Poštnina pavteltram« Leto l.v štev. 50 V Ljubljani, torek dne 19. oktobra f920, Posamezna štev. 1 K« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno....... lfi s ca zased, ozemlje 300 . ca inozemstvo ■ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K ««»»n oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . ' . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta žt O/L Telefon St 72. Upravni&tvo: Sodna ulica it 6. Telefon št as. Račun kr. pošt ček. urada itev.ILMB. ■ « .m.iiMirr. Ljubljana, 18. oktobra 2e jutri se podajo naši dele gati na jadransko konferenco. Mini strski svet je delegiral min. predsednika Vesniča, ministra Trumbiča in Stojanoviča kot jjooblaščence naše kraljevine. Kakšna so njihova poob lastila natančno ne vemo; eno poročilo pravi, da so „neograničena", drugo da so „široka". Z delegati gredo vojaški in gospodarski eksperti ter izgleda, da se hoče na konferenci z zastopniki Italije doseči nc le politični nego i gospodarski sporazum, odnosno da bodo pri ureditvi političnih (graničnih) vprašanj igrali važno vlogo tudi gospodarski odnošaji med obema državama. Zdi se nam, da način kako gremo mi na konferenco ne bo niti na zunaj niti na znotraj ojačal našega stališča. Mi spoštujemo gospode delegate, ne vemo pa, ali je sestava delegacije srečna. Gre za dalekesež ne odločitve, katerih si ne moremo predstavljati brez sodelovanje predstavnikov onih krajev, katerih usoda je na tehtnici. To ni potrebno le iz zunanjepolitičnih, temveč ravnotako iz notranjejjolitičnih razlogov. Mi ne razumemo, kako se je moglo pripustiti, da v delegaciji ni zastopnikov našega severnega Primorja, pa naj si bo Slovenec ali Hrvat, v trenutku ko izjavljajo Italijani, da jim niti Wilsorsova linija ne zadošča. Še manj pa razumemo, da gre delegacija na pot s tajnimi inštrukci-jami, ki so ostale prikrite celo zastopnikom naroda. Giolitti je v nedeljo sklical zunanjepolitični odbor italijanskega j>arlamenta ter si je da! votirati vsa potrebna pooblastila. Gospod Vesnič pa je svoječasno zahtevo jjoslancev, da naj pri važaih internacionalnih volitvah sodeluje posebni odbor zaupnikov parlamenta odklonil in je odpravil celo dosedanjo prakso, da se pritegnejo k predposvetovanjem voditelji posameznih parlamentarnih skupin! Z vso odločnostjo moramo protestirati, da bi bila pooblastila naših delegatov neograničena ali tako široka, da bi mogel biti naš narod postavljen pred nepričakovana dejstva. Avtoriteta današnje vlade ni dovolj jasna, da bi mogla prenesti na svojo delegacijo tako obsežne pravice. Sploh menimo, da je trenutek za pogajanja z Italijo vc-bče nezgoden. V Italij vse vre in nikdo ne ve, kaj se bo tam še zgodilo. Pri nas pa se nahajamo neposredno pred volitvami za ustavotvorno skupščino. Današnja vlada je moralično preslaba, da bi smela rešiti vprašanja, ki segajo najgloblje v celo naše narodno in državno življenje. Čez dober mesec dni bodemo imeli zbrano prvo izvoljeno predstavništvo našega naroda, ki bo postavilo novo vlado. Ni ga danes človeka, ki bi smel reklamirati za se pravico, da preklu-den. V Italiji vse vre in nikdo ne ve, izbrano vlado v najvitalnejši zadevi. To je nemogoče. Naši delegati so takorekoč že na potu. Toda še je čas, da se vrnejo. Pooblastila, ki jih imajo s seboj, so nezadostna, kajti narod jih ne bo priznal. Jadranska konferenca se naj odloži, dokler se ne zbere prvi jugoslovanski ljudski parlament, ki je poklican rešiti vprašanja ustave, pa udi odločati o žrtvah, ki jih bodemo morali položiti na oltar našega ujedinjenja. Nemiri v Kal is Riffl, 18. oktobra. (Izv.) V Italiji je mir. V Trstu in Bologni sta generalni Odhod naših delegatov na fadransko konferenco. Beograd, 17. oktobra. »Politika" jav-1 Ija: Včeraj opoldne je prejela vlada obvestilo iz Rima, da bodo šli na direktna jv>gajanja s strani Italije ministrski predsednik Giolitti, minister za zunanje stvari grof Sforza, pomočnik ministra za zunanje stvari Berto-lini in pooblaščeni minister Volpi. Odsek za zunanje stvari je imel vsled tega včeraj pcpoldne sejo, na kateri se je sklenilo, da bodo našo kraljevino za stopali na pogajanjih ministrski predsednik dr. Vesnič, minister za zunanje stvari dr. Trvmbič in finančni minister Kosta Sloj enovit. Naša delegacija bo imela reonejeno pooblastilo, da z italijansko delegacijo končno reši jadransko vprašanje. Odpotovali bodo v Italijo v najkrajšem času. Domneva se, da bo prvi sestanek v Benetkah, poten pa se bodo pagtrjrnja nadaljevala v San Polu pri Rimu. Beograd, !S. okt. (Izv.) Naš dopisnik je izvedel iz informiranega vira, da so pogajanja med Italijo in Jugoslavijo odrejena ter se bodo vršila na progi med V otežijo in Firen-zo. Naši delegati bodo odpotovali nrihodnje dni. Ministrski svet je dal našim delegatom široka pooblastila. Beograd, 18. oktobra. (Izvirno). jutri zvečer odpotujejo na pogajanja v Italijo delegati Vesni':., Trum- Sprejeti bodo v Benetkah in bodo odtam odpotovali na kraj pogajanj, ki ga drže tajno in ki ga bomo jutri izvedeli iz italijanskega časopisja. Beograd, 17. okt „Giornale d'Ita-iia" trdi, da belgrajski tisk ne veruje v diplomatično sposobnost svojih die-legatov. Kot edini argument za to trditev citira neke stavke iz »Balkana", iz katerih da se jasno vidi, da ne vlada soglasnost v pojmovanju glede reševanja jadranskega vprašanja. Dedje citira tudi napake imenovanega lista na našega ministre ki zunanje stvari dr. Trumbiča. Protest m$ aroH Jadranski Merestd. Ljubljena, 18. oktobra. Predsedstvo Jugoslovanske demokratske stranke je postalo ministrskemu predsedniku Ves niča, zunanjemu ministru Trumbiča ter obema slovenskima ministroma vladi brzojavko sledeče vsebine: Jugoslovanska demokratska stranka energično protestira proti tema, da se ion ene meje ni zapade, skušajo rešili s strani vlade neposredno pred volitvami v konstitaanto. Zahteva, da se pogajanja z Italijo odvode preko volitev, da ne bo vlada, ki bo prvikrat sestavljena ne temelju narodne volje, preklu bič in Stojanovič v spremstvu tajni- \dirana s'sklepi, ki je ne morejo stalno kov Pavloviča, Iliča in Markoviča.1 vezati. Bemarša enlenfe radi Koroške. sta da r i v; nčani. V Palermu še traja, tekalnih vzrokov. Neki neznanec 'č umoril vodjo stavkujočih. bo, pripravlja se zopet no-. Delavska zbornica v Mila-B;: - iianes sklicana k seji, da od-govcri na predvčerajšnje dogodke. Ta odgovor bo najbrže zopet nova generalna stavka. Dunaj, 16. okt. Dunajski korespen-denčni urad poroča iz Pariza: Vele-poslanišfca konferenca je na današnji seji sklenila, od jugoslovanske vlade z vso resnostjo zahtevati takojšnjo izpraznitev koroškega glasovalnega ozemlja. O tem je francoski poslanik Cambon obvestil avstrijskega poslanika Eichhcfferja, odgovarjajoč mu na njegov protest in dodel, da so dobili zastopniki zavezniških držav v Beogradu nalog, energično v tem zmislu posredovati pri jr.go-slovenski vladi. Zaradi oddaje v avstrijsko upravo, naj se plebiscitna ko- misija v Celovcu sporazume z av sirijsko vlado. Beograd, 17. okt. „Pravda" javlja : Vlada je odločila, da se v coni / naša civilna in vojaška oblastve umaknejo po odločbi plebiscitne komisije in da popolnoma odstopijo mesto novi administraciji. Kakor se vidi, je imel prihod naših čet v to cono samo smoter, da prepreči nasilja, ki so se pojavila v velikem številu O njih so obveščeni zavezniki, Id se bodo topot mogli lahko uveriti, da znatno upoštevati obvežo, kolikor srno tudi prepričani o krivici, ki se nam nalaga s temi obvezami. Beograd, 18. oktobra. (Izvirno). Ministrski komite je razpravljal o zakonu „o redu in radu" in o pooblastilu vlade glede zagotovljenja ^©ISfo® gibanje' Zagreb, 18. oktobra. (Izvirno) ,,Riječ SHS." objavija volilni mani fest demokratske stranke. Ksrenica. 