OBZORJA STROKE odgovor božidarju premrlu
Spoštovani,
Zgrožena ¡11 s krčem v želodcu sem pčlložila vaše povsem upravičeno jezno pismo in pred očmi m- mi je zavnel "film", povezan z nastankom spornega poročila študenta Dušana Štepca (Poročilu skupine, ki je raziskovala kamnarsivo). To poročilo je nastajalo vsaj nekaj mesecev in dve verziji le tega sem v letu 1995 zavrnila, ker sem menila, da nista bili primerni za objavo. Slo ji,- za vsebinske in slogovne pomanjkljivosti in ned odela nos t i, zato sem Dušana Slepca prosila, da besedilo popravi. Tretja verzija, ki jo je prinesel, je zadostovala splošnim kriterijem, ki jih ima Glasnik, in tekst je bil sprejet v objavo v oktobru 1995- Zdaj vem, zakaj je bil "boljši" l)o prejema vašega pisma 12. L 1996 sva bita oba z glavnim prednikom Rajkoni Muršieem prepričana, ila je Študent pač toliko "napredoval" in se "opismenil", da nisva niti posumila v poštenost njegovih namenov, pač pa sva bila, naspn ilno, prav vesela te spremembe. Vsekakor pa nama niso bile znane dodatne okoliščine. ki [ili navajate v vašem pismu, niti to. tla je vaše besedilo izšlo oziroma bilo v pripravi za izid v zborniku Poletna delavnica Pod s reda '94 oziroma da je poročilo o delavnici skoraj dobesedno prepisano iz vaših terenskih zapiskov, Je pa tudi res, tla urednika ne moreva (takoj) prebrati vsega, kar izide tla etnološkem področju.
Pridružujem se vašemu mnenju, da avtor, študent -t, letnika Dušan Slepec, najverjetneje ni kradel iz korisioljubja. pač pa zaradi nepoučenosti, Čeprav to najbolje ve le on sam \ slj kakor bo vaše pismoobjavljeno v Glasniku, prav tako tudi moj odgovor nanj in opravičilo, pa tudi Dušanu Slepcu dajemo možnost, da brani svojo "čast" in se izjasni o tej peripeliji. Vsekakor bi v svojem poročilu moral navesti vir, torej vaše terenske zapiske, ki jih je, kakor je razvidno iz, kopije, ki ste jo poslali skupaj s pismom, na nekaterih delih res skoraj dobe-
sedno prepisal (h jih ni vsebinsko spreminjal. Kot "olajševalno okoliščino" mu lahko štejemo to, da svojega poročila ne "prodaja". kakor vi pravile, v svojem imenu, pač pa govori o delu v skupini in na začetku omenja vse sodelujoče in vas kot men-loip, Ne morem soditi o tem, koliko je študentu znana problematika varstva avtorskih in sorodnih pravic, moral pa hi poznati osnove znanstvenega aparata in vas na ustreznih mestih Citirati, četudi vaši terenski zapiski ne vsebujejo izjave o nadaljnji uporabnosti, pač pa to velja le za objavljeno poročilo, ki ga omenjale
Ne samo. da je to obžalovanja vredno, pač pa je lahko katastrofalno za vedo, kol je etnol&gija, zato nameravam predlagati in prositi vse bralce Glasnika - vse. ki so včlanjeni v Slovensko etnolpško društvo, in druge etnologe, da pošljejo svoja dopolnila k etnološkemu etičnemu kodeksu Ta naj bi normiral vse možne pristope k nravstveni problematiki m p< >klicni drži. Slovenskemu etnološkemu društvu ga nameravam predlagati kot dopolnilo k statutu. C) kodeksu že nekaj časa razmišljam ter ga snujem. Fragmentarno bo objavljen s isti številki Glasnika. Ker se bojim, da ta škandal ni edino neetično ravnanje v slovenski etnologiji, pozivam vse, ki menijo, da je o etiki vredno razpravljati, naj pošljejo svoja mnenja, izkušnje in Strokovno utemeljene poglede na to temo, saj je res že skrajni čas, da se o tem razpravlja javno in ne samo vobrekovalnicah. Prispevki bodo objavljeni v tematski številki Glasnika,
Vam se pa kot odgovorna urednica Glasnika SED iskreno opravičujem za neljubo škodo, ki smo vam jo povzročili z objavo spornega članka
Ljubljana, 12. 2. I 996	Mojca Ril niš tik
( /,5. 2. 1996 izročeno v vednost Du ša ti u Slepcu.)
pojasnilo k problemu, kije nastal s prispevkom pod naslovom ljudje in kamen v glasniku sed 4/1995
Kdor dela, dela tudi napake, pravi slovenski pregovor, S tem bi rad povedal, da za nastanek tega spornega poročila ni bilo dovolj le vzeti terenske zapiske Božidarja Premrla, se usesti za mizo, mirno prepisati vsebino in zadeva je opravljena. 7,a-hlevalo je mnogo več truda, predvsem razmišljanja o tem, kako napisati besedilo in kaj vse naj vsebuje poročilo, da bo dovolj razumljivo.
