Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. $. K, Jednote	
34 številka	Joliet. Illinois, 31. julija 1908	letnik XVII
PRVI POLJSKI
ŠKOF V AMERIKI.
I^t. Rev. P. P. Rhode bil posvečen v pomožnega škofa chicaškega kar najslovesneje.
OB VELIKANSKI UDELEŽBI.
Nad 700 duhovnih gospodov in do 200,000 Poljakov na licu mesta.
Chicago, 111., 30. jul. — Čez 20,000 uniformiranih moških v paradi, svira-joče godbe, prasketanje umetnega ognja, lesket raznobojnih luči, plapolanje zastav in praporov, «ame praznične oprave, potrkavanje zvonov, navdušeni govori in veselo petje v prisotnosti 200,000 moških, žensk in otrok: to so prizori sinočnjega večera, ko se je zaključevala ena najznamenitejših slav nosti, kar jih je kdaj videlo mesto Chicago.
V resnici so bili vsi tisočeri Chica-žani poljskega pokolenja sinoči v preveselem vznemirjenju po cestah 16. in 17. warde.
Uniformirana društva iz vseh dvaintrideset poljskih župnij v mestu so tvorila veliko parado in spremljala od ene do druge izmed štirih cerkva tega okraja dičnega slavljenca, kateri je Rt. Rev. Paul Peter Rhode, novi pomožni škof chicaški ter obenem prvi poljski škof v Ameriki.
Slavljenec je doslej župnikoval v cerkvi sv. Mihaela v South Chicagi. Včeraj pa je bil v katedrali Sv. Imena posvečen v škofa ob največji slovesnosti in zares ogromni udeležbi duhovnih gospodov in posvetnih slojev.
Tisočere hiše so se kar zakrivale v zelenju in cvetljičju ter ameriških in poljskih zastavah.
Sedemsto poljskih duhovnikov iz vseh Združenih držav se je zbralo v Chicagi, da počasti svojega rojaka o priliki, ko je postal “brat” papežev Trije nadškofje in kacih dvajset škofov je čestitalo novemu vladiki. Na tisoče rojakov ga je pozdravljalo na poti v katedralo in na tisoče jih je po klekalo, da sprejmejo njegov škofovski blagoslov, ko se je vračal v svojo župnijo.
Slovesnost se je pričela zjutraj, ko se je v spremstvu svoje priletne matere napotil iz 'South Chicage v chi-caško katedralo. Ob njegovem dohodu tjakaj se je razvrstil sprevod. Na čelu je jahal oddelek policajev, potem je sledilo 700 duhovnikov in škofov, nosilec nadškofovskega križa, poljski uniformiranci, chicaški duhovniki, nune, menihi in odlični chicaški Poljaki.
Cerkveno opravilo je vodil premil, nadškof Quigley, ob asistenci več drugih škofov in duhovnikov. Ko je koncem slovesne sv. maše zadonela s kora poljska himna, so vsem prisotnim Poljakom s slavljencem vred zalile oči gorke solze ob spominu na staro domovino, kjer vzdihajo njihovi bratje po pruskih in ruskih ječah.
Sv. maši je sledil banket, ki se ga je udeležilo do 1,000 duhovnih gospodov. Med govorniki je žel posebno hvalo premil, nadškof Ireland, ki je primerjal usodo poljskega in irskega naroda ter izražal svojo trdno nado, da obema zasije solnce lepše bodočnosti in vstajenja.
Posvečenja in banketa sta se med drugimi udeležila tudi slovenska škofa ameriška, Rt. Rev. James Trobec iz St. Clouda, Minn. in Rt. Rev. John N. Stariha iz Leada, S. D., in navzoč je bil tudi češki škof iz Clevelanda, O., Rt. Rev. Koudelka.
Francoski predsednik in car.
Reval, 28. jul. — Včeraj semkaj dospeli predsednik francoske republike, Fallieres, in njegovo spremstvo so se danes udeležili svečanostne pojedine na carski jahti “Standart”. Car Nikolaj je pozdravil predsednika Fallieresa prav prisrčno. Preprostost in neprisiljeni nastop francoskega predsednika sta napravila globok vtis na carja.
Francoski minister vnanjih zadev Pichon in ruski minister vnanjih zadev Izvolskij sta se dalje časa posvetovala. Pravijo, da je bil glavni predmet razgovoru splošni politični položaj Evrope in posebno stališče Nemčije nasproti evropskemu koncertu.
Reval, 28. jul. — Obisk francoskega predsednika se je nocoj zaključil z državnim banketom na francoski boj ni ladiji “Verite”. Po prisrčni poslovitvi med obema državnima glavarjema je francosko brodovje vzdignilo svoja sidra in odplulo iz luke, na poti v Kristijanijo.
Ruski minister vnanjih zadev, Izvolskij, ki je prisostvoval posvetovanju med carjem in predsednikom, izjavlja, da se je doseglo sporazumljenje v vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh dežel; tudi se je evropska politika korenito razpravljala.
Dodatno se še poroča, da so mornarji ruskih in francoskih vojnih ladij občevali med sabo prav po bratovsko. Nadalje se je tujcem čudno zdelo, da se je na “Standartu” in na ruskih vojnih ladijah igrala znana francoska narodna himna, zvana “Marseillaise”, ki je radi svojega puntarskega značaja na Ruskem prepovedana.
URADNO OBVEŠČEN 0 NOMINACIJI.
G. Taft sedaj “oficijelno” ve, da je republikanski kandidat za predsednika Združ. držav.
NJEGOV SPREJEMNI GOVOR.
Razvijal svoj program in primerjal obe veliki stranki.
Drzen razbojnik.
Rockford, Ohio, 25. jul. — Mestni maršal Coop in njegov pomočnik Frank Jolins sta bila včeraj, ko sta v nekem stanovanju iskala ukradeno konjsko opravo, po nekem neznanem razbojniku napadena in ugrabljena. Prisilil ju je z revolverjem, da sta šla čez polje, potem ju je zvezal in prepustil njuni usodi. Ko sta se svojih spon osvobodila, sta hitela do bližnje farme in prosila po telefonu šerifa Pottera v La Junti za odposlatev meščanskega oddelka, da ujamejo drznega roparja.
Pravična kazen.
Špekulantov mrgoli v Oklahomi.
Muskogee, Okla., 27. jul.—9,000,000 akrov zemlje v vzhodnem delu Oklahome se z današnjim dnem dopusti na seljevanju. Na tisoče ljudi čaka že več tednov v svojih šotorih pred uradi za zemljiško vknjižbo, da si bodo mogli tako brž ko mogoče zagotoviti najboljše kose. Agenti raznih trgovcev z zemljiškimi lastninami se tukaj že tedne in tedne pečajo s tem, da zasledujejo najboljša zemljišča, in nastavili so stotere Indijance in črnce v dolgih vrstah tistih, ki bi se radi naselili, da potem svoje prostore odstopijo polagoma dohajajočim navideznim kupcem. Teh 9,000,000 akrov pripada nekdanjemu indijanskemu ozemlju v obsegu 30,000,000 akrov, ki se imajo polagoma dopustiti naseljevanju. To ozemlje se razteza čez 40 okrajev sedanje države Oklahome.
Hartford, Conn., 25. jul. — W. E. Walker, ki je okradel banko “Savings Bank of New Bretain” za nad pol milijona dolarjev, potem pobegnil v mesto Mexico in bil od tam včeraj prepeljan nazaj, se je danes pred kazeri-skim sodnikom pripoznal krivim po-neverjenja v štirih slučajih, za kar bo moral sedeti v kaznilnici skupaj do 20 let. ____________________
Nevihta v taboru.
Gettysburg, Pa., 24. jul. — Po natančnem ogledu taborišča “Camp Hayes”, v katerem manevrira izza nekaj dni 10,000 mož pennsylvanske državne milice in v katerem je včeraj nevihta napravila veliko škodo, se je določilo, da je strela ubila tri vojake, ki so bili razpostavljeni na raznih mestih taborišča kot straže in nad 50 druzih je bilo ranjenih vsled električnih udarcev ali drugače. Več nego 300 šotorov je bilo odpihanih.
Nesreče po avtomobilih.
New York, 23. jul. — Oblastvo za javno službo poroča, da je bilo v proštih šestih mesecih tega leta vsled nesreč po avtomobilih nič manj nego 228 oseb usmrčenih in 1220 ranjenih. Med ranjenci se jih nahaja 36 z razbito črepinjo, 239 s polomljenimi udi in 845 z drugimi ranitvami. Usmrčenci se dele po mesecih takole: Januar 43, februar 28, marec 44, april 39, maj 32 in junij 42.
Vihar v Pittsburgu.
Pittsburg, Pa., 27. jul. — Že spet ¡e to mesto obiskal hud električen vihar, ki je zadnjega pred dvema tednoma še nadkrilil po strahoti. Eno osebo je strela ubila. Nastalo je več požarov. Dež je lil v takih curkih, da je bilo v kratkem času na tisoče kleti poplavljenih.
Nova luka v Gary.
Gary, Ind., 23. jul. — Slovesno je bila danes izročena prometu tukajšnja nova luka. Z rudo obtovorjeni parnik “B. H. Gary” je slovesno odplul od southchicaškega valolomca v spremstvu četverih zveznih ladij proti novi luki. Ko se je tej približal, je bil razvit ogromen zvezdnat prapor in zagrmeli so mu topovi v pozdrav. Na parniku in zveznih ladijah so se nahajali zvezni uradniki, zastopniki države Indiane in kacih 500 trgovcev iz sosednih držav. Sledili so govori. Med govorniki je bil demokratski podpredsedniški kandidat John W. Kern, ki je vprvič nastopil v javnosti izza svoje nominacije. Nato je sledila parada in slavnostna pojedina.
Cincinnati, O., 28. jul. — William Howard Taft je danes sprejel uradno
obvestilo o svoji nominaciji za predsednika Združenih držav po republikanski stranki. V proslavo tega dne je bil včeraj tukaj splošen praznik, ki so ga oznanjali topovi z raznih gričev okoli tega mesta, ki je polno gostov. Včeraj je bil bratu kandidatovemu, g. Charles B. Taftu, v čegar hiši je bil danes William obveščen, izročen 50 čevljev dolg zvezdnat prapor s prošnjo, naj se vsakikrat razpne, kadar se nahaja William H. Taft v njegovi hiši.
Cincinnati, O., 29. jul. — Proti pol-dvanajsti so zapustili člani obvestilnega odbora hotel in so se podali k Taftu. Tam so že bili zbrani vsi domači. Senator Warner, predsednik imenovanega odbora, je po mejseboj-nem pozdravu nagovoril Tafta in mu sporočil njegovo nominacijo. Potem so se vsi podali k govorniškemu odru, ki je bil postavljen nasproti hiše. Tu je Tafta pozdravilo na tisoče navdušenih čestilcev. Potem je imel Taft govor iz katerega posnemamo sledeče:
“Globoko me je ganila visoka čast,* je rekel, “katero mi je poklonila republikanska narodna konvencija s tem, da me je nominirala za predsedniškega kandidata. Nominacijo sprejemam v polni zavesti ž njo naloženih mi odgovornosti.
“Moč republikanske stranke v bližnjem volitvenem boju tiči v naši poli tiki pobijanja vkoreninjenih napak, ki so postale nevarne svobodi in resničnemu prospevanju ter v tem, da hočemo to politiko nadaljevati. Že nad 10 let se ta dežela čudovito povzdiga. Pri tem pa so se razpasle gotove hibe. Nekateri premožni in vplivni člani naše ljudovlade, želeč si vedno večjih bo gastev, so pozabili, kaj so dolžni sebi in deželi, ki jim je ponudila priložnost obogateti, pa jo zakrivljali nepostav na dejanja. To je postajalo polagoma znano in neznosno. Prav posebno so se množili dokazi za nezakonito pošto panje železnic in zyodenitev njihovih glavnic. Ljudstvo je zahtevalo od-pomoč in za to je skrbel predsednik Roosevelt. Nastopil je brezozirno na osebe in ugled, ki so ga uživali v lju-dovladi, proti zločincem in zasramo-valcem zakonov, proti trustom vobče in železnicam posebej, ki "se morajo spraviti pod zvezno nadzorstvo. Vsem zločincem brez razlike se mora pokazati, da je pred postavo vsak jednak in da se morajo prestopki postav strogo kaznovati.”
V svojem nadaljnjem govoru je re kel g. Taft: “Razlik« med republikansko in demokratsko platformo je glede trustov zelo jasna: prva, izražena v Rooseveltovi politiki, je za napre dek in uravnavo trustov; Bryanova pa deluje za uničenje istih, in po njem priporočane reforme bodo delovale uničevalno.' Skupno delovanje 'kapitala v obrtne svrhe je povsem po trebno, ampak istotako strogo nad zorstvo istega. Dočim republikanska platforma kapital'vzpodbuja in vabi. ga demokratska plaši in straši, pa bo prosperiteto uničila. Da bo dežela spet procvitala, morata kapital in delo skupaj delovati. Organizirani delavci so se doslej izkazali v korist za obrt-nijo, njihove pravice se morajo čuvati, ampak tudi one neorganiziranih delavcev.”
Potem je Taft govoril o zadnji krizi itd.
Turki dobili ustavo.
Carigrad, 24. jul/ — Sultan je odobril načrt turške ustave in ukazal novemu velikemu vezirju sklicati državni zbor, oziroma razpisati državnozborske volitve.	.
Carigrad, 25. jul. — Glavne določbe ljudstvu podeljene ustave so: Država se ne sme deliti; veličanstvo sultanovo e nekršljivo; jamči se osebna svoboda, istotako verska, tiskovna in učna svoboda, enakomerno obdačenje, vme-stitev senata in poslanske zbornice; splošna volitev po glasovanju vsako četrto leto; neodstavni sodniki in drugo.
Solun, 25. jul. — Macedonija je spet dobila ustavo z leta 1876. Vsepovsod veselje.
Petrograd, 26. jul. — Tukajšnji časopisi ne pričakujejo nikake koristi za kristjane od ustave, s katero je sultan oblagodaril Turčijo in Macedonijo. Kajti sultan utegne ob prvi primerni priliki obljubljene reforme preklicati ali zelo omejiti.
Canton, Ohio, 27. jul. — Vsled eksplozije kamenenega olja (nafte) v tovarni “Northeastern Expandet Metal” kompanije je bil 36 let stari Alojz Kroilevich (Kraljevič?) na mestu u-smrčen in njegovo truplo skoro sežgano, dočim sta bila Mihael Detmer in W. J. Doole hudo ranjena. Krolle-vicl je prišel semkaj pred več tedni iz New Castla, Pa.
Linčan.
Dallas, Tex., 28. jul. — Osemnajstletni “Tad” Smith, črnec, je bil danes vpričo 1000 oseb zaradi nesramnega napada na gdčno. Violo Delaney iz Clintona, Hunt County, na javnem trgu v Greenvillu na grmadi sežgan.
Utonili.
Pittsburg, Pa., 27. jul. — Ker se je prevrnil gazolinski brod “The Merry Widow’’,' na katerem se je nahajalo 16 do 20 delavcev “Jones and Laugh-lin Steel”-kompanije na povratku do mov, so tukaj v reki Monongahela utonili trije moški, to se pravi, toliko trupel je bilo najdenih. A možno je da je število žrtev večje, ker ni na tanko znano, koliko oseb je bilo na brodu. Nesrečo je povzročila valo vitev, ko je mimo plul neki parnik s premogom.
O tistih treh razbojnikih.
Boston, Mass., 23. jul. — Po dol gem in hudem boju med tremi razbojniki ter več sto policaji in meščani se je nazadnje posrečilo, enega izmed prvih ustreliti, drugega smrtnonevar no raniti in tretjega ujeti neranjenega
Eksplozija.
Ogromna škoda.
Antioch, Cal., 27. jul. — 200 čevljev nasipa ob reki San Joaquin so valovi odtrgali in 4000 akrov najboljšega farmskega polja, med njimi 400 obdelanih z zeleno, je bilo'popolnoma uničenih. Napravljeno škodo cenijo na $5,000,000.
Za svetovni mir.
Ljondon, 27. jul. — Sedemnajsto zasedanje “Universal Peace”-kongresa je bilo danes otvorjeno v Canton Hal lu. Nad 100 mirovnih zvez v 16 raznih deželah je bilo zastopanih po delegatih. Tudi znana baronica Berta Butne
TUDI V AMERIKI SE GODE ČUDEŽI.
Četvera čudežna ozdravljenja se poročajo iz mesteca St. Anne,
111. tudi letos.
GLUHONEMA SPREGOVORILA.
Znamenita božja pot sv. Ane leto za letom bolj obiskovana.
iz Avstrije je navzoča. Škof iz i Zdaj ima 21 let. S
mesta Carlisle predseduje. Kralj m kraljica sta opoldne sprejela delegate v Buckingham-palači.
Proti Venezueli.
Willemstad, otok Curačao, 26. jul.— Razmerje med Venezuelo in prebivalci otoka Curacao, Danska Zapadna Indija, ki je že dalje časa zelo napeto, se utegne sedaj kar pretrgati. Ljudsko sovraštvo proti Venezueli in njenemu predsedniku Castru si je danes dalo duška v pocestni demonstraciji in napadu na hišo necega Venezolanca, ki je objavljal v venezolanskih časopisih sovražne članke proti prebivalcem Cu-racaa; obenem se je vršil tako preteč izgred pred venezolanskim konzulatom, da je konzul moral iskati zaščite v nemškem konzulatu. Nazadnje je bilo treba klicati čete, da so preprečile še hujše izgrede.
St. Anne, 111., 28. jul. — Znamenita božja pot sv. Ane v mesteci! St. Anne, 111., kjer hranijo svetinje omenjene svetnic», je bila tudi letos pozorišče četverih čudežnih ozdravljenj, ki so se zgodila vpričo mnogobrojnega ljudstva dan po prazniku sv. Ane dne 27. t. m. Na stotine bolnikov in njih prijateljev je delalo devetdnevnico v čast sv. Ani in se priporočalo njeni priprošnji za ljubo zdravje. Posebni vlaki so vozili romarje iz Chicage, Kankakee in druzih mest v Illinois in Indiana.
Čudežno ozdravljeni so bili:
Mrs. DeVenney, stanujoča na št. 2403 Indiana Ave., Chicago. Sedem let je že trpela na mrtvoudu in noben zdravnik ji ni mogel pomagati. Izza zadnjih pet let je vsakokrat ob prazniku sv. Ane romala na to božjo pot, pa brez vspeha. Ko jo pa letos med procesijo na vozičku pripeljejo v cerkev in je pri obhajilni mozi poljubila svetinjo sv. Ane, je začela naenkrat migati z nogami, je stopila iz vozička od veselja zakričala in brez vsake pomoči korakala po cerkvi in iz cerkve ven kakih 300 čevljev do bližnje hiše. Tam se je vstavila in hitela pripovedovati stermečim ljudem, ki so hiteli za njo, čudežni dogodek.
Miss Mary Lucey iz Carroll, la. stara 20 let je trpela na anemiji zadnjih devet mesecev. Zdravili so jo najbolj sloveči zdravniki specialisti,, pa zastonj. Od sv. Ane se je vrnila zdrava domov.
Miss Blanche Grabe iz Des Moines, la. je imela hudo bolezen v mečah, kot posledico škrlatinke, katero je dobila, ko je bila še le eno leto stara.
svojo materjo je delala pri sv. Ani devetdnevnico in ob sklepu pobožnosti je pustila v cerkvi berglj#, ki jih je rabila celo svoje življenje.
Največji čudež pa je bil ta: Miss Monica Lanagan iz Ottawa, 111. je bila od rojstva gluha in nema, ni slišala ne govorila. Stara je 22 let. Na praznik sv. Ane pa jev po končani pobožnosti naenkrat začela govoriti in sicer popolnoma razločno. Prve njene besede so bile: "Zahvalim Te o Bog in sv. Ana!”
Pobožnostij se je udeleževalo tudi mnogo protestantov. Lani je okrog 50 protestantov vsled čudežev, ki so jih videli pri sv. Ani, prestopilo v katoliško cerkev.
Slovanske konference.