18. oktobra. (Izv.) Ta se javne varnosti. Osobito dalekosežna je vršila v nedeljo velikanska sLtip- so pooblastila in stroge kazni proti hajduštvu. izdajstvu, za varnost življenja in imetja. Posebne odredbe so predvidjene v varstvo države, državne zastave in grba. Globe navedene v tiskovnem zakonu, so podese-torene. Važni so tudi predlogi za varstvo dela. Delodajalec ne sme iz-bacniti nastavljence, delojemalec ne sme stavkati, ako se ni poprej poskušal sporazum s posredovanjem ministrstva za socikTno politiko. Kolektivne odpovedi od strani državnega uradništva se kakor v Franciji po tem predlogu kaznujejo z odpustom odnosno s penzijeniranjem brez draglinjs&e doklade. Draženje živil in veriženje se kaznuje najstrožje, kazni gredo do pet let. Predlog mi- ščina demokratske stranke. V tem goratem kraju se je zbralo na tisoče li čanskih kmetov. 6 km pred Korenico so sprejeli Svetozarja Pribičeviča s konjenico in z vozovi, okrašenimi z zelenjem in čilimi. Pribičcrvič je razvija program demokratske stranke ob burnem pritrjevanju navzočih. Ravnotako je bil sprejet tudi govor drja Lckiniča. VLiki je tako malo izgleda za nasprotne stranke, da ne bodo proti demokratom najbrže niti postavili protivne kan cliaatae »iste. Beagrai, 18 oktobra. (Izv.) Klub staroliberalnih dissidentov ali Mu-klub se je polnoma združil z radikalci in bodo nekateri njegovi člani vsled tega kandidirali v Sremu na radikalski listi. Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Glavni cd bor radikaiske stranke je odobril, da nistrstva prehrane naj bi se živila; kandidira Stojan Protit v Kruševcu, maksimirala in kmetom rekvirirala Nišu in Dolnji' Tuzli. Vesnič v zvečan- je kot neizvedljiv propadel. Beograd, 18. oktobra. (Izvirno). skem in ralkem okraja. Ljuba Jovano-vič Sohmac v Kotoru, Spalajkovič v Bi- j • i :*r{: feafc Laza Martovič v Mostaru, mi- V vladi sami so demokrati pnsfah < niste^ ?radjevina jOTanovič v Kragu- na takozvam ukaz-zakon ped pogrv.jcroj Srškič v sarajevskem okrožju, jem, da velja samo za sedanjo vlado Pašie v Sremu. in naj dalje do konstiiuante in tud j stoak, 18. oktobra. (Izv.) Tu se je Ie, dokler se 75 poslancev ne bi vršil velik zbor demokratske stranke, proti vilo. Ostale stranke so sc izjavi-' na katerem sta govorila Mladekovic in (izvzemši socialne demokrate) bivši veliki župan Lisičar. >rezpogojno za ukaz-zakeo. Odločil x) parlament. Csijek, 18. oktobra. (Izv.) V znak 3rotesta proti neugodnemu izidu koroškega plebiscita se je tu vršila velika protinemška denonstradja. Bertia, 18. oktobra. Predsednik izvr-šcvalnega odseka tretj'e internarionale, Sinovjev in predsednik splošne ruske delavske zveze strokovnih organizacij Losovski sta dobila včeraj povelje, naj odpotujeta iz države. - Habsburška rest®-"racija na p^Mu. V Avstriji so pri nedeljskih volitvah zmagati krščanski sotijaici. Dosedaj najmočnejša sotijab.odemo-kratska stranka sc mora zadovoljiti z drugim mestom. Dogodek je historičnega pomena in je silno važen za vse sosede avstrijske republike. Ni dvema, kaj je t prvi vrsti ojačilo vrste klerikalne stranke. Avstrijska republika stoji na slabotnih nogah. Kar je pravi ,,Osterreich", ne more pozabiti „zlatih" časov monarhije, ko so avstrijski Nemci pod svojimi habsburškimi cesarji gospodovati veliki državi. Masa avstrijskega kmet-siega m velik del meščanskega prebivalstva ne more preboleti izgube katoliške vladarske hiše. Kler&aliz-mu je priskočila na pocioe žena in njej se imajo krščanski socijald mnogo zahvaliti. Karakteristično je, da so Velenemci izgubili na terenu, dokaz, da je v Avstriji misel na restavracijo habsburške monarhije jačja, nego ideja združitve z Nemčijo. Klerikalna glasovnica je program, ki se vrača k starim konceptom. In ne neha pri Dunaju. Iz razkritij dunajske „Arbdter Zeitung" veno, kako ozke zveze obstojajo med krščanskimi socijald in.madžarsko vlado, ki shematično pripravlja povratek Habsburžanov. Tudi na Ogrskem je klerikalizem voditelj. Krščanekoscd-jalni Dunaj akceptira madžarskega kralja, če je iz Karlovega rodu. Poleg vsega je Dunaj nanesel Avstriji še to sramoto, da je izbral enega glavnih krivcev njene propasti za narodnega predstavnika — grofa Oto-karja Czernina. Politika Avstrije bo sedaj v klerikalnih roJcah. Od nedelje morajo sosedne države posvečati Avstriji podvojeno pažnjo. Dunaj, 18. okt. (Izv.) Rezultat vče- rajšnjih volitev v narodni svet avstrijske republike, kakor se sedaj imenuje narodno predstavništvo, bo za prihodnjo politiko Avstrije naj-sčjega pomena. Krščanskosodjalna stranka iraa 78 mandatov, prej jih je imela le 63, socijalna demokrati so dobili 63 mandatov, prej 69. Ve-litenenška stranka 18 mandatov, prej jih je imela 24, ..meščanska delovna stranka" je priborila mandat grofu Otokarju Cerninu, bivšemu ministru Avstro-Ogrske. Prej ta stranka ni bila zastojjana. Celokupno je zasedenih 160 sedežev. Po drugem skrutiniiu bo še nadaljnjih 15 sedežev med tri glavne stranke razdeljenih. Prejšnja narodna skupščina je imela 161 sedežev. Najmočnejša stranka je torej krščanskosodjalna tranka. Drugi skrutinij na tem dejstvu ne bo mogel ničesar spremeniti. Izguba sodjalnih demokratov ni bi-a nepričakovana, ker se jim je odmerjala vsa odgovornost za dane ako težke razmere. Izgube veliko-nemške stranke so iako iznenadile. z parlamenta je izginil zastopnik židovske narodne stranke in zastopnik dunajskih Čehov. Sprememba v moči strank je največjega pomena. Krščanski sodjaid kot najmočnejša stranka bodo v bodoče voditelji avstrijske notranje in zunanje politike. Posedaj se ni ugotovljeno, ali bo lotela sodjalnodemokratska stranka iri poslih sodelovati in ako bo svo-im pristašem dovolila prevzeti kake »sle pri novi vladi. Velftve e fttsfersfe itfef. zbor Gradec, 18. oktobra. Pri volitvah v štajerski deželni zbor je bilo izvoljenih 30 krščanskih sodalcev, 22 socialnih demokratev, 8 velenemcev in 6 pristašev Kmetske zveze, A mandati se zasc-o kasneje. Med izvoljenimi so od krlčansko-secialne stranke deželni glavar prof. dr. Rinteicn, deželni podgla-var ar. Ahrer, od socialno demokratične stranke deželni podglavar Pongratz in župan Muchitsdi. od velenemške stranke odvetnik dr. Danline, od Kmetske zveze deželni poslanec dr. Kluse- piann Frankovci proti Jugo-siovenom. Zagreb, 18. oktobra. (IzvLraA): Danes popoldne se je vršila skupščina zagrebškega Sokola; ki so jo zahtevali Frankovci. Pri tem se jo pokazalo, da ui v njih prav nič sokolskega in da skušajo izrabljati sokolstvo v svoje jrartizanske