418REED STREET, MILWAUKEE VVISCONSIN.

^ ’ « « • • • ^ ^ ^ » w  | * * • f • • • ' ( .. • **#- •» f " • ^ m jm r '  «v . »v • 0  *  « *

PUBLISHED MONTHLY- MESEČNIK

Office of Publication'— URravništvo: 418 Reed Street, MiUvaukee, Wis. — — - — Manager — Upravnik: Frank X. Veranich

Editorial Office — Uredništvo: 820 N'ew Jersey Street, Sheboygan, Wis, — Publisher and Edi tor — Urednik in lastnik: Rev. James Cherne

Subscription : One \ ear Sl.00, Six Months 75c. — Naročnina: Za celo leto $1.00, za pol leta 75c. — Dopisi se naj pošiljajo uredništvu,

naročnina in informacije na upravništvo.

Entered as second - class matter October 12, 1927 at the post ofice at MiUvaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.

N CK—ST. 5-6~ MILWAUKEE, WISC., NOVEMBER — DECEMB ER 1927. VOL.—LETO L

k  ^ “ •?* .“..L

GLADIATORJU V POZDRAV. KAPITULACIJA IN SODNIJA?

X. Y.

%».« •• ^ ‘ *•

‘‘Neozdravljivo rano

z mečem treba rezati,

da se še zdravi del ne okuži.”

—Virgil.

Pozdravljen nam bodi Gladiator!
Pozdravljen nam stokrat srčno!

Potreba ti mati je bila,
čakali smo nate težko!

Predolgo, predolgo smo spali,
predolgo čakali moža,
ki meč bi vzel v roko junaško,
odprl to rano gnoja.

Med tem pa gnijoča ta rana
zajedala se je naprej
in kužila našo nam javnost!

Ni res li to? Narod, povej!

Kaj čuda, da vse je želelo,
zdravnik, da bi prišel nam vrl,
neustrašen, ki nož bi vzel v roke
i in rano to gnilo odprl.

Za rano gnijočo le nož je,
vsi drugi so leki za nič.

Zato pa Gladiator slovenski,
naprej, in le bati se nič!

%

Ne bodo ti klicali slave
in rož ti ne stlali na pot;
le kleli te bodo in trnje
pod noge ti stlali povsod.

Pa ti, o Gladiator slovenski,
li tega ustrašil se boš?

Potem pa Gladiator ne bil bi
in celi ne bil bi ti mož!

Zato pa na delo začeto!

Na delo! Junaško! Srčno!
Ko rano pa scelil boš grozno,
ves narod hvaležen ti bo.

Glasilo K. S. K. Jednote je prineslo uradno poročilo
br. Zalarja, kjer on poziva predsednika nadzornega od¬
bora, da bi sklical izvanredno sejo glavnih uradnikov v
mesecu decembru. V isti številki poziva glavni predsed¬
nik br. Anton Grdina urednika Slov. Gladiatorja, da bi
prenehal z nadaljnimi napadi na gotove glavne uradni¬
ke. Poleg tega je bilo poročano, da je glavni tajnik iskal
pota do kompromisa pri glavnem predsedniku, duhov¬
nem vodju in tudi pri drugih glavnih uradnikih. Vse iz-
gleda, da je glavni predsednik v imenu br. Zalarja, ki je
najbolj prizadet, dvignil belo zastavo. Gotovo jim je
sedaj vsem žal, da niso upoštevali mojih člankov v Arne-
rikanskem Slovencu lansko leto. Gotovo jim je žal, ker
niso pokazali na januarski seji več smisla in dobre volje
za izboljšanje finančnega vprašanja pri kupovanju ob¬
veznic. Vse to sem jim povedal tudi v Slovenskem Gla¬
diatorju. Ali bili so presamozavestni in so moj nastop
podcenjevali. Čim bolj se je razvilo vprašanje pri ku¬
povanju obveznic, tembolj je to peklo glavne uradnike.
TUDI NAJHUJŠI TRDOVRATNEŽI MORAJO DANES
PRIPOZNATI, DA SE KOMIŠEN DOBI. IN TA SE JE
DOBIVAL TUDI PREJE. Prizadete to prej ni bolelo,
ker so bili tako samozavestni in solidni, da so mislili, da
jim je sploh nemogoče priti do živega. Tem prizadetim
je sedaj samo za njih dobro ime in poštenje, nam pa je,
kakor tudi celemu članstvu, za boljše gospodarstvo.

KATOLIŠKA VERA IN VERSKO PREPRIČANJE
KATOLIČANOV NE ZIDA NA ENEGA ŠKOFA ALI
POSAMEZNEGA DUHOVNIKA. PODLAGA KATO¬
LIŠKE VERE JE NAUK KRISTUSOV IN CERKEV SV.
PETRA ZIDANA NA SKALO. FINANČNO VPRAŠA¬
NJE JEDNOTE SE NE ZIDA SAMO NA POŠTENJE
GOTOVIH GLAVNIH URADNIKOV, TEMVEČ NA SO¬
LIDNI FINANČNI SISTEM, KATEREGA UPORABLJA¬
JO NAJBOLJŠE BONDNE KOMPANIJE, KAKOR TU¬
DI SOLIDNE INSURANCE KOMPANIJE. Mi zahteva¬
mo, da se kupujejo obveznice edinole pri zanesljivih
bondnih kompanijah.

MI PO VSEJ PRAVICI ZAHTEVAMO, DA BODE

imelo Članstvo moC in kontrolo nad glav¬
nimi uradniki, Cesar do sedaj nismo imeli.

Članstvo se je moralo zadovoljiti s tem, kar jim je poro¬
čal glavni tajnik in njegova beseda je bila za vse zadnja
instanca. Nemogoče je bilo izvedeti za ceno kupljenih
obveznic in za svoto, koliko je komišen znašal. Za to
edino je le znala Jože-Tomažova kompanija. Jednota
je bila pri tem letno na škodi za $15,000 in tudi več. Ra¬
zumljivo je, da to boli, ker je cela zadeva sedaj raz-

“SLOVENSKI GLADIATOR’’

krinkana in ker bo komišen kmalu samo spomin pretek¬
losti. Ako se kateri glavni uradnik pri tem prizadetega
čuti na dobrem imenu, je vse to po njegovi lastni krivdi.

V začetku so me izročili POROTNEMU ODBORU
radi razžaljenja časti. Kakor izgleda, porotni odbor te¬
ga vprašanja ni mogel rešiti. SEDAJ JE PRIČEL GL.
TAJNIK S PROŠNJAMI POTOM GLAVNEGA PRED¬
SEDNIKA IN DUHOVNEGA VODJE. Zato je menda
šel celo v Cleveland mogoče na Jednotine stroške. NJE¬
GOV ZADNJI NAČRT JE, SKLICATI IZVANREDNO
SEJO GLAVNIH URADNIKOV, da bi se ta zadeva re¬
šila. Omenja, da se gre pred vsem za ugled Jednote, kar
ni resnica. Gre se mu edinole za njegov lastni obstoj in
to je za njega večjega pomena, kakor njegova molzna

krava Jednota.

NAMEN TE IZVANREDNE SEJE JE, da bi se glav¬
ni uradniki sestali v Jolietu in na ta način potrošili več

vzroke in namen, da se kupujejo obveznice po starem si¬
stemu. Na ta način bi se vsi glavni uradniki kakor tudi
članstvo splošpo poučilo o tem važnem vprašanju. To bi
koristilo Jednoti in članstvu. V take glavne uradnike,
kateri javno razpravljajo v Jednotinem Glasilu za zbolj¬
šanje finančnega vprašanja, bi članstvo gotovo imelo
večje zaupanje. Dosedaj ste vse to prikrivali in celo
glavne uradnike nadzornega odbora držali v nevednosti.
H koncu debate dajte članstvu splošno na glasovanje in
cela zadeva bo rešena v korist Jednote.

S prošnjami, grožnjami in tožbami ne boste veliko
dosegli. S strani glavnih uradnikov morate pokazati ne¬
kaj konkretnega. V svojem srcu gotovi glavni uradniki
prav dobro vedo, da se je komišen tudi prejšnja leta do¬
bival, samo pripoznati nočejo. Kakor izgleda, je Zalar-
Jolietska politika v zadnjih zakopih in daje znamenje
za popolno kapitulacijo.

stotakov denarja slovenskih delavcev, za kar bi bile go¬
tovo razpisane posebne naklade na članstvo v pokritje
stroškov. Na tej seji naj bi se glavni uradniki zedinili
IN PRIČELI S SODNIJSKO OBRAVNAVO PROTI ME¬
NI IN TO NA JEDNOTINE STROŠKE. Trezno misleče
članstvo in glavni uradniki tega nikakor ne bodo odo¬
bravali, ker bi ta tožba stala več tisočakov. NARAV¬
NOST NESRAMNO JE, DA BI SE JEDNOTIN DENAR
TROŠIL ZA TISTE, KATERI SO LETA IN LETA MOL¬
ČALI O KOMIŠNU in kupovali dvomljive obveznice. In
teh ni malo! TOREJ JEDNOTIN DENAR NAJ BI SE
TROŠIL, DA BI KRIVICA ZMAGALA NAD PRAVICO.
Ako je bil kateri glavni uradnik prizadet glede mojih
člankov o komišnu in ako misli, da sem mu s tem krivico
delal na njegovem dobrem imenu, naj me on toži na
svoje lastne stroške. Sodnijska obravnava, ako pride do
tega, bo v Sheboyganu, Wis.

Glavni tajnik se je obrnil na glavnega predsednika,
da bi on to zadevo mirnim ali sodnijskim potom rešil.
Glavni predsednik naj se pazi, da ga pri tem vprašanju
ne izigra Jožetova klika v Jolietu, ker je tam menda sla¬
bo zapisan. Spomni se naj nazaj, kako je glavyij tajnik
govoril po prejšnjih konvencijah zoper Jolietčane in Ne-
maničevo stranko, samo da je Nemaniča izigral. Jože¬
tova klika je izigrala mene kot duhovnega vodjo na
Evelethu, Minn., na tako nesramen način, da je novoiz¬
voljeni duhovni vodja bežal iz župnišča v nedeljo zjutraj
pred peto uro. Jožetova klika je izigrala Schnejlerja v
Jolietu. Jožetova klika je izigrala Mr. Dunda v Jolietu.
Jožetova klika je izigrala duh. vodjo č. g. L. Gladeka
v pol leta, ker je moj prijatelj. Vse to, ker so bili ti pre¬
pošteni in preveč' zmožni v svojem uradu. Ta Jožetova
klika je poskušala uničiti glavnega predsednika v Pitts¬
burghu, Pa., in še sedaj dela na vso moč, da se ga čim-
preje iznebijo iz glavnega urada, ker je pošten in ker v
“Glasilu” jasno pove, da se obveznice za Jednotin denar
niso kupovale tako kot bi se morale pri bratski organiza¬
ciji. Tudi to boli gotove glavne uradnike.

