarjev, za kosila pa 190 dinar- jev, to je maksimalno določena cena, ki velja za tiste šole, ki nimajo vrtov ali kakšnih dodatnih možnosti za pridobitev nekaterih poljskih pridelkov, zelenjave, sadja in podobno. Tam, kjer te možnosti so, pa morajo biti cene nižje. Do konca tega meseca je potrebno narediti kalkulacije in se po samoupravni poti dogovoriti s starši in končno cene tudi sprejeti. Govorili smo tudi o naših aktivnostih v pripravah na volitve, kjer moramo pokazati več volje in sodelovanja. Učitelji se moramo vklju- čevati v delo krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, skratka v samoupravo in v njej kreativno vplivati na življenje in delo s katerim smo neločljivo povezani.« mš Vzornim voznikom priznanja Na pobudo republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vsako leto podeljujejo občinski istoimenovani sveti najza- služnejšim in vzornim voznikom priznanja. Na predlog iz delovnih organizacij širom ptujske občine so na minuli seji občinskega sveta priznanja VZORNI VOZNIK izročili: Jožetu Gabrovcu iz Liubstave, Antonu Hlišu iz Zakla, Francu Duhu iz Varde, Stanku Koietniku iz Pobrežja, Francu Mihelaku iz Si- kol, Vinku Kumru iz Mezgove, Janku Kolarju iz Prešernove ulice v Ptuju ter Nikoli Vranješu iz Vošnjakove ulice v Ptuju. Dodati je treba, da je eden od pogojev za pridobitev priznanja vzoren voznik tudi, da poklicni voznilc v zadnjih 10 letih ni bil kazno- van zaradi nesreče, ki oi jo sam zakrivil, da se redno dodatno izobra- žuje, skrbi za svoje vozilo in vozi varno. Vsi ti kandidati so pogoje iz- polnjevali, zato jim čestitamo. Razen tega so aktivnim in zaslužnim članom občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izročili tudi tri zlate in tri bronaste značke republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem Prometu. Zlate značke so prejeli: Marija Pulko, Janko Korpar in rane Jerenko — tajnik sveta; bronaste značke pa so prejeli: Maks Menoni, Rajko Matijevič in Jožica Plajnšek. —OM Največ rezerv v delovni disciplini LOJZE BRIŠKI V T6A KIDRIČEVO O tem, kako aktivirati čim več lastnih moči v TGA Kidričevo je v torek, 17. septembra, potekal delovni razgovor, ki so se ga po- leg predstavnikov delavskega sveta in družbeno političnih or- ganizacij te delovne organizacije udeležili tudi Lojze Briški, pred- sednik delovne skupine central- nega komiteja ZKS, Slavko Kleindienst, sekretar medobčin- skega sveta ZKS za Podravje in predstavniki družbeno političnih organizacij ptujske občine. Znano je, da se v TGA Kidri- čevo že več let srečujejo s težava- mi zaradi zastarele in dotrajane proizvodnje, zaradi katere naj- bolj trpijo prav delavci v nepo- sredni proizvodnji, saj delajo praktično v nemogočih pogojih. Delavcem za elektrolitskimi peč- mi je tako težko očitati, še slabše pa jih pozivati k opiranju na la- stne moči, saj dajejo že tako vse od sebe. Največje rezerve za uveljavlja- nje gesla, o katerem je v četrtek, 19. septembra, razpravljal tudi centralni komite ZKS, je v TGA po mnenju udeležencev pred- vsem v doslednem uveljavljanju tehnične in tehnološke discipline in nadaljni krepitvi enotnosti in trdnosti kolektiva, ki ga je še pred leti razjedalg tozdovsko preglaševanje. Rezerva je tudi v zaposlitvi za- poslenih delavcev, saj je bilo ta dan slišat^ da je v TGA vsaj 200 osebnih dohodkov odveč — češ, da jih prejemajo posamezni re- žijski delavci za nedelo. Treba je zares ločiti pleve od zrna, delati s polno lastno odgovornostjo in se izpopolnjevati. Sele takrat bomo lahko govorili, da se opiramo na lastne sile. V TGA so sicer prepričani, da se vseh 30 let opirajo le na svoje sile. Poudarjajo, da ves ta čas da- jejo družbi, sedaj pa tudi upravi- čeno pričakujejo, da bo družba nekaj tega vrnila. M. Ozmec Lojze Briški med pogovorom v TGA Kidričevo. O nadurnem delu v občini Ptuj Iz obračunov za gospodarstvo v letošnjem prvem polletju je razvidno, da je v ptujski občini poprečno število zaposlenih na podlagi stanja konec meseca naraslo za 1,4 %, pri tem pa se je poprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur povečalo za 3,2 %. Iz tega je moč sklepati, da so v mnogih OZD povečali na- durno delo. Skupnost za zaposlovanje je izvedla anketo o povečanju na- durnega dela. Iz podatkov izha- ja, da se je v gospodarstvu ptuj- ske občine nadurno delo poveča- lo za 13 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Od vseh nadur jih je bilo 42,2 % opravljenih v industriji in se je število nadur v tej dejavnosti dejansko zmanjša- lo za 18 % v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Zmanjšanje na- durnega dela je bilo izkazano tu- di na področju obrti in zasebnih storitev, na vseh ostalih področ- jih gospodarstva, razen vodnega gospodarstva, pa se je nadurno delo v primerjavi z lanskim pr- vim polletjem povečalo. Največjo porast beleži gradbe- ništvo 194,7 %, čeprav pred- stavlja v strukturi vseh nadur le 5,5 %. Sledi gostinstvo in turizem s 162,6 % rastjo in 2,9 % skupnim deležem in kmetijstvo z 99,8 od-, stotno rastjo in 21,9% deležem vseh nadur, ki ima tudi največji vpliv na celotni porast nadurne- ga dela. Ker se število brezposel- nih v občini povečuje, rast na- durnega dela prav gotovo ni v skladu s prizadevanji po zmanj- šanju brezposelnosti. VZROKI ZA PORAST NA- DURNEGA DELA Občinski komite za družbe- noekonomski razvoj in planira- nje je na podlagi podatkov SDK, ankete zavoda za zaposlovanje in razgovorov v posameznih OZD povzel naslednje ugotovi- tve: V TGA Boris Kidrič Kidričevo se število zaposlenih na podlagi delovnih ur v vseh TOZD pove- čuje močneje kot število zaposle- nih na podlagi stanja konec me- seca, čeprav podatki iz ankete kažejo na padec nadurnega dela. Vzroki za nadurno delo v delo- vni organizaciji so v pomanjka- nju elektrolizerjev, ki jih kljub razpisom ne morejo dobiti, pove- čane potrebe po vzdrževanju za- starele opreme v elektrolizah in livarni ter povečan obseg vzdrže- valnih opravil v novi livarni. Ve- lik vpliv na večji obseg nadurne- ga dela je imela tudi izdelava in- vesticijskega programa za mo- dernizacijo proizvodnje primar- nega aluminija, kjer prav tako ni moč zaposliti delavcev brez izku- šenj. Mesokombinat Perutnina Ptuj kot celota ne izkazuje porasta nadurnega dela. Kljub skoraj 20 % zmanjšanju nadurnega de- la, je ta delovna organizacija po obsegu nadurnega dela še vedno na prvem mestu v občini, saj je v njej opravljeno, po podatkih iz ankete, kar 25.311 nadur ali sko- raj 22 % vseh nadur gospodar- stva v občini. Vzroki so pred- vsem izvozne obveznosti, ki zah- tevajo tekočo odpremo in tudi nedeljsko delo. Emona Kmetijski kombinat Ptuj je po podatkih iz ankete po- večal nadurno delo v polletju za 37,5 %. Najbolj so nadurno delo povečali v obeh TOZD Kmetij- stva. Kot glavni razlog navajajo sezonsko naravo dela, kjer so bi- le posebno letos zaradi vremen- skih razmer nenormalne konice. Zaradi zaposlitve prerazporeje- nih delavcev ukinjene TOZD Pe- tovie tudi ni bilo možno dodatno zaposlovanje. Obdravski zavod za veterinar- stvo in živinorejo je po podatkih iz ankete povečal nadurno delo kar za 350,8 %. Vzrok navajajo v olniti do konca septembra. FF Čiščenje mesta V soboto je OK ZSMS Slovenska Bistrica organizirala delovno akcijo, na kateri je sodelovalo okoli 30 mladincev in mladink ter 10 vojakov iz bistriškega garnizona. Akcija je trajala 5 ur. V tem času so očistili cvetlične grede v sre- dišču mesta, avtobusno postajo, okolico zgradbe SO, prostor pred gradom in vhodom v mestni park. Dela povsem niso končali le v Titovem parku, sicer pa je akcija lepo uspela, saj je na koncu bilo pri jetno pogledati očiščene površine, ki so bile prej precej onesnažene Tekst in foto: Samo Brbr( Čiščenje avtobusne postaje Puljenje plevela na cvetličnih gredah v Ormožu danes družbenopolitični zbor Danes, 26. septembra pKjpoldne bo v Ormožu seja družbenopol:' tičnega zbora skupščine občine Ormož. Najpomembnejša točka b«, razprava in sprejem predloga smernic za dolgoročni plan občine Or- mož. Obravnavali pa bodo tudi več pomembnih in zanimivih poročil. Gre za poročilo o gradnji PTT objektov na območju občine v seda- njem srednjeročnem obdobju in možnosti za nadaljnji raz' oj ter za poročilo a delovanju samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož. Obravnavali/bodo še predlog odloka o spremembah odloka o proračunu občine Ormož ter vprašanja delegacij in delegatov. V ponedeljek, 30. septembra se bodo ob 12. uri sestali delegati zbora združenega dela, uro za tem pa še zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ormož. Obravnavala bosta vse tiste točke, ki smo jih navedli za DPZ, v skladu s svojimi pristojnostmi pa še naslednje zadeve: Ribiško gojitveni načrt za ormoški ribiški okoliš za obdobje 1986—90, informacijo o poslovanju OZD s področja gospodarstva v letošnjem prvem polletju in poročilo o uresničevanju ukrepov za iz- boljšanje gospodarjenja v TOZD Gostinstvo v letošnjem letu (to toč- ko samo ZZD), odlok o pokopališkem redu na območju občine Or- mož, odlok o sejmih v občini, odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini ter spremembe in dopolnitve odloka o cenah za geo- detske storitve v občini. Zbor združenega dela bo obravnaval še poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letoš- njem letu, zbor krajevnih skupnosti pa še odlok o pogojih za prilož- nostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini Ormož. FF 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 26. september 1985 — XEDNIK V Ptuju ni dovolj zaklonišč Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in ob- činski komite za SLO in DS Ptuj sta že potrdila načrt gradnje zaklo- nišč v Ptuju. V načrtu so upoštevana že zgrajena zaklonišča organiza- cij združenega dela in hišna zaklonišča. To so zaklonišča osnovne za- ščite, v njih pa je zagotovljeno bivanje za več dni, seveda ob normal- nem delovanju vseh naprav. Poleg tega so v starem mestnem jedru še zaklonišča iz druge svetovne vojne. Zanje je izdelana ocena o primer- nosti njihove ponovne usposobitve. Kljub temu pa to niso zaklonišča osnovne zaščite, temveč le zaklonilniki, v njih pa je možna le nekajur- na začasna nastanitev. »Na območju mesta je doslej celovito rešena gradnja zaklonišč osnovne zaščite v soseski Rabelčja vas,« pravi načelnik oddelka za ljudsko obrambo pri SO Ptuj Stanko Meglič.