Maribor, dne 6. maja 1931. Posamezna številka stane Din 1.50. Izhaja vsake «redo. C e o • i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo In upravnišfvo: Maribor, Koroška cesta 3 Telefon in ter ur ban 113. Cm lasaratomi cela •tran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, Setrt strani Dia 500.-, '/. strani Din 250-, lla str. Din 125., Mali ogla« ti vsaka beseda Din 1.20. i lo¥SBicm mUmu. Piše kmet iz Svetine pri Celju. Pripravlja se, kakor se je poročalo, novi lovski zakon. Ob tej priliki je primerno, da spregovorimo tudi mi kmetje. Ker je letošnjo zimo zopet naredil zajec na našem sadnem drevju ogromno škodo, je gotovo upravičeno, da se napove neizprosen boj temu kmetijskemu škodljivcu, ki uživa ugodnosti starega lovskega zakona. Drugi zakoni se na razne načine spreminjajo, zakaj bi se še ta ne smel? Koliko se trudimo z mladim sadnim drevjem, da ga spravimo na noge, da začne lepo roditi! Potem pa pride zajec in ta ga popolnoma uniči. Kdo bo plačal škodo, ki se sikoraj ceniti ne da? Stare zakupne pogodbe naj bi se razveljavilo. Tisti denar, ki ga dobi občina za lov, smo pripravljeni kmetje dati v občinsko blagajno, samo da se nam dovoli nastopati proti temu škodljivcu. Saj nam divjačina desetkrat, včasih celo stokrat več škode naredi, kakor znašajo tisti dinarji, ki od lovske zakupnine pridejo na enega kmeta. Kdor pa hoče divjačino gojiti, naj jo goji v gozdu, ločenem od drugih zemljišč, ne pa tako, da se prosto sprehaja ter nam pridelke uničuje. Lovski zakupniki in lovska gospoda naj imajo svojo zabavo v večjih gozdih, katere lahko vziamejo v zakup. Po njivah, travnikih, pašnikih, Pisatelj »Robinzona« Danijel Defoe. O niem uoročamo obširno na drugem mestu. vinogradih in vrtovih pa naj se kmetu dovoli, da se brani zoper škodljivce. Ce sedaj kmet ustreli na svoji njivi zaj ca, ki mu je pridelke žrl, gre takoj v zapor, je ob drago puško, ima stroške v denarju, pri sodnijl pa mu ostane zapisano, da je bil kaznovan zaradi lovske tatvine. Z veliko težavo obdelujemo zemljo ter plačujemo davek od nje, pridelkov si pa ne smemo braniti, ki nam jih divjačina uničuje. — Tudi gnezda lisic, jazbecev in jastrebov, teh največjih sovražnikov naiše perutnine, naj se dovoli prosto pokončavati Dokler se lovski zakon v toliko ne spremeni, bomo kmetje vedno veliko Škodo trpeli. Zato prosimo vse merodajne oblasti in tudi vse činitelje pri sadjarskih in kmetijskih organizacijah, da delujejjo na to, da dobimo kmetu pravičen lovski zakon! * © p@?racifn ioie p® divjačini. Glede povračila škode, ki jo povzročajo ali lovci ali pa lovske živali na zemljiščih in na poljskih pridelkih, velja lovski zakon za bivšo vojvodlno Štajersko z dne 21. septembra 1906, dež .zale. štev. 5 iz leta 1907, ki določa, da je za povračilo te škode odgovoren vsakokratni lovski upravičenec. Ako se stranke ne morejo sporazumeti radi višine in povračila lovske odškodnine, odloča posebno razsodišče po določilih par. 78 do 92 štajerskega lovskega zakona. Razsodišče obstoji iz načelnika, oziroma iz njegovega namestnika, dveh razsodnikov. Načelnika in njegovega namestnika imenuje sresko načelstvo po zaslišanju prizadetih občin in lovskih upravičencev za čas, dokler traja zakupna doba. Načelniki in namestniki takih razsodišč morejo biti samo neoporečen! In nepristranski možje, ki so Izkušeni v gozdarskih, kmetijskih in lovskih zadevah. Sresko načelstvo mora ob počet-ku zakupne dobe obvestiti pristojne občinske urade in jim sporočiti, kdo je načelnik ali namestnik lovskega razsodišča za dotični lovski okoliš. Kdor hoče uveljaviti lovsko odškodnino, mora prijaviti svoj odškodninski zahtevek pristojnemu načelniku razsodišča ob času, ko se škoda še lahko ugotovi, ker bi sicer ta zahtevek ugasnil. Ako pa je mogoče ugotoviti škodo na žitu in drugih poljskih pridelkih šele ob času žetve, je treba prijaviti 1® samo poškodbo, dočim se višina škoda in višina odši>odninskega zahtevka u-gotovi šele ob Času žetve, oziroma ko je taka ugotovitev mogoča. Načelnik razsodišča mora o vsakokratnem zahtevku na povračilo lovske škode takoj obvestiti lovskega upravičenca ali njegovega nameščenca ter mora povabiti tožitelja in lovskega u-pravičenca k spravnemu poskusu. Ako ni mogoče doseči sporazuma, pozove načelnik razsodišča prizadeti stranki, da imenujeta vsaka po enega člana v razsodišče, obenem pa naznani kraj tn čas prihodnje razprave. Stranke se lahko udeleže te razprave, ako ne pridejo k razpravi, se razpravlja brez njih. Ako ena ali druga stranka ne imenuje člana razsodišča, je načelnik u-pravičen uradoma in brez predloga i« menovati člane razsodišča. Razsodišče razpravlja in odloča po svobodnem prevdarku, vendar samo v okvirju predlogov, ki »o jih stavile stranke. Pri razpravi skuša načelnik razsodišča doseči najprej sporazum v pogledu povračila in stroškov postopanja. Ako se ta sporazum izjalovi, pa mora razsodišče na podlagi potrebnih krajevnih poizvedb odločiti o sledečih točkah: 1. Ali Je škoda nastala po divjačini, oziroma ob priliki izvrševanja lova. 2. V kolikor so utemeljene navedbe strank glede višine škode. Dr. Maranon, ki ima največ izgledov, da bo izvoljen predsednikom španska reuuhllke. Čitajte in ne pozabite! Trgovina BiATA ŠUMER v Celju se ne nahaja več na Glavnem trgu št. 8, temveč od 20. aprila v Prešernovi ulici štev. 17 preje Kari Vanič, zraven okrajnega sodišča (magistrata) ali nasproti nemške cerkve. 728 Opozarjava, da bodeva v novem lokalu prodajala še nadalje po istih ugodnih cenah, kakor v zadnjem času na Glavnem trgu št. 8. Povejte Vašim sosedom in prijateljem, naj se udeležijo te ugodnosti, ker v sedanji krizi se mora gledati, da se poceni nakupi. Nova trgovina — novo blago, zato zopet po ugodnih cenah! Se priporočava in jamčiva za solidno postrežbo: 6UATA Š13 MER, Celje, Prešernova ulica 17 Čitajte in ne pozabitel 3. O odškodninskem zahtevku in povračilu stroškov. Ako pa je mogoče ugotoviti dejansko škodo šele ob času žetve, se razprava preloži in mora tožitelj pravočasno sta viti predlog, da se vrši cenitev in ugotovitev ob času žetve. O vsakokratni razpravi sestavljenega razsodišča je treba sestaviti zapisnik. Proti izreku razsodišča ni nadaljnje pritožbe na kako višjo inštanco. Pač pa jo mogoče izpodbijati izrek razsodišča v smislu par. 595 c. p. r. s posebno tožbo pred rednim sodiščem. To so bistvene določbe, ki urejajo postopek o prijavah in o ugotovitvah lovske škode ter o lovskih razsodiščih. Ako lovsko razsodišče ne deluje, i-ma vsaka prizadeta stranka pravico vložiti pritožbo na pristojno sresko na-čelstvo. * Posvetovanja Male antante so pričela ta teden v zunanjem ministrstvu v Bukarešti. Zunanji ministri držav Male antante bodo razpravljali o nemško-avstrijski carinski združitvi in o stališču napram preplavljenju evropskega trga s cenim ruskim blagom. Krog bolgarske vladne krize. Bolgarska vladna kriza ni mogla z mrtve to&ke. Največja težkoča pri sestavljanju nove vlade je bila razdelitev ministrskih mest, ker so zahtevale vse stranke najvažnejša ministrstva zase. 14dnevna kriza je končala na ta način, da je ostala stara Ljapčeva vlada brez sprememb. Nenadoma je bil sklican za 1. maj od nove Jorgove vlade ruinunski parlament. Predsednik Jorga je razvil pred zbornico program svoje vlade. Razpust rumunskega parlamenta. Na izrednem zasedanju parlamenta je prečital ministrski predsednik Jorga kraljev nalog o razpustu parlamenta ter senata. Nove volitve v zbornico bodo dne 1., v senat pa dne 4. junija t. 1. Avstrija pozvana v Ženevo. Avstrija Je prejela dne 27. aprila od tajništva Društva narodov poziv k razpravi sveta Društva narodov glede nemško- avstrijske carinske združitve. Avstrija se je odzvala povabilu in jo bo zastopal v Ženevi podkancler ter zunanji minister dr. Schober. Avstrijski parlament je izvolil dne 29. aprila za predsednika zbornice socialdemokratskega poslanca in bivšega zveznega kanclerja dr. Rennerja. Posredovanje Amerike v pomorskem vprašanja. Ameriške Združene države je hudo zadela vest, da se bo sporazum med Francijo ter Italijo v brodovnem vprašanju razbil in da je radi tega v resni nevarnosti tudi uspeh posvetovanj svetovne razorožitvene konference leta 1932. Po tako globokem nesoglasju med velesilami bi stali po 131etnem miru pred istim položajem, kakor dne 29. junija leta 1914. Radi o-pisane opasnosti so pooblastile Združene države ameriškega senatorja Mo-rrovva, ki se nahaja slučajno v Italiji in je že svoječasno posredoval med Francijo in Italijo v brodovnem vprašanju, da zastavi ves vpliv Združenih držav, da se bodo evropske velesile sporazumele v vprašanju moči na morju. Amerikanec se je podal na pot političnega misijona. Portugalska revolucija. Portugalska je zadela na upornem otoku Madeira na trd oreh. Vstaši so zakopani v strel ske jarke in imajo mnogo strojnic ter tudi težke topove. Nadškof v Funchalu je hotel posredovati med portugalsko vlado in revolucijonarji, a je prejel od mornariškega ministra odgovor, da pozna vlada le popolno predajo in nobenih dragih pogojev. Proti diktaturi v Lizboni je nastopilo dijaštvo z nemiri. — Vstaja na Madeiri je končana, ker so se vstaši udali brezpogojno. Italija in sovjetska Rusija, Med Ita^ lijo in Rusijo je bila sklenjena nova dobavna pogodba za 350 milijonov lir, ki poteče z 31. decembrom 1931. Italija hoče dobiti s to pogodbo v Rusiji nove trge, dočim bo prejemala istočasno od tam sirovine. Tudi vprašanje kreditov bo urejeno na novi podlagi. Na Turškem so Imeli skupščinske volitve, ki so za vlado tako izpadle, ka kor je to sama hotela. Novi parlament je sklican za 4. maja, da izvoli novega državnega predsednika, ki ne bo nik-do drugi nego dosedanji diktator novodobne Turčije — Mustafa Kemal paša. Strahote srednjeameriških revolucij. Po republikah v srednji Ameriki še vedno vre in so razna revolucijonarna gibanja zvezana z uprav turškimi grozodejstvi. Vodja upornikov v Nikara-gui, general Sandino, je objavil grožnjo, da bo začel grozen pokol j med nasprotniki revolucije. Vse ujetnike, ki bodo padli vstažem v roke, bodo obgla-vili in nataknili njih glave na kolce. Ob morski obali so postavljeni že številni koli, na katere so nataknjene glave obglavljenih ujetnikov. V južno-ameriški državi San Paolo je nameraval izvesti oddelek vojske revolucijo, a jo Je oblast zadušila ter napravila zopet red. * PO m IÍTI KATOLIŠKEM. Sv. Oča o katoliški akciji. Cerkven« delovanje v javnem življenju in osobi-i to na polju mladinske vzgoje, je v mnogih državah ovirano. To velja o Italiji, ki kljub pogodbi med Italijo in papežem ovira delovanje Cerkve v javnosti, pred vsem v mladinski vzgoja. Radi tega je papež Pij XI. pred nekaj dnevi naslovil javno pismo na milanskega nadškofa Schusterja, v katerem pojasnuje cilje katoliške akcije in način njenega delovanja. Papež priznava voljo in prizadevanje italijanske vlade, da se mladina vzgaja v katoliški veri, vendar pa prava pristojnost ter oblast na tem polju pripada Cerkvi. Prav za to hoče papež ohraniti katoliško akcijo, da se ne bi mladini podeljevala samo zakonita najmanjša mera verskega pouka v šoli, marveč da bi se mladina po najpopolnejši verski vzgoji in, kar je še bolj važno, po verskem življenju in delovanju rešila — pred poplavo novega poganstva. Kar se tiče razmerja katoliške akcije do politike, poudarja papež, da ¡je sv. Stoli-ca vedno učila in ukazovala, da katoliška akcija ne sme delati politike. Na drugi strani pa katoliška akcija ne sme preprečiti onim, ki so se ji posvetili, da se v krščanskem in katoliškem smislu zanimajo za resnično in dobro politiko. Kar se tiče katoliške akcije in njenega razmerja do fašističnih" strokovnih organizacij in do socialne organizacije države, delajo fašistične organizacije na enem polju, katoliška akcija pa na drugem. Akcija Cerkve in torej tudi katoliška akcija se razte-i za tudi na polje delavskega vprašanja v to svrho, da pazi, da bi združevanje delavcev bilo v čast Bogu in v dobro duš. Ako obstoja na obeh straneh