GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ leto XVII LJUBLJANA, MAREC 1976 Zaključni račun 197 LETO 1975 JE ZA NAMI, ZA NAMI PA JE TUDI ZAKLJUČNI Račun, ki ponazarja v denarju izražene uspehe dela !N POSLOVANJA. RADI BI POSREDOVALI VSAJ NEKAJ GLAVNIH PODATKOV, KI NAM BODO S PRIMERJAVO S PREDHODNIMI DOSEŽKI ŽE POKAZALI TENDENCO GIBANJA DENARNIH tokov, stremljenje po napredku pa tudi naše slabosti. Celotnega dohodka smo v letu |“75 na nivoju OZD dosegli 1.082.591 tisoč novih dinarjev, kar le za 46 % več kot v letu 1974. lij To je velik skok, posebno še, če Upoštevamo, da se povprečno gi število zaposlenih ni bistveno ;ei Povišalo. Vendar pa nam to 0 Povečanje celotnega dohodka ne jj Pove kaj dosti; nanj lahko vpli-4 va vsaka sistemska sprememba, gl V celotnem dohodku so namreč f ?ajeti odnosi med TOZD v obliki 8 interne realizacije, katera se s lormiranjem novih TOZD ncpre- 1 stano veča. Tudi strukturalne 81 spremembe proizvodnje lahko n vplivajo na višino celotnega do-11 hodka. Več materialnih stroškov 0 m manj vloženega dela povečuje 1 celotni dohodek pri istem poten-v cialu izkoriščenih kapacitet. Zato n bomo od celotnega dohodka od- šteli porabljena sredstva v višini 763.143 tisoč dinarjev in dobili doseženi dohodek 319.448 tisoč dinarjev, ki pa tudi presega doseženi dohodek leta 1974 skoraj za 51 %. To pa je že trdno merilo vrednosti vloženega dela, ki se nanaša na doseženo realizacijo. Ta tendenca povečanja dohodka je pozitivna in da med drugim tudi misliti o spremembi asortimana proizvodnje na bolj komplicirane izdelke, to je take, ki zahtevajo več ur vloženega dela za posamezen izdelek. Res je, da na volumen dohodka vpliva še niz drugih vzrokov, ki pa so vsi več ali manj posledica raznih samoupravnih sporazumov ali zakonskih predpisov. Dejstvo pa je, da pokrivamo vse obveznosti iz dohodka, kar je razvidno iz naslednjega pregleda: (v tisočih din) Doseženi ostanek dohodka pa so delavci posameznih TOZD razporedili tako: v poslovni sklad 14.992 34,2 v rezervni sklad 2.616 5,9 v sklad skupne porabe 19.597 44,6 za obveznosti po sprejetih sporazumih 6.727 15,3 skupaj 43.932 100 1974 1975 % Pogodbene obveznosti 20.971 36.109 172 -'akonske obveznosti 20.871 31.468 151 osebni dohodki in prejemki 148.479 207.939 140 ostanek dohodka 21.641 43.932 203 skupaj 211.962 319.448 151 Ko smo iz doseženega dohodka Pokrili vse pogodbene obvezno- TOZD Pl 26.092 % 59,4 sti, vse zakonske obveznosti ter TOZD FI 12.444 28,3 °scbne dohodke, ki sc nanašajo TOZD SE 2.447 5,6 doseženo realizacijo, smo do-h|li v primeru pozitivnega poslovanja neko razliko, to je ostanek dohodka, ki ga delavci po zaključnem računu razporejajo. To !e najbolj zanimiva kategorija in 10 bomo zato specificirali po udeležbi: TOZD IVET 846 1,9 TOZD IRRP (v pripravi) 204 0,5 TOZD ZSE 981 2,2 TOZD LINT 378 0,9 TOZD ICL 540 1,2 OZD 43.932 100 Novi sistem obračuna celotnega dohodka Zvezni izvršni svet je proti koncu leta 1975 sprejel dva zakona, bistveno spreminjata dosedanji način ugotavljanja celotnega dohodka temeljnih organizacij združenega dela po fakturirani reali-Zaeiji. To sta zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in Zakon o zava-rovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Ta nova zakona ho svoji vsebini dopolnjujeta, tako da je drugi zakon logično adaljevanje prvega. . Zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka TOZD 0*°ča, da je celotni dohodek plačana realizacija. vojni smo imeli več sistemov Rotavljanja celotnega dohodka: do leta 1953 je bil v veljavi rB ,erri obračuna po fakturirani dlizaciji. Račune je plačevala mtnatično banka. 0, ~~ od 1953 do 1962 velja sistem egačuna p0 fakturirani realiza-i J1', Po katerem se je ugotavljal n delil dobiček. stg od 1962 do 1968 je veljal si-6rri plačane realizacije, od 1968 do 1975 pa sistem ob- raču sist, ha po fakturirani realizaciji, letu 1976 začne veljati nov ,1 zacjjj eni obračuna po plačani reali- Že v sistemu fakturirane realizacije (od 1968 do 1975) je prišlo leta 1972 do poprave ugotavljanja celotnega dohodka, tako da se je finančni rezultat popravljal za odpise terjatev, starih nad zakonitim rokom, kasneje se je v ta sistem vključil še popravek finančnega rezultata za odpis zalog, starih nad zakonitim rokom. Ugotavljalo se je namreč, da TOZD zaradi inflacije kopičijo prekomerne zaloge materiala, da proizvajajo izdelke, ki ne gredo v prodajo, in da prodajajo, ne da bi se prepričale o možnosti pla-(Nadaljcvanje na 2. str.) Čc analiziramo posamezne namene delitve ostanka dohodka, lahko ugotovimo, da smo komaj dobro tretjino vložili v razširjeno reprodukcijo. Pri tem pa moramo vedeti, da pravzaprav lastna sredstva organizacije združenega dela tvori tudi formirana amortizacija v višini 41.633 tisoč din ter skupni znesek 56.625 tisoč novih dinarjev predstavlja skoraj 9 % dosežene eksterne realizacije. Medtem, ko je dotiranje v rezervni sklad relativno nizko, je pa izvršeno v okviru obstoječih predpisov, predstavljajo sredstva, namenjena skladu skupne porabe, zelo visoko udeležbo. Poleg izdatkov, ki so predvideni že po sindikalni listi in samoupravnem sporazumu panoge (regres za letni dopust, odpravnine, nagrade jubilantom itd.), smo delavci naše organizacije združenega dela namenili več kot tretjino teh sredstev za izgradnjo ambulante in stanovanj. Dobrih 15 % od ostanka dohodka pa smo po že obstoječih samoupravnih sporazumih namenili za: (v 000 din) ljubljanski cestni križ 1518 potrebe krajevnih skupnosti 987 izpadli transportni dohodek 1909 izpadli dohodek elektrogospodarstva 2313 (Nadaljevanje na 2. str.) ooooooooooooooooooooooooooooooooc Preteklo je leto dni in spet bomo v naši delovni organizaciji volili nove delegate v organe upravljanja. Zaradi nastalih sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov, ki smo jih potrdili na zadnjih zborih delavcev, bomo temu primerno prilagodili tudi postopek za volitve novih delegatov. Volitve morajo biti izvršene do konca aprila, zato jih bo delavski svet delovne organizacije razpisal še ta mesec. Letos bomo izvolili polovico delegatov v delavski svet delovne organizacije in v delavske svete TOZD ter delovno skupnost SSP, ki bodo zamenjali tiste delegate, katerim letos poteče dvoletna mandatna doba. Na novo pa bomo izvolili delegate za dvoletno mandatno dobo v novoustanovljene odbore za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu in v odbore samoupravne delavske kontrole, kjer vsem delegatom poteče mandat. Ne velja pa to načelo za novo TOZD IRRP, kjer bodo delavci volili v nove samoupravne organe prav vse delegate in to polovico za enoletno, drugo polovico pa za dvoletno mandatno dobo. V TOZD bomo izvolili še ostale delegate z ozirom na poseben družbeni pomen te TOZD, ki ima zato tudi dvodomni sistem samoupravnih organov. Delavski sveti pa bodo izvolili na svojih sejah še delegate v izvršilne odbore družbene samozaščite, kakor tudi delegate v poslovodne odbore TOZD. Velja pa omeniti, da letos ne bomo volili delegatov v upravni-izvršilni odbor VOLILI BOMO delovne organizacije, ker mandatno dobo že lani. smo le-te izvolili za dvoletno Volitve novih delegatov predstavljajo eno najpomembnejših nalog družbenopolitičnih organizacij, posebno osnovnih organizacij sindikata v TOZD in v delovni skupnosti SSP, ki so nosilec volilnih procesov. Izbrati moramo tiste delavce, ki so ustvarjalni in odločni borci za uresničevanje delegatskih razmerij in ki imajo visoko stopnjo socialistične samoupravne zavesti (ki v najožjem smislu opredeljuje dolžnosti, pravice in odgovornosti pred temeljno samoupravno skupnostjo, kakor tudi pred družbeno skupnostjo). Dosledno uresničevanje delegatskega sistema zahteva takšne delegate, ki ne bodo »samotni strelci« v samoupravnih organih, brez stališč delegatov, temveč morajo imeti oblikovana stališča in pooblastila na eni strani ter ustrezne pogoje, na osnovi katerih bodo lahko oblikovali stališča in sklepe. Zato je pomembno, da so delegati zajeti iz vseh delovnih okolij in struktur, da bodo v samoupravnih organih izraženi resnično vsi interesi in hotenja delavcev. Tak način dela v naši delovni organizaciji še ni povsem zaživel, zato je prav zdaj priložnost, da pripravimo organizacijske predpogoje za vsebinsko poživitev delegatskih razmerij. Oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo- Romunska vladna delegacija v Litostroju " »4-2..'. it' i« Konec februarja se je mudil na obisku v Sloveniji podpredsednik romunske vlade Gheorghiu Oprea, ki je s tem vrnil obisk predsedniku izvršnega sveta SR Slovenije Andreju Marincu. V delegaciji sta bila tudi Kornel Pinzaru, pomočnik ministra za strojegradnjo in Romeo Vladovianu, direktor v istem ministrstvu. Med obiskom v Sloveniji so gostje obiskali vrsto delovnih organizacij — med njimi tudi Litostroj. Potem, ko so si ogledali litostrojske proizvodne obrate, so se romunski gospodarstveniki pogovar- jali o sodelovanju med romunskimi podjetji strojegradnje in med Združenimi podjetji strojegradnje, kjer so med drugimi vključeni Litostroj, Agrostroj, Metalna in Gostol — katerih predstavniki so tudi sodelovali na razgovorih. Ugotovili so, da obstojajo velike možnosti sodelovanja in izmenjave izkušenj ter skupnega nastopa na tretjih tržiščih. Sodelovanje bo osnovano na dolgoročnem sporazumu, veljavnem 10 in več let. Za konkreten pregled in pripravo dolgoročnih projektov se bodo kmalu srečali ustrezni strokovnjaki. Peta seja Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, katere priprave so trajale skoraj pol leta, predstavlja eno pomembnejših sej najvišjega organa ZKS. Poglobljene priprave in široka javna razprava so v pravem pomenu besede razgibale slovenske komuniste. Vsebinsko izredno bogate razprave na seji CK in konkretno opredeljeni sklepi so pomembna osnova za temeljito preanaliziranje samega sebe in osnovnih organizacij ZK, v katere smo vključeni. Aktivnost litostrojskih komunistov v letošnjem letu poteka prav na tem polju. Skoraj vse osnovne organizacije so že razpravljale o konkretnih nalogah in programih, ki izhajajo iz stališč in sklepov pete seje. Čez nekaj dni bomo potek razprav in programe pregledali na seji Sveta ZK Litostroj. Na tej seji bomo ocenili še predlogo programov komisij pri Svetu ZK, ki bodo sestavljali delovni načrt Sveta ZK Litostroj za tekoče dveletno mandatno obdobje.. IDEJNOPOLITIČNA OCENA STANJA Sklepni dokument 5. seje CK posveča osrednjo pozornost dejavnosti osnovnih organizacij ZK, ki morajo postati resnične nosilke družbenopolitičnega dela v svojih okoljih. Pomembno je, da povečamo učinkovitost osnovnih organizacij, posebno pri vsakodnevnem urejanju drobnih problemov delovnega človeka. Na osnovi kongresnih dokumentov in dokumentov 5. seje CK mora vsaka osnovna organizacija izdelati idejnopolitično oceno stanja v svoji sredini. Potrebno je predvsem spregovoriti o realni oceni razmer, saj tudi gradivo 5. seje ob vsakem primeru posebej analizira dejansko stanje, ga primerja s tistim, kar naj bi na podlagi kongresnih resolucij dosegli, poudarja uspehe in sočasno opozarja na poglavitne slabosti. Sicer bi morale biti ocene idejnopolitičnih razmer stalne, saj ne moremo »na pamet« izdelovati delovnih in akcijskih programov, kot je bilo do sedaj to še mnogokje. Vemo, da je sleherna razprava in akcija brez temeljitih idejnopolitičnih analiz lahko samo površinska in obsojena na neučinkovitost in dolgotrajnost. Go- NOVI SISTEM OBRAČUNA... Kako komunisti družbeno uresničujemo vlogo (Nadaljevanje s 1. str.) čila kupcev. Vse to in še marsikaj drugega je imelo za posledico padanje likvidnosti in povečanje stopnje inflacije. Na kratko rečeno: več smo trošili, kot smo ustvarili. Oba nova zakona naj bi odpravila zgoraj omenjene pomanjkljivosti. Kaj je celotni dohodek po plačani realizaciji v smislu novega zakona? Celotni dohodek TOZD je plačana realizacija, dosežena: — s prodajo izdelkov, polizdelkov, materiala in storitev na trgu, — z dobavo izdelkov, polizdelkov, materiala in izvrševanje uslug med TOZD v delovni organizaciji, — z izrednimi dohodki. Skupni dohodek je torej izvršena dobava ali usluga, ki mora biti tudi plačana. Izpolnjena morata biti oba pogoja. Prejeti avansi in predplačila se ne morejo upoštevati v celotni dohodek, vse dotlej, dokler dobava ali usluga ni izvršena. Zakon pravi, da se kot plačilo upoštevajo: — plačila podjetja, na žiro račun — prejeta gotovinska plačila —- zneski prejetih instrumentov plačil po zakonu o za- (Nadaljevanje s 1. str.) Iz vsega do sedaj navedenega lahko sklenemo: — vse temeljne organizacije so poslovale brez izgub, — ostanek dohodka na nivoju OZD je več kot še enkrat večji kot v preteklem letu, — višina ostanka dohodka je omogočila tako delitev, da Povečanje zalog za več kot 35 % brez dvoma presega inflacijsko stopnjo, kar pomeni, da smo povečali tudi fizični obseg zalog, oziroma da nam pada faktor obračanja. To je problem, kateremu bomo morali v letu 1976 posvetiti največ pozornosti, ker nas lahko v nasprotnem primeru privede v brezizhodno finančno situacijo, ne glede na varovanju plačil od partnerjev iz tujine, če jim rok za plačilo ni potekel, — dogovorjeni instrumenti plačil po samoupravnem sporazumu za izvršene dobave in usluge med TOZD v delovni organizaciji. Zakon tudi določa, da je treba od ugotovljene plačane realizacije pokriti tudi vrednost prodanih proizvodov in storitev, ki niso bili plačani, ali niso bili zagotovljeni plačilni instrumenti. Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev določa, da morajo vsi uporabniki družbenih sredstev zavarovati plačilo z instrumenti plačila, če kupec svoje obveznosti ni plačal v celoti vnaprej. Instrumenti zavarovanja plačila so: ček, menica, z avalom banke (poroštvo, dano s podpisom banke), nepreklicni dokumentarni akreditiv in garancija banke ali druge TOZD. Že pri vzpostavitvi upniško dolžniškega razmerja določita pogodbeni stranki instrumente plačil. Ob nastanku upniško dolžniškega odnosa, t. j. takrat, ko kupec prejme izdelek, polizdelek, material ali je usluga izvršena, mora dolžnik plačati v roku 10 dni ali pa dati upniku instrument plačila, ki je določen v pogodbi. Upnik mora izvršeno dobavo ali uslugo obračunati najkasneje v petih dneh po izvršitvi. Bistvo instru- račun 1975 poleg nekaj sredstev za razširjeno reprodukcijo zadovoljimo najnujnejšim lastnim potrebam in izvršimo obveznosti, ki smo jih sprejeli s samoupravnimi sporazumi. Žal pa moramo ugotoviti, da nam je skozi vse leto 1975 primanjkovalo denarnih sredstev. Glavni vzrok za to so zaloge, ki znašajo: relativno dobre poslovne rezultate. Če bomo nivo vrednosti zalog uspeli znižati na neko realno raven, potem lahko tudi v letu 1976 pričakujemo dobre rezultate. Menimo, da so dani vsi pogoji, da naše rezultate v letu 1976 še izboljšamo in da bomo na ta način dali družbi to, kar od nas Litostrojccv pričakuje. B. K. mentov plačil je v tem, da si upnik zavaruje plačilo in da ob prejemu instrumenta razume, da je realizacija plačana, čeprav bo dejansko plačilo prejel kasneje. Ček je vnovčljiv takoj, menica z j avalom banke v pogodbenem roku, vendar ne kasneje kot 90 dni po izvršeni uslugi ali dobavi (razen v primeru prodaje na kredit), ! nepreklicni dokumentarni akredi- j tiv v pogodbenem roku, plačilo po garanciji pa najkasneje v 30 dneh. Tudi za plačevanje med TOZD v delovni organizaciji morajo biti določeni instrumenti plačil. Zakon ne določa, kateri so , ti instrumenti, ampak nalaga TOZD, da v samoupravnem sporazumu določijo instrumente plačil. Instrument plačila mora biti določen, če tega ni, TOZD ne mo- j re svoje interne realizacije obra- j čunati v celotni dohodek. VPLIV DOLOČIL NA NAŠE POSLOVANJE Natančna in ostra določila obeh , zakonov bodo tudi v Litostroju : zahtevala mnogo naporov, da se bomo prilagodili novemu načinu j ugotavljanja in obračunavanja ( celotnega dohodka TOZD in da j bomo svoje obveznosti sproti pla- | čevali oz. v rokih po izdanih instrumentih plačil. Za prehod na nov način obračunavanja smo uredili že marsikaj. Litostroj je prijavil večstransko kompenzacijo 120,9 milj. din svojih obveznosti, zapadlih do 25. 1. 1976. To so | zapadle obveznosti do bank za obratna sredstva in dobaviteljev za repromaterial. Kupci so prijavili svoje obveznosti do Litostro- 1 ja v znesku 32,1 milj. din. Znesek je majhen, če upoštevamo, da so ' nam kupci na dan 31. 12. 