« Zakloniščni prostori so dvonamenski in jih je torej mogoče uporabljati v miru, s tem pa je za- gotovljeno tudi njihovo redno vzdrževanje. Z načrtom, izdelali so ga ptujski projektanti, je mesto razdeljeno v osem tako imenovanih zazidalnih otokov. Znotraj teh otokov je iz- delana ocena števila stanovalcev, števila zaposlenih in obiskovalcev med dnevom. Zlasti to velja za staro mestno jedro, kjer je najbolj raz- vejana trgovska mreža, upravni organi in tako dalje. Upoštevane so različne dnevne ure, saj je gibanje ljudi v posameznih delih dneva ra- zlično. To je bila tudi osnova za izračun potrebnih zakloniščnih mest v posameznem zazidalnem otoku.« Gradnja zaklonišč in njihovo vzdrževanje ni poceni. Tudi denar- ja za gradnjo vseh potrebnih zaklonišč in ureditev zaklonilnikov ni dovolj. Zato svet za SLO in DS vztraja, da so vsa zaklonišča dvona- menska. Na podlagi odloka, ki je bil sprejet v ptujski občini, se zdru- žujejo sredstva za gradnjo javnih zaklonišč. S temi sredstvi bodo zgra- jena javna zaklonišča v Ptuju, Kidričevem in v Njivercah za stanoval- ce in trenutne obiskovalce. Trenutno je v občini zbranih nekaj čez 20 milijonov dinarjev, kar bi po sedanjih cenah zadoščalo za gradnjo enega javnega zaklonišča s 300 zakloniščnimi mesti. Svet za SLO in DS, ki s temi sredstvi razpolaga in odreja njihovo uporabo, bo na eni prihodnjih sej določil prioriteto gradnje javnih zaklonišč v Ptuju. W tem bodo upoštevali oceno ogroženosti posameznega območja in možnost uporabe zaklonišč v druge namene. »Že v odloku je opredeljena uporaba zaklonišč v miru,« pravi Stanko Meglič.« Gre za vse take dejavnosti, ki ne zahtevajo tehničnih posegov v zakloniščih. V vseh primerih jih je moč uporabiti za skla- dišča, v stanovanjskih blokih za shrambe in podobno. Tudi nova za- klonišča bodo večnamenska, tako da ne bo težav z vzdrževanjem,« Kdo je pravzaprav odgovoren za vzdrževanje zaklonišč in kdo je njihov upravljalec? »V stanovanjskih blokih je odgovorna stanovanjska skupnost ozi- roma hišni svet, saj je zaklonišče sestavni del objekta. Isto velja za za- klonišča v organizacijah združenega dela. Z javnimi zaklonišči upra- vlja skupščina občine Ptuj in jih lahko odda v najem ali pa določi po- sebno organizacijo, ki je dolžna skrbeti za vzdrževanje in redno obra- tovanje zaklonišča.« N. Dobljekar Ponovno pismo Rdečega križa Slovenije zdravstvenim delavcem Slovenije Kljub dblgoletnim prizadevanjem, da bi vsaj omejili, če ne že po- polnoma zatrli kajenje opažamo, in ugotavljamo, da ta razvada ogro- ža vedno več ljudi. Še posebej vzbuja skrb dejstvo, da po cigaretah se- gajo tudi otroci in mladina, ki si tako že v letih razvoja ustvarjajo sla- bo osnovo za svoje zdravje. _ V TEDNU BOJA PROTI KAJENJU, ki je bil od 14. - 21. sep- tembra 1985, vas pozivamo k skupni akciji opozarjanja na nevarnosti kajenja in uveljavljanja ukrepov o prepovedi kajenja v vseh prostorih, kjer se zbirajo ljudje. Ker pri svojem delu prihajate v stik tudi s kadilci, vam predlaga- mo, da jih še posebej opozarjate na nevarnosti, ki jih prinašajo cigare- te; naše besede in zgledi bodo gotovo vsaj pri določenemu številu lju- di pripomogli, da se bodo zamislili o svojem neodgovornem odnosu do lastnega zdravja in do zdravja drugih. Pri tem delu nam bodo v pomoč tudi publikacije Rdečega križa Slovenije, ki na poljudno znan- stven način obravnavajo problematiko kajenja. Prav v ta namen smo pripravili tudi gradiva s pomočjo katerih boste lahko celovito in siste- matično predstavili nevarnosti kajenja. Predlagamo, da tudi z dobrim zgledom zdravstvenih delavcev dokažemo, da spoštujemo načela, ki jih razglašamo. Zato opremimo čakalnice v naših organizacijah z napisi, ki prepovedujejo kajenje, zdravstveni delavci pa vsaj med delovnim časom to razvado opusti- mo. Intenzivnejša skupna aktivnost zdravstva in RK Slovenije na po- dročju boja zoper kajenja naj postane naša stalna vsakodnevna vsebi- na in metoda dela, katere izvajanje ne bo časovno omejeno le na te- den boja proti kajenju. S tem bomo prav gotovo v boju zoper zdravju škodljive razvade pri prebivalstvu še uspešnejši in učinkovitejši. Ljubljana, september 1985 Rdeči križ Slovenije Slovensko zdravniško Univerzitetni društvo zavod za zdravstveno in socialno varstvo Težave pri pripravi gradnje blokov Samoupravna stanovanjska skupnost Ormož med drugim pripra- vlja gradnjo stanovanjskih blokov v Središču ob Dravi, pri Tomažu in Miklavžu. Zaradi sprejemanja programov, ki jih je treba prilagoditi potrebam krajevnih skupnosti, so priprave v zaostanku, nastajajo pa še tudi drugi problemi. Za blok v Središču so načrti končani, ni pa še ustreznih soglasij za gradnjo zdravstvene postaje v pritličju bloka. Druga ovira so last- niški odnosi na parceli, kjer je predvidena gradnja, obstaja pa še ne- kaj drobfiih problemov, ki so plod različnih želja. Medtem pa cene ra- stejo, za gradnjo načrtovan denar pa izgublja vrednost. Pri Tomažu je stanovanjska skupnost načrtovala tipski projekt bloka, kakršen že stoji v Ivanjkovcih. Težko rešljiv problem pa je na- stal pri iskanju ustrezne lokacije, ker na predvideno lokacijo Zavod za spomeniško varstvo, skupaj s pooblaščenimi strokovnimi delavci od SO Ormož, bloka ne pusti postaviti. Povrh mora biti gradnja ob- jekta kombinirana s trgovino, vendar ta nima investitorja. Najbrž bo treba pripraviti nov načrt individualne izvedbe z novimi pogoji finan- ciranja. Enak blok načrtujejo zgraditi tudi pri Miklavžu, kjer bodo tipski načrt preizkusili na predlokacijski obravnavi na kraju samem. FF Delitev dohodka po delu in rezultatih dela * v okviru programa sodelovanja aktivov komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev Podravja je bil maja letos posvet sekre- tariatov aktivov v DO MTT Maribor o tem, kako uresničujemo načela delitve dohodka po delu in rezultatih dela. Celodnevni po- svet so strnili v ugotovitve in stališča, ki so jih pKJslali v potrditev aktivom komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri ob- činskih komitejih ZKS Podravja. O teh ugotovitvah in stališčih je 17. septembra razpravljal tu- di aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri OK ZKS Ptuj. O njih kritično spregovoril in jih potrdil. Ugotovitve in stališča so v naslednjem: V dolgoročnem programu go- spodarske stabilizacije smo opre- delili, da prestavlja uresničeva- nje delitve po delu in rezultatih dela enega od pomembnih dejav- nikov za izhod iz gospodarske krize in dejansko uresničitev sprejetega programa gospodar- ske stabilizacije. Delitev po delu mora temeljiti na rezultatih dela in poslovanja vsake tozd, upošte- vajoč vloženo živo in minulo de- lo. Brez upoštevanja teh dejavni- kov ni mogoče zagotoviti delitve po delu, ki bo izražala rezultate neposrednega dela in upravljal- ske funkcije delavcev. Sprejete družbene usmeritve v letih 1980—1985 zavezujejo naj- bolj odgovorne dejavnike, med njimi tudi ZK, da na osnovi stro- kovnih podlag pripravimo in iz- delamo takšen sistem delitve, ki bo motiviral delavca za boljše in kvalitetnejše gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sred- stvi. Razvijanje tega izredno po- membnega družbenoekonomske- ga odnosa mora predstavljati vzvod za uspešno uresničevanje programa gospodarske stabiliza- cije. Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka je treba v naj- večji meri upoštevati zvezni družbeni dogovor, ki ureja to f>o- dročje in vse družbene usmeri- tve, ki smo jih sprejeli v Sloveniji v minulih štirih letih. Obvezno mora biti upoštevano tisto dolo- čilo, ki govori o uporabi kazalni- kov in to dohodek na delavca, dohodek na angažirana sredstva, bruto osebni dohodek na delav- ca in akumulacija na angažirana sredstva in druge kazalnike, ki so našteti v 140. členu zakona o združenem delu. V dosedanjem dograjevanju samoupravnih splošnih aktov smo dosegli poenotenje pri ufK)- rabi obveznih kazalnikov, doda- tkov za posebne pogoje dela, na- domestilih OD in določanju skupnih izhodišč in osnov za de- litev sredstev skupne porabe de- lavcev. V OZD moramo doseči enotnost v urejanju teh nalog. Delavcem je treba prikazati vlo- go in pomen samoupravnih spo- razumov dejavnosti, ki ni v tem. da določajo že višine akontacije osebnih dohodkov, temveč je nji- hova funkcija v usmerjanju in usklajevanju nekaterih skupnih izhodišč, osnov in meril za raz- porejanje dohodka, čistega do- hodka in delitev sredstev za osebne dohodke. V strokovnih in političnih aktivnostih moramo doseči, da bodo uresničili svoje naloge tudi subjektivni dejavniki, predvsem sindikati in osnovne organizacije ZK. Pred razpravo na zborih de- lavcev morajo obvezno obravna- vati v osnovnih organizacijah ZS in ZK samoupravne splošne akte o razporejanju dohodka, čistega dohodka in delitve sredstev za OD in skupno porabo z name- nom, da se ugotovi, če je pripra- vljen predlog usklajen, kar mora biti tudi podlaga za čimboljšo razpravo na zborih delavcev. (Če bi bili to v tozdih Agisa opravili, najbrž ne bi bilo prišlo do neu- streznih sklepov in vsega ix>sle- dičnega). Komunisti v OZD in v drugih institucijah morajo predvsem da- ti poudarek razporejanju dohod- ka in čistega dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno f>orabo. Pri tem morajo izhajati iz jasno opredeljenih ci- Ijcv gospodarskega načrta in re- solucij družbenopolitičnih skup- nosti in odločno vztrajati na iz. polnitvi vseh nalog, ki izhajajo i? teh ciljev. Le s takim načinom dela in poslovanja bomo zagota- vljali realen dvig osebnih dohod- kov in tudi zadovoljevanje osta- lih skupnih in splošnih potreb delavcev. Vsi subjektivni dejavniki v OZD morajo pri pripravi in izde- lavi samoupravnih splošnih ak- tov s tega področja, potem pa tu- di v razpravi o njih, dosledno vztrajati, da bodo osebni dohod- ki delavcev, ki opravljajo najeno- stavnejša dela višji od zajamče- nih OD in glede na rezultate de- la in gosp^arjenja takšni, da bodo omogočili vsem delavcem večjo materialno in socialno var- nost. V tem smislu morajo vsi subjektivni dejavniki zahtevati od poslovodnih organov in stro- kovnih služb ofenzivnejšo poslo- vno politiko, ki bo vse to omogo- čila. Sistem delitve po delu in re- zultatih dela mora biti takšen, da bo ustrezno stimuliral delavce za dobro in kakovostno delo in re- zultate dela. Pri tem je treba de- lavcem jasno razložiti, da je lah- ko samo pridobljen dohodek in znotraj tega razpoložljivi doho- dek predmet delitve, ki se potem deli na porabo in akumulacijo. Vse napore je treba vložiti v iska- nje ustrezih kriterijev in meril za dolo^^je prispevka slehernega delavca k rezultatom dela tozd, v kateri zdru^je delTMi sekretar OS ZSH Vr raždin Foto L. Cajak« Hortikultumo društvo Ljudski vrt sredi novembra