namene. Tudi n« tej ekupečini se je govorilo o tem, naj bi se s pasivno reeisbeaieo onemogočile Hoffmanove proste va-ki alegorično predstavljajo uje-dinjenje. Pri glasovanju se je pokaralo, da imajo seperatisti od 3000 članov zagrebškega Sokola samo 478 pristašev, čeprav so privedli na skupščino vse somišljenike do zadnjega, med njimi tudi mnogo nečlanov, ki nimajo pravice glasovati. Skrutinij » vrši strogo in se neupravičeni gla-aovi razveljavljajo. Odbor zagrebškega Sokola ostane seveda v dosedanjih rokah. Stari sokoteki prro-bojevnik Lazar Car je točno kaiak-teriziral, da se sedanja borba v društvu ne vrši v znamenju nasprotrtva med Srbi in Hrvati, marveč Jugoslovani in Frankovci. o HroSd so se odcepili od Avstrife. Liecz, 18. oktobra. (Izv.) Zastopniki poljedelstva, industrije in obrti iz cele iztočne Tirolske 90 se zbrali dne 16. oktobra v Lienzu v posvetovanje priključenja Nemški in so soglasne sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da sedanja Avstrija in dežela Tirolska ne morejo živeti in da je jedina rešitev v spojitvi z Nemčijo. Današnji prebivala iztočne Tirolske izjavljajo zato, da se pod imenom „nemžka župa iztočne Tirolske" proglašajo za nonfH.*icnrt in nmeiin MamriiA in 'irlArl* neodvisno in prosijo Nemčijo in vlad« Nemške Avstrije, da dajo svoje sogla-šanje. Izvolili so tudi zupnega predsednika in svetnike. Na Srogleškem stavka snMišon rudarjev. Pariz.. 17. oktobra. Iz Londona javljajo, da je 'stavka rudarjev v tem trenotkn popohui. Stavka en milijon rudarjev. L!oyd George je v manifestu pozval narod, naj sc nasilnim sredstvom rudarjev krepko upre in naj v to svrha zbere vse svoje moči. On za svojO coebo dvomi, da sc bo stavka izjalovila Prve posledice na Angleškim že dobro čutijo. Cela vrsta tvornic se je morala zapreti. Vendar pa stavka ni poulama. Šodanj, 3S. okt. (Izvirno). V Londonu računajo, da bo stavka trajali 6 tednov. Blagajne sčavkujocik so napolnjene. Homatffe severu. Pariz, 16. oktobra. Kakor doznava „Chicago Tribune", Zedinjene države ne bodo priposnale pogodbe med Poljsko in Rusijo, ker se je odločale o ruskem ozemlju brez privolitve prebivalstva. London, 18. okt. General Zeligov-ski je prcklanura! samostojno republiko Srednjo Litvansko. Pariz, 18. okt. Listi prinašajo vest, da se je pojavilo v gubsrniji Kijev močno prr+irevoludcriamo gibanje. Haag, 16. oktobra. Kakor poroča .,Nieuwe Roterdamscfce Courant" iz Londona, so Poljaki zasedli Pinsk. Razna poroSISa. Solun, 18. oktobra. (Izvirno). Grški kralj umira. Venizelos je ukrenil vse potrebno, da prevzame vlado v svoje roke ter prepreči povratek Konstantina ali nemire njegovih pristašev. Beograd, IS. oktobra. Na predli* ministra za jaroeveio je finančno- gospodarski svet ministrov sklenil, da dovoli izvoz zavil dijaškim menza« v inozemstvo, ne da bilo treba plačati carino ia zavarovati valute, i* sicer pod kontrolo naših poslanikov. Praga, 18. oktobra. (Izv.) Vodja nemških sodjabiih demokratov na Češkem Seliger je danes umrl aa zft-* strupljenjo lovi. Rim. 17. oktobra Za 8. november poklicani pod orožje rtkruti let-taica 1901. Naia Koroška en poli-sko Vilno. Severovzhodno od Varšave, v smeri proti Petrogradu, leži pokrajina Litva. Eno njenih glavnih mest je Vilno. To mesto je pred kratkim zavzel poljski general Zeligovski. Ententa je od poljske vlade zahtevala, naj ukaže generalu, zapustiti Vilno. General je še sedaj v Vilni in pač tudi ostane. Ta stvar nas danes zanima tembolj; ker pri njej mislimo na Koroško. Načelnik ministrstva za socijalno skrbstvo, g.St. Roszkowsky, ki biva sedaj med nami, je bil tako prijazen ter nam je za „Jutro" napisal sledeči članek o poljsko-litevskem sporu: Ko je meseca julija tek. leta poljska armada, pod pritiskom boljševiških armad ostavila Vilno in Grodno ter se umaknila k Varšavi, so Litvini brž s boljševiki sklenili pogodbo, po kateri so litevske čete zasedle celo vrsto okrajev, ki so jih prej zavzemali Poljaki. Bil je to vojni korak, naperjen izrazito proti Poljakom in podpiran po protek-torici Litvinov Angliji. Pri svojih zahtevah do spornega ozemlja se Litvini sklicujejo na zgodovinske pravice; fak-tično pa stoji stvar dandanes tako-le: v vilenskem okraju biva 56.2 % Poljakov in samo 2.3 % Litvinov; v pokrajinah na sever od Vilna znaša procent poljskega prebivalstva 87.3 % pri 7.5 procenta Litvino; v grodenskem okraju je Poljakov 54 %, a Litvinov 1.6 %, v ošmianskem okraju 68.2 % Poljakov in samo 0.1 % Litvinov; najbolj litev-ski izmed spornih okrajev, okraj švien čanski ima 27.6 % Litvinov, a 44.2 % Poljakov. Te številke upravičujejo od por Poljakov proti litovskim zahtevam Litevske zahteve je zbudila in jih podpira Anglija, ki namerava iz Litve narediti nekakšno svojo kolonijo v Evropi in hoče za to svojo kolonijo dobiti čez poljsko ozemlje dostop do Rusije, da bi neposredno in brez konkurenci je eksploatirala prirodna ruska bogastva. Na kakšne težave so Litvini naleteli, ko so imeli to ozemlje okupirano, se vidi najlepše iz slučaja vilenske univerze: hoteli so jo izpremeniti v litovsko, ali,ni bila imela primernih profesorskih sil; zato se je naložilo prejšnjim profesorjem, predavati ruski, a končno je morala vlada dovoliti poljska vseučiliška predavanja v tem mestu, ki ga Litvini radi imenujejo svoje glavno mesto. V zadnjih časih se z imenom Vilna druži ime generala Zeligovskega. General Želigovski, to je nekdanji ruski častnik, ki je po razpadu carske armade zbral Poljake, vojake v Kavkazu in v južni Rusiji ter sestavil poljski oddelek. Ta oddelek se je po mnogih dogodkih končno nahaja! v Odesi in od tod se j eželigovski prebil skozi Rumunijo in skozi ukrajinske čete na Poljsko. Na boljševiški fronti je Želigovski vodil divizijo, sestavljeno baš v teh krajih, ki jih hoče litevsko-an^Icški impe-rijalizem odtegafi od Poljske, iz ljudi, ki so spomladi lanskega leta skoro z golimi rokami zapodili bcljševike iz' Vilna. Moremo si torej predstavljati obup teli ljudi, ko so morali meseca julija zopet predati Ijuiljeno svojo polj sko Vilno v roke boijčevikov. Vojaška diseinlina pa jih je prisilila v to žrtev. Umikali so se polagoma k Varšavi. Ko je sovražnik segal že skoro v varšavska predmestja, je divizija Zeligovskega z neizmerno slavo branila mestece Radzymin, ključ bojev za Varšavo. In zopet je šla divizija Želigovskega na sever, podeč pred seboj boljševike, misleč na pevratek v svojo Vilno. Kar so se začeli širiti glasovi o nekih težavah, ki jih je glede Vilr»„ začela delati ententa. Ko so se poljske čete približale mestu, a niso smele vanje vkorakati, je navdala bol srca vojakov Želigovskega. Konečno je prišel udarec: Poljska se mora odreči Vilnu zaradi trgovskih interesov angleških. Tedaj so izjavile čete, da zavzamejo Vilno na lastno roko. General Zeligovski je omahoval nekaj časa, dokler ni končno stopil na čelo svojih vojakov, kot divizije, ločene od poljskih armad in je korakal naprej... Sedaj je Zeligovski zapovedoval nad Vilncm in ustanovil tam neodvisno vlado. Poljska z napetostjo sledi poteku te borbe: poljsko Vilno je vrglo rokavico — Londonu. — Današnja poročila pravijo, da