Čas. ki sem ga porabil za pisanje poročila, bi lahko "zabil" za druge%ianj pomembne" stvaCj.Toda to poročilo sem Želel napisati, ker me je področje kamnaistva zanimalo in ker smo kot skupina v času polemega raziskovalnega tabora Podsreda 1994 med seboj zelo dobro sodelovali
Kad hi poudaril, da s pisanjem tega poročila nisem imel nobenih slabih namenov, niti se nisem hotel kakorkoli okoriščati s tujim znanjem. Poročila nisem hotel "prodajali" v svojem imenu Zdi se nn, da je to dovoli jasno poudarjeno na začetku poročila Tu govorim o delu v skupini, navajam vse
sodelujoče in omenjam mentorja skupine Božidarja Premrla.
V poročilu, ki sem ga napisal, sem nehote zagrešil usodno napako, ki je pripeljala do nastalega problema. Terenskih zapiskov Božidarja Premrla, povsod tam, kjer sem |ih dobesedno ali kako drugače povzemal, nisem citiral. Ta spodrsljaj se mi vsekakor ne hi smel pripetiti. Ob vestnem navajanju drugih Citatov in opomb mi ni jasno, kako se mi je mogla zgoditi taka začetniška napaka,
Da sem v svojem poročilu ohranil podobno shemo in v posameznih delili poročila bolj ali manj povzemal snov iz ter renskih zapiskov Božidarja Premrla, je vzrok v tem, da sem se na taboru prvič seznanil s področjem kamnarslva, Do tedaj mi je bilo popolnoma tuje in v desetih raziskov alnih dneh tabora si kljub svojemu prizadevanju nisem pridobil dovolj rutine, tla bi iuhko popolnoma samostojno in strokovno neoporečno napisal poročilo. V času raziskovanja namreč ni bilo dovolj časa, da bi se podrobneje seznanili .s problematiko
30
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1
Pfl , _	.. . . ■■■'■? f» ' . ..
tr teme, saj smo skušali vsak raziskovalni dart čini bolje izkoristiti in smo zato delali na terenu.
Na začetku sestavljanja poročilu sem imel resničen namen dati svetit* poročila" v pregled Božički i ju 1'iemrlu. Tako sva bila tudi dogovorjena. Toda večkratno popravljanje teksta mi je vzelo toliko energije in delovnega elana. da mi lega poročila ni uspelo oddati Božidarju Premrlu. Če bi to storil, verjetno do teh zapletov ne bi prišlo, ker bi me verjetno na moje na-
OBZORJA STROKE
(lake opozoril že on sam. S tem mislim tudi na kršenje avtorskih pravic, čeprav njegovi terenski spiski ne vsebujejo izjave o nadaljnji uporabnosti. Da pa to opozorilo vsebuje Premrlovo poročilo v zborniku, nisem mogel vedeti, ker doslej še nisem prejel zbornika in mi je njegova vsebina do sedaj neznana.
Zagorica, 19-2. 1W6	Dušan Štepec
Zagnrica .37pri Velikem Gabru
Mojca Ramšak
UDK 174 ; 39
poklic in poklicanost
Avtoric a na praktičnem in normativnem nivoju postavlja osnove etnološkega etičnega kodeksa in ovrednoti moralno pozitivno in negativno delovanje etnologov. Predlagane etične normative razdeli na šiiri glavne skupine, in sicer: odgovornost etnologa do informatorjev pripovedovalcev in drugih udeležencev - nosilcev informacij ter skupnosti, ki jo preučuje; odgovornost cio poklicnih kolegov pri skupinskem ali individualnem delu: odgovornost do ustanove, v kateri etnolog deluje, in do celotne družbe; odgovornost do Sponzorjev raziskave.
Ker je narava etnološkega dela taka, da je ne moremo do zadnje ¡like predpisati z navodili m prav tako ne nadzorovati, pravila kodeksa po svojem učinkovanju pokrivajo obvezna in želena ravnanja ne pa vseli možnih. Avtorica meni. da naj se notranji etični nad/or izvaja v poklicnem socializarijskem procesu. S predlaganim kodeksom želi pri etnologih povečati občutljivost za zaznavanje etično spornih zadev, ki se lahko posivijo med njihovim delom, jim ponuditi temeljne vzorce za ravnanje in jih spodbuditi k večjemu zanimanju za ta
vprašanja.