Najbolj zagnani entuzijasti, ki si že več let prizadevajo za ustanovi- tev hortikultumega društva Ptuj, so se prejšnji četrtek sicer sestali, vendar jih je bilo premalo, da bi postavili dokončne (osnovne) teme- lje društvenega delovanja. To pa še ne pomeni, da društvo ne bo zaži- velo. Dogovorili so se, da se bo to zgodilo sredi novembra letos. Dru- štvo bo združevalo vse ljubitelje cvetja in urejenega okolja. Že ime Ljudski vrt veliko pove — naj tokrat ponovno naglasimo, da bo veliko življenjskega soka porabilo za prizadevanje za boljšo ureditev tega nekoč zelo priljubljenega shajališča številnih Ptujčanov. Drugo, čemur bodo FK)svetili pozornost, je Tumiški grad, ki prav tako žalostno propada, čeprav smo si od njega nekoč v turističnem pogle- du veliko obetali. Temeljne naloge bodočega društva so podrobneje razčlenjene v če- trtem členu pravil. Na prvem mestu je skrb za čim lepšo podobo oko- lja, sledijo: skrb za vzgojo občanov in okrasno zelenje ter lepoto oko- lice, za varovanje in širitev javnih nasadov, hišno cvetje in nasade. Poleg tega bo društvo dajalo ptobudo in pomoč za lep zunanji izgled povsod tan;, kjer se z gradnjo spreminja izgled pokrajine, sodelovalo bo z organizacijami, katerih dejavnost vpliva na oblikovanje pokraji- ne, posebno skrb pa bo namenilo vzgojnemu delu z mladino in orga- nizaciji strokovnih predavanj. Pričakovati je, da se bodo v društvo včlanili vsi, ki jim ni vseeno, kako izgleda naša pokrajina danes in kakšna bo jutri. MG TEDNIK — s^P^^n^ber 1 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Prijavite se za občinsko mladinsko politično šolo! Mladi se pri delu v mladinski organizaciji večkrat srečujejo z velikimi ovirami, ki jim vzamejo precej energije in tudi volje do dela. Običajno so te ovire objektivnega značaja, saj gre predvsem za pomanjkanje prostora za delo in pomanjkanje sredstev. Večkrat gre tu- di za nerazumevanje starejših krajanov za potrebe in interese mladih, še največkrat pa je vzrok za neuspeh pri delu mladih pomanj- kanje izkušenj in znanja. Pravgotovo je rezul- tat lanske občinske mladinske politične šole (OMPS) dokazal, da mladi to obliko izobra- ževanja potrebujejo, saj je to eden od najbolj direktnih načinov za premagovanje neznanja in nabiranja izkušenj pri delu. Pa nikar se ne ustrašite naziva politična šola, kajti to je vse kaj drugega kot šola v pravem pomenu bese- de. Da pa ne bi mislili, da vam člani komisije za idejno politično delo pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj ponujajo »mačka v žaklju«, vam v kratkem opisu predstavljamo način in vse- bino dela letošnje OMPŠ. Program dela bo obsega! 18 tem, ki jih bodo slušatelji lahko spremljali od 22. oktobra do 19. decembra vsak torek in četrtek od 16. do 19. ure — to- rej po tri šolske ure z vmesnimi pavzami. V program so poleg tem, ki sestavljajo tra- dicionalni železni repertoar (organiziranost v ZSMS, prikaz dela OK ZSMS, informiranje) vključili tudi teme, ki obravnavajo aktualna vprašanja današnjega sveta, kot: sodobni po- litični terorizem, alternative — ali nam res grozi ekološki samomor?; vprašanja morale v socialistični družbi — sli so mladi danes res manj moralni?; vprašanje odnosa ZK — mladina ... Da bo OMPŠ zares nekaj posebnega, vam lahko povedo tudi imena znanih strokovnja- kov, ki so se odzvali vabili organizatorja: dr. Hubert Požarnik (alternative). Stane Cuček — avtor uspešnic o terorizmu, Danica Fink — raziskave o položaju mlade generacije, itd. Večina tem bo potekala v obliki javnih tri- bun in okroglih miz, s čimer želijo doseči aktivno sodelovanje mladih v razpravah. Po- samezne teme bodo popestrili tudi z ogledom raznih filmov (Samo iednom se ljubi — pri obravnavanju vprašanj morale in prikazo- vanj zgodovine), risank (Boom, Za boljši svet), diapozitivov, grafov, tabel.. . Obiskali pa bodo tudi mlade v tozdu Gumama, DO Sava Kranj. Da pa se ne bi srečevali samo ob »resnih« temah, bodo organizirali tudi dva zabavna večera. Tako, to je skoraj vse kar je o OMPŠ za povedati — več so prejele vse os- novne organizacije skupaj z vabili za udelež- bo. Sedaj je naloga vseh mladih iz osnovnih organizacij in mladinskih aktivov v všeh oko- ljih (v združenem delu, šolah, krajevnih skupnostih), da najde vsaj enega mladinca ali mladinko — lahko seveda tudi več — ki se je pripravljen-a vključiti v delo OMPŠ in tako s pridobljenim znanjem ter izkušnjami pomagati svojemu okolju k še boljšemu delo- vanju. Poleg vabil so mladinske organizacije prejele tudi prijavnico, za katere organizator- ji upajo, da jih bodo prejeli čimveč do 15. ok- tobra. Prijavnice lahko mladi pošljejo po po- šti, ali pa jih prinesejo tudi osebno na OK ZSMS Ptuj, Trg MDA 1 Ptuj. -OM Šola sodobnega plesa v Klubu mladih Ptuj v prejšnji številki Tednika smo pisali o plesni dejavnosti za najmlajše, tokrat pa poglejmo »kam vse to vodi«. Omenili smo, da kakšnih deset otrok že četrto sezono prihaja na naše plesne urice. Ker so bili nekateri lani že šolarji, so se jim noski kar pove- sili, ko smo jim povedali, da so pri plesu še vedno v — vrtcu. Obljubili smo jim, da bodo čez kakšno leto ali dve lahko hodili v plesno šolo. To seveda ni edini razlog, da smo našo dejavnost v Klubu mladih ambiciozno, vendar ute- meljeno poimenovali: šola so- dobnega plesa. Letos imamo v Klubu kar štiri osnovnošolske skupine, ki so diferencirane po zahtevnosti programov oziroma, prilagojene zmožnostim tečajni- kov in njihovem predhodnem znanju. Dve skupini sta zaprtega tipa, ker sta namenjeni osnovnošol- cem, ki se drugo, oziroma tretje leto vključujejo v naše delo. Obe skupini sta se spomladi izkazali z izvirnimi in kakovostnimi pro- grami na občinskem srečanju Naša beseda 85 in sta zastopali ptujsko občino tudi na področni prireditvi v Ljutomeru. Doseženo kvaliteto namerava- mo zadržati tudi v prihodnje. Za- to bomo letos ustanovili začetni- ško skupino, ki bo delala po in- tenzivnem uvajalnem programu do konca novembra, l^ato bomo otroke z izrazitimi telesnimi spo- sobnostimi (gre za gibljivost, ek- splozivnost in vzdržljivost) vklju- čili v višje letnike, ostali pa bodo nadaljevali delo po manj zahtev- nem programu. Tudi na naše stare »plesne vr- tičkarje« nismo pozabili. Letos bodo obiskovali plesno priprav- nico. Pridmžijo se jim lahko tudi začetniki. To so vsi tisti, ki hodi- jo v 1. in 2. razred osnovne šole in si že dolgo želijo plesati, ven- dar do sedaj še niso imeli prilož- nosti. Predstavimo še mentorje naših sekcij. Nevenka Gerl bo vodila starejšo skupino plesnega vrtca in 2. razred plesne šole. Sicer je učiteljica razrednega pouka v OŠ Vitomarci. Dragica Hvaleč se bo ukvarjala s plesno rekreacijo šol- skih otrok. Je študentka sloven- skega jezika na Pedagoški akade- miji. Obe sta bili pred leti aktivni plesalki v Plesni skupini T4 in želita pridobljeno znanje posre- dovati mlajšim zaljubljencem v ples. Sama bom vodila ostale skupine. Upamo, da bomo iz tako obse- žne dejavnosti čez nekaj let dobi- li v odraslo skupino lepo število plesalcev, ki bodo razen z voljo do plesanja, oboroženi tudi s so- lidno plesno tehniko. Za lažjo orientacijo staršem in otrokom zapišimo še pregleden urnik vaj: 1. PLESNA PRIPRAVNICA: vsako sredo ob 17.30 2. PLESNA ŠOLA - ZAČE- TNIKI: v petek ob 15.00 3. PLESNA ŠOLA - 2. ra- zred: v torek ob 16.00 4. PLESNA ŠOLA - 3. ra- zred: v torek in četrtek ob 18.00 Vse vaje so v Klubu mladih. S seboj prinesite telovadno opre- mo. Tudi tokrat na koncu poudari- mo, da si želimo v naših vrstah tudi fantov. Bil bi že skrajni čas, da se znebimo predsodkov, po katerih je odrski ples izključno »ženska zadeva«. Zaradi te, vča- sih že kar zoprne feminizacije je prikrajšan, na eni strani sam ples, ki se že leta vrti v začara- nem krogu vedno istih »žen- skih« tem in zato vse bolj stagni- ra. Na drugi strani so prikrajšani fantje, ki imajo, še bolj kot de- kleta, potrebo za sproščanjem te- lesne energije. V vzgojnem smi- slu pa je ples še posebno prime- ren za usmerjanje »odvečne energije«, ki jo pogosto očitamo »porednim« dečkom. Ne pozabimo, da ples ne raz- vija samo telo, ampak tudi obču- tek za prostor, za ritem, za sklad- nost gibanja. In ne nazadnje, bi- stveno vpliva na razvoj miselno- sti in ustvarjalnosti. Te lastnosti pa so potrebne tako fantom, kot dekletom. Mira Mijačevič Vaje za -telo so temelj sodobne plesne tehnike Foto: S. Strelec Financiranje razvojnih programov KS v Podravju je bil leta 1981 sklenjen družbeni dogovor o us- klajenem zagotavljanju material- ne osnove za zagotavljanje skup- nih in splošnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS na območ- ju občin Maribora, Lenarta, Or- moža, Ptuja in Slovenske Bistrice za obdobje 1981 — 85. Na podla- gi .tega dogovora je bil potem v vsaki občini sklenjen sutrezni sa- moupravni sporazum. Tako je bil tudi v občini Ptuj sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev za finan- ciranje razvojnih programov KS. Podpisniki tega sporazuma so bi- le temeljne in druge orgnaizacije združenega dela, delovne skup- nosti, skupnosti obrtnikov in drugih samostojnih poklicev, krajevne skupnosti, izvršni svet in OK SZDL Ptuj. Na podlagi ugotovitvenega sklepa je k spo- razumu pristopilo 15.508 delav- cev ali 94,34 % vseh takrat zapo- slenih v ptujski občini. Sredstva po tem sporazumu združujejo po stopnji 0,50% od osebnih dohodkov iz dohodka OZD, ugotovljenega po zaklju- čnem računu preteklega leta. Zbrana sredstva se delijo krajev- nim skupnostim od 15 do 25% po številu prebivalcev za potrebe ljudske obrambe in družbene sa- mozaščite ter druge funkcional- ne izdatke, do 30 % za vzdrževa- nje krajevnih cest — po kriteriju km cest, 35 % predstavlja znesek solidarnostnih sredstev in 20 % za obnovo mestnega jedra Ptuj. Za izvajanje določb iz spora- zuma skrbi koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja in sprem- ljanje delovanja krajevnih skup- nosti pri izvršnem svetu SO Ptuj. Po tem sporazumu je bilo v le- tošnjem letu zbranih in razdelje- nih skupaj 34,862.000 din, od te- ga 11,115.000 din namenjenih za solidarnost. Kdo je dobil ta sred- stva iz solidarnosti? Koordinacijski odbor je v skladu s programom dela soli- darnostna sredstva razdelil tako- le: KS Podlehnik je prejela 2,873.000 din za obnovo krajev- nih cest. KS Polenšak 1,723.000 din, KS heroja Lacka Rogoznica 2,010.000 din, KS Vitomarci 2,011.000 din, KS Zavrč 2,298.000 din in KS Žetale 200.000 din — vse za rekonstruk- cijo krajevnih cest. Dodatno pa je bilo razdeljeno KS Destrnik 1 milijon din solidarnostnih sred- stev za gradnjo vodovodnega omrežja. Za funkcionalne izdatke je bi- lo v letošnjem letu razdeljenih 2,104.000 din zbranih sredstev po sporazumu. Ker vsi podpisniki v letošnjem letu še niso poravnali svojih ob- veznosti po sporazumu, je koor- dinacijski odbor le-tem poslal urgenco. Vsa sredstva, ki bodo do leta še pritekla od podpisni- kov, bo koordinacijski odbor razdelil manj razvitim KS za do- končanje pomembnejših investi- cij. FF Skrb za grad v Veliki Nedelji v poročilu o delu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Or- mož je zapisano, da se pripravlja za- četek rešitve tudi za kulturno zgodo- vinski spomenik — grad v Veliki Ne- delji. Vsi, ki so prej uporabljali ta ob- jekt, tudi brezplačno, so se sedaj umaknili in za seboj pustili razvaline. Stanovanjska skupnost sama obnove ne bo zmogla, zato mora ta spomenik postati skrb vsega prebivalstva občine in širše družbene skupnosti. Zgleduje- jo se po tistih občinah, ki so s srednje- ročnim načrtom za namene revitaliza- cije starih hiš in objektov dogovorile določen odstotek iz bruto osebnega dohodka. Menijo, da bi tudi v občini Ormož mora'i ubrati to pot, s?j obno va.tako pomembnega kulturno zgo- aovinskega sporneniKa ne more hre menili le stanarin, ki so povrh še ne- ekonoms';e. p Kaj je zdravljenje in kaj rehabilitacija alkoholikov? 