Praga, 13. jul. — Udeležniki prašk« konference so včeraj došli v Prago, Izmed Slovencev so navzoči: Hribar, Gabršček, Vošnjak. Danes v pone* deljek ob 11. uri dopoludne je bil slo» vesni pozdrav gostov v praški mestni dvorani. Prava posvetovanja se še* le jutri prično. Na dnevnem redu je! 1. .Vseslovanska razstava v Moskvi. 2, Povzdiga turistovskega prometa, posebno potovanj dijakov po slovanskih deželah. 3. Uvedba poljedelskih poučnih potovanj po slovanskih deželah, 4. Razširjenje sokolske organizacije po vseh slovanskih deželah. 5. Ustanovitev vseslovanske banke. 6. Organi* zacija kulturnih društev in zvez in i temi v zvezi stoječa ljudska izobrazba, 7. Skupni slovanski knjižni trg. 8. U» stanovitev permanenčne komisije delegatov slovanskih narodov. 9. Orga» nizacja slovanskega časopisja. 10. Posvetovanje o bodočem vseslovanskem kongresu. Posvetovanja bodo končana v petek. Včeraj se je vršila konferenca v Pragi navzočih slovanskih časnikarjev. O političnih vprašanjih se na kongresu ne bo smelo nič obravnavati, ker bodo sicer delegati iz ruske Poljske (15) takoj zapustili posvetovanja.
Nesreča v predoru.
Bern, Švica, 24. jul. — Strašna nesreča se je pripetila danes v Loetsch-berškem predoru. Delavci so v njem vrtali. Naenkrat so zadeli s vojimi drogi in pikoni ob tenko steno, ki je ločila predor od podzemeljskega jezera ali reke, o kateri stavbni inženirji niso vedeli. Voda se je vlila v predof in vkratkem je bil ta poplavljen. Vsi v njem zaposleni delavci, 25 po številu, večinoma Italijani, so utonili. Voda je bila bržkone od reke Nauder, ki teče nad predorom skozi gorovje.
Vitez Mihanovič.
Zader, 26. jul. — Anton vitez Mihanovič, kralj južnoameriških brodo-lastnikov, se nahaja te dni v Dalmaciji. Mihanovič ima sedaj vsega skupaj 267 ladij, in sicer 39 parnikov za potnike, 26 tovornih parnikov, 59 parnikov za vožnjo po rekah in 35 jadrnic. Sedaj mu gradijo deset novih parnikov. Ladje imajo deloma imena dalma tinskih mest. Nedavno je neko angleško društvo ponudilo Mihanoviču za vse ladje 500 milijonov mark, on pa je ponudbo odklonil.
Narodno darilo Zeppelinu.
Berolin, 26. jul. — Mestni svetovalci v Spandau so sprožili misel, naj se s prispevki zbere svota 6,000,000 ma-rek in izroči kot narodno darilu grofu Zeppelinu, ki se je na svoja stara leta posvetil zrakoplovstvu in je izumil doslej najboljšo zrakoplovnico, ki se da voditi. Predlog za to nagrado je bil po vsem Nemškem sprejet s pohvalo. Grof Zeppelin je doslej vse stro ške pri svojem delu sam pokrival in je bil dostikrat v najhujši denarni zadregi.	_______
Nemci se ne razumejo med sabo.
Pragp, 25. jul. — V Berolinu se je vršila pravkaf znana kazenska pravda proti knezu Eulenburgu zaradi krive prisege. Vabljeni so bili k obravnavi kot priče tudi pristni Bavarci, torej Nemci kakršni so v Berolinu. Pa glej, berolinski sodniki ne razumejo bavarskih prič, te pa sodnikov ne, ki govore nemški književni jezik. Privzeti so morali tolmača za to, da je Nemec v Berolinu mogel razumeti Nemca iz le tri ure po železnici oddaljene Bavarske,
Zeppelinov zrakoplov.
Friedrichshafen, Nemčija, 28. jul. — Popravljeni del Zeppelinove zrako plovnice je bil danes podvržen daljši poskušnji, ki je uspela. Motorji so dve uri delovali tako zadovoljivo, da se nameravana poskušna vožnja pred 24 Ur trajno vožnjo bržkone opusti. Sedaj je tu skoro ves potrebovani plin in ostanek pride še pred koncem tega tedna, tako da se bo velika vožnja vr šila kak dan prihodnjega tedna. Grof Zeppelin namerava potovati do Mo guncije (450 km). Ob povratku se hoče Zeppelin ustaviti ha konstanskem vojaškem vežbališču, ker hoče dokazati, da se brez škode lahko med potjo izkrca na trdnih tleh. Zrakoplov bo opazovalo 22 avtomobilov, ki bodo po1 ročali o vsem v Friedrichshafen. Ob nevarnosti morajo avtomobili rekvira-ti pomoč. Vojaške oblasti, železnice in pošte morajo vse storiti. Podnevi ima vsak avtomobil belo zastavo, ponoči pa žarnice. Zrakoplov pokaže v slučaju nevarnosti rdečo svetilko.i
Strassburg, 25. jul. — Nemški cesar je ukazal, naj se pozdravi zrakoplov grofa Zeppelina, ko plove naj-brže čez mesto, s streli iz topov.
Priporočilo.
Rojakom V Crested Butte, Colo. priporočamo našega zastopnika, g. M. Kraschowetz-a. On sme prejemati naročnino in izdajati pobotnice.
Uprav. “A. S.”
Ali ni to hitro?
Denarne pošiljatve za Slovence irt Hrvate, katere so bile izročene Frank
Sakser Co. so dospele iz New Yorka na Dunaj v devetih dneh. Parnik “Mauretania” je vzela pošiljatev dne 24. junija in 3. julija so bile plačilne nakaznice iz Dunaja nakazane slovenskim poštam; znesek za Dunaj in Budimpešto je bil 130,000 kron. Toraj V desetih dneh so dobile stranke svoje novce. Kedo stori to hitreje in ku-lantneje, nego Frank Sakser Co., V New Yorku in Clevelandu, O. Zato naj se vsi Slovenci in Hrvatje vedno le obrnejo na to tvrdko in nikdar se ne bodete praskali za novci. Skušnje, bridke skušnje je dovolj in pazite S8 da vas kak usiljenec ne spelje na led, Stara tvrdka in zaupanje je tu, in jamčevina tudi, toda ne na papirju ampak v istirti.	___
CHARLES S. DENEEN,
guverner države Illinois!
Guverner Deneen je kandidat republikanske stranke za zopetno izvolitev.-
Rojen je bil v tej državi.
Chas. S. Deneen je bil izvoljen državnim pravdnikom okraja Cook, 1, 1896 in zopet 1. 1900. Leta 1904 je bil izvoljen guvernerjem države Illinois ter je dobil 10,000 glasov več kakor preds. McKinley nad Bryanom. Deloval je po svoji moči v napredek in procvit države, za to se nadeja, da ga
Proti Nemcem.
Dunaj, 26. jul. — "Kroatische Korrespondenz” poroča, da je poslanec Mandič vložil interpelacijo, podpisano tudi od italijanskih poslancev. Interpelacija naglasa, da je v primorskih pokrajinah 356,580 Hrvatov in Slovencev, 334,152 Italijanov in 19,945 Nemcev, torej Nenemcev 690,723. Nemci so večinoma uradniki in priseljenci. Ti Nemci imajo šest srednjih šol (gimnazije in realke v Gorici, Trstu in Pulju), z nemškim učnim jezikom. Vrhutega je mnogo zasebnih ljudskih šol (Opatija, Skedenj, Lovra-na). Germanizatorične tedence so o-čitne, zlasti zadnji čas v Gorici, kjer Nemci nameravajo graditi celo lastno gledališče.
bodejo treznomisleči volilci spet \ lili.
Prejšnji guverner Yateš govori j per njega v svojih govorih, to pa za to ker on tudi išče ta urad. Voli predobro poznajo politični položaj to se na iste ne bodejo ozirali, ker i sprotna stranka vedno dobi vzro za natolcevanja. Volilci vedo, da g. Deneen mož pd nog do glave pravi kandidat za urad guvernerja. Z to ga bode vsak volil ob prvotnih v litvah dne 8. avg.
Joliet, 111., 29. jul. — Začetkom tega tedna se je mudil v našem mestu po, uradnih opravkih g. John R. Sterbenc, predsednik K. S. K. Jednote. Spoštovani gost iz Calumeta, Midi., se je nemalo čudil, da tako dobre volje prenašamo letošnjo vročino; rekel je, da je v tem oziru Calumet pravi planinski raj, kjer človek vsaj lahko pošteno diha.
—	Prejeli smo sledeče poročilce: Na čast gospej Julki Rus, roj. Hor-wat, v slovo je povabila gospa Marija Grčar več svojih prijateljic na' svoj dom zadnji petek popoludne. Prijazni dom je bil lepo okinčan s zelenjem in svežimi cvetlicami. Gospa Grčar je prav gostoljubno postregla svojim prijateljicam s sladoledom, lemonado, tudi povitice ni manjkalo. V spomin na ta zabaven popoludan je razdelila gospa kranjske nageljčke in razglednice, na katere so se vse “članice” lastnoročno podpisale. Pričujoče so bile: Mrs. J. Russ, Mrs. J. Ogulili, Miss M. Dorotea, Mrs. K. J. Jontes, Mrs. M. Dunda, Mrs. A. Golobitsh, Mrs. M. J. Ivec, Mrs. A. Grahek, Mrs. J. Pas-dertz, Miss Carrie Horwat in Mrs. Grčar.
—	Toplomer je kazal v ponedeljek 90 in včeraj (v torek) pa 98 stopinj. To je res lepa vročinica. Pravega dežja pa nič; le par kapljic vsak dan, da je potem še bolj soparno. Še čudo, da se zelenje tako trdno/drži dreves.
—	Pravkar smo prejeli ljubljanskega “Slovenca” z dne IS. t. m., ki prinaša v dopisu iz dolenjskih Toplic tudi sledeče zanimive vrstice: “Da, celo severna Amerika je zastopana po g. Kapschu, rojaku črmošnjiškem. Tako radodarnega gosta že dolgo nismo imeli; par sto kron gori ali doli, možakar je bil ves vesel, če je mogel vso družbo pogostiti. Ce je res v Kaliforniji ali Alaski solastnik zlatorudnih jam, se ne čudimo, da mu ni dosti za stotak. Amerikanec naj se postavi, kadar zopet stopi na kranjsko zemljo.
—	G. Peter Lakner iz Butte, AÍont., se mudi te dni v našem mestu. To je tisti naš srečni rojak, ki je na svojem velikem posestvu v Montani zasledil velik zaklad bakrene rude.
—	Naši čvrsti fantje, ki ljubijo base- | bali, bodo v nedeljo pokazali svojo spretnost. Pod imenom "The Slovenic American Team” bodo nastopili proti “Herald - Republican - News Tearau”, to je, , proti združeni vojski treh jolietskih dnevnikov. Tekmovalna borba v podobi najlepšega športa se bo vršila blizu Troya, kamor se udeleženci popeljejo na Nemanichevih vozovih. Zanimanje za to prireditev je veliko. Mr. Ross, foreman naše tiskarne, je skupni “vojskovodja”. Naši fantje niti v sanjah ne mislijo, da bi utegnili biti poraženi; z veseljem bomo poročali o njih9vi zmagi, če jo pridobe.
—	Zblaznel je vsled vročine včeraj dopoludne neki John Chrenck, baje doma nekje v Kanadi. Včeraj dopoludne je v bližini tukajšnje jeklarne vzbudil pozornost policije, ki je reveža prepeljala v Kankakee, v tamošnji zavod za umobolne. Štirje policaji so morali napeti vse svoje sile, da so nesrečneža spravili na voz,
Neko novo tovarno dobimo v naše mesto. Družba se bo baje zvala “The Joliet Wheel Manufacturing Co.” Izdelovala bo kolesa za vagone, vozove in avtomobile. Glavnica je že preskrbljena. Sedaj še iščejo primernega stavbišča, nakar se takoj začne z gradnjo.
' — Pisma na posti koncem zadnjega tedna so imeli: Dragičevič Peter, Koren Peter, Pintar Franc in Stivic Karol.
—	Prvotne volitve ža razne državne urade se bližajo. Vršile se bodo dne 8. avgusta.
—	Političnih shodov je že vsepolno v našem mestu. Zadnjo soboto sta se tu predstavila kandidata za državnega guvernerja, gg. Deneen in Yates iz Chicage. Sinoči je bil shod v Golobičevi dvorani in prihodnji torek bo spet.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo al; posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
Ely, Minn., 25. jul. — Tu se je poročil dne 22. julija g. Peter Špehar iz Zdečine pri Poljanah, prišedši iz Calumeta, Mich., z gdč. Marijo Bahor, rojeno v Calumetu. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova.
V Toweru, Minn., se je dne 20. julija ponesrečil mlad mladenič Frank Petrina, rodom Hrvat. Delal je na parni žagi, kjer mu je po naključju, kakor se zatrjuje, strlo roko. Ponesrečenec ni v nobenem podpornem dru-
štvu, dasi je bil od rojakov večkrat za vstop v društvo opominjan. Ali ni tak 'človek, posebno če je brez denarnih sredstev, revež? Zatoraj, dragi rojaki in bratje Hrvati, kateri imate na hrani delavce, silite jih, da pristopijo v kakšno podp. društvo; če nečejo zlepa Vas ubogati, je dobro, da se proti takim postopa po Vaših načelih; zakaj veliko jih je tacih, katerim ni mogoče zlepa zabičiti, koliko je podporno društvo potrebno za delavca; in ravno taki so, ko se ponesrečijo, gospodarjem in ostalini mnogo v sitnost.
Dva mlada Norvežana sta utonila dne 19. julija v Fall Lake, pri Wlnton, Minn.
Slovenci, pristopajte le v svoja podporna društva, katera spadajo v katerokoli slovensko jednoto ali zvezo. O-pustite vsakovrstne zavarovalnine, katere so v angleških i. t. d. rokah. Taka ena zavarovalna družba, katera je nam tu po Minnesoti posebno znana, je Consolidated Casualty družba. Ta družba obeta za ponesrečbo $30.00 (trideset dolarjev) na mesec in posmrtnino $200.00 (dvesto). Kako pa ta družba svoje obljube po svojih lokalnih agentih spolnuje, to je znano marsikateremu rojaku, posebno tu v Ely je slučajev. Dokler je član. zdrav, kako znajo hvaliti in svojo dobrosrčnost bobnati; kadar je pa bolan in išče svoje podpore od njih, mu predbacivajo vsakovrstne vzroke, za katere ni dolžan dobiti bolniške podpore; in če član konečno teka potem en mesec od Poncija do Pilata, mu tam vržejo par dolarčkov — če ti ni prav, pa si pomagaj, če veš. Taka se je godila z menoj podpisanim. Biksem bolan en mesec in pol, in nekaj dni zaradi operacije tudi v bolnišnici. Zdravniške listine sem imel pravilno urejene, in od slovenskega društva sem prejel podporo v redu brez sitnosti. A kaj pa ta zgaga? En mesec sem čakal in hodil od Poncija do Pilata, nazadnje pa pravi, da ne dobim nič!
Jos. J. Peshell.
Ely, Minn., 22. jul. — Cenjeni urednik Am. Slovenca, prosim zopet za malo prostora v Vašem cenjenem listu A. S. Žal, da Vam imam sedaj poročati žalostno nov'co o prerani smrti vobčeznanega rojaka po tukajšnej o-kolici, g. Andreja Čampa iz Aurora, Minn. Umrl je dne 15. julija po 6 dnevnem bolehanju, kakor se poroča, za zastrupljenjem krvi. Pokojni Andrej zapušča v Aurori, Minn., žalujočo soprogo in pet nedorastlih otrok. Tu v Ely je bival s svojo obiteljo več let, ter je bil zelo priljubljen med tukajšnjimi rojaki. Dne 16. julija so bili prepeljani njegovi ostanki v Ely. Pogreb se je vršil 17. julija, katerega mu je preskrbelo slovensko društvo sv. Cirila in Metoda št. 7. J. S. K. J., katerega ud je bil pokojni dolgo vrsto let. Pogreba se je udeležilo društvo v polnem številu, in tudi več sorodnikov iz Aurore, Minn. se je udeležilo pogreba za- njihovim umrlim dragim. Žalujoča soproga, katera se je udeležila pogreba za svojim dragim možem, se je vrnila dne 18. julija zopet na svoj dom v Auroro. Rajniku kličem: Sladko spavaj; mir večni te obdavaj v hladni tuji zemljici! Žalujoči soprogi in sorodnikom naše globoko sočutje.
Z odličnim pozdravom
Jos. J. Peshell.
Great Falls, Mont., 25. jul. — Slavni urad A. S., prosim, da uvrstite ta moj dopis v predale nam priljubljenega lista, ker le bolj poredko se čita kak dopis iz naše naselbine: prvič, ker se premalo naročijo na list A. S., drugič pa še oni, ki so naročniki, se s tem dosti nečejo pečati, da bi kake dopise poslali, da bi rojaki vsaj videli širom Amerike, da nas je nekaj Slovencev tudi v Gt. Falls.
Vreme imamo dokaj lepo in tudi precej vročine, da se je zemlja dokaj izsušila, da če ne bo vkratkem dežja, bodejo tukajšnji farmarji dokaj na škodi, ker dežja ni več bilo skoraj od 4. junija.
Moram tudi omeniti nekoliko o tukajšnji šmelci ali rudotopilnici, katera je prenehala z delom že 6. junija in to je pa vzrok velika povodenj, ker Missouri River je bil toljko vzrastel, da ga ne pomnijo še takega v Montani. Šmelca je ravno zraven riverja. Voda je vdrla y, Power House in zalila vse 'mašine v vrednosti več kot $1,000,000 ter odnesla dosti sveta okoli Power House, vse železniške tire vodeče v šmelco po številu 3 in s tem spet vse zapolnila na dolenjo stran Power House, tako da nas je vse tukajšnje delavce v šmelci spravilo v precejšno izgubo časa; ker če bi šmelca ronala, si bi vsak nekaj prislužil, zdaj se pa bodemo pa še zadolžili, predno spet prične šmelca robati. Neprestano dela kakih do 300 delavcev in parna lopata že en mesec in pol, in še ne bo vse gotovo pred kakor do 1. sept. In to je vse voda kriva, da nas je spravila skoraj v 3 mesečni počitek. Mašine so bile vse v vodi v Power House, pa ene niso dosti na škodi,'one so vse dobro stale, da voda ni ž njimi dosti komandirala. Cenijo škodo po povodnji na okoli $1,000,000. Kakor se
troštamo, se' spet prične z delom s prvim septembrom.
Pozdravljam vse rojake širom Amerike. Tebi, Am. Slovenec, pa mnogo naročnikov in dobrih predplačnikov.
Matt Urich.
South Lorain, O., 26. jul. ■— Prosim g. urednik, sprejmite par vrstic v nam priljubljeni list Am. Sl. iz naše naselbine.	. ; ' •
Kaj dobrega skoraj ne morem pisati zato, ker nas je bila oktobrska kriza preveč zadela, in še zdaj se ne moremo nič pohvaliti. Enmalo se je zboljšalo, pa ne dosti, ker tukaj je še dosti ljudi brez dela. Kar je nas starih delavcev, delamo vsi, da ravno za živež zaslužimo in tudi za poharek pive. Kateri pa ni prej pri tej .tovarni delal, pa prav težko delo dobi, tako da ni svetovati rojakom sem hoditi dela iskat, dokler se na bolje ne obrne.
V kratkem času smo imeli tukaj tri slavnosti in tudi žalost vmes. Prvič smo imeli sv. birmo, ko je birmoval, mil. škof Koudelka; ta slavnost je bila prav lepa, ker so se je vsa tukajšnja društva udeležila in pevsko društvo Planinski Raj je prav lepo zapelo, da je bilo veselje poslušati in se je mil. škofu prav močno dopadlo. Drugič so imeli tukajšnji otroci prvo sv. obhajilo, največji praznik samo enkrat za vsacega človeka v celem življenju. Zatem smo imeli pa žalost za rojakom Ivanom Kodelja, doma iz vasi Dob-ljar, občine Vrhpolje pri Vipavi; dne
1.	julija se je šel kopat v spremstvu dveh rojakov v bližnjo reko Black River in je pri kopanju utonil; pogreb se je vršil dne 3. julija dopoludne, ki so se ga udeležila vsa tukajšnja slovenska društva. In dne 4. julija je bil blagoslovljen nov altar in slika sv. Cirila in Metoda, ob udeležbi več čč. duhovnikov; slavnost je bila prav lepa, k temu je dosti pripomogel Fourth July, ker ljudje niso delali, da se je završilo prav povoljno.