1975 dolgovali 200 milj. din. Vendar kupci niso bili obvez- ‘ ni prijaviti v večstransko kompenzacijo obveznosti iz naslova dolgov za investicije (za te obveznosti so morali že zagotoviti pla- : čilne instrumente po zakonu o in- j vesticijah), kakor tudi ne obvez- | nosti iz naslova izvoza. Zato je pomembno, koliko svojih obveznosti so kupci potrdili po izpisku odprtih postavk z dne 31.12.1975. Do zaključka obračuna za leto 1975 ni bilo potrjenih 5,9 milj. din naših terjatev. Za vse potrjene terjatve so morali TOZD popraviti finančni rezultat. Nepotrjene ; terjatve usklajujemo. Z večstransko kompenzacijo j je bilo pobotanih 2,3 milijonov din, kar predstavlja 2,2 % naših prijavljenih obveznosti. Od 120,9 milijonov din smo do konca mar- j ca poravnali za 74 milj. obveznosti, kupcem pa izdali za 47 milijonov din avaliranih menic. Teh 47 milijonov din bomo postopoma poravnali v zakonitem roku — J do konca septembra. Vendar pa s tem, ko smo uspeli urediti dolgovanja iz lanskega leta, problem še ni končno razrešen. V; prvem tromesečju smo še vedno , kupovali repromaterial po starern načinu, s tem pa smo po približni ; presoji ustvarili za 65 milijonov novih neporavnanih obveznosti- i To vsoto pa bomo plačali v dru- : ge m tromesečju (april, maj, ju- i nij), zato bomo o tem času zelo j obremenjeni. Da bomo še nadalje uspešno; poslovali, bomo morali natančno uskladiti obveznosti za plačila 2 možnostjo plačevanja. Zaloge materiala in polizdelkov se bodo mo- j rale zmanjšati, kupovali pa bomo j samo- tiste repromateriale, katere proizvodnja v določenem času res , potrebuje. Pri prodaji pa mora-; mo iskati samo plačilno sposobne kupce. Od prvega aprila dalje bomo: morali obveznosti za dobave ih: usluge plačevati v roku 10 dni-oziroma dati plačilne instrumen-1 te. Zakon točno določa datum®; do kdaj morajo biti obveznosti poravnane oziroma dani instrumenti zavarovanja plačil. Na osnovi novih zakonskih določil bo morala biti poslovna disciplina boljša, tiste delovne organizacije ki ne bodo uspele poraV'; nati svojih obveznosti, pa bodo primorane objaviti sanacijo. J. Rupnik tovo pa je, da do takšnih ocen pridemo le, če začnemo takoj odpravljati forumsko delo in formalizem, ki sta še močno zakoreninjena v partijskih vrstah. Seveda moramo, mnogo bolj smelo kot do zdaj razvijati pristnejše tovariške odnose ter kritiko in samokritiko. Kritika v ZK je vse preveč kritika pojavov in družbenih procesov, ki ne opozarja na nosilce kritiziranih pojavov in procesov. Zato je nujno, da v ZK razvijemo takšno kritiko, ki to ugotavlja ter je hkrati ustvarjalna in mobilizatorska. Organizacije ZK, v katerih kritika in samokritika nista razviti niso v celoti naravnane v preobrazbo družbenih odnosov ter torej niso v središču družbenih in revolucionarnih dogajanj. Samokritika in kritika znotraj organizacije ZK ali celo samo med štirimi stenami nista dovolj. Zato moramo ti dve vrlini komunistov povezovati z delom le-teh med delovnimi ljudmi, saj je javno revolucionarno delo lahko pravi vrelec kritike in samokritike, ki žene razvoj naprej. Za ugled zveze komunistov, mobilizacijsko vlogo in seveda komunistični vpliv med delovnimi ljudmi je izredno pomemben tudi moralnopolitični lik komunista. Tovariš Tito prav temu daje velik poudarek, kar je ponovil tudi ne dolgo tega v intervjuju »Vjesniku«. Velja razmisliti ali se naša ravnanja skladajo z moralnopolitičnimi normami, ki jih opredeljuje statut ZK. Sprejete programe in sklepe moramo sproti in ustvarjalno spreminjati v akcije in naloge v svojem okolju. Za učinkovitejše delovanje organizacij ZK morajo vodstva v okviru nalog in ob poznavanju problematike izdelati programe dejavnosti in konkretne zadolžitve članov. Stalno je potrebno ocenjevati in spremljati učinkovitost in obseg družbenopolitične aktivnosti članov. Dosledno moramo uveljavljati načelo, da mora biti vsak član aktivist SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacij, ki jih socialistična zveza povezuje v enotno akcijo. Člani ZK, ki so vključeni v OO ZK v TOZD in v drugih samoupravnih skupnostih, morajo aktivno in ustvarjalno delovati tudi v krajevnih skupnostih, saj opažamo na tem področju precejšnjo vrzel. O članih, ki niso aktivni in nočejo prevzeti posameznih dolžnosti, je potrebno razpravljati in vzgojnopolitično ukrepati v skladu z ustreznimi določili statuta ZKS. SKRB ZA SPREJEMANJE V ZK JE STALNA NALOGA S svojim idejnopolitičnim delom in z aktivnostjo v družbenopolitičnih organizacijah morajo člani ZK zagotavljati možnosti in pogoje za stalen priliv novih članov. Skrb za sprejemanje novih članov v ZK je trajna in stalna naloga osnovnih organizacij. Člani ZK naj postanejo tisti delavci v združenem delu, ki uspešno, ustvarjalno in odgovorno delajo na svojem delovnem mestu in ki so se izkazali z družbenopolitičnim delom ter so brezkompromisni borci za samoupravne socialistične odnose. Nihče, ki ne dela aktivno v eni od družbenopolitičnih organizacij, ne more biti sprejet v zvezo komunistov. V tem smislu moramo zaostriti sprejem in dosledno upoštevati kriterije, za katere smo se dogovorili na kongresih. Dolžni smo preprečiti vstop v ZK tistim, ki imajo pri tem svoje osebne cilje in interese. Sprejem je razredno vprašanje, zato moramo spremljati aktivnost ter idejno usmerjenost vsakega posameznika, ki je kandidat za vstop v to organizacijo. POLITIČNI AKTIVI Na 5. seji CK je bila precejšnja pozornost namenjena političnim aktivom. Kakšna je sicer njihova vloga? Politični aktiv v širši sestavi je zbor —• oblika zbiranja članov vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter odgovornih družbenopolitičnih delavcev, da bi se hitro seznanili s posameznimi vprašanji ali pa jih zaradi enotne akcije pojasnili. Seveda pa ne smejo biti politični aktivi v ožjem sestavu oblika, od koder se da družbenopolitično akcijo voditi hitreje in po občutku posameznikov, »ki govore odprto«, v resnici pa le po lastnem občutku, na osnovi argumenta moči, ne pa da na osnovi moči argumentov prihajajo do rešitev posamičnih problemov. S takimi načini delovanja in koordiniranja se še vedno vsiljujejo sklepi, ki jih v širši sestavi zaradi ozkosti ali enosmernosti ne bi bilo mogoče sprejeti. Na 5. seji CK ZKS smo govorili, kot sem uvodoma omenil, predvsem o uresničevanju družbene vloge in o krepitvi ZKS v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, zato vrste področij nisem posebej omenil, pa čeprav bi zaslužile izjemno pozornost. Ivan Elikan Daut Racaj, čistilec, pri rezanju napajalnikov ulitkov Zaključni 1.1.75 31.12. 75 razlika % povečanja material 92.533 129.488 36.955 39,9 nedovršena proizvodnja 253.829 344.957 91.128 35,9 gotovi izdelki 36.402 42.702 6.300 17,3 skupaj 382.764 517.147 134.383 35,1 NA CELO REVOLUCIONARNE LJUDI! Sekretariat bo nosilec akcij Miha Premk izhaja iz delavske družine. V Litostroju je začel delati leta 1959 kot VK delavec. Naslednje leto je bil postavljen za delovodjo v montaži, od leta 1962 pa dela v konstrukciji specialnega orodja. Kot mlad družbenopolitični delavec je bil leta 1955 sprejet v ZK. Do sedaj je bil nekajkrat sekretar OO ZK, delal pa je tudi v tovarniškem, občinskem in okrajnem komiteju ZK. Večkrat je bil izvoljen v samoupravne organe in v sindikalna telesa. Skratka — je znan družbenopolitični delavec. Gotovo ni naključje, da so ga prav zato komunisti v TOZD FI izvolili za sekretarja. TOZD — finalisti je naša največja TOZD, zato se bomo sedaj organizirali v več manjših TOZD. Prav zato smo že v decembru 1975 ustanovili tri oddelčne organizacije ZK, da bi z ustanovitvijo novih TOZD že sa-uiostojno delovale kot OO ZK. Mse to pa nalaga OO ZK — FI, še posebno pa sekretariatu velike naloge. Zato so bile pri sekretariatu formirane vse komisije, kot )>h ima svet ZK Litostroj, predsedniki komisij OO ZK —FI pa 80 člani komisij pri Svetu ZK. Me- mnogo lažje, ker je pred nami zakon o združenem delu, prav tako pa je tudi že marsikaj znanega s področja dohodkovnih odnosov. Sedaj, ko smo pred ustanavljanjem novih TOZD, je zelo pomembno, da se ugotovljene pomanjkljivosti uredijo. Ena od najpomembnejših nalog OO ZK je uresničevanje stabilizacijskega programa. Zato bomo stalno spremljali in po potrebi dopolnjevali oziroma razreševali probleme, ki se nam bodo pojavili. Z ozirom na reorganizacijo TOZD bomo posvetili posebno pozornost kadrovski problematiki in to na vseh področjih. Seveda je še precej neresnih zadev, katere pa so opredeljene v našem delovnem programu. Na področju kadrovske politike delamo vse premalo načrtno, vse preveč je hitrih pa tudi pavšak nih odločitev. Pred kadrovsko komisijo in sekretariatom je sedaj naloga, da se te stvari uredijo. Potrebno je izdelati kriterije (ki naj bi bili enotni za vse OO ZK) za kadrovanje v samoupravne organe, in pa programe vodstvenih in vodilnih kadrov v okviru TOZD. ZK se bo v sodelovanju s samoupravnimi organi, sindikatom in ZSM zavzemala, da se bo to dejansko tudi izvedlo. Do danes smo imeli že precej kadrovskih popisov, vendar še nismo našli oblike, ki bi nam dajala stalni pregled nad zadolžitvami posameznikov. Zato je ena od prvih nalog kadrovske komisije in evidentičarja, da pripravi pregled za vse člane OO ZK. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi, kako se te sprejete zadolžitve (funkcije) tudi izvajajo. Sprejem novih članov v ZK mora biti v prihodnje bolj sistematičen, vključujejo naj se le tisti delavci, ki so s svojim delom in aktivnostjo dokazali, da sprejemajo program, statut, in politiko ZKJ. Aktivnost komunistov v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah še ni zadovoljiva, tega pa največkrat niso krivi samo člani ZK. Določeno število članov je preobremenjenih s funkcijami in so zato premalo angažirani, medtem ko je večje število članov brez zadolžitve. Zato sekretariat meni, da je nujno razdeliti delo na vse članstvo ZK. Drugi vzrok za neaktivnosti članstva pa je slaba obveščenost, vse prevečkrat so nujne hitre odločitve in ni dovolj časa za temeljito obravnavo gradiva. Uveljaviti skupinsko delo Novi sekretar osnovne organizacije ZK Pl Franc Kostevc je litostrojčan že od leta 1955, ko se je prišel v industrijsko šolo učit za livarja. Ko je postal kvalificiran livar, je dva meseca delal v livarni sive litine, nakar so ga kot odličnega učenca in perspektivnega strokovnjaka premestili v tehnološki oddelek za sivo litino. Čeprav se je usmeril bolj na strokovno področje, kot sam pravi, ni zanemarjal družbenopolitičnega udejstvovanja. Bil je aktiven v samoupravnih organih, v mladinski organizaciji in celo sekretar aktiva v takratni tehnični službi. Na osnovi takšnega družbenopolitičnega delovanja je bil tudi sprejet v zvezo komunistov. bitno, da so komisije zajele najpomembnejša področja dela, istočasno pa je rešena tudi povezava OO ZK s Svetom konference 2K. Iz tega je razvidno, da bo Sekretariat nosilec vseh akcij v OO, pri tem pa bo črpal gradivo 12 svojih komisij. Oddelčne orga-bizacije ZK naj bi postale čim P°lj samostojne, čeravno je naš dolgoročni in akcijski program enoten. V tem obdobju je končal tehniško srednjo šolo, danes pa opravlja odgovorno nalogo, saj je vodja tehnologije za sivo in specialno litino. S tem, ko so ga člani OO ZK izvolili za sekretarja, so mu naložili dodatne naloge, ki morajo biti dobro in pravočasno opravljene, pa naj bo na družbenopolitičnem ali strokovnem področju. Zato je najpomembneje, da kot metodo dela uveljavijo skupinsko delo. Sekretar mora biti usklajevalec dela, samo delo pa je treba porazdeliti. S tem člani tudi začutijo potrebo po samoizobraževanju, da bi bili kos zahtevnim nalogam. Seveda so naša izhodišča za badaljnje delo resolucije X. kongresa ZKJ, VII. kongresa ZKS in 5- seje CK ZKS, vse to pa mora-bto povezati z najbolj perečimi yprašanji iz življenja in dela na-s*h delovnih ljudi. To bomo do-Segli le s prizadevanjem sleher-bega člana ZK in vseh delovnih budi, ki se borijo za naš samoupravni socializem. Pri utrjevanju in razvijanju sa-bioupravnih socialističnih odno-?pv je zelo pomembno, da so na-Sl samoupravni akti urejeni, po-Sebno še s področja medsebojnih udnosov v združenem delu in dogodkovnih odnosov. To bo sedaj Osnovna organizacija ZK Pl je dokaj številna, zato novi sekretar meni, da morajo takoj ustanoviti oddelčne organizacije tam, kjer so za to dani pogoji in kjer bodo predvidoma ustanovljene nove TOZD. Ustanovili so že aktiv mladih komunistov kot metodo in obliko idejnopolitičnega delovanja in izobraževanja mladih članov ZK. Opazna je dokajšnja pasivnost velike večine mladih delavcev, izgovarjajo se, da nimajo časa zato ker se vozijo, izobražujejo ob delu itd. Marsikateri razlogi so resnično opravičljivi, saj je tudi kvalifikacijska struktura dokaj skromna, a vendar je prva naloga novoustanovljenega aktiva prav v pripravi mladih, da jih pritegne v družbenopolitično delo, z najaktivnejšimi pa bodo osvežili vrste zveze komunistov. Tako kot v drugih osnovnih organizacijah, bodo tudi v OO ZK Pl pregledali kadrovsko zasedenost in obremenjenost posameznih članov. Anketo na tem področju so že izdelali, toda niso še analizirali rezultatov. Po prvih kazalcih sodeč je vrsta članov v zvezi komunistov samo formalno. »Ti člani«, je poudaril tovariš Kostevc, »v vprašalniku niso napisali nobene zadolžitve niti opredelili aktivnosti pa tudi nobene želje, da so pripravljeni kjerkoli družbenopolitično delati. Take bomo obravnavali in proti njim izrekli vzgo j nepolitične ukrepe. Na drugi strani pa imamo vrsto prizadevnih komunistov, ki so preobremenjeni z zadolžitvami in so nosilci družbe- nopolitičnega delovanja v TOZD in v delovni organizaciji!« »Prav zdaj, ko smo pred volitvami v samoupravne organe, se morajo družbenopolitične organizacije z ZK na čelu še bolj zavzeti za dosledno kadrovanje sposobnih in aktivnih delavcev. Zagotoviti moramo sorazmerno zasedenost po obratih in oddelkih, da bi tako zaživel delegatski sistem znotraj TOZD, kar je ena naših najpomembnejših nalog«, je poudaril sogovornik. Začrtano idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje moramo dosledno izpeljati, kajti le usposobljenost komunistov je dober porok za hitrejšo preobrazbo družbenih odnosov. Tovariš Kostevc se je udeležil enotedenskega seminarja za sekretarje osnovnih organizacij. Takoli pravi o tem. »Seminar je bil vsebinsko zelo bogat, vendar zato naporen in prenapet, saj so predavanja trajala kar osem ur dnevno. Vrsta tem (politična ekonomija, zgodovina delavskega gibanja itd.) je bila zelo zanimiva, predavanja so bila zelo razgibana in življenjska. Seveda pa so bila nekatera druga podana preveč teoretično, za poprečne družbenopolitične delavce prezahtevno. Gledano v celoti je bilo to usposabljanje zelo koristno, želja vseh pa je bila, da s takšnimi krogi predavanj nadaljujemo. Tudi tridnevno predavanje za sekretarje OO ZK in Svetov ZK, ki ga je organizirala OK ZKS Ljubljana-šiška, nam je dalo nove napotke za delo«, je zaključil novi sekretar ZK PL Ivan Elikan Izvolitev me je presenetila Otmar Bedenk je leta 1960 končal TSŠ strojne stroke v Ljubljani in se kot štipendist zaposlil v TZ Litostroj kot konstruktor v konstrukciji žerjavov. Po odsluženju vojaškega roka leta 1962 se je vrnil na isto delovno mesto. »Moje družbenopolitično delo se je začelo v mladinski organizaciji, kjer sem bil leta 1963 izvoljen za predsednika mladine nekdanje ekonomske enote SN. Naslednje leto sem bil kot kandidat ZK Litostroja sprejet v ZK. Moje nadaljnje politično delo razen rednih političnih zadolžitev ni bilo preveč plodno, predvsem zato ker sem posvečal ves čas nadaljnjemu strokovnemu izpopolnjevanju (izredni študij na strojni fakulteti). Izvolitev za sekretarja OO ZK IRRP me je presenetila, saj na to odgovorno funkcijo nisem bil pripravljen, posebno še, ker se še nadalje strokovno izobražujem na II. stopnji fakultete za strojništvo, kar zahteva mnogo časa, če že ne vsega. Vendar pa se bom kot sekretar ZK trudil, da opravičim zaupanje vseh članov naše OO ZK kot tudi dolžnosti do naše družbe«, je začel svoje razmišljanje novi sekretar osnovne organizacije ZK TOZD IRRP. Naloga komunistov v naši družbi, posebno v naši delovni sredini je zelo zahtevna, posebej zahtevno in odgovorno pa je delo sekretarja OO ZK, ki je koordinator in organizator vseh članov OO ZK in njenih funkcij. Uresničitev vseh zadanih nalog, ki so zapisane v dokumentih ZKJ, pa je možna z organizira- nostjo in aktivnostjo slehernega člana ZK, ki s svojim delom in obnašanjem kar največ prispeva k izgradnji našega socialističnega samoupravnega sistema. Komunisti v TZ Litostroj oziroma v novoustanovljeni TOZD moramo biti še posebno aktivni, da navedene naloge ZK v celoti izpolnimo. Naša OO ZK IRRP šteje 42 članov. Moja naloga je, da vključim v delo vse člane, posebno tiste, ki do sedaj niso bili aktivni. To nam bo omogočilo razširitev nalog, večjo informiranost vsakega člana in razgledanost ter povezavo z ostalimi OO ZK in svetom ZK Litostroja. V sedanjem trenutku je pomembno v delu in programih upoštevati čim večjo angažiranost v nadaljnjem razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov na nivoju TOZD kot tudi na nivoju podjetja in širše družbenopolitične skupnosti. Naloge so načrtovane v naših programih, ki so že izdelani po komisijah pri OO ZK IRRP. Poudarek je predvsem na uresničevanju stabilizacijskih programov, uveljavitvi kadrovske politike, družbene samozaščite in na ojačanju samoupravne delavske kontrole. Razen nalog, ki smo si jih zadali v programih, pa je še več drugih, ki jih je potrebno sproti urejevati. ZK se mora maksimalno angažirati pri prehodu na sistem plačane realizacije v družbenih dogovorih o razporejanju