Br. Anton Grdina mi hoče dati nekaj nasvetov, da bi
se cela afera povoljno rešila. Zato mu v hvaležen spo¬
min dam nekaj nasvetov. Drži naj se svojega programa,
katerega je zastopal na januarski seji glede kupovanja
obveznic. On ve, da je večina glavnih uradnikov bodisi
neiskrenih, zastrupljenih ali nevednih, kar se tiče in¬
vestiranja denarja. On ve, da večina teh je pod kontro¬
lo Jožetove klike in da nima ne volje ne smisla za iz¬
boljšanje finance pri Jednoti. Ker naš predsednik rad
veliko piše in to večkrat v “Glasilu”, bi moral on pričeti
.javno debato v Glasilu in članstvu pojasniti svoje stali¬
šče. Ravno tako bi lahko Zalarjeva stranka pojasnila

Br. gl. predsednik mi je pisal, da bode duhovni vo¬
dja K.S.K.J., častiti g. Kazimir, posredoval glede Gla¬
diatorja. Res je prišel v Sheboygan na prijateljski se¬
stanek, da bi se ta zadeva rešila. Ker se on ni nikoli pe¬
čal z obveznicami, SE JE MNOGO POUČIL O KOMIŠ¬
NU IN KER SEM MU OMENIL, DA SO NA POLLETNI
SEJI POROČALI O KOMIŠNU $3500.00, JE ON MNE¬
NJA, DA SO GL. URADNIKI S TEM SAMI PRIPOZNA-
LI, DA SE KOMIŠEN DOBI.

on se je Čudil, zakaj naša jednota ne

POSOJUJE DENARJA NA SLOVENSKE ŽUPNIJE. Od¬
govor na to je: Ker se komišen ne dobi. Pri posojilu na
slov. župnijo Indianapolis, Ind., so morali plačati korniš-
na po 2%. Povedal sem mu, da imajo v zapisniku, da se
slovenskim župnijam sploh ne posojuje denar. Leta 1915.
je bil pozvan č. g. Krašovec, župnik iz So. Chicage, na
januarsko sejo, da bi župnija Jednoti izplačala posojilo.
Resnično povedano, meni se je pokojni župnik iz So. Chi¬
cage smilil. V imenu župnije je on prosil ponižno kot
berač košček kruha, da naj s to terjatvijo nekoliko poča¬
kajo. Glavni predsednik br. Schneller se je zavzel za
prošnjo southchikaške naselbine in posojilo je bilo po¬
daljšano pod pogojem, da se plača letno obresti in tisoč
dolarjev glavnice. Duhovni vodja mi je svetoval, da bi
šel k Allyn C. Co., kjer bi izvedel za ceno kupljenih ob¬
veznic in komišen. Povedal sem mu, da ni moja dolž¬
nost, da bi trošil svoj denar in čas za to. On omenia.
da imam stroške tudi pri izdajanju lista. PRIŠLA SVA
DO ZAKLJUČKA, DA NAJ VSE TO STORI GL. PRED¬
SEDNIK KOT GOSPODAR JEDNOTE IN DA NAJ O
TEM POROČA NA JANUARSKI SEJI.

V slovo me je prosil, da naj preneham z Gladiator¬
jem. Moj odgovor je bil: Gotovi.glavni uradniki so sku-

^ fl| ^ | »

šali moje delo ustaviti na vse načine in navsezadnje so
se poslužili prošenj gl. predsednika in duh. vodje.

Tudi jaz sem za to pod pogojem:

1. Da bom jaz narekoval mirovne pogoje glede
Jednotinega doma, s tem, da se upošteva sklep zadnje
konvencije.

2. Da se bo Jednotin denar pri kupovanju obveznic
nalagal boljše, kakor se za bratsko organizacijo po pra¬
vici spodobi. In vse to le v korist Jednote!

3. Da glavni odbor pokaže dobro voljo za zbolj¬
šanje verskega vprašanja Jednote in da pride do popol¬
nega sporazuma vseh slovenskih duhovnikov, ker od njih
odvisi bodočnost tukaj rojene mladine. Ako ne, zna Jed¬
nota trpeti na naraščaju mladinskega oddelka.

“SLOVENSKI GLADIATOR”

3

4. Slovenski duhovniki na sejah in konvencijah
niso dosegli nikakega pripoznanja, t  čeprav so Jednoto
ustanovili in podpirali, kadar so ustanavljali društva in
priporočali katoliško Jednoto. Tega nismo dosegli, dose¬
gel pa bo sheboyganski Gladiator.

5. Glavni predsednik naj otvori razred ABC vseh
glavnih uradnikov K.S.K.J., v katerem naj se pouče od
finančnega izvedenca obveznic, kako naj se Jednotin de¬
nar investira.

6. Slovenskemu Gladiatorju naj se da posebna na¬
grada, ker je vse to razkrinkal.

Bzzzzz! V Jolietu so izvolili, kakor mi piše moj
prijatelj, posebni odbor treh mož, da nastopijo in nare¬
dijo konec zadevi jednotinega doma, kakor tudi konec
“Slov. Gladiatorju”. Kod vrtajo in od katere strani, mi
še ni znano. Vrtajo pa že. Ko jih “S. G.” zapazi, bo
spustil med nje šuspurfla in nezmožni triumvirat bo o-
svetljen slovenski javnosti. Tedaj bo ta triumvirat lahko
ponovil dogodek iz leta 1914. ter paradiral s kranjsko

harmoniko po No. Ch>»ago cesti.

* * *

Kjer umazana politika gospodari, tam pravica na
drobtince pod mizo čaka. Na jolietski konvenciji je bilo
proglašeno obsedno stanje in preki sod. Katoliška jed-
rota ni dovolila katoliškemu duhovniku Rev. Kazimir
Zakrajšku, da bi se zagovarjal. Umazana politika raz¬
nih Jožetov in navihanih Janezov je Rev. Zakrajšeka
obesila brez zaslišanja. Članstvo so preslepili razni in-
trigantje, ki zdaj kujejo načrte proti meni. Mr. Kušar¬
ju iz Chicage so celo besedo vzeli, ker se je potegnil za
katoliškega duhovnika, da naj bi prišel pred zbornico,
da bi čuli njegovo stran. Jožeti in Janezi so štrpicali vsi
nervozni na odru in v dvorani. Taka politika se zdravi
samo s šuspurflom. s katerim zdaj operira “Slov. Gladia¬
tor” in bo to politiko ozdravil. Medtem pa je na isti
konvenciji sedelo nekaj takih delegatov, ki niso bili fa¬
rani nobene fare in njihovo katoliško prepričanje ni bilo
vredno pol vinarja. In take se je zakrivalo, katoliškega
duhovnika pa so izprli celo od zaslišanja. Pravični lju¬
dje, ki so to politiko vodili! Zares pravični???

* * *



Roke proč od naših jednot! To pe^em znajo vsi ko-
ritarji slovenskih jednot. To zato, da jih sami lažje zra¬
ven drže. Mora bit že Jušno roke pri koritu držati. Če
bi nabilo, bi jih Jožeti tako radi ne držali. Komišen je
tista živalica, ki jo radi božajo, zato vsi roke proč!

* * *

Govori se, da bo prišlo pri kat. jednoti do izredne
' konvencije, da triumvirat dela na to. Jaz jim gratuli-^
ram. Jolietski nezmožni voditelji si bodo na ta način
pripravili lasten pogreb. “Slov. Gladiator” jim bo svi-
ral mrtvaško koračnico brezplačno.

* * *

I Iz Chicage mi poročajo, da predsednik in tajnik dr.

I. hočeta biti pri društvu glava in rep. Poročajo, da spre¬
jemata člane kar po hišah in da sta sprejela tudi take,
ki v cerkev ne hodijo in sv. zakramentov ne prejemajo.
Poročajo, da so ti taki katoličani, kakoršen faran je pred¬
sednik sam. Pravijo, da se zdaj preiskuje, koliko je
predsednik na mesečnim cerkvi preveč plačal? Ako je
vse to res, kar mi poroča neka Chicažanka, potem ne za¬
služita drugega, kakor da jih “Slov. Gladiator” dene na
mizo in oba pošteno obdela. To bo tudi storil. Bzzzzz!

Za to Jednoto sem preračunal, da bi morala dobiti
komišna letno približno $18,000. Mr. Aleš je takoj na
to poročal, da bodo kupovali obveznice in Jednoti pri¬
hranili letno $15,000. To je dober začetek. Noče pa
pripoznati, da jih je k temu prisilil “Slov. Gladiator”. V
njih časopisju omenjajo, da je Mr. Aleš že deloval več
let na tem. Kaj pomaga delovati, ako ni prišel do svoje¬
ga uspeha, dokler ga ni Gladiator prisilil k temu. Ome¬
njajo tudi, da je denar zapeljiva stvar za tiste, ki, hodijo
in ne hodijo v cerkev. Pred vsem pa pozabijo omenjati,
kaka kazen čaka finančne grešnike pri njih Jednoti. Z
debato o komišnu so pričeli v Sheboyganu Mr. Govedina
in Turk. Ta boj so prenesli v svoj glavni urad. Kaj se
briga Zavrtnik, ako je pri Kristnovem posojilu dobil mor¬
da $5000 in potem še mogoče letno po $1000. Za njega
je to lep penzijon, siguracije za denar pa nikake.

Konvencije v Jolietu se je udeležil škof Trobec in
ustanovnik K. S. K. Jednote, Msgr. Buh, kar je bilo veli¬
kega pomena. Jplietska klika nezmožnih voditeljev pa
ni dala vstopa č. g. Kazimirju Zakrajšeku, da bi se imel
pravico zagovarjati. Njemu morajo pripoznati njegovi
prijatelji in sovražniki, da je on ustanovil:

1. Ave Maria, prvi in edini nabožni list v Ameriki.

2. Po njegovi zaslugi imamo katoliški Slovenci svoj
dnevnik, kar bi bilo nemogoče drugače.

3. Da imajo slov. frančiškani svoj zavod v Remon¬
tu, UL, je edinole njegova zasluga.

Poleg tega je on ustanovil slovensko župnijo v New
Yorku. Sezidal je župnijsko šolo v Chicagi in dal nad
250 sv. misijonov med Slovenci in Slovaki. On je dovršil
delo dveh ali treh mož. Njegovo delo se da tudi kritizi¬
rati med njegovimi sobrati, duhovniki in lajiki. Ako bi
on opravljal narodno službo in spal, bi ne bilo veliko za
kritizirati. Bodimo pošteni in dajmo pripoznanje člove¬
ku, komur gre in v meri, kolikor ga zarjuži.

Namen, daso pozvali škofa Trobca in Msgr. Buha na
konvencijo, je bil dvojen: 1. Ta dva služabnika v vino¬
gradu Gospodovem sta napravila velik utis na delegate
K.S.K.J. 2. V senci škofove mitre je Jožetova klika igra¬
la zahrbtno politiko ubiti javno č. g. K. Zakrajšeka s
tem, da mu niso dali vstopa na konvencijo v svoj zago¬
vor, do katerega je bil upravičen. Vsakemu poštenemu
lajiku, duhovniku in celo škofu, t. j. kateremukoli so bile
okoliščine poznane kot meni, se mora gnusiti ta nesram¬
na Jožetova politika. Ali je temu kriv on sam ali drugi,
naj pojasni sam.

Večina članstva K.S.K.J. sploh ne razume, zakaj da
sem pričel izdajati Slovenskega Gladiatorja in zato ne
more o tem prav soditi. Vse, kar izve, je negativno, ka“-
dar je kaj o tem v Glasilu. Pisati o obveznicah in komiš¬
nu ni lahka stvar, ker članstvo splošno tega vprašanja ne
razume in ker je članstvo zidalo vse na poštenje in zmož¬
nost glavnega urada. Poleg tega sem izpostavljen ve¬
čini nevarnostim:

1. Kot župnik sem plačan od svoje župnije in sem
odgovoren, njej posvetiti svoje najboljše moči. Ker sem

4

“SLOVENSKI GLADIATOR”

si nakopal še to novo breme in ako bi župljani ne razu¬
meli namena in potrebe Slov. Gladiatorja, bi prav lahko
prišlo do nesporazuma in nepotrebnega prepira v svoji
lastni župniji.

2. Namigavalo se je v Jolietu, da me bodo tožili
našemu nadškofu. Noben župnik ne mara po nepotreb¬
nem delati sitnosti svojemu višjemu pastirju.

3. Grozilo se mi je, da bi me izključili iz društva in
Jednote, ker sem ustanovil društvo sv. Cirila in Metoda
in navduševal žene in dekleta za društvo Kraljica Maj¬
nika. Poleg tega sem delal tri leta brez plače kot duhov¬
ni vodja K. S. K. Jednote.

4. Groze mi celo s torbami in porotnimi obravna¬
vami.

5. Pri izdajanju lista ne pride v poštev samo delo,
temveč tudi denar, ker se list do sedaj še nikakor ne iz¬
plačuje.

Tu boste razumeli, da sem razpostavljen sitnostim
in težkočam na vseh straneh. Tudi ni moj namen kake¬
ga osebnega sovraštva. Greh sovražimo, ne grešnika!
Osebnosti pridejo le v toliko v poštev, ako gotovi glavni
uradniki nimajo niti smisla niti dobre volje za izboljša¬
nje finančnega vprašanja. In to kliko koritarjev, je na¬
loga Slov. Gladiatorja, da jo razbije, kar bo edinole v ko¬
rist članstva K. S. K. Jednote.

Iz tega boste prav lahko izprevideli, da ne iščem
nobene časti, še manj pa dobička pri izdajanju Slov. Gla¬
diatorja. S tem sem si nakopal veliko dela, sitnosti,
stroškov in sovraštva posebno od glavnih uradnikov. Slo¬
venski Gladiator gre v boj za principom. FIAT JUSTI-
CIA PERIAT MUNDUS, to je PRAVICA NAJ ZMAGA,
ČEPRAV SVET PROPADE. Delo Slov. Gladiatorja je
narodno delo za zboljšanje finance pri slovenskih pod¬
pornih organizacijah in o tem sem popolnoma upravičen,
da to nalogo rešim v korist članstva vseh Jednot. Vsi
glavni uradniki, ki se temu protivijo in kateri so proti
zboljšanju finančnega sistema, so sami koritarji, para-
siti in izkoriščevalci slovenskih delavcev. Oni lažje far-
bajo svoje članstvo, ker niti 95 % članstva še danes ne
razume vprašanja zavožene finance. Celo 75% glavnih
uradnikov tava v temi in sledi prefriganemu diktatorju
in to v škodo jednot. Prizadeti glavni uradniki se zvija¬
jo na vse načine in poskušajo priti meni do živega. Ob¬
enem so pa v taki zmedi, da si ne znajo pomagati iz za¬
gate. Samo čudijo se tako neustrašenemu nastopu she-
boyganskega Gladiatorja. Zavedno članstvo iz tega prav
lahko spozna, da ni vse v redu in da je kupovala naša
Jednota, oziroma nje uradniki, obveznice nad 95% take,

ki nikakor niso za priporočati bratski organizaciji kato¬
liške Jednote.

PREPRIČAJTE SE SAMI.

Spodaj vam navedem petnajst najsigurnejših in naj¬
boljših bondnih kompanij v Ameriki. Te finančne tvrd¬
ke poslujejo edinole z zanesljivimi obveznicami. Radi
ugleda in dobrega imena ne kupčujejo z obveznicami, ka¬
terih imajo naše slovenske organizacije nad 95%. Glav¬
ni uradniki slovenskih jednot naj se obrnejo na omenje¬
ne tvrdke sami, katere vam bodo podale svojo izjavo, da
ste pri kupovanju obveznic nad 95% slabo gospodarili in
to v škodo jecjnot. Veliko boljše za članstvo, ako jed¬
nota ^porabi nekoliko denarja v to svrho, ker s tem bo več
doseženega, kakor z izvanrednimi sejami glavnih urad¬
nikov ali s konvencijo. Finančna vprašanja naj rešujejo
dobri finančniki.

* * *

Bonds undenvritten by the following bond houses,

AS A WHOLE, are suitable for Banks and institutional
investmf

J. P. Morgan & Co., Kuhn, Loeb & Co., National
City Co., Guaranty Companv of New York, Lee, Higgin-
son &  Co., Harris, Forbes & Co., Harris Trust & Savings
Bank, Spencer, Trask & Co., Bonbrigjbt & Co., Drexel
& Compani, Alex H. Brown & Sons, William R. Compton
and Company, C. F. Childs & Co., Illinois Merchants.
Trust Co., Equitable Trust of New York.

♦ K.S.K. Jednota do sedaj še ni investirala niti enega
centa v eni najsolidnejših držav, v Wisconsinu. Zato
vam navedem raznovrstne obveznice, ki se dobijo celo v
Sheboyganu. Te obveznice se prav lahko primerjajo z
obveznicami, katere kupujejo najsolidnejše zavaroval-
ninske družbe (Insurance Co.). Ako se glavni uradniki
tega ne zavedajo, so ali nezmožni svojega urada ali izko¬
riščevalci delavskih žuljev in kot taki ne spadajo v glav¬
ni urad.

PUBLIC UTI LIT Y AND INDUSTRIAL BONDS.

Security:» Description: Rate:

Commonvvealth Edison, Coli. Mtg.!..4/

Penn Central Light & Power, 1 st Mtg.4/

Milvvankec Elec. Railway&Light, Ref.&lst...5

AlHš-Chalmers Mfg. Co., Deb.. 5

Burlington Railway & Light, lst Mtg.5

Iowa Public Service, lst Mtg....5

Interstate Public Service, lst & Ref.5

Internati. Match Corp., Deb...5

Shell Pipe Line Corp., Deb.5

West Texas Utilities, lst Mtg.5

Central Power Sz  Light, lst Mtg.-..5

Libbv, McNeill' & Libbv, lst Mtg..5

Continental Oil Co.-, Deb.„...5/

Eastern Oregon Light Sz  Power, lst & Ref..,. .5/

Citics Service Power & Light, Del).5/

Sinclair Consol. Oil Corp., lst Lien ...6

Community Powcr & Light Co., lst Mtg.5

RAILROAD AND REAL ESTATE BONDS.

Pennsvlvania Railroad, 40 Ycar Sec.5

Piedmont & Northern Railway, lst “A”.5

Edgewatcr Bcach Apts. (Chicago), lst Mtg...6

UNITED STATES, FOREIGN AND MUNICIPAI

Fcderal Land Bank, Gov. F. L. A

Harris County, Tcxas, Rd. Imp.

State of Louisiana Port Com., Harb. Imp...5

City of Wilson, No. Čarobna, Pub. Imp.4/

Free State of Prussia, S. F.6

German Central Bank of Agr., S. F.6

Nortli German Lloyd,‘S. V .....6

Oklahoma Gas & Pileč. Co., lst Mtg. .5

V/isconsin Pr., Lt. & Ht. Co., lst Mtg.5

.4 /

* * *

5/2

Texarkana & Ft. Smith, lst Mtg.

Pacific Gas & Electric, Gen. & Ref.5

Shawinigan \Yatcr & Pr., lst Mtg.4/

Mihvaukee PUec. Ry. & Lt., Ref. & lst.5

So. California Edison, Ref...5

So. California Edison, Ref.5

North American Edison, Conv.5

Montreal Lt., Ht. & Pr., Lst Ref. Coli.5

Consolidated Gas, N. Y., Deb.5/

Appalachian Elec. Pr., lst & Ref.5

New Orleans P. §., lst & Ref.5

Jersejr Central Pr. & Lt., lst & Ref.5/

Nevada, California El. Pr., lst Tr.5

Manitoba Power, lst Mtg.5/

Missouri, Kansas and Texas, lst Mtg.4

Internati. Great Northern, lst Mtg.6

Baltimore and Ohio R. R., Conv.4/

N. Y. Connecting R’y-» lst Mtg.5

Clev., Cinn., Chic. & St. Louis, Ref. & Gen...5

Baltimore and Ohia, Ref. & Gen.5

Erič Railroad, Gen. A......4

Erie Railroad, Ben. B....4

Denver & Rio Grande, Consol.4

Western Maryland, lst Mtg. ..4

Chicago & Alton R. R., Ref...3

" ' r  Chic. & St. Louis, Ref.

"SLOVENSKI GLADIATOR”

5

1 SLOV. GLADIATOR JE PREBIL LED: KOMI¬
ŠEN ŠE DOBI PRI KATOLIŠKI IN NARODNI JED-

NOTI.

2 DOBRE BONDNE KOMPANIJE VAM DOKA¬
ŽEJO DA IMATE NAAD 95 PROCENTOV TAKIH OB¬
VEZNIC, KATERE NISO PRIPOROČLJIVE BRATSKIM
ORGANIZACIJAM.

3. SLOV. GLADIATOR JE DOKAZAL, DA JE
GLAVNI TAJNIK IN ODBOR NA CLEVELANDSK
KONVENCIJI KONVENCIJI ZAGOVARJAL BR. SI¬
TARJA PRI NAKUPU ŠTUKELNOVEGA POSESTVA
IN NE KORISTI JEDNOTE, OD KATERE STE PLAČA¬
NI, IN S TEM STE JEDNOTO OŠKODOVALI NAD

$50,000.

4. GLADIATOR VAM JE DOKAZAL, DA SO BI¬
LE KUPLJENE OBVEZNICE OD ZALAR, GRAHEK,
OPEKA ZA $20,000 DANIEL COAL CORPORATION
PROTI PRAVILOM K.S.K.J. IN V ŠKODO JEDNOTE.

5. GLADIATOR VAM JE DOKAZAL, DA SO GL.
TAJNIK IN NEKATERI DRUGI GLAVNI URADNIKI
KRIVI ZAVOŽENEGA VPRAŠANJA GLEDE JEDNO-
TINEGA DOMA, KER SO KRŠILI SKLEP ZADNJE
KONVENCIJE IN DAJALI NEVELJAVNE RESOLUCI¬
JE NA SPLOŠNO GLASOVANJE.

6. SLOV. GLADIATOR JE RAZKOSAL VRHOV¬
NO MOČ DIKTATORJA K.S.K.J.

Na vse to je Slov. Gladiator’ ponosen in ker na ta
vprašanja do sedaj prizadeti glavni uradniki niso hoteli
ali mogli odgovarjati, so s tem sami sebe obdolžili, da ni
vse v redu. Edino, kar žele, je to, da bi javnost o tem
nič ne vedela. Slov. Gladiator bo še naprej delal na to,
da dobimo popolno finančno kontrolo nad glavnimi urad¬
niki pri kupovanju obveznic in da bo zanaprej komišen
dobivala Jednota, ne posamezni uradniki. Zatorej je
dolžnost poštenih gl. uradnikov, da širijo Slov. Gladiator¬
ja in da ga gmotno podpirajo. S tem bodo največ kori¬
stili najstarejši slovenski Jednoti v Ameriki. '

Izgovarjajo se, da naj jim s številkami dokažem,
kdo je komišen dobival in koliko. TO VAM BO NAJ¬
BOLJE RAZLOŽIL VEČLETNI GLAVNI TAJNIK. Do¬
kazal sem vam, da se komišen dobi, kar ste tudi sami pri-
poznali, ker se v polletnem poročilu poroča $3500.00 ko-
mišna v korist Jednote. Kje je ta ostal prejšnja leta,
nam razložite! ' ' ’• ‘ ■

Ljubavno pismo iz So. Chicage.

Iz So. Chicage sem prejel pismo brez podpisa od
moža v kikli ali od ženske v hlačah. Ena se mi ponuja
za kuharico, ker je izvedela, da sem se dva meseca in
pol pečljal. Druga ima gotovo avtomobil, ker omenja,
da bi se v poletnem času peljala v Minnesoto. Ne vem,
s katero stranko imam sploh za opraviti. Ali je ta ru-
java ali ta prava. Vse izgleda, da je naš Jože po dilci
zletel. Mogoče je tudi, da ima v tej igri svoje detektive.
Več o tem vam poročam, ko izvem, s katero stranko Gla¬
diator posluje.

Slovenska Ženska Zveza je imela svoj banket v času
konvencije v Chicagi, Ker imajo nekateri nekoliko pre¬
več rešpekta do sheboyganskih Gladiatorjev, so poslali
svoje detektive v dvorano, predno so se udeležili tega
banketa. Jože že ve, zakaj Gladiator mu ni delal nobe¬
ne napote pri večerji, ostal mu je pa v želodcu, katerega
ne more še danes prebaviti. 1

Predsednik nadzornega odbora ni odobril izvanred-
ne seje glavnih uradnikov, čeprav ga jezi Gladiator, ker
je on velik mož iz Minnesote. Omenja, da se ne bo no¬
benemu prizaneslo ne glede na njegov stan. On računa
samo na nezasluženo čast glavnih uradnikov, finančnega
vprašanja on ne razume. Kar'mu Jože pove, to njemu
zadostuje. Za Jednoto nima smisla in zmožnosti.

Frank Frančič iz Mihvaukee je podpisal Zalarjevo
resolucijo. Gladiator ga je naučil toliko, da je prišel do
spoznanja, da je kot uradnik društva sv. Janeza Evan¬
gelista podpisal protest zoper Zalarjevo resolucijo Jed-
notinega Doma.

Resolucija za nov dom društva sv. Cirila in Metoda,
Sheboygan, Wis., je bila zavržena. Predsednik in tajnik
tega društva sta imela napisan protest za Glasilo K.S.K.J.
Da bi društveni odbor ali naše društvo ne imelo nikakih
ne prilik pri glavnem uradu, sta se pritožila na glavnega
tajnika. Ta pritožba je bila samo za v koš. Temu je
sledila zloglasna izjava, katera je bila poslana na vsa
društva K.S.K.J. in ta je bila odločilna. To je bila pač
meč Gladiatorja. Zapisnikar John Zorman je na decem-
berski seji predlagal, da naj se stroški za to izjavo v zne¬
sku $20.00 povrnejo Fr. Chernetu, ker se on ni potegoval
zase, temveč za resolucijo društva sv. Cirila in Metoda
za zgradbo novega doma. Njegov predlog je zmagal
enoglasno, čeprav so uradniki omenjenega društva bili
v začetku proti. Tu se vidi, kakšno kontrolo ima glavni
tajnik nad uradniki društev. Boje se zamere in sitnosti,
čeprav vedo v svojem srcu, da zavzemajo pravo stališče.

JOLIETSKE PUNKE.

Glavni tajnik je blatil jolietsko naselbino splošno na
vseh konvencijah samo, da je izpodrinil brata Anton Ne¬
maniča. Sedaj kriči, da se napada jolietska naselbina,
kadarkoli da na glasovanje neveljavne resolucije glede
Jednotinega doma. Njegovi pristaši in nezmožni joliet-
ski voditelji se zgražajo nad vsakim, ki se ne pokori njih
komandi.

S tem, da se kritizira komišen in investiranje Jedno-

,, • • ■ . ***• * ''»

tinega denarja od strani glavnih uradnikov, se napada
Jednoto. Slepci jim verjamejo ali Jožetovi pristaši se
ne boje ne za Jednoto, temveč za svojo lastno kožo.

Fr. Plevnik pozna Jednotino poslovanje precej do¬
bro, zato se je izrazil na zadnji konvenciji, da sprejme
urad finančnega odbora brezplačno in da je pripravljen
letno pokloniti Jednoti za to izkazano čast $5000.00. On
razume, kaj je komišen.

Rad bi poznal sploh katerega slovenskega duhovni¬
ka, kateri si upa javno ali uradno zagovarjati glavne u-
radnike, ki so komišen vlekli.

Slov. Gladiator se ne boji prav nič klike koritarjev.
Postopajte z njim strogo toda pravično!

MALA NEZGODA.

Dečko (teče za neko damo) : “Počakajte, počakajte,
robec ste izgubili.”

Dama: “Ah, saj ni robec, to je moja nova obleka!”

ONA ŽE VE.

Kuharica: “Prihajam na vaš oglas, milostljiva.”
Gospa: “Obžalujem, službo sem baš pred petimi mi¬
nutami oddala.”

Kuharica: “No, potem bom pa prišla pojutrišnjem
zopet.”

6

“SLOVENSKI GLADIATOR’’

SLOV. KAT. JEDNOTA DANES IN CEZ10 LET.

(Ta zloglasni članek ni bil priobčen v Glasilu Katoliške

Jednote 1. 1926.)

Katoliško stališče pri naši jednoti ni tako kakor bi
moralo biti. Naši lajiki nas slovenskih duhovnikov ne
razumejo ali nečejo razumeti, zato naj jim bo v pojas¬
nilo ta članek.

Podajam vam tu svoje nazore in izkušnje ter želim,
da se tudi kateri drugi slovenski duhovnik ali lajik
oglasi s svojimi nazori v korist katoliškega prepričanja
pri naši jednoti. Omenjal bom napake glavnih odborni¬
kov, prejšnjih in sedanjih, in to ne z namenom, da bi jih
napadal, temveč samo radi tega, da se cela zadeva bolj
razjasni celokupnemu članstvu. Nikakor ne iščem pri
tem svoje časti ali hvale. Da bomo pravilno razumeli to
stališče, ozirajmo se le na principe, ne na osebe.

Zadnja konvencija v Pittsburghu je bila v verskem
oziru zares pravo razočaranje za nas vse. Po toliki slavi
katoliških shodov, prirejenih po raznih naselbinah v ko¬
rist jednote in katoliških principov, smo pričakovali kaj
več. Imeli smo delegate in delegatinje zastopane na tej
konvenciji, katerih društva sploh niso poročala duhov¬
nemu vodju glede velikonočne spovedi, kar je naravnost
nezaslišano za konvencijo katoliške jednote. Slovenski
duhovniki delegati smo zahtevali za duhovnega vodja
več pravic, kajti dosedaj ima le veliko odgovornosti in
nikakih pravic. Glavni odborniki so zadnje leto plavali
v časti in slavi nad oblaki, na konvenciji pa niso pokazali
nikake enotne fronte za katoliška načela. Bili so razde¬
ljeni tudi v vseh drugih važnih vprašanjih. Vzrok temu
je bil pri vsem to, da so se glavni odborniki vtikali v za¬
deve duhovnega vodja. DUHOVNI VODJA KOT TAK
BI MORAL BITI V VERSKIH ZADEVAH POPOLNO¬
MA NEODVISEN OD GLAVNIH ODBORNIKOV, ako
hoče svoj urad pravilno izvrševati, ker le on ima pravico
in je sposoben odločevati v verskih vprašanjih. Naši
slovenski lajiki so prinesli iz stare domovine nekako ne¬
zaupanje do svojih duhovnikov in to se je javno pokaza¬
lo v vseh naselbinah, kakor hitro so se nasrkali ameriške
svobode. To je bilo opaziti po vseh slovenskih župnijah.
Cerkveni odborniki so se šteli za gospodarja svojega žup¬
nika, ker so ga plačevali. Tudi pri katoliški jednoti so se
lajiki izkazali na isti način napram duhovnemu vodju
jednote, čeprav ga niso plačevali. Torej duhovni vodja
je bil odvisen vsa leta pri jednoti od svojih gospodarjev
lajikov in to še danes, čeprav so se razmere cerkvenih
odbornikov do svojega župnika skoraj po vseh naselbi¬
nah spremenile in izboljšale. V tem oziru so naši lajiki
sledili katoličanom drugih narodnosti, ki že dalje časa
bivajo v Ameriki. Zato danes svoje župnike tudi bolj
spoštujejo, kakor so jih pred desetimi leti ali preje spo¬
štovali, svoje župnike, pijonirje-ustanovitelje slovenskih
župnij. Tega, žalibog, še danes nismo dosegli pri naj¬
starejši katoliški jednoti, ki bi morala biti voditeljica te¬
mu pokretu. ZGODOVINA JEDNOTE JASNO KAŽE,
DA SO SLOVENSKI DUHOVNIKI USTANOVILI TO
JEDNOTO. USTANAVLJALI SO DRUŠTVA PO RAZ¬
NIH NASELBINAH. Priporočali so doma, kakor po ča¬
sopisju, katoliška društva in katoliško jednoto. Edino
pripoznanje, katero so prejeli duhovniki, je bilo ob času

^ '1 ^ ^ ^ ^ I ^ y  ^ ^ je pa bilo neizogib¬
no, kajti slovenski duhovniki so bili vedno v tesni zvezi
z jednoto. Najpreje so slavili tiste duhovnike, ki niso
več med živimi. Ne gre se nam za nobeno čast ali pri¬
znanje, gre se pa pred vsem za pravice, katere spadajo

pod okrožje duhovnega vodja pri katoliški jednoti, če
hoče jednota ostati katoliška. Zahtevamo le te pravice,
katere ima duhovni vodja pri vseh drugorodnih katoli¬
ških organizacijah v Ameriki. V verskem vprašanju ima
drugod duhovni vodja proste roke, kar se tiče katoliških
načel. Pri naši jednoti pa zavisi njegovo delo od gospo¬
darjev lajikov.

Na konvenciji v Milwaukee, Wis., leta 1914 se je
je delalo na vso moč, da se urad duhovnega vodja od¬
strani ali vsaj nadomesti s častnim duhovnim vodjo. Po¬
kojni Father Sojar je to zapazil pred konvencijo in je
pregovoril mene, DA SVA ŠLA NA SVOJE STROŠKE
KOT DELEGATA NA OMENJENO KONVENCIJO. Slo¬
venski duhovniki delegati smo na tej konvenciji videli
nevarnost in smo zavzeli enotno fronto, da rešimo kato¬
liško jednoto propada. Izvoljen sem bil takrat enoglas¬
no za duhovnega vodjo. Preje nisem imel niti pojma o
žalostnih razmerah pri jednoti. Naša pravila so v tem
oziru zelo nepopolna. Zato sem takoj prvo leto spoznal,
da zavisi moje delo od glavnih uradnikov-lajikov. Štu¬
diral sem njih značaje in si skušal pridobiti dobro voljo
glavnih odbornikov. Tudi v glavnem uradu so bili taki,
ki svojih verskih dolžnosti niso izpolnjevali, vendar ve¬
čina je spoznala mojo dobro voljo v korist in napredek
jednote. Drugo leto sem pričel z resnim delom pri jed¬
noti in sem postopal strogo, da se je ohranila jednota ka¬
toliška. Imeli smo c^lo sodnijsko obravnavo, pri kateri
so sodelovali prav pridno slovenski rdečkarji. Njih od¬
vetnik je zahteval na sodniji od sodnika, da naj se v
Ameriki odpravi spoved itd. Postopal je nesramno v vsa¬
kem oziru po navodilih naših verskih odpadnikov. Svo¬
jega namena ni dosegel, ker daje konstitucija Zveznih
Držav prostost vsem veram. Te obravnave se je udele¬
žil na zatožni klopi z menoj tedanji glavni predsednik
in tajnik K.S.K.J. Leta 1917 na konvenciji na Eveleth,
Minn., je bila popolna zmaga za katoliške principe. —
Vkljub temu, da je bilo za časa mojega uradovanja ve¬
liko suspendiranih iz jednote, se je jednota v istem času
jako oživela med katoliško mislečimi Slovenci. Napredo¬
vala je tudi izvanredno po članstvu in premoženju, in to
v vojnem času! Na tej konvenciji sta prišla dva dele¬
gata od društev, kateri nista poročali o velikonočni dolž¬
nosti. Ta dva sta bila obveščena mesec dni pred kon¬
vencijo, da nimata vstopa na konvencijo in sta bila kot
taka tudi zavržena na konvenciji. Vsa čast tedanjemu
glavnemu predsedniku, kateri je v verskem oziru sode¬
loval z duhovnim vodjom. Ali tudi tukaj se vidi, da je
delo duhovnega vodja bilo odvisno od lajikov v glavnem
odboru. Nekateri so mislili, da sem prestrogo postopal.
Morala katoliških principov in zavednosti je bila rešena
vsaj začasno. Umljivo je, da mojim naslednikom ni bilo
treba postopati tako strogo, kajti članstvo je upoštevalo
duhovnega vodjo kot takega. Vedno pa je zaviselo de¬
lovanje duhovnega vodje od gospodarjev lajikov tudi za-
naprej. Moje delovanje treh let ni bilo upoštevano, radi
tega so izvolili novega duh. vodjo, kateri je bil v uradu
šest let. Na konvenciji v Clevelandu je bil voljen novi
duhovni vodja, ki je imel dobro voljo za napredek katoli-
ške jednote. Tudi njemu so bili gospodarji lajiki. To
se je pokazalo prvo leto njegovega uradovanja na pol¬
letni seji. Glavni tajnik ga ni pozval na to sejo in je bil
kot nepovabljen gost sprejet od glavnega predsednika in
odbornikov. Znova vas opomnim, da se tu ne gre za
osebnosti, pač pa za principe. Torej naj se ne počutijo
prizadeti užaljene. Glavni tajnik bi moral znati od sod-
nijskih obravnav iz leta 1916 in 1917, da je glavni od¬
bor kakor duhovni vodja brez vsake moči po novoletni
seji, kar se tiče verskega vprašanja. Po novoletni seji

“SLOVENSKI GLADIATOR”

7

nimajo pravice suspendirati iz jednote nobenega člana
ali društvo, kateri so plačali vse naklade do novega leta.
GLAVNI TAJNIK NI PRAV RAVNAL, KER NI PO¬
ZVAL DUHOVNEGA VODJA NA POLLETNO SEJO.
GLAVNI PREDSEDNIK, KOT NOVINEC V SVOJEM
URADU, NI PRAVILNO ODLOČIL, DA DUH. VODJE
NI TREBA NA POLLETNI SEJI. DUH. VODJA JE TO¬
REJ PRIŠEL NEPOZVAN IN JE BIL SPREJET KOT NE-
ZAŽELJENI GOST. RADI TEGA JE ON TUDI RE-
SIGNIRAL. NJEMU ZAMERIM, KER SE JE KOT DU¬
HOVNI VODJA DAL GOSPODARJEM LAJIKOM KO¬
MANDIRATI. To vprašanje bi bilo moralo biti rešeno
na zadnji konvenciji — pa je bilo potlačeno, ker cela za¬
deva ni bila delegatom dovolj jasna. Po mojem mnenju
so zakrivile vse prizadete o,sebe in jednota je trpela na
morali katoliških principov. Leta 1923 ni bilo nikakega
poročila od duh. vodja in članstvo je ,radi tega nekako
omrzelo. Naravno je, da več društev ni poslalo poročila
o velikonočni dolžnosti. Glavni predsednik je imenoval
novega duhovnega vodjo na njegovo mesto. Razume se,
da prevzeti to službo ni bilo lahko, posebno še, ker mu je
bilo poslovanje tega urada nepoznano. Drugo leto je šel
z glavnim predsednikom v staro domovino in s tem je
bilo njegovo poslovanje pri jednoti več ali manj zadrža¬
no. Poleg tega je pričel z zidanjem nove cerkve. Kot
župnik je on priljubljen in spoštovan povsod. Kot du¬
hovni vodja ni strogo nastopal. Njegovo dobrosrčnost je
več društev in članov zlorabljalo. Za časa njegovega po¬
slovanja smo imeli uspešne katoliške shode. Naravno
smo pričakovali, da bo konvencija v Pittsburghu nekaki
triumf teh shodov za katoliške principe. RAZOČARA¬
NI SMO PA BILI, KER SO BILA NA TEJ KONVENCIJI
ZASTOPANA TUDI ONA DRUŠTVA, KI NISO PORO¬
ČALA O VELIKONOČNI DOLŽNOSTI. Glavni pred¬
sednik in duhovni vodja bi morala dotične delegate opo¬
zoriti že mesec pred konvencijo, da nimajo pravice za¬
stopstva na konvenciji. Vsaj toliko smo po vsi pravici
pričakovali. Zato se ni čuditi, da niso delegati sprejeli
upravičene zahteve slov. duhovnikov delegatov za zbolj¬
šanje verskih pravil. Gotovim glavnim odbornikom so se
razdelile nagrade v pokritje stroškov, katere so imeli pri
katoliških shodih. Na duh. vodja ste pa pri tem popol¬
noma pozabili in to ni pravično.

Tu nastane vprašanje, kako stališče bo naša jednota
zavzela v teku desetih let. Sprememb na slovenskih žup¬
nijah bo veliko. S temi spremembami se bo spremenil
tudi odnošaj župnikov napram K.S.K.J. Nastopile bodo
nove moči. PRED VSEM SE BO GLEDALO NA KATO¬
LIŠKE PRINCIPE PRI ORGANIZACIJAH IN BODO
RAJE PRIPOROČALI AMERIKANSKE STROGO KA¬
TOLIŠKE ORGANIZACIJE, KAKOR PA SLOVENSKO
POLOVIČARSKO JEDNOTO. Na zadnji konvenciji je
bil izvoljen za duhovnega vodjo sicer dober duhovnik,
ker so odklonili slovenski duhovniki delegatje ta urad.
Osebno jaz nimam nič proti njemu. Vem le toliko, da on
ne pozna slovenskega značaja. Po sedanjih poročilih
nima nobene moči in mu bo nemogoče svoj urad vršiti,
kakor se pri katoliški organizaciji zahteva. V SLUČA¬
JU, DA BODO RAZMERE CEZ 10 LET SLABŠE KA¬
KOR SO DANES IN DA JEDNOTA NE BO NAPREDO¬
VALA, NE BO KRIVDA GLAVNIH ODBORNIKOV,
KATERI BODO V URADU CEZ 10 LET, TEMVEČ TI¬
STIH, KI STE SEDAJ NA KRMILU. Glavna krivda bo
vas lajikov, kateri nas slovenskih duhovnikov ne upošte¬
vate in katerim je ljubša polovičarska kot katoliška
jednota.

S tem, da imam dolar in poznam vrednosti denarja,
še ni rečeno, da sem zmožen bankir. S tem, da naši laji-
ki poznajo katoliške principe, še ni rečeno, da so zmožni
voditelji katoličanstva. To se je jasno pokazalo na naših
katoliških shodih. V resnici, smo lajike dajali pri teh
shodih na fronto in to iz dobrega namena. Uspeh teh
raznih shodov je pa odvisel največ od domačega župni¬
ka v naselbini. Ako se župnik ni zavzel za to idejo, tam
tudi niso bili ali niso dobro uspeli katoliški shodi. Kjer
so pa uspeli, je PA BIL MORALNA MOC SLOVENSKI
ŽUPNIK DOTlCNE NASELBINE.

Naše §lovenske župnije niso navezane na katoli¬
ško jednoto. Pred več kot desetimi leti je jednota odpo¬
vedala vsaka posojila na slovenske cerkve. TOREJ SLO¬
VENSKE ŽUPNIJE NISO NIKAKOR NAVEZANE NE V
VERSKEM NE V FINANČNEM OZIRU NA K.S.K. JED¬
NOTO. TODA KATOLIŠKA JEDNOTA ZANAPREJ
JE ODVISNA OD SLOVENSKIH KATOLIŠKIH ŽUP¬
NIJ. Naše katoliške šole vam obetajo naraščaj sloven¬
ske mladine in to le v slučaju, ako bode jednota upošte¬
vala katoliške principe. Ako je torej našim zavednim
lajikom pri srcu napredek naše katoliške jednote in ne
njih osebnost, upoštevajte stališče, kakeršno je v resnici.
Osebno vam ne vsiljujem svojega mišljenja. Skrajni
čas pa je^ da spoznate svoje stališče in da v tej smeri de¬
late v bodočnosti, ako vam je napredek jednote pri srcu.
Iz svojega stališča sem vam podal razmere, kakor jih jaz
vidim in želim, da jih boste upoštevali vi glavni odbor¬
niki na svoji novoletni seji, dokler še ni prepozno. Ako
ima katerikoli slovenski župnik ali zavedni katoliški la-
jik boljša navodila, naj se oglasi v korist in napredek
KATOLIŠKE JEDNOTE.

REV. J. CHERNE.

P.S.:—Želim, da priobčite ta članek V CELOTI v
Glasilu K.S.K.J. Ako Vam ne ugaja, mi pošljite istega
nazaj. Prosim, dajte ga v pregled glavnemu predsedni¬
ku. Ako mislite kaj črtati, tega sploh ni treba priob¬
čiti. —J. C.

***

m  •

PRIPOMBA:—Ta članek je bil poslan 1. 1926 na
Glasilo K.S.K.J. Trikrat so mi obljubili, da ga bodo pri¬
občili in trikrat so ga zavrgli. Pravijo, da s takimi stvar¬
mi ne razburjati članstva. Glavno vprašanje tukaj je,
da nas slovenskih duhovnikov glavni uradniki ne razu¬
mejo in da ne marajo slišati resnice, kajti resnica boli.
Kot uradniki katoliške organizacije bi morali imeti več
smisla in Glasilo katoliške organizacije bi moralo poro¬
čati o verskem stanju naše Jednote. Krivica se godi, da
pri boljših društvih suspendirajo kakega člana, ki ne
opravlja svojih verskih dolžnosti, med tem, ko pri dru¬
gih društvih celo odborniki ne opravljajo svojih verskih
dolžnosti in celo ponarejajo podpise na poročilih posla¬
nih na duhovnega vodjo. In ti člani so pripoznani kot
dobri člani iste Jednote. Osebno ne zahtevam, da mora
biti ravno tako, kakor sem pisal v tem članku. Moj na¬
men je bil le to, da bi se tem več razmotrivalo in da bi
enakopravno postopali z vsemi člani naše Jednote tudi v
verskem vprašanju. Debata te vrste je bila potrebna in
bi koristila napredku naše Jednote.

8

‘SLOVENSKI GLADIATOR”

URA! NA POROČILA IN ŽABE VE.

PISMO.

Mr. John Dečman,

Forest City, Pa.

V Vašem zadnjem pismu ste omenjali, da bi se brat¬
sko dogovorili. Spoznal sem iz Vašega pisma, da je ne¬
mogoče to zadevo pismenim potom rešiti. Glavni pred¬
sednik, br. Anton Grdina, je menda bas radi tega skli¬
cal vse glavne uradnike na januarsko sejo. Izjavljam
Vam še enkrat, da take zatožbe proti meni od strani gl.
uradnikov sploh ne upoštevam in se nikakor ne čutim kri¬
vega radi razžaljenja časti enega ali drugega, ker Vam
prav lahko dokažem, da so gotovi glavni uradniki zlo¬
rabljali svoj urad in so javno lagali na konvencijah in od-
borovih sejah. Dokažem Vam tudi, da se komišen dobi.

Upam, da Vam to zadostuje, da boste poročali glav¬
nim uradnikom o mojem stališču.

Vas pozdravlja REV. J. CHERNE.

❖ * *

Mr. Anton Grdina,

Cleveland, Ohio.

Na zahtevo gotovih glavnih uradnikov ste me izro¬
čili porotnemu odboru, kateri svoje naloge še ni rešil in
je nikdar ne bo, kajti pravica je na moji strani. Zvedel
sem, da ste pozvali tudi porotni odbor na januarsko sejo,
zato zahtevam kot član Jednote, da izročite br. Joseph
Zalarja porotnemu odboru na sledeče zatožbe:

1. Glavni tajnik Jožef Zalar je uradno lagal, ko je
na clevelandski konvenciji zagovarjal br. Sitarja pri na¬
kupu Štukelnovega posestva, namesto, da bi bil on kot
uradnik Jednote zastopal koristi Jednote.

2. Brat Jožef Zalar je uradno lagal na polletni
seji, da se duhovni vodja (Luka Gladek) ne udeležuje
polletnih sej.^

3. Brat Jožef Zalar je na prefrigan način zabra-
nil na zadnji konvenciji, da se ni razkrinkala afera o Da¬
niel Boone Coal Co.

4. Brat Jožef Zalar je uradno lagal na konvenci¬
jah in uradnih sejah, da so obveznice, katere kupujejo za
Jednotin denar najboljše.

5. Brat Jožef Zalar kot glavni uradnik je kršil pra¬
vila Jednote, ko je dajal neveljavne resolucije na javno
glasovanje in ker je druge veljavne resolucije prenare-
_al in dal na glasovanje.

6. Brat Jožef Zalar naj Vam dokaže, da se je ko¬
mišen dobival, drugače to dokaže nekdo drugi.

7. Brat Mr. Anton Nemanič trdi, da je br. Zalar
vložil na svoje ime $30,000 Jednotinega denarja za vdo 1

ve in sirote in da je $15,000 od tega denarja izgubil na
gotovi banki v New Yorku.

To zadevo naj .nadzorniki-preiščejo in poročajo po¬
rotnemu odboru.

Upam, da boste kot predsednik K.S.K.J. te pritožbe
upoštevali in jih povoljno rešili v korist K.S.K. Jednote.

Vas pozdravlja

REV. JAMES CHERNE.

***

MLADINSKI ODDELEK K.S.K.J.

Mladinski oddelek pri naši Jednoti je brez dvoma
velikega pomena. Br. Zalar se prav rad malo pobaha
in laže na raznih sestankih in konvencijah, da je to nje¬
gova zasluga. Resnici na ljubo povedano: Br. Pavel

Schneller je vpeljal mladinski oddelek pri Jednoti leta
1916. Sklical je izvanredno sejo v Jolietu v maju in dve
v juniju leta 1916. Blagajnik Grahek je trikrat prote¬
stiral proti upeljavi tega oddelka. To Vam lahko potrdi
zapisnik tej sej, ako je pošteno spisan. Meni je osebno
ta zadeva znana in torej gre pripoznanje br. Schneller-
ju, da je on vpeljal mladinski oddelek, in da je bila jo-
lietska klika proti temu.

Tožba:—Prejšnji jolietski župnik je vložil tožbo
proti tedanjemu glavnemu predsedniku Pavel Schneller-
ju. Ker ta tožba ni imela nobene prave podlage, je pri¬
šlo do sporazuma in se je zahtevalo, naj bi tedanji gl.
predsednik povrnil stroške advokata v znesku $150.00.
Tega on ni plačal; pozneje je zahteval advokat $50.00.
Tega on ni plačal in ni niti odgovoril na to zahtevo. Br.
Pavel Schneller je plemenitega značaja in je tedanjemu
župniku drage volje odpustil, ker ve, da je hotela joliet-
ska klika v svrho svojih ciljev zlorabljati svojega žup¬
nika.

JANUARSKA SEJA.

Ta seja bo brez dvoma velikega pomena in bo tudi
razburljiva. Vsega tega bo menda kriv Slovenski Gla¬
diator. Njega je treba obesiti. Predsednik porotnega
odbora je že omagal. Duhovni vodja, poslan od glavne¬
ga predsednika na prošnjo tajnika, ni veliko opravil. Gl.
tajnik je šel s posebno delegacijo v Cleveland do glav¬
nega predsednika, kjer se je pridušal in jokal. Gotovo
čuti, da mu kot uradniku Jednote bije zadnja ura, kajti
mera njegovih Jednoti škodljivih del je do vrha napol¬
njena. Poskusili bodo vse v svoji moči, da bo celi odbor
enotno nastopal in da se obtoži Gladiatorja na vešala. V
slučaju, da se vsi združijo, je še vedno odprto vprašanje,
ali naj pravica trpi in krivica zmaga. Ako bo gl. pred¬
sednik, kateri ima čiste roke, zidal na glavne uradnike,
kateri zagovarjajo umazano politiko gl. tajnika, potem
bo on prvi izigran od umazane Zalarjeve politike. Nje¬
gova edina zaslomba je članstvo Jednote. Drugi glavni
uradniki naj delajo po svoji razsodnosti kakor vedo in
znajo. Gladiator Vam že naprej pove, da vsak, kateri
bo zagovarjal umazano hinavsko, klikarsko in Jednoti
škodljivo kliko gl. tajnika, naj sam sebi pripiše posledi¬
ce, katere znajo škodovati njegovemu dobremu imenu in
poštenju.

>|: i\i  *

NADZORNIKI.—Nadzorniki bodo pregledali knji¬
ge in kar se tiče seštevanja in odštevanja bo gotovo vse
v redu. Kakor je vsem znano, ti nadzorniki niso izvež-
bani v knjigovodstvu. Te knjige bi moral dati gl. pred¬
sednik v pregled kakemu zanesljivemu in poštenemu iz¬
vedencu Slovencu, kateri pozna položaj naše Jednote in
kateri zna tudi med vrsticami brati. Morda je vse v re¬
du — lahko tudi ne. Mogoče bi se dalo dobiti v knjigah
leta 1917, da so bili morda davki plačani dvakrat. Leta
1920 mogoče ni nekaj v redu pri Public Service Co.
za $43.00. Pri Štukelnovem posestvu je bilo rečeno na
clevelandski konvenciji, da br. Sitar prevzame vse ob¬
veznosti. V knjigah najdete, da je bilo plačanega iz Jed-
notine blagajne na isto posestvo enkrat $150.00, drugič

“SLOVENSKI GLADIATOR”

9

$80.00. Mogoče se da dokazati, da je naš Jože 1. 1912
prejel komišen $50.00 v čeku in ker je bil še takrat bolj
novinec v tej stroki, je zahteval od Tomaža cash, t. j.
denar v gotovini.

Jolietski Jože je 4. julija v preteklosti s harmoniko
vznemirjal župni stan in pozneje šel svirat pod okno se-
sterske hiše. Za to komedijo je bil on plačan od Jednote.

Neki Jože z navihanimi brkami je svoje čase agiti¬
ral v Chicagi po salonih in drugod zoper župnika. Pla¬
čan je bil od jolietske klike.

Jolietska klika je izigrala Fr. Gladeka, ker je bil on
že pred clevelandsko konvencijo slovesno vržen iz žup¬
nišča v Jolietu.

Jolietska klika, v zvezi z Waukeganom, je sklenila
v Chicagi zahrbtno 1. 1917, da naj se izpodrine duhovni
vodja Jednote, Rev. James Cherne, ker je “Ave Maria”
pisala, da je bil on edini duhovni vodja, ki je v resnici
* delal za verske principe katoliške jednote. Na eveleth-
ski konvenciji so se slovenski duhovniki v večini izrazili,
da naj se slovenski duhovniki delegati združimo samo
za enega kandidata brez vsake volitve od strani lajikov.
Župnik iz Waukegana je molčal, župnik iz Jolieta se je
malo nasmehnil, Matija Pogorelec je pa pridno agitiral.
Vse je bilo izpeljano na tako prefrigan način jolietske
klike, da se je gnusilo vsem drugim duhovnikom delega¬
tom in da je dr. James Seliškar zapustil dvorano, predno
se je vršila volitev vrhovnega zdravnika, čeprav je bil
on kandidat za ta odbor. Ni čuda, da je novoizvoljeni
duhovni vodja zbežal v nedeljo ob peli uri zjutraj iz žup¬
nišča. Več o tem Vam lahko poroča jolietski župnik.

Glavni tajnik mi očita, da sem računal za dnevnice
na zadnji konvenciji več kakor delegat našega društva.
On je napravil račpn sam za gospodično iz našega mesta
in njeni stroški so znašali par dolarjev več kot moji. —
Omenja tudi, da so stroški Fr. Plevnika znašali manj.
Zakaj? Prišel je en dan ali dva pozneje na konvencijo.
Stroški istega delegata so bili na clevelandski konvenciji
še manjši, katere se sploh ni udeležil, radi afere Štukel-
novega posestva.

Duhovnik iz starega kraja mi piše, da je Gladiator
v resnici kazen božja za vse tiste glavne uradnike, ki so
svoj urad zlorabljali in gazili katoliške principe Jednote.
Nas slovenske duhovnike so ti samopašni la.iiki imeli sa¬
mo za agente Jednote, nikdar ne za prave prijatelje.
Bili so tako zaslepljeni, da niso spoznali, da naraščaj Jed¬
note zavisi od mladine, izšolane v slovenskih katoliških
šolah. Sramota za vse uradnike katoliške Jednote, da
niste zaupali vašim lastnim članom, faranom slovenskih
župnij, posojila. Edini odgovor je, ker niste dobili ko-
mišna.

Br. Dečman mi piše, da spadam v norišnico. On je
zmožen rabelj, ker je izgnal v Forest City dva župnika
iz župnišča in jih pokopal. Eden izmed njih je bil blagi
gospod, duhovni vodja, častiti g. Tomšič, ki mi je osebno
potožil to zadevo. Garantiram mu, da bo on težko kaj
opravil z gladiatorskim župnikom.

Glasilo je samo za pokritje grehov glavnih uradni¬
kov. Zato ni priobčilo članka gl. tajnika, kajti v tem
članku je bil stavek: Da on spada v norišnico. Kakor iz-
gleda, je njegova žlahta in Dečmanova malo prismuk.

IZJAVA.

Delovanje Gladiatorja od gotovih glavnih uradnikov
ni vpoštevano. Gladiator je prišel kakor strela iz jas¬
nega neba in je edina rešitev za slovenske organizacije
pri kupovanju obveznic, ker zahtevamo popolno kon¬
trolo nad glavnimi uradniki. Za.koritarje ta Gladiator
predpiše najboljše žavbe in medicine v korist članstva.
Kakor hitro bodo glavni uradniki prišli do tega spozna¬
nja in kakor hitro bo dovoljeno v Glasilu K.S.K.J. raz-
motrivati o finančnem in verskem vprašanju, bo Gladia¬
tor prenehal. Dobro se pa zaveda Gladiator, da je on
rešil to, kar niso mogli rešiti glavni uradniki in ne kon¬
vencije, s tem, da je razkrinkal komišen pri kupovanju
obveznic. O tem bo pisala zgodovina slovenskih jednot
in dala pripoznanje uredniku Slov. Gladiatorja, Rev.
James Chernetu. Vzdrževanje Gladiatorja stane naj¬
manj $50.00 na mesec poleg naročnice, in vse to je stor¬
jeno z njaboljšim namenom, da se naše podporne orga¬
nizacije rešijo parasitov — koritarjev.

-V

m #

JOLIETSKA KLIKA TEPENA.

Klika, ki je zidala vse na glavnega tajnika, zna s
tem vse dobiti ali — izgubiti. Da Jolietčani niso vpo-
števani, kakor žele, je njih lastna krivda, ker se dajo vo¬
diti njih nezmožnim voditeljem, ki dajejo na glasovanje
neveljavne resolucije in druge poštene resolucije pona¬
rejajo. Od te politike trpi Jednota in naselbina. Vse
glavne predsednike, kateri so izven Jolieta, so izigrali
aii jih t|)do. Dr. Graheka so hoteli vreči v kanal, zato
se je držal Schnellerjevega rokava, da je ostal na su¬
hem. Ni čuda, da sem vam na pittsburški konvenciji po¬
vedal, da v slučaju, ako hočemo imeti mir pri Jednoti,
naj bo Jednotin Dom oddaljen 50 blokov od slovenske
cerkve.

SHEBOYGANSKA RESOLUCIJA.

Poleg sklepa konvencije je sheboyganska resolucija
za novi dom edino veljavna. Glavni predsednik A. Gr¬
dina je pisal našim uradnikom, da bi svojo resolucijo
odklonili v prid društva sv. Vida. Naši člani so se poka¬
zali kot skala trdne možake in so se izrekli, da ostanejo
zvesti svoji resoluciji kot trdni možaki in ne kot omahlji¬
vi glavni uradniki. Svojo rcsoluci o za novi dom odklo¬
nijo edino pod pogojem, da se vpošteva sklep konvencije
in Jednotin Dom popravi po načrtu br. Anttona Grdina.
Naša resolucija je prava coklja nezmožnim gl. uradni¬
kom, ki resolucij sploh ne razumejo in kateri bi se mo¬
rali učiti po Mr. Kušljanovem mnenju od takih, ki so več
šol videli od znotraj kot od zunaj. On gotovo misli pri
tem urednika Gladiatorja ali samega sebe, kajti druga¬
če bi gotovo nezmožni gl. uradniki imeli pogum, še zana-
prej streljati kozle.


ZAUPNICA:—Na glavnih sejah, kakor na konven¬
cijah, se da glavnim uradnikom zaupnica za njih uradno
poslovanje. Ta zaupnica je v večih slučajih brez pome¬
na, čeprav je v zapisniku. Ako bi glavni uradniki na
sejah in konvencijah resnico govorili in vsako zadevo v
pravi luči predstavili članstvu, bi dobili nezaupnico. Vse
zaupn-ce, katere so bile izrečene gl. tajniku za njegovo
poslovanje, pomenijo nič drugega kot eno goroslasno ne¬
zaupnico.

.. * * *

PRISEGA:—Glavni uradniki so zapriseženi in gre¬
do k spovedi vsaj enkrat na leto. Naprosite jolietskega
kaplana, da naj Vas pouči o krivi prisegi in navadni
spovedi. )

10

“SLOVENSKI GLADIATOR”

X

PEPETOVA L4MENTACIJA 8’ KOMISNU.

1 .

Prijatelji moji,
povest poslušajte,
kako se godi mi
in z mano jokajte.
Hudo je zdaj meni,
o, ti saprmišen!
v nevarnosti moj je
preljubi komišen.

2 .

“Jednota! Jednota!
Ta mila nam mati!”
Ste culi me stokrat
in stokrat kričati.

To kričal zato sem,
da bil je bolj gvišen,
za varžet moj prazen
jednotini komišen.

6 .

Ko so me pa skor že
pri tem zasledili,
komišna obdržal
sem druge v tej sili.

To moral zato sem,
da bil je bolj gvišen
za varžet moj prazen
jednotin komišen.

7.

Na jolietski konvenciji
tam Šnelerja vbil sem;
a kaj sem pač hotel,
v nevarnosti bil sem.
Ga vbiti sem moral,
da bil je bolj gvišen
za varžet moj prazen
jednotin komišen.

11.

Sedaj pa ta Černe?!
Kaj nek se v to meša?
V Sheboygan naj tih bo
in grozdje naj preša!
Pusti naj me v miru!
Moj ljubi komišen
v nevarnosti zdaj je!

O, ti saprmišen!

12 .

Oh, kaj če je mera
komišna že polna?!

Če proč je komišen?
Kak mošnja bo bolna!
Pusti naj me v miru!
Moj ljubi komišen
v nevarnosti zdaj je!

O, ti saprmišen!

3.

“Za narod! Za narod!
sem zmir se pridušal.
In narod ves ginjen
me zmir je poslušal.
To delal zato sem,
da bil je bolj gvišen
za varžet moj prazen
jednotin komišen.

4.

“O delavec vbogi!”
sem javkal ganljivo.
“Kako si ti revež!”
sem pridgal vabljivo.
To pridgal zato sem,
da bil je bolj gvišen
za varžet moj prazen
jednotin komišen.

5.

“Za vero! Za vero!”
sem kričal na shodih,
kot Čič ko ponujal
nam jesih je v sodih.
To storil zato sem,
da bil je bolj gvišen
za varžet moj prazen
jednotin komišen.

8 .

Kdorkoli mi bil je
pri tem kdaj na poti,
sem moral brž spraviti
prav vsakega spoti.

Če to ne bi storil,
ne bil bi več gvišen
za varžet moj prazen
jednotin komišen.

9.

Sem kregal se, tepel,
lasal in prepiral,
predsednika vbij.al
in vse denunciral.

Pa ni šlo drugače,
ker ne bil bi gvišen
za varžet moj prazen
jednotin komišen.

10 .

Pri tem sem pa živel
prav luštno in lepo!
Zakaj si pa, ljudstvo,
tak noro in slepo.

Kaj pač sem jaz mogel,
pri tem, če bolj gvišen
za varžet moj bi] je
jednotin komišen.

13.

In kaj, če mu narod
sedaj-le verjame?
Dokaze ima tehtne!
Oh, slabo bo zame!
Pusti me naj v miru!
Moj ljubi komišen
v nevarnosti zdaj je!
O, ti saprmišen!

14.

Zfi to pa zdaj treba
na vso moč kričati,
vse vrage, žendarje
na pomoč klicati.

Če ne pa po vodi
bo splaval komišen.

A kaj jaz počel bom?
O, ti saprmišen!

15.

Vsi škofje, sodniki,
žendarji, beriči!

Vsi, vsi na Černeta!
In vi vsi hudiči!

Vse vas bom poskusil,
da zopet bo gvišen
za varžet moj prazen
jednotin komišen.

NA DELO ZA “SLOV. GLADIATORJA”!

S to izdajo, v kateri ste izšle 5. in 6. številka “Slov.

Gladiatorja”, se zaključuje prvi letnik . Radi tehničnih

in drugih vzrokov je bilo potrebno, da smo izdali dve
številki v eni izdaji.

“Sl. Gl.” se ne izdaja za profit, temveč izdaja se, da
ozdravi slabe gospodarske razmere pri naših podpornih
organizacijah, da se bo zanaprej bolj pazilo na denar
slovenskih delavcev. Zato, kdor soglaša s “S. G.” v tem,
mu naj tudi po svoji moči pomaga pri tem velepotreb-

nem delu, Agitirajte zanj in pridobivajte mu naročni¬
kov in podpornikov! Kdor se z njim strinja in more, mu
naj pošlje tudi kako podporo.

Naročnina listu je $1.00 na leto. Kaj je to. Ali
ni vsaka števjlka “S. G.” samo radi njegove vsebine vred¬
na več, kakor to? Zato podpirajte pošteno podjetje
“Slov. Gladiatorja”! Radi ga berete, radi ga tudi na¬
ročajte in podpirajte!


/


“SLOVENSKI GLADIATOR”

11

SKOPUHOVL DOBROTA.

(Dogodbica.)

Purman s Pelinja je bil pravi lakomnik in sebičnik.
Laže bi bilo dobiti od vraga dušo, kakor njega, ganiti za
kako dobro delo. Pota na njegovo zemljišče so bila
vedno zagrajena s koli in zastavljena s trnjem; vse noči
je stražil na vrtu, ko je zorelo sadje.

Vzlic njegovi pozornosti pa so mu mladi razposajen-
ci skoraj vsakf leto obrali češnje in zgodnje sadje; prav
posebno so mu nagajali z zajemanjem vode iz vodnjaka
na njegovem dvorišču. Tukaj je bil Purman občutljiv,
zakaj naprava vodnjaka mu je vzela precej denarja. Po
ves dan je prežal neke jeseni ob. vodnjaku na delavce,
zaposlene pri zidanju sosedovega hleva, katere je zmer-
jaje odganjal, da niso hodili po vodo na njegovo dvori¬
šče. Obenem je nadziral svoje pajemnike, ki so sprav¬
ljali sadje in prešali mošt, polneči njegove sode v kleteh
in hramih. Celo v vežo je dal postaviti kadi za sladko

tekočino. -

Potrt in zamišljen je hodil skopuh nekega popoldne
po dvorišču. “Kaj naj storim? Da se je moglo to zgo¬
diti!” je potihoma mrmral. “Joj, kaka silna škoda!” Po
globokem zdihovanju in nervoznem seganju v lase pa se
je pomiril: nekaj posebnega se je moralo roditi v njego¬
vih možganih. / ‘ . %

»t • t / r ,}£ •* n ► m'  ’ *. « . c

Že dalje časa je bilo jasno solnčno vreme, kar je
ohranilo tisti jeseni pravo poletno toploto. Zidarje pri
sosedovem hlevu je mučila silna žeja in marsikdo se je
poželjivo ozrl na Purmanov vodnjak z bistro studenčni¬
co. Skopuh je poznal njihove želje ter je prijazno pri¬
stopil k najbližnjemu zidarju ob ograji. ' ;

“Vroče je, vroče in pa žeja, žeja”, ga je nagovoril.
“Ljudje radi pijejo v takem vremenu. Imate li kaj pi¬
jače?”

“Nič”, so mu odgovorili trije namesto enega. “Celo
vi ste nam zaprli vodnjak.”

“Vode menda ne boste pili zdaj, ko je toliko druge
pijače. Letošnja jesen je mokra, mokra . . .”

“Mošta nam dajte, ako se vam smilimo.”

“Saj vam ga dam, da ne porečete, kako sem skop.
Iz največje kadi v veži lahko pijete, kolikor se Vam ljubi.
Pristen hruševec je, gotovo vam bo ugajal. Ampak sa¬
mo iz največje kadi, iz tiste za vrati.”

Zidarji so se začudeno spogledali in namigavali
drug drugemu, naj poskusijo sosedovo darežljivost. Brž
so nabrali nekaj steklenic ter se odpravili po obljublje¬
no pijačo. Purman jim je pokazal kad, do vrha napol¬
njeno s pijačo, rekoč, naj se požurijo, da jo bodo hitreje
izpraznili.

v  9 skopuhovi dobroti je po vasi glasno zašumelo.
Moški so neverno zmajevali z glavami, ženske pa so ugi¬
bale, kaj je Purmana tako nagloma spreobrnilo.

“Doseči hoče kako izredno milost, ali pa izbrisati
kak stari greh”, so besedičile v svoji radovednosti, konč¬
no pa so se zedinile v mnenju, da mu je bila ta dobrota
naložena pri izpovedi za pokoro.

Vse popoldne in nastopni dan so se zidarji gnetli
okrog kadi in polnili steklenice; vedno niže so se morali
nagibati, zakaj mošt je izginjal. Ves čas jih je opazova¬
la Lenčka, Purmanova dekle ter se jim je posmehovala

“No, Lenčka, kaj si pa danes tako dobre volje?” so
jo obstomji. “Ali se smeješ nam, ali skopuhu?”

“Vesela sem, ker sem na svetu”, jih je zavrnila. Pri
tem se je sumljivo namuznila in odšla z dvorišča pod
kozolec.

Lenčka se je nekaj tednov pozneje sprla s skopu¬
hom, svojim gospodarjem ter je izdala njegovo dobroto.
Zidarji so namreč pili mošt, v katerem je utonila Purma¬
nova mačka . . .

IZ URBANOVE TORBE.

NE ZADENE.

Pri zdravnikovih so dobili novo deklo. Prvi večer
je domača devica izginila k počitku, ne da bi bila komu
kaj omenila. Gospa jo je drugo jutro radi tega posva¬
rila ter ji naročila, da mora vsak večer lahko noč voščiti,
opreden gre spat.

In res, zvečer je dekla odprla vrata salona, v kate¬
rem je bilo tudi nekaj gostov, ter na ves glas zavpila:
“Lahko noč!”

Seveda se je gospodinja zaradi tega malo sramova¬
la; drugo jutro pa je zopet pričela z vzgojo: “To mo¬
rate lepo tiho in mirno povedati.” -

Tretji večer pa gospodinje ni bilo doma, pač pa je
zdravnik imel več gospodov na obisku. Naenkrat je
vstopila dekla, se približala zdravniku ter mu povedala
na uho,, vendar pa tako, da so lahko vsi slišali: “Zdaj

grem spat.”

V ZNAMENJU NOVE MODE.

Jože (na veselici) : “Kdo je oni lepi mladenič pri na¬
sprotni mizi?”

Nada: “O, saj to ni mladenič, to je moja bratranka.”
Jože: “In oni gospod z očali?”

Nada: “To je moja najmlajša sestra.”

Jože: “Kdo pa je potem oni črno oblečeni gospod,
ki sedi z vašo sestro?”

Nada: “Ne, ne, to je moja stara mati.”

RAZOČARANJE.

Mlada žena je pobegnila svojemu možu, toda se je
kmalu premislila in se vrnila v moževi odsotnosti nazaj

v stanovanje, kjer je našla veliko množino cvetlic.

“Moj mož je gotovo slutil, da se vrnem,” je dejala
vsa ginjena služkinji.

“Ah, ne,” je odvrnila služkinja v zadregi, “cvetlice
je prejel gospod od prijateljev, ki so zvedeli, da ste mu

vi pobegnili.”

#

VRHUNEC RAZTRESENOSTI.

Profesor je naletel na znanko, ki je bila oblečena v
žalno obleko. Sočutno jo je vprašal, kaj se je zgodilo.

“Ah, izgubila sem svojega moža,” je odgovorila ža¬
lostno.

izza ogla.

“Roga se nam radi naše požrešnosti”, so ugan
darji. “Dajmo ji malce ponagajati.”

ivaKo oriaKO

^rž edini, ki ste ga imeli

| ^ j is iv i  j SO S gr |

je iiaučujevai proiesor,

tf

• • •

un je lic

Član stvu

vseh slovenskih jednot kličemo

naročite si

'SLOVENSKEGA GLADIATORJA”

Najzanimivejše stvari še pridejo v prihodnje.