10. nadaljevanje Alkoholik si ne more pomagati sam, če mu drugi ne pomagajo; nihče mu ne more pomagati, če si noče pomagati sam. Marsikateri alkoholik reče: »Jaz lahko abstiniram brez zdravlje- nja in rehabilitacije. To mi uspeva že tri mesece.« Nekateri se vzdrži- jo od pitja celo leto in več. Vseeno smo vsi, ki delamo z zdravljenimi alkoholiki ali sami zdravljeni alkoholiki bolj skeptični ob taki izjavi. Namreč: Če bi alkoholik lahko sam abstiniral, brez tuje pomoči, prav gotovo ne bi zdravniki skrbeli za zdravljenje, temveč bi od njega zahtevali, da si to uredi sam. Pri rehabilitaciji zdravljenega alkoholika v klubu, ne spremljamo samo abstinence, ker je ta osnovni pogoj, daje bolnik v klubu, ampak spremembe v obnašanju zdravljenega alkoholika, v njegovi družini, na delu in drugo. Sleherni alkoholik, jih je tudi med zdravljenci v klu- bu, ki abstinirajo največ zato, ker so jih prisilili v podjetju in sami še niso dojeli bista svoje bolezni in odvisnosti, se vmejo nazaj k popiva- nju, torej recidivirajo. Dr. Rugelj v knjigi »Dolga pot« govori o treznem alkoholiku, zdravljenem alkoholiku in o rehabilitiranem alkoholiku. Trezen (suhi) alkoholik Kadar se alkoholik zaradi kateregakoli vzroka vzdrži pijače in se ne zdravi, zahteva to od njega veliko napora. Živčen je, nestrpen, pre- pirljiv, ne ve, kam bi se dal, obnaša se, kot da mu nekaj manjka. Tak- šen je zaradi občutkov krivde, tesnobe in ker je razpet med željo po alkoholni omami in zahtevo okolja, da abstinira. TREZEN ALKO- HOLIK JE ZELO NESREČNO BITJE. VE SAMO, DA NE SME PI- TI, ŽE ZDAVNAJ PA SE JE ODVADIL, KAKO NAJ UREJA SVO- JE VSAKDANJE ŽIVLJENJSKE PROBLEME, OB TEM PA ŠE NIMA NOBENIH POZITIVNIH IZKUŠENJ Z UREJANJEM TE- ŽAV, KI SO SE MU NAGRMADILE V ČASU NARAŠČANJA OD- VISNOSTI OD ALKOHOLA. Obrambne mehanizme (zanikanje, ra- cionalizacija, projekcija, fragmentacija itd.) ima v bistvu še ohranje- ne. Ker ga težijo številni problemi, jih skuša reševati tako, kot je delal, dokler je še pil. Za konflikte v družini in v službi najde svojevrstne iz- govore, nekakšne polresnice. Vedno bolj je razrvan in obupan ter pro- si za pomoč zaradi »živčnosti«. In v alkohologiji premalo izvedeni zdravniki mu predpišejo pomirila. Tako »pomirjen« naredi seveda še manj, postane nekritičen in slejkoprej seže po pijači. Zdravljeni alkoholik Obdobje treznega alkoholika hitro preide. Terapevtska skupina (v dispanzerju ali bolnišnici) mu onemogoča, da bi svoj obrambni si- stem prilagodil trenutni treznosti. Zato se vsaj v začetnem obdobju pravega zdravljenja znajde v hudih stiskah. Večina pomisli, da bi sa- movoljno zapustila bolnišnico oziroma dispanzersko skupino. Ob spodbudi članov skupine, ki imajo take težave že za sabo, svojcev in dobronamernih članov delovne skupine to krizo prebrodi, posebno še, ker že doživlja uspehe. Spoznava, da bo moč abstinirati, saj nekoč neobvladljiva želja po alkoholu postopoma pojenja. Nadaljnje zdravljenje ga opogumi še za marsikaj drugega kot za abstinenco. Tedaj bi že kar rad prenehal z zdravljenjem, saj ga je že pošteno sit. Marsikateremu zdravljenemu alkoholiku na tej stopnji osveščenosti nasedajo v dmžini in (ali) v službi. Ne spodbujajo ga več, oz. ne vztrajajo pri zahtevi, da mora brezpogojno dokončati zdra- vljenje. Zato z zdravljenjem samovoljno prekine in po naših izku- šnjah praviloma kmalu recidivira. Če pa nadaljuje z zdravljenjem, se sčasoma zavestno opredeli za rehabilitacijo. MOTIVACIJA ZA TA PROCES REHABILITACIJE NI STALNA, TEMVEČ NIHA. TAKO MOČNO LAHKO UPADE, DA SE LAHKO POKAŽEJO ZOPET STARE OBLIKE OBRAMBE VSE DO NEKDANJEGA MOTEČEGA VEDENJA. V takem prime- ru je klub tista skupina, ki mu z analizo njegovega vedenja in z ustre- zno pomočjo omogoči, da uvidi svoje motnje, ter ga spodbudi, da spremeni obnašanje. ZA ZDRAVLJENEGA ALKOHOLIKA JE TOREJ ZNAČIL- NO, DA JE DALJ ČASA TREZEN, DA JE USPEŠNO KONČAL SKUPINSKO ZDRAVLJENJE V BOLNIŠNICI ALI DISPANZER- JU, DA JE S SVOJCI AKTIVNO VKLJUČEN V KLUB ZDRA- VLJENIH ALKOHOLIKOV. KAŽE ČEDALJE VEČJO OSEBNO- STNO UREJENOST, PRIPRAVLJEN JE POMAGATI DRUGIM, GOJI REALNO SAMOSPOŠTOVANJE, OPREDEUUJE SE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE IN SI PRIZADEVA, DA POSTOPOMA NA- DOKNADI TISTO, KAR JE V ČASU ALKOHOLIZMA ZAMU- DIL NA VSEH PODROČJIH ČLOVEKOVEGA UDEJSTVOVA- NJA. Rehabilitirani zdravljeni alkoholik Kot rehabilitiranega zdravljenega alkoholika opredeljujemo ti- stega nekdanjega alkoholika, ki abstinira nad pet let in ki je dosegel vzorno usklajenost družinskih (zakonskih) odnosov, ter se je v druž- benem pa tudi v poklicnem in kulturnem pogledu spet uveljavil vsaj tako, kot njegovi povprečni vrstniki, ki niso bili alkoholiki. Pri teh zdravljencih, članih klubov zdravljenih alkoholikov in pri tistih, ki se petletni abstinenci približujejo, ugotavljamo, da so uspeli predvsem zato, ker so se zakonci spet vzljubili. To je v določenem smislu dokaz za rehabilitacijo, po vsej verjetnosti pa tudi pogoj zanjo. V klubu Ptuj imamo sedaj osemnajst zdravljencev z nad triletno abstinenco (od tega devet nad pet let) dvajset zdravljencev med trime- sečno in triletno abstinenco, ter deset vpisnih članov. Vsi skupaj se borijo za spremembe, ki se pri mnogih odražajo. Torej ne samo absti- nenca. ABSTINENCA IN REHABILITACIJA JE PRAVA POT! Dr. Z. I. Pred ustanovitvijo sklada stavbnih zemljišč Lansko leto je bil sprejet republiški zakon o stavbnih zemljiščih, ki nalaga občinskim skupščinam, da najkasneje do konca letošnjega leta ustanovijo sklade stavbnih zemljišč. Osnovna naloga sklada je pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganje s stavbnimi zemljišči, urejanje stavbnih zemljišč in upravljanje z denar- nimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zem- ljišč. Izvršni svet SO Ptuj je na zadnji seji že sprejel besedilo osnutka odloka, ki ga je pripravil občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Ta komite bo z odlokom tudi zadolžen, da izvede priprave za konstituiranje Sklada in njegov vpis v sodni register. O osnutku odloka bodo sklepali zbori občinske skupščine na seji v okto- bru. Občinska skupščina bo tudi potrjevala letni program nalog skla- da. njegov finančni načrt in zakjjučni račun. Z ustanovitvijo tega skla- da bo tudi prenehala i delom Enota za upravljanje m razpola;.ianje s stavbnimi zemljišči pri Samoupravni kom.unalni skupnosti občine F*tuj. Sklad prevzame tudi delavce, ki so opravljali dela in naloge za to-enoto. FF 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 26. september 1985 - TEHNIK Dober den, fsoki den, jutri pa z Mico na veselico gren, duma se boma najela no napila, tam pa samo veselila ... V naši vesi mamo na- mreč gasilsko veselico, radi bi kupili novo šprico, da bi lehko vsoki ogenj pogasili no potli še kokšni špricar spili . . . Vete, tudi jaz sen član gasilskega društva. To je v naši vesi najbolj množična, pa tudi najbolj pridna organizacija. Najpret mamo vaje na športnem igrišči, potli pa še v gostilni. Pogasimo vse — ogenj no žejo. Z udarniškim delom smo si zgrodili novi dumek, ki je zdaj naš ponos. Delamo kak črvi no niše ne pita za nibeno plačilo. Zidarijo, švasarijo, malarijo no vse druge mantrarije smo sami naredili. Naši krajoni so nan les no drugi materiol odstopili, pa še delat so nam prišli pomogat. Saj vete kak provi pregovor: V slogi je moč, vsi na pomoč! Gasilci smo resen ena fajn druščina. Od družbe malo dobimo, no dosti vrnemo. Sveti Florjon je naš zaščitnik. Saj vete to je tisti, ki z žehtaron vodo na ogenj polevle. Na našen Suhen bregi pa je tudi voda problem. Mlake so največkrot prozne, pritisk v vodovodi je tak mali kak, da bi moški lula, avto cisterne za vodo pa še nesmo uspeli kupiti. To je še naša vdka želja. Za našega soseda Juža je najbolj popularna tista pesmica: »Se nikol se nismo tak smejal, kak kdo bajta je gorela, so ščurki v luft skakal in repke v rit tiščal...