dohodka v Ljubljani itd., poseben poudarek pa moramo dati aktivnosti naših delegatov izven podjetja. Kadrovska politika je bila v preteklosti velikokrat ozko grlo naše politike. Nezainteresiranost in popustljivost v ZK na mnogih področjih kadrovske politike nas je pripeljala v nezavidljiv položaj. Do sedaj nimamo primerne evidence vodilnih in vodstvenih kadrov niti primernih kriterijev, ki bi bili pri kadrovanju odločujoči. Naloga naših kadrovskih komisij je zapletena. Upoštevati je treba vse negativne izkušnje iz preteklosti, katerih posledice čutimo še sedaj. ZK mora imeti v tej politiki naj večji vpliv. Važna je primerna politika kadrovanja v samoupravne in družbenopolitične funkcije. V samoupravnih organih naj bodo le najbolj aktivni in družbeno razgledani delavci. Pri kadrovanju na vodilna in vodstvena delovna mesta pa je treba zahtevati družbenopolitično aktivnega delavca. Da delavec postane član ZK, mora s svojo družbeno delavnostjo in odgovornostjo dokazati, da sprejema program, statut in politiko ZK, da se je pripravljen aktivno vključiti v družbenopolitično delo in da izpolnjuje določeno zaupanje okolja. V naši OO ZK je kadrovska komisija že začela evidentirati kadre. Ta evidenca bo vsebovala vse podatke, ki bodo prispevali k lažji organizaciji dela v OO ZK (zavzetost in obremenjenost članov ter njihova aktivnost). Po mojem mnenju aktivnost članov ni bila posebno velika. Res so bili nekateri člani zelo aktivni, vendar pa so se večinoma utapljali s preveč funkcijami, kar je najbrž povzročilo zapostavljanje nekaterih področij. Ppsebno se je to poznalo pri preobremenjenosti naših delegatov izven Litostroja ali pa tudi pri nas. Zato je potrebno aktivizirati vse člane, da odgovornost in organiziranost čim bolj razširimo in s tem zožimo področje, ki ga mora posameznik obdelati. S tem je omogočeno bolj poglobljeno sodelovanje posameznega člana na določenem področju. Na splošno pa je bilo o rezultatih in pomanjkljivostih dovolj sporočeno na letni konferenci ZK. Poseben poudarek je bil dan sodelovanju ZK, ZSMS, ZS in samoupravnih organov. Lahko bomo izbrali Aprila bomo zopet volili v DS, v TOZD — SE že tretjič. Ko smo prvič izbirali kandidate za DS, nam je bilo težko, ker se nismo dobro poznali med seboj, saj smo bili zbrani iz več TOZD. Pri drugih volitvah je bilo že bolje, zbrali smo najboljše. Sedaj, po štirih letih obstoja TOZD — SE se vsi med seboj dobro poznamo in izbira bo lažja. Skoraj vsi smo tu že od začetka naše temeljne organizacije združenega dela in imamo zelo majhno fluktuaci-jo, od nas odidejo le tisti, ki morajo na odsluženi e vojaškega roka, pa še ti se potem večinoma vrnejo k nam. Pri izbiranju kandidatov pa imamo težave le v tem, ker 30 % delavcev hodi na teren in jih dejansko nikoli ni v delavnici, čeprav se sestankov ne morejo udeleževati, pa so strokovnjaki pri svojem poklicnem delu, saj jih poznajo od Jesenic pa do Titograda, Ohrida in še izven naših meja, povsod kjer imajo naše izdelke (viličarje, črpalke, preoblikovalne stroje in ladijske dieselske motorje). Svojega znanja ne hranijo samo zase, ampak so vedno pripravljeni učiti mlajše delavce in jih usposabljati za strokovnjake, enake njim samim. T. Š. MASE GLASILO Litostrojski časopis je v letu 1975 praznoval že šestnajsto leto izhajanja. V tem času smo izdali skupno 189 številk rednih izdaj in preko trideset izdaj »Med dvema številkama« oziroma »Posebnih izdaj«, ki so namenjene predvsem obveščanju delavcev za razpravo in odločanje na zborih delavcev. V tem obdobju smo izdali tudi vrsto publikacij ob praznovanju delovne organizacije. Če bi povezali strani vseh izdaj našega časopisa skupaj, bi dobili zajetno knjigo s 1616 stranmi. Ta dokument pa bi hkrati predstavljal kroniko z bogatim slikovnim in pisanim gradivom razvoja in dela tovarne v zadnjih šestnajstih letih. Toda preglejmo delovanje uredniškega odbora, rezultate in problematiko, s katero smo se srečevali v letu 1975. Takoj moramo poudariti, da je skromen poklicni sestav našega uredništva doživel lani velike pretrese. Novinar, ki je poklicno pripravljal in urejeval časopis, je odšel iz naše delovne organizacije, tudi glavni in odgovorni urednik sta prenehala z delom iz objektivnih razlogov. Od »starih« je ostala samo tehnična urednica. Gotovo moj začetek, ko sem prevzel odgovorno nalogo glavnega in odgovornega urednika, ni bil obetajoč. Moram poudariti, da do junija 1975 ni deloval niti uredniški odbor in je bilo oblikovanje tega telesa prva naloga. Že julija je delavski svet delovne organizacije imenoval uredniški odbor, kar je bil pomemben korak k poživitvi dela najpomembnejšega in najbolj množičnega informativnega sredstva. Uredniški odbor se je v lanskem letu sestal petkrat, in sicer vsakokrat po izidu časopisa. Vsako številko smo ocenili in izdelali načrt vsebinske zasnove za naslednjo številko. Na prvi seji uredniškega odbora pa smo se dogovorili za program, metode in za načrte dela. Naloge po posameznih področjih smo si člani uredniškega odbora razdelili takole: družbenoekonomsko — Stane Bradeško, dipl. inž.; družbenopolitično — Vukosav Živkovič, strokovno-tehnično Leopold Sole, dipl. inž. in Janez Stražišar, dipl. inž., vzgoja in izobraževanje — Hrabro-slav Premelč, šport in rekreacija — Milan Vidmar, socialna politika in varstvo pri delu — Milan Jurjavčič, kultura in prosveta — Janez Oprešnik, lektoriranje — Vesna Lamut, urejanje in ostalo — Ivan Elikan ter tehnično urejanje Estera Lampič. Naloge članov uredniškega odbora (razen ene honorarne sodelavke in profesionalnih delavcev) sestoje predvsem iz predlogov, nasvetov in pobud za urejanje ter oblikovanje vsebinske zasnove posamezne številke, po potrebi pa tudi pregledujejo in ocenjujejo nosamezne sestavke. Treba je poudariti, da so vsi člani uredniškega odbora te naloge zgledno opravljali, kar kažejo tudi rezultati tako v kvantitativnem kakor tudi v kvalitativnem — vsebinskem pogledu. Struktura in število člankov s posameznih področij je razvidno iz pregleda objavljenih člankov. Najbrž je pol leta prekratko obdobje za oceno vsebinske preobrazbe časopisa, pa vendar lahko ugotovimo naslednje: V lanskem letu je v našem časopisu sodelovalo 105 dopisnikov, ti so napisali 276 člankov ali 68 odstotkov od vseh objavljenih. Od junija do decembra se je pojavilo 72 novih dopisnikov, to je takšnih, ki so napisali po enega ali dva članka, toda do sedaj še niso redno dopisovali v tovarniško glasilo. 33 dopisnikov je v letu 1975 prispevalo tri in več člankov, prav ti pa danes tudi predstavljajo jedro dopisnikov. Organiziranje dopisniške mreže in razširitev števila dopisnikov je bila ena prvih nalog uredniškega odbora. Dopisniška mreža seveda še ni tako organizirana, kakor bi želeli, saj šele oblikujemo samoupravni informativ-no-komunikacijski sistem. Toda število dopisnikov se je močno povečalo, kar potrjuje dejstvo, da postaja naš časopis nepogrešljivo in množično informativno sredstvo. Naša najvažnejša naloga je, še naprej širiti število dopisnikov, da bomo tako pokrili vsa delovna področja in vse kotičke v tovarni. Poiskati moramo delavce, ki nas bodo stalno informirali o pomembnih dosežkih, delovnih načrtih in zanimivostih, skratka — najti moramo stalne dopisnike, ki bi jim lahko rekli samoupravni informatorji. Časopis »Litostroj« je v letu 1975 od januarja do junija izhajal na osmih straneh, julija in avgusta na šestnajstih — dvojna številka, do konca leta pa vseskozi na dvanajstih straneh. Vsebinsko smo gotovo zadovoljili potrebam in vsebinski zasnovi, ki jo je delavski svet delovne organizacije sprejel aprila 1974. leta, toda mnoge novice so prišle prepozno do uporabnikov, to je do delavcev litostrojske delovne skupnosti — do naših bralcev. Družbenopolitični trenutek narekuje, da časopis »Litostroj« — najpomembnejše informativno sredstvo v Litostroju napravi korak naprej. Gre za zadovoljitev novih potreb delavcev v združenem delu, predvsem potreb po ažurnosti, količini in vrstah informacij, ki jih potrebujemo v procesu samoupravnega odločanja. Prav zato smo že nekajkrat na uredniškem odboru razpravljali, da bi naše glasilo začelo izhajati štirinajstdnevno. O tem smo govorili tudi že na upravnem odboru delovne organizacije, kjer smo dobili vso podporo. Naslednji mesec bo zato obeležen prav z razpravami o vlogi, pomenu in nalogah informiranja v delovni organizaciji, katere nosilec bo konferenca osnovnih organizacij sindikata in časopisni svet, kot družbeni organ našega časopisa. Skladno s tem pa bomo v informativnem centru (v uredništvu) pripravili vse pogoje za štirinajstdnevno izhajanje glasila naše delovne organizacije. Ivan Elikan Pregled objavljenih člankov v letu 1975 g 1 s 1 STi 13 i Družbenogospodarski članki Poročila o delu samoupravnih organov 1 m J * S 8$ ,i n s s il Vesti iz obratov Intervjuji Vzgoja in izobraževanje V) i i 3 5porl in rekreacija S 1 ti i i i £ I J Obvestila h zahvale I 5 I 5 S S 5 1 3 4 2 1 2 1 / / 1 2 / 1 1 1 4 8 18 / 2 2 1 2 2 2 2 2 1 / 3 / i 2 2 2 5 15 / 3 1 3 1 1 1 / 1 2 / 1 2 4 1 1 6 14 10 / L 3 2 4 1 2 / / 3 / 1 2 2 1 2 5 5 18 / 5 3 2 3 1 1 2 1 2 1 / 1 / 2 1 5 2 30 1 6 5 2 3 1 1 1 1 4 1 / 2 2 4 3 7 ! 1 23 / 7-8 8 f. 6 3 2 5 3 4 1 1 3 2 3 2 7 ' 4 42 1 9 9 2 6 1 1 1 2 4 / 1 2 1 2 2 6 2 38 / 10 6 3 4 2 1 1 4 6 2 3 3 1 2 3 11 ' 6 28 / 11 10 6 5 5 2 2 5 1 1 2 1 1 2 2 8 3 27 1 12 8 3 5 3 1 3 4 / 1 2 1 1 3 2 6 6 26 / Skupaj 58 33 41 21 16 18 23 27 8 16 17 16 23 21 67 54 275 3 SNUJEMO NOVE ODNOSE Vojni dogodki so mu prekrižali načrt, da bi šel v gimnazijo. Šele po osvoboditvi mu je uspelo delno nadoknaditi zamujeno. Dosleden v svojem nazoru in ravnanju je Matej Gelemanovič komaj devetnajstleten postal kandidat KP in kasneje njen član. Kot mlad komunist je deloval v mladinski organizaciji v času šolanja, kakor tudi med služenjem vojaškega roka. Po končani vojaški obveznosti se je zaposlil v Litostroju ter se vključil v družbenopolitično in samoupravno delovanje. Ne spominja se, da bi minilo v vseh letih v Litostroju eno samo leto, ko ne bi opravljal kakšne funkcije v družbenopolitičnih ali samoupravnih organih. Tudi danes je družbenopolitično zelo aktiven in ustvarjalen tako v samoupravnih organih in delegacijah kakor v zvezi komunistov in sindikatu. Svojo sekretarsko vlogo kot prvega med enakimi vidim predvsem v tem, da povezujem reševanje tekočih nalog temeljnih načel, ki so zasnovane in snujejo preobrazbo odnosov v združenem delu in delegatskem samoupravnem sistemu. Na januarski konferenci naše OO smo se domenili, da mora biti naše delovanje kolektivno, to pomeni, da se moramo za vse važnejše zadeve pomeniti, zavzeti stališča za akcije, ki jih je potrebno izvršiti. Samoupravne socialistične odnose pojmujem celovito, zato ne morem dajati prednosti eni obliki pred drugo, pač pa gledam na utrjevanje in razvijanje teh odnosov tako, kot je to zapisano v programu VII. X. kongresa. Peta seja CK ZKS nas je opozorila, da so še določene ovire na tej poti. Zato menim, da je nujno v lastnem okolju oceniti situacijo in pregledati, ali so take ovire tudi pri nas, in če so, jih je nujno odpraviti. Poskrbeti je treba, da se spoštujejo osnovni dokumenti, ki nam zagotavljajo, če jih dosledno izvršujemo, prav to utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov. Kadrovanje na vodstvena in vodilna mesta je bila domena ZK v preteklosti in je tudi v sedanjosti. Vprašanje pa je, ali smo vsakič uspeli postaviti pravega človeka na pravo mesto. Danes je to obveza, ki jo moramo dosledno uresničevati. Če danes decentraliziramo delovno organizacijo oz. nekatere večje TOZD, postavimo pod drobnogled tudi kadrovsko zasedbo! Nenehno ponavljamo, da izpeljujemo revolucionarno preo- brazbo, zato postavimo na čelo revolucionarne ljudi, ki so spo- j sobni in pripravljeni stopiti v ta | revolucionarni »ogenj«. Odgovornost za neuspeh leži in se tudi I pripisuje članom ZK, ob tem pa ! je razumljivo, da mora imeti ZK tudi moč vplivanja na kadrovsko politiko. Evidenco o posameznem ; članu ZK in njegovi strokovni usposobljenosti imamo. Ni dolgo, kar smo o kadrovski usposobljenosti uredili evidenco v občinskem merilu in to ne le/ za člane / ZK marveč tudi za druge stro- ; kovno usposobljene vodilne in i vodstvene delavce. Sprejem novih članov v našo | OO je stalna naloga in upam, da bomo uspeli v mojem mandatu , povečati OO z novimi člani. Danes v razvejanem delegatskem sistemu in poglobljenem sa- j moupravljanju imamo toliko angažiranih delavcev, ki niso člani ‘ ZK, a so v manjši ali večji meri aktivni in uspešni. Za člana ZK pa je pogoj njegova aktivnost, i Zato kot sekretar ne bom dopustil, da se član ZK izmika aktivnemu delovanju, ne glede na to, v kateri organizaciji ali organu j deluje. MLADINKE IN MLADINCI! KOORDINACIJSKI ODBOR ZSMS JE PREKO SVOJE KOMISIJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO ORGANIZIRAL REKREACIJSKO KEGLJANJE NA KEGLJIŠČU PEČARIČ (POD JEZOM) NA VR HOVCIH. KEGLJANJE JE VSAKO SREDO OD 19. DO 20. URE. VABLJENI! INFORMIRANJE V V naši delovni organizaciji že nekaj časa tečejo bolj ali manj uspešne razprave, kako je informiranje kot predpogoj uspešnega samoupravnega odločanja pomembno, kako moramo organizirati službo (informativni center), ki naj bi zadostila vsem novonasta-jajočim potrebam in podobno. Upam si trditi, da so vse rešitve, ki smo jih poiskali v razvoju, začasne. Zato je naša prvenstvena naloga sistematično pristopiti k razrešitvi in ustrezni organiziranosti informativnega sistema. DELEGATSKEM SISTEMU Za tvornejše razpravljanje o predvidenem sistemu informiranja v tovarni sem se odločil, da opredelim teoretična in praktična izhodišča informiranja v delegatskih odnosih v TOZD in delovni organizaciji. IZHODIŠČE Izhodišče našemu razmišljanju o vsebini in organizaciji obveščanja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela je ustavna osnova, po kateri je naša socialistična družbenoekonomska ureditev zasnovana na delavčevem svobodno združenem delu s proizvodnimi sredstvi v družbeni lastnini in na samoupravi j trnju de- lavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda. Bistveno je združevanje delavcev za njihovo učinkovito obvladovanje družbenoekonomskih odnosov, v katerih združujejo delo. To pomeni, da združujejo svoje interese, svoje cilje, svcijo voljo in svoja stališča. V okviru tega izhodiščnega združevanja delavcev se nakazujejo tudi določene komunikacijske potrebe. Komunikacije so namreč pogoj za združevanje in povezovanje ljudi kot družbenih bitij. Kakor smo že poudarili ustavno misel, se delavci združujejo za obvladovanje družbenoekonomskih odnosov. To je pogoj za obvladovanje družbe v celoti. Samoupravna vsebina v tem smislu je njihovo upravljanje dela in poslovanje organizacije združenega dela v njenem celovitem reprodukcijskem razmerju, urejanje medsebojnih razmerij pri delu, odločanje o dohodku, ki ga ustvarjajo v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in odločanje o delitvi sredstev za osebne dohodke. VSEBINA IN OBLIKA SAMOUPRAVNEGA KOMUNICIRANJA Delavčev položaj svobodno združenega proizvajalca, ki enakopravno in kompetentno odloča o vseh bistvenih vprašanjih proizvodnje oziroma poslovanja, predstavlja izhodišče, s katerega bi bilo treba izhajati pri določanju osnovnih informacij, ki bi jih morali v stalnih medsebojnih komunikacijah izmenjavati delavci temeljne in druge organizacije združenega dela. Iz ustave je neizpodbitno, da je delavčeva pravica in dolžnost, biti nosilec vseh faz samoupravnega odločanja v temeljni organizaciji združenega dela. Pod samoupravnim odločanjem pa ne razumemo zgolj posameznikovega opredeljevanja oziroma opredeljevanja njegovega delegata »za« neko predlagano odločitev ali »proti« njej! Samoupravno odločanje sestoji iz več človekovih zavestnih, odgovornih in medsebojno povezanih aktivnosti. V vseh mora biti delavec nosilec in ustvarjalec — subjekt odločanja in ne le pasiven opazovalec — objekt odločanja. Te, med seboj vzročno povezane aktivnosti ali faze samoupravnega odločanja so: 1. zaznanje potrebe po odločitvi, 2. opredelitev področja odločitve, 3. opredelitev ciljev odločitve, 4. iskanje možnih alternativnih poti za uresničitev odločitve (variantni predlogi), 5. razprava med člani delovne skupnosti o alternativnih poteh za uresničitev odločitve, 6. izbor najprimernejše odločitve, 7. uresničevanje sprejete odlo- I čitve in nadzor nad uresničevanjem, 8. ocena doseženih učinkov ure- i sničene odločitve. V samoupravnem komuniciranju subjektov samoupravljanja razumemo, da so delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela nosilci vseh naštetih faz samoupravnega odločanja; se- j veda na določen, vnaprej dogovorjen in racionalen ter v ustreznih samoupravnih aktih zapisan način! V teh razmerjih pa prevzemajo različne dodatne vloge: kot člani delegatsko sestavljenih organov odločanja, kot predlaga; tel ji odločitev in kot prenašalci . informacij. Shema 1 ponazarja model obveščanja med predlagatelji odlo- | čitev, med organi odločanja in med člani temeljnih samouprav- j nih skupnosti, ki ga moramo odločno zavrniti. Reševanje stanovanjske problematike Pred kratkim smo na zborih delavcev obravnavali rezultate Poslovanja v letu 1975. Ugotovili smo, da je bilo preteklo leto za našo delovno organizacijo v vsakem oziru poslovno uspešno. Tudi P|"i delu na področju reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev Litostroja lahko z zadovoljstvom opazimo znaten napredek. S tem, (,a delovne organizacije del sredstev stanovanjskega prispevka (6 %) združujejo v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti oz. ustreznih enot za financiranje stanovanjske izgradnje oz. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, se je močno razširil obseg možnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj. Delavci delovne organizacije TZ Litostroj so zato v letu 1975 razen z lastnimi sredstvi lahko reševali svoja stanovanjska vprašanja še iz dveh naslovov: — v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti s pridobitvijo stanovanjskega posojila za gradnjo družinske hiše ali nakup stanovanja oz. s pridobitvijo stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju, zgrajenem s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; v okviru delovne organiza-ni.ie s pridobitvijo stanovanjskega posojila oz. stanovanjske pravice na najemnem stanovanju iz sredstev stanovanjskega prispeven. ki ostane delovni organizaciji za samostojno razpolaganje, kakor tudi iz sredstev, ki jih de-ovna organizacija namensko iztoči iz dobička. V začetku leta 1975 so Stano-vanjske skupnosti ljubljanskih občin prevzele vlogo dotedanjega ' bora vlagateljev ter Solidarnost-nega stanovanjskega sklada. Že v nprilu je Stanovanjska skupnost Ljubljana objavila I. natečaj za dodelitev stanovanjskih posojil iz družbenih sredstev za financiranje in kreditiranje stanovanjske izgradnje. Na natečaju so lahko sodelovali poleg organizaci j zdru-zenega dela tudi posamezni pro-sitoi, ki so izpolnjevali samoupravno dogovorjene pogoje. O možnosti udeležbe na natečaju smo obvestili vse naše delavce, ki so bili zabeleženi kot prosilci za stanovanjska posojila. Delavcem je ustrezna služba v okviru KSS nudila strokovno pomoč pri zbira-njU potrebnih dokazil. Od 54 pro-sUcev, ki so oddali vloge s po-Pdlno dokumentacijo, jih je iz združenih sredstev prejelo noso-nto kar 36. Septembra je Samoupravna sta-novanjska skupnost objavila na-tcčaj za razdelitev družbenih najemnih stanovanj. Po tem, ko so Vm vsi delavci, ki prosijo za najemno stanovanje, seznanjeni s pogoji za pridobitev stanovanja z.tcga naslova, se je 73 delavcev dločilo, da bodo reševali svoje tanovanjsko vprašanje po tej j:?!1' Na podlagi določil pravil-• mn o razdelitvi stanovanj, zgra-j~nm s sredstvi za družbeno po-n°c v stanovanjskem gospodarim, so stanovanjske komisije v zri™ temeljnih organizacij uruženega dela ter delovne skupnosti Skupnih služb ocenile sta-ovanjske razmere prosilcev, ./rokovna služba za stanovanjska Pcašanja v okviru KSS pa je na podlagi vloženih prijav zbrala zahtevana dokazila ter vloge odstopila strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Od skupaj 73 prosilcev je 12 prosilcev vložilo prošnje za družbeno stanovanje za mlade družine. Tem je bilo na predlog strokovne službe ter po sklepu delavskih svetov TOZD/ DS dano jamstvo, da jim bo delovna organizacija po preteku 6 let od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja pomagala pri dokončni rešitvi stanovanjskega vprašanja z dodelitvijo stanovanjskega posojila v višini 25 odstotkov od vrednosti stanovanja standardne velikosti in cene. Pri sestavi prednostne liste je Samoupravna stanovanjska skupnost upoštevala tudi prošnje naših delavcev, ki so bili že na prednostni listi solidarnostnega sklada za območje ljubljanskih občin. Na prednostni listi, ki je bila objavljena koncem januarja, je bilo skupaj 92 naših delavcev. Že v začetku tega meseca pa smo bili seznanjeni z imeni tistih prosilcev, ki se bodo v letošnjem letu postopoma vseljevali v solidarnostna stanovanja. Za našo delovno organizacijo je izid I. natečaja Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana izredno zadovoljiv, saj je kar 34 delavcev dočakalo težko pričakovano rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Ostali prosilci s prednostne liste pa lahko pričakujejo rešitev v naslednjih letih. Ce upoštevamo, da smo v lanskem letu v naši delovni organizaciji z lastnimi sredstvi pridobili še 45 enosobnih stanovanj, ki so bila namenjena predvsem delavcem z nižjimi osebnimi dohodki, mladim družinam ter strokovnjakom na deficitarnih poklicih, je skupaj 79 delavcev TZ Litostroj v preteklem letu rešilo svoja stanovanjska vprašanja s pridobitvijo stanovanjske pravice na najemnem stanovanju. To pa je vsekakor izredno razveseljiv podatek! Tistim delavcem, ki so v* preteklem letu svoje, neustrezne stanovanjske razmere reševali v glavnem z lastnimi sredstvi, bodisi z gradnjo družinske hiše, adaptacijo obstoječih stanovanjskih prostorov ali z nakupom stanovanja, je delovna organizacija pomagala z dodeljevanjem stanovanjskih posojil. V ta namen je bilo v letu 1975 na podlagi dveh natečajev razdeljeno skupaj 4.200.000 din. Posojilo je prejelo 115 delavcev. Kot izredno pomembno ocenjujemo tudi dejstvo, da je bil v preteklem letu sprejet Samoupravni sporazum o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil. S tem, da nakazuje vrsto novih možnosti za rešitev stanovanjskega vprašanja posameznika in opredeljuje merila in postopek pri razdeljevanju stanovanj, omogoča tudi bolj organiziran pristop k reševanju stanovanjske problematike delavcev TZ Litostroj v celoti. Glede na izredne rezultate, ki so bili z novo stanovanjsko politiko v preteklem letu doseženi, lahko upravičeno in z optimizmom pričakujemo, da se bo v letu 1976 reševanje stanovanjske problematike nadaljevalo enako pospešeno. To nam zagotavlja predvidena gradnja enosobnih stanovanj in garsonjer, predvsem pa znatna sredstva, ki smo jih v okviru delovne organizacije predvideli v na namen. — H. C. Razdeljena stanovanjska posojila Ker o razdelitvi stanovanjskih posojil na podlagi septembrskega natečaja nismo posebej poročali, objavljamo sedaj imena prosilcev, katerih vloge so bile iz razpisanih sredstev ugodno rešene. Priimek in ime namen TOZD višina KRAŠEVEC Janez ind. grad. FI 30.000 RUPERČIČ Andrej ind. grad. FI 30.000 MOHORIČ Francka ind. grad. FI 30.000 KOŠTRUN Ivan ind. grad. FI 10.000 KLOBČAR Ivan ind. grad. FI 35.000 GOSTIŠA Anton ind. grad. FI 35.000 JAGER Franc ind. grad. FI 30.000 VOVK Alojz ind. grad. FI 30.000 ZEVNIK Anton ind. grad. FI 26.000 SKUŠEK Pavel ind. grad. FI 25.000 MIKLAVČIČ Franc ind. grad. FI 22.000 C A VIC Peter ind. grad. FI 15.000 MARKOVIČ Gera ind. grad. FI 10.000 PEČAR Danilo ind. grad. FI 30.000 POTOČNIK Jože ind. grad. FI 17.000 SUŠNIK Anton ind. grad. FI 20.000 LOVŠE Jože ind. grad. FI 20.000 PAVLIC Jože adaptac. FI 35.000 BELIC Ivan adaptac. FI 25.000 MEGLEN Franc adaptac. FI 30.000 FLORJAN Leopold adaptac. FI 35.000 GAČNIK Anton adaptac. FI 20.000 VVEBER Erik adaptac. FI 25.000 PODGORŠEK Franc adaptac. FI 25.000 SMOLE Ivan adaptac. FI 25.000 PIRNAT Anton adaptac. FI 20.000 SEVER Zoran adaptac. FI 15.000 PODLIPEC Franc adaptac. FI 20.000 PA IE Stane nakup stan. FI 50.000 BLATNIK Jože nakup stan. FI 80.000 KANC Alojz nakup stan. FI 70.000 MRAK Ivica nakup stan. FI 66.000 UNIAT Zvonko nakup stan. FI 50.000 SLADIC Ivan ind. grad. Pl 40.000 MARKOVIČ Marinko ind. grad. PT 20.000 PEČJAK Ivan ind. grad. Pl 40.000 PERKO Damjan ind. grad. Pl 30.000 LOVŠE Slavko ind. grad. Pl 70.000 STRUNA Miroslav ind. grad. Pl 30.000 PLEŠEC Mirko ind. grad. Pl 25.000 VIDOVIČ Vinko ind. grad. Pl 65.000 ŠINKOVEC Jože ind. grad. Pl 20.000 MAVER Alojz adaptac. Pl 20.000 ŽUNTER Stanko adaptac. Pl 30.000 KASTELIC Milan adaptac. Pl 20.000 GRIVEC Ivan adaptac. Pl 10.000 JERMAN Andrej adaptac. Pl 10.000 PETERNEL Jože nakup stan. Pl 120.000 VAZZAZ Ivan ind. grad. IVET 20.000 SIGULIN Marjan ind. grad. IVET 20.000 GUTMAN Franc adaptac. IVET 40.000 PERKO Ivan adaptac. IVET 15.000 MEDLOBI Martin nakup IVET 30.000 BARIČ Mijo nakup IVET 75.000 NOVAK Franc ind. grad. SSP 40.000 FRANTAR Andrej ind. grad. SSP 40.000 ELTKAN Ivan ind. grad. SSP 20.000 BRACOVIC Branko ind. grad. SSP 20.000 KOVAČIČ Milan ind. grad. SSP 20.000 PECIČ Enver ind. grad. SSP 30.000 PEČAR Danijela ind. grad. SSP 30.000 VAUPOTIČ Jože ind. grad. SSP 90.000 LOGAR Cilka ind. grad. SSP 30.000 KRISTIČ Julijana ind. grad. SSP 25.000 GROM Janez adaptac. SSP 30.000 PAPEŽ Ciril adaptac. SSP 20.000 NOVAK Alojz adaptac. SSP 15.000 KONJAR Stanislava adaptac. SSP 30.000 KRALJ Franc adaptac. SSP 20.000 SEDMAK Marija nakup stan. SSP 50.000 ŽVAB Marjan nakup stan. SSP 50.000 BINTER Bogdan nakup stan. SSP 70.000 KOŠTRUN Ana ind. grad. ZSE 55.000 ČAVIČ Ruža ind. grad. ZSE 25.000 KRISTIC Vladko ind. grad. SE 50.000 POLH Franc ind. grad. SE 20.000 AVBELJ Matija adaptac. SE 20.000 GROM Stane ind. grad. ICL 35.000 GARTNER Anton ind. grad. ICL 35.000 (Nadaljevanje na 6. strani) I N I Gre za tipičen način inform t^n la članov delovne skupnost ^eljne ali druge organizacij .-uruženega dela »post festum«, ti Po dogodku, prepozno. Pri tr v delovni skupnosti sproži kakšen problem, oojav ali dogodek, ki ga je treba samoupravno rešiti, usmerjati ali nanj reagirati, najprej predlagatel j ponudi orga- dlogih razpravlja in sprejme odločitev, za katero bodisi menijo n jegovi člani, da je najprimernejša ali pa imajo tudi določene podatke o tem, kakšno odločitev želijo ali zahtevajo njihovi delegan-ti. —zapisniki sej, poročila- —prošnje, predlogi,___ ugovori odločanja jjgg yCr oooo(x>oogoo V znanju je moč Izobraževanje članstva je izredno pomembna naloga osnovnih organizacij ZSMS. Tega se zavedamo tudi mladi Litostrojčani. Izobraževanje v obliki seminarjev, na katerih obravnavamo določene aktualne družbenopolitične teme, se je izkazalo za zelo uspešno in tak način bomo uporabljali tudi v prihodnje. Koordinacijski svet ZSMS Litostroja je zadolžil komisiji za idejnopolitično delo in družbenoekonomske odnose, da pripravita vse potrebno za seminar, ki bo 2., 3. in 4. aprila v Bohinju. Komisija je k sodelovanju povabila priznane slovenske strokovnjake za posamezna področja: Hinka Bratuša — Okija, Draga Košmrlja in Antona Kraševca. Tako bomo poslušali tri teme, ki bodo tvorile jedro seminarja: gospodarska stabilizacija, neuvrščenost in Jugoslavija ter družbena samozaščita. Seminarja se bo udeležilo 70 mladih, ki so s svojim dosedanjim delom pokazali svoj pozitivni odnos do naše samoupravne socialistične ureditve. Med njimi bo tudi veliko tistih, katere je ali še bo njihova osnovna organizacija ZSMS predlagala za sprejem v ZK. Ta seminar bo veliko prispeval k poglobitvi in razširitvi njihovega družbenopolitičnega znanja. Na seminar smo povabili tudi mlade iz vseh delovnih organizacij članic ZPS. Ob tej priložnosti se bomo namreč pogovorili o nadaljnji organiziranosti in delu mladine v ZPS. Znanje in pripravljenost za delo, pridobljeno na seminarju, moramo izkoristiti tudi za delovanje na tem področju, ki je bilo v zadnjem obdobju precej zapostavljeno. Seminarja se bo udeležilo tudi nekaj mladih iz drugih delovnih kolektivov na območju občine Ljubljana' — šiška. Zaključek seminarja bomo že kar tradicionalno izkoristili za razgovor z vodilnimi družbenopolitičnimi delavci naše delovne organizacije o gospodarskih gibanjih v Litostroju in ZPS. Milan Jurjavčič OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOO USKLADITEV PROGRAMOV IDEJNOPOLITIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje ima pomembno mesto v programih vseh družbenopolitičnih organizacij. Ti programi pa so zelo različni, je bilo ugotovljeno na sestanku predsednikov vseh komisij pri svetu ZK, konferenci sindikata in ZSM. Sekretar sveta ZK Litostroj je sklical ta sestanek prav zato, da te programe poenotimo in da hkrati izdelamo metodologijo idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. Seveda pa je najpomembnejše te programe (ki jih bo za to zadolžena skupina uskladila in dala v potrditev), dosledno izpeljati, saj je bilo prav ob tem na sestanku izraženih precej kritičnih misli. (Nadaljevanje s 5. str.) Število rešenih stanovanjskih vprašanj po TOZD oz. DS TOZD nakup ind. grad. adaptac. Skupaj Pl 1 9 5 15 FI 5 17 11 33 IVET 2 2 2 6 ZSE — 2 — 2 TCL — 2 — 2 SE — 2 1 3 SSP 3 10 5 18 Skupaj: 11 44 24 79 Pregled dodeljenih posojil po TOZDj oz. DS TOZD nakup ind. grad. adaptac. Skupaj Pl 120.000 340.000 90.000 550.000 FI 310.000 415.000 275.000 1,000.000 SSP 170.000 345.000 115.000 630.000 IVET 105.000 40.000 55.000 200.000 SE — 70.000 20.000 90.000 TCL — 70 000 — 70.000 ZSE — 80.000 — 80.000 Skupaj: 705.000 1.360.000 555.000 2.620.000 Hilda Colja Priznanje sindikata Titovi zavodi Litostroj 1976 Konferenca DOS TZ Litostroj, Ljubljana razpisuje na osnovi sklepa z dne 26. 2. 1976 »Priznanje sindikata Titovi zavodi Litostroj 1976«. OSNOVNA NAČELA RAZPISA: Priznanje se podeljuje vsako leto ob delavskemu prazniku 1. maju. Dodeljuje se za uspehe, dosežene v daljšem časovnem obdobju ali za konkretno delo. PRIZNANJA: 1. Zlata plaketa — za posameznike, delovno skupino ali delovno organizacijo 2. Srebrna plaketa — za posameznike, delovno skupino ali delovno organizacijo 3. Zlata značka — za posameznike (in sicer največ tri iz posameznega področja, ki je razpisano). Kandidate za priznanje lahko predlagajo TOZD, OZD in druge družbenopolitične organizacije, strokovna društva, društva in združenja ter delavci Litostroja. PRIZNANJA SE PODELJUJEJO: a) na področju delovanja v družbenopolitičnih organizacijah, b) na področju samoupravljanja, c) za uveljavljanje družbenoekonomskih načel v poslovanju, d) na področju pospeševanja inventivne dejavnosti, e) na področju kulture in telesne kulture. Vsa ta področja ureja poslovnik. Predlog mora vsebovati poleg osnovnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev dela, zaradi katerega je predlagan za podelitev priznanja. Priložite tudi izjave morebitnih sopredlagateljev oziroma mnenja drugih organizacij, ki predlog podpirajo. Predlog je treba poslati do 10. 4. 1976 na naslov: Konferenca OO sindikata Litostroj, 61000 Ljubljana, Djakovičeva 36. RDEČI PRAPOR Osmega srečanja samoupravi)alcev, ki je bilo februarja v Kr3‘ gujevcu ob stoletnici prvih delavskih demonstracij v Srbiji, se je udeležil tudi predstavnik naše delovne organizacije Karel Gornik' Osrednja tema tega tradicionalnega srečanja je bila uresniči vanje delegatskega sistema v praksi, seveda pa je bilo srečanj6 obeleženo tudi s številnimi prireditvami in manifestacijami. . Litostrojski samoupravljale! smo na tem srečanju prispeval* tudi koreferat z naslovom »Uresničevanje delegatskega sistema v te' meljnih organizacijah združenega dela TZ Litostroj«. Naš delega* je v razpravi povzel glavne misli. Uvodoma je poudaril, da so bil6 osnove za razvoj delegatskih odnosov v Litostroju dobro razvil* samoupravni odnosi znotraj TOZD in dobro delovanje družben**' političnih organizacij. Uresničevanje delegatskih odnosov pa je * marsičem odvisno od dobrega sistema informiranja, zato težim** za tem, da ga čimbolj izpopolnimo. Zatem je govoril še o delovanju delegatov, delegacij in konf6' renc delegacij družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skup nosti, nakazal rezultate in slabosti, s katerimi se srečujemo, t®* opredelil nadaljnjo družbenopolitično aktivnost na tem podroČj1*' Konferenca sindikata 9. redna seja konference sindikata naše delovne organizacije je bila vsebinsko zelo bogata in razgibana. V poročilu iz te seje bomo elane litostrojskih osnovnih organizacij sindikata opozorili le na najpomembnejša stališča in sklepe. Uvodoma je predsednik Ivan Sabol prisotne seznanil z delom med dvema sejama, zatem pa so se dogovorili, da bodo seje konference sindikata ob četrtkih in da se mora na sejah voditi zapisnik in nato zapisati izvleček sklepov. Na občnem zboru industrijske-6a društva Litostroj je bila izražena želja po tesnejšem sodelovanju (predvsem na kadrovskem Področju). Zato je treba v industrijsko gasilsko društvo Litostroj vključiti mlajše člane, predvsem pa naj se povežejo s III. letnikom Izobraževalnega centra. Konferenca sindikata zadolžuje predsednika komisije za socialna vprašanja tovariša Dvoržaka, Predsednika komisije za družbeno samozaščito tovariša Bašneca, Predstavnika TOZD ZSE, službo varstva pri delu in varnostno službo, da opravijo oglede na vseh pomembnih mestih, ustrezno ukrepajo glede varovanja družbene lastnine in odnosov do nje ter o opravljeni nalogi informirajo zaposlene v internem glasilu naše delovne organizacije. Nosilec naloge je tovariš Dvoršak, opravljena pa mora biti do K), marca 1976. Republiški odbor sindikatov delavcev kovinske industrije je po slal obvestilo, da se bodo z izbranimi OZD razgovarjali o: — ekonomskem položaju OZD (stabilizacijski ukrepi), "— samoupravnem sistemu planiranja in — samoupravnem planiranju ter družbenem dogovarjanju. Celotno gradivo je prejela komisija za gospodarska vprašanja in samoupravljanje, ki se mora Pripraviti na omenjene razgovore. Z doseženimi stabilizacijskimi ukrepi in poročilom samoupravne /emisije za stabilizacijske ukrepe jn racionalizacijo poslovanja v •etu 1075 ne moremo soglašati v celoti, zato menimo, da so predsedniki IO DOS zadolženi, da ponovno do 20. 