Z Bogom!	Anton Kerhin.
Steelton, Pa., 26. jul. — G. John Mi-koljič v Franklinu, Pa., Vi pišete, da deklet ni, da, khtere pridejo, se lahko omožijo. Tukaj je pa dosti deklet, katere so še v gartroščnem popku raz-cvetljene in tudi vrtne cvetlice, in tudi že vele, ki bi se rade možile, pa ni fantov. Tu imamo tovarno za smod-ke, dela imajo dekleta, ali samo su-data fa 1 i, ki bi po befelu šel špacirat z dolenjsko Micko. Ako se tam ne morete fantje ženiti, tukaj se pa morajo po sili, samo da jej obljubi, da bo Micko vzel. Punc je dosti, ako jih ni tam, pridite sem, pa bo kmalu oh-cet. Obžalujem vas, fantje, da po nekaterih krajih ni Micek, tu jih je pa preveč. Jaz čem vam pomagati v zakonski jarem, ker je vam predobro, pa bi radi trpeli, ko bi bili vpreženL Poznam tu slučaje, ko bi morali možje kiklje nositi, žene pa hlače; ali naj bo za zdaj, drugikrat več.
Srčen pozdrav vsem rojakom! Tebi pa, Am. Sl., dosti naročnikov in predplačnikov.	J. A. Pibernik.
Sunnyside, Utah, 22. jul. — Dragi in nam priljubljeni list A. S.! Zmiraj ko kaj poročam iz tukajšnje naše naselbine, zmiraj je le poročati o kaki nesreči. Tako tudi se je zgodila nesreča v tukajšnjem premogovem rovu št. 4. In sicer: Nekega dne meseca maja šel je John Plut na delo, in proti 12. uri padla je nanj velika ploča ravno, ko je šaflal koln v karo tako, da ga je kamen pritisnil na tla in ga tako poškodoval, da mu spodnji život nič ne velja in težko, da bi bil sposoben več za kakšno delo. Omenjeni je ud 2 društev, društva sv. Jurija št. 100. K. S. K. Jednote in društva sv. Barbare N. H. Z., katera so mu dala brate, da ga so spremili v bolnišnico v Salt Lake. Zatoraj Slovenci, kateri še niste v kakem podp. društvu, hitite in ne odlašajte stopiti v društvo, ker v slučaju nesreče je velike vrednosti, a nas pa vsakega posameznega lahko nesreča vsak čas doleti. Zato je svetovati, da bi vsi Stopili v društva naše mile nam K. S. K. Jednote, katera po materino skrbi za svoje ponesrečene ude v slučajih smrti in poškodbe.
Nadalje poročam, da kakor povsod po Združ. državah, tako smo tudi tukaj občutili, in nekateri dobro občutili tega letošnjega nepridiprava, in ga tudi ne želimo videti več n(kdar v svoji raztrgani suknji in z lačnim trebuhom. To je denarna griža, katera je marsikaterega izgnala iz naše sredine in pognala v stari kraj ali pa kam drugam za kruhom. Zdaj se pa zmiraj obeta in obeta, da bode kmalu bolje, pa ne vem, če se bode tako hitro obrnilo na bolje kot. se je bilo na slabo. Ta nesrečni nepridiprav je prišel hitro sem, a ven hodi že celih 6 mesecev, pa še zdaj ni izginil. Zatoraj rojaki, ne hodite sem še zdaj za delom, dokler ne zgine ta nesrečnež. Ko se obrne na bolje, bom sporočil vdru-gič, kako obstanemo.
O sklepu svojega dopisa pozdravljam vse znance in čitalce tega našega lista. Tebi pa, vrli Jist, obilo naročnikov in dopisovalcev. E. Težak.
Tower, Minn., 20. jul. — (Iz potovanja.) To mesto ima kaj prijazno lego, da, za prišleca kaj prikupljivo, posebno v vročih poletnih dnevih, ko si človek želi hladne sence pod košatimi drevesi v prostih urah. Okoli mesta žubori prijazen potok, obdan z zelenim logom in listnatim drevjem. Ob potoku se nahaja tovverška pivovarna, katera kuha pristno pivo. Od severne strani mesta se razprostira prijazen,
		
*	Navadite se rabiti Severova družinska zdravila ob vsaki priliki	*
S	zdravilne potrebe, ker so zanesljiva.	
t *	ZDRAVILNO MILO	I
*	za obranjenje, čistenje in lepšanje kože, obraza, las in rok. Za čistenje	%
*	maziljenje in za vse druge potrebe v univalnici-	*
mlad, mešan gozd z zvišenim hribom Zopet ob robu se nahajajo obširni logi, kjer raste visoka trava. In semtertja tudi obdelana zemlja, kjer raste večinoma krompir. Dobro miljo od mesta se pa nahaja krasno jezero imenovano Vermilion. Ob jezeru se nahajata dve parni žagi za les. Vse to nudi človeku krasen razgled. Poglejmo pa nekoliko imenovano mesto.
Koj lia prvi pogled, ko si človek nekoliko ogleda to mesto, vidi, da je imelo nekedaj cvetočo preteklost, pričajo nam lepa, z opeko zidana poslopja in tudi lesena. Da so bili v preteklosti tu boljši časi nego so sedaj, pričajo nam tudi mnoge razvaline, katere so ostale od pogorelih stanovanj, a se poslej niso več na novo zidala. Veliko poslopij je praznih, brez prebivalcev. Vse to spominja človeka na preteklost. Da je mesto tako nazadovalo, je vzrok rudninska produkcija iz ta mošnjih rudnikov pri Soudanu. V za četku se je nahajalo v tamošnjih rud nikih veliko železne rude, a pozneje je ista začela pešati. In ker šo se žile železne rude docela poizgubile in novih niso zadeli, so bili prisiljeni tamo šnji delavci zapustiti ondotno svojo naselbino Soudan, zapustili so mnogi svoje hiše in si poiskali drugje zaslužka. Ker se je toraj delavstvo izseljevalo in je mesto od istega odvisno, se je tudi mesto začelo krčiti, hirala je obrt na vseh točkah ter mnogi trgovci so tudi morali drugje svoje sreče iskati, in mnogi so jo seveda tudi našli v bližnji okolici Mesaba Range. Mesto se večinoma še vzdržuje od tamošnje parne lesovne žage, katera se nahaja v bližini, imenovana Tower
L.	Company. Sedaj je imenovana družba prodala svoje posestvo Alger and Smith družbi. Nekoliko dalje že nekaj časa posluje nova manjša parna žaga, last družbe Benson. Sedaj se poroča, da so v ondotnih rudnikih zadeli nove železne žile, in pričakujejo še boljših uspehov. Upa se, kadar se začne z odpošiljanjem rude od tu, da bodejo se nekoliko zboljšale delavske razmere.
Ob sklepu mojega dopisa se tarnoš-njim rojakom hvaležno zahvaljujem za'njih gostoljubnost. Z odličnim pozdravom	Jos.	J. Peshell.
West AlKs, Wis., 26. —- Loto darovano cerkvi in vredno 600 dolarjev, ležečo prav blizo cerkve, bomo začetkom oktobra izžrebali. V ta namen razposlali smo tickete na vsa društva K. S. K. Jednote in Jugoslovanske Jed note. Ker je cena samo 50c, upamo, da nam bodo društva vse prodale. Po-rnagano bo našej cerkvi in srečen bo oni, ki bo za majhen denar dobil lepo loto. — Tudi nov zvon, ki bo tehtal okoli 1000 funtov, dobimo v kakih 2 tednih. Daroval ga bo g. Charles Cuppel, ki je cerkvi tudi loto podaril. Za slovesno blagoslovljenje, koje pa še naznanimo, naprosili bomo mil. g. nadškofa, ki se je ravno te dni vrnil iz Rima.	Rev. Ivan Smolej.
West Allis, Wis., 27. jul. — Te dni došel mi je dopis c. kr. okrajne sodnije, v kojem zahteva ex-offo mrtvaški list za pokojnim Ivanom Krncem, ki je umrl v Milwaukee in bil rojen v župniji Trebelno. Dopis je bil seveda nemški. Zato je pa sodnija tudi dobila edini odgovor, ki ga zasluži, da na nemške dopise, ki so sramota za slovenske urade, Slovenci prin-cipijelno ne odgovarjamo. Bomo videli, ali znajo na Kranjskem slovensko.	Rev. Ivan Smolej.
Preloka, Belokrajina, 29. jun. — Moje potovanje na Dunaj k slavnostnemu sprevodu v proslavo 601etnice cesarja F. J. I. dne 12. junija usojam si svojim rojakom širom Amerike opisati.
Bilo je na Kristusov Vnebohod, ko sem se sprehajal na Vinici z nekim znancem pred prodajalno veletrgovca g. Jurij Šterka. Akoravno sem bil z znancem v najboljšem pogovoru, pokliče me trgovec, da naj stopim v prodajalno. Bil je ravno prišel telegram iz Ljubljane od gosp. deželnega glavarja F. Šukljeta, da naj preskrbi Vi-niško deputacijo za slavnostni cesarski sprevod in sicer v narodni noši. Na vprašanje, ako se ne bi jaz pridružil k Viniški deputaciji, odgovorim drage volje, naj se le vpišem s polnim imenom v zapisnik, tako da mi se pravočasno preskrbi legitimacija. Ko je bilo moje ime in priimek v zapisniku, stopi k meni mlad krojač in mi zmeri obleko iz belega sukna, to je, belokranjska narodna noša, bela noša, koje sedaj nisi nikoli nosil. Okus glede barv je različen, toda nežnejše barve
---
nasprotnika — madež; vsak madež, ki se drugje težko zasledi, se pri beli o-bleki takoj spozna. Neoziraje se na to, pravi krojač: “Za 4 dni bo gotova.” Nato mi se naroči od zaupnika depu-tacije, da za gotovo naj pridem bin-koštni pondeljek ob dveh pop., ko se odpeljemo. Dnevi od Vnebohoda do binkoštnega pondeljka so bili hitro-tekoči. Omenjeni dan bilo je zbrano na trgu po večernicah sila občinstva pred prodajalno god. Šterka, kjer nas je čakal voz, ki nas popelje proti vrhu. Bila je tudi zastava in na njej napis: "Živili mladiči, Bog z vami! Usedemo se na voz in z gromovitimi živijo-kli-ci občinstva odrinemo.
“Zbogom, prijatelji, na veselo svidenje, ko se povrnem!”
Kako neznana stvar je človek, komaj nekaj kilometrov o>d doma, pa sem že tujec med tujci. Gledam po znanem obrazu, a nikjer ga ni; poznajo me le tam, kjer sem stalno naseljen; ako grem malo čez mejo, se ne zmeni nihče več za mene; prej si do-mišljuješ, da si kaj, potem izveš, da nisi nič. Marsikdo se celo ponaša s svojo veljavo, ki jo ima doma v vasi, toda ko pride med množico ljudi, izgine enako kapljici v veliki vodi. Le malo jih je tacih, ki so si pridobili posebne zasluge in slavno ime.
Vesela Viniška deputacija s čilimi konjički in veselim prepevanjem mladih fantov in deklet dospeli smo isti večer v Poljane, ker tam smo se pridružili k Poljanski deputaciji. Veselo so nas sprejeli tamošnji fanti, posebno v gostilni veletržne rodbine Šterk, kjer smo prenočili. Drugi dan precej zgodaj se je spremljala in na vozove nalagala skupina viniška in poljanska. Za-stavnik na prvem vozu je vedno vihtel zastavo na vse strani, samo da je pri-
(Nadaljevanje na 7. strani.)
GEORGE A. BARR.
Ta gornja podoba predstavlja gosp.' Geo. A. Barr,( ki je republikanski kandidat za državnega prevdnika (States Attorney) za Will Co.
Gosp. Barr je bil rojen in zgojen v tem okraju in deluje kot izvrsten advokat že 9 let v tem okraju ter ima največjo prakso v jolietski okolici. Za to si lahko mislimo, da je res sposoben za ta urad.
Gosp. Barr je deloval na to, da se postavi tudi urad državnega pravdni-ka, kot okrajna služba in ne kot je bilo doslej na komisijo. On je delaven v republikanskih krogih.
Rojakom se priporoča, da ga bodo volili pri prvotnih volitvah ter ga nominirali za ta urad.
Severovo zdravilno milo za kožo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
To milo je najboljše sredstvo zoper vse gorinavedene nerene, je precenjljive vrednosti pri kopanlv otrok, tndi možje naj ga rabijo pri britju- Cena 25 centov-
“Severovo Zdravilno milo za kožo je izborno priporočim osobito pa takemu, ki ima kaj pokvarjeno kožo; na primer, da ima kateri lišaj, ali kakšne kraste ali mozolce. Ako se z Vašo milo umiva tri do štiri dni potem čisto izgubi vse nesnage iz obraza. Naredi tudi lepo in gladko kožo. Naj se rabi v vseh slučajih kožnih neredov.”
LOUIS RUDMAN,
312 South River Street.	Aurora, 111.
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za “S e ver o va.’
PRIJETNA SAPA.
DRAGOCENI PREPERAT, K( SE NAJ BI VEDNO IMEL V HIŠI JE
SEVEROV ANTISEPS0L.
Ta preparat naj se rabi za izplrenje grla in ust. Dela sapo prijetno in zdravo, zdravi grlo in odstrani vse slabe nasledke bolezni v krko. Tud dobro za odstranje vnetja Cena 25 centov-
Zdravniški svet pošljemo brezplačno.
W. F. Severa Co.
—	“Kmetijska družba kranjska” je zborovala v Ljubljani dne 9. julija. Imela je minulo upravno leto nad 2 milijona kron denarnega prometa, dokaz, kako močan je njen blagovni pro-me|. “Kmetovalec” se tiska v 8,000 izvodih. Obširno tajniško poročilo govori o vrlem delovanju družbe. Novim predsednikom je izvoljen poslanec Povše.
—	Iz Kuželja, 7. julija. Danes so se ogledali premogokopovi prostosledi učitelja Ivanetiča na kranjsko-hrvaški meji v kočevskem okraju na onem mestu, kjer je bilo dosedaj glavno delo. Navzoči so še bili: trgovci Ivanetič iz Celovca, Pleterski iz Ljubljane in Sku-tecki iz Linča. Pregled je izvršil rudarski inženir iz Celja. Zraven sta tudi bila rudar Piškur in kovač Skvarč, ki je že pred 15 leti tu našel sledove od premoga. Premog bode baje jako fin.
—	Semenišče popravijo. Semenišče v Ljubljani popravijo, da se sanitarne razmere v semenišču urede. Stroški za prezidavo bodo znašali 50,000 kron. Napravi se tudi prsna kopel j za 2,000 kron.
__Slovenci po poklicu. Socijaldemo-
kratična revija “Der Kampf je objavila statistiko slovenskega naroda v stari domovini po poklicu. Bilo je v našem narodu 1. 1900 poljedelskega prebivalstva 896,080, industrijalnega 159,445, v trgovini in prevozu 42,059, v javnih službah in raznih svobodnih po klicih 90,722.
—	Deželni glavar Šuklje si je ogledal z deželnim stavbenim svetnikom Klinarjem Suho Krajino in njene slabe ceste, da se tudi za te, doslej tako zanemarjene kraje kaj stori.
_____Vintgarju preti nevarnost, da zgubi ves svoj kras, ker hoče vlada pri Žumru vodo zapreti in porabiti za elektrarno. Proti temu se bodo napele vse sile, ker bi bila oškodovana vsled manjšega tujskega prometa vsa okolica.
__Umrl je v Trebnjem v soboto, dne
4. julija, trgovec gospod Jakob Petrovčič.
—	Utonil je trgovec in sejmar Jakob Sirnik iz Spodnjega Kašla v Radov-Ijem v Savi. Lovil je ribe, izpodrs-nilo mu je med skalami in je padel v vodo.
—	Ruski car je umrl, namreč na Ježici gospod Ignacij Cunder, gostilničar pri “Ruskem carju”, star 78 let. Mož je bil nekdaj na Ježici zelo veljaven; vse oblasti in časti so bile združene v njegovi osebi. Od vseh spoštovan, je bil tudi od presvetlega cesarja odlikovan z zlatim križcem za zasluge.
—Banjaloka na Dolenjskem. Dne 25. junija t. 1. umrl je naš postiljon Jože Zupančič. Rodil se je pokojni v Malih Dulah pri Gombišču, župnije St. Vid pri Zatičini dne 27. nov. leta 1868. Ko je kot dragonec doslužil vojake, stopil je v službo kot hlapec pri g. Kajfežu, znanemu vinotržcu v Novem selu št. 2, in nekaj let vozil vino na razne kraje. Kasneje je postal postiljon in 13 let vozil pošto v Kočevje in na Brod ob Kulpi. Bil je vesten in postrežljiv.
—	Smrtna kosa. V Sv. Križu so pokopali v torek 7. t. m., očeta Aleksandra Menic iz tamošnjega kapucinskega samostana. Rojen je bil v Grgarju
14.	aprila 1844.
—	Umrla je Marija Jemc, posestnikova hči, stara 29 let, na Radeckega cesti št. 11 v Ljubljani.
—	V pijanosti je našel smrt posestnik Grmek iz Borovnice na Kranjskem. Padel je v Švigljevi gostilni na Bregu tako nesrečno 3 metre globoko v klet, da se je ubil.
—	Nesreče. Iz Štange poročajo: Pri nas se godi v zadnjem času nesreča za nesrečo. 17. pretečenega meseca je ubil vol z rogom posestnika Jožefa Marna. Zatem je kmalu padel s čreš-nje mladenič Jak. Kokovica in se pri padcu močno poškodoval. 30. pret. meseca je pa M. Doblekar, po domače “stari Adamovec”, padel s črešnje tako- nesrečno, da je obležal mrtev na tleh. V Koških poljanah si je kmet Bučar zlomil pri padcu roko.^ Nesreča ne praznuje nikoli. Suša je napravila velikansko škodo na njivah, travnikih in pri sadju. Hudi viharji, ki vedno razsajajo, so sklatili skoro vse sadje z dreves.
—	Radeckijev veteran umrl. Umrl je v Postojni Jožef Čuk v 86. letu starosti. Na Petrovo je šel zdrav k počitku. Ob 2. uri ponoči ga je prijel krč in ob 5. uri zjutraj so ga našli nezavestnega. V sredo, dne 1. julija ob yA\. uro je izdihnil svojo blago dušo. En teden pred smrtjo je še kosil. Pokojnik je bil rojen 19. februarja leta 1823. in se je udeležil prekucije na Ogrskem leta 1848., kjer je bil tudi vjet. Večkrat je pripovedoval, kako je v sami srajci prišel z Ogrskega v
Ljubljano. Pokojnik je bil tudi 44 let vodnik v Postojnski jami. Kako je bil ranjki priljubljen, je pričal njegov pogreb, ki so se ga udeležili vsi
sloji. V postojnski župniji živi še sedem Radeckijevih veteranov, in sicer štirje v Postojni in trije v drugih treh vaseh.
—	V prospeh slovenske glasbe za-počne pevsko društvo “Ljubljana” na podlagi svojih novih pravil veliko akcijo začetkom prihodnje sezone po vseh slovenskih pokrajinah in bode v ta namen že sedaj stopilo v stik z društvom slovenskih organistov in glasbenikov.
—	Žensko učiteljišče v Ljubljani. Za vstop v prvi letnik ženskega učiteljišča v Ljubljani se je oglasilo 113 deklet. Sprejetih bo 40—45.
• — Na dvorno opero je angažiral ravnatelj Weingartner abiturijenta dunajskega konservatorija, našega rojaka, basista Julija Betetta.
—	Dvoje nesreč. Iz Toplic na Dolenjskem z dne 6. julija se poroča: V soboto smo dobili precej izdatnega dežja, ki je ohladil in poživil razsušeno zemljo. Toda žal, da je po nekod padala vmes tudi toča, ki je pri žitu in po vinogradih napravila nemalo škode. Švignila je od Podturna črez Rigelj proti Lubancu. Vzela je pri žitu petino, pri trtju tretjino pridelka.— Sinoči se je v pozni uri vlila ploha med bliskom in treskom, strela je vrezala v kozolec župana Jan. Sitarja in hipoma se je zasvetlil plamen v zraku. Zgorelo je vse: poslopje, ogromna zaloga krme in kmetijsko orodje. Rešiti ni bilo mogoče nič, ker je ogenj hitro izvršil kruto delo. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bila strela tako nizko v dolini užgala. Potreba strelovodov je očividna.