Zeligovski maršira še dalje proti Kovnu. Politične beležke. -r Zborovanje udruženj za ligo narodov v Milanu dne 12. do 16. oktobra. Pri tem kongresu je stavil zastopnik jugoslovanskega udruženj a za ligo narodov, univerzitetni profesor dr. Leonid Pitamic, naslednii predlog glede jadranskega vprašanja: „Velika važnost tega vprašanja za ohranitev svetovnega miru je no torična. V eminentnem internacionalnem interesu je, da se končno reši to vprašanje, ki postaja od dne do dne bolj pereče, po principih inter- nacionalne pravičnosti. — Vsled tega si dovoljujemo predlagati, da fe derarija udruženj za Ligo narodov predloži svetu Društva narodov, naj se uredi vprašanje Primorja in vzhodne obali Jadranskega morja ter svobode tega morja na način, ki bi zagotavljal trajen mir. Edina možnost doseči ta namen je rešitev pc željah prebivalstva samega v spornem ozemlju." Ker pa je komisija, v kateri je bil ta predlog stavljen, z vsemi glasovi proti ruskemu in jugo-slovenskemu glasu (Francozi in Kitajci so se vzdržali glasovanja) skle nila, naj sedaj konkretna vprašanja ne pridejo v razpravo in naj se kongres bavi le z onimi splošnimi vprašanji, ki se nanašajo na funkcioni ranje Društva narodov, je bila raz prava tega vprašanja preprečena. Vendar je naš delegat dosegel, da bo njegov predlog tiskan in priložen zapisniku in poročilu, ki bosta razposlana vsem udruženjem. — Tudi ruska delegacija se je zanimala za rešitev jadranskega vprašanja potem plebiscita. Nadalje je delegat jugoslovenskega udruženja izjavil, da more naše udruženje pristati na splošno razorožitev le tedaj, ako se prej razorožijo Nemčija, Avstrija, Madžarska in Bolgarija. -f- Koroški plebiscit. Mnonja, ki sc izražajo v večjih nemških oisopisih, potrjujejo resnico, da je pariška konferenca s tem, da je izročila usodo Koroške plebiscitu, grešila proti narodnostnim načelom. Vsi komentarji k plebiscitnemu izidu priznavajo, da je plebiscitna cona A pretežno slovenska. Renner govori o tridesetih ti sočih Slovencev, ki pridejo pod nem škoavstrijsko vlado, dr. \Vutte v svo jih statističnih podatkih, ki jih je ponatisnil „Interessantes Blatt", izka zuje okoli 50 tisoč Slovencev in 24 tisoč Nemcev. »Frankfurter Zeitung1 od 14. oktobra piše: Sedaj, ko se je pokazala volja večine koroškega ljut siva, velesile, katere imajo v rokah končno odločitev, ne morejo storiti na podlagi mirovne pogodbe ničesar drugega, kakor vpoštevati plebiscitni rezultat in Koroško končnoveljavno pripoznati Nemški Avstriji. Gotovo bodo Jugoslovani poizkušali giaso vanje izpodbiti, ali pa na podlagi ugodnih posameznih rezultatov v nekaterih občinah zahtevati izpremem be pri končni določitvi mej v svoj prid. Upamo, da se v iem slučaju velesile, v katerih objektivnost upamo, ne bodo spustile v enostranske korekture, kakor se je to zgodilo v zapadni Prusiji, kajti končno bi morali biti ravno geografični in gospodarski momenti, ki so bili v gornjem slučaju merodajni zaradi plovbe po Visli, odločilni, da se Koroška prizna Nemški Avstriji. Čisto mehanična uporaba narodnostnega principa, ki je služila za podlago razdelitvi Koroške v dve coni, se je tu pokazala kot absurdno. Zato je tudi nepravilno, zmago Korošcev označiti kot zmago nemštva. Ka- je na Koroškem zmagalo, je bila misel, da se ne more cepiti dežele, ki tvori geografsko, gospodarsko, kulturno in politično enoto. + Italijanske intrige. V zmislu mirovne pogodbe z Bolgarsko je naša vlada predložila bolgarski vladi spisek vseh škod, ki so jih napravili Bolgari in njih okupacijske oblasti v Srbiji; bolgarska vlada je preštudirala te zahteve in sklenila, da izplača takoj zahtevano odškodnino v znesku 35 milijonov dinarjev. Bolgarska vlada je takoj ukazala svojemu finančnemu ministru, da nakaže zahtevano vsoto. Za to pa je izvedel italijanski delegat v sofijski repara-cijski komisiji in vložil v komisiji energičen protest. In res je komisija ustavila sklep bolgarske vlade, češ, da sme o kaki odškodnini sklepati le reparacijska komisija. O tem sklepu reparacijske komisije je bolgarska vlada uradno obvestila Beograd s pripombo, da bolgarska vlada obžaluje ta sklep reparacijske komisije, kateremu so mora pokoriti, dasi ve, da bo izzval v Jugoslaviji ogorčenje, ki pa nikakor ne sme iti na račun Bolgarije, ki je bila takoj pripravljena izplačati odškodnino. + Pašič — kandidat Cokorilov-cev? Čokorilov organ .Srpsžca Zora' javlja, da bo Čokorilova grupa prosila Pašiča, da bi kandidiral na čelu njene liste, ker je baje Nikola Pašič politični predstavnik zmagoslavne Srbije in borec za oživotvorjenje srbske misli. -f- Socijalisti o komunistih. Glasile jugoslovanske socijalno - demokratske stranke „Prava Naroda", ki ga urejuje bivši minister Korač, piše o komunistični upravi v Rusiji in na Madžarskem in pravi o komunistih to-le: Komunisti niso nikaki zavedni revolucijo-narji sozijalizma, komunisti so v vojni podivjani, demoralizirani element, ki se je po zlomu avstro-ogrske monarhije zbral v komunizmu, da najde tam novih zaslužkov. Kar je bilo pri nas naj-ijnusnejšega v političnem življenju, kar je bilo najbolj propalega v Bosni, Hrvatski, Slavoniji, Vojvodini, Dalmaciji, Macedoniji in Albaniji, ves ta demoralizirani element se je organiziral v komunizmu, da se bojuje proti novemu stanju. Madžarski šovinisti v Vojvodini, Frankcvci na Hrvatskem, nemšku-tarji v Sloveniji, najhujši črno-rumeni elementi v Bosni in Hercegovini, Bu-garaši v Macedoniji — vsi so našli svoj politični dom v komunistični stranki Jugoslavije. Ali je torej čudno, ako je podivjanost, lopovstvo, nemorala in bestialnost povsod cbiležje komunističnega „revolucionarstva"? Niso to ljudje, ki so se dolgo vrsto iet borili, ki trpeli za socialistične ideale, to so ljudje iz današnjega dneva „skoroje-viči" v socialističnem pokretu, ki navadno nimajo niti pojma o sorijalizmu. Kar vidimo v Madžarski in v Jugoslaviji je najboljši dokaz, da ni naš ko munizem zdrav pokret mas, ampak pojava, ki je posledica vojne, ravno tako kf.kor so posledica vojne spolne bolezni, prostitucija in zločini; čim prej sc delavske mase otresejo te mrzlice, toliko bolje bo za njih, za razredni boj delavstva in za socijalistični napredek". -f General Budjeni, poveljnik ruskih kozakov v boljševiški vojski, ki je imel v borbah preti Poljakom velike uspehe, je proklamiral s svojimi kozaki v Pcdoliji protiboljševiško vlado, katere sedež je sedaj Vinica. Kakor poročajo, se pripravlja Budjeni na pohod proti Kijevu. Kmetje so že priznali njegovo vlado. Lenjinovo glasilo, moskovska „Pravda", napada ostro „izdajalca" in pravi: Najstrašnejše strahopetstvo in najped-lejše izdajstvo se je odigralo v vrstah branilcev revolucije. Bucijenf, ki * Seja Jzvrševalnega odbora JDS' se vrši v četrtek dne 21. oktobra 11. ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani na magistratu. Dnevni red: 1.) Poročilo o zunanjem in notranjem političnem položaju. 2.) Poročilo glavnega volilnega odbora. 