Leto 1906.
15
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos VII. — Izdan in razposlan dne 1. februarja 1906.
Vsebina: (St. 14—17.) 14. Razglas o področju in službeni podrejenosti finančne in sodne depozitne blagajnice za XXI. dunajski občinski okraj. — 15. Razglas, da se razširja področje osrednjega urada za odmero taks in pristojbin na Dunaju. — 16. Razglas o dopustilu z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom od Lane v Meran. — 17. Ukaz o carinskem ravnanju s kemijsko ne čistim bakrenim okisom za pode-lovanje v bakreno galico.
14.
Razglas finančnega ministrstva z dne 13. januarja 1906.1.
o področju in službeni podrejenosti finančne in sodne depozitne blagajnice za XXI. dunajski občinski okraj.
Po razglasu finančnega ministrstva z dne 28. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 217) na podstavi Najvišjega sklepa z dne 24. decembra 1905.1. ustanovljena finančna in sodna depozitna blagajnica za XXI. okraj na Dunaju, za katero se naj gledé področja uporabljajo določila razglasa z dne IG. marca 1892. 1. (drž. zak. št. 53), se kakor ostale finančne blagajnice z ozirom na osebne stvari in na vodstvo poslov neposrednjega nadzorovanja podreja finančnemu okrajnemu ravnateljstvu na Dunaju, z ozirom na odkazano ji odmerjanje, pobiranje in zaračunjevanje neposrednjih pristojbin pa osrednjemu uradu za odmero taks in pristojbin na Dunaju.
V	ostalem se iz tega povoda gledé posrednjih davščin nič ne izpreminja v dosedanji krajni pristojnosti finančnih oblastev.
V	tem oziru bo morala torej finančna in sodna depozitna blagajnica za XXI. okraj izvrševati naloge, ki ji jih odkaže finančno okrajno ravnateljstvo v Korneuburgu.
Kosel s. r.
15.
Razglas finančnega ministrstva z dne 13. januarja 1906. L,
da se razširja področje osrednjega urada za odmero taks in pristojbin na Dunaju.
Oziraje se na ukaz finančnega ministrstva z dne 25. marca 1892. 1. (drž. zak. št. 58) se naznanja, da se podeljuje osrednjemu uradu za odmero taks in pristojbin na Dunaju tudi za okoliš XXI. okraja države glavnega in prestolnega mesta dunajskega področje, ki je z ukazom finančnega ministrstva z dne 19. septembra 1891. 1. (drž. zak. št. 145) gledé kolkovnin in neposrednjih pristojbin odkazano finančnim okrajnim ravnateljstvom (oddelkom za kolkovnine in neposrednje pristojbine), in daje v teli ozirih na podstavi Najvišjega sklepa z dne 24. decembra 1905. 1. z razglasom finančnega ministrstva z dne 28. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 217) ustanovljena finančna in sodna depozitna blagajnica za XXI. okraj dunajski podrejena osrednjemu uradu za odmero taks in pristojbin.
Kosel s. r.
(Slovenlsch.)
7
16.
Razglas ministrstva za železnice z dne 20. januarja 1906.1.
o dopustilu z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom od Lane v Meran.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 31. decembra 1894'. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) ter zakona z dne 24. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 216) v porazunm z udeleženimi e. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, odvetniku drju. Jakobu Köllenspergerju v Lani v družbi s stavbnim podjetnikom Antonom Guschelbauerjem v Bolcanu, veletržcem Martinom Löschern v Lani, gostilničarjem Francem Stauderjem v Lani in posestnikom rudnika Alojzijem Zueggom v Lani podelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom od Lane v Mei'an.
§ 1.
Za dopuščeno železnico uživajo koncesijonarji finančne ugodnosti, navedene v členu V zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.).
Doba v členu V., lit. d) gorenjega zakona omenjenih oprostil od davkov sc ustanavlja na 15 let, računaje od današnjega dne.
§ 2.
Koncesijonarji so dolžni, dokončati gradnjo skraja oznamenjene železnice najpozneje v enem letu, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu in pa po njej tudi vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo, morajo koncesijonarji na zahtevo državne uprave dati zagotovilo položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se smé izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se podeljuje koncesionarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarjem dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, morajo koncesijonarji dobiti privoblo tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§ 5-
Koncesijonarji so dolžni plačati stroške z napravo in obratom s početka oznamenjene železnične proge zavisnih ukrepov v varstvo nemotenega obrata ob času dopustila te proge že obstoječih državnih telegrafskih in telefonskih vodov, zlasti tudi stroške za eventualno preložitev teh vodov.
§ 6-
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati vsebine tega razglasa in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merečih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabljajo za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 7.
Koncesijonarjem se daje pravica s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ustanovi, narediti delniško družbo, ki naj stopi v vse pravice in obveznosti koncesionarjev.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo glavnične reserve, in se
izkažejo pravilno, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, postavljali v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če privoli državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo pravilno.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila ter obrazci delnic, ki se iz-dadč, potrebujejo odobrila državne uprave.
§ 8.
Koncesijonarji so dolžni, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsakčas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje služhe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872.1 (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne hrambe.
§ 9.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščene železnice, tedaj morajo koncesijonarji brez upora slušati dotične na-redbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki jim nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§ 10.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s potno prtljago vred brezplačno.
§ 11.
Koncesijonarji so dolžni, pošto ter uslužbence poštne iu telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda smejo koncesijonarji zahtevati primerno odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se glede uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železničnega zavoda.
§ 12.
Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za oskrbo njih družin in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarje, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo je izvršiti tako, da morajo koncesijonarji ali podjetje, ki slopi na njih mesto, zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozniki, sprevodniki, stražniki ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
§ 13.
Koncesijonarji so dolžni na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ 14.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9, lit b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na šestdeset (60) let, računaje od današnjega dne in mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo
moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnostii, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§ 15.
V § 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica se ne uporablja o dopuščeni železnici.
§ 16.
krat prelomile ali opustile v tej dopustilnici, v do-pustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wrba s. r.
17.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 24. januarja 1906. 1.
Koncesijonarji nimajo pravice, razen ako bi to	.	,	.	,	, v. ..
izrečno dovolila državna uprava, obrat dopuščene 0 cannskem ravnanju s kem.jsko ne čistim bakre-železnice prepustiti tretjim osebam.	nim okisom za podelovanje v bakreno galico.
§ 17.
Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice ter obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ 18.
Državni upravi se pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila več-
V porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima ministrstvoma se zaukazuje, da je kemijsko ne čisti bakreni okis, ki se nahaja v trgovini navadno z imenom „Copper residue“, ako se dobiva po fabrikah, ki izdelujejo bakreno galico, odpravljati kakor bakreno galico po t. št. 322 po carinskem postavku 1 gl. 50 kr. za 100 kg, ako se ob uvozni izjavi s potrdilom pristojne trgovinske in obrtne zbornice dokaže, da se dotično blago dobiva za podelovanje v bakreno galico.
Kosel s. r.	Auersperg s. r.