—	Na dunajskem konservatoriju je dovršil študije slovenski rojak in znani še mlad skladatelj č. g. Stanislav Premrl z odliko in je bil razven tega odlikovan z društveno svetinjo prijateljev glasbe na Dunaju.
—	Družba sv. Cirila in Metoda je imela meseca junija dohodkov in daril K 5766.49.
—	“Slavnost kranjske dežele”. Pod tem naslovom priredi pevsko društvo "Ljubljana” v nedeljo, dne 13. septembra, v vseh prostorih “Uniona” veliko ljudsko slavnost, pri kateri bodo zbrane najlepše narodne noše naše dežele iz dunajskega cesarskega jubilejnega izprevoda.
—	Regulacija Bleda. 7. julija je bila na Bledu komisija zastopnikov deželnega odbora, ki so se je udeležili tudi zastopniki županstva, zdravilniškega ¿odbora in pogorelci. Namen komisije je bil, določiti, kako se naj na novo zgradi po požaru razdejana vas Grad. Ljudstvo samo uvideva, da se ne more več zidati po starem načinu. Vas Grad, najstarejši del Bleda, je bil zgra jen jako tesno, hiše na kupu, vse neravno in za sedanje razmere neprimerno. Ljudstvo želi samo, da bi se zgradil Grad nanovo na modernejši način, ker bi s tem zrastla vrednost stavbišč, in nove hiše bi veliko več nesle, kakor pa stare, zakajene bajte, skupni sklep deželne vlade in dežel, odbora je, da izdelajo tehniki regu-lačni načrt, po katerem se mora odslej zidati. Takoj pridejo na Bled štirje inženirji, ki izmerijo in določijo stavbene črte. Dotlej se ne sme nič zidati na pogorišču.
—Antona Krebla, 36-letnega težaka, ki je pred tremi leti pobegnil iz ljubljanskih zaporov, so zdaj zaprli v Trstu. Tička so dolgo iskali policijski uradi ljubljanski, reški, sušaški, postojnski in tržaški zaradi goljufij, tatvin itd.
—	Aretirali so radi sleparije v Mariboru 44 letno Marijo Koželj od Device Marije v Polju.
—	1500 kron ukradenih. Posestniku Francetu Žitniku iz Rudnika št. 30, Je bilo doma ukradenih 1500 kron.
—	Navihana žepna tata. Dne 30. jun. je prišel posestnik Mihael Sapčič iz Pribanc v Črnomelj na semenj kupovat par volov. Dva “mešetarja” sta izvohala, da ima Sapčič pri sebi 400 K denarja. Eden ga je pregovoril, da naj gre ž njim v neko vas pri Črnomlju, kjer bode kupil boljše in cenejše vole. Med potjo je mešetar tožil Sap-čiču, da je izgubil listnico z denarjem in začel preiskovati Sapčiča. Potegnil mu je denarnico ^z žepa in vzel denar iz nje, potem jo pa vtaknil Sapčiču nazaj v žep, češ, da ni prava. Sedaj pa zavpije zadaj drugi lopov: “Tukaj je najditelj!”, nakar se je Sopčič obrnil, “mešetar” jo je pa popihal v bližnji gozd, kamor mu je sledil tudi ta. Ko je Sapčič pogledal v listnico, je opazil, da je padel v roke lopovoma, ki sta mu pobrala ves denar.
— Roparja prijeta. Iz Adlešič, 6. julija. Kakor se pripoveduje, so minuli petek na semnju v Karlovcu prijeli ona dva roparja, ki sta minuli semenj v Črnomlju, 30. junija, oropala nekega Belokranjca za več sto K. Dobili so pri njima baje 2400 kron denarja. To bosta najbrž ravno tista tatova-roparja,
ki sta okradla tudi lani nekega Ma-rindolca in nekega Bojančana za več sto kron v Črnomlju in letos nekoga na semnju v Semiču. Imata pa brez dvoma še več ropov in tatvin na vesti, kar bo, upamo, pokazala preiskava.
—	Ogenj v Št. Petru. Iz Št. Petra na Krasu se poroča: V soboto 4. jul. smo imeli tu žalosten kres. Zvečer ob 7. uri trešči v hlev g. Ludovika Špilar-ja, posestnika v Št. Petru. Hlev je bil takoj ves v ognju. Rešili so živino, zgorela je pa vsa mrva. Ker je le mirno deževalo, se ogenj ni razširil. Pogorelec je bil zavarovan.
—	V Poljanah nad Škofjo Loko bodo to jesen blagoslovili in otvorili no-vodograjeno trirazredno ljudsko šolo.
*— Za Savo pri Litiji pa otvore novo enorazrednico.
—	Iz zapora je pobegnil dne 28. junija na Brdu 37 letni Karel Petan, ki je bil še od leta 1899. v policijski tiral-nici preganjan zaradi hudodelstva javnega nasilstva in sedaj po orožništvu aretovan, a si je kmalu zopet poiskal prostosti.
—	V Novem mestu je bil semenj. Cena živine je jako padla. Debeli voli se kupujejo po 56 vinarjev na živo vago; teleta po 72 do 78 vinarjev. Mesarji pa še vedno po isti visoki ceni prodajajo meso.
—	Dve novi restavraciji s sobami za prenočevanje tujcev zgradita to poletje dva gostilničarja na Brezjah, ker primanjkuje gori zlasti prenočišč za romarje.
—	Ukaželjen mož. Neki, sedaj 46 letni gospod je bil svoj čas iz VI. gimnazijskega razreda potrjen k vojakom. Ko je svoja leta doslužil, je nastopil javno službo in je sedaj že v pokoju. Pred dvema letoma je napravil izpit čez VII. razred, letos se pa bode podvrgel v Ljubljani maturi. Zares izredno veselje do študij.
—	Suša v Belokrajini. Iz Metlike se poroča: Suša ni uničila samo prve, temveč skoraj gotovo tudi druge košnje krmo. ■— Tu mora država na pomoč! — Vsled pomanjkanja krme je cena živini tako padla, da so naši mesarji “sami ob sebi” znižali ceno mesu pri kilogramu govedine in teletine po 20 vinarjev. — Ubogi kmet! — V nedeljo 5. t. m. dobili smo nekaj dežja, a vmes je tudi toča mlatila, in tudi v ponedeljek je deževalo, a bojimo se, da je prišel za krmo prepozno, ker so korenine travam posušene.
—	Toča in suša. Dne 4. julija je v Šoštanju padala kot oreh debela toča. Padla je štiri prste visoko ter je obležala več ur. Polja so popolnoma izsušena. Fižol leži tako v zemlji, kot je bil vanjo spomladi položen. Sena bo letos za okoli 40 odstotkov manj kot druga leta.
—	Iz Šaleške doline. Dne 4. t. m. se je vsula pri nas med ploho huda toča. Nekateri kraji, kakor Št. Ilj, Št. Andraž, Kavče in Zabrd so skoro po-popolnoma opustošeni. Kar je suša pustila, vzela je toča. — Na predvečer slovanskih blagovestnikov je gorelo po naših hribih mnogo kresov, dasi-ravno vreme ni bilo posebno ugodno. Naše vrlo slovensko ljudstvo je pokazalo, da se zaveda svojih narodnih dolžnostij in da vlada še tudi po naši lepi dolini naroden duh. Kakor se vidi, je Deutsch-Schalltal še pač daleč.
—	Kres na Menini. “Savinska podružnica S. P. D.” je na Menini v soboto 4. t. m. zakurila velikanski kres v proslavo godu sv. Cirila in Metoda. Izletnike je nagovoril predsednik g. Fran Kocbek ter je v izbranih besedah navduševal, naj delajo za svojo lepo domovino in naj pridno nabirajo za prepotrebno “Družbo sv. Cirila in Metoda”. Kresov se je videlo velikansko število čez 150 po Savinski dolini in po gorovju do Pohorja. Lepo znamenje narodno-zavednega ljudstva.
—	Umrl je g. Ivan Rajh, posestnik, krajni šolski ogleda na Cvenu pri Ljutomeru.
—	Z drevesa je padel v Trbovljah posestnik Jakob Hrastelj in se je ubil.
—	Zmaga stavkujočih pivopivcev. Pivopivci v Ljutomeru so vsled podra-ženja pive stavkali. Stavka je imela uspeh. Gostilničarji so cene znižali in sedaj pijo v Ljutomeru pivo za isto ceno kot pred petindvajsetimi leti.
—	Na deset let težke ječe je obsodilo celjsko porotno sodišče Martina Veternika, ki je na živinski način zaklal 3. junija t. 1. svojo ženo.
—	Kresov na Koroškem je gorelo po “Mirovem” poročilu v čast Cirilu in Metodu vse polno. Še živi krepka narodna zavest na Koroškem!
—	Gorje v Zilski dolini. (Kres.) Na predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda so goreli v naši župniji štirje kresovi. Gorjanci in Drevljani pa so streljali s topiči, da je glasno odmevalo od skal Dobrača in se razlegalo širom Zilske doline; vmes pa so prepevali fantje in možje mile slovenske pesmi. Tudi visoko na Gorjanski planini, raz katero se nudi krasen razgled daleč naokrog, je gorel velik kres. Veselo znamenje, da se zaveda večina ljudstva svoje slovenske matere. Nasprotniki pa si naj zapomnijo: “Nas zatrli niso spečih, ne bodo nas bedečih.”
—	Slovensko sirotišče v Gorici. Zabeležiti imamo nov napredek goriških Slovencev. Društvo “Slovensko sirotišče” je kupilo za 69,000 kron v Via Ponte Isonzo hišo št. 12 z obširnim zemljiščem. Poleg palače in gospodarskega poslopja obsega zemljišče osem njiv in 553 kvadratnih sežnjev. Vrednost cenijo strokovnjaki na 100 tisoč kron. Danes je prišla zopet v slovenske roke zemlja, ki so jo prodali po lahkomišljenosti naši predniki tujcem. Tu bo nova trdnjava krščanske organizacije slovenskega ljudstva za mesto in deželo. Pozni rodovi bodo veseli tega dogodka in napredka goriških Slovencev.
—	V Istri bode letos vsled suše slaba letina. Izostalo bo žito in sadje, le oljke in vinogradi lepo kažejo. To je pa slaba tolažba, kajti po nekaterih krajih še niso niti prodali lanskega pridelka.
—	Koliko ljudi je na Reki. Ljudsko štetje zadnjih dni je pokazalo, da ima Reka 49,010 prebivalcev. Koncem leta 1900 jih je imela 39,350; prirastek v sedmih letih in pol znaša torej 966Q oseb.
— Ponarejeni bankovci po 100 kron krožijo po Trstu. Ponarejeni so baje tako dobro, da jih je težko spoznati.
— Toča je pobila v Noskovcih na Hrvatskem dve tretjini setev.
—	Sinčka je ubil v Plešem pri Vel. Gorici na Hrvaškem Pavel Mikuličič, ki se je nedavno vrnil iz Amerike. Deček je bil rojen, ko je bil oče v Ameriki, in ni mogel vzljubiti očeta, ki-ga v najnežnejši mladosti ni poznal. To je očeta jezilo in je otroka večkrat kruto pretepal, nedavno pa, ko so bili domači na polju, ga je pobil s palico. Nečloveškega očeta so zaprli.
čič v Karlovcu izjavil, da bo sprejel barona Raucha kot gosta v svojo hišo, je odstopil ves občinski zastop v Karlovcu, občinstvo pa je priredilo Banjavčiču veliko demonstracijo. Ko se je Rauch peljal z avtomobilom skozi Karlovec, je občinstvo tako demonstriralo, da se Rauch niti za trenotek ni ustavil v Karlovcu. Rauch se je peljal v Liko, da izvrši ono oproščenje od mitniških prispevkov, kar je izposlovala že prejšnja narodna vlada.
—	Slep učitelj. Na zagrebškem učiteljišču je napravil zrelostni izpit slepi Stanko pl. Striga. To je prvi slepi učitelj med Slovani.
Konec zaročnih prstanov
zahteva nova moda. Londonski bogataši jih nadomeščajo z zlatimi zapestnicami, ali pravzaprav naročnicami, obstoječimi iz dveh obročev, ki jih veže zlato srce. Novi znak srčne sreče nosijo na levem rokavu, nad komolcem, blizu srca. Angleški kralj, ki je obenem, po milosti ljudstva, kralj mode, se je baje o tej novotariji jako po-voljno izrazil.
Predsednik Fallieres potuje.
Pariz, 18. jul. — Predsednik francoske ljudovlade Fallieres je danes odpotoval na Dansko, Švedsko, Nove-ško in Rusko. Iz Pariza se je odpeljal v Dunkirk, kjer še je vkrcal na bojno ladijo “Verite”.
— Ako hočete citati novice iz raznih krajev se morate naročiti na “A. S.”, ker le v tem listu jih dobite.
POZOR VOLILCI!
Vabite se na VELIKI politični shod republikanske stranke, ki bo v torek dne 4. avg. 1908, v Golobičevi dvorani ob 8 uri zvečer. Kandidatje bodo govorniki.	Pridite vsi!
DR. E. J. HIGGINS,
kandidat za koronerja za Will Co.
Dr. Higgins je bil rojen v Jolietu dne 4. sept. 1871 in je ostal vedno v Jolietu.
Prve svoje študije je izdelal v tukajšnjih javnih šolah, kasneje se je podal na vseučilišče, kjer je dovršil prouk zdravilstva. On je eden izmed najboljših zdravnikov našega mesta, in je zdravnik za več zavarovalnih družb.
Velikega pomena je to, ako se postavi v urad okrajnega preglednika mrličev (coroner) zdravnik, ker on več ve o umrlem na prvi pogled kot kdo drugi, ki ni šturiral medicine.
Ako bode on nominiran za koronerja dne 8. avg. in ako bo izvoljen, obljublja, da bode deloval v korist naroda in v prihranjenje nepotrebnih stroškov tega okraja.
NEW YORK, N. Y, CLEVELAND, O
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro d
nalaga denarje v dobre hranilnice in posojilnice.
Vsaka denarna pošiljatev pride v stari kraj v 10-12 dneh; nikdar se še ni culo, da bi denaiji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč
krat čuje od druzih.
Prodaja
parobrodne listke
za vse prekmorske črte po izvirnih cenah.
Ysak potujoči rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York, in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago, teb ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov.
To je zelo važno, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ti goljufi speljejo ljudi navadno za drag denar na slabe parnike.
Petnajstletno delovanje in vedno rastoči promet svedoči za solidnost te tvrdke.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
3L0VENSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. I541-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the »LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI		KOLEDAR.
2.	avg.	Nedelja	Porcijunkula.
3.	“	Pondeljek Dan sv. Štefana.	
4.	“	Torek	Dominik, spozn.
5.	“	Sreda	Marija, Dev. snež
6.	It	Četrtek	Gospodova sprem
7.	it	Petek	Kajetan, spozn.
8.	tt	Sobota	Crijak, muč.
MOŽ POTREBUJEMO!
Da se uresniči želja sv. Očeta, namreč povrnitev človeštva h Kristusu, zato je treba boja vesoljnega krščanstva v urejenih in dobro izurjenih vojnih trumah in za ta boj potrebujemo pravih in hrabrih vojščakov Kristusovih mož, celih mož, celih katoliških jn o ž .
Potrebujemo mož: možatih bojevnikov za krščansko vero, ki ne smatrajo za glavno nalogo svojega življenja, skrbeti edinole za-se in svojo korist, ampak so vselej pripravljeni potegniti se javno, odločno in požrtvovalno za krščanska načela. Potrebujemo hrabrih, neustrašenih vojščakov Kristusovih.
Potrebujemo celih mož: mož, ki jim vsaka žila njihovega srca bije za krščansko prepričanje, ki hočejo biti kristjanje v besedi in pismu, v govorjenju in molčanju, v dejanju in nehanju; mož, ki ne spoznavajo svoje vere samo z jezikom, ampak z vzglednim krščanskim življenjem; mož, ki brez Strahu pred; ljudmi tudi v javnem življenju zagovarjajo resnice sv. vere in jih branijo pred sovražnimi napadi. Potrebujemo hrabrih in srčnih vojščakov Kristusovih.
Potrebujemo celih katoliških ipo.ž: mož, ki hočejo izvojevati ta boj V ozki zvezi s cerkvijo, pod vodstvom Svojih duhovnih predstojnikov, škofov in mašnikov; mož, ki nočejo v bojni vrsti vojskujoče cerkve zavzeti drugega mesta, kakor tistega, za katerega so poklicani; mož, ki vedo, da se tudi v duševnem boju zmaga doseže le z dobro disciplinirano in izvežbano armado. Potrebujemo zvestih, pokornih vojščakov Kristusovih.
In ker je boj dandanes silnejši, kakor kdaj in obsega vse stanove in vrste ljudstva, zato potrebujemo več mož: za obrambo krščanske vere, kakor prej, potrebujemo mož iz vseh stanov in slojev: ne samo učene in modre duhovnike, ampak tudi lajike ali vernike in sicer vernike iz vseh krogov in vrst, delavca v delavnici kakor tudi profesorja na visoki šoli. V časopisju, v društvih, na ljudskih shodih, v parlamentu, v tovarnah in rudnikih — povsod se razpravlja dandanes
o.	verskih vprašanjih in duhovščina sama nikakor ne more zmagati boja. Škofje in duhovniki bi bili generali brez moštva, ko bi ne stala za njimi velika armada katoliških vernikov. Du hovniki in verniki morajo skupno delovati, da priborijo veljavo krščanskim načelom tudi v javnem življenju, v šolah in zbornicah, v lokalnih, državnih in narodnih 'zastopih.
Možem vohlcem so v moderni po-stavodaji naše republike dane' imenitne pravice državnega življenja. Na Izvršitvi teh pravic sloni odgovornost katoliških mož, da vera ne bo trpela Škode in se bo pospeševal blagor posameznika in celega naroda. Narod sam si v tej deželi postelja svojo posteljo in kakor si postelje, tako leži in Živi. Narod mora delati na to, da se vera ohrani in okrepi in da verski duh prešine vse sloje prebivalstva. Zato-rej, dragi čitatelji, bodite možje, hodite celi možje, bodite celi katoliški možje!
IZPOLNJENO PROROKOVANJE.
Vsakemu kristjanu je znano lepo prorokovanje proroka Malahije o darovanju sv. maše, ki se glasi takole: “Od solnčnega vzhoda do zahoda bo moje ime poveličano med narodi, in na vseh krajih se bo mojemu imenu darovalo in žrtvovalo čisto jelo.”
Gotovo utegne naše čitalce zanimati, če slišijo,'kje se ob vsaki uri dneva na širnem zemeljskem oblu daruje sv. maša. Neki avstrijski koledar iz leta 1902. donaša o tem sledeče branja vredne podatke.
Sv. maša se daruje:
“O polnoči: V Aziji, na zapadnem Kitajskem z njegovimi apostolskimi vikarstvi v mestih Chen-Su, Se-Tahen in Yunnan; v državi Siam na polotoku Malaka in v Tibetu, dokoder so prodrli neprestrašeni misijonarji.
Ob 1. uri zarana: V Aziji, v Ben-galu in Pondichéry; v apostolskih vi-karstvih Dacca in Calcutta, na otoku Ceylon ter v Madrasu in Manduri.
Ob 2. uri zarana: V Aziji, na Mala-barski ravnini z njenimi tremi apostolskimi vikarstvi Maissour, Goa in Bombay.
Ob 3. uri zarana: Ob indijskem morju, ki nudi mnogo dobrih nad za katoličane.
Ob 4. uri zarana: V Perziji, v Atenah, v Palestini, v evropski Rusiji.
Ob 5. uri zarana: Na Poljskem, Avstrijskem in v Egiptu.
Ob 6. uri zarana: V Rimu, glavnem mestu krščanstva, na Italijanskem in , Francoskem.
Od 7. do 12. ure: V Severni Ameriki, Novi Škociji, Južni Ameriki, Venezueli itd.