3. 1976 pregledajo ^Prejete stabilizacijske programe, dejansko opredeljene naloge, ro-he in nosilce zadolžitev, kako so opravili vse preostale zadane na-0£e, ki niso razvidne iz poročila. . Od Zveze sindikatov Jugoslavije za industrijo in rudarstvo smo Prejeli analizo družbenoekonom-sjcega. položaja livarstva, delovnih Pogojev in nalog sindikatov ter Predlog sklepov, ki jih bodo ob-avna,vali na konferenci livarjev ^.Prvi polovici marca v Banja Lu p Gradivo je pregledal IO OOS it ',n določil, da se te konference udeležita njihova člana tovariša 'eter PONGRAC in Miro POD bevšek. Delegata konference livarjev usta poročala o poteku dela in ", sprejetih sklepih na konferenci ^mmkatogTZ Litostroj in IO OOS niI5a 17- redni seji Upravnega j d Pora delovne organizacije TZ tostroj smo obravnavali organi-ranost samoupravnih organov. Zavzeli smo stališča, da kot Uzbenopolitični dejavniki ne °reino biti zadovoljni s predla-. uo organizacijsko shemo, da jo lt) Potrebn° uskladiti z našimi sa-lj Upravnimi akti, ki so zastare-0r ln potrebni sprememb. Iz te treh'ziranost* izhaja, da je popiti i? resno 'n odgovorno pristo-rav iv llreievanju vseh samoup-0/1") aktov na ravni TOZD, a-.,1:, ' samoupravnih organov in uzbenopolitičnih organizacij, tj u^ermativni center ne ustreza n| uusiijemu razvoju samouprav ^ odnosov in družbenopolitič-bamu delovanju. Zato ga je tre-0r» S tainištvom samoupravnih Saren°X 'n družbenopolitičnih or-bo !,Zacii organizirati tako, da izhp.tansko opravljal naloge, ki Dolu-v 0 ustavnih in družbeno- Ubticnih dokumentov. ortrn^-* Pravno službo je potrebno C iti/11 ,rat' v skladu z organiza-'isko shemo. UDr eluU je treba shemo samo-Polif*. “rRanov in družbeno-"tičnih organizacij, ki bo od govarjala dejanskemu stanju in vsem pravnim in družbenopolitičnim določbam. Za potrebe dela družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in njih komisij je treba izdelati poslovnike dela, statute in podobno. V nadaljevanju seje so predsedniki komisij poročali o delu v preteklem letu, nakar je konferenca zavzela konkretna stališča in sklepe za nadaljnje delo. Tovariš Dvoržak je v imenu komisije za socialna vprašanja in družbeni standard poročal o dosedanjih pa tudi o prihodnjih nalogah in delu. Opozoril je na zavzetost komisije pri razreševanju problemov, ki so bili nakazani na zborih delavcev. Poudaril je, da komisija posveča veliko skrb krvodajalskim akcijam, preventivnemu okrevanju, stikom z upokojenci, obiskom bolnikov na domu itd. Komisija je IO OOS posredovala v obravnavo predlog pravilnika o dodeljevanju solidarnostne pomoči članom sindikata Litostroj. Komisija za družbeni standard naj pouči vsa vprašanja s področja prehrane, stanovanjske problematike, počitniških domov na osnovi sprejetega dogovora in poroča konferenci sindikata o predlogih za izboljšanje. Konferenca je zadolžila IO OOS da do 20.3.1976 proučijo osnutek pravilnika o dodeljevanju solidarnostne pomoči. V letošnjem letu je potrebno obnoviti pogodbo o mednarodnem sodelovanju s sindikalno organizacijo ZVVZ Milevsko in sicer v smislu nadaljnjega medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, kulturnem in rekreativnem področju. Komisija je predlagala, da se razgovorov, ki bodo od 23. do 26. 3.1976 udeležijo predsedniki konference OO sindikata TZ Litostroj, predstavniki vodstva ZSE, sekretar družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter tovariš Dvoržak. Komisija za šport in rekreacijo: Delo komisije ie zelo bogato in pestro. Tovariš Tertnik je poro- čal o delu sekcij, izvajanju njihovih programov dela s posebnim poudarkom na rekreativni dejavnosti. Omenil je' udeležbe na tekmovanjih in opozoril, da bo lito-strojsko tekmovanje na Sorici 5. aprila. Komisija za kulturo in prosveto: Po besedah tovariša Oprešnika, kulturna dejavnost v naši delovni organizaciji nima svojega pravega mesta, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zato se bomo morali zavzemati, da bomo kulturo v pisani besedi približali našemu delavcu. V okviru kulturnega delovanja je potrebno zbližati delo pevskega zbora in godbe na pihala, tesneje sodelovati z ZKPO občine Šiška in drugimi OZD v naši občini. Tovariš Oprešnik je opozoril tudi na kulturno prireditev na ravni SOZD ZPS, ki bo ob delavskem prazniku 1. maja v Poreču. Tega srečanja naj se udeleži čim več članov naše OZD, obenem pa naj se začne prireditev pravočasno organizirati in usklajevati programe na ravni ZPS. Komisija za družbeno samozaščito in ljudski odpor: Tovariš Jamšek je prisotne seznanil, da je komisija pripravila osnutek poslovnika in osnutek programov dela, ki bodo potekali na treh področjih: a) Podružabljanje SLO, družbene samozaščite v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. b) Vključevanje sindikata v priprave SLO v delovnih organizacijah ter intenzivno družbenopolitično delo za izvajanje družbenega dogovora o družbeni samozaščiti. c) Stalne priprave in izdelava načrta o delovanju in organiziranosti sindikata v primeru vojne. Te načrte moramo izdelati za potrebe dela konference IO OOS. Konferenca sindikata je v celoti sprejela predlog akcijskega programa dela komisije za družbeno samozaščito in ljudski odpor za prvo četrtletje s spodaj navedenimi nalogami: 1. V okviru konference sindikata je potrebno organizirati seminar za člane komisij za družbene samozaščite ali skupno z ostalimi člani komisij za družbeno samozaščito pri ostalih družbeno političnih organizacijah in samo-uoravnih organih. Tečaj je treba organizirati konec marca ali v začetku aprila, za to je zadolžen tovariš Ivan BAŠNEC. 2. Konferenca sindikata naj v sklopu nalog komisije za družbeno samozaščito v mesecu marcu obravnava poročilo o poškodbah pri delu za leto 1975 in povabi k sodelovanju službo varstva pri delu in zdravstveno ter socialno službo. Te naj pripravijo tudi strokovno gradivo za razpravo. Rok za pripravo poročila je 15. 3. 1976, zbere naj jih sekretar družbenopolitičnih organizacij. 3. Tovariš Štefan Trop naj pregleda samoupravne predpise, ki se nanašajo na družbeno samozaščito in ugotovi, kako je v njih vgrajena družbena samozaščita v OZD Litostroj. To bo možno oceniti šele po sprejetju samoupravnega sporazuma o družbeni samozaščiti. 4. Zaradi aktualnosti družbene samozaščite je nujno organizirati sestanek (predavanja) za vodilne in vodstvene delavce, ki potujejo v tujino in imajo stike s tujimi poslovnimi partnerji. 5. Varnostna služba naj do 15. aprila pripravi poročilo o večjih materialnih škodah in kriminalu, ki je nastal v letu 1975, in to posreduje komisiji za družbeno samozaščito pri sindikatu. 6. Konferenca OOS zadolžuje IO OOS v TOZD in SSP, da pripravijo poročilo o stanju delovne discipline in predloge za izboljšanje. Kadrovska komisija: izhodišče druge faze organiziranosti TOZD v naši OZD. Sedaj ni čas, da zahtevamo izdelavo različnih analiz, temveč da podamo politično oceno za nadaljnji postopek. To pa pomeni, da bo potrebno sestaviti ustrezne komisije, ki bodo izdelovale vse potrebne analize in ocenile upravičenost organiziranosti posameznih TOZD, o čemer bomo še razpravljali po prejemu njihovega gradiva. Ta postopek moramo končati predvidoma do oktobra, če želimo, da bi prešli na nove TOZD s 1. januarjem 1977. leta. Konferenca sindikata v celoti soglaša z predlaganimi izhodišči druge faze organizacije TOZD v naši OZD in bo celotno gradivo politično ocenila, ko bodo komisije pripravile ustrezne podatke. Vse OOS so obravnavale sindikalno listo za leto 1975 In predlagale, da se izvrši dopolnitev samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka v celoti, kot je podala predlog skupna komisija za kovinsko in elektro industrijo. Delegati konference sindikata so soglašali s pripombami zborov delavcev in sklenili, da se v samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka vnese za leto 1976: — Za delo v nočni izmeni od 22. do 5. ure zjutraj se prizna dodatek v višini 50 % od dosežene osnove za redni delovni čas. LITOSTROIČAM Na predlog občinskega sindikalnega sveta, naj določimo enega člana iz naše delovne organizacije v komisijo za družbeno samozaščito pri občinskem sindikal- nem svetu, smo izbrali tovariša 1 —■ Na osnovi doseženih rezul- Ivana Križmana iz TOZD FI. Komisija je poročala še o štipendijski politiki in o zaostrenih pregledih učnih uspehov štipendistov Litostroja. V letu 1975 je 14 štipendistov zapustilo podjetje, vendar so od njih izterjali stroške šolanja, 21 štipendistov pa je šolanje prekinilo in podalo ustrezne izjave o vzrokih prekinitve. Poraba sredstev za štipendije v letu 1975 je znašala 4.894,959 din. Komisija ugotavlja, da je potrebno dejansko pristopiti k planiranemu kadrovanju, ki mora izhajati iz TOZD in SSP, pri čemer je potrebno posebno pozornost posvetiti štipendijski politiki, izobraževanju ob delu, predvsem za tiste delavce, ki so dalj časa zaposleni v podjetju, obenem pa so persnektivni za naše delo in potrebe TOZD in SSP. Ob tem ne smemo pozabiti na izobraževanje delavcev, ki ustvarjajo ob težkih delovnih pogojih! Konferenco je ugodno ocenil predlog sveta ZK TZ Litostroj kot tatov za leto 1975 naj se izplača regres na zaposlenega v znesku 1200 din. Delegati predlagajo samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v delovni organizaciji TZ Litostroj, da se dopolni obstoječi pravilnik o pospeševanju inventivne dejavnosti OZD Litostroj in pripravi za razpravo do 24. 5. 1976. Predsednik IO OOS TOZD Pl tovariš Podbevšek je predlagal, konferenca sindikata pa je sprejela sklep, da določeno število osmrtnic, na katere bomo pisali imena naših sodelavcev in jih izobesili v omarice, izdelane posebej v te namene, pri vhodoma v podjetje. Delegati so predlog podprli, ker je dosedanje obveščanje po ozvočenju marsikje zelo slabo slišno. Delegati konference sindikata zadolžujejo IVET, da prouči obstoječo problematiko na področju nizko frekvenčnih naprav (ozvočenje v OZD) in nas na to seznanijo. Skupščine OO sindikata Letne skupščine osnovnih organizacij sindikata so potekale po posameznih TOZD od 2. do 6. februarja. Sprejeli so poročilo IO o delovanju v letu 1976, poročilo blagajnika, finančni načrt za leto 1976 in letni delovni načrt. Pl — polizdelki Letna skupščina je sprejela poročilo IO, načrt dela za letošnje obdobje, finančno poročilo in finančni načrt za leto 1976. V razpravi je bilo sproženo vprašanje razširitve kapacitet v naših počitniških domovih, vprašanje ozračevanja v livarnah in tamkajšnjih težavnih pogojih dela. Na delnem zboru v PK so zahtevali, da se uredi ventilacija. Predlagali so, da PK organizira sindikalni izlet oziroma ekskurzijo v tovarne, za katere izdelujejo posamezne izdelke. Skupščina v PK pa je predlagala, naj se posveti večja pozornost izobraževanju (osnovne šole in šole za pridobitev kvalifikacije). Popoldanska izmena Pl je predlagala, da bi delali tudi v prostih sobotah in tako pridobljena sredstva namenili za izboljšanje delovnih pogojev v livarnah, kar je skupščina enoglasno sprejela. DS SSP V SSP so bile organizirane delne konference OOS in to v KSS in direkciji, FPR, POAE in NS. Na vseh štirih skupščinah so sprejeli poročilo o delu IO, izhodišča druge faze organizacije TOZD v naši OZD, programe dela za leto 1976, program izobraževanja za leto 1976 ter akcijski načrt za leto 1976 in vrstni red pomembnih nalog. V razpravi so: — zahtevali večjo izbiro malic in izboljšanje toplih obrokov, — predlagali ponovno organiziranje prihoda dedka Mraza v podjetju, — predlagali, da se povečajo najemnine v samskih domovih, ker sc sedaj porabi preveč sredstev iz sklada skupne porabe, — cene napitkov v avtomatih naj se povišajo na 2 din, sredstva pa se porabijo za izboljšanje malice, — jubilantom (25-lclnikom) naj se v prihodnje ne dajo več proste karte za gledališče, ker jih ne uporablja niti desetina, — potrebno je izdelati analizo vzrokov odhodov delavcev iz podjetja (er ustanoviti posebno komisijo pri sindikatu, ki bi zasledovala to problematiko, — ugotovili so premajhno obveščenost članstva ter da predstavnikov sindikata ne vabijo na seje samoupravnih organov in vodstva TOZD, — opazili so premajhno dejavnost na področju kulture, — NS postavlja zahtevo po avtomatu. TOZD IRRP Zbor je soglasno sprejel — letni delovni načrt za leto 1976, — finančni načrt za leto 1976, — program izobraževanja, — akcijski načrt in prioriteto pomembnih nalog. V razpravi so obravnavali naslednja pomembna vprašanja- — stabilizacijski program, — inventivno dejavnost, — družbeno samozaščito, — vprašanje nagrajevanja, — organiziranost IRRP, FI — finalni izdelki Skupščina je sprejela poročilo IO, letni načrt in finančni načrt za leto 1976. Razprava je zajemala vprašanje organiziranosti sindikata glede na nove TOZD in problem družbene prehrane (menijo, da je potrebno izboljšati tople obroke). J 1 TOZD IVET , SP^jeli so Poročilo, finančno poročilo in finančni načrt za leto 1976. V. M. Nova odmera nadomestila V zadnjem času smo prejeli nemalo pritožb na račun nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu. Ker bomo podatke, potrebne v postopku za odmero nadomestila, lahko pripravljali šele po zaključnem računu, je potrebno, da že zdaj pojasnimo nekaj stvari. Osnova za odmero nadomestila zaradi manjšega osebnega dohod ka na drugem delu se je od leta 1973 ugotavljala na osnovi razlike med poprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci tiste skupine, v kateri je delovni invalid delal, dobili v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in poprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci dobili v istem koledarskem letu v skupini, v katero je bil delovni invalid napoten na delo. Ta razlika je 100 % v primerih, pri katerih je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, v vseh drugih primerih pa je razlika (nadomestilo) 90 %. V naslednjem letu po odmeri nadomestila pa se je invalidu nadomestilo povečalo za toliko, kot se je v organizaciji, v kateri invalid dela, v poprečju povečal osebni dohodek. V obdobju od 1972. do 1975. leta se je zaradi usklajevanja osebnih dohodkov v razponih med posameznimi delovnimi mesti marsikaj spremenilo. Tudi na Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS so ugotovili, da je zaradi tega prišlo do razlik in so nekateri invalidi prejemali preveliko, drugi pa premajhno nadomestilo. Zaradi tega je Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS na seji dne 30. 12. 1975 sprejela sklep o novi odmeri nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu (kar je v skladu s 6. odst. 155. člena Statuta SPIZ). Po tem sklepu bodo od 1. 1. 1976 vsem invalidom, ki so postali invalidi do 31. 12. 1975, nadomestilo ponovno odmerili. To pomeni, da ga bodo na novo odmerili invalidom, ki tako nadomestilo že prejemajo in vsem tistim, ki ga doslej niso prejemali, če bo z novim ugotavljanjem osebnih dohodkov za leto 1975 ta razlika ugotovljena. Za osnovo pri ugotavljanju te razlike pa se upoštevajo poprečni osebni dohodki skupine delavcev, v kateri je invalid delal pred nastankom invalidnosti in poprečnim osebnim dohod- kom skupine delavcev, v kateri invalid dela po nastanku invalidnosti, doseženim v letu 1975. Značilno za omenjeno odmero je, da se bo nadomestilo enako odmerilo za vse dosedanje invalide in na enak način tudi vsem tistim, ki bodo postali invalidi v letu 1976. Nadomestilo se bo odmerilo na enak način, kot je bilo odmerjeno v 1973. letu, le da bodo upoštevali za osnovo osebne dohodke iz leta 1975. Namen nove odmere je zagotoviti skladnost odmere nadomestila, ne glede na to, kdaj je invalidnost nastopila. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovskem sektorju pri socialni delavki. Magda Kreft Beneficirana delovna doba Skupina tovarišic — predstavnic sindikatov, Gospodarske zbornice in Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja si je v spremstvu predstavnikov metalurških obratov TOZD Pl in socialne delavke KSS 5. februarja ogledala delovna mesta v metalurških obratih in se bežno seznanila s težavnostjo in škodljivostjo dela v livarnah. V našem podjetju in tudi v sorodnih podjetjih se močno trudimo, da bi se v metalurških obratih priznala beneficirana delovna doba vsem delavcem, katerih zdravje je zaradi delovnih pogojev in teže dela ogroženo. Doslej imajo priznan beneficiran staž delavci, ki delajo na delovnih mestih: ročni formar, strojni formar, ročni čistilec, strojni čistilec, ročni brusilec, brusilec na visečem brusu — čistilec, pri-pravljalec peska, žerjavar nad livnimi polji, talilec, izpraznjeva-lec, ponvičar, Samotar in peskar. V novem postopku pa predlagamo, da bi Zakon o delovni dobi, ki se šteje v povečanem trajanju, zajel še delovna mesta: — v pripravi in predelavi peska, — pri izdelavi peščenih jeder, — pri hranjenju, šaržiranju in vzdrževanju peči, — pri transportu v livarni, — pri vzdrževanju naprav za vlivanje, — proizvodno tehnična in vodstvena delovna mesta v livarni in ostala delovna mesta, kot na primer varilec, rezalec itd. Ne glede na to, da urejenost v naših livarnah pohvalijo celo v tujih strokovnih revijah, so škodljivi vplivi tu taki, da se povsem Poslovanje »Blagajne vzajemne pomoči« v letu ’75 Odbor blagajne vzajemne pomoči je imel lani 12 rednih sej skupaj z nadzornim odborom. Na svojih sejah je obravnaval: — prošnje za posojila, — višino posojil, — dotok sredstev, — pravilnik poslovanja BVP, — propagando za čim večjo vključitev članov kolektiva v BVP itd. Mesečno je obravnaval od 60 do 120 prošenj za posojila. Posojila so bila mesečno izplačana v skupnem znesku 250.000,00 din. Odbor se je trudil, da je v letu 1975 ostal najvišji znesek posojila 5.000 din, kljub velikemu povpraševanju in potrebi članstva po posojilih. Kljub veliki propagandi med člani kolektiva, ki jo je odbor vodil skozi vse leto, nismo pridobili članov za to solidarno akcijo med vodilnimi in vodstvenimi sodelavci našega podjetja, kar je bil namen te akcije. Blagajna vzajemne pomoči je bila organizirana v podjetju zato, da pomaga pri solidarnostnih akcijah članom kolektiva z nižjimi osebnimi dohodki pri reševanju njihovih problemov kot so: večmesečna bolezen, smrt v družini, gradnja stanovanj, adaptacije starih stanovanj, nakupi ozimnice, dopusti itd. Mnenja smo, da bi moralo pristopiti v članstvo čim več takih članov kolektiva, ki so na vodilnih in vodstvenih mestih, ker bi s tem omogočili večji pritok sredstev blagajni vzajemne pomoči za izplačila posojil. Člane blagajne vzajemne pomoči obveščamo, da se članarina vrača, oziroma izplačuje po preteku 4 let od vpisa v članstvo. Ta izplačila so sedaj tekoča in redna. Vsak član bo pravočasno obveščen o izplačilu članarine. Obveščamo člane blagajne vzajemne pomoči, ki prosijo za posojilo, da prošnjo oddajo v sindikatu pri tovarišici Veri Poberaj — knjigovodkinji BVP. Opozarjamo, da se morajo prošnje pravočasno dostaviti in sicer od 1. do 31. v mesecu za naslednji mesec. FINANČNO POROČILO ZA LETO 1975 — Saldo dne 31. 12. 1975 V dobro din V breme din 1. Žiro račun 2. Gotovina v blagajni 3. Izplačana posojila 4.283,71 266,25 1.078.700,00 1.068.925,00 14.325,06 izboljšati in odpraviti ne dajo. Mnenja smo, da so delavci, ki delajo v takih delovnih pogojih, upravičeni do beneficirane delovne dobe. Predlogi so bili torej pripravljeni v sodelovanju z ostalimi sorodnimi podjetji in pod pokroviteljstvom sindikatov. O omenjenem predlogu morajo dati svoje mnenje sindikati, Gospodarska zbornica in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upam, da bo postopek za razširitev Zakona čimprej zaključen in zakon sprejet, ker nas po tem čaka še težko delo pri pripravi konkretnega predloga za naše metalurške obrate. M. K. OBISKALI SO MAS Pred kratkim je našo delovno organizacijo obiskala študijska delegacija Zambije. V spremstvu družbenopolitičnih delavcev so sl gostje ogledali naše proizvodne obrate, obisk pri nas pa so zaključili z razgovori. Posebno pozornost so namenili gospodarjenju, razvoju in učinkovitosti samoupravljanja, izobraževanja in delovanju družbenopolitičnih organizacij. V DRAŽGOŠAH Kako hitro mineva čas, saj je poteklo že 34 let od tistih januarskih dni leta 1942, ko je v Dražgošah slavni Cankarjev bataljon vodil neenako borbo z mnogo močnejšim nasprotnikom in mu prizadejal hude izgube. Tri dni se je bataljon upiral ogromni vojaški premoči Nemcev, ki kljub neprestanim jurišem niso uspeli uničiti ali vsaj pregnati partizanov iz vasi. To, da se je peščica upornikov tako uspešno zoperstavila sili, kateri je bila beseda poraz tuja, je bilo za do takrat nepremagljivo SVET STANOVALCEV Koordinacijski svet ZSM Titovi zavodi Litostroj je na 4. red-dni seji dne 18. 2. 1976 zadolžil Francija Zupana, Rudija Ločnič-nika in Slavico Kotnik, da v novem samskem domu na Djakovi-čevi 47 skličejo zbor stanovalcev in se pogovorijo v problemih, ki nastajajo v domu, ter izvolijo svet stanovalcev. Zboru, dne 28. februarja je prisostvovala skoraj polovica stanovalcev, ostali pa so izostali predvsem zaradi izmenskega dela v tovarni. Vabilu sta se prijazno odzvala tudi tovariša Pavle Krilič, direktor TOZD ZSE in tovarišica Justi Lavrenčič, vodja snažilk. Po uvodu tovariša Kriliča, ki je govoril predvsem o tehničnih problemih samskega doma so besedo prevzeli stanovalci. Izrazili so zadovoljstvo, da je dom postavljen na tako ugodnem mestu in da je zelo funkcionalen. Kritične pripombe pa so imeli o hišnem redu, ki ni veljal v celoti, saj so bili nekateri členi le formalni. (Ti so se nanašali predvsem na obiske). Nezadovoljni stanovalci so se obrnili na tovariša Kriliča, ta je podprl njihov predlog, da se obiski dovolijo v skladu s členi hišnega reda. Predlog je bil soglasno sprejet. Vse stanovalce samskega doma so opozorili, naj pazijo na inventar in stene, pa da ne bi prišlo do tatvin in pijančevanja po sobah ter podobno, kajti v takem primeru bo vodstvo TOZD ZSE prisiljeno prepovedati obiske. Stanovalci doma so se pogovarjali šc o možnostih nakupa televizorja, ki bi ga namestili v klubsko sobo. Vodstvo TOZD ZSE je pojasnilo, da za tovrstne namene nima finančnih sredstev, predlagalo pa je stanovalcem, da sami zberejo denar, kakor so to storili v samskem domu na Djakovičevi 10. Omenjeni predlog ni bil sprejet, stanovalci pa so zadolžili novo izvoljeni svet stanovalcev doma, da razišče možnosti nakupa in pridobitev sredstev za ta namen. Zatem so stanovalci izvolili svet stanovalcev doma, ki šteje trenutno sedem članov, ko bo dom polno zaseden pa ga bodo dopolnili. V svetu so: Milivoj Kneževič, Marjan Pirc, Slavica Kotnik, Marica Hrovat, Rudi Ločičnik, Milan Samardija, Stane Brankovič. Predsednika sveta bodo člani sveta doma stanovalcev izbrali sami na prvi seji, ki bo v kratkem. Vodstvo, kakor tudi stanovalci samskega bloka upajo, da bo svet stanovalcev doma delal aktivno, na realnih podlagah in presojah ter da bo skuhal po svojih močeh preprečevati morebitne nevšečnosti. — Slavica Kotnik SKUPAJ: V letu 1975 smo torej uspešno poslovali in pridobili 147 novih članov. 15. marca je bilo vseh 1.083.250,06 1.083.250,06 članov blagajne vzajemne pomo- „ . či 747. BEkš? Sonja Mravlja nemško vojsko nekaj nezaslišanega. Partizanski položaji so bili izbrani z vojaško taktično zrelostjo in so obvladovali vse prihode iz doline. Resda se je pri obrambi Dražgoš pojavila tudi napaka, saj ni bil zavarovan hrbet branilcev s strani Jelovice, vendar se je vse srečno izteklo, saj nasprotnik ni izkoristil te velike priložnosti. Tako pomeni dražgoška bitka hud poraz Nemcev. Po umiku partizanov iz Dražgoš so se Nemci maščevali nad vaščani, precej so jih pobili ali pa odgnali v taborišča, vas pa požgali. V spomin na te dogodke vsako leto organizirajo pohod imenovan »Po stezah partizanske Jelovice« in proslave, ki kažejo našo pripravljenost, da bomo znali tudi v bodoče, če bo treba z enako požrtvovalnostjo braniti domovino. Letos se je proslave udeležilo tudi zastopstvo litostrojskih rezervnih starešin in to s tekmovalno ekipo ter s še desetimi udeleženci, ki so prisostvovali proslavi. Tekmovalno ekipo sta vodila tovariš Kosi in tovariš Di-danovič, ostale predstavnike naše organizacije ZRVS pa tovariš Babič. V tekmovalnem delu se je naša ekipa kar dobro odrezala saj se je uvrstila nekje v sredino. Imela pa je zelo težavno nalogo, saj je morala kompletna prispeti na cilj in premagati velike napore poti, ki se od Krope do vrha Jamnika strmo dviga in zahteva od tekmovalcev veliko fizične vzdržljivosti. Za marsikoga od ostalih ekip je bil napor prehud in je moral odstopiti. Na pohodu so tekmovalci reševali topografske naloge in naloge iz vojaške teorije, poleg tega pa so še streljali s pištolo na daljavo petnajst metrov. Naši so se v reševanju nalog in streljanju kar dobro izkazali zato je bil skupni rezultat naše ekipe — zlata sredina, zelo zado; voljiv. Ostali udeleženci so imeh v Rudnem tovariško srečanje s preživelimi borci Cankarjevega bataljona, ki so jim pripovedo-vali doživljaje tistih slavnih dni- Po prihodu v Dražgoše so tekmovalce in druge udeležence proslave sprejeli izredno gostoljubni domačini. Že samo srečanje s temi ljudmi je odtehtalo vse tegobe pohoda, saj tako toplega sprejema ni nihče pričakoval. Meslnemu odboru ZRVS se zahvaljujemo za uspešno organizacijo tega pohoda. inž. Henrik Bratkovi^ Zdravstveno stanje Lltostrojčanov v letu 1975 V letu 1975 je bilo v Litostroju poprečno 3267 zaposlenih. Oglejmo si najprej OBOLEVNOST in OBISK V AMBULANTI. V letu 1975 je ambulanta delovala v polnem obsegu. Opravili smo 22.119 pregledov ali 6777 na 1000 zaposlenih, kar pomeni, da je bil vsak Litostrojčan 6—7-krat v ambulanti. Prvih pregledov je bilo 8489 ali 2590 na 1000 zaposlenih, na 10 prvih pregledov pa je prišlo 16 ponovnih pregledov, torej se je vsakdo, ki je prišel na pregled v ambulanto, vrnil še 1—2-krat na kontrolo. Na prvem mestu so obolenja dihal z 2542 primeri, od katerih ie bilo 72 poslanih k specialistu, 16 pa na zdravljenje v bolnico. Na 1000 zaposlenih jih je zbolelo na dihalih kar 780. Na drugem ?nestu so nesreče pri delu, ki jih i0 bilo kar 1089, od tega je bilo poslano k specialistu 298 ponesrečencev, na zdravljenje v bolnico Pa 16. Pripominjam, da vsi ponesrečenci niso dobili bolniškega staleža, zato je ta številka večja ?d številke, ki jo navaja v svo-jeni letnem poročilu služba varstva pri delu (ta zajema le nesreče pri delu, ki so imele za posledico nesposobnost za delo), 330 delavcev na 1000 zaposlenih se je poškodovalo pri delu. Izven dela je nastalo 873 poškodb, od katerih je bilo poslano k specialistu 171 poškodovancev, na zdrav-lienje v bolnico pa 16, kar pomeni, da so bile poškodbe težje narave. To bomo videli tudi iz podatkov o izgubljenih delovnih dnevih zaradi bolezni in nesreč. Na looo zaposlenih se je ponesre-cilo izven dela 267 delavcev. Na tretjem mestu so obolenja kosti, sklepov in mišičja z 865 oolniki (264 na 1000 zaposlenih), °d katerih je bilo poslano k spe-C1alistu 72 bolnikov, v bolnico pa 10- Za temi so obolenja prebavil s 769 bolniki (235 na 1000 zaposlenih), na zdravljenje v bolnico pa 29- Iz gornjih podatkov vidimo, da obolenja prebavil zahtevajo Večkratno zdravljenje v bolnici kakor obolenja kosti, ta pa zahtevajo daljše zdravljenje, kar bo-m° videli tudi pri pregledu izgubljenih delovnih dni. Omenil bi samo še obolenja srca in ožilja z 285 bolniki ali 87 na 1000 zapo-sienih. K specialistu je bil poslan bolnik, na zdravljenje v bol-nico pa 12 bolnikov. Med 285 bol .ki z obolenji srca in ožilja jih 16 bilo 53 z ishemičnim obolenjem rca (infarkt miokarda, angina Pectoris in druga obolenja srčne "Ušice in ožilja srca). To število uam pove, da je na 1000 zaposleni kar 16 takih bolnikov, ki mo- B0LNIČKI DNEVI 1975 rajo paziti, da ne bo prišlo do najhujšega. To je kratko poročilo o obolevnosti v TZ Litostroj. Iz teh podatkov pa žal ni mogoče ugotoviti vzrokov obolevnosti, ki so zelo različni (delovno okolje, socialne prilike, zdravstvena vzgoja, polproletarci, nepravilna prehrana itd.). To bi bilo možno le s pomočjo računalnika ali s per-foriranimi karticami. Oglejmo si še tabelo izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni in poškodb. Opozoriti je treba, da je vodena evidenca za projektivo posebej, a zaposleni so navedeni v skupnem številu z DS SSP. Decimalke pomenijo delovne ure, iz česar sledi, da je 7 ur en delovni dan, n. pr. 2,3, in 3,5 je 6,1 (2 dni in 3 ure ter 3 dni in 5 ur je 6 dni in 1 ura). Poleg tega se podatki ne ujemajo popolnoma s podatki statistične službe, za kar ni bilo mogoče dobiti pravih vzrokov. Vendar pa razlika ni tako velika, da bi bistveno vplivala na odstotek bolniškega staleža. Za lažje razumevanje tabele navajamo še grupe obolenj po mednarodni klasifikaciji, ki velja tudi pri nas: 1. Nalezljive in parazitarne bolezni s tuberkulozo 2. Novotvorbe 3. Bolezni žlez z notranjim izločanjem, bolezni presnove in prehrane 4. Bolezni krvi in krvotvornih organov 5. Duševne motnje 6. Bolezni živčnega sistema in čutil 7. Bolezni srca in ožilja 8. Bolezni dihal 9. Bolezni prebavil 10. Bolezni sečil in spolovil 11. Komplikacije nosečnosti, porod 12. Bolezni kože in podkožja 13. Bolezni kosti, mišic in sklepov 14. — 16. Ostale A Nesreče pri delu B Nesreče izven dela nimiva. Na drugem mestu so obolenja dihal z 9190 dnevi pri 1250 bolnikih, kar pomeni, da je trajal bolniški stalež poprečno 7,35 dneva. Če upoštevamo še podatke o obolevnosti, vidimo, da jih je na 1000 zaposlenih kar 780 obolelo na dihalih, polovica t. j. 382 obolelih pa je bilo v bolniškem staležu. Na četrtem mestu so obolenja kosti, mišic in sklepov z 864 bolniki, od katerih je 569 bolnikov ostalo na zdravljenju 6.912 dni. To pomeni, da je bila obolevnost 264 bolnikov na 1000 zaposlenih in od teh se jih je 174 zdravilo povprečno 12,14 dneva. Na petem mestu so obolenja prebavil s 769 bolniki, od katerih je bilo 459 v bolniškem staležu 4.929 dni. (Na 1000 zaposlenih 174 v bolniškem staležu, vsak je ostal na zdravljenju poprečno 10,7 dneva) . Na šestem mestu sledijo obolenja srca in ožilja z 285 bolniki ali 87 na 1000 zaposlenih. Od njih je bilo 132 ali 40 na 1000 zaposlenih v bolniškem staležu 3.474 dni, to je 26,3 dneva na vsakega. To je najvišja številka poprečnega trajanja bolniškega staleža; z drugimi besedami: indeks težine je v tej grupi obolenj najvišji. Sedmo mesto zavzemajo obole- O Nega, spremstvo, specialistični pregledi ir DSP 754 PKOJ n 856 Pl 1155 SE iVet 3o5 ZSE 153 TZL 3267 ______ B Dnevi B Dnevi B Dnevi B Dnevi B Dnevi B Dnevi B Dnevi B Dnevi I 14 262 8 65 16 598 27 324 2 2o 2 11 2 33 71 1113 II 5 128,5 1 5 P08 15 124 - - 2 91 3 61 39 6163 JII - _ _ 4 81 lo 2o6 - - - - 2 43 16 33o _IV ? 3 5 54 v 16 521*1 5 161 57 488,5 31 961,2 - - 27 355,1 3 1193 119 24o7 j VI 4o 91o,l 11 12o 89 689,4 84 1115,2 : 2 18 2o • 482,1 5 92 251 »Ajl _vn 26 97*6 5 52 55 69o,3 53 1287,1 - - 11 4o5 4 64 132 3474 3| 16o 1464,1 98 492 A 451 5175,5 400 2927,2 18 84 111 727 32 32o/5 L 25o 919o/5 IX 6o 779 14 71 162 1422,3 161 1556 7 25 43 923,6 12 1713 459 4929 55 400,5 19 225 55 394,3 4 0 641,2 3 16 8 143,6 lo 1193 149 1941 XI 56 2790.4 2o 1126/t 16 1135,6 11 1344,1 3 237 2 54,5 11 4o53 lo3 7o94/» XIII 25 255 5 12 45 426 45 455 3 2o 28 259 1 7 146 1412 -4vi_ 57 67o,4 21 549,2 227 2117 173 2461,5 17 234 61 632 15 2473 569 6912 6 25 6 111/) 24 91 27 269,4 4 16 8 53 - - 73 564 A 21 552 23o 5656 181 2744 4 54 37 571 183 481 754o 9? 7o2 18 552 522 3592,4 3oo 4147,3 12 lo5 7o 881,2 8 117 777 9877,2 59 796,2 41 285 104 496 91 557,4 8 25 19 40 12 83 334 2282/5 628 lo832,l 27o 5586/» 1779 19o93,3 1647 21o79,3 83 654 449 563o 12$ 2o88/» 4976 63164 A 596 8535/. 1 259 1769|18o41,4 |l658[19745,2| 80 617 447 5575,2|ll9 | 1725£|49o2 | 56593/» lp^ot vidimo iz tabele, je bilo v . u 1975 zaradi nesreč in bolez-aii “ljubljenih 63.164 delovnih dni s, 19,3 delovnega dneva na zapo-turi-ega" V to število so zajete dri 1 .Porodnice s 6571 delovnimi sk,evi. Če te dneve odštejemo od doh^nega Mevila izgubljenih dni, 1Y,„,1,mo 56.593 dni/ure zanemari-' - '• V Litostroju je bil v prete- kif? možni fond ur v znes-bih 8 541 ur ali 1,084.077 delov-lj Pal. Če upoštevamo pri izgub-r0(v’. delovnih dnevih tudi po-le> 1Ce’ Potem znaša bolniški sta-Pa nePreteklem letu 5,82 %, če jih tpa”® upoštevamo, je ta odstotek euhr .in sicer 5,22. Pri 56.593 iz-tost^ih dnevih je bil vsak Li- heea°!jčan Poprečno 17,32 delovni t,■ dneva odsoten zaradi bolez-•Zeiiv. Poškodb. Oglejmo si najprej Varrv delovnih dni v celotni to- Na prvem mestu so nesreče izven dela, nato obolenja dihal in šele na tretjem mestu nesreče pri delu. Če pa upoštevamo vse nesreče skupaj, so na prvem mestu nesreče s 17.417 dnevi oziroma 27 % od vseh izgubljenih delovnih dni. Zaradi nesreč je vsak Litostrojčan ostal doma 5 dni in 3 ure. Zaradi nesreč pri delu smo izgubili 7.540 dni. Te podatke je že analizirala SVD, mi pa si oglejmo nesreče izven dela. S podatki iz tabele lahko izračunamo, da je trajala nesposobnost zaradi take nesreče poprečno 12,71 dneva in da se jih je na 1000 zaposlenih poškodovalo izven dela kar 238 in to tako, da so postali nesposobni za delo več ali manj dni. Žal trenutno nimamo na razpolago podatkov iz prejšnjih let, primerjava bi bila vsekakor za- nja živcev in čutil s 681 primeri ali 20 na 1000 zaposlenih. Od teh je bilo v bolniškem staležu 251 bolnikov ali 76,8 na 1000 zaposlenih. Teh 251 bolnikov je bilo v bolniškem staležu 3.425 dni, kar pomeni, v povprečju 13,6 dneva na vsakega. Omenil bi še to, da je pri 681 bolnikih bilo kar 151 bolnikov z vnetjem oči zaradi prehlada ali varjenja brez zaščite oči. Zaskrbljujoč je tudi podatek o duševnih boleznih. V tej grupi so poleg psihoz tudi nevroze in alkoholizem. Pri 119 bolnikih je bilo izgubljenih kar 2.407 delovnih dni, največ prav zaradi nevroz in alkoholizma. Če upoštevamo, da se pri nas zaposlujejo v zelo veliki večini ljudje brez kvalifikacij in predvsem z dežele in drugih republik, je razumljivo, da se pojavijo nevroze kot posledica konfliktne situacije v novi sredini s povsem drugim jezikom, drugimi navadami in drugimi pogledi na dogajanja v delovnem ali socialnem okolju. Po težini so obolenja živčevja in čutil s povprečnim trajanjem staleža 20 dni na bolnika na drugem mestu za obolenji srca in ožilja ter pred nesrečami izven dela in nesrečami pri delu. Ostale grupe niso toliko pomembne. Oglejmo si raje izgubo delovnih dni po obratih oziroma TOZD, za katere pa ni podatkov o obolevnosti. Najprej si poglejmo odnos med številom zaposlenih in številom izgubljenih delovnih dni po posameznih TOZD. TOZD Število zaposl. % Št. izgub. del. dni % Pl 856 26,2 18.041,4 31,9 FI 1155 35,5 19.745,2 34,9 SE 64 1,9 617 1,1 IVET 305 9,3 5.575,2 9,9 ZSK 153 4,7 1.725,6 3 DSSSP 734 22,4 10.877,4 19,2 TZL 3267 100 56.593,4 100 Iz tabele je razvidno, da so na prvem mestu glede izgubljenih delovnih dni na zaposlenega delavci iz TOZD Pl, na drugem mestu pa iz TOZD FI. Še jasneje bi to videli, če bi računali izgubljene dneve na zaposlenega; tako bi dobili za TOZD Pl 21 dni, za TOZD FI pa 17 dni itd. Eden glavnih vzrokov so težki delovni po- goji v metalurških obratih in na nekaterih stroškovnih mestih v TOZD FI v primerjavi z ostalimi TOZD in DSSSP. Če se poglobimo v posamezne TOZD, vidimo, da je največ izgubljenih dni v TOZD Pl zaradi nesreč pri delu in sicer 3656 dni ail 20 % od vseh izgubljenih. Za njimi so nesreče izven dela s 3592 dnevi in obolenja dihal s 3175 dnevi, sledijo obolenja mišic, kosti in sklepov z 2117 dnevi (prepih, vibracije, prisilna drža). Obolenja prebavil s 1422 dnevi so daleč zadaj. V primerjavi z železarno Jesenice (panoga 114) smo mi precej na boljšem, kajti pri njih je 509 delavcev zaradi poškodb pri delu ostalo doma 11.316 dni, kar znese 22,2 dni na poškodbo (pri nas 15,9 dni v MO). Glede izgube delovnih dni na zaposlenega pa so v železarni na istem kot pri nas v MO — 21 delovnih dni (v celotni tovarni TZ Litostroj pa 17,3 delovnega dneva). V TOZD FI so izgubili največ dni zaradi nesreč izven dela — 4147 dni (300 poškodovancev), sledijo obolenja dihal z 2927 dnevi in 400 bolniki (7 dni na bolnika) ter nato nesreče pri delu z 2744 delovnimi dnevi pri 181 poškodovancih. Tu se že kaže vpliv boljših delovnih pogojev in kvalifikacije. Na četrtem mestu so obolenja mišic, kosti in sklepov z 2461 dnevi in 173 bolniki, zatem pa obolenja prebavil s 1536 dnevi in 161 bolniki. Zaradi obolenj srca in ožilja je 53 bolnikov ostalo doma 1287 dni (24 dni na bolnika). Če upoštevamo, da je bilo zaradi obolenj srca in ožilja v preteklem letu izgubljenih v vsej tovarni 3474 dni, potem pomeni 1287 dni v TOZD FI kar 37 %. Omenil bi še DS SSP, pri katerih je največ izgubljenih dni zaradi obolenj dihal in sicer 1956 dni z 258 bolniki. Tudi tu je precejšnje število izgubljenih delovnih dni zaradi obolenj srca in ožilja (29,28 % od izgubljenih dni zaradi obolenj srca in ožilja v vsej tovarni pri 22,46 % zasedbi delovnih mest z ozirom na vso tovarno!) Pri ostalih TOZD so števila izgubljenih dni zaradi bolezni manjša in zato bolj pregledna. Morali bi sicer analizirati izgubo delovnih dni zaradi bolezni in poškodb, vendar to ni mogoče iz več vzrokov. To bi bilo možno z računalnikom ali s pomočjo per-foriranih kartic, česar si pa zaradi preobremenitve sedanjega kadra z nerealno zasedbo ni mogoče zamisliti in uresničiti. Druge vzroke bomo navedli pri obravnavi problemov O A Litostroj. (Nadaljevanje prihodnjič) Dr. Edo Tepina Prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva Od 1. februarja 1976 plačujemo v skladu s samoupravnim sporazumom o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji določen prispevek k stroškom zdravstvenega varstva. Ta prispevek smo plačevali tudi prej, vendar so sedaj zneski neko- prispevke: 1. 10 din za zdravila, pomožni sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recepte, če je cena zdravila manjša kot 10 din, plača uporabnik zdravilo v celoti. , 2. 40 din za vsak prvi obisk zdravnika na domu, če je ta opravljen na zahtevo bolnika. 3. a) 20 din za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu, razen za preglede v dispanzerjih. b) 40 din za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu, če uporabnik ne predloži napotnice, kadar je s statutom zdravstvene skupnosti predpisana. 4. 30 din za prevoz z rešilnim ali drugim posebnim vozilom. 5. a) 100 din za protezo, ortoptič-ne pripomočke, aparat za eks-tenzijo, prosto stoječi posteljni trapez in invalidski voziček. Če zavarovana oseba dobi v uporabo že rabljen aparat za eksten-zijo, prosto stoječi posteljni trapez ali invalidski voziček, ne prispeva ničesar. b) 150 din za ojačevalni slušni aparat ali aparat za omogočanje glasnega govora. c) 60 din za kontaktna stekla ali lasuljo d) 250 din za ortopedske čevlje e) 60 din za pripomočke za oči f) 100 din za kilne pasove g) 20 din za bergle h) 100 din za nepodložene usnjene rokavice, estetske roka- vice za protezo, navleke za krn po amputaciji, gumijasto žimnico i) 30 din za razprševalec ali inhalator V zobozdravstvu: din za vsako polno prevleko 110 za vsako estetsko prevleko 130 za vsako krono (z zatičkom) 160 za vsak člen (v mostičku) 70 za vsak inlay 65 za vsako nadomestilo fasete, cementiran je stare prevleke, demontažo prevleke 20 za vsako totalno protezo 230 za vsako parcialno protezo 290 za vsak abturator 40 za vsako opornico 280 za totalno protezo po Meistu 350 za vsak jahač ali gred 55 za vsak fiksni ortodontski aparat 280 za vsak snemni ortodontski aparat 135 za vsako reparaturo, podložek ali reokluzijo stare proteze 35 za vsako vizil protezo 405 Posebej se še doplača kovina (državno zlato ali auropal) 7. 5 din za neobvezna cepljenja. V primeru upravičenega uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini prispevajo uporabniki 30 % cene zobozdravstvenih storitev in 20 % cene zdravil. V 48. členu omenjenega samoupravnega sporazuma pa je navedeno, kdaj uporabnikom ni treba prispevati k stroškom za zdravstvene storitve in pripo- močke. Med ostalim ne prispevajo k stroškom: 1. Kadar uveljavljajo pravice iz najmanjšega obveznega zdravstvenega varstva (rak, spolne bolezni itd.) 2. Kadar uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva za primer nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo. Prav tako ne prispevajo uporabniki k stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke po členu 47 v naslednjih primerih, ki jih navaja 49. člen omenjenega sporazuma: 1. Kadar je potreben prevoz z rešilnim ali posebnim vozilom, če je po odredbi zdravnika, ki zdravi upravičenca zaradi iste bolezni, potreben večkraten prevoz, razen za prvi prevoz. 2. Za razne pripomočke po operacijah pri raku in druge pripomočke. 3. Vojaški invalidi, imetniki partizanske spomenice 1941, udeleženci NOB pred 9. IX. oziroma 13. X. 1943, borci španske revor lucionarne vojne 1936 do 1939, borci za severno mejo, odlikovanci z redom narodnega heroja, odlikovanci Karadjordjeve zvezde z meči, redom belega orla z meči in zlate medalje Obiliča in sicer za zdravila. Poleg naštetih oprostitev navaja 49. člen še precej primerov, ki pa za aktivne zavarovance pridejo redkokdaj v poštev. Vsi navedeni prispevki se lahko s sklepom občinske zdravstvene skupščine spremene. To so izvlečki iz samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. Morebitne nejasnosti vam bodo pojasnili v obratni ambulanti. dr. Edo Tepina Zimski dan KS Litostroj Ker je zapadlo v drugi polovici februarja tudi v Ljubljani po nekaj »suhih« letih dovolj snega, so se v krajevni skupnosti skupaj z delovno organizacijo Litostroj odločili, da organizirajo 21. februarja v Mostecu zimski dan. Pri tem so glavno breme prevzeli organizatorji rekreacije Titovih zavodov Litostroj, ki so pripravili proge ter izpeljali tudi samo tekmovanje. Udeleženci so tekmovali v smučarskem teku na 6 km, v sankanju na 200 metrski progi in v kratkem turnem smuku. Vse proge so bile izredno dobro pripravljene, zato je tekmovanje potekalo nemoteno. Žal pa se je zimskega dne KS Litostroj udeležilo le malo občanov, le kakih 50 na vseh treh tekmovalnih progah. To je izredno majhna udeležba, saj živi v tej krajevni skupnosti precej prebivalcev, prav gotovo pa jih veliko tudi smuča. Vzrokov za tako slabo udeležbo ne bi iskali, zato pa jih bodo morali poiskati v KS Litostroj! Dejstvo je tudi, da večjega števila tekmovalcev kot tudi gledalcev ni privabilo niti družabno srečanje po končanem tekmovanju! Pomembnejše kot tekmovanje samo je bila udeležba, saj je veljalo geslo: pomembno je sodelovati in se rekreirati v gozdovih Mosteca! Najbolj zagnani so bili tekači, saj jim je bila to ena zadnjih preizkušenj pred lito-strojskim prvenstvom na Soriški planini. Malce nepričakovano je zmagal Lojze Rupnik pred Brankom Sršenom in Ladom Sazono-vim (vsi trije TZ Litostroj), čeprav so tekmovali tudi taki kot sta dr. Jeglič in Tone Fornezzi-Tof, ki je bil nekdaj celo svetovni prvak med novinarji. Kot kaže, postajajo litostrojski tekači vedno bolj zagnani, smučarskemu teku posvečajo več pozornosti, zato tudi rezultati ne izostajajo. Kot zanimivost naj povem, da sta bila Sršen in Rupnik zelo Startno mesto tekačev Naši šahisti - prvaki Ljubljane V začetku marca je bilo končano 28. sindikalno ekipno šahovsko prvenstvo Ljubljane za leto 1976, na katerem je sodelovalo 56 ekip, izbranih iz raznih podjetij in ustanov mesta Ljubljane in okolice s skupno 255 igralci. Letošnje prvenstvo se je od dosedanjih v marsičem razlikovalo. Ukinili so 6 lig, v katere so bile doslej razporejene ekipe po uspehih in moči, in so tako vse prijavljene ekipe startale enakovredno. S tem je bila poudarjena množičnost in dana možnost vsaki ekipi posegati po najvišjih mestih. Vse ekipe so bile razporejene v 4 skupine (po 14 ekip). Igrali smo po švicarskem sistemu — krožni varianti, in sicer 9 kol. To je razlika od Bergerjevega sistema, po katerem igra vsak z vsakim, medtem ko po tej varianti nihče ne ve, s kom bo igral v naslednjem kolu in je tudi ves potek krajši. Igralni čas za eno partijo je znašal skupno 60 minut. V kolikor se v tem času igra ni končala, je brez ozira na pozicijo odločala ura, to je, da je izgubil tisti igralec, ki je prej porabil 30 minut za razmišljanje. Razmeroma kratek igralni čas je silil igralce, da so morali igrati hitro, brez oklevanja v zapletenih položajih. Naša ekipa je tudi letos zmagala in pokazala odlično formo. Za Litostroj so nastopili sledeči šahisti: Lorbek, inž. Srebrnič, inž. Musič, inž. Lagudin in Kobler. Osvojili smo 77 % možnih točk ter se uvrstili v republiški finale, ki bo koncem maja na Bledu. Ivan Kobler dobra na letošnjem Trnovskem maratonu na 42 km, saj je bil Sršen 63., Rupnik pa le mesto za njim. Vsekakor vredno pohvale! Tekst in foto: France Kmetič Marjan Lesar tik pod vrhom Lojze Rupnik — zdaj! ZAHVALA Sindikalni šahovski prvaki Iskrena hvala vsem mojim sodelavcem iz Prodaje za izraze sožalja in podarjeno cvetje ob smrti mojega očeta. Barbara Vitorovič ŠAH Šahovsko društvo Domžale je prosilo za finančno pomoč pri izvedbi 13. spominskega šahovskega turnirja HERING-ZUPAN-CIC. Na turnirju bo sodelovalo 40 znanih šahovskih tekmovalcev, med njimi tudi 4 Litostrojčani. Konferenca sindikata je prošnjo ugodno rešila in dodelila enkratno finančno podporo za organiziranje šahovskega turnirja v višini 1000 din. V SPOMIN Z globoko žalostjo smo prejeli novico o mnogo prerani smrti Marjana Kompoljška. Kadar nenadoma, nepričakovano, sredi ustvarjalnega dela, načrtov in nalog omahne človek, je težko, skoraj nemogoče najti besede, ki bi lahko izrazile bolečino izgube. Boleča je zavest, da smo izgubili dobrega tovariša in komunista. Rodil se je kot sin delavca, izučil se je za livarja in kot eden izmed najboljših v tem poklicu postal delovodja, kasneje pa zaradi svojih bogatih izkušenj in znanja inštruktor v livarni sive litine. Že v zgodnji mladosti se je pridružil revolucionarnemu gibanju in postal iz dobrega mladinca član ZK. Kot borec za izgradnjo naše socialistične in samoupravne družbe je užival zaupanje delovnih ljudi, ki so mu zaupali številne odgovorne naloge (med drugim je bil dolga leta predsednik delavskega sveta delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, član delavskega sveta in upravnega odbora ter član številnih komisij). To pa še ni vsa njegova družbenopolitična dejavnost. Udejstvoval se je tudi v občinskem merilu, poznali so ga kot pravega, prekaljenega komunista in mu zato zaupali vrsto odgovornih funkcij, od katerih naj omenimo samo dolžnost predsednika Zveze rezervnih vojaških starešin terena Litostroj in občinskega odbora rezervnih vojaških starešin Ljubljana — šiška. Deloval je tudi na športnem področju kot aktiven športnik in organizator. S svojim bogatim strokovnim znanjem je bil učitelj mladim delavcem, ki so se želeli izučiti za težak poklic livarja, s svojim občutkom za človeka pa jim je bil prijatelj. Vzgojil je vrsto dobrih livarjev. S svojimi izkušnjami in teoretičnim znanjem pa je tudi veliko prispeval k razvoju nove livarske tehnologije. Njegovo delo so poznali tudi izven meja naše republike, saj je sodeloval na številnih kongresih in bil dober svetovalec tudi tistim, ki so se s to tehnologijo komaj seznanili. Bil pa je tudi prijatelj narave. Vsak prosti čas je izkoristil, da se je zatekel v dolenjske gozdove, kjer je kot član lovske družine Dobrnič skrbel za varstvo živali in okolja. Zaradi njegove ljubezni do narave in nesebičnega prijateljstva so mu izkazali veliko zaupanje s tem, da so ga izvolili za tajnika lovske družine. Globoka in morda najtežje nadomestljiva vrzel je nastala po smrti Marjana Kompoljška na proizvodnem področju in na področju vzgoje novih kadrov v naši livarni. Pogrešali ga bomo kot človeka, delavca, prijatelja, še bolj pa bo skrbnega očeta in dobrega moža pogrešala njegova družina. Vendar pa bo zaradi svoje bogate dediščine za vedno ostal živ med nami. Odšla sta v pokoj Janez Koprivec, rojen 12. 5. 1931 je letos februarja nepričakovano odšel v invalidski pokoj. Od leta 1965 je vrtal na velikih kolblh v težki obdelavi. Bil je zvest Lito-strojčan, discipliniran pri delu in velik tovariš. — Želimo, da bi se kot tovariši srečevali še vrsto let. Letos v januarju je odšel v zasl11' ženi pokoj naš sodelavec Frafl. Fras. V režijski mizami je deh1 kot strojnik od 1. 4. 1963. želliP._ mu še veliko zdravih in zadovoU' nih let i SodelavO USTANOVLJENI AKTIV MLADIH KOMUNISTOV V Pl Tudi v TOZD Pl so mladi komunisti ustanovili svoj aktiv K0 obliko in metodo idejnopolitičnega delovanja in usposabljanja nov zveze komunistov do 27. leta starosti. Za sekretarja so izvolili Miroslava Debeljaka, za namestnik, Stipa Borišiča, člani sekretariata pa so Radomir Babič, Vladin* Vojska in Radomir Jažinovič. VRTIČKARJI PRAVILA KOMISIJE VRTIČKARJEV Splošni del Letos mineva dvaindvajset let, odkar je bil v Slovenskem poročevalcu objavljen oglas, da oddaja kmetijska zadruga malih gospodarstev s sedežem na Miklošičevi zemljišče v obdelavo posameznikom. Na podlagi tega oglasa se je zbralo 20 interesentov, pretežno Litostrojčanov, ki so ustanovili društvo vrtičkarjev. 'jiede na novi zakon o zadrugah iz leta 1960 so se morala ma-a.gospodarstva razformirati ali Priključiti k zadrugi s sedežem Polju. Tako smo ustanovili komisijo vrtičkarjev pri krajevni skupnosti Zgornja šiška in pod io5> nasl°vom delovali do leta a'2. Nato smo sestavili več obdelovalnih obratnih enot na ob-docju celotne Ljubljane. Ker je Pretežni del vrtičkarjev Litostroj-anov, nam je krajevna skupnost tostroj dovolila registracijo kot " omisija vrtičkarjev pri krajevni skupnosti Litostroj«. Naša krajev-a skupnost nam nudi vsestran-° pomoč. Danes ima komisija HuPravlianju 10 hektarov vrtov, i?a 5 hektarov z vodovodno Peljavo za zalivanje, medtem v° za ostalo ozemlje mestni vodo- liiil ne c*ov°h napeljave. To zem-i sce je razdeljeno na 15 obrat-enn en?.t in ga vestno obdeluje ^vrtičkarjev. Težave imamo s ko^bitvijo novega zemljišča, kali tudi z vsakoletno izgubo zem-zaradi urbanistične gradnje. dr^^hšče je last privatnikov, torizb®nega in zadružnega sek-hiho ^ern Pljujemo tudi najem- nJ^ostrojčani! Pomislimo, koliko naS koristijo naši vrtovi, koliko le„n nudijo povrtnin in rož! Po-nuri.Yeseiia in koristi nam vrtovi krg^j®. todi nekaj prepotrebne re- i^a žalost ugotavljamo, da se v ^.