« Ja, malo heca pa te tudi more biti v resnih cajtih. Moren van povedati, da si je sosid Juža kupa tisti avto Jugo, ki neje za dugo. Najbrž ga zato vsoke tri mesce v Crveni zastavi za 25 procentov podražijo. V cajtngah sen šteja no no tele-viziji gleda, ke je toti Jugo v Ameriki zlo popolarna zadeva no ga starši otrokom za igračkanje kupuvljejo. Lehko je Amerikancom, če je to za njih najbolj poceni avto, težko pa Jugoslovanom za biciklovim volanom. Zato pa je zdaj tak popularna tista rima: Vsi na kolo za zdravo telo. Moj pre- vozni prijatelj TGS (tepec — guraj — sam) je že skoro tejko star kak jaz pa je še stalno v dobri formi. Boj mu pogonjan pedole, boj leti. Pa še bencina ali pa nafte ne toči. Samo liter Švica na 100 kilometrov. Srečno! VAŠ ZAŠVICANI LUJZ! Ormoški šolarji na sejmu obrti Prejšnji teden so učenci osmih razredov osnovnih šol z območja ormoške občine obiskali Celje in si ogledali sejem obrti. Pohvale vredno je dejstvo, da je prevoz učencev z avtobusi plačalo Združenje samostojnih obrtnikov občine Or- mož. To naj bi bila spodbuda mladim, ki se bodo po končani osemletki prihod- njo pomlad odločali za poklice, da se jih čim več odloči za poklice s področja obrti. Navdušenje učencev nad sejmom obrti daje slutiti, daje bilo plačilo pre- \ oza dobra naložba. ---—--^ Sosed Imam takega soseda, da skozi daljnogled gleda, da bi lahko nastavil zanko, rad razrešil bi zapleteno uganko. On se res na vse spozna, po vseh pisarnah je doma, od advokata do sanitarnega. Preljubi sosedi, ne bodite tako črnogledi, da vam ne bo hudo, s tega sveta jemati slovo. Takrat bo za spravo prepozno. Albina 20. JUBILEJNI POHOD, 100 ŽENSK NA TRIGLAV TRENUTKI PRED ODHODOM Vsako leto berem Teleksovo vabilo na Triglav. Prijavljenke vedno žrebajo. Takšna sreča me- ni ne more biti nikoli naklonje- na, sem vsakikrat znova živela v prepričanju. Nisem se upala pri- javiti, da se ne bi misli uresničile. Lani v decembru pa sem do- končno razčistila še s tovrstnimi dvomi, ki ga okolje sadi in vztrajno neguje v posameznikih; ti okrog mene so še pravi dvom- ljivci; neprestano mi dopovedu- jejo, da življenje ni cvetoče, da ga ne gledam stvarno. In da bi jih še naprej poslušala? Da bi jim še naprej verjela? Bi 6. sep- tembra ostala doma, ker si še vedno ne hi upala poskusiti iz- zvati srečo. Odslej bom verjela sebi, postala bom tisto kar ho- čem. Vesela sem, da sem spet takšna kot sem bila pri triindvaj- setih, svobodna in polna zaupa- nja v ljudi okrog sebe. Letos, ko sem v Teleksu pono- vno zagledala prijavnico, sem jo izpolnila, še za trenutek nisem podvomila v uspeh. »Morebiti sploh ne žrebajo,« serri razmiš- ljala, »kaj če izbirajo, gotovo iz- birajo,« sem si dopovedovala, »izbrali me bodo, samo pripisati moram na dopisnico svoje pla- ninske podvige.« Dobila sem dopis. Iz njega sem najprej potegnila nakaznico, šele spremni dopis mi je razjasnil kaj pomeni, prijavo sem morala potrditi še s plačilom. »Izžreba- na? Ne to ne more biti res! Iz- brana sem! Ne! Izžrebana sem? Prvič v življenju? Med sedemsto- timi? Od kod dvomi, saj sem raz- čistila s poslednjimi že lani. Tre- nutek! Ne dvomim več! Verja- mem, izžrebana sem!« V četrtek sem dobila sporoči- lo, v petek povem sodelavcem; kar me je vzradostilo. In spet ti presneti dvomi, ki tako radi uni- čujejo medsebojno zaupanje in razumevanje. Komaj sem se jih znebila, že spet dopuščam, da jih vame vnaša Zvonka: »Ne, ne verjamem, da sva bili žrebani,« se ustavi ob meni v sprejemni pisarni. »Izbrali so me, ker sem na prijavnico napi- sala, da opravljam poklic goz- darskega inženirja, delo terenca. Kaj si ti napisala?« V trenutku se zberem, »svoj poklic«, kratko odgovorim, ostalo zamolčim. »Torej je res«, dvom vrta vame, »izbirali so.« Kar žalostna posta- nem. Lepše je biti izžreban in osrečujoče zveni. »Zdravstveno se izredno slabo počutim,« jo skozi meglo zamiš- Ijenosti slišim, »zadnja leta si redno lomim roke ali noge, pa tudi hrbtenico imam zanič. Na Triglav moram priti,« je odlo- čna, oči ji kar žarijo, ko izreče ime najvišjega vrha Jugoslavije, »pa mi je vseeno, če prilezem ali me privlečejo nanj,« trenutek poln dvoma me kar zaboli in strese iz zamaknjenosti. »Morem ga doživeti, edino in poslednjo možnost imam, da postanem ,ta- prava' Slovenka, ki ne sme umre- ti prej, preden ni osvojila njegov vrh.« Svojo drzno odločitev opravičuje: »Kdo ve kako bo na- slednje leto koliko mi bo ostalo še poguma, ki mi ga letos razjeda slabo počutje!« Njena želja, ki vnjej kar vre vrstoletno hrepene- nje, nas je zasvojila, premočno je bila prepojena z ljubeznijo do očaka, da bi jo kdo sploh upal pogledati očitajoče. POKLJUKA IN RUDNO PO- UE V Šport hotelu na Pokljuki smo imele spoznavni večer. Rah- lo je rosilo. Z mislijo sem bila v Ptuju, na šestnajstem festivalu domače zabavne glasbe: »Kaj mislite Zvonka, dežuje pri nas!« Hitro me potolaži: »Do nas še deževje ni prišlo!« Naslednje jutro pri zajtrku, se je Zvonki izredno mudilo na av- tobus, ki nas je pripeljal do Rud- nega polja. Čeprav v planinah nikoli ne hitim, sem ji sledila. Razumela sem, težave so jo pre- ganjale, z njimi ni hotela nikogar obremenjevati, ni hotela trgati vrste. Ko smo izstopile, je megle- no jutro rosilo, nekatere so misli- le da dežuje. Vrsta se je hitro začela vzpe- njati navkreber po markirani gozdni poti. Začudeno sem mi- slila: »Kaj hočejo nocoj Toneta Sazonova vse ženske napiti? Vsa- ka, ki ga prehiti, bo kaznovana. Plačati bo morala liter vina. Vi- deti je, da tekmujejo druga z dru- go, katera bo ga večkrat prehite- la!« Vrsta je bila že krepko raztr- gana, nobene ženske nisem vide- la pred seboj, začele smo hiteti, da bi jo kar se da najhitreje zakr- pale. Pa tako bujna narava, ki je nismo imele časa opazovati. Zvonko je skrbelo: »Ali bom sploh zmogla? Kje so vodniki? Nobenega ne vidim! Pa je bilo rečeno, da se nam ne sme nika- mor muditi. Zdaj pa se jim naj- bolj mudi!« Obrnem se k njej: »Pa je res čudno, da so vsi spre- daj.« Zvonka me gleda zaskrblje- no: »Kaka organizacija je to?« Tabla nas je opozorila, da smo že na ožjem območju na meji Triglavskega narodnega parka. Končno smo le ujele rep vrste. »Ja pa kam se vam tako mudi? Ženske počasi, v planinah se vam ne sme muditi, v hitri hoji ne morete uživati, preveč izmu- či!« Pa me sploh niso poslušale. Hitele so, kakor da se bojijo, da bodo zamudile zadnji vlak. »V skrbeh sem zaradi noge, če me bo danes začela boleti, jutri ne bom sposobna nadaljevati poti!« Kaj naj ji rečem, da jo pomirim: »Zvonka, jutri boste še veliko bolj pri močeh kot ste danes, gorski zrak dela čudeže, verjemi- te mi, imeli boste moči še za iz- voz!« Si prizadevam, da nape- tost v njej pomirim. Na vrhu pre- laza se je končno začela vrsta go- stiti v skupino. Erika ZUPANČIČ Nadaljevanje prihodnjič Preznojena oblačila od dolge poti do koče Planike pod Triglavom, so si ženske nastavile soncu, da jih je posušilo. Foto: Joco Žnidaršič Po težkem delu v gozdu tudi nekaj razvedrila že od nekdaj je znano, da je delovnemu človeku po težkem delu, kar še zlasti velja za gozdne delavce, saj je njihova »tovarna« poleti in pozimi pod nebesnim svodom in so izpostavljeni dežju, snegu, vetru pa tudi močni son- čni pripeki, potreben počitek, razvedrilo ali kot radi pravimo, da je delovnemu človeku potreb- na rekreacija. Samoupravni organi so skupaj z organizacijo sindikata Gozdne- ga gospodarstva Maribor Te- meljne organizacije kooperantov na Ptuju, enako kot prejšnja leta, orgnaizirali 3-dnevni izlet s ci- ljem, da preživijo nekaj prijetnih ur v njihovem počitniškem domu v Crikvenici. Naj zapišemo, da gozdarji znajo svoj počitniški dom do kraja izkoristiti, kajti, ko je glavne turistične sezone ko- nec, se tu izmenja več skupin de- lovnih ljudi iz posamezih TOZD-ov m TOK-ov, nekoč smo dejali — gozdnih obratov, ki v počitniškem domu preživijo dva ali tri dni, neredko tudi z najbliž- njimi svojci. Svoje potovanje so gozdarji hkrati izkoristili se za ogled obr- tniškega sejma v Celju m Škoc- janskih jam pri Divači. Tako so sele proti večeru prispeli v Cri- kvenico. Naslednje jutro so si z avtobusom popeljali prek Tito- vega mostu na otok Krk in si tu pooliže ogledali mesto Trstenik. Ob povratku v Crikvenico so se najbolj korajžni še kopali in ugo- tavljali, da je naše Jadranko morje najbolj stabilizacijsko na- ravnano, kajti ni nič boli slano kot je bilo prejšnja leta, da o ce- nah in sploh naši inflaciji ne iz- gubljamo besed. Zvečer je bilo družabno srečanje, zdruzeno s plesom in igrami, ki je trajalo pozno v noč. Naslednji — tretji dan so se takoj po kosilu odpeljali prek Gorskega Kotarja na ogled za- grebškega velesejma. \lnogi so bili na tej svetovno znani razsta- vi iz vsega sveta, prvič. Žal je bi- lo premalo časa, da bi si lahko ogledali vse paviljone in se tako seznanili z dosežki, zlasti s hi- trim razvojem svetovne industri- je. Nekateri smo si lahko ogleda- li tudi toliko opevani JUGO av- to, ki ea Crvena zastava izvaža v Ameriko. Verjemite, nič kaj po- sebnega nismo videli na njem. Kot vemo, dobi CZ za avto 2000 ameriških dolarjev; to je 600.000 dinarjev. Ameriški kupec pa mo- ra zanj odšteti 3900 dolarjev. Bojda je to na ameriškem tržišču najcenejše vozilo na štirih kole- sih. Kako pa bodo zahtevni Američani z njim zadovoljni, bo pokazal čas. Morda še samo po- datek, da na letošnjem že 76 mednarodnem zagrebškem vele- sejmu razstavlja 2315 razstavljav- cev iz 66 držav sveta in Jugosla- vije. Za vse udeležence je bil izlet na morje ne samo sprostitev, am- pak je bil tudi koristen, kajti gledali so si kar dva sejma; v Celju in Zagrebu, ogledali Škoc- janske jame, se (nekateri) celo "kopali v morju. In ne nazadnje, spoznali so kar precejšen del na- še ožje domovine, saj so prevozi- li blizu 800 kilometrov poti. Ve- lja tu^ zapisati, da je direktor Tone Žagar, ki je bil nkrati tudi vodja potovanja med vožnjo po- jasnjeval posebne značilnosti krajev, skozi katere jih je vodila pot s poudarkom na specifično- sti gozdpv, pa tudi o zanimivih klimatskih razmerah, ki zlasti vladajo na območju Gorskega Kotarja. Ker je bilo vreme vse tri dni iz- leta kot naročeno, se pravi, da je bilo sončno, bo brez dvoma vsem udeležencem ostalo to v le- pem spominu. Prepričan sem, da so gozdarji že naslednji delovni dan še z večjim elanom poprijeli za motorne zage, sekire m drugo gozdarsko orodje in upamo, da bo naslednje leto tudi tako, le da se bodo podali na izlet po drugi poti, novim doživljanjem napro- ti. besedilo in slika: franjo hovnik Gozdarji-udeleženci tridnevnega izleta po naši lepi domovini. TEDNIK - september 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 pelovalni doseg slovenščine v Jugoslaviji »v pismu prilagam dopis, ki ga je predsednik RS SOUR Iskra noslai predsednikom DS v TOZD-ih iskre. V zvezi s tem vprašujem: j Ali je res treba dopise v Beograd pošiljati v srbohrvaščini, tudi ko gre le za formalno pooblastilo? 2. Ali se smejo spreminjati uradni slovenski) nazivi naših OZD-ov? Kaj se tukaj ne kaže zopet tista slo- venska lastnost, ki jo je Cankar na kratko označil s »HLAPCI« ...? 1 Kaj je z nedoslednostmi kot RS — DS, SOZD — SOUR, KPO — RS, do - RO RO ISKRA ... DO Telematika) itd.? - S tovariški- pii pozdravi, J. L., Ljubljana.« V prilogi res beremo: »Radnički savet SOUR Iskra na svom 8. redovnom zasedanju dana ... doneo je: OVLAS TENJE za druga Sre- čka Z., oec. sektora ...