3.) Razgovor. Zaradi važnosti poročil in razgovora, prosimo "za točno udeležbo. — Za načelstvo: dr. VI. Ravnihar, t č. podpredsednik, prof. A. Jug, t. č. tajnik. * Obtožba proti klerikalnim listom. Minister prosvete, Svetozar Pribičevič, je vložil zaradi napadov na njegovo seino čast, po svojem zastopniku doktor Fran Novaku, proti odgovornim urednikom „Slovenca", ,.Večernega lista" in ..Domoljuba" pred porotnim sodiščem v Ljubljani obtožbo zaradi pre-greška zoper varnost časti. Omenjeni listi so prinbčavali meseca septembra članke iz znanega beogradskega dnevnika „ Balkan", k! je na nečuven način napadal g. Pribičeviča. * Odsotni ministri. Ministre, ki odidejo na jadransko konferenco, bodo zakopali, in sicer zastopa predsednik vlače dr. Vesniča dr. Koro-šcc, ministra zunanjih zadev doktorja Trumbič n tir. NinSč, finančnega ministra Slojanoviča pa Draškovič. * Ts! da bodo povedali nemški vladi, nikom!" j da je taka ljudska velja in da ljudstvo -f Previdnost Poljakov. Po poročilu {o odločno zahteva. — Dne 13. L m. iz angleškega vira je vrhovni svet v j 19. urj E0 streljali civilisti nemške-Parizu sklenil, da sc ljudsko glaso- vanje v Gornji Šleziji vrši še le prihodnjo spomlad, ker se tehnično prej ne da izvršiti. j- švicarski socialisti o industrijski kontroli. G!asi!o levičarskih strekovnih organizacij objavlja program industrijske kontrole. Delavski sveti hočejo sami uravnavati prodajo izdelanih produktov, določati cene, urejevati mezde, ugotavljati delo, ki je mora vsak delavec izvršiti, kupovati nove stroje in nadomeščati stare, skrbeti za delavsko hi-gijeno. Končno hočejo sami izločati krize, odpravljati preveliko produkcijo in poplavo trga s cenenimi produkti. -t- Izprememba v uredništva lista ..Times". Kakor poroča „FrankIurter Zeitung", se v vodilnih krogih londonskih „Times" razpravlja o izpremembi v redakciji tega največjega svetovnega lista. Zdi se, da bo izstopil iz redakei- ga mišljenja v Gosinjah dve do štiri ure Istotako so streljali tudi v Malem St. Vidu, občina Važenberk. — Dne 13. t. m. ob 17. uri so oddali na Slovenca Antona Hariha tri do štiri strele izza ogla „Kolonistenhe;ma", kjer stanuje nemški agitator Erčnik. — Dne 13. t. in. so nahujskali delavstvo v tovarni, da napade Mali St. Vid. Nabili so „Partezettel",v na katerem je stalo, da bodo še isti večer ubili Hariha. Kdor ga ubije, dobi 5000 kron nagrade. — Dne 16. t. m. je napadlo več civilistov, med njimi Morak in njegovi hlapci, pri Trušnjah v gcstilnici „Šturmovi" slovenskega fanta Antona Hariha. Vsi napadalci so bili oborožen s samokresi. Ko so Hariha napadli, je moral popustiti kolo in teči. Za njim je dospel pomožni orožnik Pcd-ričnik iz Malega Št. Vida. Muožica ga __________, ______ , je od zadaj napadla, pobila na tla in je dosedanji glavni urednik g. Steed. mu jc med srditimi grožnjami vzela Ta izprememba bi bila velikega pome- karabinko. Morak in njegovi hlapci so na za tendenco lista in za celo evrop sko politiko, v kateri je ta list važen faktor. „Times" so pod uredništvom g. Steeda zagovarjale prisrčne razmere s Francijo in branile francoske interese. Proti Lloydu Oeorgeu so vodile „Times" dosledno boj. Mislilo se je, da e to bila želja lastnika lista, lorda Morthciifa, a zdi se, da je to le stališče Steedovo, a ne tudi lorda North-clifa. Izprememba v „Timesovem" uredništvu bi bila velikega pomena tudi za nas, ker je gospod Steed, kakor znano, velik prijatelj Jugoslavije. Iz uradnih listo?. : Imenovanja Provizomi koncipist pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani Štefan Skubic je imenovan za komisarja v IX. činovnem razredu. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo pravnega praktikanta Frana MacaTola v Mariboru za asvkultanta. Premestitev. Ivan Jan, davčni upravitelj pri delegaciji ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, je iremeščen k davčnemu uradu za mesto Ljubljano. Šport in turistih o. st Jadran:Priniorje: 2:1, Svoboda :Sparta 4:0 (2:1). V igri se je pokazala premoč Svobode, ki ima energično napadalno vrsto,, posebno na levem krilu. Dirja:Slovan 9:1 3:1). Slovan je obetal postati resen tekmec Hirje, zato smo bili radovedni na nedeljsko tekmo. Nekateri so upali celo na urpceh Slovana. Spočetka je Slovan dobro igral in celo prvi rosogeel svoj gol, potem pr popolnoma popustil. Ilirja je dobro ierala. Podriauka s samokresom težko ranili na glavi. Dne 16. t. m. se je oddalo 15 strelov na orožniška postajo Hudi Sraj. — Dne 15. t. m. je nemško misleči Hafner napadel Slovenko, vulgo Mlinarjevo, iz Važcnberka. — V Tar-pc-če k Tarpcčniku prihajajo Nemčurji in grozijo, da bodo zažgali hiso. Tovarna za klej je odpustila delavstvo slovenske narodnosti. • Tuji agenti. Iz Celja nam poročajo: V celjski okraj so se priklatili minule dni trije dunajski agenti, ki so hodili pri ljudeh okoli in brez dovoljenja obrtne oblasti nabirali naročnike za povečane slike za dunajskega fotografa Doxa. Celjska policija je te dni aretirala enega izmed njih, Adolfa Pa-pira, ki je pri nabiranju hujskal in zabavljal proti naši državi. Ostala dva sta bila zaradi neupravičenega izvrševanja obrti kaznovani od obrtne oblasti vsak na 40 K globe in bosta izgnana iz naše države, ker nimata nobenih dokumentov. Opozarjamo, da imamo dovolj domačh fotografov, dočim so razni tuji agenti konkurenti domače obrti in hujskači proti naši državi. • K pritožbam zaradi carinarne v relju. Iz Celja nam pišejo: Med inte- Ljubljana, 18. oktobra. informacijski urad, cesto tudi v zadevah, ki se carinarstva sploh ne tičejo. Več razumevanja tudi s strani občinstva je vsekakor nujno potrebno, če se hoče vršiti na uradu pravična in uspešna kritika * Naš novi delegat v plebiscitni komisiji. Kakor je znano, je naš delegat v koroški plebiscitni komisiji, minister g. Jovan Jovanovič, odstopil. Na njegovo mesto je sedaj imenovan g. dr. Ivo šubelj, zelo agilen član naše delegacije. * Klerikalni volilni shodi v Ljub-lajni. V nedeljo, dne 24. t m. bo v Unionu klerikalni volilni shod, ki pa ne bo javen, temveč bo dostop dovoljen samo onim, ki bodo imeli posebna vabila. * Socialističen shod. Včeraj (v nedeljo) je bil v Unionu dobro* obiskan shod socialnodemokratične stranke, na katerem je govoril g. E. Kristan dve uri o volitvah. Komunisti so hoteli shod motiti, ala celo onemogočiti, ampak socialisti so bili v večini in po kratkem presledku se je mogel shod nemoteno nadaljevati in končati. G. Etbin Kri-satn je precej jasno in odločno nastopil proti onim, ki bi pač radi podirali, ne vedo pa, kako bi potem zidali. * Na Vurbergn pri Ptuju je dne 10. t. m. SKS. sklicala shod, ki je bil precej buren. Govorila sta Dob-nik in Simonič. Tudi pristaš SLS. jc dobil besedo; ko je videl, da s frazami nič ne opravi, je vrgel — rožni venec pred govornika SKS. Ta pa potolaži klerikalnega babača s svojim rožnim vencem — ki ga potegne iz žepa. Zadnje sredstvo SLS. je na ta način odkovedalo. * Iz zapora v Mariboru so "opustili trgovca Mvdlila, ki je bil za časa pogreba podnarednika Čuša zaradi izzivanja aretiran. Kaznov^. je bil s 400 I< globe. * Preselitev mariborskega verižni-škega urada. Mariborski verižniški urad se je preselil dne 15.t. m. iz Raz-lagove ulice v Vctrinjsko ulico v orej-šnje prostore Legatovega zavoda. * Ranjenci s Koroške. V p-Lck so pripeljali v mariborsko bolnico dva koroška ranjenca, enega finančnega stražnika in enega orožnika. Finančni stražnik je bil napadal v Libučahpri Pliberku. * Mariborska .JStraža" CoMi v svoji petkovi številki mariborske demokrate, da so oni zakrivili izgrede v sredo. Kakor vselej, hoče tudi to priliko porabiti za svoje strankarske namene, kur se ji pa to pot ne bo posreči!