^mezniki ne držijo pravil fočkarjev. Zemljo tistemu, ki jo “deluje! Pri nas, ki imamo malo enilje na obronku Ljubljane pa: dpi11-’0 tistemu, ki jo dobro ob-toHU,e' Zemi)a rodi svoje sadove, a zahteva tudi vso našo skrb. q ns' vrtovi naj bodo za vzgled, bo Vstavimo hišico za orodje, naj hcna in okolica pospravljena, lai Postavljajmo pa barak, ki delo sramoto vsemu okolju. s ^at0 vas ponovno seznanjamo So favili komisije vrtičkarjev, ki 1974 v sPreieta na zboru aprila va] Kdor pravil ne bo upošte-’ o° izgubil pravico do vrta. Komisija vrtičkarjev je ustanovljena na prostovoljni osnovi. Nima nobenih subvencij in podpore, temveč se vzdržuje iz lastnih sredstev. Namen komisije je pomagati občanu, ki ima veselje do obdelovanja vrta, da mu preskrbi košček zemlje za obdelavo. Komisija nima nobenih prido-bitvenih namenov, ampak določa samo najemnino na osnovi predračuna, ki ga mora narediti poslovodja, tako da plača najemnino in stroške upravljanja. PRAVICE VRTIČKARJEV — Vsak vrtičkar, ki je plačal najemnino za tekoče leto, ima pravico do svoje parcele. Če odvzamejo njivo do 20. marca tekočega leta, ne more zahtevati nobene odškodnine za vrtnine. — Na svojem vrtičku — parceli ne sme imeti podnajemnikov. V kolikor je sam celo leto odsoten ali bolan, mora to pravočasno javiti vodji enote, da ta ukrene vse potrebno. — Vsakemu vrtičkarju, ki ne ravna v skladu s temi pravili in po navodilih vodje enote, lahko parcele odvzamemo. Vodja enote pa mora vse nerednosti javiti upravnemu odboru. — Vsak vrtičkar ima pravico zahtevati odškodnino od komisije v višini, ki je določena na Skupščini vrtičkarjev, če izgubi svojo parcelo med 30. marcem in 31. oktobrom. DOLŽNOSTI VRTIČKARJEV — Vsak vrtičkar, ki dobi parcelo v najem, mora poravnati najemnino, ki je določena za vsako leto posebej, najkasneje do 15. maja tekočega leta. — Parcelo mora obdelati najkasneje do 15. maja in jo nato vzdrževati vse leto. — Dolžan je zatirati škodljivce, mrčes, koloradske hrošče itd. Druge zimske športne igre ZPS v soboto 28. februarja so bile druge športne igre ZPS, tokrat 0rganizaciji Atmosa iz Hoč. v ^6 kot 100 smučarjev je na Pohorju pokazalo svojo spretnost jJ0 Nalomu. Prekrasen dan je bil priča ostri borbi med enajstimi ,. e h vi ZPS. Pohvale vredna je bila dobra organizacija Atmosa, ki je storil vse za dobro počutje svojih gostov. Rezultati ženske; 2 !?esto Silva Jarc 3 Sesto Mira Sček ' mesto Boža Šoba ^0Ški nad 45 let: 2 ?esto Edo Muhič 3' btosto Edi Rajh esto Vlado Jankovič ^°ški od 35 do 45 let: 2. I?esto Brane Sršen ' 081:0 Marjan Bojda mesto Jani Bizjak Moški TZL TZL TZL MM STT TZL TZL STT STT od 25 do 35 let: 2 !?esto Janez Kalan 3 ^esto Miha Šorn • fiesto Branko Jamšek Moški do 25 let: 2. m!S!° Milan Bratuš 3. ^S o Jože Knez mesto Marko Faletič Rezultati (ekipno): 2'- £es£ STTT°TThROf ,n p mesto AGROSTROJC 11 bodnje zimske igre bodo TZL AGROSTROJ STT Gostol STT Gostol čas čas čas čas čas čas čas čas čas čas čas čas čas čas čas točk 4. mesto METALNA točk 5. mesto ATMOS točk 6. mesto GOSTOL 29,42 30,92 31,76 26,81 27,50 27,88 44,68 46,72 48,15 43,62 45.18 45.19 44,79 44,91 45,33 22 točk 38 točk 41 točk — Ne sme stresati plevela in kamenja na stezo ali sosedov travnik. Vsak si mora na svojem zemljišču narediti posebno jamo za odpadke. — Starši morajo paziti, da otroci ne bi delali škode na sosednjih parcelah. — Prepovedano je hoditi ali voziti po sosednjih njivah in travnikih. Lastnik ima vso pravico zahtevati odškodnino preko sodišča. — Pot pred svojim vrtičkom mora vzdrževati, sproti mora odstranjevati vse odpadke in plevel. — Jeseni mora zložiti fižolove prekle in količke v butare, zaradi lepšega izgleda. (Predpisi občinske skupščine!) — Pranje avtomobilov na vrtovih je prepovedano (voda je zaračunana samo za zalivanje vrtov). — Parkiranje med parcelami in na tujih parcelah ni dovoljeno. — Pipe pri vodovodih je treba no uoorabi dobro zapreti. — Prepovedano je betonirati temelje za barako ali kakršnokoli drugo gradnjo iz betona in postavljati ograje. — Brez dovoljenja vodje obratne enote najemnik ne sme oddajati svojega vrtička drugemu najemniku. K. A. Kako naj bo in kako naj ne bi bilo na naših vrtičkih l_Z MAŠE KULTURNE rt KRO N IKEJ Že je tu pomlad in bližajo se prvomajski prazniki. Praznovanje letošnjega prvega maja bo v okviru ZPS, vse tri praznične dneve naj bi naši delavci s svojimi družinami preživeli ob morju. Kakšen je obseg in program tega praznovanja? Hotel ALBATROS v Poreču nam nudi svoje usluge po zelo zmerni ceni 100 din na dan. Cena za vse tri dni skupaj je torej 300 din na osebo. 3 J plačal sam. Zaradi tega je slišati, da pevci in godbeniki ne sprejemajo tega programa, ker je predrag in da bi bili predolgo ločeni od svojih družin itd. Kaj pa godbeniki predlagajo? in pevci Program bi bil tak: V Poreč pridemo 30. aprila, penzion se začne z večerjo. Po večerji ob kresu oziroma tabornem ognju kulturni program. Nastopali bodo pevski zbori in razne godbe, ples in zabava po želji. Na praznik, 1. maja bo ob 7. uri budnica z godbo na pihala. Od 9. do 11. ure bo koncert pevskih zborov in godb na pihala. Ob 11. uri bo odprta likovna razstava slikarjev — amaterjev iz vseh kolektivov, ki so člani ZPS. Poleg bo razstavljal tudi Lito-strojčan Bojan Štine, ki bo prikazal umetniško livarstvo. Drugi dan naj bi bil namenjen rekreaciji in družabnim srečanjem med društvi ZPS na področju telesne kulture (kegljanje, balinanje, plavanje in drugo). Zadnji dan ob 12. uri kosilo in popoldne odhod domov. Prevoz naj bi si oskrbel vsak sam. Ali se tisti, ki naj bi bili nosilci vse kulturne dejavnosti v Poreču, strinjajo s tem pro- gramom? Slišati je nekatere pripombe. Glavni nosilci programa so li-tostrojski godbeniki na pihala in litostrojski pevski zbor. Predvidoma bo nastopil tudi trboveljskih »Slavček« in njihova godba na pihala. Za en dan bivanja v Poreču naj bi sredstva za godce in pevce prispevala ZPS, ostala dva dneva pa naj bi si vsak Oboji menijo enako in sicer, da bi nastopili samo na predvečer pri tabornem ognju in drugi dan z budnico ter koncertom na razstavi, 1. maja popoldne pa naj bi se že vrnili domov. Prevoz, prenočišča in hrano naj za vse nastopajoče v celoti plača sindikat. To pa najbrž ni sprejemljivo za sindikalno blagajno, ker bi jo dokaj izpraznilo. Zaradi vsega tega bo potreben še temeljit pogovor. Vendar se moramo zavedati, da se čas hitro približuje in da dolgi pogovori ne bodo prinesli kaj bistveno boljšega, razen da bomo za praznike prepevali kar vsak zase doma. J. O. Aktiv mladih komunistov v IRRP Na osnovi statuta ZKS (4. točka 12. člena) in na osnovi sklepa 13. seje OK ZKS Ljubljana-šiška, je OO ZK IRRP ustanovila aktiv mladih komunistov. Na prvi seji 10. februarja smo izvolili štiričlanski sekretariat (Goran Beguš, Stane Kocjan, Bo-rivoje Todorovič in Zoran Prodan), za sekretarja in delegata v AMK pri OK ZKS Ljubljana-šiška je bil izvoljen Goran Beguš, za namestnika pa Kocjan Stane. v Novi Gorici v organizaciji Gostola. V. M. Zaključna proslava Zaključna proslava, ki je zaokrožila preteklo obdobje sodelovanja med mladino Litostroja in vojašnico Boris Kidrič, je uspela. Kot je plodno sodelovanje, tako bogat je bil tudi program. Vsi udeleženci so imeli v mislih: »Še bolj moramo poglobiti sodelovanje!« Poleg naših mladink in mladincev so se proslave udeležili v večjem številu tudi mladinci iz Roga v Savljah, in tako stopili v kroa tistih, ki uspešno sodelujejo z vojašnico Boris Kidrič. S. M. Naša prva naloga, ki je že kon-čuicmo je, da skupaj z OO ZK IRRP po komisijah naredimo program dela za dveletno obdobje in enoletni akcijski program. Mladi smo zastopani v naslednjih komisijah: — v komisiji za idejnopolitično usposabljanje — predsednik Ivo Hauptman, član Josip Fileš — v komisiji za družbeno samozaščito — član Stane Kocjan — v komisiji za kadrovska vprašanja — predsednik Mirko Vujanič — v komisiji za družbenoekonomska vprašanja in samoupravljanje — član Goran Beguš. Izdelati moramo evidenco članov mladih komunistov, pregledati delavnost posameznikov, število funkcij, kako jih izvršujejo in podobno. Veliko pozornost bomo posvetili sprejemanju novih članov, pri čemer si moramo prizadevati, da bo postal član ZK le tisti, ki je s svojo družbenopolitično aktivnostjo dokazal, da spremlja program, statut in politiko ZK in da je pripravljen aktivno opravljati funkcije, ki mu bodo zaupane. Kritično bomo pregledali tudi delo osnovne mladinske organizacije. Tako bomo kot angažirani mladinci in komunisti gotovo pre-ziveli vlogo, pomen in poslanstvo družbenopolitične organizacije mladih. Naša naloga bo tudi, da se bomo mladi izobraževali v več političnih tečajih, enoletnih političnih šolah ter nato najboljši na visokih šolah v Ljubljani. Goran Beguš vesti iz obratov TOZD Fl DIESELSKI MOTORJI Za Sirijo smo končno izdelali in odpremili dva motorja, vsakega s po 1200 KS. Prav tako smo izgotovili dva motorja enakih moči za Indijo, ki ju je bila naročila splitska ladjedelnica. Četrto gradnjo motorjev za ladjedelnico »TITO« v Beogradu (DM 726) imamo v končnih fazah funkcijskih preizkusov, medtem ko je peta gradnja v končnih fazah montaže. Za ladjedelnico v Kraljeviči pripravljamo montažo prve gradnje motorjev. Vsaka gradnja obsega štiri motorje tipa 5 123 HH. Za romunskega naročnika imamo naročenih pet gradenj motorjev tipa 320 in 520 MT BH, od katerih prvo gradnjo pripravljamo za montažo. ČRPALKE Za TE Šoštanj končujemo montažo na prvi črpalki za hladilno vodo. Montaža črpalk je izredno zahtevna zaradi svoje velikosti in posebne centričnosti in iztežiščenja vrtečih delov. Za drugo črpalko pospešeno mehansko obdelujemo posamezne sestavne dele. Vzporedno s tem izdelujemo dele za kondenzator za istega naročnika. Za namakalni sistem v delti Nila smo od naročenih 11 črpal-nih postaj odpremili letos v februarju deveto črpalno postajo, za deseto pa montiramo končne lopute. Posamezne dele za črpalke še končno obdelujemo in pripravljamo za poskusno montažo. TURBINE Od štirih naročenih Franciso-vih turbin za Novo Zelandijo montiramo prvo. Zaradi kasne-nja v prehodnih fazah naročilu posvečamo posebno pozornost, tako da bi montažo vseeno izvršili v zahtevanem roku, ker je odprema objekta vezana na transport z ladjo. Odpremili smo zadnji, tretji turbinski agregat za HE Gabra Coral v Argentini. Razna jugoslovanska gradbena podjetja gradijo v Chira Piura v Peruju kompleten namakalni sistem s celotno infrastrukturo. Nosilec posla je Energoprojekt iz Beograda. Litostroj je udeležen z izdelavo lopute 0 4500. Ta loputa oziroma posamezni sestavni deli so v fazi mehanske obdelave. Za Litostroj predstavlja izdelava te lopute izredno zahtevno nalogo glede na določene zahteve in velikosti objekta. ŽERJAVI Za že zgoraj omenjenega naročnika v Chira Piuri montiramo dva ročna žerjava, v montaži pa sta tudi dva žerjava za naslednjo fazo novih skladišč, ki jih gradi Metalka v Vižmarjih. L. Nadlišek TOZD Rl LIVARNA SIVE LITINE Poleg izdelave ulitkov za diesel-ske motorje predstavlja proizvodnja ulitkov za viličarje in turbine za SD II glavno proizvodnjo. Poleg tega je v izdelavi 8 podložnih plošč 4000X2000 mm za IVET. V tem mesecu predvidevamo ponovno izdelavo ulitkov za ekscentrične stiskalnice za Jelšin Grad iz Banje Luke. PLOČEVINARNA Dotok novih naročil za izdelavo zvarjencev je neprekinjen in to z zelo kratkimi roki, zato že sedaj ugotavljamo, da pločevinama sama ne bo zmogla izvršiti v tem letu vseh rokovnih obvez. Predvsem nam manjka konstrukcijskih ključavničarjev in varilcev. Posebno pereče je tudi pomanjkanje delovnega prostora za sestavo zvarjencev. Zaradi tega je potrebno povečati kooperacijo za izdelavo le-teh. V marcu bomo izdelovali predvsem zvarjence za SD II (sesalne cevi, spiralno ohišje za Crystal Dam ter tlačni regulator za HE OHAU-A). ; nosilni ležaji za Cemeniarno Anhovo $ S Ob pomembnem naročilu za izdelavo kompletnih mli- < ? nic cementa za cementarno Salonit iz Anhovega se v pro- ? ? izvodnji srečujemo z do sedaj največjimi dimenzijami > 5 sestavnih delov. $ S Ker to ni vsakdanji primer, naj povemo, da smo v sicer S * malem obratu livarne bele kovine za cementarno Salonit < ? iz Anhovega z belo kovino zalili do sedaj tudi največji ? > nosilni ležaj (njegov premer je 2200 mm, teža celotne sko- > J dele pa približno 4200 kg). * \ Priprave na ta dogodek so morale biti temeljite, saj < } smo se tu poleg velike dimenzije srečali še z mnogimi * ? spremljajočimi tehnološkimi problemi. * * Pretežno breme pa je le pripadlo marljivi ekipi livarne i J bele kovine, ki je moralo pod izredno težkimi pogoji ' < opraviti to pomembno delo. Pri njihovem požrtvovalnem > ? delu jim želimo še veliko uspehov! K. G. $ x-vx^v WXXXX VA.W VX VWX.XXX VV WX XX VX VVVA. v vv vx vx vx vv v w vv vvvxvvv> Varilca Jamrovič Jože in Husein Hamzič pri varjenju zadnjega po krova za kondenzator, ki ga izdelujemo za TE Šoštanj Zelo pospešeno izdelujemo : .varjence za kondenzator za ter-inoelektrarno Šoštanj VI. Delo je obsežno, saj znese teža teh zvarjencev preko 1801 (14 večjih zvarjencev). Delamo zelo intenzivno, saj bodo vsi glavni zvarjenci končani v dogovorjenem roku, t. j. 31. marca letos. Vsekakor je treba posebej pohvaliti kolektiv plo-čevinarne, saj delo lepo napreduje, kljub neštetim problemom. A. G. LIVARNA JEKLENE LITINE Večji del proizvodnje predstavlja v tej livarni vsekakor izdelava ulitkov za Minel iz Beograda. Izdelujejo tudi ulitke za Kaplanovi turbini SD II, posebno še hitimo z izdelovanjem štiridelnega spodnjega vodilnikovega obroča. V začetku marca smo pričeli z oblikovanjem in ulivanjem večjega števila tekalnih koles za žerjave HE Krško, železarno Nikšič ter žerjave, ki jih z Metalno Maribor izdelujemo za ZSSR. Prav tako smo pričeli izdelovati obrobnoodporne ulitke za rudnik bakra Majdanpek. VESTI IZ MODELNE MIZARNE Predvidevamo, da bomo v marcu izdelali modele za HE Zaku- čac, saj so nekateri že v končni fazi. Omeniti je treba tudi izdelavo skeletnega modela dvodelnega Spiralnega ohišja za beograjskega naročnika »Ivan Milutinovič«. Pripravljamo tudi izdelavo modelov za ohišje zobatih prenosnikov (reduktorjev) za Me-talurgoimport iz Sovjetske zveze. Ker je to naročilo zanimivo za celo OZD, smo se dela lotili zelo intenzivno. Modelna mizama je še naprej izredno zasedena z delom. Prevladujejo veliki in zapleteni modeli, od katerih zahteva vsak od 1000 do 3000 ur izdelave, zaradi kratkih rokov pa tudi velika prizadevanja skupin modelarjev-Največja dela predstavljajo modeli ohišij reduktorjev za ZSSR ki so pomembni za nadaljnjo proizvodnjo sive in jeklolivarnei model velike črpalke za rečno ladjevje, model krmila za Indijo. Ce nam uspe prodaja ulitkov zasunov za posredni izvoz v ZSSR, se nam obeta obilica dela, preko enomesečne proizvodnje modelov. Razen tega se ubadamo s proizvodnjo modelov za specialno litino za novo livarno Ti modeli zahtevajo višjo kvaliteto izdelave glede na točnost in trajnost. Podobne modele srno sicer s pomočjo orodjarne izdelovali že pred 20 leti, vendar smo tovrstno proizvodnjo glede na tedanjo kratkoročno orientacijo livarn opustili. PrekinlteV kontinuitete dela in ponovna vpeljava zahteva nove kadre -j-specialiste, modelne ključavničarje in primerno opremljenost modelarne. A. Klemenc iaž; uril ....... Skeletni model ohišja črpalke za naročnika »I. Milutinovič- iz Beograda Poškodbe v januarju 1976 V naši organizaciji združenega dela smo imeli v januarju 41 poškodb, od tega so se 3 pripetile na poti v službo. Zaradi poškodb smo izgubili 550 delovnih dni. TOZD/DS Število poškodb Štev. izgub, delovnih dni TOZD Pl — livarna sive litine 4 42 — livarna jeklo litine 9 164 — pločevinama 5 46 TOZD FI 16 218 TOZD IVET 1 21 TOZD SE 1 4 TOZD ZSE 3 24 TOZD ICL 1 — DS SSP 1 31 Poškodb na očeh je bilo 11, glavo si je poškodoval 1 delavec, telo tudi 1 delavec, prste rok si je poškodovalo 11, ostali del roke 6, noge pa tudi 11 delavcev. Največ je bilo poškodb v sredo (10), sledi torek z 9 poškodbami, petek z 8 poškodbami ter ponedeljek in četrtek s 7 poškodbami. V januarju smo imeli 6 poškodb več kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu Priznanje HE Globočica iz Makedonije ob desetletnein poslovnem sodelovanju OBISKALI SMO JU V naši sredini že dalj časa ne delujeta dva sicer aktivna člana koordinacijskega sveta mladinske organizacije Zdenka Brank in Branko Tkalec. Oba sta več kot tri mesece v bolniškem staležu, zato smo mladinci sklenili, da ju obiščemo. Zdenko Brank iz OO ZSM ZSE, tajnico direktorja, smo obiskali na domu. Branka Tkalca iz OO ZSM 1RRP, kon-strukterja v biroju RP pa na Kliničnem centru. Z obema smo se zelo prijetno pogovarjali. Podarili smo jima skromna darila in izrazili iskrene želje, da čim preje okrevata in se vrneta med nas. Goran Beguš Tovarišu Albinu Goršetu želimo za njegov 70. rojstni dan še mnogo zdravja in sreče. Istočasno se mu zahvaljujemo za 22-letno uspešno sodelovanje Kolektiv FRP Glasilo delovne organizacij® Titovi zavodi Litostroj Izhaja mesečno (s posebnimi prilo-gami) v nakladi 5800 Izvodov — Ureja ga uredniški odboi" v sestavi: Stanislav Bradeško dipl. Inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav Živ-kovič, Leopold šole, dipl. InŽ-i Hrabroslav Premelč, Jane* Stražišar, dipl. inž., Milan Ju1"' javčič, Ivan Elikan. Glavni In odgovorni urednik Ivan Elikan, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska ZG? Primorski tisk, Koper ''' TOZD Tiskarna Jadran —197* _____________________________/