V dveh letih tri velika priznanja: lani red zaslug za narod s srebrnkni žarki, letos zlata plaketa organlzacije Zveze borcev Jugoslavije za izredno delo na področju obujanja in negovanja tra-dicij revolucije in še Kajuhova nagrada za knjigo »Trg lafcote«. Ta priznanja je   dobll   naš   občan   France   šušteršič.
na Notranjsko in zavestno delo v Osvo. bodilni fronti vse do roške ofenzive, ko so ga dobill Italijani in ga odpeljali na Rab. Skupaj z množico Slovencev je prcstajal gorje zloglasnega taborišea vse do  kapitulacije  Italije.
Vnovič se je vrnil na Notranjsko, to pot med partizane, kjer je deloval v kulturno.propagandnem odseku notranj-skega okrožja do nemške ofenzlve, ko se je zatekel v snežiiiške gozdove.
»Naša pot« v muzeju v Ložu
V  partizansklh easih se je puleg raz-nlh drugih nalog lotil tudi partizanskega tiska, s  čitner  se  je  pravzaprav zaeela njegova novinarska pot.  Med drugim je objavlja]  tudi  pesmi,  ki pa so se, žal, mnoge izgubile kdo ve kje in kdaj, med pohodi   in   premikJ.   Izgubljena  je   bila tudi pesem »Naša pot«. Ne da bl mislil nanjo all jo iskal, jo je France nekega dnc odkril v muzeju v Ložu. Pesem go-vori   o   Babnem   polju,   vasici,   kjer   je bllo  pobitlh 50  tovarišev
V   jeseni  1944  je  partizana  Franceta Sušteršiča    pripeljala  pot  v  operativne enote — v službo za zveze 7. korpusa,
OBISK PRI FRANCETU ŠUSTERŠICU
TRI PRIZNANJA
novinar, prevajalec in pisatelj.
Večkrat se srečava. Na cesti, kjer vselej izmenjava nekollko besed ali pa v Novinarskem društvu, kjer kot pred-sednik aktiva skrbi za upokojene novi-narje. Nekega dne pa sem ga obiskala na domu. Ob vstopu v njegovo delovno sobo je pritegnil mojo pozornost njegov portret. Nckaj nenavadnega je na tej podobi.
»Spomin na Rab,« mi pojasni, »por-tretjral me je v taborišču sotrpiu in star komunisi Janez Sajovic iz Polja. Oljnate barve je nametal na taboriščno šotorsko platno.« Portret naslikan 3. av-gusta 1943 — mesec dni pred kapitula eijo Italije. Takrat so bili italijanski fa šlsti že bolj pohlevni.
Potem sva se pogovarjala o današ. njih in včerajšnjib dogodkih, o knjigah. ki jih je doslej prevedel in napisal in počasi  so  prišli  na  vrsto  tudi  spomini.
S pravosodja v OF
Ko je France Šušteršič leta 1936 pri-šel iz rodne Notranjske na ljubljansko Idasično gimnazijo, reven kmečki fantič prav zares ni mislil, cla bo postal novi nar, prevajalec in pisatelj. Z inštrukci jami se je prebil do mature in se vpisa! tia pravno fakulteto. Bill so to časi stra danja, učenja in sodelovanja v takrat močno razgibanem delavskem gibanju. Potem je vojna prekinila študij pravo-sodja in aočela se je nova pot — vrnitev
nalo v personalni oddelek Glavnega šta-ba Slovenije in v Trst, kjer je bil voja-ški delegat pri anografskem uradu.
V štirih letih po osvoboditvi je oprav-Ijal razne naloge v organih oblasti, po-tlej pa se je popolnoma posvetil novi-narskemu delu. Najprej prl »Ljudski pravici«, nato kot odgovorni urednik Ljubljanskega dnevnika, pa glavnj in odgovorni urednik revije »Borec«, potetn z Isto zadolžitvijo pri TV-15 in končno je bil še glavni urednik Vojaškega In-formatorja (zdaj je to »Naša obramba«). Eno leto je bil tudi urednik našega ob-činskega glasila. Med novinarskim de-lom je tudi prevajal.
Zdaj je France šušteršič že dve leti v pokoju — po štiriindvajsetih letih na. pornega in odgovornega novinarskega dcla. Ves čas posveča prevajalskemu delu in pisanju knjig o partizanskih ča-sih. Doslej je prevedel že 26 knjig, v glavnem iz francoščine; z Izjemo neka-terih vse opisujejo dogodke iz druge vojne. Pred nekaj dnevi je končal s pre-vodom »VeHke igre«, z delom Leopolda Trepperja, znameiiitega obveščevalca bi »dirigenta« znane medvojne obveščevalne organizaclje, imenovane »Rdeči orkester«. Knjigo bo prlbodnje leto izdala založba »Borec« in jo bomo torej kmalu brali. Kntalu bomo lahko tudi brali »Trg la-kote«, za katero je avtor France Šušter-šič prejel letos Kajuhovo nagrado.
EDA  KOMAVLI