Ob 1. uri popoludne: V Missouriju, Texasu in delu Mehike.
Ob 2. uri popoludne: V Mehiki in na indijanskem Skalnatem gorovju, kjer se nahajajo izvrstni misijonarji.
Ob 3. uri popoludne: V Californiji in Oregonu z njegovimi petimi škofi jami.
Ob 4. uri popoludne: V Gambiji ali Mangarevaških otokih, katerih prebivalci so se vsi pokatoličanili, in na Marcheških otokih, ki pripadajo Franciji.
Ob S. uri popoludne: V Oceaniji, na otočju Pomotore in Taiti, na velikem otočju Sandwich, čegar prebivalci, po številu 400,000, so vsi katoličani.
Ob 6. uri zvečer: Na ponajveč otokih, kjer se je propovedoval evangelij, kakor na Hamanu, na otočju Tanga, kjer je samo na enem otoku nad 2000 katoličanov; na otokih Wallis in Fu-tana, ki sta zaslovela po slavni smrti patra Chanela, S. M., ker je tamkaj zaključil svoje plodovito apostolsko delovanje.
Ob 7. uri zvečer: V obširnih angleških naselbinah vzhodne Avstralije; v škofijah Sidney, Brisbane in Melbourne. Mesto Sidney, z nadškofov-škim sedežem, je že do leta 1858. štelo
25,000	katoličanov.
Ob 8. uri zvečer: V Oceaniji, na Pinskih otokih Nove Kaledonije, na Novih Hebridih in na Karolinih ali Novih Filipinih.
Ob 9. uri zvečer: V Oceaniji, na otočju Viti, čegar prebivalci so bili ljudožerci pa so postali vneti katoličani.
Ob 10. uri zvečer: V škofiji Adelaide v južni Avstraliji, na Molukih, na Filipinih. — V Aziji, v Koreji in na japonskih otokih.
Ob 11. uri zvečer: V Oceaniji, v škofiji Perth, v zapadni Avstraliji in v škofiji Batavia. — V Aziji, v zapadnem Kitaju (v mestih Shanghai, Peking in Nanking).
Vzemimo kot izhodišče Rim ob 6. uri zjutraj, kjer vzhaja solnce pol ure prej nego v Lyonu, in v Lyonu pol ure prej nego v Madridu, potem je iz tega razvidno, če v vsakem teh mest stopi duhovnik ob 6. uri k altarju, da si njihove tri maše polurno slede brez prestanka v kratkem času poldruge ure.
Če torej na vsem svetu raztreseni duhovniki darujejo sv. mašo, potem izpolnjujejo najbolj vzvišeno misel, ki jo more imeti človek na tem svetu, da se namreč presveta daritev neprestano in nepretrgoma obnavlja ter doprina-ša v čast vsemogočnemu Bogu in*v srečo človeštvu.
Da pričujočo sliko nekoliko izpopolnimo, bodi pristavljeno, da je na vesoljnem svetu 250,000 posvetnih in skoro 100,000 redovnih duhovnikov. Teh 350,000 duhovnikov, raznovrstno razdeljenih in uvrščenih v 8 patriar-hatstvih, 196 nadškofijah, 808 škofijah, 137 apostolskih vikarstvih in 43 apostolskih prefekturah ter raztresenih po vesoljnem svetu, nudi gotovo prevesel dokaz za izpolnitev omenje ne proroške besede, da je “od soin čnega vzhoda do zahoda” ime Gospodovo veliko, in da se bo temu imenu darovalo čisto jelo “na vseh kraji h.”
spravila nekaj tisoč domov, a ti se zopet gotovo in najbrže povrnejo nazaj. Na delovanje in napredek tolikoštevil-nega naroda se sme pač računati!
Med vsem drugim napredujemo, reči smem z ponosom, na društvenem polju. Jednot in druzih samostojnih podpor, društev imamo obilno, ki so na dobri podlagi organizirana in štejejo okoli 25 tisoč članov skupaj. Vsem na čelu pa stoji naša stara mati K. S. K. J., ki bode praznovala drugo leto že lSletnico svojega obstanka ter izkazuje glasom društvenega glasila št. 32 z dne 17. julija 119 postaj z 7574 člani in 2478 članicami; to je torej skupaj 10,052 članov. Res lepo število za našo Jednoto. Vzemimo pri tej priliki tudi v poštev njeno premoženje, ki je znašalo z dnem 30. marca t. 1. $92, 875.48. Mnogo je druzih angleških in nemških društev v Ameriki z večjim številom članov, a se ne morejo ponašati s takim premoženjem. In ponosen sem tudi jaz, da spadam že več let k tej sl. Jednoti.
V gorioznačeni štev. našega dičnega glasila poživlja Jednotin predsednik ( razna društva in posamezne člane, naj j se o priliki X. konvencije zglašajo v listu z raznimi nasveti in točkami, kateri bi se naj na dan skupnega zborovanja razmotrivali. V ta namen sem si dovolil nekaj točk omeniti ozir. pojasniti c. članom. Stvar bodem za današnjo številko raztolmačil iz lahko-umevnega stališča.
Jaz mislim, da si Jednota, ki šteje toliko članov in ima toliko premoženja, lahko omisli svoj lastni dom ali hišo, ki naj bi bila v prvej vrsti zaščitna streha vseh ameriških Slovencev, v prvej vrsti pa članov naše sl. Jednote. Stvar naj bi se po mojem mišljenju izvršila sledeče:
Iz Jednotjne blagajne naj bi se vzel gotovi znesek za zgradbo te hiše, ki naj bi se zidala v središču ali glavnem stanu Jed. v Joliet, 111. Tukaj prebiva več tisoč Slovencev. “Jednotin Dom”, ali nazivljajmo ga “K. -S. K. Jednotin Dom”, naj bi imel nalogo služiti kot društvena hiša za svoje urade, za razne shode in veselice drugih ondotnih društev iz mesta ter okolice, za glavna zborovanja in d o m za onemogle Jednotine člane širom Amerike, s potrebno zdravniško in postrežniško oskrbo.
* Mnogo je članov tukaj v Ameriki, ki bi si ali na starost ali v slučaju bolezni poiskali radi kako domačo in mirno hišo v svrho preživljenja ali rekonvalescence. In to bi bila v tem slučaju lepa prilika za posameznike. Dobrega slovenskega zdravnika že imamo v Jolietu, izvežbane postrežni-ce bi se pa tudi dobile. Kolika pomoč in korist bi bila ta dobrodelna naprava za naše onemogle ali ponesrečene rojake. Ne bilo bi potem potreba iskati si ameriških ali druzih bolnišnic, kjer je kakor čujem zelo slaba oskrba in pa tuj jezik. Posamezni onemogli, ali bolni člani plačati bi mogli primerno odškodnino za zdravnika, hrano in drugo; recimo $4 ali $5 na teden. To ni veliko napram drugim sličnim zavodom. Jednota bi ne smela nikakor zahtevati kakih posebnih tozadevnih prispevkov od svojih članov; ali imamo drugo dobro in navodilno pot, da bi naj vsaka postaja priredila na leto eno veselico v prid K. S. K. Jednoti-nega Doma. Ako naredijo posamezna društva povprečno $20 čistega dobička v ta namen, bi dobili za “Jednotin Dom” nad $2,000 prispevkov za to. Lepa podpora in poleg tega še dobski posameznih članov, ki bi bivali v oskrbi v tej hiši. Eventuelni preostanek naj bi se priračunal k Jednotine-mu skladu v svrho amortizacije za izdane stroške na poslopju. Vspeh bi bil morda zagotovljen, v kar pomozi Bog!
To je torej prva točka, katero naj izvolijo c. člani K. S. K. J. razmotri-vati in upoštevati pri prih. konvenciji; ostale še sledijo.
Pričakujem od strani c. naročnikov tozadevnega primernega odgovora.
Št. 7265 iz N. Y.
RAZMOTRIVANJA O PRILIKI X.
GLAVNEGA ZBOROVANJA K. S. K. J.
' I.
Že nekaj let semkaj zasledujem z vso vnemo napredek, društveno, na-rodno-gospodarsko in politično delovanje rojakov Slovencev v naši novi domovini. In po čemu? Da smo tukaj tudi mi Slovenci zastopani med mnogoštevilnimi milijonskimi narodi mogočne naše republike v dokaj zdat-nem številu,—je dokazano, kajti računa se nas okoli 100,000 čitaj sto tisoč! ki se nas je odcepilo od velicega avstrijskega slovenskega debla, in je šel iskat sreče v blaženo našo Ameriko. Še vedno vladajoča kriza jih je res
SLOVENSKI NAROD V AMERIKI IN K. S. K. J.
Vsak rojak v Ameriki pozna ime največje, najmogočneje in najzanes-Ijivejše podporne in zavarovalne družbe slovenskega naroda—K. S. K. J. (Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote). Ponosni moramo biti mi ameriški Slovenci na to družbo, ker to je naše delo; nam v čast in korist.
K. S. K. Jednota nas je zjedinila, da skupno delujemo v napredek slov. naroda v tej tuji deželi; naša mnogoštevilna krasno pospevajoča društva nas vežejo v eno močno vez usmiljenja in bratske ljubezni.
Da bo čedalje več napredka, treba je delati na to. Vsak član naše mogočne Jednote bi moral ob vsaki priliki kaj storiti v napredek organizacije in v korist celokupnosti. Vsak član Jednote bi moral gledati, da pridobi družbi več novih članov.
Veliko se je v preteklih par letih storilo v napredek Jednote, vendar se po vsej pravici lahko reče, da bi se bilo še več lahko storilo v nekaterih mestih, ako bi se člani zadostno zanimali za napredek.
V več mestih je še malo število članov naše družbe, ako se istih število primerja številu rojakov. Krivo je temu, ker se narod zadosti ne zaveda. V nekaterih velikih naselbinah je samo po eno društvo naše Jednote, sicer veliko, a vendar je škoda, da se ni še več društev ustanovilo v velikih slov. naselbinah, ker čim več društev je v enem mestu, tem več je agitatorjev za Jednoto, ker marljivi člani se
vedno preganjajo, kateri bo pridobil več udov za svoje društvo. Na ta način se vsak rojak poišče, ki še ni pri Jednoti, in ga privedejo v društvo in Jednoto. Tam pa kjer je le eno društvo se pa ne dela na to tako, ker društvo šteje nekaj več članov kot v naselbinah kjer je več društev in si mislijo člani, da je zadosti veliko. Tudi si mislijo uradniki takega društva, da ako bo došli rojak hotel pristopiti h K. S. K. Jednoti, bo itak pristopil v njihovo društvo. Poglejmo pa malo po drugih mestih kjer je več društev Jednote. Daši niso vsa društva tako velika, vendar, ako se seštejejo člani, ki so pri Jednoti, se dobi veliko večje število istih, kot tam kjer je le eno društvo. Neobhodno potrebno je to-raj, da se v večjih naselbinah ustanovi več društev, ki pazijo, da vsak rojak postane član Jednote.
Lahko je reči, da skoro ni slovenske naselbine, kjer bi ne bilo člana K. S K. Jednote. , Teh članov naše družbe, ki se nahajajo v novih naselbinah, ali tam kjer še ni podrejenega društva naše Jednote, je dolžnost, da delujejo na to, da se tam vstanovi društvo in se isto spoji s K. S. K. Jednoto. Društvo ustanoviti je težavna stvar, pa kdor ima krepko voljo bode dosegel svoj namen. Vsak bi moral vedeti, da ustanoviti društvo pomeni toliko kakor postaviti temeljni kamen mogočni stavbi, ki bo v ponos rojakom, Ko se društvo ustanovi se stori veliko v korist narodaj ker edinole društva so temelj napredka in procvita vsake naselbine posebno v Ameriki. Ako bi Slovenci v Ameriki ne imeli društev bili bi kot izgubljene ovčice brez pastirja.
Da se bi pa tem več novih društev vstanovilo, treba bi delavcev v to svrho. Naša Jednota bi morala imeti enega uradnika, ki bi hodil po deželi in ustanovljal društva tam kjer jih še nimamo. Ker pa ni mogoče brezplačno delovati, za to bi se morala takemu organizatorju določiti posebna nagrada za delovanje. Plačati bi se mu morala vožnja in zamuda časa, ki pa nikakor ne bi presegala dobička, katerega bi Jednota imela, ako bi mož vestno opravljal svoj posel. Na prihodnji konvenciji bi bilo jako umestno kaj storiti v to svrho.
V več mestih je veliko število rojakov, naša Jednota še nima društva. Ako bi se rojaki malo vzdramili in spodbudili, bi nikakor ne bilo težko ustanoviti društvo.
Polje je rodovitno in rodilo bi obilen sad, ako bi ne manjkalo delavcev.
J.	Klepec.
Chicago ima 1,077 cerkva in pet duhovnih semenišč.
Akcijska družba za zgradbo zrakoplovov se je ustanovila v Berolinu.
Chicago izdeluje več jeklenih tračnic, nego katerokoli drugo mesto na svetu.
Angleška poslanska zbornica je te dni odobrila z 390 proti 120 glasovi zakon za osemurni delavnik rudarjem.
Električne orgije je izumel Američan dr. Cahill. Prednost teh orgelj pred drugimi obstoji v tem, da se dajo toni drug drugemu približati z najfinejšimi razlikami.
Cela vas zgorela. V srbski vasi La-liči blizu Zombora je ponoči od 5. na 6. t. m. nastal požar. Ker vsled suše ni vode v bližini, je zgorela cela vas, nad_ 250 hiš.
Princezinja v kuhinjski šoli. Soproga bavarskega vojvode Karola Teodora je vstopila v kuhinjsko šolo in kot učenka vestno izpolnjuje vse šolske predpise ter izvršuje vsa dela, ki jej jih vodstvo nalaga.
Izbruh vulkana. Peyehue v južnem Čile bruha vedno večje množine lave iz sebe, ki so že naravnost velikanske. Strah med prebivalstvom je nepopisen. Reka Milalue je izpreme-nila svoj tek, jezero Negro pa popolnoma izginilo s površja.
Nemško vojno ministrstvo je sklenilo, da se ustanovi nemški zrakoplov-ni oddelek, ki mu bo poveljeval grof Zeppelin. Ob Severnem morju bodo večji zrakoplovni oddelki. Za sedaj je nemška vlada naročila za obrambo severnega nemškega obrežja pri grofu Zeppelinu 12 zrakoplovov.
Se li nahaja Slovenec v Ameriki ve-ščak v ovčarstvu?
Jaz idem za vse za polovico v com-panijo z denarjem. Ovce uspevajo tukaj kakor nikjer bolje, in kaj ovca plača vsakdo ve kdor je veščak. 260 akrov hribovatega sveta, vsaj 80 akrov najbolje zemlje brez kamna, debel les sekan, a še na tisoče drevja da se ga ne obseže. Okrog kmetije od 15 tol. aker in dražje. Velika gorska reka zraven polna posterv, ščuk in lipanov, mesto 3 milje proč. Cel kos to je 260 akrov, $500.00.
Kaj bi stalo graditev sveta, ovce i. t. d. poročam.
F. Gram, Naylor, Mo.
N, B. Ovce plačajo kakor nobena stvar na svetu in brez dela, kakor striženje dvakrat letno, oni svet je pa besedno zastonj, drevje 3 krat več vredno.	It
FRANK L. PARKER,
državni poslanec.
Volilci tega okraja poznajo g. Par-kerja in ga spoštujejo, kot vrednega poslanca v državni zbor. Njegovo kandidaturo so sprejele unijske organizacije v Jolietu in okolici.
Združeni jolietski trgovci so razposlali volilcem sledeče pismo:
Volilcem 41 senatorskega okraja: Gospodje!
Poslane parker je kandidat za zopetno izvolitev. On je v odboru za
izdelovanje kanala. On je veliko de loval na to v zbornici, da se doseže ta želja. Želimo, da bi ga volilci podpirali in ga izvolili, da bode še nadalje deloval v napredek svojega okraja. Vgak volilec naj ga voli dne 8. avg. ob prvotnih volitvah.
Geo. H. Monroe, Geo. M. Young, John H. Garnsey, Geo. M. Camp beli, Fred Bennitt.
V slučajih nesreče
izvijenja udor, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr, RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno XL znamko sidrom na eti-.T.keti.
V vseb lekarnah po v(r 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER &C0.
215 Pearl Street,	New York.
čitaj te rojaki !
Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom doseže imovitost," neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine — vasi, trge, mesta —, pomagajo si medsebojno, postanejo imoviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo narodnost svojo. Čas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenske naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi, dragi rodbini svoji in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemljo, in imamo izvrstni svet za naselbine, kjer je zdravo podnebje, dobra voda, in blizu velikih mest, kjer se vse lahko in dobro proda, kjer je industrija živahna, in delavec ima denar, ker polovico več zasluži kot na jugovzhodu. Pišite na:
Brunshmid, Olbina & Rovnjak,
C. W. Brown, preis Robt. Pilonar, p jdpr e W. G. Wilcox, kaair.
1
Kapital $100,000.00.
BiRBER UtljDlNG. OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo, obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j« bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od g. ure zju traj, pa do 4. ure pop.
naslovnik
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev »
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE Pri. poroča slovenskem« občinstvi: v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod «. godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
FREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chi-cago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St-, Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURIČIC FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
PRAŠNIKAR IN VOLK, 1116 N. Broadway. Krajača finih oblek.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi1 oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec in popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stone St. N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C Adler & Co., 112 Exchange St., Joliet
ROCKDALE, ILLINOIS.
JERMAN JOS., 120 Moen Ave. Gostilna.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG. PA.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN, H. A. Dublin,
last., 5438 Butler St.
944004<HOee040H«Mg4<
I MALI OGLASI
•»404040401
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ ske cerkve na hribčku, v obrokih p $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko šiček, iti-! N. Broadway, Joliet, 111
Filip* HiToler
Northwestern Phone 1422. 1014JN. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? De. Struzinsky. N. Chicago St
KJE JE ANTON PAPICH, PRE1 par meseci je bival v Jolietu s svt jo ženo, ki mu je neznanokam ušli sedaj pa je tudi on izginil brez d bi od moje hiše vsaj ključe pusti Rojake prosim, da mi sporoče nj< gov naslov: Math. Fink, 706% h Ottawa St., Joliet, 111.
Ant. Kirinčič
A	Oor. Columbia
«A.	in Chicago Sts.
JOLIET, ILL.
Točim izvrstno pivo, katero luje slavnoznana Joliet Citizens wery. Rojakom se toplo pripo
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IU.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 34«. JOLIET.
K. S. K.
JEDNOTA
Organtsovana v Joliet-u, 111. dne j. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prri podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
IL Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajmk:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:........Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaičenec:.............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
( Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. t	Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: i Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St, Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.	,
PROŠNJA ZA VSPREJEM.	' ...""
Novovstanovljeno društvo Sv. Jožefa v Rocksprings, Wyo., želi pristopiti h
K.	S. K. Jednoti. Imena članov: Franc Gosar, roj 1887, Jožef Demšar, roj 1887, Franc Kostainšek, roj 1886, Maks Keržišnik, roj 1884, Janez Demšar, roj 1882, Franc Perčič, roj 1882, Janez Šubic, roj 1881, Blaž Pu-stoverh, roj 1881, Franc Demšar, roj 1880, Matevž Ferlič, roj 1878, Anton Demšar, roj 1878. Janez Demšar, roj 1875, Valentin Bnedičič, roj 1875,
i Lovrenc Ferlič, roj 1874, Anton Sedej, roj 1874, Matevž Ramovš, roj 1873,
1 Janez Dolenc, roj 1873, Janez Košir, roj 1869, Anton Leskovec, roj 1864.
Dr. št. 19 članov.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo Colo., 13071 Franc Kogovšek, roj 1884, spr. 30. julija 1908.	Dr. št. 331 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13072 Matevž Pirnat, roj 1883, spr. 30. jul. 1908.	Dr. št. 194 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 13073 Peter Lipovščak, roj 1872, spr. 30. julija 1908.	Dr. št. 54 članov.
K društvu Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 13074 Anton Nabergoj, roj 1882, 13075 Janez Lipovsch, roj 1881, 13076 Leopold Kravos, roj 1877, spr. 30. jul. 1908.	Dr. št. 65 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 13077 Jožef Napotnik, roj 1883, 13078 Janez Zagoda, roj 1869, spr. 30. jul. 1908.	Dr. št. 44 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 13079 Mihael Mrvoš, roj 1889, spr. 30. jul. 1908.	Dr. št. 90 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Barbare 95, Broughton, Pa., 3035 Janez Šubic, 27. jul. 1908.	I. dr. št. 96 članov.
II. dr. št. 58 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 5850 Franc Lušin, 11408 Gregor Martinčič, 9456 Anton švigel, 14. julija 1908.	I. dr. št. 152 članov.
II. dr. št. 28 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., k društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 12763 Franc Pekleng, 20. jul. 1908. I. dr. št. 94 čl
II. dr. št. 88 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 11765 Anton Okički, 29. julija 1908.
Dr, št. 338 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 9512 Luka Bradica, 3513 Marko Ko-stelc, 22. julija 1908.	Dr. št. 73 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7870 Ivan Štajmigar, 20. julija 1908.	Dr. št. 89 članov.
8USPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3606 Štefan Jakša, 12683 Franc Muhič,
28.	jul. 1908.	'	Dr. št. 246 članov
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 6278 Janez Kavčič, 12049 Jožef Obra novic, 12021 Jožef Skinder, 7129 Jakob Tavčar, 9416 Jakob Cetinski, 6106 Franc Černe, 27. julija 1908.	Dr. št. 98 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 10950 Jožef Simončič, 12466 Anton Prebil, 22. julija 1906.	Dr. št. 108 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 12263 Jožef Jakovčič, 27 julija 1908.	Dr. št. 37 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 6287 Janez Jakša, 27 julija 1908.	Dr. št. 121 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8738 Martin Zorc, 2507 Matija Štal-car, po predsednikovem ukazu; 5065 Franc Merlak, 10145 Matevž Lavriša 10147 Jurij Zorc, 27. julija 1908.	Dr. št. 235 članov
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7053 Jožef Hren, 7054 Jožef Sturžinski
2.	julija 1908.	Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 12387 Jožef Buršič, 7368 Lovro Vinski. 7436 Martin Petrina, 8184 Mihael Vuiski, 10968 Lovro Dukovčič, 23. julija 1908.	Dr. št. 44 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 9807 Martin Bačun, 10655 Janez Kastelic, 27. julija 1908.	Dr. št. 139 članov.
Od društva Marij Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 9998 Franc Hervatin 11452 Andrej Šturm, 12901 Janez Volk, 9159 Janez Omahen, 25. julija 1908.
Dr. št, 113 članov,
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7885 Anton Piva c 12431 Janez-Pivac, 20. julija 1908.	Dr. št 92 članov.
Od društva sv. Antona Padov. 87, Joliet, 111., 11744 Franc Šušteršič, 28. julija 1908.	Dr. št. 66 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2512 Matevž Plestenjak, 27. julija 1908.	Dr. št. 234 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8659 Jožef Mamula 10544 Janez Crnkovič, 10545 Pavel Jurkovič, 10546 Mirko Lakotič, 10364 Štefan Jedinak, 20. julija 1908.	Dr. št. 87 članov.
IZLOČENI ČLAML
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 9039 Jožef Peternel, 27. julija 1908.
Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Antona Padov. 71, Goff, Pa., 11094 Anton Bohte, 27. julija 1908.	Dr. št. 34 članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 9950 Jožef Ožanič, 24. julija 1908.
Dr. št. 47 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 8118 Andrej Andolšek, 8231 Luka Ja kovec, 20. julija 1908.	Dr. št. 84 članov.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Barbare 95, Broughton Pa., 2697 Frančiška Šubic, 27. julija 1908.	I. dr. št. 51 članic
II. dr. št. 17 članic
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1860 Ana Kostelc, 22. julija 1908.
Dr. št. 27 članic,
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 2584 Marija Hren, 22. julija 1908.
Dr. št. 25 članic.
Od društva Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 3331 Marija Matja šič, 2918 Marija Bertoncelj, 2970 Marija Budjaštomaš, 22. julija 1908.
Dr. št. 62 članic,
Od društva Marije Čistega Spočetja 104, Publo, Colo., 2958 Ivana Zupančič, 15 julija 1908.	Dr. št. 37 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3648 Marija Malnar, 3594 Ivana Turk, 3198 Katarina Medved, 24. julija 1908.	Dr. št. 45 članic.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3710 Ana Starc, roj 1884, 3711 Frančiška Godec, roj 1884, spr. 30. jul. 1908.	Dr. št. 167 članic.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 3712 Marija Lipovščak, roj 1872, spr. 30. jul. 1908.	Dr. št. 13 članic.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 3713 Frančiška Zagoda, roj 1879, spr. 30. jul. 1908.	Dr. št. 14 članic.
^ društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 3714 Frančiška Blatnik, roj 1890, 3715 Angelina Oražem, roj 1888, 3716 Frančiška Susman, roj 1887, 3717 Terezija Tomšič, roj 1885, 3718 Marija Skubic, roj 1883, 3719 Marija Gerč-man, roj 1881, 3720 Ivana Kress, roj 1871, spr. 30. jul. 1908. Dr. št. 23 članic
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
2576 Katarina Perše, stara 38 let, članica društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrla 29. maja 1908. Vzrok smrti: Posledice poroda in srčna kap. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 2. oktobra 1905.
1766 Kaurina Krašovec, stara 40 let, članica društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrla 20. junija 1908. Vzrok smrti: Empyema of Gall Bladder. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 13. julija 1902.
6422 Janez Artman, star 31 let, član društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., umrl 2. julija 1908 v Madison, Pa. Vzrok smrti: prebitje lobanje pri delu v premogovniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 4. januarja 1904.
1361 Alojzij Lavše, star 41 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 7. julija 1908. Vzrok smrti: oslabljenje po operaciji. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 10. junija 1896.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
ob 2. uri popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana na Lincoln in 22. Pl., ker na tej seji se bo razpravljalo veliko važnih stvarij, in obenem se bojo volili ejelegatje za X. glavno zborovanje K. S. K. J. Torej ne pozabite te seje, da si izvolite može, katere poznavate po svojem lastnem prepričanju, da so zmožni za delo v blagor društva in Jednote, da ne bo potem mogel nobeden nič reči, da ko bi bil ta ali oni, bi bilo vse drugače. Zatorej je vsa-cega dolžnost, da pride k seji in pove svoje mnenje, to ali ono bi bilo dobra stvar za društvo in Jednoto.
Nadalje vas opozarjam, da naša društvena pravila govore, da vsaki brat, ko si premeni svoje stanovanje, ima naznaniti zapisnikarju svoj novi na
Joliet, 111., 27. jul. — Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote opominja vse ude, da kateri so zaostali s plačilom že po dva meseca, naj vkratkem to poravnajo pri društvenem tajniku. Dalje, kateri so na potnem listu in se niso še zglasili na poslani jim račun za podaljšanje potnega lista, naj to vkratkem store, ker ako tega ne store, bode se postopalo po društvenih in Jednotinih pravilih. Dalje opominjam vse ude društva sv. Frančiška Sal. 29 K. S. K. Jednote, da se v obilnem številu udeležijo mesečne seje 2. avgusta ob 1. uri popoldne. Pri tej seji se bode razpravljalo več važnih stvari v korist društva in K. S. K. Jednote, in pri tej seji bode tudi volitev delegatov za prihodnje glavno zborovanje. Toraj so prošeni vsi člani društva sv. Frančiška Sal. št. 29, Joliet, 111.
H koncu pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote.
M. Ward jan, tajnik.
Joliet, 111., 28. jul. — Slavno uredništvo Am. Slovenca: Prosim malo prostora v vašem cenjenem listu. Pred vsem naznanjam vsem udom društva sv. Jožefa, da se v -polnem številu udeleže prihodnje seje dne 2. avgusta 1908, ker bode več važnih reči na dnevnem redu ter obenem volitev poslancev na glavno zborovanje v Pitts-burg, Pa. Vsaki ud naj si šteje v dolžnost, da ako je mogoče, da se udeleži seje ter voli može, kateri so sposobni delati za korist društva in K. S. K. J.
Proti koncu pisanja srčno pozdravljam vse brate društva sv. Jožefa ter vsa sosedna in sobratska društva. Tebi, dragi mi list, pa želim veliko uspeha ter dosti dobrih naročnikov.
Mike Uršič, tajnik.
*wm*
Naznanilo! i
Naznanjamo Slovencem in Hrvatom da smo ot-vorili trgovino s
PREMOGOM.
Urad vogal Jackson & Indiana St.
Pokličete nas lahko po TELEFONU N. W. 176.
Obela naročila pričakujoči:
joliet Slovenit Coni Co.
Corner Jackson and Indiana Streets JOLIET, ILL.
Rockdale, 111., 29. jul. — Naznanja se članom društva sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. J., da bode v nedeljo seja društva na katerej se bode volil zastopnik za X. gl. zborovanje K. S. K. Jednote. Pridite vsi na sejo, da se izvoli za to stvar mož, ki bo deloval v korist društva in Jednote.
Bratski pozdrav!
Val. Pirc, tajnik.
Chicago, 111., 21. jul. — Slavno uredništvo Amerikanskega Slovenca! Prosim za nekoliko prostora v tem nam cenjenem listu Amer. Slovencu, da morem naznaniti rojakom in vsem Slovencem po tej širni Ameriki, kako je praznovalo društvo Zvon št. 70 J. S. K. J. dne 19. julija 1908 lOletnico obstanka naše slavne J. S. K. Jednote.
Društveniki smo se zbrali polnoštevilno pred 8. sv. mašo v našej cerkveni dvorani ter odkorakali z regalijami na prsih v zares našo krasno slovensko cerkev, kjer nas je pričakoval naš častiti gosp. župnik Anton Sojar ter daroval sv. mašo na čast sv. Cirilu in Metodu. Sv. Ciril in Metod sta pa-trona naše slavne J. S. K. J. in prva slovanska oznanovalca sv. katoliške vere. Po sv. evangeliju bila je pridiga, krasna, katere nismo pričakovali. Naš gosp. župnik je pripovedoval, kaj je slovenska katoliška Jednota, kaj sta bila sv. Ciril in Metod. Proti zaključku je prišel na to, da tudi sedaj in tukaj v širni deželi Ameriki imamo dva apostola, in ta dva sta dve slovenski katoliški Jednoti, in imenujeta se kakor vam je vsem znano, Jugo-Slo-vanska Katoliška in Kranjsko-Sloven-ska Katoliška Jednota. Preudarjal je, koliko dobrega stori katoliška jednota, koliko ljudi bi se zgubilo od naše sv. katoliške vere, ako bi jih ne opominjale na to naše katoliške jednote. Katoliška jednota pravi: Ako hočeš biti moj sin, ako hočeš biti moja hčer, spolnuj svoje verske dolžnosti; ako tega ne storiš, ne moreš biti moj sin in ne moja hčer.
Zatorej moram izreči mojo toplejšo zahvalo vsem društvenikom in našemu duhovnemu pastirju za to izvan-redno slavnost J. S. K. J.
Samo žal, da nimamo pravega pevskega zbora, da bi povišal našo slavnost latinsko pri daritvi sv. maše.
Torej rojaki, kateri še niste pri nobenem društvu, pristopite k društvom, dokler je čas. Nesreča pride nepričakovano, nikdo Vam ne more toliko pomagati, kakor ravno te slavne jednote in društva v času bolesti kakor tudi v smrti.
Pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki; tebi, Am. Slov. želim obilo naročnikov-predplačnikov.
Jos. Blisch, predsednik.
slov v teku 8 dni, ako tega ne stori, traj, in to je bilo nekako kljubovanje zapade kazni 25c. Torej bratje, ako ali protistrup zunanji mokroti. Ko se ljubite to, kar ste si sami dali v po- je pričelo svetiti, smo odkorakali na štev, bomo zmeram v bratski slogi na- j določeni prostor, kjer se je razvila predovali.	kar najlepša in najveselejša zabava.
Obenem imam vam omeniti in kakor Mlado in staro je bilo veselo, je ple-vem, da je vam večinoma že znano, salo; skakalo ali kako drugače se veda je naše društvo nastopilo z dnem selilo. Ženice in dekleta so se bolj 10. junija t. 1. svoje 15. leto, odkar sladoleda držale, a moški spol se je je bilo društvo ustanovljeno. To je krepčal z ječmenovko. Čeravno nas je že precej dolga doba, ako pogledamo celi dan oblačnost neba nekoliko stra-nazaj v preteklost in pa do danes. Ob šila, je vendar tu pa tam zlato solnce ustanovitvi je društvo štelo 16 mož, poslalo svoje žarke med vesele parčke, danes šteje okrog 146 in to se pravi vrteče se po plesnem prostoru pozno v v dobrem stanju. Stošestinštirideset! noč. Škoda, velika škoda, da nam je Smo lahko ponosni, ko smo pri do- čas pretekel tako hitro, treba nam brem društvu in Jednoti. In obenem je bilo stvari pospravljati, kajti bližala se imamo zahvaliti našim starim so- se nam je nedelja ali dan, na katerega bratom in ustanoviteljem našega dru- tukajšnja postava ne dovoljuje veselic, štva, ker so se trudili in veliko stopinj Veselih src so se članje sešli in praz-napravili in vse dobre, zavedne Sloven- novali god neodvisnosti, a še veselej-ce nagovarjali, da naj pristopijo k dru- ših src so se podajali domov. Da je štvu in materi Jednoti. Zatorej j e I bilo temu tako, pričali so nam glasovi vsacega posameznega brata dolžnost, lepega petja, prihajajoč iz grl veselih da posnema zgled začetnikov našega možakov in fantov. Kljub vsem za-društva, in tako bo cvetelo in rastlo prekam, ki so nam nasprotovale tukaj v prospeh slovenskega naroda v Arne- s pričetka, se je navsezadnje cela ve-riki. Ako se spomnimo nazaj, smo selica prav povoljno končala in dru-v teku 14 let izgubili iz svoje srede se- štvena blagajna se je povečala za svo-dem sobratov in eno sosestro, naj jim to $243.23. Da se je veselica tako le-Bog da večno luč, mir in pokoj. Mi po završila ter napravila društvu lep pa, ki smo še tukaj združeni, pa skr- dobiček, se moramo zahvaliti v prvej bimo eden za druzega, in podpirajmo vrsti slavnim slov. društvom: Marije naše društvo in mater Jednoto, ker Vnebovzete, sv. Barbare in sv. Lov-pna je že veliko solza izbrisala, solza renca, dalje društvenikom sv. Jožefa iz oči zapuščenim vdovam in sirotam, in vsem ostalim, ki so do tega pripo-Ne smem pa pozabiti omeniti, da mogli. Posebno hvalo izrekam pa vsem smo slovesno obhajali, kakor je bilo onim društvenikom, ki so neumorno že naznanjeno, lOletnico obstanka slo- delali pri veselici; dalje godbi za lepe venske fare sv. Štefana in se sporni- komade, katere je igrala in dekletom, njali, kako smo se imeli pred lOimi leti ki so tako hitele prodajati sladoled in na dan 12. junija leta 1898, ker ome- druge okrepčalne stvari. Toraj vsem njeni dan je bila stara cerkvica in skupaj še enkrat lepa hvala, Bog Vas zemljišče slovesno blagoslovljena, kjer živi!
danes nova krasna cerkev stoji. Za- Pozdravljajoč vse člane in članice torej za spomin se zahvaljujem v ime- K. S, K. J. ostanem Vam udani
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogksi »e pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone TTI3
Fr. Bambich
nu našega društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. vsem našim sosednim bratskim društvom iz Jolieta, 111. in South Chicage, ki so nam prisostvovali zgo-rajomenjeni dan in bratsko ljubezen izkazali. Obenem se zahvaljujemo, č. g. F. S. Šušteršiču iz Jolieta za kra
Jos. Zalar ml., tajnik, glavni vodja veselice.
Naznanilo!
Rojakom v Jolietu naznanjam, da bom v par dneh otvoril novo in edino
,	.	,	.	, .	. slovensko brivnico v Jolietu. Brivnica
sen nepozabljivi cerkveni govor, kako fao na 1Q05 N chi St Rojakom
da naj ostanemo zvesti otroci matere 1
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet
sv. cerkve.
K sklepu tega dopisa pozdravljam vse sobrate in sosestre naše slavne K. S. K. J. Tebi, nam vrlo glasilo, pa želim zopet do zmage na X. glavnem zborovanju in da bi te čital vsaki član in članica. Joe Steblaj, II. tajnik,
se priporočam.
John Shwaiger, brivec, 1005 N. Chicago St.
GUY L. BUSH,
Gosp. Bush je republikanski kandidat za nominacijo za poslanca v dr-881 Blue Island Ave. | ¿avno postavodajstvo. Izvoljen je bil
v ,ta urad že 1. 1898. in je bil vsako
Chicago, 111., 26. jul. — Tem potom naznanjam članom društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., da se udeležite polnoštevilno redne mesečne seje, katera se bo vršila v nedeljo dne 2. avg.
Forest City, Pa., 16. jul. — Cenjeni g. urednik: —• Kakor po druzih krajih širom naše republike, tako smo se tudi pri nas veselili dneva 4. julija. Da bi pa veselje imenovanega dne bilo toliko večje in živahneje, si je tukajšnje društvo sv. Jožefa št. 12 K. S. K. J. omislilo veselico na prostem (tako-imenovani “pic-nic”). K tej slavnosti bila so povabljena tudi ostala slov. društva, tako Marije Vnebovzete št. 77 K. S. K. J:, društvo sv. Barbare št 1. in samostojno društvo sv. Lovrenca.
Vsa društva so se zbrala v društvenih dvoranah ob 8. uri zjutraj ter potem z godbo na čelu skupno odko rakala od cerkve sv. Jožefa, kjer je g. župnik daroval peto sv. mašo. Po sv. maši je lepo število društvenikov korakalo veselih src, med pokanjem, stre ljanjem, frčanjem raket itd. proti prostoru, kjer se je imel vršiti “pic-nic”. Toda pregovor pravi: “Človek obrača, Bog obrne”, in to se je bilo tudi vres ničilo. Prišedši na Main Str. je god ba igrala lep srce pretresujoč in noge privzdigajoč “marš”, tako da je bilo lepo videti, kako veselo so članje stopali po dva in dva, pogovarjajoč ¿e, kako suho grlo ima jeden ali drugi; vendar pa to veselje ni trajalo dolgo, kajti naenkrat nas je začel sv. Peter tako blagoslavljati, da smo se morali umakniti pod streho. Kmalo po tej plohi postalo je mirno, pričelo se je svitati in mislili smo, da nam bode nadalje zaprinešeno. Toda, tudi tu kaj smo se zmotili. Komaj so se dru štveniki zopet postavili v vrsto za od-korakanje na takoimenovani “picnic ground”, že nas je zopet dež napadel. Bilo je, kakor maščevanje proti nam. Seveda, to n^m je toliko škodovalo, da so se nekateri društveniki mokri od zunaj šli v gostilne zmočit še od zno-
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnim barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras/?
Chicago telef. 2794 Jib^teJef.N 52 7.,
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za-* basanost. Urejujejo prebavne organe.. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
drugo leto zopet izvoljen. Rojen je bil v okraju Du Page ter živi tam še vedno.
Poslanec Bush je delaven član po-stavodajstva in volilci, ki ga bodo nominirali 8. avg. se ne bodo zmotili, ter ga tudi izvolili v novembru.
708 S. lOth St. Minneapolis, Minn. Rojaki! Pijte
“Elki Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
N. W. Phone 809.
Vsak teden narašča imenik naših naročnikov tudi v stari domovini. List je najlepša spomenica, ker ga dob«
Joliet, Illinois.1 vsak teden. Samo $2.00 na leto.
(Konec.)
V Hudsonu so mi radi dovolili, da sem si ogledal morilno orožje. Čisto prav sem domneval: nožnica se je do pičice prilagala nožu.
Zelo me je veselilo, da sem našel enega zločinca. Ali vedel sem tudi, kako nepopoln je bil ta moj uspeh, dokler nisem vedel še'za drugega.
Vrnil sem se v New York. Drugo jutro sem se napotil v ameriško banko.
“Ali je gospod predsednik že tu?” sem vprašal blagajnika, s katerim sem bil dobro znan.
“Da, v svoji zasebni sobi je. Ali poznate pot?”
“Poznam.”
Šel sem naravnost k vratom in sem potrkal. Ponosit star gospod mi je prišel nasproti.”
“Dobro jutro, Brampton; gotovo ho čete zopet naložiti denar?”
“Ne, gospod predsednik”, sem se smejal jaz, “tako hitro pa ne gre z mojim zaslužkom. Čisto drugačen o-pravek me je privedel k vam. Vedel bi rad, ali je prišel zadnje, dni v vašo banko bankovec, na katerem je vaš podpis odtrgan?’,’
“Bom povprašal. Čemu hočete to vedeti?”
“Blagovolite odgovoriti na moje v-prašanje, potem vam bom vse razjasnil.”
Predsednik je šel iz sobe, a se je vrnil v nekaj minutah.
“Doslej ni prišel v našo banko tak bankovec.”
“To me veseli,” sem zaklical in mu pokazal papirček, ki sem ga našel v sobi umorjenega.
“Ali poznate to pisavo?”
“Se razume; to je moj podpis; in po teh okraskih na robu poznam, da je ta košček odtrgan od stodolarskega bankovca.”
“Dobro; mož, ki ima dotični bankovec, je morivec gospoda Braddoka. Gotovo ste čitali v časopisih o tem zločinu. Kadar bo prišel bankovec v vašo banko — in to, mislim, se bo zgodilo kmalu —, tedaj prosim primite moža, ki ga bo prinesel in pošljite pome.”
“To se prav lahko naredi. Toda razjasnite mi stvar bližje!”
Povedal sem predsedniku bližnje podrobnosti, ki jih pa čitatelj že ve; prosil sem ga, naj molči, in sem se priporočil.
Prešli so trije dnevi, a iz banke ni bilo nikakega poročila. Dobil sem za stvar sicer izvrstnega advokata, ali vendar mi je bilo nekoliko tesno pri srcu, ko je napočil že četrti dan, a o morilcu še ni bilo nikakega glasu. Sodna obravnava bi se morala vršiti proti Bartlettu prihodnji dan.
Tisto dopoldne sem vendar dobil od bančnega predsednika pisemce, v katerem mi je naznanjal, da je bankovec prišel in da so moža, ki ga je prinesel prijeli. Skočil Sem takoj v kočijo in sem se peljal k bančnemu poslopju. V zasebni sobi predsednika, je sedel mož odločne in surove vnanjosti. Takoj sem spoznal^da je moral biti nekdaj mornar. Dva policijska uslužbenca sta stala poleg njega.
“Zakaj me zadržujete tukaj?" je mrmral; jezno. “Tožil vas bom radi raz-žaljenja časti; bodete že še videli, kaj se- vam zna pripetiti.”
Policista nista odgovorila na to ničesar, ampak tiho sta mi izročila bankovec, ki ga je njun ujetnik oddal pri banki.
Vprašal sem ga za njegovo ime. “John Martin,” je rekel in me je paz Ijivo ogledoval.
“Ali je bankovec ponarejen?” je v-prašal konečno. “Če me zaradi tega zadržujete, vam lahko povem, kdo mi ga je dal.”
“To že vemo,” sem rekel malomarno.
"No, še kaj! Kaj me res hočete imeti za takega bebca?” se je smejal Martin. “Stavim, kolikor hočete, da ne veste, kje sem dobil bankovec. Glavo sta vim, da ne veste.”
“Kaj vaša glava! Odkar ste zaslužili ta bankovec, niti beliča ni več vredna.” Martin me je debelo gledal.
“Da vam dokažem, da vem več, kakor mi prisojajte, vam povem, da vam je dal ta bankovec kapitan Larkin.” Martin je prebledel; ali hitro se je ojunačil in predrzno rekel: “Dobro ste uganili; morda želite tudi vedeti, zakaj mi ga je dal?”
“Že vemo.”
“Kaj?” je jecljal Martin.
“Da, vemo. Zato vam ga je dal, ker ste mu pomagali pri umoru gospoda Braddoka. Lahko vam celo povem, kako sta izvršila zločin. Larkin je prinesel nož in oba sta se neopaženo splazila v hišo in v spalnico gospoda Braddoka. Kapitan je zgrabil ubogega moža, pritisnil mu je roko na usta in ga je potegnil ha pol iz postelje, vi ste mu pa prerezali vrat. Nato vam je takoj poleg mrtveca odštel Larkin del umazanega plačila. Vedela Sta, da je ležal v skednju Bartlett; zato Sta vrgla tja notri krvavi nož, da bi sumnja padla na Bartletta. Tako se je zgodil zločin in sedaj vas aretiram, John Martin, radi umora, ki ste ga izvršili namenoma.”
Ko sem lopovu popisal njegov zlo-
čin, je na strašen način spreminjal barve in na njegovem obrazu šo se menjali najrazličnejši izrazi. Smrtnobled se je zgrudil končno nezavesten na stol. Ali kmalu se mu je vrnila moč v ude.
“Vse bom priznal,” je rekel; “da, jaz sem ga umoril, ali to le po navodilu kapitana Larkina. Povejte mi samo eno: ali je priznal?”
Opazoval sem lopova zelo ostro; grozno sovraštvo mu je plamtelo iz oči.
“Ne,” sem ovrnil, “Larkin še ne ve, da je zločin odkrit.”
Moj odgovor je vidno uzadovoljil Martina.
“Kako pa potem morete vse to vedeti?” je vprašal čez nekaj časa.
“Kaj vas to briga. Vse vemo natančno, in to je dovolj.”
“Vi vendar pravite, da kapitan Larkin še nič ne sluti, da je prišlo vse na dan?”
“Niti najmanje.”
“Sedaj me peljite pred sodišče; vse hočem priznati. In če se mi posreči tega ničvredneža pripraviti na vislice, rad umrjem.”
To je bilo ravno, kar senj hotel. Takoj smo se vsi napotili na kriminalno sodišče. Iz Martinovih izpovedeb se je razvidelo, da je bil popolnoma v oblasti Larkinovi, ker je pred leti ponaredil neki podpis.
Pravda, ki jo je imel Larkin z Brad-dockom, se je bližala koncu. Če bi ne bil Braddock pred koncem odstranjen, bi požrla kapitanu vse premoženje, ker razsodba bi se glasila brezdvoma v prilog Braddocku. Larkin je torej zahteval od Martina, naj starega gospoda umori. Toda, predno naj bi prišlo do te skrajnosti, je še hotel kapitan poskusiti, ali bi se ne dala stvar poravnati mirnim potom. Obiskal je starca zvečer, ali naletel je slab čas: Braddock je bil zelo razdražen radi Bartletta in ni bil zelo razdražen radi da bi se spuščal v take stvari. Ko se je kapitan vračal domov, je srečal Martina in mu je predlagal, naj umori starca in zvrne krivdo na mladega krmarja, katerega je ravno videl, kako se je skril v skedenj. Za plačilo je obljubil svojemu pomagaču pet sto dolarjev v mesečnih obrokih. Stari mornar ni hotel o stvari ničesar slišati, dokler mu ni Larkin obljubil, da mu bo pomagal pri umoru.
Oba sta se splazila v Braddockovo hišo. Ker pa je bilo še prezgodaj, da bi mogla izvršiti svojo namero, sta si poiskala skrivališče, kjer sta počakala primerne ure. Ko je že vse v hiši po-spalo, sta izvršila strašno dejanje.
Martina so odpeljali v ječo, jaz sem se pa podal oborožen z njegovimi izjavami, ki so bile sestavljene popolnoma v postavni obliki in opremljene z vsemi potrebnimi potrdili in podpisi, takoj v Hudson.Če bi bil jaz pokazal svoj dokument, bi se morala preiskava takoj ustaviti; vendar se mi je zdelo boljše, da se je do gotovega časa vršila dalje!
Tisto noč sem se do pozne ure posvetoval z zagovornikom obtoženca.
C<So hudsonsko mesto je bilo razburjeno: imela se je vršiti sodnijska obravnava proti Bartlettu. Nikdo ni dvomil, da bi ne bil on pravi krivec. Vse je govorilo o bogastvu umorjenega in o mladosti morilca in celo mesto si je ubijalo glave, kaj ga je pač moglo privesti do tega koraka.
V jutro obravnave je bila sodnijska dvorana natlačeno polna.
Obtoženec je pričakoval razsodbe z apatičnim mirom. Zaupal je čutu svoje nedolžnosti in upal je, da bo že prišla na kak način na dan. Za javno mnenje se ni menil; dovolj mu je bilo, da ga je imela Ellen za nedolžnega.
Gospodična Braddock je bila zelo razburjena. O svojih odkritjih ji nisem ničesar sporočil, le zagotovil sem jo, da bo Leonard oproščen.
Konečno se je pričela obravnava. Dva slovita odvetnika sta si stala nasproti.
Odvetnik tožitelj se je takoj dvignil in otvoril preiskavo. Govoril je mirno in brez vsake strasti razvijal svoje dokaze. Zasledoval je obtoženca od njegovega vstopa v hišo, pomudil se je s poudarkom pri njegovem razporu z gospodom Braddockom in pri pretečih besedah, ki jih je izgovoril, prešel je k bližnjim okolnostim odkritja dejanja in k ogledu mrtveca in je sklenil z natančnim opisom kraja, kjer so našli zjutraj obtoženca.
Po dvorani je zašumelo, ko je govornik končal. Zdelo se je, da je bilo sodišče že prepričano o krivdi Leo-nardovi in poslušalci so se čudili, kako je še mogoče tako jasno krivdo zagovarjati. Bartlett je bil vsled strašne verjetnosti obdolžitve kakor uničen; ozrl se je na svojega zagovornika, ali ta je ostal resen in ni niti trenil z očmi.
Prva priča se je zvala Bridget Murphy. Pripovedovala je, da* je bila v službi rajnega gospoda Braddocka in da je prinesla na predvečer usodepol-ne noči v gospodovo sobo luč. Ko je odprla vrata je ravno zaklical obtoženec: “Kakor gotovo živite, gospod, svoje vedenje bote še obžalovali; pomnite te besede!” Kmalu nato je šel
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine* želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
RECISTESSS»
družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom a. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE!—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave
CHICAGO
John N. Gosar Co/
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje ih dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
iz sobe in ponovil: “Svoje žalilno vedenje boste še bridko obžalovali!”
Ko je priča izgovorila, se je odvetnik tožitelj vsedel, ker je pričakoval, da bode morala odgovoriti na množico vprašanj. Kako se je začudil, ko se nasprotnik ni poslužil križnega zasliševanja.
Nato je sleddo več prič, ki so pripovedovale, kako so dejanje odkrili, kako so peljali krvavi sledovi na skedenj, kako so našli v senu krvav nož in o drugih podrobnostih.
Zagovornik obtoženca ni stavil niti enega vprašanja.
Radovednost, kakšen načrt bo pri svojem zagovoru razvil, je rastla vedno bolj. Nazadnje se je že splošno mislilo, da bo pustil obrambo in se ne bo mučil za tako ali tako izgubljeno stvar.
Ko je Konečno nastopil policijski uslužbenec, ki je zatoženca prijel, in je izjavil, da ga je Bartlett vprašal, še predno je mogel kaj slišati o zločinu, ali ga aretira radi umora, tedaj je vrgel sodnik pero iz roke, kot bi bila vsaka nadaljna beseda odveč.
“Ali je še več prič?” je vprašal od-vetnika-tožitelja.
“Še eden, gospod sodnik.”
“Njega zaslišati bo pač odveč. Ne vem, kako bi se mogla krivda jasneje dokazati.”
“Z njegovim pričevanjem hočemo nekoliko osvetliti morilčeve motive.” “Kakor se vam prav zdi.”
“Pokličite kapitana Larkina,” je rekel odvetnik sodnijskemu slugi.
Poklicali so ga in globoka tišina je vladala v dvorani. Stališče in bogastvo zadnjega pričevalca je vzbujalo pozornost. Kapitan Larkin je bil nekoliko bled, pa vendar miren.
“Vaše ime je Robert Larkin?” je vprašal odvetnik-tožitelj.
“Na službo.”
“Kje stanujete?”
“V Athensu, kaki dve milji od posestva umorjenega.”
“Niste-li obiskali rajnega na predvečer smrti?”
“Da.”
"Povejte, kaj se je zgodilo pri obisku!”
“štari gospod mi je pripovedoval, da se ga je predrznil ujetnik prositi za roko njegove hčere; nastal je hud prepir in konečno ga je spodil iz hiše.” "To zadostuje, gospod, lahko se odstranite.”
“Počakajte še,” je zaklical sedaj zagovornik in je prvič vstal. “Imam priči staviti par vprašanj.”
Začudenje je završalo po dvorani. Vsakoga je presenetilo, da hoče naenkrat zaslišati zagovornik tako neznatno pričo, dočim ni doslej, nikomur stavil vprašanja.
“Kapitan Larkin”, je začel Leonardov zagovornik, “izvolite povedati visokemu sodnemu dvoru vzrok vašega obiska pri gospodu Braddocku.” “Hotel sem govoriti ž njim o neki pravdi.”
“V tej pravdi ste bili vi njegov nasprotnik?"
“Da.”
“Stvar se je bližala razsodbi?” “Da.”
“Smrt gospoda Braddocka je pravdo seveda ustavila?”
“Na tako nesramna vprašanja, ne bom odgovarjal. Prosim varstva visokega sodnega dvora.”
“Zdi se mi, da to vprašanje ne spada k preiskavi,” je pripomnil sodnik. “Priča lahko odgovori, ali pa tudi ne, kakor je volja gospoda kapitana.” “Dobro; saj ni mnogo na tem odgovoru. Imam pa staviti drugo vprašanje, na katero moram zahtevati odgovora. Ali pozna priča nekega moža z imenom Martin?”
Kapitan Larkin je prebledel.
“Na to vprašanje mi ni treba odgovoriti,” je jecljal konečno.
“Ali jaz to zahtevam. Spada k zagovoru.”
“Kaj hočete s tem dokazati?” je v-prašal sodnik.
“S tem hočem dokazati, da je ujetnik žrtev grdega komplota, in upam razkrinkati prave krivce.”
V dvorani je razburjenje naraščalo. Nikdo ni slutil, kaj bo prišlo.
“Priča mora na vprašanje odgovoriti,” je zapovedal sodnik.
“Da, poznam nekega moža, ki se imenuje Martin.”
“Ali vas ni ta mož dan pred umorom obiskal v vaši hiši in mu li niste ponudili denarja, če opravi gotovo stvar?”
“Na to vprašanje ne bom odgovoril,” je zaklical Larkin in bledo obličje se mu je strašno spačilo.
“Sodišče mora tu podpirati pričo,” je pripomnil sodnik, “Sodni dvor ne more uvideti, kaj ima vse to opraviti z umorom. Tudi če je bilo vse tako, kakor navaja gospod zagovornik, ne opere to obtoženca sumnje umora.” “Seveda podredim svoj nazor nazoru sodnega dvora. Dovolite mi le še nekaj vprašanj, potem sem storil svojo dolžnost.
“Ali je ta nožnica vaša?” je vprašal sedaj naenkrat advokat pričo in mu pokazal nožnico, ki sem jo jaz prinesel.
Kakor od strele zadet je gledal kapitan dokaz svoje krivde. Obraz mu je postal siv, kakor pepel, poskušal je izpregovoriti, ali ni bilo glasu čez blede ustnice.
“Sedaj ne bom več mudil sodnega dvora z zaslišavanjem te priče,” je končal zagovornik, “ampak si dovoljujem, tukaj vam oddati sodnijsko potrjeno izjavo omnjenega John Martina, kjer prizna, da je na prigovar-
KONGRESNIK H. M. SN APP
Gosp. Snapp je kot član poštnega odbora v kongresu veliko storil, da se razširi raznašanje pošte po raznih krajih. Gledal je tudi, da se je pomnožilo število nosilcev pošte, tako, da
vsako pismo pride v roke v kratkem času. Sedaj imajo ljudje živeči izven mesta tako dobro poštno zvezo kakor v mestih.
Gosp. Snapp je tudi gledal, da so se plače poštnim uslužbencem večkrat zvišale.
Ker je vedmo za napredek zato sme pričakovati zopetne izvolitve.
Podpisani naznanjam rojakom, a sen. kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam Izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli 1
Math. Stefanich
400 Ohio St.,	Joliet, IH«
janje s pomočjo kapitana Larkina u-moril gospoda Braddocka.”
Ko je Larkin to slišal, je glasno-bo-lestno vzdihnil in se zgrudil nezavesten. V dvorani je vladalo nepopisno razburjenje. Med tem je sodni dvor spoznal Leonarda Bartletta za nekrivega. Mladi mož je zapustil zatožno klop, Larkina so pa takoj prijeli in zaprli.
Ellen se je veselila brezmejno, ker je bil Leonard oproščen, Leonard se je pa imel za najsrečnejšega človeka pod solncem. Bil je prost in je smel prositi za roko najboljše in najplemenitejše deklice v Ameriki — tako je mislil.	|
Proti kapitanu Larkinu se je kmalu vršila sodna obravnava in bil je obsojen na smrt. Martin je pa odnesel pete z dosmrtno kaznilnico.
Leto pozneje sva dobila z ženo povabilo k poroki gospoda Leonarda Bartletta z gospodično Ellen Braddock.
JOUET CITIZENS BUE WING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
j. »
			
	Li i h ( t j» 4 * • srA äv a*»#* p Farmarski dopisi. ¡lBjj		
Edna, Tex., 26. jul. — Cenjeni g. urednik lista A. S., namenili smo se poročati nekoliko iz Jackson Co., Texas, zatoraj bi vas poprosil za nekoliko prostora v vašem listu, ravno o kmetijskih zadevah, popotovanju in nekoliko o državi Texas. Kakor že razglašeno, o Jackson County nimamo nič kaj prav slabega poročati, ampak preveč pa tudi nočem opisavati. Želim, da bi se vsak sam prepričal o teh zemljiščih. Opozarjati imam prvo o vremenih. Tukaj ni hude vročine, kakor ljudje govore in kakor sem tudi jaz mislil. In tukaj ni povodnji na teh zemljiščih, kjer se nameravamo naseliti. A potrebno vodo se pa dobi za vživanje brez vseh otrovov. Zemljišča so pa v ravnem in niso močvirnata, tako da so najboljša za poljske pridelke in za živinorejo, in niso zaraščena. Drevja se dobi za rabo. Oddaljena pa so še precej od železniškega tira. Ampak R. R. Co. namerava zgraditi tir ravno čez sredino teh zemljišč, kakor hitro bo kaj naselbin tukaj. Merilo teh zemljišč znaša 17,-500 akrov brez tistih, ki so prodana. Tukajšnji pridelki so pa najbolj ugodni: bombaž in pa koruza in sladki krompir, to so prvi pridelki, ki jih tukaj pridelujejo. Kaj bi pa še zra-stlo, jaz tega ne morem povedati. Zemlja je večinoma črna. Sadje pa rase: hruške, breskve in tudi grozdje ampak ne dosti, fige itd. Ljudje so pa večjidel Amerikanci tukaj naseljeni.
Dragi čitatelji lista A. S., naznaniti vam hočem, kakor sem opisal nekoliko, da to je ugodna prilika za rojake, kateri imajo družino in ki so bolj zaljubljeni v kmetijo. To je jako ugodna prilika za postati kmetovalec. Tukaj vam dam vzgled mo,ža, kateri je prišel v Edno pred 16. leti, ki ni imel nobenega denarja, sedaj ima okoli 300 glav živine, cena z drugo po $19, kakor je srednja cena, 5,000 akrov zemljišča. Še je ugodna prilika, samo kedor hoče. To ni da bi moral imeti dosti denarja; seveda, ako več ga ima, tem boljši farmar postane, da si ložje še prilasti več, in dobro življenje.
Za danes hočem končati s tem našim dopisom, ker mi čas ne dopušča. Kaj več mogoče vkratkem. Kdor je pa radoveden kaj o tem. naj se zglasi pri Johnu Zemlak, Chisholm, Minn., box 352, in pri Antonu Muhar, Cherry, 111., box 211.
S pozdravom rojakom širom sveta. Tebi, Amerikanski Slovenec, pa obilo napredka.
A. Mahne.
je, da se še tamošnji farmarji oglasijo, ker na ta način se vsak najlažje odloči.
Nasprotnikom od Texasa bi pa svetoval, da si naročijo list "Southern Orchard and Homes”, Houston, Tex., kakor tudi vsem tistim, ki se za to deželo zanimajo, in videli bodo, kaj se vse tam pridela in kako se mora delati. Stane 50c na leto. Naznanjam tudi, da jaz nisem praktičen farmar, ampak samo teoretičen in hočem vse delati po novem običaju. Tako sem tudi zadnjič zamenjal koruzo s krompirjem pri setvi. Pa se ne bojim. Kdor ima teoretično znanje in veselje do takega dela, se ga tudi praktično priuči.
V vsaki državi bi se morali javiti dopisniki o teh stvareh in kmalo bi se pomagalo našemu narodu iz te delavske krize. Kar nas je novincev v kmetijstvu in bolj naprednih, se bomo pa čisto zagotovo tam naselili, kjer se najbolj graja, posebno od prodajalcev in agentov; poslušali bomo le tiste, ki bodo ta kraj sami videli. Agenti pa vse drugo grajajo, samo njihovo je “ta boljše”.
Toraj rojaki, ne ustrašite'se ne obrekovanja in tudi ne hvale, ampak po-primite se in začnite, kjer se Vam najboljše zdi!
Pozdravljamo vse somišljenike po Ameriki in tebi, AmerikarisKi Slovenec želim pa veliko vspeha v vseh rečeh.	Math Gaishek.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
vabil več radovednih gledalcev. Ob }411. pridemo v Kočevje, kjer smo imeli obed. Ob 3412. gremo na ko-lodvor,- Tu je stopilo na vlak precej deputacij iz kočevskega okraja. Vso pot je bilo petje in- žebranje, žebranje in petje. Ko smo se vkrcali v vozove, stal sem vedno pri oknu železniškega voza ter si vedno opisoval tamošnji svet, ni me motil ne sprevodnik ne petje, ker vozni listek bil je pri upniku. Ko si enomer pišem na kos papirja, glasno se zakliče "Grosuplje (Gross-lup) — 15 m. čas!” Izstopim iz voza se sprehajam doli in gori, kar ugledam gospoda Adlešičkega župnika Ivana Šašeljna. Prijazni gospod se takoj z nami spoznajo, povem, da sem sam iz Preloške župnije. Nazaj v voz in le malo časa in smo v Ljubljani, kjer so nas Belokranjce pričakovali gospodje zaupniki Štefe Račiča in drugi gospodje. Zvedel sem.-Ma se je skup Belokranjcev pripeljalo 230 oseb z istim vlakom.
(Dalje prih.)
Mount Olive, 111., 21. jul. — Cenjeni g. urednik! Zopet sem zašel z mojim premišljevanjem za boljšo bodočnost do farme. Toraj omenjam, da takšni farmarski dopisi, ki jih sedaj objavljate, so jako dobri in koristni za ro jake; tudi so v čast našemu listu, ker se sprevidi, kod vse naročniki živijo. Samo nekaj je v teh dopisih, kar ljudi napravi, da ne vedo koga ali kaj in namesto da bi dobili pogum kaj začeti gredo o prvi priložnosti, ko piščalka pri majni ali tovarni svira zopet na svoje Staro delo, in tako odlagajo začeti kmetijstvo v svojo lastno škodo, ker zemlja se vedno draži. Da jim pa pridem v pomoč do pravega prevdar-ka, moram reči: prvič, da dobra stvar se sama hvali; drugič, da kar je dobro in izvrstno, gotovo drugi grajajo, ker kar je za nič, tudi grajanja m vredno; tretjič, manjka naprednega duha in le malo se jih upa kaj nanovo začeti. Stari običaji se morajo pred novimi skriti in vsak poizve, kako se po novih dela. To pa lahko stori, ako gre v dotični kraj, kjer se misli naseliti in gre tam na poskuševalno postajo ki jih vlada vzdržuje, da se poskusi .vsaka boljša in koristnejša stvar, ako se da tam pridelati ali. ne.
Kakor je meni znano sedaj po teh dopisih in knjigah, so tele države dobre pa vsaka ima tudi svoje slabe lastnosti : California, raste vse fino sadje in trta; je prevroče in kjer je zemlja dobra, je draga, kjer je pa poceni, je pa presuha. Texas, raste vse kot v Californiji, pravijo, da je tudi prevroče; res je toplo, pa od solnca-rice ne mrjejo ne v Californiji in tudi ne v Texas. Missouri, prevroče, preveč težka zemlja za obdelovati, ker je valovita in gozd. Raste pa v teh treh državah trta in fino sadje, ki da pijačo. Kansas, večkrat povodnji m je zemlja za žito, toraj treba več strojev kot v prvih treh. Dakote, tudi za žito, toraj malo več denarja pri začetku, ker je treba tudi več zemlje kot na jugu. Oregon in Washington, je veliko lesa, pa kjer je se poceni ali homestati je preveč oddaljeno od železnice, pri mestih pa predrago. Podnebje izvrstno, na home-statih težko delo s lesom. Minnesota, V/ i s c o n s i n in Michigan, je pa predolga zima in tudi trdo delo v gozdu, premalo dobička s pridelki. Zemlja je v vseh državah dobra m vsaka država ima tudi slabo, toraj ni za reči: ravno tja gremo vsi.
Vsak se naj vpraša sam, bi li šel tja ali tja, in kjer še mu zeli najboljše, tja gre pogledat. Dobro je tudi, da ¡•vsak, ki gre pogledat kam, potem na znani v A. S. z dopisom in š*e boljše
ANSON W. FLEXER.
Gosp. Flexer je že več let v uradu supervizorjev tega mesta. Med tem časom je veliko storil za revne meščane, da so dobili pomoč od mesta ne
glede na drugo kakor na stanje revežev.
Med časom ko je bil supervizor, se je seznanil z subdivizijami tega okraja in to je kar je treba vedeti kdor hoče biti dober mož za ta urad urekor-derja, za to sme pričakovati, da ga bode volil vsak rojak ob prvotnih volitvah dne 8. avg.
Na prodaj farme
v Wisconsin.
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potoV. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Sjchoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111.
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
ROJAKOM
priporočamsvojo
Gostilno,'PK;
<jer se toči vedno sveže pivo, žganj, ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Sisioff’,
N. W. Phone 6ov
ti37 N. Hickory St.,	Joliet
Planina, 1. jul. — Kot je rojakom znano, da sem v mili slovenski domovini. In ko pišem, sem doma v Planini za kak teden, drugače pa potujem. Danes bil sem s procesijo na Planinski gori, kjer je romarska cerkev. Procesija bila je za potrebni dež, kajti suša vlada ter peče in suši revnemu kmetu pičlo kažoče pridelke. Da, tu okoli je le malo dežja palo, kar sem v domovini že ta četrti mesec. Ljudstvo tarna, kaj bo. Včeraj prinesel nam je brzojav žalostno novico iz biserja slovenske zemlje, iz Bleda, da je tam pogorelo več hiš. Pred nekoliko dnevi obiskal sem bogato Idrijo, kjer so na Ahacevo nedeljo imeli 400letno pročeŠijd,-odkar so našli bogato živosrebrno rudo. Dne 28. m. m. slavili smo nad vse redko slavnost v Planini. Blagoslovljena bila je zastava prostovoljnega gasilnega društva Planinskega. Od blizu in daleč prišli so k tej veselici rojaki. Dobil sem več razglednic. Tako mi neki slovenski rojak piše, da naj se zdravo kmalu povernem ter da naj pozdravim slovenske kraje. Zopet drugi iz Pennsylvanije mi piše s sledečim naslovom:	Europa, Austria, Inner-
Krain, Planina, P. Rakek. Velebl. g. Matija Pogorelc, amerikanski urlav-bar na počitnicah. Piše sledeče: Dajte nabavite 7,000,000,000 cigar. Le napredi In ne bode nas ne jug, ne bur-ja, in ne vihar!!! Z...r. Dalje nek Amerikanec iz Ribnice mi tudi piše, kedaj bode zadonelo “Take me back to New York Town!” Kje okoli oktobra se vidimo, do takrat pa rojakom pozdrav.	Matija Pogorelc,
Planina pri Rakeku, Kranjsko.
Tli Joliet Minil M
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik Na voglu Chicago in Clinton ulic
Pletenje las.
pletem verižice, prstane, cve-'„L- in drugo iz LAS. To lep spominek za možv. i-mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MRS, M. STAUD0HAR
107 Indiana St., Joliet, 111.
Pozor rojak !
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
gostilno
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Ustanovljena 1S71.
lyMoil
Of Joliet. Illinois.
Kapital m preostanek $300,000.00
'rejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
V^AV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.
Stassen k Slepci
e
S
Sobe 201 In JOLIET
¡02 Barber bldg. ILLINOIS
JjK^TSt
NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
“■*V.ViV.V.W.Wi,.,.V.VAV/AV
|POZOR! POZOR!
■I Bliža se sezona balov in domačih veselic.
> Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača I;	v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Oh nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i-snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
VMVAV.V.V.V.V.V.V.NVAVAV.V.VAV^AV.ViV^AVi
JOHN GRAHEK
GOSTI LUIÖAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržne najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premoč
TELEFON 7612.
toia N. Broadway..JOLIET, ILi
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ 9 JOLIET, Tll! 68
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v tri stror. spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz tiovrstne jezike.
E. PORTER
B rewind Co*
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE mi
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
.■V.V.V.V.V.V.’.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.W.V.V.V.V.V.V.*.".
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. ________________
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .......37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ....... 2,048,214	K
Menice ............ 676,000	K
Vrednostni papirji .......30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........ 2,025,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj ¡¡ji	blizo sedem milijonov kron.
VASV/.V.V.VAV.V.AV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.AV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.*,*,
e
Učak, Trojana, 29. rožnika. — Slav-so no uredništvo A. S., prosim za malo prostora v vašem ljubljenem listu. Iz naše okolice še vendar niste menda nikoli nič slišali, zatorej vam napišem jaz par vrstic. Vam dam naznanje, da je tukaj pri nas v naši okolici zelo suša. Če nam Bog vkratkem ne da dežja, bojo poljski pridelki zelo uničeni. Vsi mali potoki so skoro popolnoma usušeni. In po hribih jim marsikje manjka vode za ljudi in živino. Po travnikih je kar rujavo, če kateri kaj pokosi. Ne vemo, kaj bo za živino, če nas Bog kaj ne usliši. Ljudje hodijo na vse strani s procesijami za dež prosit, pa nič ne pomaga.
Sklepom pozdravljam vse rojake po Evropi in po širni Ameriki. Tebi pa, A. S., želim veliko uspeha in naročnikov.	Franc Zajc.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobto viro od 35c do 45c ga! . staro vino po 50c galon, riesling vino po 5Sc galon. Tudi raz pošiljam prir ten drožnik in fino slivovko. FiDO mu škatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77 —
Cročfeett, Contra Costa Co.,Ca>
Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO, 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v orodajo 17,900 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji. Ta cena pa velja le do 1. avgusta t. 1, potem se pa zviša na $17.50 aker.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35—40
col, toplota znaša največ 95.
O tem so se slovenski zaupni možje 21. aprila in 2. junija t. 1. prepričali na lastne oče.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti.
Prodajam tudi zemljišča v Michigan-u, Lake Co. aker od $7.00 naprej. Že obdelane farme dobijo se tam za ceno od $600.00 naprej. Nadalje prodajam vozne listke (šifkarte), preskrbim zavarovalnine, kupujem in prodajam nove in stare hiše v Chicagi, ali pa jih zamenjam za farme, pošiljam , denarje na vse kraje, iztirjavam zapuščine in opravljam vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestujem mi zaupane denarje po 5 odstot. Dopisujem v Slovenskem jeziku.
V
JOHN J. POLLAK
Hi sni in zemljiški posestnik. Javni Slov. Notar. 534 \V.
Stil St , Chicago
}
recorde in prepise pregleda moj advokat gosp. O. B. Young, sodnik zveznih držav. Gozd od $1—15 aker. Kmetije od $7—25 tol. aker. Predno kupiš kje drugje v Tvojo korist poglej te kraje! Na razpolago okrog
Anton Nemanich &Son
305-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA..
Chicago Phone 2373.
Northwestern Phone 416,
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344,
WWAWAWAWAWiVWSSWAWAWWiVWÄVV.V J
Kje ie najbolj varno naložen, denar ?
Hranilnih ulog je: 33 milijonov kron.
Rezervne"’ —•■'■'-»'•a 800,000 kron.

Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuj» hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ] ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem j svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-, lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznav* j država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-i—wlii otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	FRANK SAKRFR’
je že več let naš rojak	1	.
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA | PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
WWJWAVAVA'iW.V.v. • AWWiVAW/MV.WAYW!
Prve dni septembra se poklonijo avstrijskemu cesarju k šestdesetletnici mornarice vseh evropskih in naših Združenih držav v tržaškem pristanišču. Velevlasti odpošljejo oddelke bojnega brodovja s tremi do petimi ladjami, srednje in manjše države pa po eno ladjo. Poklonitve se udeleži tudi Crnagora s svojo topničarko in pa — Turčija, če bo dotlej mogla spraviti kak parnik v red.
TälipjggigppiMlÜiM M|M^©ÍS[®!M!SÍS!®^!P(SIS#P
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
'777' .A-lport St. CHICAGO, ILL.

J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
jvseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem ,	dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
«J. J- KITJTZJ&.FL
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
POZOR, SLOVENCI!
Ko semnditev naše m mestu se nadejam naše vašega poseta
mo jej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem «oče ‘Union-Made’ smodbe.
Rojakom se priporočam.
IR-UDOU MARAŽ,
Washington St., blizo lOth Ave-,	GARY, IND.
Prodaiem parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.
Gledališče na avtomobilu. Neki kanadski upravitelj gledališča je pri nekej amerikanski tvrdki naročil več avtomobilov, na katerih bo prevažal vse potrebščine za gledališče. Eden posebno velik voz bode opremljen popolnoma kot gledališče, na drugem se bodo nahajale kulise, na tretjem bodo spravljene razne malenkosti, na četrtem se bodo vozili igralci in igralke.
Drage smodke. Društvo izdelovalcev raznih glasovirov je sklenilo pokloniti Mr. Joe Cannonu, ker je zagovarjal njih interese v poslanski zbor niči in ki je strasten kadilec, nalašč zanj pripravljenih smodk iz najfinejšega tobaka, katerih vsaka bo stala 30 dolarjev. Koliko teh smodk bo srečni kadilec dobil — listi ne poročajo.
Slovencem v pogled.
Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Instituta: —
Jaz Vam naznanjam, da sem sedaj zdrav pa nisem še vseh medicin porabil, jih imam še za par dni. Zahvalim se za zdravila, katera ste mi poslali, da sem zopet ozdravil hvala Bogu. Bog Vam stotero poplačaj Vašo dobroto. Kadar bodem zopet kaj potreboval se bodem vedno le na Vas obrnil. Vas pozdravljam ter Vam ostajam hvaležni	Frank Novak,
Lock No. 3, Allegheny Co., Pa.
Hitro ozdravljenje
krčev, kolere, črevesnih neredov, driske, odstranjevanja krvi, vnetja očiščevalnega sistema, poletnih bolezni, kolike in drugih neredov prebavnih in očiščevalnih organov se prav kmalu počuti po rabljenju prve doze Seve-rovega Zdravila zoper kolero. Ako se to zdravilo rabi po nasvetu bo odstranilo vse prejomenjene nerede in spravilo ves sestav v pravo in pravilno delovanje. Zapomnite si ime “Severa” in ne jemljite drugega zdravila. Prodaje se v vseh lekarnah. Cena 25 in 50 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
60,000	akrov zemlje.
F. Gram, Naylor, Mo.
Prvi in edini slovenski samostojen posredovalec zemlje in kmetij v Ameriki.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ................. 50	kron,
za	20.45 ................ 100	kron,
za	40.90 ................ 200	kron,
za	102.25 ................ 500	kron,
za	204.00 ............... 1000	kron,
za $1018.00 ............. 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St, New York, 6104 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L On je
v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, I1L
Največja slovenska naselbina v najlepših krajih Amerike.
Na prodaj vse vrste zemlja in naj-varličneje cene.
Naši pridelki prvo darilo na varsta-valo Chicago, St Louis.
Pošljem vsakomu urove naših pridelkov.
F. GRAM,
Naylor, Mo.
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN,
Compagnije ^ Generale $ Transalantiaue
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda brezplačno hrano na parnikih druži Snažne postelje, vino, dobro hrano razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearbom St., Chicagt
Frank Medosh, agent 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankoviči, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
®*ul Starič, agent, no South I7th St., St. Louis, Mo.
Slovenci, pazite, komu izročate svoje novce!
Uprav te dni so čuti mile pritožbe Hrvatov: “Kje so naši novci?”, ker ti niso že od meseca decembra dospeli v staro domovino. Vemo, da se je tudi kak Slovenec opekel, ali temu ni pomagati. Slovenci imamo v New Yorku in Clevelandu, Ohio, izvrstno, pošteno tvrdko in ta je Frank Sakser Co. V petnajstih letih poslovanja ni bilo čuti pritožb, poznana je med Slovenci v Zjed. državah, Canadi in v Avstriji. Zaupnik je Mestne ljubljanske hranilnice, glavne posojilnice in dela posla z bogato Kranjsko hranilnico. Vse pošiljatve so izplačane v 10—14 dneh. Ta tvrdka nima le papirni bond $15,000, ampak blagajnič-ne rezerve; lepo posestvo vredno nad $60,000, vloge na Dunaju, Budimpešti, Ljubljani itd., a največ: dokazana poštenost vsem svedoči in velikansko zaupanje med Slovenci tu in onstran oceana, da je na pravi podlagi. Zatorej, Slovenci, zakaj bi se z vašimi krvavimi novci obračali v negotovost, ko imate vse udobnosti pri izkušeni tvrd ki Frank Sakser Co. v New Yorku in Clevelandu, O. Sedaj pazite, komu denar vročate^ da ne bode kesanje prepozno!
Natura pomočnica.
Mnogotere bolezni ne zahtevajo ni-kacega zdravila. Natura sama jih ozdravlja. V resnici je natura vedno velika činiteljica, zdravnik je samo pomočnik v svrho, da pospešuje zdravljenje in olajšava bolečino, ali da vzpodbuja organe pokoriti se prirodnim zakonom. V mučnih in pustošnih boleznih prebavnih organov bolnik ne more čakati. Dobrega zdravila potrebuje, čim hitreje, tem bolje. Najboljše, katero more najti, je Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino. To vince vzpodbuja vse organe, ki prebavljajo hrano, in jih krepi. Telesni ustroj začne spet redno delovati in natura mu pri tem pomaga. Bržko ti slast ni kakor po navadi; ali kadar opaziš, da se ne počutiš dobro, moraš podpirati naturo z uživanjem Trillerje vega ameriškega zdravilnega grenkega vina in 'natura ti pomore. Podeli ti zdravo kri, krepke živce in popolno prebavo. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland Ave., Chicago.
Slovenci kupujte zemljo vedno
od posestnikov, ne od kompanij in agentov. Dobite vedno kar stane in ne plačate več. Vsak Slovenec kupi po meni od gospodarja. Ako mene ne rabi povem mu kje jo kupi in kaj je zemlja vredna v teh krajih. Vsaj nima nobeden denarja za proč metati. 42 Slovencev kupilo po meni. Vse
Pozor, rojaki!
Ako si hočete izboljšati sedanje stanje; ako hočete postati neodvisni celo življenje ter biti svoj gospodar — potem si morate kupiti farmo od nas. Naprodaj imamo najboljše farme v najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca.
Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
International Colonization Co.
Poplar Bluff, Mo.
Potrebujemo agentov.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja Sif-karte ter pošilja denai v staro domovino vest no in zanesljivega.
PoštenaPostrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
futo pivo v steklenicah.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TBL. s«.

Emili Bachman
is
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, band« in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. Y, MEDICAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki n^j svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
Collins IM -Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34tli St.,	NEW YORK.
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom »e priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384. MAHKOVEC & BOŽICH.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"Tne 0. S” l!c. in •■Meerscnanm" 5c,
Na dv Jbno te prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 111.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenim«.
M!. B. Schustef Young Building
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	JoH«t