STALIŠČE
1'oklic in poklicanost naslavljam (pred)tekst o etnološki
poklicni eliki in tistem delu raziskovanja, kjer etnolog trči ob Vprašanje "'Kaj moram storiti?" Nadaljevanje teksta bo objavljeno v posebni tematski številki cilasnika SED o etnološki etiki. V tekstu ne posegam na področje teoretične etike, ki si za izhodišča postavlja vprašanja, kot; kaj je moralna sodba, kaj je moralna opredelitev, kaj je moralni princip ipd , ki kvantitativno in kvalitativno pojasnjuje vlogo karakterja, pobude, namere, cilje, motive ali ravnanje človeka pri nravstvenem presojanju (prim. Srn k i 996 139) Ne utegnem niti pojasniti izrazoslovja (etika, morala, cleontologija. etični kodeks, deon-tološki zakon. m<iralna načela, etična načela, nravnost ipd. tet razlike med moralnimi, poklicnimi in kazenskimi dolžnostmi in odgovornostmi). V tem kontekstu tudi ne mislim razpravljati o "svobodni in ideološki znanosti'. Ta področja puščam odprta in jih hranim za drugo priložnost, Tu želim predvsem na praktičnem in nonnativnem nivoju postavili osnove etnološkega etičnega kodeksa, torej določiti moralno pozitivno in negativno delovanje etnologov in ustvariti relativno trajen etični standard.1
Svoje osmislitve normativnih načel in moralnih sankcij, ki so nasta(ja)le v strahu pred moralnim vakuumom v etnologiji, dajem v oceno in dopolnilo Slovenskemu etnološkemu društvu in njegovim članom ter predlagam da se na občnem zboru sprejmejo ob novem statuiu Vse predloge in dopolnila pošljite na naslov društva do 1. maja 1996,
Pragmatično zanimanje za formulira nje moralnih načel za področje etnološkega raziskovalnega dela izhaja iz vsakodnevne in nikakor ne namišljene potrebe o nujnosti splošnih izhodišč etičnih principov v etnologiji. Ta nikakor ne smejo postati ali biti samo sivar osebne zavesti raziskovalca (in s tem ohranjali vso svojo ohlapnost, ki temelji na negativno razumljeni svobodi, ki se upira odvisnosti od tujega določanja), pač
Namenoma li^prabljum izraz relativna trajnost, ki se zdi na prid pogled zavajajoč in skregan z zdravo pametjo, /.a odločitev o uporab: sintagnie sem se odločila po premisleku ni ua podlagi poznavanja etnološke in antropološke prakse pri nas in v svetu Kar je etično danes, je lahko žeJutri neetično in obratno. To se da pogojno razumeti le v primeru, če goivrimo o profesionalni eliki in obči človeški etiki ter med njima naredimo "rez". Pri tem zagovarjam stališče, da je obča človeška etika v svojem hisii:u nespremenljiva in da mora hKi neodvisna od sočasnih družbenih tokov, profesionalna etika pa ji mora slediti v vseh izhodiščih Toda praksa včasih (žal) kaže, da se profesionalna etika večkrat prilagaja "duhu časa ". od koder potem izvira ta relativizem Znani so recimo primeri iz druge svetovne l ojne, ko so antropologi delali za obrambne oddelke in so jim pri tem ploskali zaradi njihove rodoljubi/osti. ko so uporabljati svoje znanje za vojaške dosežke, medtem ko so bili med vietnamsko vojno antropologi, ki m t počeli kaj takega. poi! strogo ki it ikot glede sledn jo -ga prim Russell 1994: 107)
Z moralnim Vakuumom imam v mislih (satno)izobrazevanje v teku študija, ko se študent s poklicno etnološko etiko seznanja bolj samoiniciativno, nenačrtno in nenadzorovano j»> zgledih, ki jih naključno sreča med svojo terensko prakso ali o kateri sliši 'potvdovati. Ker niina usnoviiegct fornialnega sisteinatičnega znanja o pomenu zrele etične orientacije v etnologiji ( in tudi tiepUbude zu 'azpravo osvojili opažanjih), nima možnosti, da bi razlikot a! dobre od slabih zgledov bolj. kot ga usmerja njegov« lastna intuicija m z dotedanjo (študijsko) socializacijo privzgojen moralni čut.
GLASNIK SED 36/1996, št. 1
31