« Gotovo ni nobenega razloga za to, da pooblastila za nastope slo- venskih zastopnikov zunaj Slovenije ne bi mogla biti v slovenščini, f^emaren odnos se skriva v mešanju kratičnih slovenskih in srbohrva- jlcih poimenovanj. Kakor da si pisci pod tem ničesar ne predstavljajo. Ze večkrat smo povedali, da je slovenščina po zakonu s srbohr- vaščino enakopravna, v praksi pa je srbohrvaščina dejansko na več področjih v prednosti. Tudi v tem konkretnem primeru. Pred štirimi leti smo že opozarjali na podobne primere, pa — kakor vidimo iz na- šega dopisa — brez uspeha. Seveda Iskro zaradi take jezikovne prak- se lahko le grajamo. Vendar krivda ni le pri njej. Načela o enakoprav- nosti jezikov niso znali izpeljati niti nasi zvezni delegati pri svojem delovanju v zveznih ustanovah, s čimer so ustvarili jezikovni vedenj- ski vzorec tudi za podjetja, kakršno je Iskra. Rešitev za te težave vidimo samo v tem, da tudi srbohrvaško go- voreči v takih ustanovah dosežejo pasivno obvladanje slovenščine in makedonščine. To doseči bi bilo veiiko lažje, kakor se na splošno mi- sli; v glavnem manjka le dobre volje. Kultura jezikovnega ravnanja itna torej na tem področju še izredne možnosti razvoja. — Hlapčev- stvu smo se od Cankarja sem nekoliko že odmaknili, vendar še zdaleč ne toliko, da bi glede tega lahko hodili po svetu čisto vzravnani. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu- bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Pionirska konferenca bo 4. oktobra Prvi mesec šolskega leta 1985/86 bo kmalu mimo, v redovalnicah so že tu- di prve ocene — skratka začetne težave smo nekako prebrodili — tudi prvošoi- čki, ki se nekaj časa kar niso mogli odvaditi, da šola ni vrtec, da je potrebno po- slušati in pisati naloge. Tako je povsod zamenjalo igro in počitniško brezskrb nost delo in vrsta izvenšolskih aktivnosti ter nalog v mladinski in pionirski or- ganizaciji. Prav pred slednjo jih bo te dni največ, saj je takorekoč pred vrati 29. sep- tember — DAN PIONIRJEV z njim pa tudi pionirske konference s pregledom opravljenega dela v preteklem šolskem letu in programi aktivnosti v letu, ki se je šele začelo. Občinska pionirska konferenca bo 4. oktobra ob deseti uri v srednješol- skem centru v Ptuju, ki si ga bodo delegati iz pionirskih odredov tudi ogledali. mš Prvi jesenski dan v enotah ptujskega Vzgojnovarstvenega zavoda je proslavljanje prvega je- senskega dne postalo tradicija. Otroci zapojejo pesmi o jeseni, tovarišice zaigra- jo na harmoniko, potem pa se pogovorijo o tem lepem letnem času, ko nas na- rava obdari s svojimi sadovi. Najbolj prijetno je ob koncu »učne« ure, ko se lahko otroci posladkajo s sladkimi slivami, hruškami, jabolki in grozdjem. Obe- nem pa se že veselijo kostanjevega piknika, ki ga vsako leto pripravijo skupaj s tovarišicami. D V enoti Med vrti 2 so pripravili jesensko ikebano, polno dobrot iz sadov- njakov, vinogradov in njiv (foto M. Ozmec) Rudi Šeligo: Ana (oo^tuje siovenskc^^^^^^^^^^ v torek, 1. oktobra, bo na Ptu- ju gostovalo Slovensko mladin- sko gledališče iz Ljubljane, to- krat s Šeligovo dramo ANA. To je ena najuspešnejših predstav SMG ob Ujetnikih svobode in seveda Missa in A minor, s kate- ro so uspešno gostovali tudi v Londonu. Dogajanje v drami Ana je po- stavljeno v Sovjetsko zvezo r v ta- borišča, kjer so bili ljudje, ki so bili obdolženi kontrarevolucio- narne dejavnosti. Med njimi je bilo tudi veliko Jugoslovanov. Nanje so izvajali različne priti- ske (fizične in psihične). Nekaj tAlomkov iz drame bo najboljša iiustracija: ANA: Vseeno ti ne privoščim vseh teh poti... ilegalnega prehoda čez mejo z dvema otrokoma, čakanja na zveze, javk, gesel, novih imen, zmeraj novih potnih listov . .. Nič ne več, Andruša! Ti si se začel za- vedati sveta, ko je bila revolu- cija že opravljena. Ne moreš vedeti za pekel pred njo, ne predstavljaš si muk, gnusa sve- ta, v katerem se človeštvo bori vsaj za enostavno življenjsko reprodukcijo ... Veličina Ok- tobra je vidna samo iz nižin in blata uklenjenih! MAJOR: Kuš, izdajalka! Da mi ne zineš več njegovega imena! Ne zaslužiš si! Ne maži ga s svojim trockističnim blatom! On je čist in naš!. . .Vsi tvoji napori, hinavske materinske solze, da bi ga odvrnila od ve- like stvari komunizma, od Ok- tobra, ti niso uspeli!...... Kliči si na pomoč onega, huli- gana, ki si ga skrivala in ki te je vreden! Deri se — Veljko, Veljko!... Pa še ta kriminalec in morilec je manj pokvarjen. kot si ti, lakaj buržoazije, izda- jalka! Milena Zupančič je za vlogo Ane dobila številna priznanja in nagrade; ob njej pa imata po- membni vlogi še Radko Polič in Miodrag Krivokapič. Delo je re- žiral Dušan Jovanovič. Predstava bo v športni dvorani Mladika. Vstopnice bodo v predprodaji v gledališču (pisarna računovod- stva ZKO — vhod z Murkove ulice). Predstava je izven abon- maja. B. B. G. ANA: Milena Zupančič IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Janu Oeltjenu je bila name- njena velika in trdna kmetija v Jaderbergu, saj je bil najstarejši od otrok. A je kmetovanje prepu- stil bratu in odšel v Hannover študirat arhitekturo. Po enem le- tu je ugotovil, da mu je slikanje bližje. Leta 1901 se je preselil v Berlin in se vpisal na akademijo. Profesor Fraz Lippisch ga je seznanil z izročilom Hansa von Mareesa, nemškega slikarja, ki je ži- vel in delal v Italiji in ga je Nemčija odkrila šele po njegovi smrti. Mlada generacija je na njem cenila predvsem odmik od naturalizma. Tudi Oeltjen je bil med Mareesovimi občudovalci in vzornikov vpliv je čutiti v vsem Oeltjenovem zgodnjem opusu. Po štirih letih šolanja v Beriinu se je Oeltjen preselil v Miinchen in tam do leta 1908 delal v Lehr und Versuch Aletiers fiir angewandte und freie Kunst. Vzgajala sta ga Herman Obrist in Wilhelm von Depschitz. V Miinchnu so na mladega slikarja naredili velik vtis Ce- zanne in neoimpresionisti. Še vedno pa je bila Italija dežela, kjer je na več potovanjih skušal podoživeti Hansa von Mareesa. V Italiji je študiral tudi renesančne umetnike in na otoku Ischia je leta 1910 sre- čal Elso Kasimir, s katero se je poročil čez leto dni. Oeltjen je v tem času veliko potoval. Bil je v Hercegovini in Dal- maciji, v skandinavskih deželah, Italiji, v Lyonu in Parizu. Povsod je risal, največ krajine, v letu 1910 pa je nastal prvi grafični ciklus z na- slovom Romanje, postavljeno v italijansko pokrajino. Marjeta Ciglenečki Jan Oeltjen: Krajina — Lago di Bolsena, risba z barvnimi svinčniki, 1903. Risba je iz Oeltjenove popotne skicirke, ki je nastala, ko je še kot študent potoval po Italiji. Hrani jo Pokrajinski muzej Ptuj (inv. štev. G 1045 s). Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka Pokrajinskega muze- ja Ptuj štev. F 1684. Foto Mišo Koltak 1982. Razstava tapiserij in makramejev v četrtek, 12. septembra so v restavraciji hotela Poetovio odprli razstavo tapiserij in ma- kramejev Albina Sica, samouka iz Muzejskega trga 1 v Ptuju. Na ogled bo do 13. oktobra, zajema pa 15 tapiserij in 11 makramejev. Izdelke odlikuje lepa izdelava in barvna raznolikost. Šic izdeluje tapiserije in ma- krameje že osem let, pred enim letom pa se je odločil tudi za po- poldansko obrt. Dela po naroči- lu. Zanimivo je tudi, da je polo- vica razstavljenih izdelkov že prodanih. To je njegova prva sa- mostojna razstava, pokrovitelj- stvo pa je prevzelo Turistično društvo rtuj. Sicer pa v hotelu obljubljajo. da to ni zadnja razstava v tem le- tu in da se lahko nadejamo še ve- čim kulturnim dogodkom, raču- najoč tudi na predstave Borštni- kovega srečanja. MG Del razstavljenih tapiserij v restavraciji hotela Poetovio Foto: M. Ozmec 16. nadaljevanje »Vem, da mi nekateri ne verjamete«, je povzdignil glas Mirko Centrih, »toda danes ima oblast ljudstvo, narod, ki si bo sam s svoji- "li rokami ustvarjal lepšo prihodnjost. Glejte, podjetja imajo v rokah delavci, ti delavci bodo delali za ljudstvo, ne več za gospodo, ki si je Prisvajala viške njihovega dela. Vi boste delali zanje, da bodo imeli hrano, oni bodo delali za vas, da boste tudi vi v teh hribih boljše žive- li- Ne še letos, morda niti ne čez dve leti, čez pet let pa primojduš prav gotovo!« Potem je prešel na volitve in nekako takole nadaljeval: »Danesi- nia narod, to sta delavec in kmet, oblast v svojih rokah, te oblasti si ne nikoli pustil iztrgati iz rok. Ce hočemo to zagotoviti, potem morajo 'judje sami to oblast tudi izvoliti. Zakaj vsega ljudje sami ne morejo ji^ejati, zato si morajo izvoliti svoje predstavnike, ki bodo stvari ureja- tako, kot jim bodo ljudje naročili in ljudem bodo morah tudi sproti Poročati o svojem delu. Ce si z njihovim delom ne bodo zadovoljni, J'h bodo odpoklican in izvolili druge. Toda poskrbeti moramo, da bo- ^o izvolili najboljše, resnično take, ki bodo delali po vaši volji, to je ^olji ljudstva in vam jih ne bo treba razreševati, ampak jih boste na Prihodnjih volitvah znova izvolili. Ocenjevali jih boste na zborih vo- dičev, to je na takšnih sestankih kot je danes ta tukaj. Zbor volilcev je "ajvišji ljudski pariament in vaši izvoljeni predstavniki bodo morah Polagati račune pred tem parlamentom ...« »Tovariš, tovariš! Ne zameri, da ti segam v besedo. Rad bi ti sa- ■Jo predlagal v imenu totega pariamenta, da bi bil bolj kratek pa da '^mprej opravimo tisto zavoljo česar smo se zbrali«, je posegel vmes ?®kretar Martin. Toda Mirko se ni dal zmesti, povedal je misel do kra- in potem prešel na najpomembnejši del zbora volilcev. PREPROSTO IN ENOSTAVNO »Predlaganje in potrjevanje kandidatov za predsednika, tajnika in odbornike krajevnega narodnoosvobodilnega odbora in delegata za okrajni narodnoosvobodilni odbor« — je nadaljeval tov. Centrih »to je najpomembnejši in najodgovornejši trenutek.« Potem je Nace obrazložil, da si bo tovariš Mirko vse predloge skrbno zapisal, da bodo lahko na okraju natisnili kandidatne liste za volitve, ki bodo v nedeljo 5. avgusta. Mirko je za tem obrazložil celo- tni volilni postopek in predlagal, da lahko za vsako funkcijo predla- gajo več kandidatov, na neposrednih volitvah pa bodo ljudje odloča- li, komu bolj zaupajo. Po teh uvodih so prešli na neposredno predlaganje kandidatov. »Najprej za predsednika« je predlagal Nace. »Kar ti bodi, saj si o vsem najbolj poučen«, je rekel sekretar Martin. »Ne, tovariš Nace je predviden za delegata v okrajni narodnoos- vobodilni odbor, zato ne more biti predsednik« je pojasnil tov. Mirko in predlagal, da med kandidati za predsednika najprej pretresejo se- danjega sekretarja OF. »Ali ste za njega?« je vprašal ljudi. »Smo!