^. Mariborski Slovenci počenjanje tega lista brez izjeme obsojajo. Ce!o r^^-.vi prijatelji priznavajo, da je ta list sramota 7* naš narod, ker daje z večnimi dolžit-vami in denuncijarijami Nemcem orožje proti nam. * Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole v slovenjem in nemškem jeziku sc bodo vršili ua državnem moškem učiteljišču v Mariboru dne 8. novembra. Prošnje za pripust k izpitu najkasneje do 25. oktobra. * Iz Velikovca poročajo: Brivec Pire je imel v svoji brivnici sliko le^enta Aleksandra. Po plebiscitu so Nemci zahtevali <"dzlrrr:' ' so se na francoskega delegata, da v njih imenu protestira pri okrajni oblasti in zahteva, da se slika odstrani, češ, da oni kot avstrijski republikanci ne priznavajo kralja ali regenta kot reprezentanta Jugoslavije. Naša oblast se je res udaia ter je ukrenila odstranitev slike jugoslovanskega vladarja. * Prvi koroški begnr.ei so prišli v petek v Maribor. Med njimi je tudi brivec Pire, ki so ga prisilili v Velikovcu, da je opustil svojo obrt. * Ravnatelj mariborskega narečnega gledališča, Hinko Nučič, je dobil anonimno grozilno pismo, v katerem mu Nemci obetajo, da ga ubijejo, ako ne zapusti Maribora in ne ukine slovenskega gledališča. * Veleiztfainiški proces v Cetinju. S Cetinja poročajo: Sodna razprava glede dezerterjev traja dalje. Obtoženci poudarjajo, da so jih zapeljali njihovi brezvestni voditelji, ki so zatrjevali, da bo Srbija zlostavljala Črnogorce iu da 1 so z njimi bivši generali kralja Nikite. ' Vsi preklinjajo zapeljivce, trdeč, da so vsi za narodno edinstvo in da se niso borili za bivšega kralja Nikite. Izjavljajo nado, da jih bo novi državni red sprejel kot svoje redne člane. Ta raz-resenti se mnogo zabavlja zaradi ne-(prava odpira oči številnemu prisotnerm Jostatkov na celjski carinami. Koli- občinstvu, ki se čudi, zakaj ne sedijo :or pa imamo vpogled v razmere, vidi- sedaj na obtožni klopi kot podpihovalci no, da dela uradništvo skoraj noč in tudi visoki civilni in vojaški dostojan- 'an in da je vsled tega razumljivo, ko eden ali drug? postane izjemoma rvozen. Dovolj pa je, ako opozorimo, .1 najbolj zabavljajo na naše uradni-nemškutarji, ker so prisiljeni, da na L-iskem uradu govore slovenski in nemški. Ni pa res, da so na c&rin-uradu nastavljeni sami Srbi. Na-a!je je napačno, da mnogi naši ljudje smatrajo carinski urad za nekakšen stveniki, ki so v Neuillyju varali vlado, v deželi pa narod. Govor braniteljev ss pričakuje nestrpno. * Arnavtski roparji „Politika" poroča iz Galičnika nad samostanom Sv. Jovana: Na potu iz Mavrova v Galič-nik so Amavti napadli pet Srbov iz Mavrova, jih zaklali, oplenili ter odvedli njihove konje. Dasiravno so zločini v tem kraju postali pogostejši in sfrašnejši, kakor za časa Tutfcov, je na vest o tem pckclju zavladala prava panika. Naš živelj preživlja obupne dni in resno misli, da bi se popolnoma izselil in zbežal iz domovine, ker ni nikogar, da bi ga ščitil in mu pomagal. Amautski zlocipci so postali predrz-nejši, odkar je bilo našemu prebivalstvu odvzeto orožje in se samo ne more braniti. * Pozdravni večer Poljakom. Danes zvečer je „Društvo prijateljev poljskega naroda" priredilo pozdravni večer poljskima gostoma: načelniku Stanislavu Roszkowsken>u ministrstva za socialno skrbstvo iz Varšave in dr. Aleksandru Szczepanskemu, generalnemu poljskemu konzulu v Zagrebu. V prisrčnih besedah so goste pozdravili doktor llešič, dr. Štele, dr. Vojeslav Mole, govorili so dalje kapetan Kasporoviez in opera ipevec Zathey. Upati je, da se pose ta odličnih Poljakov nastanejo krepke duševne in gospodarske zveze s Poljsko. * Naš generalni konzulat v Ckicagu V obveščenje internirancev se objavlja, da je naslov novoustanovljenega generalnega konzulata kraljevine SHS v Chicagu: Ccns' večini prazne. Igralo ss je tako, kakor so bile ulogc razdeljene. — Ea&enskf insiliut bližnjega vzhoda je osnovan na sofijski univerzi, kjer predavalo br-'-.-irski in ruski vs. učiliščni profesorji, dobi izpod 570 K.' Dolar je stal pred be monopolov v vsej državi. Pred tednom 125, dar.es pa žc 140 K. tudi, vsem gre za tobačni monopol, ki de-druge valute ao več ali manj poskočile.! jansko že obstoji; treba je samo iz-ICer jc dosedanje padanje našega de-j enačiti monopolski zakon za vso dr-nsria v prvi vrsti tehničnega značaja,; žaVo. Sedaj imamo namreč nič manj je dana možnost, da finančni minister j fcakor 6 različpih zakonov o tobač-paralizira slab vtis katerega je nspra-ipem monopoiu. Seje zastopnikov bo- ?mPr?4r-i d0 iraiaIe nekai ^i, ker je snov, ki tem, aa inter , ^ ^^ obdelati ,-.-ko obširna. = Usoda nemških kablov. Poročali smo, da se vrši v Washingionu internacionahia konferenca, ki naj odloČi o usedi nemških prekomorskih telcsrrafičnih črt, katere so si prilasti- se bo kurz avtomatično reguliral. ! !e ^l^^tJ^l Pripomniti bi še bilo, da e slab izid m J^ka. V vprašanje je posegla koroškega plebiscita vplival neugodno nizozemska vlada, ki trdi, da so biv-na naš trg, ker je mednarodno-poiitič- ši nemški kabli preko Tihega oceana no obzorje neiccliko otemnelo. Končno last nemške-nizozemske telegrafične stoji rešitev jadranskega vprašanja družbe in da bodo o njih usodi go-pred durmi, kar ustvarja tudi nq"as-j vorili zasebniki in nizozemska vlada, nost mednarodnega položaja. j _ Nem£5,a knpnje žito v Jugo- slaviji. V Nemčiji se pojavlja ve-= Elektrarna Fala. Danes je bila liko poman jkanje žita, tako da se bo podpisana pogodba glede „Fa!ske elek- moralo do prihodnje žetve uvoziti vila naredba o regulimju prometa devizami ia valutami s venira na iecgradskt borzi, kakor se je to že večkrat zgodilo. Po našem mnenju bi zahtevala teka intervencija razmeroma majhne vsete in bi zopet stabilizirala kurz našega denarja. Kajti takoj, ko prid; inoaemski cenar na podlagi nove naredče v našo državo, račun kantonov in občin je pasiven zal 100 milijonov. Posebna konferenca švicarskih finančnikov, ki se je vršila mi-ljenje državnih financ mogoče samo z veliko štedljivostjo in z zvišanjem prejemkov. Konferenca se je v celoti izrekla v zmislu, da se mora zavrniti premoženjska oddaja, da se mora vpeljati oster davek nadnormalnili dobičkov, da se mora zvišati carina in da« vek na luteuziozno blgo. = Nova industrija. Poročali smo že, da se je ustanovila v Zagrebu od vojnega ministrstva pooblaščena d. d. Ti-tanitj ki zgradi dve veliki tovarni za varnostna razstreliva. Poraba teh stre-liv znaša za Jugoslavijo dnevno nad 10.000 kg. Vse se uvaža in tako plačujejo naši rudniki na leto okrog 400 milj on ov kron inozemstvu. Vsled pomnožene produkcije premoga, gradbe novih cest in železnic se bo uporaba varnostnih razstreliv še znatno pomnožila in bo v par letih dosegla vrednost milijarde. Novo razstrelivo „Titanit", ki