dobra volja in odkrita želja splošnega blagra, se bosta strokovna akcija vlade in katoliška akcija vedno srečali, ne da bi prišlo do sporov. Pojasnilo papeževo o katoliški akciji ima predvsem pred očmi italijanske razmere* velja pa tudi za druge države, zlasti v, tistem delu, ki govori o vzgoji mladine, ki jo more edino le Cerkev in njeno delovanje rešiti pred nevarno poplavo sodobnega poganstva. Od državo in njene vlade ni odvisna celotnost dru žinskega in duhovnega življenja. V življenje posameznika in družin posega namreč nadnaravno življenje, to pa je od Zveličarja poverjeno Cerkvi, ki se v to svrho ravno poslužuje katoliške akcije. Strossmayer o cirll-metodijski misli. Letos je preteklo 50 let, odkar je slavni hrvatski in jugoslovanski škof Strossmayer izdal pastirsko pismo o ciril-metodijski ideji. V tej okrožnici, izdani leta 1881, se Strossmayer ozira na papeževo (Leon XIII.) okrožnico iz leta 1880, s katero je bilo češčenje sv. Cirila in Metoda predpisano za celo Cerkev. Poudarja velik pomen češče-nja sv. Cirila in Metoda zlasti za Slovane. Govoreč o cerkvenem edinstvu, Strossmayer z vso navdušenostjo svojega katoliškega in slovanskega srca tako-le poziva Slovane: »Slovani, Slovani, bratje v Kristusu! Če bi slab moj glas mogel priti do Vas, bi Vam rekel: Sveto pismo spoštujete kot božjo besedo ter se mu klanjate kot večni resnici. Ali je mogoče, da ne opazite znamenitosti, resnobnosti, jasnosti, določnosti in odločilnosti teh Kristusovih besed (sv. Matej, 16. poglavje): »Ti si Peter, in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in vrata peklenska je ne bodo premagala. Tebi, Peter, dajem ključe nebeškega kraljestva. Kar ti razve-žeš na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Jaz mislim, da ne more biti nobenega dvoma, da gre tukaj za bistveno sestavo božje Cerkve, da gre za temeljni kamen, ki na njem počiva njena varnost in večnost, za vir in zadnji cilj njene moči in oblasti. Bratje Slovani, ,vi ste očividno od Boga poklicani, da izvršite velike stvari v Aziji in Evropi. Toda znajte, da boste v tem oziru za splošno korist in svojo čast samo takrat dosegli uspehe ter premagali vse ogromne svoje notranje in zunanje težave, ako se z z^padno Cerkvijo pomirite in sporazumete.« Špkitizem je sleparija. Veliki »čarovnik« v Newyorku Nino Pecararo, ki je skozi 11 let »klical duhove in govoril z njimi« in bil znan kot eden največjih živečih špiritistov, je zdaj sam .priznal, da špiritizem ni nič dragega, kakor gola sleparija in da je on ves ta čas sleparil ljudi, »ki pač hočejo biti osleparjeni«. »Nikoli nisem videl nobenega duha in ns verjamem, da bi ga bil tudi kdo drugi kdaj videl«, je dejal. Pristavil je tudi, da mu ljudje sedaj nočejo verjeti, ko sam prizna, da ni špiritist, kakor mu niso pred 11 leti verjeli, ko je trdil, da je.« * „Naš Dom." V Mariboru izhaja že 23. leto »Naš Dom«, glasilo naše krščanske kmetske mladine. Nevenljivo so zasluge, ki jih ima ta mladinski mesečnik pri izobraževanju in vzgajanju slovenske kmetske mladine. Poleg poučnih člankov in poštenega zabavnega čtiva prinaša tudi zanimivosti iz vsega sveta, nadalje stalne razgovore kmetskih fantov pod lipo o vsem, kar zanima kmetske-ga fanta, ter vzgojno poučne pomenke deklet po dekliških gredicah, po kate- rih jih vodi odlična organizatorka poštenih krščanskih deklet M. Stupca. V vsaki številki je tudi več slik, ki po-nazorujejo besedilo člankov in povesti ter druge zanimivosti. »Naš Dom« si je v teku svojega izhajanja osvojil srca kmetske mladine. Da pa prodre do poslednje kmetske družine, je potrebno, da ga povsod priporočate, da ga naro-čujete in da ga med svojimi prijatelji in znanci širite. Ne bo Vam žal. »Naš Dom« je najcenejši mesečnik v naši državi in stane 12 Din za celo leto. Naroča se pri upravi »Našega Doma« v Mariboru, Koroška cesta 5. Kot posebna priloga »Našemu Domu« bo izhajala od časa do časa kakšna ljudska igra, ki jo bodo prosvetna društva lahko uprizarjala. Prva priloga, ki izide prihodnji mesec, bo vsebovala po dr. Dor-niku dramatizirano petdejanko, povzeto po znanem romanu »Gruda umira«. Razen tega pričenia v majski številki posebna šahovska šola, na podlagi katere se bo kmetska mladina lah ko seznanila s to odlično igro, ali pa so v njej izpopolnila. Ponekod imajo Svet pozna Jugoslavijo ohranjuje zdravje in lepoto sob. fantje v svojih prosvetnih društvih že svoje posebne šahovske odseke, v katerih se zlasti preko zime živahno u-dejstvujejo. Kmetska mladina! Na delo za »Naš Dom«! Naročite ga, čitajte ga in širite ga! Župnijski izpit se je vršil v Mariboru 29. in 30. aprila. Napravili so ga naslednji gg. kaplani: Časi Franc iz Šoštanja, Ignac Groblar iz Ptuja, Franc Grobler iz Gornje Radgone in Alojzij Ocvirk iz Vojnika. Za upravitelja dekanijo Sv. Lenart v Slov. gor. je vsled težke bolezni g. dekana Janžekoviča imenovan g. duh. svetnik Franc Gomilšek, župnik pri Sv. Benediktu. Nj. Vel. kraljica je obiskala dne 29. aprila velesej«m v Zagrebu, kjer ja njena rujna vma... njene čuvstvene pesmi in blesteče zobe njenih prebivalcev! A svet pozna tudi tajnost, na kateri način stotisoče Jugoslovanov vzdržuje lepoto svojih zob. Sargov Kalodont ima ta blagodejni učinek. Nedotaknjeno zdravje zob in biserni sijaj, kakor tudi vonjajoči sveži dih so posledice tega negovanja. "SARGOV Belgijski artilerijski major Rolleghem je iznašel obrambo bojnih ladij proti torpedom. Na sliki vidimo model njegove iznajdbe. V 8 dneh iz Angleške v južno Afriko. Angleški letalec Glen Eidoston po preletu iz Angleške v Kapstadt (13.700 km). bila navdušeno pozdravljena od prebivalstva. Direktor mednarodnega urada dela Albert Thomas je obiskal zadnji teden večja jugoslovanska mesta. Ob tej priliki je imel v Beogradu daljši razgovor s predsednikom glavnega zadružnega saveza dr. An t. Korošcem. Po njegovem mnenju je zasnovana Jugoslavija na zadružnem pokretu, katerega je pa treba nadaljevati. Pomembna narodna zavednost. V St. Petru pri Mariboru je bilo svojčas pokopališče krog cerkve, dokler ga niso prestavili na Goro. Krog župne cerkve je še danes pokop al iščni zid in v njega je vzidanih precej nagrobnih plošč. Pa vsi napisi iz onih časov so seve v nemščini, izvzemši ene marmornate plošče, ki se ponaša s tem le v bohoričici vklesanim slovenskim napisom: »Pokopališče Martina Kosa. Rojen 8. oktobra 1781, umrl 18. sušca 1834. Počivaj v miru, ljubi brat, Drgoč se vidi a borna, V nebeškim raju tam enkrat, Kjer Bog pravične Iona,« Slovesna otvoritev mostu pri Zgornjem Dupieku se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo dne 17. majnika t. 1. Začetek ob 10. uri dopoldne s pozdravom na desnem brpgu Drave. Nato slovesna blagoslovitev mostu in sv. maša z nagovorom cerkvenega dostojanstve nika. Za sv. mašo bo postavljen oltar v sredini mostu. Sodelujejo pevska društva in godba. Po sv. maši bo pod-načelnik okrajnega cestnega odbora g. Fran'0 Zebot govoril o zgodovini mostu. Po tej slavnosti bo na obširnem travniku tik mostu velika narodna veselica. Domačini se z vnemo pripravljajo na to redko slovesnost in obeta biti prireditev zelo lepa. Iz Maribora bodo celi dan od Velike kavarne vozili mestni avtobusi. Vsak dan požaill Časopisi prinašajo v letošnjem letu vsak dan poročila o požarih na deželi. Na Kranjskem, v Savinjski dolini, v Prekmurju in tudi pod Pohorjem zažigajo tajni požigabci poslopje za poslopjem. Celo strela in druge nesreče »o že v letošnjem letu povzročile celo vrsto požarov in veliko škodo gospodarjem in skupnem narod nem imetju. Ljudje »o vsled vedno ponavljajočih se požarov silno zbegani. Kaj je storiti, da se požari omejijo? — Prvo sredstvo bi bilo: StroRO paziti na potepuhe, ki se klatijo okoli. Sumljive klateže naj vsak takoj javi bližnji žan-darski postaji. Drugo: Otrokom ne dati vžigalic! Dokazano je, da največ požarov povzročijo v naših krajih hudob ni požiralci in otroci, ki se Igrajo z vžigalicami.Starši ln gospodarji, pazite najstrožje na to, da otroci ne pridejo do vžigalici S strogim nastopom bi se dalo mnogo požarov preprečiti. — Tretje: Gospodarji, preglejte takoj, če Je Vaše požarno zavarovanje v redu! Vsak dan čitamo: »Skf>da povzročena po požaru, znaša »totisoč Din, a lastnik J» bil zavarovan samo ta malenkostno svoto.« Zavarujte svoje stavbe ln premičnine ta celo vrednost! Ložje Je utrpeli letno tavarovainino, kakor pa trp-ii na »totisoče «kode. Podpisani sem pripravljen, v mariborskem o-kraju priti k posestnikom na dom. da pravilno uredimo zavarovanje. Pišite mi dopisnico. V drugih krajih pa se o-brnite na krajevnega zastopnika »Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani.« — Franjo Zebot. Z lestve na podstrešje je padel 321et-ni železničar Josip Zorman iz Spodn. Rad vanj a pri Mariboru in si zlomil levo nogo. Z nožem Je zabodel neznan moški v krčmi pri Sv. Juriju ob Ščavnici 521et-nega zidarja Alojzija Ilešiča lz Drago-noS v lice in mu prizadjal tako močno poškodbo, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Ako zadene kolesar v avtomobil. Na resti od Sv. Le navarnimi opeklinami v bolnico. Potres v pokrajini sovjetske Rusije. Minuli teden je obiskala Armenijo v Aziji, ki spada pod ruske sovjete, grozna potresna nesreča. Število mrtvih znaša 800, ranjenih nad tisoč in brez strehe nad 25.000 oseb. Najbolj prizadeto je mesto Gensa, ki je popolnoma razdejano. Prepozna sreča. V bolnici rudečega križa v grškem glavnem mestu Atene je umrl te dni stari kapitan grške trg. mornarice Janez Kalafatis, v najbolj revnih razmerah. Kalafatis iz Syre na Grškem je bil eden najbolj znamenitih mornarjev. Ladja, kateri je poveljeval? je bila na polovico njegova last. Med svetovno vojno je bil parnik torpedi-ran in se je potopil. Kalafatis si je si« cer otel življenje, a njegovo celo premoženje je pogoltnilo morje. Stari kapitan je obolel, postal je za delo ne-zmo/en in ni imel nikakega zaslužka. Kakor drugi vojni oškodovanci je prijavil tudi on svojo škodo mednarodni komisiji v Parizu in je čakal na poročilo o izplačilu pripadajoče mu odškod Za pomladansko zdravljenje, ' Je-J čiščcnfe krvi in proii slabi prebavi rabile naš nacionalni produkt ka"- čaj Bahovec Pravi samo v zaprtih in plombiranih paketih z napisom proizvajača: LEKARNA Mr. BAKOVEC, LJUBLJANA nine. Mineval je dan za dnevom, mesec za mesecem, da, cela leta in tako težko pričakovanega sporočila ni bilo. Stiska starega kapitana je postajala vedno hujša in bil je prisiljen, da je prosjačil za podporo pri prijateljih in sorodnikih.. Svojevoljnost usode! Dva dni po pogrebu v revščini umrlega kapitana je priromala na naslov bolnice vest, da je Kalafatisu priznalo razsodišče od njega zahtevano odškodnino. Vsak čas lahko dvigne lepo svoto 40 milijonov grških drahem. Milijone je pobasal sedaj brat pokojnega kot dedič in stari kapitan je čakal zamanj na preveselo vest. Čarovniški proces v XX. stoletja. — Pred poroto v Staadeju v Nemčiji je nedavno bila obravnava, ki v XX. veku gotovo nima para. Na zatožni klopi sta bila trgovec Tiedemann ter kmet Mayer, ki ju dolže, da sta v vasi Fre-denbeck zažgala hišo in gospodarska poslopja kmeta Hofta, pri čemur sta zgorela posestnik Hoft in njegova mati. Požig dobiva srednjeveško obeležje s trditvijo obdolžencev, da je bila Hof-tova mati čarovnica (copernica). May-yer in Tiedemann sta se izgovarjala, da nista imela namena Hoftove sežga-ti, ampak sta ji hotela dati samo migljaj s tem, da bi sežgala njene knjige, ki so vsebovale čarovniške izreke. Stara Hoftova, tako pravita obtoženca, je bila daleč naokoli znana kot čarovnica. Urekla je mnogo živine, da je zbolela. Ko je nekoč stopila v hlev obtoženega Mayerja, mu je naslednji dan o-bolela svinja. To je bil tudi pravi povod za požig. Iz tega se vidi, da je vera v čarovnice in čarovnije v okolici Sta-deja v Nemčiji še danes zelo močno razširjena. Zlata jama izginulega Hclandca. V ameriški državi Arizona se nahaja baje nekje v gorovju na celem svetu najbolj bogata zlata žila. Že veliko let se trudijo iskalci zlata, da bi izsledili to žilo. Stari iskalci zlata znajo pripovedovati, da se je vrnil v onih časih, ko še Arizona ni bila čisto raziskana, ho-landski iskalec zlata kar s celimi vrečami, v katerih so bile kepe najbolj čistega zlata. Radovedni zavistneži so poskušali, da bi vohunili za Ho lan d-cem. Vsa špijonaža nI uspela. Holan-dec je razumel, da se je izognil preganjalcem in ob gotovem času se je zo- pet pojavil z vrečami zlata. Ko je bil njegov glad po zlatu utešen, je zapustil Arizono. Nekaj časa so skušale raz ne čete iskalcev zlata, da bi izsledile Holandčevo zlato jamo. Nobenemu se ni posrečilo, da bi bil naletel na vir zlatega bogastva. Domačini Indijanci so se protivili, da bi bili spremljali be-lokožce v hribe in jim tamkaj pokazali zlato. S časom je zgodba o izginulem Holandcu zatonila v pozabljenje. Pred nekaj tedni pa je zopet oživela. Dobro opremljena ekspedicija je že na potu v ariconsko gorovje, da odkrije skrivnostno Holandčevo zlato jamo. Ali ves to? Mnogo ljudi ne ve, da arabski jezik ne pozna kletvic; reveži škrtajo samo z zobmi; da se je naučil 17. predsednik Zedinjenih držav Sev. Amerike Andrew Johnson brati in pisati šele v svojem 21. letu; da je bil prvi valček zložen leta 1770. Bil je to valček »O, ti ljubi Avguštin«; da se piše znana filmska zvezda Pola Negri v resnici Polona Chalupec; da rak naprej leze, nazaj pa plava; da so prašni čevlji dosti bolj topli, kakor svetli in čisti; da obiskuje v Ameriki ena petina prebivalstva vsak dan kino in da delajo tisti, ki nič nimajo, vedno največji hrup. Klic bojnega polja. Pri hudih bojih ob francoski reki Somme je bil ranjen meseca avgusta 1916 angleški major Percy Arnold v gozdu Longueve. Pred svojo smrtjo je oficir zavezal svojo ženo, da mora pustiti njegovo truplo sežgali po smrti in pepel pa raztrositi po bojišču, na katerem je bil ranjen med svetovno vojno. Major je umrl te dni in vdova je izpolnila njegovo zadnjo željo. Pepel angleškega majorja je pognojil par kvadratnih centimetrov zemlje, katero je poškropil pred leti s svojo krvjo. Najstarejša zdravnica na svetu. — Harriet Clisby, ki slavi baš sedaj 100-letnico rojstva, je na celem svetu najbolj stara zdravnica. Starka poseda še izredno dober spomin. Ko se je preselila leta 1837 rodbina Clisby iz Angleške v Avstralijo, je trpela vožnja v jadrnici celih pet mesecev. Harrieta je študirala v Avstraliji dve leti zdravilstvo pri dobro znanem zdravniku. Iz Avstralije se je vrnila na Angleško v prepričanju, da bo tamkaj lahko nadaljevala in končala zdravilsfca nauke. Ta priložnost se jej ni nudila v tedaj-ni Angliji. Amerika je bila edina država, ki je dovoljevala ženskemu spolu študiranje zdravniške vede. Ilarrieta se je podala v Ameriko in je bila proglašena za zdravnico v Newyorku leta 1865. V Newyorku je tudi izvrševala skozi 20 let zdravniško prakso. Tujec v postelji. Smešen dogodljaj so imeli pred kratkem v Seatle (Washington) v Združenih državah Severne Amerike. Ena od tamošnjih gospa je zvečer dalje časa kvartala v družbi. Ko se je vrnila v stanovanje, je bila prepričana, da bo našla moža mirno spečega v postelji. Na največje presenečenje je zagledali v postelji jej popolnoma tujega moškega. Zbežala ja na policijo, da bi jej ta nudila pomoč napram vlomilcu. Par do zob oboroženih policistov jej je sledilo. Ko se je približala cela dobro pripravljena družba postelji, je skočil tujec iz postelje ter zbežal v drugo sobo. »Kaj vendar hočete od mene?« je nahrulil stražnike, ki so mu sledili, šel o po glasu je prepoznala gospa, da je nagnala lastnemu možu policijo na vrat. Mož si je bil v njeni odsotnosti obril must a če in brado in radi te spremembe ga ni spoznala takoj. Kako si bodo pomagali Amerikanci iz suše v močo. Ravnateljstvo »Cunard linije« je sklenilo, da bo dalo tri svojo največje parnike: »Mauretanijo«, »Ak« vitanijo« in »Berengarijo« na razpolago izletnikom, ki se bodo vozili po raznih morjih, ki ne spadajo pod ameriško alkoholno prepoved. Za 50 dolarjev bo lahko vsak Amerikanec potoval na enem zimed omenjenih parnikov 4 dni. Za to svoto bo vsakemu potniku na razpolago kabina I. razreda z vso postrežbo ter razkošjem. Plačati bode treba le alkoholne pijače, s katerim bo postreženo potnikom, kakor hitro ba parnik izven mej amerikanskega morja. Prvo »mokro« potovanje bo pričela sredi majnika. Parnik »Mauretanija« bo zapustil dno 9. maja luko Southhampton in bo v petih dneh nazaj v. Newyorku. Med vožnjo ne bo med potniki (nobene razlike glede na stan, premoženje ter poiklic. Na ta način hoč® nuditi pomorska družba Amerikan-cem priliko, da bodo pili za mali denar dober ter pristen alkohol. Slika bodoča vojne. Neki pariški list je izdal posebno številko z naslovom: »Bodoča vojna«. Besedilo so prispevali Painleve, Ludendorff, Seeckt, Wells in švedski nadškof Sooderblom. Fotografije pa so, ki šele predočujejo pre-grozno sliko sliko tehniške vojne. V o-zadju velike Marijine slike vidimo ma ter z dojenčkom v naročju; oba imata maske proti plinu. Mladi mož v sobi se razgovarja z dekletom in oba imata maske. Grozotna slika! Člani nadzorstva neke družbe imajo sestanek in Se celo v francoski zbornici so vsi poslanci pokriti z maskami proti plinu. Eif-felov stolp zleti v zrak in strašni napadi s tanki strašijo prebivalstvo. Električni žarki razdenejo ves vojni ma-terijal, zračni napadi pa opustošijo cela mesta. Zopet došlo novo biajjo po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Tr* oinovem Bazariu. Maribor. Vetrlniska 13. 379 Če prevzame hčerka dolžnosti gospodinje, jse mati razveseli, ker ve, da je hčerko pravilno vzgojila. Ni ji potrebno ponaljafri: »Za lepo perilo le Zlatorog-milo«! »Flugs«-kose, škropilnice za sadno drevje In vinograde, »Rekord« lepljive drevesne pasove dobite pri glavni zalogi I Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. 320 Tako se varčujel Ni treba kupovati prenaglo, a posebno ne ure, ker nas tudi najcenejša ura drago stane, če se mora večno popravljati. Najbolj se varčuje, če se ne kupuje samo poceni, ampak tudi dobro. Zato Vam zopet ponavljamo, zahtevajte novi letni cenik z že tisoč slikami od tovarniške hiše ur H. Suttner v Ljubljani št. 992, dobite ga popolnoma brezplačno. V njemu najdete žepne ure že za 44 Din, ure-zapestnice za 98 Din, budilnike za 49 Din, kakor tudi razno zlatnino in srebrnino, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah. Naše žene in dekleta se vedno iznova prepričajo, da je za njihovo zdravje vendar najboljše, če uporabljajo za nego telesa in lepote higijensko čiste in temeljito delujoče Elsa proizvode lekarnarja Fellera. Za kožo: Fellerjevo pomado za zaščito lica in kože »EIsa-krema«, 1 lonček 12 Din. Za lase: Fellerjevo Elza Tannochina pomado za rast las, 1 lonček 12 Din. Za naprej poslanih 40 D se dobi 2 lončka pomade brez vseh daljnih stroškov. Fellerjeva Elza mila zdravja in lepote in sicer: lilijino-mlečno milo, lilijino kreme milo, ru-menjakovo, glicerinsko, boraksovo in katranovo milo ter milo za britje, 5 kosov v poljubni izberi 52 Din, če se denar naprej pošlje, sicer 62 Din s povzetjem pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. Pogoj za zdravje rodbine je čisto perilo! Kakor mleko bo belo, če ga boste dosledno prali s pravim terpentinovi mmilom Gazela. * M liPjilCfiltSl P0H!€I1-IflVU 2Q01CfilICtl. »Robinzon« — ta beseda je za nas vse, ki smo bili enkrat mladi, nekaj naravnost čarovniškega. Pred našimi duševnimi očmi ustajajo nepozabne ure, ko smo čitali knjigo o Robinzonu s tako vnemo ter napetostjo, da smo pozabili na jed ter spanje. Letošnje leto bo celemu svetu najljubša knjiga dosegla starost 200 let. rs AZELA TERPENTI-NOVO MILO PERE NAJUSPEŠNEJŠE. - Dobite ga v vsaki boljši trgovini! 738 Tako stara je ta vedno mladostna knjiga. 200 let ima junak, ki je postal voditelj za tisočere bodisi v domišljiji ali v resnici, je že vse ono, mož, ki je odgovoren za toliko robinzojad, katerih ne manjka niti danes. Pred 200 leti je spisal mož knjigo, katero moramo prištevati k svetovni književnosti, akora-vno je mladostno delo pisateljevo. Kedo je napisal »Robinzona«? Danijel Defoe. Znanega je le malo o njem, ne vemo niti njegovega rojstnega dne. Bil je sin protestantovskega očeta, ki je bil znan politik. Pri nekem uporu vojvode iz Monmoutha si je pridobil mladi Danijel velike zasluge za združitev Šotlandske z Angleško pod kraljico Ano. Danijel Defoe je bil politik, pisatelj in trgovec. On je ustanovitelj enega pr-.vih angleških časopisov »Reviend«, ki je izhajal od leta 1704 do 1713. Glavno opravilo vsestransko naob-raženega moža pa je le bilo pisateljevanje. V celem je zapustil Defoe 250 spisov. Slaven je postal že s 16. letom, ko je napisal »Robinzona«. »Robinzona« ni prekosil do danes niti eden pisatelj. To delo je izšlo v neštetih izdajah, v vseh jezikih na svetu, v skrajšani, celotni in tudi v preurejeni obliki. Vinogiadno kolje cepano, žagano in okro« gio, kakor vsako debelosti rezan les prodaja tvrdka Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25, Dobijo se tudi lepi krajnikl, borovi in meces* novi Stnki. Obiskovalcem I. banovinske vinske razstave, združene z vinskim sejmom, ki bo od 10. do 12. maja v Mariboru^ je dovoljena polovična vožnja. V spodbudo .rejcem domače živine. Mnogo se je hotelo zadnja leta preizkušati pri nas z vpeljavo in rejo raznih tujih govejih pasem. Vso dobrobit se je pričakovalo od njih. Izkušnja pa j a navsezadnje pokazala, da so imeli v bistvu naši stari očaki vendarle prav, ko so dejali: »Pasma gre skozi gobec.« Ne samo krmljenje, ampak tudi smo-trena odbira in vzreja zmorejo tudi našo domačo živino dovesti do dobič-kanosnosti, kakor vsako tuje pleme. O tem sva se prepričala minuli teden, ko sva tostvarno potovala v Avstriji. Ugotovila sva n. pr., da se nahaja v Šent Andražu v Labudski dolini krava, v zadnjem času pri nas toliko omalovaževane marijadvorske, bele štajerske pasme, ki je dala lansko leto 6004 kg mleka. Deželni živinorejski inšpektor dr. Scheuch pa je nama zagotovil, da se nahaja v avstrijskem marijadvors-kem okolišu bela krava, ki je dala na leto toliko tolšče in masla, kakor nobena krava montafonske ali celo ho-landske pasme v Avstriji. In kmetovalci v severn. delu Labudske doline, ki so prešli pred kakimi 20 leti od reje marijadvorske živino k reji druge pasme, danes prosijo za nasvet, kako bi se dalo priti najhitrejšim potom zopet k reji stare, domače bele marijadvorske živine, ki ni enakovredna z drugimi plemeni samo glede mlečnosti, ampak glede kakovosti mesa prekaša vsa druga plemena in 'o ceni danes prav osobito dunajski trg. Te ugotovitve, do katerih sva prišla povsod na licu Januš Goleč: 19 Predvsem treba pribiti s prižnice, da je so-kriv zločina tudi oni, ki prikriva ter daje tolovaju potuho. Ti resni opomini so vzdramili dušne pastirje od Št. Jurja do Brežic. Nedeljo za nedeljo so začeli resno svariti vernike, kam bo do-vedlo časno ter večno prijateljsko kimanje s tatovi in s krvjo oštrafotanimi Kajni. Za javne ter neustrašene nastope je zvedel po svojih pristaših kaj kmalu Guzaj. Do tedaj se ni zmenil ne za cerkev in ne za njene služabnike. Tudi ni bilo slišati, da bi bili guzajci vlomili v kako svetišče, ali oropali katero župnišče. In baš prepad med njegovo brezbrižnostjo ter popustljivostjo in ostrim nastopom duhovščine je močno razsrdil glede moči in vpliva precej domišljavega roparskega glavarja. Pri nebu ter zemlji in peklu je strastno pri- segal s svojih vrhov, da se bo osebno maščeval nad maziljenci. Večkrat se je bahal, da bo tem črnim ptičkom nekoliko postrigel predolge peruti, da bodo tičali v kletki skrbno zaklenjenega ter zastraženega župnišča in ne bodo frfotali okrog ter kljuvali po njegovih načrtih in ljudeh. Po svojih zaupnikih se je pustil poučiti o premoženjskih razmerah tega in onega župnika, o kaplanih je vedel, da so bili v vseh časih presneto lahkega ter redkega denarnega perja. Boga po cerkvah, je večkrat naglašal, bo pustil v miru, ta mu ni storil nič; le par bogatejših fajmoštrov bo oplašil, da se ne bodo zaletavali v njega ter njegove, ki so za pravico in vsaj delno izenačenje premoženja ter posesti. Starejša duhovščina je bila pred 50 leti šted-ljiva in so zbrali nekateri varčni župniki precej denarnih prihrankov. Saj ravno iz teh časov izvira toliko duhovniških dijaških štipendij, ustanov za dijaška semenišča, kuhinje in druge dobrodelne zapuščine kot podpora za šolanje slovenskih izobražencev. Gospodje po župniščih so Lepo posestvo 13 oralov prodam z inventarjem. Pojasnilo: gostilna Ornšek, pošta Drami je. 77e Zrcda se krasno posestvo, 1 uro od Maribora, meri približno 15 oralov, hiša z opeko krita v dobrem stanu. Lep sadonosnik, lepi gozdi, travniki in njive v ravnini. Pojasnila daje g. Anton Šuman, poštar pri Sv. Marjeti ob Pesnici. 781 Prodam tri lepa posestva od 10 do 20 o-ralov: Feliks Drozg v Zimici, p. Sv. Barbara pri Mariboruč 80i Mala posestvo se proda. Več pove HariS Peter, gostilničar, Radi čka graba, p. Zgori Sv. Kungota. Učenca sprejmem takoj: Ivan Kvas, klobučar, Maribor, Aleksandrova 32. 767 mesta, sporočamo tudi našim živinorejcem v spodbudo in uvaževanje. Licencovanje bikov v dravograjskem okraju. V dneh 13. do 16. aprila t. 1. se je vršilo v dravograjskem okraju licencovanje bikov. Na licencovanje je bilo skupno prignanih 134 bikov. Od teh je komisija ocenila 102 bika. Ostalo je torej vsega 32 n9licencova.nih bikov, ki radi mladosti In nesposobnosti za plemensko uporabo niso prišli v poštev za licencovanje .Licencovanje je poteklo v najlepšem redu. Licencovanje se je vršilo na več krajih. Ob priliki vsakega licencovanja v po-«ameznih krajih je kmetijski referent Zdol-lek imel kratko predavanje o važnosti stroge odbire (selekcije) bikov plemenjakov. Gospod •reški veterinar Kolenc pa je pozival biko-rejce, da posvetijo več pažnje na snago in na dobre zračne hleve. Ob priliki licencovanja Je bilo opaziti, da ležijo nekaterim rejcem bikov najbolj pri srcu nagrade, katere imajo prejeti za licencirane bike. Dokler bo naš bi-korejec imel samo ta cilj, bo naša živinoreja pešala. Brežice. Cepljenje svinj proti rudečici. Sre-«ki kmetijski odbor brežiški je določil pavšalno svoto za cepljenje svinj v tem srezu proti rudečici tako, da bo plačal lastnik takih svinj samo 5 Din od komada. V sodnem okraju Brežice bode izvršil cepljenje gospod iivinozdravnik iz Brežic, v sodnem okraju Sevnica pa oni iz Sevnice. Cepitev se začenja takoj početkom mesca maja. Znižana cena velja seveda samo za skupne cepitve svinj onih posestnikov, ki jih v ta namen prijavijo takoj bodisi pri občini ali direktno pri gospodih živinozdravnikih. Za poznejše p os a mezne cepiitve to seveda ne velja. Ker je cepljenje proti rudečici edino zanesljivo sredstvo za preprečenje te živalske morilke in ker ni mogoče zgorajšnjega razglasiti po vseh vaseh, se vabi vsak bralec te vesti, da objasni zgornje svojim sosedom in jih napoti k takojšnjemu javljeniu svinj v svrho cepitve. Radi lovskega zakona in škode, povzročene po škodljivcih, zlasti po zajcu, smo dobili dopise od raznih strani. Dopisi so iste ali slič-ne vsebine ter razpravljajo o tem zelo perečem vprašanju. Vseh dopisov ne moremo ob JaTiti, ker nimamo dovolj prostora. Smo sli čne dopise že objavili v mnogih poprejšnjih številkah. V današnji številki objavljamo pojasnilo, kako je treba postopati po starem lovskem zakonu pri škodah, storjenih po škodljivcih. Ob enem prinašamo dopis iz -netskih vrst, ki tolmači želje In zahteve kmetskega ljudstva z ozirom na novi lovski zakon, ki se pričakuje. — Sv. Bolienk v Slov. gor.: Dopis preoster; če tudi bi ga hoteli objaviti, bi ne zagledal belega dne. * ¥pra$ania m odgovori. A. V. v Č. Hotel sem hišo predelati, kuhinjo povečati. Zupan pa ne odobri mojega načrta. Kaj naj storim? Odgovor: Glede Vaše stavbe, oziroma povečanja kuhinje, je merodajen stavbeni red, po katerem ^e je treba ravnati. Ako mislite, da se Vam godi krivica, se pritožite na sresko načelst-vo. Po našem mnenju pa ima župan prav po Vaših lastnih navedbah. L. Ig. v St. Kje se dobi »Vim«? Odgovor: V vsaki večji prodajalni. »Zarja« v Št. L. Zakaj ni bilo v velikonočni številki priloge slik? Odgovor: Ker so bile na cvetno nedeljo in se prila gajo samo enkrat na mesec, pri tretji ali pa pri zadnji številki. J F. v M. Moja hčerka je kot delavka zbolela, bila je zavarovana. Ali dobi podporo od bolniške blagajne? Odgovor: Seveda dn^i! Dokler je bolna, mora dobivati. Pokličite pristojnega zdravnika! Če se ne ustreže, pritožite se v priporočenem pismu na komisarja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. h. I. v K. Želim v službo na želez !r,i. V ¡ j naj na pravim? Odgovor: Mi ne posredujemo za službe. Zglasite se pri domačem postajenačelniku. H. Fr. v A. Zupan me sili na kuluk. Nimam nobeno lastnine in ne plačujem nobenega davka. Ali moram iti? Odgovori Ne, po zakonu »o a kulukom obdačeni ^ davkoplačevalci. P. L. v Ž. Sem pri dveh zavarovalnicah zavarovan. ALI mi res potem nobena ne Izplača, če pogori? Odgovor: Zavarovalnici izplačata obe, če obojna svo-ta ne preseže vrednosti, sicer v razmerju po cenitvi škode. P. L. v Ž. Ali lahko oče vse zapusti enemu ottroku, drugim pa nič? Odgovor: V testamentu oče ne »me samo enemu vse zapustiti, drugim pa !č. Kaj pa napravi, ko je še živ, za to pa ne daje odgovora. J. S. v M. d. Kupil sem srečke od Zumbuloviča. Pa jih nisem dobil. Dobim denar nazaj? Odgovor: Firma Zumbulovič v Beogradu je šla v konkurz. Ne dobite ne srečk in ne denarja Kupujte srečke, če jih že res morate imeti, pri domačih zavodih. Raznim vprašalcem: Brez podpisa — gre takoj v koš, se niiti ne čita. Odgovarjamo samo naročnikom. A. P. v J. Želim službo arhivarja in napraviti izpit, posestvo pa pustiti- ali morem to storiti? Ni nobenih strokovnih šol za arhivarja, in zato tudi ne izpitov. — Glede posestva pa je takole: je bilo od začetka stvar dogovora. Če vam kaj da, je dobro, kakor se bosta dogovorila. Zdaj pa ostanete vi vezani po pogodbi. M. V. v V. N. Hišo bi rad zidal, kdo da dovoljenje? Občina ali glavarstvo. Odgovor: Prijavile najpreje občini, ako so tu ovire, glavarstvu. M. T. v Sv. A. Potrjen sem bil leta 1930 in napravil prošnjo za skrajšan rok, do katerega imam pra- Prodam posestvo na šolnini legi v Drstelji, p. Sv. Urban pri Ptuju, Franc Arnuš, mi-ear. 771 Sprejme se poštena služkinja ta eno osebo i dežele na deželo. V »tarnati 30 do 40 let. Ponudbe: Maribor, trafika na Grajskem trgu št. 7. 774 Amerikanci, pozor! — Proda se v prometnem kraju Slovenije 40 oralov veliko arondirano kmečko posestvo: I »p i gozd, travniki, njive, vinograd, 2 orala sa-donosnika z že rodnim drevjem. Hiša zidana, i opeko krita, tik okr. eeate, sposobna »a tr- Sovlno, gostilno ali za rug veleobrat. Obs6ž na gospod, poslopja z mlinom v najboljšem •tanju. Vpraša se pri g. Furman, gostilna na Ptujski gori, in v upra vi lista. 772 znali obrniti denar v najboljše namene, a so bili nekateri le razkričani kot bolj skopi, ki sedijo na denarnih žakljih. Duhovniki so nadalje pravilno uganili v naprej, da bodo njihovi javni opomini zadeli na maščevalnost tolovajskih band. Zavarovali so župnišča z novimi, močnimi ključavnicami. Od znotraj preko vrat so pustili potegniti proti vlomu železne ali debele lesene droge. Za vse te varnostne odredbe in naprave je zvedel Guzaj ter se jim smejal. Norčeval 9e je med svojimi na glas, češ, farji mislijo, da bom iztikal po njihovih gnezdih v temni noči kakor dihur, kuna ali ris. V noči je ptiča lahko osku-biti, ker ne vidi po solnčnem zatonu. Jaz bom igral v teh slučajih vlogo podnevnega lovca in bom pretehtal to gospodo glede debelosti kar pri belem dnevu. Guzaj na obiskih po župniščih. Kar je oznanjal roparski glavar z grožnjami, je tudi storil. Nekesra dno ^e je mudil po oprav- kih v planinskem trgu. Že v trdem mraku je pridrvel v župnišče k Sv. Vidu pri Planini. Ko je stopil v veliko družinsko sobo, je zagledal sivolasega in že davno pokojnega župnika Ri-barja, ki je klečal v sredi med družino ter molil naprej sv. rožni venec. Iskrena molitev, katere ni pričakoval, očital je duhovščini hinav-ščino, ga je dimila, da je obstal in ni upal naprej. Starejša dekla se je ozrla ob prihodu, streslo jo je strahotno in vzdihnila je na pol glasno: »Mati Križanega, Guzaj je tu!« Vsi molilci so pridržali sapo, le župnik je molil naprej, kakor bi se ne bilo zgodilo prav nič. Šele po končani molitvi je vstal in vprašal neznanca, kaj hoče ter želi v tako pozni uri. Glas častitljivega duhovnika, ki ni razodeval niti najmanjše bojazni ali razburjenja, je roparja tako vkrotil v drznosti, da je prosil ponižno, naj mu da krstni izpisek za tega in tega. Še oprostil se je, da je motil večerno molitev, vendar poprej ni utegnil. Župnik ga je celo povabil z vso neustrašenostjo v uradno sobo, mu ponudil stol in mu dal. za kar vico. Prošnja J« letos zavrnjena. Kaj naj napravim? Odgovor: Poglejte na občini, kdaj ste Jo vložili ln kdaj Jo je občina naprej poslala ln kam ter pod katero številko svojega zapisnika. Potem pojdite tja, kamor Je bila prošnja poslana in Dgotovite, kdaj Je tja prišla ln kje Je obležala. Nato napišite vse to na svoj vojni okrug ▼ Celju (kolek 5 Din) in prosite, da se vam krivica popravi. A. C. v Ž. Zgodila se mi Je nesreča, kot hlapec sem prišel pod voz in mi je nogo večkrat »lomilo, favarovan nisem bil. Kako naj si pomagam? Odgovor: Trgovec, ki prevaža les, mora imeti ljudi eavarovane, sicer sam odgovarja za škodo. Ako se je bolezen poslabšala, pojdite k uradnemu zdravniku na srezko načelstvo, ki vam bo dal potrebna navodila, da dobite pomoč. M. S. v S. Za mejo sva 8 sosedom v sporu, ker je drugačna kot kaže občinska mapa. Sosed trdi, da jo že 30 led tako drži, ali on sam še ni 30 let posestnik. Kaj naj storim? Odgovor: Ni treba, da bi on sam bil 30 let posestnik, eadostuje, ako je njegov prednik tudi užival tako mejo. — Najbolje: aporazumita se in si postavita sama mejnike. Nekoč bosta še oba Imela preveč zemlje! ZA1 GOSPODIKIE (Dalje.) Kuhanje ln kuharica. Po temeljiti vestni predpripravi pristavimo očiščena, prebrana, oprana in namočena hranila k ognju, da jih kuhamo ali pečemo, kakor to pač zahtevajo posamezna jedila. Pristavimo jih v primerno velikih posodah. Ni prav, če je posoda nakopičena n. pr. s krompirjem, stročjim fižolom ali sličnim, češ, saj se povre. Cecilijlno društvo v Mariboru (stolni pevski zbor) priredi v nedeljo dne 10. maja 1831 ob priliki svojega izleta v baziliki v Raj-henburgu koncert cerkvenih pesmi. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: sedeži 10 Din, stoj. 8 Din. Vstopnice naročite pri župnijskem uradu v Rajhenburgu. Pred in po koncertu ugodn-e železniške zveze. Jed se v natrpanem loncu kaj rada pri smodi in prekipi, vsled česar postane jed neokusna in manjvredna, kuhinja pa je polna nepotrebne sopare. Tudi se kvarijo s prekipevanjem lite želr z-ne plošče štedilnika in posoda sama. Kuhajmo torej v dovolj velikih loncih tako, da sega vsebina največ dva prsta pod rob. Poslužujmo se vedno pokrovk. Prvič prepreči pokrovka izhlapevanje tekočine in nam prihrani vedno zalivanje. Zadržuje pa tudi aromatične (dišeče) snovi, ki bi sicer ubežale s soparo. — Znano je dejstvo, da je mesna juha vse bolj krepka in okusna, če se kuha v pokritem loncu prav poč isi, medtem ko postane juha brezokusna ter prazna, če valovi v odprti posodi in jo je treba zalivati. Drugič je pa pokrovka potrebna radi snage, ker brani, da ne zaidejo v jed nepotrebni pridatki, kakor n. pr. muhe, smeti, lasje i. dr. Jestvine pristavimo ali s hladno vodo, ali jih pa denemo v vročo vodo, kakor to pač zahteva jed. Če kuhamo meso in nam je v prvi vrsti za dobro juho, tedaj pristavimo meso s hladno vodo. Nasprotno o^ane meso sočno, a juha pa prazna, če damo meso kuhat v vročo, nekoliko slano vodo. Krompir, fižol, korenje, sladka ter kisla repa, kislo zelje i. dr. pristavimo s hladno vodo. Presno zelje navadno nainrej popa-rimo s kropom, da izgubi oster vonj, nato ga ožmemo in damo v lonec z vre lo vodo, ali v kožico na vročo mast. Ohrovt in špinačo damo v vročo vodo in pustimo, da prevre. Nato ocedi« mo čez sito in splaknemo zelenjavo si hladno vodo, nakar nadaljujemo s pripravo. Testenine, rezance, makarone, cmo* ke, žličnike ln štrukeljce zakuhamo a vrelo vodo ali z juho. Pri peki kruha pazimo na sledeče: peč mora biti o pravem času vroča, da testo ne prekipi. Kadar nečemo testo v modelnu, namažemo model z mastjo, da se necivo ne prime na po- )do. Testo za praženec vliiemo vselej na vročo mast. Za krape mora biti mast dovolj vroča, ker se si- ;r ne dvigne testo in vzraste toliko, da krapi plavajo. Meso pečemo na odprtem ognju na ražnju ali pa v pekvi v pečici. V tem slučaju pridenemo borovemu mesu — kakor: govedini, teletini in kuretini — nekoliko masti, prilivamo pa toliko vode, da se mast ne žge. Svinjetina in bravina navadno ne potrebujeta prida-tka masti, potrebna je pa voda. Da o-stane meso sočno in se ne izsuši, ga pridno polivamo z lastno omako iz pekve. Nežno meso mladih piščančkov, zajčkov in kozlička se pri pečenju preveč izsuši. Da je izdatnejše, soljeno meso povaljamo v moki, nato v raztepenem jajcu in konečno v suhih krušnih drob tinah, nakar ga cvremo v kožici v vroči masti primeren čas, da se meso pre-peče skoz in skoz. Tudi teletina in mlada svinjetina je primerna za tako pripravo. Vse vrste svežega mesa lahko pečemo (dušimo) na ognju v pokriti kožici. Prilijemo zraven masti dovolj vode, da se meso duši v pari in tako o-mehča. Na tanke krpe razrezano in stolčeno meso vseh vrst spečemo na masti kar na hitro kot zrezke. je prosil. Izpis je bil takoj gotov, pozni prišlec se Je zahvalil in gospod mu je odprl glavna hišna vrata z običajnim: »Lahko noč ln Bog s Teboj, če si res Guzaj!« Kolikokrat je razlagal pozneje, da ga še ni kmalu kdo tako panal s svojim glasom nego ravno ta duhoven, ki je bil na glasu, da je svetnik ln dobričina, ki bi razdal več, nego sploh Ima. Na dušo se je zaklinjal, da temu gospodu ni hotel skriviti niti lasu, moral je imeti oni listič in niti na misel mu ni prišlo, da M bil pri-vijal župnika za denar ter imetje, katerega itak ni imel. O Ribarju je razlagal večkrat: »Orjak sivolasi, ozrl se ni, niti glasu ni spremenil, celo z vso mirnostjo sva šla sama v uradno sobo, da-si je znal dobro, kedo in kaj da sem. Za njegov mirni in junaški nastop ga zavidam.« Pri Sv. Miklavžu na Polju je bil za Guzaje-vega paševanja dolga leta župnik Kozovinc, ki Je bil razkričan, da skriva cele vreče suhega zlata ter srebra. Pri njem se je oglasil lovsko napravljeni Guzaj pri belem dnevu. Ustrahoval ga je z revolverjem, da si je pustil zvezati roke na hrbtu in zamašiti usta, da ne bi kričal na pomoč. Guzaj ga je tiral z naperjenim samokresom po celem župnišču ter pretaknil vse skrivne kote — nikjer nič. V razkačeni jezi je odmašil staremu gospodu usta in ga nahrulil: »Ako mi ne izdaš, kje so žaklji zlata in srebra, te bom zadavil počasi in ne ustrelil, ker si skopuh in ljudski oderuh!« Gospod župnik mu ni odgovoril, ampak mu je pokinil, naj odpre ta in ta predal stare črvive pisalne mize. Ko je tolovaj ubogal, je privlekel mesto denarja zveženj skrbno pre-vezanega papirja, katerega je razmotal in preletel z očmi par pol. Na več nego desetih polah je stalo zabeleženo, koliko sporoča blagi gospod župnik za šolanje revnih dijakov. Vso njegovo razbobnano zlato ter srebro Je bilo naloženo v dijaške podpore, katere so už'vali revni Študenti do prevrata. Po prepričanju na lastne oči je obstal tolovaj osramočen. Vtaknil Je revolver v žep, dobrotniku dijaštva je razvezal roke ln se odpravil kakor nsira z postile brez plena. Rarti Naročite za fante, ki se odpravljajo k vojakom, knjižico: Plof (overiš. Molitvenik za mlade, niče In še zlasti za vo-jake. Cena i rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din Po pošti i Din več. Starši, botri in zlasti ve botrice! Vaš fant bn '-> dinarje, ki si ji' težav:) prihra- n vojakih nujno pnii .oval ¡n si ne za-more kupiti molitve-nika. Kupite mu ga vi ter ga mu podari'« kot pobožen spominek, ki naj ga obvaruje v tujini vsepra hudega: —i Tako »e vam priporoča: TIskarna sv. Cirila, Maribor. Prebujena svinjetina se največkrat kuha, ker se porabi tudi suha juha, ki je z ječmenčkom, kašo, rižem ali močnikom (farfelci) prav okusna in tečna jed. Gnjat ostane mnogo bolj sočna, če jo pečemo v krušnem testu. Napol pre kajena svinjetina nam da prav izvrstno pečenko. Vsaka jed, katero postavi gospodinja na mizo, mora biti že na zunaj tako pripravljena, da se je razveseli naše o-ko. Prijeten duh nam vzbuja tek ter pravimo, da se nam kar sline cedijo. Tako hrano izrabi tel vse drugače nego ono, katero zavžijemo po sili brez pravega teka. Hrana ne sme biti samo za oko in za usta, marveč ona mora predvsem koristiti telesu, ki črpa iz nje rast in moč. Dalje sledi. Cene li §qm§lf a poročila. Mariborski trg v soboto dne 2. maja 1931. Na trg so pripeljali apeharji na 17 vozeh 42 komadov zaklanih svinj, kmetje 16 voz sena, 1 otave, 8 slame, 2 skopa, 26 kozličev in 11 jagnjet. Svinjsko mes^ je bilo po 10 do 24 D, špeh 14 do 18,- krompir 1 do 1.50, čebula 3.50 do 5, česen 18. Pšenica 2, ječmen 1.50, o.es 1.25 do 1.50, koruza 1.50, ajda 1.50, proso 1.75 do 2, grah 4. Kokoš 30 do 45, piščanci 40 do 90, race 30 do 40, gos 60 do 70, puran 60 do 90. Seno 150 do 160, otava 160, slama 60 do 65, škop (komad) 2. Kozliček 60 do 100, jagnje 80 do 200. Hren 16, kislo zelje 4.50, gobe 1 I). Jabolka 12 do 14. suhe slive 9 do 12. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 38 do 40, med 12 do 20. Mariborski živinski sejem dne 28. 4. 1931. Prignanih je bilo 15 konjev, 14 bikov, 159 volov, 339 krav in 15 telet. Skupaj 542 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive iteže 5.50 do 6.50 Din, poldebeli voli 4.25 do 5 Din, plemenski voli 5.50 do 6 Din, biki za klanje 5 do 6 Din, klavne krave debele 3.50 do 6 Din, plemenske krave 4.50 do 5 Din, krave za kloba-sarje 2 do 2.50 Din, mlada živina 5.50 do 6.50 Din, teleta 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 260 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 7 komadov, v Italijo 7 komadov. Mesno cena v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 18 do 20 Din, volovsko meso II. vrste 14 do 16 Din, meso od bikov, krav in telic 9 do 12 Din, telečje meso I. vrate 22 do 35 Din, II. vrste 12 do 20 Din, svinjsko meso sveže 14 do 25 Din. WzgSedi plsffiielpüe pío- Wallace. Najbolj čitani pisatelj je v današnjih časih Wallace, ki je svetovno znan po svojih detektivskih povestih. Wallace izda na leto povprečno 30 romanov po 250 strani vsak. To neizmerno delo zmo re pisatelj na ta način, da dela istočasno na več povestih, ker razpolaga z izrednim spominom. Poleg tega še napiše vsako leto nekaj gledaliških iger, precej manjših povesti in člankov za časopise. Ako pa obrnemo v slovstveni zgodovini nekaj listov nazaj, bomo se prepričali, da je delovni Wallace pravzaprav revež, kar se tiče rekorda proizvoda v primeri z nekaterimi pisatelji iz starejše dobe. Dumas. Na Francoskem izsledimo v prejšnjem stoletju Dumasa starejšega, ki je ustvaritelj z industrijskimi sredstvi ustvarjenega romana. Seznam njegovih književnih del vsebuje 400 raznih naslovov in povrh je še ta seznam zelo pomanjkljiv ter nepopoln. Moramo še pomisliti, da je pisal Dumas komaj 10 let povesti, le tako dolgo, dokler so ga oboževali čitatelji. Za pisateljevanjem se je lotil z isto marljivostjo ter vztrajnostjo ustanovitve tvornice za porcelan. Dokler je pisateljeva!, je n. pr. napisal leta 1845 preko 60 povesti. Treba še pomisliti, da so bili romani v Du-masovih časih veliko obsežnejši nego današnji. Največ Dumasovih povesti smo mi prejeli v znatno skrajšani obliki. Prvotno so obsegali Dumasovi: »Trije mušketirji« 64 zvezkov in nje- gov znameniti »Grof Monte Kristo« pa 90 zvezkov. Ko jo postal Dumas kandidat za zbornico, je zaupal svojim vo-lilcem, da je zaposloval z izdajo svojih' spisov tri tiskarne, 60 stavcev in 800 gledališčnih igralcev. Duma» je priznal, da Je mogoča tako čudovita pisatelj sika rodovitnost 1« z natančno razdelitvijo dela. Na enem Dumasovih romanov je delalo in s« trudilo 5 oseb. Dumas je napravil last« noročno le načrt, idejo in naslov, ostalo je prepustil drugim. Eden od njegovih pomagačev je opisoval značaje, —< drugi takratne časovne razmere, tretji je slikal pokrajine, četrti ljubezenska prizore in peti je moral vse to preplesti z napetimi ter čitateljevo pazljivost vzbujajočimi opisi ter presenečenji. —< Zopet šesti nastavljenec je brskal po vseh mogočih knjižnicah, po katerih je stikal za vsem mogočim gradivom. Dumas je osnoval prvo na svetu večjo tvornico za povesti. Milijone, katere mu je nesla ta fabrika je znal Dumas razmetati, kakor malokdo in slednjič je umrl v uboštvu. Scott. Eden najbolj plodovitih pisateljev je bil Škot — Sir Valter Scott (1771 do 1832). O njem pripovedujejo, da je pisal na dan le po 4 ure in sicer od ene ure čez polnoč naprej. V teh 4 urah je zaupal papirju 40 tiskanih strani. Založnik Scottovih del je prejemal od pisatelja vsako leto 12 zvezkov. Na ta način vsebuje seznam njegovih del 200 naslovov. Eden roman v Scottovi dobi je obsegal najmanj 1000 strani. Za njegova dela je hotel založnik izkupiti denar — knjige so bile tedaj mnogo dražje nego danes. Ako je kupil kedo knjigo za drag denar, je tudi zahteval, da je bila obširna po vsebini. Slovstveni zgodovinarji so dolgo časa dolžili Scotta, da je ustvarjal romane industrijsikm potom kakor Francoz Dumas. Tega osumljenja so ga oprali njegovi poznejši življenjepisci in je V. Scott pravi čudež pisateljske lastnoročne piodovitosti. Sveta mati Ana. Molitvenik za žene in matere. Cene: 32, 33, 34, 35, 52 Din. Razlika cene je v vezavah knjige. Cenejše so za vsakdanjo obrabo, dražje pa za darove mladim ženam, in še zlasti nevestam, za katere je najdragocenejše ravno še komaj dobro dovolj I Za naročbe se priporoča: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR krivice, s katero je oplazil tega gospoda, je bil večkrat hud na ogleduhe, ki so videli kupe zlata ter srebra; a je imel župnik naloženo celo premoženje za reveža v hranilnici, ki je izplačevala le obresti hvaležnosti in nič drugega! Na Bizeljskem je bilo tedaj jasno kot beli dan, da mora imeti fajmošter težko gotovino kar pri rokah. Saj je kupoval vinograde, tržil z vinom, sploh se je sukal s prav srečno roko v trgovini, sam zase pa živel v največji skromnosti. Torej na Bizeljsko se je odpravil Guzaj, da bi olajšal zapuščine župnika, ki je bil po govoricah več trgovec nego pastir zaupanih mu ovčic. Že pri prestopu farovškega praga ni imel sreče, zvedel je, da župnika res ni doma. Odpeljal se je na koleslju kar sam po opravkih. Zvečer bo sigurno v Sušici pod cerkvijo pri Pečniku, kjer bodo kvartali, so mu razložili v župnišču. Poizvedoval je še okrog po najbližji soseščini in ugotovil, da govorice o izdatnem premoženju tega gospoda ne bodo prazne pene. Sosedje so priznali skrbno oblečenemu gozdarju, da njihov gospod ne hodi v denarni zavod, ampak izplača vsak nakup takoj. Tukaj bo šlo, je mislil Guzaj in čakal potrpežljivo v krčmi pri Pečniku, kjer se je zglašal g. župnik redno na karte. Dobro je večerjal, pil in še povedal marsikatero zabavno zbrani tovarišiji, ki je čakala na fajmoštra. Slednjič je vendarle zaropotal na dvorišču voz in v sobo se je prikazala dolga, suha postava z bičem v roki, katero so pozdravili čakajoči z: »Dober večer, g. župnik, nocoj vas dolgo ni bilo.« Nagovorjeni je odložil kmečko težki bič v kot, postavil stol k mizi in sedel s pripombo: »Nič nisem prave volje. Najrajši bi šel kar spat.« Prijatelji so bili radovedni, kaj bi naj bilo danes šinilo v gospoda, ki je bil sicer pripravljen oh vsaki uri za kartanje. Silili so vanj s povpraševanjem po vzroku nerazpoloženja tako dolgo, dokler ni priznal med vzdihom: »Oh, danes se mi je obesil lisjak!« (Dalie sledi.) Črešujevec pri Slov. Bistrici. Prosv. društvo vljudno, prosi vsa bratska društva, da po-elane loterijske srečke razpečajo med svoje fclane. Ker so dobitki, kakor pohišltvo, kolo in druge reči, res dragoceni, upamo, da ne bode nobenega društva, katero bi nam ne odkupilo ,vsaj nekaj srečk ter nam s tem pomagalo k tako potrebnemu društvenemu domu. V imenu katoliške prosvete se Vam priporoča — loterijski odbor. Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Prosvetno društvo vabi vse prijatelje ljudske prosvete na društveno prireditev, katera se vrši na ta-kozvano »črešnjevsko nedeljo«, to je dne 10. maja, ob 15. uri v ljudski šoli, kjer se poka-lejo naši člani z igro »Tri sestre«. Za nameček še dodajo naša dekleta veseloigro »Čašica kave«. Med odmori petje moškega in mešanega pevskega zbora. Na svidenjel Piuj. V nedeljo dne 10. maja, ob 3. uri popoldne priredi Prosvetno društvo v Ptuju veliko tombolo na Florjanskem trgu. Glavni ilobitki so: dvokolo »Stadion« v vrednosti D 1800, pol kože govejih podplatov, španska stena, sodček piva, vreča moke in 500 drugih in lepih dobitkov. Kolo in neka&ere druge dobitke lahko sa ogledate v izložbi trgovine g. Bireca, Panonska ulica. Tablice stanejo samo B Din. Priskrbite si jih ob pravem časul — Odbor. Ljutomer. V spomin 701etnega Jubileja sv. plizabete se bo vršila v nedeljo dne 10. maja v Katoliškem domu predstava »Sv. Elizabeta«. Pridite v obilnem številu 1 Središče ob Dravi. V nedeljo dne 10. maja ob treh popoldne bo v Društvenem domu zanimivo predavanje o Devici Orleanski. Predavanje o tej junakinji, ki je bila preprosto ¡kmečko dekle, pa je na čelu francoske vojske pregnala Angleže Iz Francoske, nazadnje pa bila ujeta in kot čarovnica zažgana na grma-idi, leita 1456 proglašena za nedolžno in leta 1920 prišteta med svetnice, bodo ponazorova-ie ekiptične slike. Ne zamudite! Dobra knjiga je najboljši prijatelj. Malokdo K celjski okolici vo, da vzdržuje Katoliško prosvetno društvo v Celju na Cankarjevi ce-pti štev. 4 (v hiši, kjer se je preje nahajala ¡Ljudska posojilnica) veliko javno ljudsko knjižnico, iz katere izposoja vsaki pošteni o-Mhi pod najugodnejšimi pogoji izbrane knjige slovenske in nemške literature. Knjižnica j}e odprta vsak delavnik in »o jo doslej prav pridno posečali predvesm meščani in bližnja ,eeljska okolica. Knjižnica pa Je namenjena ¿udi širši celjski okolici. Da bi si ljudje, ki pridejo ob nedeljah, mogli izposojati knjige, bo odslej ljudska knjižnica odprtla tudi vsako Bedeljo dopoldne. Bolj kot kedaj je danes posebna lepa in dobra knjiga. Zato porabite to priliko in pridno posečajte Ljudsko knjižnico Katoliškega prosvetnega društva v Celju I fet&ršil Skrbite, da bo Vaša mladina čitala le knjige iz te knjižnice, kar le tedaj bodete lahko prepričani, da ne čita nič slabega! ■Kako si sam izračunam davek ln kaj bi t&oral vedeti vsak davkoplačevalec.« To knji-Bco je izdala Kmetska zveza v Mariboru. Cena 2 Din. Dobite Jo v Vaši domači krajevni Kmetski zvezi, ki bo to tudi pri cerkvi razglasila. Knjižico prodaja tudi tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksan-ilrova cesta 0, ter Slomškova zadruga Celje. St. Peter pri Mariboru. Ljudsko štetje smo zaključili. Občina ima 1622 prebivalcev, to je 184 več kot pri zadnjem ljudskem štetju. Hišnih številk je 310. Po narodnosti so vsi Slovenci. Prebivalcev nemške narodnosti ali ino zemcev v naši občini ni. Pač pa imajo ženske večino. Pa mislimo, da radi tega ne bode kakšne posebne nesreče. — Župnijsko pokopališče okrog cerkve Matere božje na Gori je v zelo slabem eitanu. Grobovi so zapuščeni in zanemarjeni, tako da je vse podobno bolj zapuščenemu pašniku kot pa kraju, kjer počivajo naši dragi rajni. Šentpeterčani, to sramoto morate odpraviti, grobove svojih rajnih z ljubeznijo in hvaležnostjo oskrbovati. Sicer pa bi bilo dobro, če bi se pokopališče prestavilo, kajti prostor okrog romarske cerkve ni primeren za pokopališče. Seveda, da se to v doglednem času ne da storiti. Vurberg. Dosedanji tajnik ruskega sanato-rija, g. Simjon Al. Klopotovskij, je odšel na novo službeno mesto v rusko bolnico v Pan-čevu. Našemu ljudstvu se je bil jako priljubil, zato mu želimo obilno srečo na daljni pot njegovega življenja. Novi tajnik je postal bivši gardni polkovnik g. Pavel Pavi. Panke-vič. Njegov šestletni sin Peter zna poleg ruščine točno francoski in izborno deklamuje dolge pesmi, kar se pri nas ne dogaja v ieh letih. Odličnemu gospodu želimo prijetno bivanje v naši sredini. Park za gradom je tudi dal letos g. vodja sanatorija olepšati in novih rož nasaditi, da bodo bolniki, ki prihajajo iz vseh krajev, imeli tukaj tem prijetnejše bivališče. — Zajci so nam v pretekli zimi naredili veliko škodo v sadonosnških in vinogradih. Oglodali so tuintam celo 151etna in še starejša drevesa, ki so že prinašala obilen sad. Škoda je tem večja, ker je pri nas sadje-reja na višku in je vsak primeren prostor zasajen s sadnim drevjem. Zato smo bojazljivim dolgopetcem prisegli smrlt. Izbrani stro kovnjaki komaj čakajo jeseni, ko jih bodo škropili z železno-svinčeno brozgo. Vuzenlca. Vojska je, kakor znano, vzela v žalost dobrih faranov zvone v vseh cerkvah in ni prizanesla niti malim zvončekom v podružnicah ln kapelah. Tudi pri nas v trgu so nas morali naši ljubki zvončeki zapusititi. Preteklo je od leta 1917 precej časa in žalostni smo bili, da ne slišimo milega glasa naših zvončkov ob dnevnem zvonenju. Srčna želja spodnjih tržanov je bila, da hi v našo kapelico Sv. Florijana, ki stoji sredi spodnjega trga in varuje naše hiše, zopet prišli novi zvonovi. Ta želja se je sedaj izpolnila. Po prizadevanju gg. Petra Ciglerja, Heidererja ter Wankmtlllerja se je od prijateljev naše ljube cerkvice nabralo toliko darov, da se morejo novi zvonovi nabaviti. Vliti so že in bodo v nedeljo dne 10. t m. tudi blagoslovljeni in izročeni v svojo službo. Spored slovesnosti pa bo: ob devetih bodo zvonovi slovesno od kolodvora Vuzenica prepeljani v spodnji trg, po pozdravu bo zvonove naš preč. g. dekan blagoslovil in je bomo positavili v njihov določeni kraj. Nato bo pridiga in peta sv. maša. Vse se vrši v kapelici sv. Florijana v spodnjem trgu. Naše prijaltelje vabimo, da se udeležijo naše slovesnosti in našega veselja Sv. Miklavž pri Slovenjgradcu. Požar je v noči od 18 na 19. aprila uničil gospodarsko poslopje Jožefa Beričnik, posestnika na Gra- ški gori. Kupil si je posestvo šele lansko leto s tem, kar ei Je prislužil z žulji svojih rok. Beričnik je bil prej zidarski pomočnik v Mozirju. Moža, ki ga je obiskala tako težka nesreča, priporočamo v podporo I Sv. Trojica v Slov. gor. Tukajšnje Gasilno društvo, eno izmed najstarejših podeželskih' gasilnih društev, ki je minulo poletje obha-i jalo 551etnico svojega obstoja ter pri tej pri-i liki doprineslo lep dokaz izurjenosti svojega' moštva, si je pred kratkim zgradilo poleg Gasilskega doma prepotrebni stolp za sušenje cevi. To je bilo mogoče le, ker so razne korporacije in prijatelji gasilstva darovali razni stavbeni materijal in tudi denarne prispevke. Kljub temu je stal stolp društvo še nad 8000 Din. Vsem darovalcem izreka društvo najprisrčnejšo zahvalo ter se priporoča njihovi naklonjenosti, ko bode pobiralo prispevke za novo motorno brizgalno, prepotreb-no gasilsko orodje, brez katerega pač v današnjih časih splošnega napredka nobeno gasilno društvo biti ne more. ako hoče v sili nuditi bližnjemu hitro in izdatno pomoč. Sv. Trojica v Slov. gor. Romarjem k Sveti Trojici v Slov. gor. naznanjamo, da letos poteče 300 let, odkar se je pričela pri Sv. Trojici vršiti služba božja. Ta 3001etni jubilej troedinemu Bogu, ki očividno prav posebno varuje in blagoslavlja Slovenske gorice in vso njihovo okolico, bi gotovo najlepše in naj dostojnejše proslavili, ako si skupno iz hvaležnosti Njemu v čast posvečeno cerkev sv. Trojice letos na zunaj popravili in prenovili. Romarske cerkve se navadno popravljajo 9 prostovoljnimi darovi. Cerkev sv. Trojice v Slov. gor. že 30 let ni bila na zunaj prenovljena. Uradna komisija na licu mesta dne 19. avgusta 1930 je ugotovila, da je romarska cerkev pri Sv. Trojici nujno potrebna temeljitega popravila. Ugotovila je tudi velike stroške za ta popravila, katere bi cerkev sama z njenimi farani vsled obče gospodarske krize prav težko zmogla. Zato se upraviteljst-vo župne in romarske cerkve pri Sv. Trojici obrača na vse prcč. gg. dušne pastirje s ponižno prošnjo, da bi svojim vernikom vselej, ko bi nameravali prirediti romanje k Sv. Tro jici, s prižnice toplo priporočili, da letos posebno po možnosti darujejo jubilejni dar za prenovitev jubilejne župne in romarske cerkve pri Sv. Trojici v Slov. gor. — Upravitelj p. Ernest Jenko. Sv. Jurij v Slov. gor. Dne 17. aprila se je prevrnil voz, natovorjen z gnojem, na kmeta Purgaj Jožefa ter mu zdrobil spodnji del noge. Prepeljali so ga v sanatorij v Mariboru, kjer so mu še isti dan nogo vzeli. Po preteku treh dni pa je, ker je bil sicer tudi na srcu bolan, umrl. Pokopan je na Pobrežju pri Mariboru v rodbinsko grobnico. Tem potom se zahvaljuje preostala vdova vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali vence ter šopke. Sv. Lenart v Slov. gor. V našo župnijo st.i došla dva človeka, ki sta hotela razpečevati protiverske, naravnost ničvredne knjige. Farani, zavedajte se, da je bolje, one dinarje, ki bi jih dali za take umazane knjige, vreči v blato, kakor pa jih dati za duševni srirup. Kdor rad mnogo čita, naj poseže po knjigah našega prosvetnega društva »Zarja«. Nadalje se tudi ponujajo zastopniki ali agenti raznih zavarovalnic. Posestniki, ne dajte se pregovoriti, ne zaupajte vsem agentom. Poiščite si domačega zastopnika prave naše zavarovalnice. Ta vam bo dal vsa potrebna pojasnila. Naše prosvetno društvo »Zarja« se giblje. Na belo nedeljo nam Je vprizorilo s sijajnim us- pehom pretresljivo dramo v 4 dejanjih »Zloba in zveatoba«. Posebno lepe so bile njihove stare grajske noše. Društvo namerava to igrp vprizoriti še tudi pri Sv. Trojici, Sv. Juriju in Sv. Ani v Slov. gor. in morda še tudi po drugod! Mala Nedelja. Končno smo zimsko spanje prespali, iz katerega nas je prebudila ljubka pomlad. Tudi v naše družine je prišlo spomladansko življenje. Tako je imela dne 20. aprila ugledna družina Koklova iz Moravec prav veseli dan. Njen sin Franc edinec je stopil pred poročni oltar. Za življensko družico ei je izbral vrlo mladenko Alojzijo Blagovič, hčerko g, župana občine Lahonci. Bog živi mlada poročenca, katera sta vneta prijatelja krščanskih organizacij! Polenšak. Že dolgo let mrliška knjiga na Polenšaku v prvem četrtletju ni beležila toliko smrtnih slučajev, kakor ravno letos. Zapuščajo nas naši dragi eden za drugim. Nekateri ostanejo ljudem dalje časa v spominu; drugi spet so že pozabljeni ob zadnjem zvoku lopate, ki za njim zasuje grob. Zapustila nas je komaj 171etna Micka Nedelko iz Ilu-šaka. Marijina družbenka pridna, kako rada bi se še veselila lepe mladosti ob strani svojih dragih staršev, a usoda je določila drugače: ločiti se je morala od nas. Drug smrtni zamahljaj je pokosil njenega bližnjega soseda 801etnega starca Janeza Bec iz Kamenša-ka. Težki in mukepolni vodeniki je podlegla Liza Štebih, bivša dobra gospodinja iz Po-lenec. Med angelce se je preselil 1 in polletni ol'rok Fr. Kandrič iz Polenec. Nad 80 let stari starček Franc Majcen iz Preroda je po dolgih smrtnih bojih podlegel ter smo ga zadnji pondeljek spremljali na njegovi zadnji poti na domači mirodvor. Le par dni za tem pogrebom se je bliskovito raznesla vest, da je v ptujski bolnišnici naglo preminula še komaj 25 let stara Julika Fras, služkinja pri Jožefu Petek v Lasigovcih. Bevica je postala žrtev materinskega poklica, smrt je napravila vsemu konec. Zagrnila se je gomila nad to mlado zapuščeno revico. V nedeljo po njej naši zvonovi zadnje pozdrave pošiljajo tja na pokopališče v Ptuju. Vsem, ki so nas zapustili, bodi Bog usmiljen sodniki Polenšak pri Ptuju. Zadnji čas se vedno pogosteje sliši, da misli merodajna oblast naše vse tri občine združiti s sosedno svetolovren ško župnijo v eno veliko občino. Je pa to nekaj nemogočega, da bi ljudje naše župnije morali hoditi dve uri hoda in morda še več, po mnogokrat nujnih ln važnih uradnih poslih k županskemu uradu Sv. Lovrenc v Slov. gor. Razlogi so ti-le: 1. Je naša župnija Polenšak dosti obsežna za eno veliko občino. 2. Je krajša pot od nas k Sv. Lovrencu preko grdih, blatnih bregov, sko.ro nemogoča 3. 0-krajna cesta sicer vodi z velikim ovinkom iz Polenšaka k Sv. Lovrencu, je pa radi vod«, ki ob vsakem dežju in spomladi, ko kopni sneg, dn nastopi na tem terenu do kolen, večkrat tudi višje, skoro popolnoma nerabna. Zato je upravičena želja ln zahteva vseh Polenšanov, da vse itri občine naše župnije, brez vsake priključitve k Sv. Lovrencu, ostanemo skupaj ter tvorimo združeno veliko občino Polenšak. Sv. Urban pri Ptuja. V nedeljo dne 19. aprila smo ob veliki udeležbi sorodnikov in žup-ljanov položili k večnemu počitku blvSo po-sestnico in zlatoporočenko Marijo Bezjak, rojeno Murko iz Drstelje, v starosti 79 let. Rajna Je bila skrbna krščanska gospodinja, bli-eu 54 let v mirnem zakonskem življenju, ter je zadnja leta s svojim še sedaj živim možem Bezjak Jakobom bivala pri njuni hčerki Antoniji v Placarskem vrhu. Pri odprtem grobu so zapeli pevci ginljivo žaloatdnko. Hvala Jim! Pokojna je bolehala kratko dobo. Zapušča žalujočega moža in več dorastltih otrok. Zapušča tudi dva gospoda brata učenjaka, in sicer: dr. Matija Murka, vseučiliščnega profesorja v naši braitski Pragi, ki j* meseca februarja t. 1. obhajal 701etnico rojstva, in Mihaela Murka, bivšega višjega državnega uradnika v pokoju v Sarajevu, in eno sestro v Mariboru. Blagopokojna naj počiva v miru božjem, žalujočim preostalim naše prisrčno sožaljel Središče ob Dravi. Pri ljudskem popisovanju so našteli v trgu Središče 1152 prebivalcev, v občini Obrež 882, v Šalovcih 336, v Go-denincih 225. Tako šteje župnija in morda bodoča velika občina Središče 2595 prebivalcev. Število je nekoliko naraslo v zadnjih 10 letih. — K vojakom je odšel dne 22. aprila tukajšnji organi sita g. Ferdo Filipič za 2 leti. Njegovo mesto je zavzel g. Panič, posestnik v Šalovcih. Pevski zbor Prosvetnega društva ki je do zdaj oskrboval cerkveno petje, bode vadila g. Marija Lončaričeva. Službo cerkovnika je prevzel g. Alojzij Alekšič iz Obreža. Birme, ki bo dne 9. junija, že mnogi veselijo in se na njo prav pridno in vestno pripravljajo. Ljutomer. Gremij trgovcev v LjuJiomeru bo v bodoče obveščal svoje članstvo o važnejših odredbah oblasti na ta način, da bo prepise dotičnih odredb pošiljal svojim odbornikom izven Ljutomera in članom v večjih krajih. Ti bodo o njih vsebini obvestili tovariše v kraju samem, drugi pa se naj o priliki oglašajo pri teh gospodih, ki jim bodo dali dopise gremija na vpogled. Gremij bo obveščal sledeče gospode: Franc Korošec starejši v G. Radgoni, Kari Jurjovi v Radencih, Andrej Domajnko pri Kapeli, Franc Kolleritsch v Apačah, Jožef Farkaš pri Sv. Juriju ob šč., Ignac Lovrenčič v Borecih, Alojz Sršen v Veržeju jn Franc Sršen v Mali Nedelji. Zavrč — Turški vrh. Za preteklo Velikonoč smo dobili lepo pisanko: cesto dobimo in konec bo trpičenja ljudi in živali po naših blait nih klancih. Z veseljem smo pozdravljali gospode inženerje iz Ljubljane, ki so začeli meriti novo cesto od Selinšeka do hrvaške meje. Tudi Hrvatje se zelo vesele naše ceste in istočasno merijo avtomobilno cesto, ki bode prišla od postaje Ivanec, šla mimo krasnega sanatorija na Klenovniku in prišla pod Sv. Mohorjem do naše slovenske meje. S cesto'bo prišlo delo, z delom zaslužek v naš kraj, ki je tako trdo prizadet vsled vinske krize. Tudi iz Oslušovec, ki je naša najbližnja železniška postaja, bodo gradili istočasno avtomobilno cesto do Drave. Upamo, da nam tudi Se brod prestavijo k pošti v Zavrč ali v Dubra-vo, kjer nam bodočnost gotovo še obeta most. Saj Je lesa in gramoza tukaj v obilici, samo moža nam je treba, ki bo vedel naše interese prav zastopati navzgor in navzdol, pa bo Slo. Naj bi se kmalu tudi oči odprle tistim, ki pravijo, da iteh cest in mostov treba ni! Pa Se kako krvavo potrebno Jih Je! To zna presoditi le tisti, ki ljudstvo pozna in ljubil Sv. Andraž pri Velenju. Ljudsko Štetje se Je pri nas izvršilo jako naglo, za kar gre zahvala dobremu zamlsleku občinskega odbora in odbornikom, ki so nudili popisovalcem primerne prostore in preskrbo. Izmed 873 duS Je le 6 žensk več kot moških. NajlepSo pro-porcijo so imeli Lovčani, kjer je bilo 63 moS-kih in ravno toliko žensk. Zal, da jim je Štorklja nekoliko zmešala račune. — Kuluk se bo kmalu začel izvajati. Kdor ima le nekoliko smisla Ea lap dovoz in srce za živino, ki ae mora mučiti po mlakah in klancih ter ee zaveda, da Je v primernem kuluku le osebna korist posameznika, bo pristopil z veseljem k delu dn opustil neumno preklinjanje ku-luka. Rečica ob SavinJL Našega Florijana ni ve8 med živimi Dne 17. aprila smo izročili materi zemlji, kar je njenega, truplo našega dragega in priljubljenega nam organista in cerkovnika Florijana Veninšek, starega 73 let Med nami je deloval celih 42 leit Kako priljubljen je hll rajni Florijan, Je pokazal njegov pogreb, kaiterega so se udeležili 4 gg. duhovniki in skoro polovica rečiških faranov in tudi ljudje iz sosednih far. Pri hiSi žalosti mu je zapel združeni pevski zbor »Človek, glej dognanje svoje«, pri odprtem grobu pa mozirsld pevski zbor pod vodstvom tamoš-njega organista srce pretresljivo žalostinko: »Z Bogom, prijatelj mili« in »Vigred«. V slovo mu je govoril domači g. župnik Požar lep govor, v katerem je opisal njegovo zvestobo v službi in njegovo pobožnost. Počivaj v miru! Na svidenje nad zvezdami! Preostalim naše sožaljel Poljčane. Strojna tovarna in livarna Ježek je tukaj uredila sitalno zalogo in prodajo raznih strojev. Ni nam torej več treba nabavljati si strojev potom raznih agentov, niti nI nam treba za to hoditi v oddaljena mesta. Kakor smn izvedeli, bo tovarna sredi mesca tukaj priredila razstavo svojih strojev. Kostrivnica. V torek dne 28. aprila smo spremili k zadnjemu počitku vrlo ženo in mater M. But, ženo cerkvenega ključarja. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Naj blaga žena v miru počiva! Osttalim naše sožaljel Sv. Jurij ob jnžnl žel. Vsem Šentjurčanom je znano, da je po vsem celjskem okraju pasji zapor. Konjederci hodijo od hiše do hiše, in pregledujejo pasje mrcine, ali imajo vsi nagobčnike in ali so vsi na verigah. Marsikateri pes, ki je še užival svobodo, je poste.l žrtev pasjega zapora. Ljudje pa se povprašujejo, čemu sedaj strogi pasji zapor? Nekaiteri marnjajo tako: Nekdo je povedal, da je pasji zapor zato, ker so v naš lovski okraj naselili neko novo vrsto zajcev. Pravijo, da so ti zajci amerikanske pasme. Ti zajci pa so po mne nju spoznavateljev zajcev zelo plašljivi. Boje se baje vsake živali, zlasti pa psov. Nek naS Šentjurčan je že videl takega dolgouhega amerikanskega zajca na neki njivi. Dotični je pravil, da je ta zajec res nekaj čisto novega za nas in sicer je mnogo večji kakor naši zajci, tuintam ima celo bele lise in zelo dolga ušesa. Opazoval ga je nekaj časa, kako se je ta tujec spravil na novonasajeni fižol in ga iztrebil do korenine. Šentjurčani pa sedaj v velikem veselju sadijo najboljše vrste fižola, da hi se res v čim najkrajšem času prikupili zajcem. Pse pa skrbno čuvajo na verigah, da ne bi napravili kakih presitopkov. Na eni strani imamo razne gospodarske ter kmetijske (tečaje, na katerih nas učijo, kako naj umno gospodarimo, na drugi strani nam pa Se to novo zajčjo zalego, ki je že imamo tako tukaj več kot dovolj, ki nam povzroča velikansko škodo na mladih drevesih, vrtovih in njivah, potom nove pasme vsiljujejo. Kako naj mi potem umno gospodarimo? Sladkaeora. Tudi pri nas še nismo zaspali. Letos so se pri nas precej ženili, imeli smo v predpustu 11 parov. Kmetska zveza se lepo razvija. Kmetje, vsi na plan, dokler je še dan! Kmetijska podružnica je bila tudi letos usitanovljena; začetek je povsod težek, ven- Hočemo odprodati svojo zalogo zato smo velikemu Številu modelov ponovno znižali ceno do 5©°/0 in več. V naših prodajalnah morete torej kupiti dobro obutev od Din 94* naprej. Tako ugodnega nakupa se Vam ne more nuditi s kake druge strani. — Ne zamudite prilike in poselite nas, da se prepri-čate o dobri kvaliteti in ugodnih cenah. — Nabavite si torei še danes čevlje, ki Jih izdeluje največje in najstarejše domače podjetje GSS Murska Sobota dar pa je rafala dedovati. Se nekaj ne smemo pozabiti, kar Je res lepo in hvalevredno, nam-reč posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, ki je tudi pri nas upeljaJia ter se vedno bolj Stri. Le naprej na polju verske, prosvetne in gospodarske organizacije I Jurklošter. Pri podružnd cerkvi «v. Trojice ▼ župniji Jurklošter bo Florijanovo opravilo dne 10. maja, to je na Križevo nedeljo, ob 10. url dopoldne. Obenem se obhaja ta dan obletnica novih zvonov. Za romarje bo preskrbljeno tudd dobro okrepčilo v cerkveni hi&i. Sv. Lenart nad Laškim. Pred 14 dnevi smo pokopali Alojza Guček, delavca v Mlšldolu, moža najkrapkejših let, ki ga je v treh dneh spravila pljučnica v hladni grob. Dne 26. m. m. pa smo ob mnogobrojni udeležbi vernikov spremljali k večnemu počitku Jerneja Ulčnik, samskega rudarja iz Tevč, starega 23 let, ki ga je v premogokopu v Trobendolu ubil tok elektrike. Človek, spominjaj se smrti, ker ob uri, ki je ne veš, pride Gospod! Sv. Rupert nad Laškim. V petek dne 24. 4. se je v Trobendolu v premogovniku zgodila smrtna nesreča: Ulčnik Martin, posestniški sin lz Tevč (Sv. Lenart nad Laškim) je s tovarišem delal v nizkem rovu premogovnika: pri tem Je z glavo zadel v strop, na katerem je napeljana elektrika z veliko napetostjo; in najbrž Izolacija nI Kila dobra. Ulčnik začuti silno bolečino v glavi, katero ne more odtrgati od žice. V naglici si hoče z rokami pomagati, prime za vod, ln sedaj Je bilo po njem. Navzoči tovariš, ko zapazi nesrečo, poseka s sekiro žico, Ulčnik pade na tla, pa Je bil najbrž že mrtev. Hitro so ga zapeljali v Laško, a vsa zdravniška pomoč je bila zastonj. Ulčnik je bil mrtev. Fant je edini sin vdove. Pri razdraženih živcih, glavobolu, nespanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Joseiovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj pre-ženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da u-činkuje »Franc Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. 2 Viničar z 3 ali več delovnimi močmi, po mogočnosti brez otrok, se takoj ali do jeseni sprjrne. Nadaljna pojasnila daje T. Lozin-šek, pekarna, Ptuj. 790 ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše preljube nepozabljene hčerke, oziroma sestre Pepce Lekše Izrekamo vsem našo najlskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se preč. g. župniku KroSelJnu, g. patru Hubertu lz Nazarja za častno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. dr. R. Lešniku za požrtvovalno zdravljenje v njeni boleani. Nadalje se zahvaljujemo trškim tantom ln dekletom, pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem darovalcem prekrasnega cvetja ln vencev. Končno Izrekamo zahvalo občinstvu za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Mozirje, dne 1. maja 1931. 800 Žalujoči starši ln bratje. r- PT-vl Učenec pošten, zdrav, dobri računar, sprejme se takoj v trgovino z mešano stroko pri Lu-doviku Šešerko, Planina nad Sevnico. 778 Svarilo) Podpisani o-pozarjam vsakega, kateri bi o moji osebi kaj neresničnega govoril, da bom proti njemu ■«jdnijsko postopal. — Sv. Peter pri Mariboru dne 29. 4. 1931. Anfon Gornik. 770 Iičem dve dekli srednje starosti, zmožne domačega poljedelskega dela, mesečna plača do 200 Din, 1 pastirja ftole prostega. Naslov: M. Kralnz, trgovina, Prepolje, Sv. Janž na Dr. d. 768 Selitveno in zapuščinsko blago se prodaja v petek dne 8. in v soboto dne 9. t. m.: postelje od 100 Din naprej, 12 omar za obleko, kredence, 24 različnih stolov, več miz, madrace, železna zložljiva postelja, otomana. 3 vinski »odi po 300 1, 1 sod zo 120 Din. Prodaja se vrši v Mariboru, Orožnova ulica 1, in v Strossmayerjevi ulici 5 na dvorišču desno. 797 Revna deklica, 10 let stara, se sprejme k dobrim ljudem. 793 Lepa moške, ženske m dekliške obleke, skoraj nove, se po ceni prodajo. Maribor, Badlova ulica 216. 795 Rabim takoj dobro izurjenega opekarja za Izdelovanje zidne opeke. Ferdo Sotl, Turiška vas pri Slovenjgr. 796 Kolje cepljeno smrekovo se proda. Ogrinc, Kamnica pri Mariboru. Kje pove gostilna g. 798 Na prodaj posestvo manjšo, oddaljeno od drž. ceste četrt ure, i lepimi stanovanji, sadonosnik, vinogradi, njive, nekaj gozda: Ig. Petrovič,. Zg. Polskava 794 ' M A M I B O M JPIMTEM & LENARD M A R I B O M Aleksandrova cesta 34 ____ železnlna ================== Aleksandrova cesta 34 Zaloga cementa, apna, nosilcev (traverz), poljedelskih strojev ln poljedelskega orodja, vinogradnlh in drevesnih škropilk Patent »Holder« ter najboljših garantiranih kos. 742 Zdravnik v Račsh dr. Josip Marclus ordinira y hiši št. 45 do 8. do 11. in od 2. do 4. ure. 783 Kolarski vajenec se sprejme takoj. Krajnc F., kolar, Loče pri Poljčanah. 784 Družabnika-co iščem, starejšo osebo, z večjim kapitalom na posestvo, ki bi imela pri meni dosmrtno oskrbo. Naslov v upravi listač 785 Zahvala. V zadnjih letih sem po zlobni roki kar trikrat pogorel. Zavarovalna banka Slavija mi je vse trikrat znatne odškodnine nemudoma izplačala. Tej družbi se javno lepo zahvalimo ter isto vsakemu najtoplejše priporočam. — Florjan Čehovin, posestnik v Tremarju. 788 Lepo stanovanje na deželi se odda starejšim dobrim strankam. Naslov: Alojzija Dvoršak, Rogoza, pošta Hoče. 792 Pekovski vajenec se sprejme. T. Lozinšek, p. pekarna, Ptuj. 791 Priden močen pekovski vajenec se sprejme v parni pekarni Schober Franc, Maribor, Kralja Petra trg 2. 789 Strelovod. Sedaj je že skrajni čas, da pustite vaš strelovod od strokovnjaka preskusiti. Boljše je, da istega odstranite, ako ni pravilno montiran. Strelovode popravlja in nove montira za ceno od 650 Din naprej obl. koncesijonirani inštalater R. Jakelj, Slov -Gradec. C72 Vabilo na občni zbor Posojilnice v 5t. Ilju pri Velenju dne 17. 5. t. 1. ob 16. uri v uradni pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1930. 4. Slučajnosti. — Načelstvo. 782 Vabilo na redni občni zbor Posojilnico v Kri- ževcih pri Ljutomeru, r. z. z n. z., ki se vrši dne 25. maja 1931 ob 3. uri popoldne v po-sojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Revizijsko poročilo. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1930. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. — Ako ob določeni uri ne bo zadostno -število udov, se bo pol ure pozneje sklepalo pri vsakem številu navzočih članov. 786 Oferina prodaja posesiva. Daje se na občno znanje, da je Stubenber, govo grajščinsko veleposestvo na prodaj v celoti ali pa po posameznih kosih. Na prodaj stavljeno posestvo obstoji: 1. Iz grajščine Gornji Cmurek, z okoli nje ležečimi poljedelskimi in gozdnimi parcelami v katastralni občini Trate, Zgornja Velka in VraAji vrh. 2. Iz dveh vinogradnih posestev v katastral-ni občini Dražni vrh. 3. Iz travnikov in njiv v katastralni občini Konjišče. 4. Iz vinogradnega posestva v Noričkem vrhu. 5. Iz gozda v kat. občini Boračeva. Ta posestva v skupni izmeri okroglo 400 o< ralov se prodajo ali skupaj, ali pa posamezno, kakor si kupci izvolijo. Natančnejše informacije daje oskrbništvo graščine Gornji Cmurek, p. Marija Snežna na Velki, in Fran Štupica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Kupci se vabijo, da stavijo pismene ponudbe z navedbo predmeta in cene, najkasneje do 3. majnika t. 1. v roke Franca Štupica, notarja pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 712 Mostin, moštova esenca za napravo zdrave domače pijače se dobi v drogeriji Kanc-Wol-fram, Maribor, Slovenska ulica. 379 2509 Din zaslužite naj manj mesečno, če obiskujete v vašem okolišu ljudi. Tovarna Ve ga, Ljubljana, ooštni predal 307. Priložite znamko za odgovor. 625 Prodam leno posestvo 7Vt joha v občini Zbi-govci pri Gornji Radgoni s celim inventarjem. Cena po dogovoru. Kolar Jak. 797 Lepe Mmlrn za trgovce, obrtnike, urade, kakoi tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno in po najnižjih cenah Tiskarna sy. Cirila «¡Maribora Roraš&a c, S Cckov. račun tT štev. lo.Goa y Telefon interurb.žt.2113 zaupanj se je zopet izkazalo. Vi najdete pri meni vse cene novo pre-računjene in zelo 465 znižane! Franc Koleni, trgovina, Apaie kupite barve, lake, firneže, terpentin, kaibolineum, katran, krovne in izolacijske lepenke, maže za kolesa, olja za stroje in mast, bencin itd. itd. pri 376 Slovensfta ulico 8 Telefon št. 2153 Telefon št. 2153 se v vseh tirajiii kot vodja filijalke. Posebno znanje, zaloga ali prometni kapital ni potreben. Mesečni dohodek približno 150 do 200 dolarjev. Vprašanja v nemščini na 700 THE NOVELTYw rALHENSDRG, LIMBURG, HOLLAND. □□□DnnnnnnnnnDnnGnnnnancDDnDnmDnaDnaa Naznanilo. Usnjarno Joa. Bleha v Aleksandrovi cesti 24 sem odkuppil in Jo opuščam, vse tam oddane f kože v strojenje s dobijo za naprej pri JOSIPU PIRICH trgovina usnja in nakup surovih kož Maribor, Aleksandrova cesta 21 Potrudil se bom vstrečl, vsako predelavo in strojenje kož, kakor tudi nakup po najvest-nejših dnevnih cenah. Usnje, jermeni vsake vrste v zalogi. S solidno in cono postrežbo si upam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva. — Se priporočam! 571 iz lastne tovarne ur v Švici, žepne ure od 44 Din naprej, ure-zapestnice od 98 Din naprej, budilniki od 49 Din. Najbogatejša izbira najboljših ur, zlatnine in srebrnine vseh cen, v novem velikem ilustriranem letnem ceniku, ki ga dobite brezplačno od tovarniške hiše ur H. Suttser, Ljubljana št. 992. Fran Sirupi, Celje Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. 2 Na drobno! Na debelo! Po dobri kakovosti po lepi obliki in po zelo nizki ceni se poznajo Suiin^rfeve Albert Vicel, trgovina z hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito in aluminijevo posodo, porcelanasto, kamenitasto in stekleno robo, samo: Maribor, Gosposka ulica 5, poprej Glavni trg 5. 746 POSTELJNINA pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, modroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. itd. Najboljše in najcenejše pri KAROLU PREIS MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 20. Cenike dobite brezplačno. 466 Posestvo v Rošpohu se proda ali da v najem na polovico. Vprašati: Gradiška 18, pošta Pesnica. 787 DENAR si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. «PRI SOLNCU" Celje, Glavni lrg O Za obilen obisk se priporoča 318 ALOJZ DROFENIR > - Konrad Kager Celje, Gosposka ulica 10 Podjetje za napravo vseh kovinskih del, cerkvenega orodja ln posode. — Pozlačenfe, po-srebrenje, ponlklanje Itd. — Vsa popravila solidno ln strokovnjaško, po zmernih cenah. — Zaloga optičnih predmetov. Zeiss ln Roden-stoek očala. 49G Ustanovljeno 1828. Cek. rač. 14.441. w Gb rabite štrange, uzde, ursi aH mršit kupite jih pri meni! Trgovci, zahtevajte moje nove cenike in prepričali se boste, da tudi za mal denar danes lahko že res dobro kakovost dobite! &NTON ŠINIKOVEC, Celje, Gosposka 3 CEMENT najboljši Portland, ima stalno na zalogi ter ga nudi po ugodni ceni Anton Brenčlč, trgovina s železnico, Ptuj. Na drobno! 674 Na debelo! m v ion ako hočete biti moderno ■j . in elegantno oblečene in nočete potrošiti veliko denarja, potem takoj pišite na Trgovski dom Sfermeclii, Selje st.z^ po veliki, novi, ilustrirani cenik, v katerem bo-dete našlo moderno plašče, krasne promenadne obleke iz svile in volna ter ogromno izbiro damskih oblek. 8 Veliki, ilustrirani cenik zastonj! najde vedno najprimernejše tudi pri negi zdravja. Imamo ljudi, ki se jim posreči, da ostanejo zdravi celo življenje. Mnogo ljudi rabi že nad 34 let Fellerjev pristni lepo dišeči »Elsafluid«, da se obvarujejo proti mnogim obolenjem in znajo z njim koristiti tudi drugim ljudem pri revmatičnih, protin-skih, nervoznostnih bolečinah, pri bolečinah v hrbtu in križu, trganju, bodljajih, glavo- In zobobolu, slabih mišicah in pri drugih boleznih olajšati bolečine in odvrniti bolezni. Storite enako, pomagalo bo 4ndi Vami To notranje in zunanje slovito domače sredstvo in kosmetikum dobite v lekarnah in zadevnih trgovinah v poskusnih steklenicah po 6 Din, dvojnih steklenicah po 9 Din ali velikih steklenicah po 26 Din. Po pošti 1 zavoj z 9 poskusnimi, ali 6 dvojnimi ali 2 velikima steklenicama 62 Din, več ta-' kihh zavojev mnogo ceneje. Po pošti se naroča pri 1378 EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elsatrg 341. — Savska banovina. ZA BIRMANCE 0 3 3 a a a 3 HEBEEBBB000000000000 0 @ 0 S 3 Velika Izbira klobukov, čevljev ter vseh oblačilnih potrebščin, po solidno nizkih cenah pri 452 Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2 Oglejte si izložbe in zalogo! H. C. HANSON Trate pil Mariji Snežni na Velkl, okra] Sveti Lenart v Slovenskih goricah. menjalnica vsakovrstnega .zrnja. Prvovrstni mlinski izdelki, točna poatrežba, najnižje dnevne. cene brez vsake konkurence. Pridite, poglejte, naročite! 3 Po'se zgodi, da mama ]e zbolela kako ie Zlatica za nio skrbela! Prisrčno, vdano i o le negovala, te zanjo kuhala in zanjo prala. Ko mamica lo tiho občuduje, se Zlatica pri sebi le raduje: Ni mnogo dela, ni skrbi in truda, ker milo Zlatorog ustvarja čuda. Hi Izvanredna prilika! — Na obroke I Učitelji, učiteljice, poštni in žel. uradniki in sploh drž. nameščenci kupijo ugodno na obrok« ure, zlatnino, arebrni-no in vse optične predmete pri tvrdki Kne-ser F., Maribor, Aleksandrova cesta 27, pri glavnem kolodvoru. — Obroki brez vsakega povišanja cen. 777 Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilansta.lt) v Sečovu, želez, postaja Rog. Slatina. 775 Za svojo vzamem o-koli Uletno dekle u-bogih ali brej staršev. Naslov v upravi Usta. 769 gskfr- Oglasi v „Slov. Gospodarju" imafo najboljši uspeli! L-J • v njesTojer Gosposka ulica ¿iti najboljše in naj varnejše pri i posojilnici v Mariboru r. z. z z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarfev. Za varnost hrasiilrai&i vlog jamči nad 3.000-članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! H □ a a a a a S a a b.-- a a a a a a a a a a a Najvarnejše in najboljše naložite denar pri O lis 3 0 1 3 s 11 18 regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo ii novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnftoue ulice Za hranilne vloga jamči poleg rezerv ln hiž nad 5000 Stan|o hranilnih vlog zna« ša nad Din 100,000.000'—. Posojila na vknjižbo, poroštvo t«r zastavo pod najugodnejšimi pogoji. članov-posestnikov z vsem svo premoženjem. 193 Renlni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguj« vlagateljem. [lilHliUUy Hiš Za mesec mafnik udobni in nizki čevlji 199, /A\) 199, Vrsta 9805-61 Odprti čevlji za izpre-hod, dovršen pomladanski model, okrašeni s pasicami in zaponkami. Izdelani so iz laka ali v svetlih barvah. Vrsta9875-62 K lahkim oblekam a-partni okras s lakas-timi pasicami, z imi-tirano kačjo kožo in v svetlih raznobarvnih brilantnih kožah. Vrsta 1937-22 Vam, ki ste izpostavljeni štrapacu, Je treba za spomlad lažjih čevljev. Evo jih s trpežnim podplatom za neverjetno nizko ceno. Vrsta 6627-08 Eleganten udoben čevelj za odličnega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevlja ta vrste. Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. » Urednik: Januš Goleč, novinar * Mariboru. w Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleo i Mariboru, 2353534823534823534823532348484823534823484853532348480100010002020100020100020201000102234802020102010102020248235348234848230148020032011000020101010000022301020053000101022348480153530101010100000101020001010223484853482353535348235323534802 01000202535323235323484802000201532348482353234848480101534823234848