« je zavpilo nekaj glasov. »Ne ljudje, jaz sem že povedal, da nisem ustvarjen za predstavni- ka oblasti« seje začel odločno braniti Martin in pribil, da funkcije ne sprejme, saj bi že sekretarstvo OF predal, če ne bi bili tik pred volitva- mi. Predlagal je za predsednika soseda Jokla. »Kdo je ta Jokl? se je zanimal Mirko in je posebej želel vedeti, če je bil borec. »Borec sicer ni bil, pomagal pa je partizanom in bil je zaprt v la- gerju v Strnišču« je pojasnil Nace. »Seveda, zato ker so Nemci našli v kadi pet svinjskih tac, dovo- ljenje za zakol pa je imel samo za eno svinjo«, se je oglasil jezični Pol- dek, ki je stvari vedno rad obračal na šalo. Med tistimi, ki so se šali glasno zasmejali, je bil tudi sam prizade- ti Jakob, ki so ga po domače klicali Jokl. Pojasnil je, da je po eni stra- ni še sreča, ker mu Nemci niso mogli drugega dokazati kot črni zakol, če bi pa bili vedeli, da so ostale tri svinjske noge in tisto, kar so nosile pojedli partizani, potem bi ga bili zagotovo ustrelili. »Svinje švabske« je še dodal in krepko pljunil. »Dober bo za predsednika« je glasno ugotovil Mirko in ga vpisal kot prvega kandidata. Potem so še določili drugega kandidata za predsednika, ki je bil borec v Sercerjevi brigadi in že demobiliziran. Za tajnika so predlagali Franca Voduška, ki je bil tudi nekaj časa borec v Tomšičevi brigadi. »Ja, pa še podpisati se zna!« je spet bleknil Poldek. Za drugega kandidata za tajnika pa so predlagali mladinko Ma- rijo, ki je bila predsednica LMS. »Toto bi pa jaz že nocoj volil« je iz ozadja rekel eden od moških volilcev. Tako so za najpomembnejše funkcije že imeli kandidate. Sogla- šali so, da je dovolj, če sta za vsako funkcijo po dva kandidata. Po enakem postopku so še potem izbrali deset kandidatov za pet odbor- nikov v krajevnem narodnoosvobodilnem odboru. S tem so bolj na hitro končali z zborom, saj se je tovarišema Mir- kotu in Nacetu mudilo v Marinjo vas, kjer je bil sklican zbor volilcev za krajevni odbor Nadole. Zbor v Nadolah je bil tudi pod lipo pri Potočnikovih. V tem kra- jevnem odboru je bilo 55 hišnih številk, na zbor pa je prišlo čez 80 lju- di. Sklican je bil za ob osmih zvečer, ura je bila že pol devetih, aktivi- stov pa še od nikoder. Zato je sekretar Simon načel razpravo o popra- vilu dveh brvi. Delo bi opravili udarniško, le kmetoma, ki bosta pri- spevala kostanjeva debla, bo treba dati par stotakov. Dogovorili so se, da naj sekretar pri delitvi živilskih nakaznic pobere najmanj po 10 din od vsake družine, večji kmetje pa naj prispevajo več. Končno sta Mirko Centrih in Nace le prišla. Začelo se je podob- no kot prej na Potnem vrhu. Razlika je bila le v tem, da je na Potnem vrhu mesto zborovanja razsvetljevalo zahajajoče sonce, tukaj pa pol- na luna. Pri mizi pod lipo pa je bilo zaradi sence precej temno. Zato je gospodinja Anika prinesla petrolejko. »Zato pa mi boste morali da- ti nakaznico za pol litra petroleja več« je v šali rekla sekretarju Simo- nu. Tudi tu je tovariš Mirko ognjevito govoril, in zopet za primojduš obljubil, da bo čez nekaj let tudi po teh bregovih svetila elektrika in tekla voda iz vodovodnih pip. »Tisto zavoljo elektrike vam verjamem« se je oglasil Fronč, »saj že zdaj sveti po teh bregih elektrika, kadar udarja strela. Tisto z vodo iz pipe pa pri nas ne bo šlo. To je že pred vojsko preizkusil Jurij Bu- ka, naj mu bo mir božji, Nemci so ga lansko jesen ustrelili. Ta Juri Buka je bil revež in je beračil daleč na okrog. Iz enega takih obhodov je prinesel staro vodovodno pipo. Doma je izvrtal luknjo v steno, jo vtaknil vanjo in odvri ... Potem pa se je čudil, kak pri hudirju je v Marprugi tekla voda iz tote pipe, pri nas pa noče.« Mirko je nekoliko jezno pripomnil, da se moramo najprej pogo- voriti o resnih stvareh, šale pa si lahko pripovedujemo po sestanku. Nace pa mu je pred vsemi pojasnil, da ima ta šala resnično ozadje. Revež, ki so mu tisti pripetljaj z vodovodno pipo pripisovali, je lan- sko jesen umrl zadet od nemških krogel. Na poti domov ga je hotela ustaviti patrulja hajkajočih Nemcev. Bil je naglušen, ni slišal, pa so ga pokosili. Pozneje so mrtvega fotografirali, češ, da je »pravi bandit«. Po tem vmesnem odlomku, ki pa ni škodoval uradnemu delu, so z zborom nadaljevali. Se nadaljuje 8 - NAŠI DOPISNIKI 26. september 1985 — TEDNIK Ali ne spada na odpad? Stanovalci iz Kvedrove 5 v F*tuju se pritožujejo, da ima eden od stanovalcev svojo Škodo že dve leti parkirano pred vhodom. Avtomo- bila ne uporablja in že razpada, kazi okolje, služi otrokom kot objekt za igranje, vendar ga lastnik ne odstrani oziroma spravi tja, kamor- spada — na odpad! Stanovalci imajo sicer pravico zahtevati, da last- nik »kup pločevine« odstrani, vendar te pravice še niso uveljavili,če- prav so izrekli že precej pikrih na ta račun. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Kvedrova ulica v Ptuju, v ospredju že dve leti »čepi« stari avtomobil Kolesarji-rekreativci-športniki Ljubitelji kolesarjenja v Ptuju smo ustanovili kolesarski klub z namenom pritegniti in navdušiti čim večje število občanov za ta šport. Prva večja prireditev bo kolesarski maraton (pokrovitelj Perutnina Ptuj) dolg 75 km. Start v soboto, 28. septembra ob 9. uri pred poslo- vno zgradbo Perutnine, Potrčeva 10. Maraton je speljan po slikovitih Slovenskih goricah. Peljali se bomo na Destrnik (prva kontrolna postaja), skozi Pacinje in Dornavo do Polenšaka (druga kontrolna postaja), naprej do Tomaža (tretja kontrolna postaja) iz Ormoža (četrta kontrolna postaja in start za or- moško občino), tu zavijemo prtoti Veliki Nedelji do Podgorc (peta kontrolna postaja). Ostane nam še Domava, Pacinje, Podvinci in cilj v Ptuju. Izbrali smo manj prometne ceste, ki so vse asfaltirane (v času maratona primerno označene in zavarovane). Po težavnosti pa pri- merne za vse starostne kategorije. Vabimo vse navdušence, posameznike, družine in ekipe, da po- polnijo sobotno jutro s prijetno rekreacijo. Za vse udeležence smo pripravili ob progi topel napitek, na cilju pa prejmejo spominski me- daljon (delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča iz Ptuja). Naj- mlajši, najstarejši, najštevilnejša družina in najštevilnejša ekipa mara- tona pa priznanje. Vsak udeleženec mora upoštevati cestno prometne predpise in vozi na lastno odgovornost. Udeležbo lahko prijavite na kolesarski klub Ptuj P. P. 80 ali pa pred samim pričetkom maratona. Kontrolni karton oz. prijavnina je 300 din za odrasle, otroci plačajo 150 din. V primeru deževnega vre- mena je prireditev v soboto,. 12. oktobra ob 9. uri. Vsi na kolo, za zdravo telo! Vabljeni! Kolesarski klub Ptuj P. s. Prosimo udeležence prometa, da v času prireditve upoštevajo na- vodila redarske službe. Na dan maratona se lahko včlanite v klub — letna članarina je 600 din! Rekreacija in gibalna dejavnost Za marsikoga, ki živi brez fizi- čnega dela in športa ter opravlja svoje poklicno delo za mizo in se je odvadil hoditi, je seks nje- gova edina intenzivna gibalna dejavnost. Nedvomno je telesna kultura pomembna tudi za ljube- zensko življenje. Podobno kakor jogging tudi spolni akt pospešu- je delovanje srca in pomeni na- por za skeletne jnišice. Za dobro prekrvijenje so po- membne predvsem gimnastične vaje, zlasti za sprostitev in krepi- tev mišic, bokov in medenice. V tem sestavku ne mislim govoriti o seksu in spolnosti, temveč dati nekaj napotkov, ki bodo za vaše telo pomenili veliko in se boste prijetnejše počutili, seveda če jih boste upoštevali. Kajti vaje, ki vam jih predstavljam, vam ne bodo popestrile nočnega življe- nja, temveč vam bodo pomagale, na delovnem mestu, doma ali pri seksu ne boste tarnali zaradi bo- lečin v medeničnem delu telesa. Vaje so izometrične, to je stati- čne. Gre za drže, v katerih vztra- jamo pol minute, nato popusti- mo in se vrnemo v začetni polo- žaj. Če niste dobro trenirani in niste navajeni na vsakdanjo gim- nastiko, začnite tako, da vsako vajo ponovite petkrat in nato po- stopoma preidete na desetkratno izvedbo. 1. Sedite na pete, zadnjico po- tisnite dol, križ je uleknjen. S stegni se malo dvignite, potiska- te boke naprej in napravite okro- gel hrbet. Vaja krepi tudi mišice stegen. 2. ležite na trebuh, roke so prekrižane pod glavo. Dvignite boke od tal, s prsnim košem in goleni ostanite na tleh. Držite boke nekaj sekund dvignjeno, nato se sprostite in ponavljate vajo. Morda boste čutili v hrbtu napetost, ki pa ne sme biti bole- ča. Če imate težave s hrbtenico, se posvetujte z zdravnikom. 3. Ležite na hrbet, roke pod glavo, noge skrčite v kolenih in jih pritegnite, razdalja med sto- pali znaša 20 cm. Hrbtenico mo- čno potisnite k tlom in dvignite boke kvišku. Kratko vztrajajte, nato popustite 4. Ležite na trebuhu, brada je naslonjena na prekrižane roke, Napnite mišice sedala in dvignj, te sklenjene noge približno 20 do 30 cm do tal. Držite nekaj se- kund, nato se sprostite in pona- vljajte vajo. Z vajo si krepite bo. čne in zadnjične mišice. 5. Ležite na hrbtu, roke so ob telesu. Močno pritegnite desno koleno, če je le mogoče do glave, glavo malo dvignite od tal. Nato se sprostite in ponovite nalogo z drugo nogo. Ta vaja povečuje gi- bljivost. 6. Stojite vzravnano, stopali sta oddaljeni drugo od drugega približno 30 cm, kolena so izte- gnjena in napeta. Previdno po- mikajte boke na levo in desno stran in hkrati prenašajte težo te- lesa z noge na nogo. Ponovite desetkrat. Kot lahko sami opazite, vaje niso težke in jih kar poskusite. Prav prijetno jih boste delali ob poslušanju skladbe »AIRO- BIK«. Veselo na delo. Besedilo in risba: ZB NOČNI TURNIR V IVANJKOVCIH EKIPA KUUČAROVEC NAJUSPEŠNEJŠA Letošnje poletje je minilo v znaku nočnih turnirjev v malem nogometu. Vrstili so se drug za drugim in postali nadve privlačni za ljubitelje malega nogometa. Ljudski rek pra- vi, da ima noč svojo moč, izgleda, da to velja tudi za nogometne turnirje. Ob pogledu na razsvetljeno igrišče vsakemu navdušencu ma- lega nogometa požene kri hitreje po žilah. Tudi 00 ZSMS Ivanjkovci je iz sobote 7. na nedeljo 8. septembra 1985 uspešno izvedla nočni turnir. Organizacija turnirja je bila zelo dobra, posebej pa je treba pohvaliti igralce. Kljub temu, da so bile vse tekme borbene, so pote- kale v športnem duhu, igralci pa so bili disci- plinirani, saj na celem turnirju ni bilo niti ene večje poškodbe. Turnir so odprli pionirji TVD Partizan Ivanjkovci, ki jih že nekaj časa vodi Franc Vizjak. Igrala je ekipa A proti eki- pi B, njihova igra je pokazala, da se TVD Partizanu ni treba bati za svojo prihodnost. Na turnirju so sodelovale naslednje ekipe: Laški green, Kamerun, Brezovica, Frankovci, Libumija, Smrkci, Junior SNV, Žerovinci, Veterani, Fantje vseh vetrov, TVD Partizan Ivanjkovci, Jeruzalem L, OO ZSMS Ivanj- kovci, Pušenci, Zlatorog, Griček, Jeruzalem II, Trije kralji, Ključarovci (Prekmurje), TVD Partizan Razlagova, Harlem šou Bakovci, TVD Partizan Križevci, Meteorji, Čebelarji in Asi. Vse tekme so bile zanimive in borbene. Gledalci, so vztrajali vse do jutra, ko je bilo tudi finale. V finale so se uvrstile tri ekipe, ki so po mnenju večine tudi pokazale največ znanja na turnirju. Po medsebojnem merjenju moči je bil vr- stni red naslednji: 1. Ključarovci, 2. Brezovi- ca, 3. TVD Partizan Ivanjkovci. Posebno navdušeni so bili domačini, saj je bila to že druga uspešna uvrstitev TVD Parti- zana letos na nočnih turnirjih, pred nekaj tedni so namreč osvojili prvo mesto na no- čnem turnirju v Turnišču pri Ptuju. Najboljši strelec turnirja v Ivanjkovcih je bil Štefan Škafar, najboljši golman pa Janez Seršen, oba iz zmagovalne ekipe Ključaro- vec. S. Zavec Novice iz športnega društva Turnišče Dokaj mlado društvo v ptujski občini, pa vendar kar precej de- lavno na športnem področju. Dosedaj so pripravili števila tek- movanja tako na športnem kot na rekreacijskem področju. Pri tem pa želijo pritegniti k sodelo- vanju večje število krajanov, kaj- ti nudijo jim številne možnosti za rekreiranje. Preidimo k zad- njim akcijam in tekmovanjim katere so se udeležili in katere so sami pripravili. Liga v malem nogometu v KS Turnišče, poteka v dveh delih spomladanski in jesenski. Spo- mladanski se je končal z zmago ekipe NK Turnišče—78, ki je zbralo 10 točk, sledijo Mladi—7, Veterani—6, Rekreativci—4, Flamengo—3 in Sodnica brez točke. Jesenski del lige se bo pri- čel konec meseca septembra.. Strelsko tekmovanje ob krajev- nem prazniku KS Polenšak, eki- pa ŠD Turnišče je osvojila 6. me- sto, njen član Branko Zupanič pa je med posamezniki osvojil odlično prvo mesto. Člani dru- štva so uspešno organizirali prvo prijateljsko srečanje med delov- nimi organizacijami, ki imajo svoje enote na območju KS Tur- nišče. Prav tako so uspešno iz- vedli prvi nočni turnir v malem nogometu. Vsi na kolo za zdravo telo, ak- cija je potekala v nedeljo, 15. septembra, vendar je bila udele- žba na njej zelo skromna, saj se je je udeležilo le petindvajset re- kreativcev. Najstarejši udeleže- nec je bil Edi Zoreč—1915, iz Tumišč, najstarejša udeleženka Jožefa Horvat—1912 iz Hajdine in najmlajši udeleženec Aleš Bezjak—1980 iz Ptuja. In kaj društvo pripravlja v na- prej? Najprej izvesti jesenski del lige v malem nogometu, šahov- sko tekmovanje, tekmovanje v namiznem tenisu, turnir v ma- lem nogometu in drugo. ZB TEDNIK — 26. september 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT — 9 Vindiš peti v Belgiji! Na šestnajstem mednarodnem tekmovanju v maratonu v Berchemu (Belgija) je v skupini jugoslovanskih maratoncev nasto- pil tudi član AK Ptuj Mirko Vindiš. V močni mednarodni konku- renci (prek 200 maratoncev) je osvojil peto mesto s tretjim rezulta- tom vseh časov, ki so jih dosegli jugoslovanski maratonci. V ideal- nih razmerah je za 42 kilometrov in 195 metrov potreboval dve uri, 16 minut in 57 sekund teka. Za prvim je zaostal za tri minute, za četrtouvrščcnim Aškovičem (balkanski prvak) pa za nekaj se- kund. Leskovec iz Postojne je bil deseti, Krempl iz Maribora pa je odstopil. Ob vrnitvi v Ptuj nam je Vindiš povedal, da bi lahko do- segel še nekoliko boljši rezultat in morda premagal i^koviča, ven- dar je med tekom poskušal pomagati Kremplu, ki je imel veliko krizo. Kakorkoli žc, rezultat in uvrstitev sta odlična. Čestitamo! 1. k. Prehodni pokal ekipi Maribora V organizaciji medobčinske zveze slepih in slabovidnih jc bilo v Ptuju republiško prvenstvo v kegljanju za ženske ekipno in posame- zno. Nastopilo je 7 ekip in nekaj posameznic, žal pa sta izostali ekipi iz Pomuija in Postojne. Skozi vso tekmovanje je prevladovala neverjetna borbenost za vsak podrti kegelj, prav tako pa lahko govorimo o visokem povpre^u, saj je bilo podrtih 2.493 kegljev ali v povprečju 89 kegljev na tekmo- valko. Ekipo so sestavljale 2 tekmovalki »A« kategorije in 2 tekmo- valki »B« kategorije. Končna uvrstitev po 10 metih na polno in 10 metih na čiščenje je naslednja: »A« kat. Nebec Jožica U 99 (34), Plemelj Anica KR 99 (29) Lozinšck Darinka MB 89 ... »B« kat. SemekDragica MB 117, Džekič Slavica KO 102, Fras Marija CE 99 ... Ekipno: Maribor 390 kegljev, Koper 370, Kranj 367, Ljubljana 353, Celje 349, Novo mesto 349 in Ptuj 315. Predsednica 2SS Ptuj-Ormož Irma Soštarič in predsednik rep. športne komisije pri ZSSS sta najboljšim podelila priznania, pokale in medalje. anc Graničarji zmagali na prvenstvu LAO Na tridesetem športnem prvenstvu Ljubljanskega armadnega ob- močja, ki je bilo v novem Mestu, je največ uspeha imela ekipa obmej- nih enot. Dru^ je Kranj, tretja Vrhnika, četrti Maribor, peto pa Novo Mesto. Ekipa iz Ptuja je osvojila enajsto mesto. Zanimivo je, da nobe- na od ekip ni osvojila dveh ekipnih prvih mest. V vojaškem mnogobo- ju je zmagala ekipa obmejnih enot, v plavanju Maribor, v streljanju Vrhnika, v atletiki Kranj, v patruljno-orientacijskem gibanju pa Novo Mesto. Ptujska ekipa se je močno trudila, vendar jim boljša uvrstitev ni uspela. Najboljšo uvrstitev so dosegli v streljanju z avtomatsko pu- ško, trojni položaj, kjer so bili Babčič, Du»č, Vilfan in Ahačič peti. Uvrstitev med najlraljših deset pa je uspela Strbcu, Milanoviču, Dugi- ču, Ivanoviču, >^lfanu in Bogoviču. Organizacija prvenstva je bila odlična. § Ivanovič Pričetek prvenstva v kegljanju V nedeljo se je na kegljišču Poštar v Mariboru pričelo tekmova- nje kegljačev regijskega prvenstva v B skupini. Že v prvem kolu jesen- skega dela prvenstva je bilo opaziti zelo dobro pripravljenost. Kot smo poročali so se dobro pripravljali tudi kegljači ptujske Drave. Z njihovim prvim nastopom smo lahko zadovoljni, saj je bil zelo uspe- šen. Z ekipo Hoč, kot neposrednim tekmecem, so bili ravnopraven boj do zadnjega meta. Slavili so Ptujčani z majhno razliko dveh ke- gljev. Rezultat: Drava 2365, Hoče 2363 podrtih kegljev. Za Dravo so nastopili :Zajšek 388, Skrila 367, Seidl 388, Vranješ 406, Planjšek 380 in Šeruga s 436 podrtimi keglji. Tudi naslednje kolo bo v Mariboru. S. Vičar Vabilo na prijeten izlet Krajevna konferenca SZDL v KS Boris Ziherl v Ptuju je letos prek neutrudljivega organizatorja Rudija Koširja uspešno izvedla za pet izletov krajanov. Tokrat vas vabijo na šesti, zaključni izlet v letoš- njem letu in sicer v Pliberk v sosednji Avstriji in na kmečki turizem Dolga brda na Koroškem. Program je precej zanimiv. Zborna mesta za udeležence bodo pred samopostrežbo Rimska peč, pred Domom upokojencev Ptuj, pred Avtobusno postajo in pred restavracijo Evropa, in sicer v sob^ to, 2. oktobra, ob 7. uri. Iz Ptuja bo izletnike vodila pot prek Maribora, Dravograda in Raven na Koroškem v Prevalje in Poljano (spomenik) ter dalje prek mejnega prehoda Holmec v Pliberk. Tam bo dvoumi postanek, nato pa vrnitev prek meje v slovensko vas Dolga Brda, kjer bo v kmečkem turizmu skupno kosilo (okoli 14. ure). Povratek bo po dogovorit po isti poti. Za prehod meje je obvezen veljavni potni list. Cena izleta je 1.900 din, vanjo pa je vštet udoben avtobusni prevoz (1.000.—X obil- no domače kmečko kosilo (750.— din — 3 vrste mesa, gibanica, ka- va). Vsak posameznik bo plačal še 150.— din za stroške organizacije izleta in za harmonikarja, ki bo držal družbo na nogah. Prijave sprejemajo od 1. do 3. oktobra od 10. do ! 1. ure in od 17. do 18. ure v prostorih KS Boris Ziherl, Kraighetjeva 10/a, informaci- je po telefonu 773-326 samo v tem času. Rezervacije bodo opravljali po vrstnem redu in sicer za 50-sedežni avtobus do polne zmedenosti. Organizatorji vam zagotavljajo prijeten, zanimiv, koristen in tudi za- baven enodnevni izlet. Vse ostale informacije dobite pri Rudiju Ko- širju v Volkmeijevi 7, Ptuj ali po telefonu 771-253. Vljudno vabljeni tudi krajani iz ostalih KS! Drevi bo srečanje starejših iz KS Boris Ziherl v okviru dogovora, da ptujske krajevne skupnosU pnpra^jo le- tos srečanja starejših krajanov, vsaka na svojem obinc^u in takp obe- ležijo teden starejših ob&inov, bo drevi ob osemnajstih ^o srečank v prostorih doma upokojencev v Ptuju, kamor so povabili iz ob- mo^a KS Boris Ziherl, b so stari nad 70 let Teh je v tej krajevni skupnosti nad 120. u u- • Osnt^i namen je v kratkem pogovoru o tcžav^,,la tarejo sta- rostnike, o tem — kako živijo in kakšno pomoč potrebujej^ nenazad- nje pa tudi^ da predstavniki KS in njene komisije za ^alna vpraša- nja spoznajo tegobe starega človeka v naselju, kjer živi okrog 4000 ljudi m kjer je vprašanje medčloveških odnosov in sosedske pomoči toliko bolj prisotno. Drava tesno izgubila na Ravnah Članice RK Drava so v soboto izgubile tudi tretje zaporedno sre- čanje v slovenski ligi. Na Ravnah jih je domači Fužinar po izenače- nem boju premagal s 15:14. Domačinke so vodile večji del prvega polčasa, vendar so jih Ptujčanke ujele in polčas dobile z 11:9. Zmagi v gosteh so bile blizu vse do dveh minut pred koncem, ko je bilo še 14:13 za Dravo. Vendar so domačinke v zaključku dosegle dva zadet- ka, Drava pa nobenega, in zmagala. V prvih dveh kolih so bile Ptuj- čanke nadigrane od toljših ekip, tokrat pa niso imele sreče, saj bi z več prisebnosti in odločnosti v napadu kaj lahko zmagale v gosteh. Drava: Farič, Hentak 4, Soba, Vtič, Korošak 2, Podpadec, Ste- hamik, Rižner 7, Lašič, Potočnik 1, Majcenovič, Gregorec. V naslednjem kolu se bodo Ptujčanke doma pomerile z Iskro iz Šentjerneja. Tekma bo v soboto popoldan s pričetkom ob 16. uri in 30 minut. S tekM Drava—AIples (foto 1. kotar) DRAVA-VEUKA NEDEUA 20:25 Člani rokometnega kluba Velika Nedelja so prvo zmago dosegli šele v tretjem kolu in to v Ptuju. Tekma z Dravo je bila odločena v pr- vem polčasu, ko je bilo kar sedem zadetkov razlike v korist gostov. V drugem delu so domačini zaigrali bolje, čeprav daleč od tistega, kar so prikazali pred tednom dni v Šempetru, vendar ni bilo pogojev za ugodni izzid. Drava: Matjasič, Kamenšek 3, Tumpej 3, Grgič 3, Debeljak 1, Gregorin 4, Žmavc 5, Peklar 1, Vukašinovič; Velika Nedelja: A. Lah, Sok 3, B. Mesarec, Hržič, F. Lah 2, Ranfl. Hrga 2, Rajh 4, Sabo 8, S. Mesarec 6, Zoreč. Člani Ormoža so gostovali v Krogu in z domačini izgubili z 20:23. Srečanje je bilo 50 sekund pred koncem celo za nekaj &isa pre- kinjeno, vendar sta ga-sodnika po umiritvi razgretih duhov nadaljeva- la in pripeljala do konca. Mladinke Drave so na Ravnah premagale vrstnice Fužinarja s 13:12, mladinci Velike Nedelje pa so v Ptuju z 22:19 premagali mlade igralce Drave. 1. kotar MNZ-Ptuj V tednu, ki je za nami, sta bili odigrani dve koli v A-ligi — čl^- ni in pioniiji. Rezultati 3. kola A-liga — čla- ni, ki je bilo odigrano v sredo, 18. septembra: Zf. Pabfcm—Skivmja vas Modigrano Sp. Poiskavt-GOT. vas 1:2 Hai