prekaša glede varnosti vse dosedaj znae vrste eksplozivov, na jakosti pa je enako dinamitu, se bo produciralo v Jugoslaviji v takih množinah, da bo vsak uvoz iz tujine nepotreben. D. d. Titanit nmaerava pričeti tudi izdelavo municije in orožja. = Svet zveze narodov se je na svojem bruseljskem zborovanju posvetoval o Armeniji ter o načrtu italijanskega senatorja Tittonija glede razdelitve produkcije surovin onim državam, ki jih potrebujejo, a jih nimajo, ter o varstvu verskih in narodnostnih manjšin v Avstriji in Bolgariji ter o bodočih odnošajih med Gdanskem in Poljsko. Razpravljali so tudi o švedsko-norve-škem predlogu glede omejitve oboroževanja. — Zaloge zlata. „Times" objav ljajo intercsanien pregled državnih tresorov, kar se tiče zaloge zlata. Dne 30. junija letos bilo je zlata v milijonih funtov šterlingov (po 4S0 K): Amerika 445"6, Francija 302"6, Anglija 174-9, Japonska 98'6, Španija U8-1. Argeutinija S3*5, Rusija 65*1, Nemčija 54"G, Nizozemska 53, Indija 32.3, Italija 32.2, Avstralija 23.9, Švicarska 21.3, Švedska 14.5, Danska 12"7, Belgija 10*7, avstro-ogrska banka 11'6, Norveška 8'1. = Zvišanje svetovni tonaži. Lloyds poroča, da se je tonaža ameriške trgovske mornarice zvišala v dobi od 30. junija 1919 do 30. iunija 1920 za 2,900.451 ton, britanske za 1,934.911, japonske za 444.951, v celem so zgradili v tej dobi 4,350.000 ton nasproti 3,800.000 v lanskem letu. V gradili-ščih je bilo koncem meseca junija še 6,000.000 ladijskih ton v delu. trarne" med švicarskimi in jugoslovan skimi interesenti. = Amerika diktira svetovae ceo?. Amerikansko časopisje, strokovni listi in razne gospodarske korporarije vodijo živahne razprave o vprašanju, ali je v interesu svetovnega gospodarstva, da se obdrži zlato še na-dslje kot mednarodno plačilno sredstvo. Gospodarski položaj Amerike sili k tej diskusiji. Vojska je spravila mnogo zlata v Ameriko, druge države so postale beraške na zlatu. Vsi zlati zakladi sveta, brez Sever. Amerike, pri optimistični cenitvi dosezajo po mnenju ameriških listov komaj 6000 milijonov dolarjev, to je komaj 60% zadolžitve sveta napram Sev. Ameriki! Samo Francija in Anglija dolgujeta Ameriki deset tisoč milijonov dolarjev. Vse zlate zaloge, s katerimi danes razpolagajo izvename- rikanske banke, more Amerika nase _ pritegniti, ako prezentira samo en ^ d ^ K deLsvojih terjatev. Zlati kov drzi po konci Amerika, ona ima monopol. In ta monopol Ameriko izolira in ji onemogočuje izvoz, ker je amerikansko blago predrago. Amerika se trudi, da bi dvignilo svojo izvozno bi- j lanco. Gospodarski krogi zahtevajo vsaj dva milijona ton žita. Trgovci iz Nemčije ?o zadnji čas začeli kupovati žito tudi v Jugoslaviji, zlasti na banatskih tržiščih. = Tekstilna industrija v Franciji. V Franciji so začele padati cene tekstilnemu blagu in sicer vsed hiperprudiikcije, ki se* je v zadnjem easu pojavila v francoski tekstilni industriji. — S sofijskega tržišča. Dne 8. okt. so bile na so5.j?kem tržišču nanje cene: Pšenica 300 levov, rž 240. koruzna moka 220, ječmen 220, levov — vse po 100 kg; ovčje maslo (1 kg^ 54—56 levov, svinjske mast 55—5S, sveže mleko (1)7, krompir (kc) 2. vino (1) 16—18, jajca komad 0*70 levov, sladkor 25, kava 50—80 amerikanski petrolej 10—12, romunski petrolej 7—8, črti poper 36—40, lmonova kiselina 26- *2 levov. — Bolgarski lev notirs 'aj od Borze oktobra. Zagreb, Berlin 192 do 195, Newyork 140, oLndon 450, Pariz 950 do 955, Milan 560, Praga 165 do 167, Dunaj 36.10 do 36.40, Bukarešta 240. Dnnaj, Berlin 577, Newyork 396, London 1340, Pariz 25, Milan 1560, Praga 467 do 479, Beograd 1147 do 1170, Zagreb 280 do 288, Budimpešta 108, Varšava 128 do 144, Zurich 62, Efekti: At»!t. kronika enta..............9*-— .. majska renta ............ '.'8 —- Orrska kron-ka renta .......... V. aratrijsJro vojno pcaojHo ....... To ršk« prečke ............. Kreditni ravod aa trg. in inlnttr..... An^lobanka................ Bankrerein................ Bosanska zcraaliaka banki....... Antro-Ogrska banka...... ZiTrostsnska banka. I>ržara« žoiezmee. . . . nina šclemica..... Alpine-Vontan . . . . I'ra£ka telczna indnetr. J09-— CT-— S: svilo j-— »iS-— Mf— 7*5'— '630-— ......... S0t7'— ......... 501 a — ......... »151-— ......... . 5 .*>•— ......... »900-— Zurich, devize: Berlin 9, Newyork 631, London 2179, Pariz 41, Milan 2450, Praga 745, Budimpešta 1625, Dunaj 215, " Bukarešta 1080. Praga, Berlin 148.25 Beograd 247, Budimpešta 21.75, Varšava 28.50, Dunaj 22.25. Berlin, Newyork 70.055, London ----- Milan 272.50, 291.87, Pariz 460.50, : Praga 8340, Budimpešta 1840, Dunaj Tehnično gospodarski načrti v 2347, Zurich 1111.35. Nemčiji. Ena izmed mnogih velikih obveznosti Nemčije napram ententi je tudi dolžnost, da mora Nemčija Franciji na leto oddati ogromne množine premoga (2 miiijona ton). Ta delek strokovne nadaljevalnice za umet- ole na Sv. Jakoba trgu št 1; 5.) za splošno obrtno-nadaljevalno šolo v vodstveni pisarni HI. mestne deške ljudske šoje na Erjavčevi cesti št 21/11. Vajenci in vajenke, ki se še niso vpisali, kakor tudi oni, ki se niso že pri vpisu iz-cazali z odpustnico ljudske šole ter prispevali 10 K vpisnine za učila, naj sto- od vlade, da izda kredit za konfisci- mnozma strašno cgroza nemško m-rano nemško premoženje in da ped- Zaf?^a resno premišlja, pre izvoz z raznimi naredbami. Ako Jf0 produkajo premoga do pa ostane zlato še nadalje kot med- ^ visjne,da bi zadostil zahtevam narodno plačilno sredstvo, so vse na-redbe brezpomembne. Ameiikanski gospodarski krogi uvidevajo, da je nemogoče dolgo držati svef v „zlatih kleščah", ker bi to škodovalo predvsem v zelo veliki meri Ameriki sami. = Slab gospodarski položaj v Italiji. Italijanska valuta še dalj časa pada in js dosegla ono nižino, kakor v aprilu 1.1. Dolar stane danes 26,75 (normalno švicarski frank notira 425, Pariz Vremensko poročilo. Linbljana an« m nad mrr-em Dan — j - ■e f 5,25). švi 1170. To s mirovnih pogojev in domači industri ji. Ta namen hoče delavstvo doseči s socializacijo premogovnikov, vlada pa z armado dela, ki je uvedena v Rusiji. Vsak moški od 15. do 25. leta bi bil dolžan delati tam in na tak način, kakor bi to zahtevala organizacija in načrti armade dela. Plače bi odgovarjale onim svobodne, ga delavstva. = Državni švicarski btidžet izkazu- stanje je provzročilo, da se je l je deficit 150 milijonov frankov. Pro- 18. okt. 18. okt. 18. okt >3 O oo 7. nri lt. nri ti. ari o o S UM ► 7«-9 7S7-9 7*0-2 E = HŠ VetroTi brez Tetra si. tog. vzh. Nebo isela reč jaan. Obir 20« m nad morjem 17. okt. 18 okt. 21. ori 7. arij 593-8 SMO d. ser. Tih. ■L zapad obl. rte. n: obLjs Sredn a včerajšnja wpeiatnra 7-4 normalna 10-t Vreinenaka napoved: Večnotaa hladno, aev.Trejfce. Sobice vdaja danea ob «'19 zanaiapob 5-10. Lastnik in izdajatelj Odgovorni urednik Vit F. Jelene Konzorcij „Jutra". m Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom ▼ popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporoč mo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in fnkneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhante, flanele, cefirje, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike itd. Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo, se priporočamo 308 10 —2 Jkn & ES. Skaberne, veletrgovina z mannfaktarnim blagom ■ ■ Ljubljana, Mestni tpg IO. 1 Ustavotvorno SkupScino kraljevi e Srbov, Hrvatov in Slovencev. Priredil dr. Štefan S&gadin. — Cena 16 K. —= 241 9 Založila Tiskovna zadruga v LJubljani. Sodna ulica it. 6. Pisalni stroji Remington A. K. Kregar, LJubljana, Sv. Petra oesta 21 - 23. Zahtevajte ponudbo. ?86 * se dobijo pri Prvovrstni atelje PBISTOU, hotel Kalifi, sc priporoča. !'!3 10—1 Dva parterna sedeža se odda-ta za polovico opernih predstav. Naslov v upravi «Jntra>. Pšenica, ječam, zob, paaolj, knkarnz, mast, slanina i s ve ostale zemalj. proizvode te prženi ječam (sladna kava) nudi izvoznička i uvoznička trgovina 267 lo-io Milan P. Jovanovic, Mitrovioa, Sram. Naročajte dnevnik Jutro"! Ow» j I i ~ O'—•■» Odvetnik dr. Leopold Boštjanvič je otvoril svojo pisarno 32H 3-1 Mapiboru, Aleksandrova cesta. 30. »•o i i i »9 Naprodaj je več električnih avtomatov z dvigalom, elek-tričnh pianin in električnih orkestrionov Cena nizka. Trgovci z glasbili popust. Simon Kmetec, Ljubljana Kolodvorska alica št 26. 328 2-1 NarOCajte spi e o naši drži vi: A Meli s: Zgodovina Srbov. Hrvatov ta Slovenoev, 1 del 15 K, II. del, 1 snop. 21 K. 2. s op 21 K. Dr. N 3 fiS H Ravnokar je izšla brošura „Tatu že imamo", vrlo zanimiv in najboljši odgovor na klerikalno brošuro „Primite tatu" Brošura se dobiva po knjigarnah in trafikah ter pri kolporterjih, izvod k 3 K. Tudi se lahko naroča pri upravništvu ..Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica 6. Poslana po pošti kot tiskovina stane knjižica „Tatn že imamo" 3 K. < N< S3 OB Jadranska montanska družba Brzoiavi: „Montana". d. Z O. Z. Telefon it. 9. Ljubljana, Zv nars a uiica 5 (J) o j • . _ ■ Vse vrst« kovin, rudnin in kemikalij ter vse in da rrooaja m Kupuje strljske izdelke, spadajoče v radarsko, fnilnarsko na debelo: ln kemlJ.ko_ stroko. Cnjta a akademika iu dijaka se Išče UUUU proti diibri nagradi za takoj. 10-nndbepod „Paragraf" na upravo «Jutra« so« s-2 PO zelo znižani oeni nova dvoholssa, plašči, zračnice, Import. Eksport. flgtpgaraža BOREC Jsaini stroji bidne svetiljke. ?orilciitd. sprejemajo se v popravilo dvokclesa in razni stroji pri BATJEI.U, LJubljana, Start trg it. 28. 225 12—9 Arhitekt in stavbenik Viljem Treo 22 stavbeno podjetje 13-8 Ljubljana, Gosposvetsba c. 10. prevzema komisijsko Kdor s! Zeli nabavili pristnega lo zianegi haložana saj se Magenell posiullii M: Prva haloga trgovina z vinom flnte tanjah in drug pri Sveti 289 Barbari v Halozah. 36 4 E | prodajo avtov in po-srednje pri naknpih •■■assanBssBBBBaaaaunsn {tariliansiio strojno j Soli ■ w ■ Oll A lahlrn » vrat.n. . Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ „ , izredno težko; Olje za cilindre; 5 olje proti prahu. 67 101—16 E Glavna zaloga: s Medic, Me S Zasiti, d. z o. z. I prej A. Zanki™*! sinovi. s strokovnimi nasveti I Pucb ZQ HP. 1 Fiat l\ HP. 321 2-2 1 Pucb Z9 HP. 1 H.fl.6. Landanlett 30 HP. 1 Mercedes 3S/G0 HP. osebni avto Aktualno! Aktuel no! Dr. Josip Smo dlaka: Načrt 316 3-2 Cena 28 kron. Dobiva se pri Hrv. itamp. zavoda d. d. Zagreb, Moravska al. 24. H Ali ste že poslali na-fl ! ročnlno za „Jntro" f Stei^e, ščurki a vsa golMMm mora puginui ko porabljate moj. pre zku ena arodatTa kot: ra ft&ork. K. IU'—, z. steni o« K 12 —. prašek za nil v oblaki in pmta K tO-— IO K »O-— prašek proli mrčesom K 10-— in K10 —, mazilo proti niam pri Ijndeh K 6'— in K 10-— itd. Pošilja po ro\zctm zavod za eksport X. Jtskn, Petrinjskn ulica 3 Zagreb br. SS. Ml Obl. konces. informačni zavod s s LJubljana, Cankarjevo nabrežje 6, dobavlja vse kreditne in privatne informacije r tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno eene smerne. 10 9 se vzame v najem za trgovino na deželi ali v mestu. — Naslov pod „Lokal" na uprave .Jutra*. 311 3—2 Krompir prvovrstne kakovosti, samo lepo, debelo, zdravo, brezhibno blago oddaja dražba „ Jadran" le v večjih množinah, pri odjemu celih vagonov po izvanredno nizki ceni. Blago dospe v teku 6 dni v Ljubljano. Pozneje se bo oddajal krompir tudi v manjših množinah od 500 kilogr. dalje po primerni ceni it skladišč. 303 5-2 Ljubljana, Vegova ulica št. 8. i _______66 ** <1. as o. as. 21 104-17 Ljubljana* Dunajska cesta št 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko, pšenico, koruzo, oves, koruzo za krmo, pšenične otrobe, proseno kašo, ješprenj, sladkor, češki, v kockab, amerikanski, Java kristal beli, kavo, najfinejše namizno jedilno olje, testenine, sir, riž, Ceylon-čaj, poper v zrnjn, sol, vžigalice, milo in petrolej, belo čiščen, snkneno in manufak-tnrno perilno blago, čevlje, moške, ženske in deške, ročno delo, trpežno, v vseh številkah. £3 B—fl B—fl B—fl B—fl Br-fl I P—fl T B—g B—fl TS—fl B—fl Važno za trgovce - begunce! Enonadstropna hiša v Ljubljani blizu postaje se radi družinskih razmer ceno proda. Hiša v BANATU, s tremi prostimi stanovanji za takojšnjo vselitev, pripravna tudi za trgovino, se o eno proda ali zamenja za posestvo t Slavoniji Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 331 Charles Princ Ljubljana Manufaktura 196 13-11 Zaloga: TurjaSki trg 1. Pis rna: Židovska ulica 1/1. Za premogovnik v Hrastniku se išče = Reflekt mtje, bi imajo potrebno strokovno izobrazbo (absolventje obrtne šole), naj vpošljejo svoje ponudbe, opremljene z izpričevali obrtne šole in z navedbo dosedanjega službovanja, na ravnateljstvo premogovnika Iv Hrastnikn. Plača in nastop službe po dogovoru. 327 »SVETLA" elektrotehniško podjetje JANKO POGAČAR Lovro Effenberger & Cie. Centrala LJUBLJANA Najboljša izvedba. — Takojšnja odprema. Najnižje cene. — Ponudbe in pojasnila na željo vsak Cas brezplaSns na razpoiago. Podružnica v Zagrebu Frankopanska ulica »i. 2. Instalira - P°Polne elektrarne, prekozeinsko centrale, popolne lllulUlll 0 • napeijaTe T mestih in pokrajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledališč, bank, hotelov itd., posamezne naprave za normalne ii specialne svrhe, telefonske, telegrafske in signalne naprave itd. Dob .. ni . motorje, diname, pretvoritelje (Umfonner), generatorje j"' • n motorje, ventilatorje, električne kurilne in kuhalne I" aparate za domačo, obrtniško in medicinsko uporabo, merilne aparate, števce, inštalacijski in vodilni material vsake vrste, ročne svetiljke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrat, vsakovrstni material za slabi tok, akumulatorje, žepne materije, ovoje itd. Lastni umetniški oddelek. I-J-|..:_ . modema telesa za razsvetljavo, namizne stoječe sve-IftUblUJb . tjjjke, stiopne svetiljke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetnikih osnutkih, izdeluje naročila natančno tndi po aaieljcuib predpisih ali vpoaliuih skicah. novi patentirani „8ona"-z7oncl sa močni tok, brez baterije, brez transformatorja, nikakih nadaljnjih stroškov za oskrb zvonca, navadno priVlopljeajc zvonca brez truda na v?aVo obstoječo svetlobno napsIjaTO. nova patentiran« avtshsja ,.Sonavox". p-irent-rum dtžsji za Menite brez vijakov. 330 1 Sp-cialitefe: