146 
Sanjar; Hudi grad.
Hudi grad
Piše Milan Sanjar
I.
¦ '-<} vašjb,''na'Gradnikovi strmini, je stalo'ósiVótó ziVlovje. Sanjavo je
kazalo isvoje razpokane, otemnele, napol z jeltivjem zakrite stene v dolino.
Ljudje so si pripovedovali na zimski preji o tej razvalini toliko
strahotnega in tajnega, da me je kar groza spreletavala, kadar sem v
mladili letih zašel v njeno bližino. Plaho in zvedavo sem gledal velikan-
ske stene iz primerne daljave. Ako pa je tam na severni strani razvaline,
kjer so stala v temnem zboru stoletna drevesa, tožno zavpila žolna in
zai-ojiótala po votlem deblu, tedaj sem zbežal 'in pravd doma; kako se
oglaša tam gori — strah.
Pozneje, ko se mi je izpremenila otroška bojazen v mladeniško ro-
mantiko, nisem nikamor raje .zahajal na svojih sprehodih, nego sem.
Tu v senci temnega jelovja se je kaj prijetno sanjalo. Misli so mi
uhajale v one čase, ko je stal grad še v vsi svoji silovitosti. Oholi, po
šegi in jeziku tuji vitezi so gospodarili in zapovedovali tukaj, stregli svoji
i-azuzdanosti ter odirali naše prednike, ubogo slovensko ljudstvo. Trepe-
taje so se ozirali naši pradedje nasilni dom svojih trinogov in ker jim
je bil tam gori izvor vsega hudega, nadeli so mu primerno ime : Hudi
grad.
Dasi je že. davna doba vzela nemilo oblastnike in izpremenila njihov
nekdanji ponosni dom v žalostno podrtino, po kateri gospodarijo sove iu
netopirji, vendar bridki spomini še niso izginili narodu, ki imenuje raz-
valino še vedno „Hudi grad" — ter se je vedno ogiblje. Namesto človečke
hudobe pa je naselila živa slovenska domišljija semkaj zle duhove in
strahove, ki nagajajo ljudem in varujejo ondi zasute zaklade...
Temno drevje po Gradniku je vztrepetalo v prvem pomladanskem
dihu.
Ostanki snega so se umikali v jarke in globéle ter se «adi solzili
— netnara po minoli zimski krasoti. ¦
Tajno je igralo v zraku, šepetalo v gozdii in naznanjalo, da prihaja
tam" od juga mila Vesna, mila vigred, s petjem in cvetjem, v vsi svoji
lepoti.
Mej visokimi smrekami, na slabo uhojeni štdzi, ki se vije gor za
Hudi grad, se je prikazala stara ženica. Meta Korenka. Opiraje se na
svojo oguljeno palico, je stopicala v strmino ter grede nabirala suhega
vejevja.
Prišla je na višino.
Milan Sanjar: Hudi grad. 147
Tu se zlaga svet v malo ravnino, dvigaje se na drugi strani v skal-
nat greben, ob katerem sameva obširno domovje : Golina.
Starka si malo oddahne ter se loti nato podrtega bora, ki je molil
svoja suha rebra v zrak. Toda ni še nalomila zadostnega bremena svo-
jemu oslabelemu hrbtu, ko zarohni v njeni bližini liriprav, oduren glas :
„Poberi se, tatinska starka."
Ko bi se bili prikazali Korenki vsi hudograjski straliovi, ne bi se
menda ustrašila tako, kakor se je ustrašila Gobe, lastnika Goline, ki je
zdaj stopil iz hoste. '   ¦
„Nisem vedela ..." je jecala starka.
„Kaj nisi vedela, stara sova?" je vpil Goba.
„Da je tu vaša hosta".
»Čakaj, baba !"
A Korenka ni čakala. Hitela je, kar so jo nesle oslabele noge, po
Gradniku navzdol in še le tedaj, ko je ni dosegalo več zmerjanje srdi-
tega Gobe in je bila zopet mej visokim drevjem, Jeseniških gospodarjev,
se je ustavila in sedla na kup prej. nabrane suhljadi, težko dihaje.
Še vedno se ji je zdelo, da vidi pred seboj Gobo, kako se togoti
in ji preti, tako dolg in suh, rumenega, od strastij razjedenoga lica.
„Moj Bog, kako sem se ga ustrašila!" oddahnila si je ženica.'„Sto
korakov bi .-e bila ognila njegove zemlje, a nisem vedela -- - - siij pra-
vim, ta Goba je od same zavisti tako zelen, on nima trohe srca za uboge
ljudi. — Pa le najéj se svoje suhljadi, ti krokar ! Lepe gozdove, katere
ti je zapustil stari, Bog mu daj nebesa, si že tako zapravil !" je prista-
vila srdito in zamahala se svojo krivo palico proti Golini.
Nato si je nabasala nekaj suhih vej ter odšla v svojo kolibo i od
Gradnikovo strmino.
II.
Silno, vriskajoče in mehko čuvstvo je lilo v dušo Ivanu Lesarju,
ko se je onidan vrnil po dolgih treh letih iz tujine v svoj rojstni kraj.
Zdelo se mu je, da uprav sedaj, ko gleda zopet znane gore, livade
in travnike, ko gleda dragi dom v gozdnem zatišju, sredi temnega jelovja
in milo, iznenadjeno mamico, — da čuti uprav sedaj nekaj one sreče,
katere je zastonj iskal svojemu v hrepenenji kipečemu srcu tam v tujem
svetu.
Lesarjevi so imeli lep dom in obširne gozdove. Nadarjenega Ivana
so dali v šole, v mesto, kjer je ostal do svojega 20. leta. Napredoval je
dobro ; a zadnja leta se ga je lotila neka otožnost in sanjavost, zdelo se
mu je, da ne dobiva v knjigah onega tešila, katerega išče njegovo mehko
srce, njegova živa, ognjena fantazija. V tem sanjarjenju ga zadene silen
udar — iskreno ljubljeni oče mu je nenadoma umrl. Ko je Ivanovo rahlo
srce prebolelo prvo, najhuje bolest in se je bila zbegana mati nekoliko
148 Milan Sanjar: Iludi grad.
umirila, odpotoval jo v Trst, da ondi vi'cdi s pomočjo očetovega pisarja
nerešene zadeve v lesni trgovini, s katero se je rajni pečal na debelo.
, Morje, pisano tržaško vrvenje,, otožnost, ki Je trepetala v srcu, vse
to je vzbudilo Ivanu mahoma silno hrepenenje po tujem svetu. Nc da Iii
dolgo ugibal se je napotil najprej v prekmorske kraje, kjer je oče imel
trgovinske zveze, a videl je tudi Kaiiiro, Carigrad, Odeso in Moskvo. In
zdaj ,jo spet doma. Dasi, jo potovanje vplivalo blagodejno ua njegovo me-
lanjiolijo in sanjavost, vendar ga ni povsem ozdravilo; čutil je v sebi še
vedno neko praznoto, njegovo srce je še vedno strastno hrepenelo po neki
neznani sreči, neznani liarmoniji, katere njegova nežna duša doscdnj ni
našla nikjer in katere zarja mu je zasvetila po vsem bitju sedaj, ko se
je vrnil v ljubljeno domovino.
Za potokom, ki se divje peni in dére po skalnati strugi v dolino,
je hitel danes Ivan Lesar, da se oglasi na sosednem Jeseniku. Ondi je
gospodaril upokojeni profesor Kres, ki je podedoval prelepo posestvo z
malim, osivelim gradičem pred nekaterimi leti po svojem samskem stricu
in, dasi še le f)0 let star in čvrst, stopil v pokoj ter sé udal tukaj go-
spodarstvu in svojim knjigam. Že prej je ob počitkih prihajal vsako leto
semkaj in se seznanil z Lesarjevimi, ki so dali svojega Ivana na njegovo
prigovarjanje v šole. Zato je bil Ivan pri Kresovih kakor doma in'prvi
dan po svojem prihodu jc liitčl v tiho dolinico, da vidi zopet omiljeni mii
gradič in njega blagega gospodarja.
Stopil je s pota ob strmino, kjer se je videlo v ozki dol
K'cmo in veličastno se je dvigal na drugi strani globine temnozeleni
Gradnik z melanholnim Hudim gradom na temenu. Ob njegovem vznožji,
zakrit s cvetočimi jablanami, je kazal nekaj zidovja in strmo starinsko
svojo streho — Jesenik.
Ivan se je naslonil ob samotno brezo. Tam doli ob mimo tekočem
potoku, ki se vije mej vrbovjem po jeseniških travnikih, se jc igrala
vaška mladina. Otožni glasovi vrbovih piščal so rahlo prihajali odtod.
Lahni val toplega zraka jih je donašal in razlival na okolo fino dišavo
vijolice. V grmovji se je oglašala tašica se svojo hrepeneče pesmijo.
Vsi mladostni spomini so zažareli Ivanu v duši Srce mu je vstre-
petalo v radostnem hrepenenji po oni zlati dobi, ko je tam doli letal po
cvetočih travnikih in livadah za krasnimi metulji, stavil svoje ,.mlinc" ter
lovil pod belim kamenjem plitve struge drobno pisane gorske ribe. A ne
sam : pomagala mu je Kresova Verona, katere mili obrazek se mu je
?daj, živo prikazal mej raznobojnim! slikami iz otroškili let, dasi ga ni
videl pozneje nikdar več.
Divni Prešernovi verzi so mu zveneli v duhu in vzbujali staro nje-
govo melanhonijo :
Mladosti ! pa tvoji temni zarji . '
i.;« vH.i' »IV!!« .. . . Srce bridko zdikuje... >    i      '    .
Kristina: Pomlad. — B. H. Gausseiiron: Kakošna bodi mati. 149
Prišel je do grujsliega s;uloviijak;i, ki je segal na tej strani sem do
potoka, rahlo žuboi'ečega po ravnéji, a kameniti strugi. Črez vodo se je
vzpenjal tukaj ozek, iz brezovih debel narejen mostić.
Dvignil je pogled in — nemo obstal.
Na nitfstiču je stala vitka deva, v priprosti, svitlosivi obleki, mirno
zroča v hiteče vodovje. Kriva, preko potoka nagnjena jablana je v lahno
zibnjočem se pomladanskem vzdiiliu vsipala svoje belorudeče cvetje po
fini, temni glavi in po 'laseli spletenih v debelo, dolgo kito. Gledala je
v stran, Ivan je videl samo pol njenega milega profila. A ta slika, polna
nežnega soglasja'in pr rodne poezije, je tako silno ugajala duševnemu
stanju mladega Lesarja, njegovi popolnoma lepoti udani naravi, da je še
stal in zrl na ono mesto, ko je deva že davno odšla in izginila za gostim
drevjem in grmovjem sadnega vrta, ne da bi bila opazila svojega obču-
dovalca. Najbližja steza do gradiča je bila skozi sadovnjak, a Ivan si ni
upal za lepo prikaznijo, šel je dalje po svojem neravnem, od vode izpra-
nem potu poleg potoka in stopil od druge, glavne strani na Jesenik.
(Dalje prihodnjič.) '
170 Milan Sanjar: Hudi grad.
Hudi grad.
PišeMilanSanjar.
(Dalje).
van
» Gospod profesor ! «
Moško jasni obraz gospoda Kresa je kazal vidno veselje. Obe
roki je stegnil došl^mu naproti, a njegovo simpatično sivo oko ga je
motrilo nekako pozorno.
»Kako ste me iznenadili ! Mislil sem že, da ste se nam docela
izneverili in da vas zanese vaš nemirni duh na kraj sveta ! « g-ovoril
je profesor, spremljaje gosta v veliko, solnčno sobano.
»Ne zamerite mi, gospod profesor, da sem tako zanemarjal dano
obečanje ! Iz Odese sem vam menda pisal v poslednje, a pozneje se
me je lotila zopet ona duševna oparjenost, disharmonija, ki me je
gnala prej v tujino, zdaj pa domov! V takem stanji pa ne bi mogel
napisati lista, kateri naj bi zadovoljil vas, ki imate toliko očetovskega
sočutja z mano,« opravičeval se je Ivan nekako v zadregi.
»Za kazen pa nam boste morali toliko več in pogosteje pripo-
vedovati o svojem odisejskem potovanji!« je dejal Kres, kateremu je
ob zadnjih besedah Ivanovih lahno otemnelo oko. Rad je imel svo-
jega nadarjenega varovanca, zato ga je zabolelo, ko je čul, da se ta
tudi na potovanji ni iznebil one sanjavosti in nestalnosti, ki je bila
njega samega delavni naravi tudi v mlajših letih docela neznana.
»Vse nam morate povedati, kar ste videli lepega po svetu. — Toda
kje je Vera — Vera! Vera!« je klical profesor skozi odprto okno
na vrt.
Ali je to Verona, profesorjeva hčerka? mislil si je Ivan ob tem
imenu, ter nehote rekel na glas:
»Ob potoku sem videl sem grede mlado damo — je li to vaša
Verona ? «
»Kaj ne poznate več svoje tovarišice iz mladostnih let? — A
seveda je že dolgo, odkar se nista videla. Zrastia je ; a še vedno
leta po travnikih in gozdovih, da jo vsak hip pogrešam.«
Mej tem je vstopila Kresova sestra in gospodinja Liza, okrogla,
dobra in delavna ženska. Smeje se je podala Lesarju roko, katero
je prej obrisala v svoj beli kuhinjski predpasnik, češ, da prihaja od
dela ; a skoro je zopet odhitela, da pripravi kaj malega za nenad-
nega gosta.
In zdaj se je oglasila zunaj na terasi Verona se svojim mehkim,
laskavim glasom :
Milan Sanjar: Hudi grad. 171
»Ata, kje ste? Ali ste me zvali?«
Na profesorjev odziv je privihrala v sobo ; toda videč gosta,
ji je zastala noga pri durih.
Ivan je vstal, poklonil se in nemo gledal krasno dekle. Bila je
ona deva, kateri se je danes že enkrat divil, bila je Vera, njegova
družica izza mladih let, katero je takoj spoznal, ko je uprla svoje
milo, temno oko vanj.
»Pozdravi vendar gospoda Lesarja, svojega nekdanjega tovariša!«
smehljal se je Kres.
Vera je lahno zarudéla, pristopila ter ponudila Ivanu svojo
drobno, mehko ročico.
Izgovorili so nekatere povsem navadne fraze, gospoda sta sedla,
Vera pa je šla za teto Lizo, da ji pomaga. Skoro zatem sta prinesli
vina in mrzlih jedij, nazadnje pa izborno belo kavo, katero so pili
vsi štirje. Duhteča arabska pijača je vso družbo nekako oživila. Go-
vorili so veselo, prisrčno ; Ivan je, seve, moral praviti o mestih in
deželah, katere je videl. Njegovo pripovedovanje je bilo zanimivo,
vzneseno, prepleteno z globokim čuvstvom.
Naglo in prijetno jim je minil popoldan.
Mrak se je delal, ko je stopal mladi Lesar po znani poti nazaj
v breg, utopljen v mile utise današnjega dneva in se veselil, da skoro
in pogosto ugodi profesorju Kresu, ki ga je iskreno vabil k sebi.
III.
Za grajskimi travniki, tam pod goro, kjer se vije gozdna pot
na Lesarjev dom, v zatišji starih orehov in jelš, je stala napol raz-
pala koliba. Njen lastnik je bil Miha, ki je znal vse, vsaj tako so
pravili ljudje. Popravljal je kmetom potrta kolesa, obuvalo, omare,
dežnike in celo stenske ure je zdravila umetna njegova roka. Vsa
nadarjenost pa mu je donašala menda vendar le premalo, da bi za-
dostovalo njegovim nazorom o zemeljski sreči in zadovoljnosti, kajti
on se je bavil še z drugim, tajnim poslom, kateri je obetal po nje-
govi čudovito bohotni fantaziji sijajne uspehe. — Od njegove kolibe
se je videla Hudograjska razvalina, ki mu je neprestano budila misli
in želje po neizmernem bogastvu, katero je po zanesljivi trditvi
vseh najstarejih ljudij v okolici, ondi zasuto. Tudi sanjalo se mu je
jogosto o Hudem gradu: videl je polne sode zlata in dragih kamenov,
ki so tam zakopani in čakajo neustrašnega, v raznih skrivnostih
dobro podkovanega moža, da je vzdigne.
Miha je bil že davno zbral vsa ustna poročila o Hudograjskem
zakladu v svoji glavi, ovil in obilo okrasil s cvetjem svojega duha,
172 Milan Sanjar: Hudi grad.
ter poročila tako dopolnjena in predelana kaj rad pripovedoval svojim
vasovalcem, ki so posebno v dolgih zimskih večerih radi zahajali v
samotno kolibo, divili se njenemu gospodarju in čudapolnim njegovim
¦pravljicam, nekateri pa tudi malo ponagajali radovernemu zaklado-
kopu.
Miha je sedel v svoji tesni delavnici na nizkem stolu, sredi razne
navlake in šare in najraznejeg^a orodja, gladil in likal nov bukov
topor. Na glavi mu je sedelo razstreljeno, klobuku podobno pokrivalo,
skozi katero je gledalo na vrhu nekaj dolgih, upornih las. V zobeh
je držal malo leseno dimko (pipo), iz katere je se slastjo, čutom in
v dolgih premorih puhal debele oblake. Mirno dostojanstvo se je
kazalo na njegovem širokem obrazu, njegovi suhi a korenjaški po-
stavi; le velike, izbuljene oči so gledale nekako napeto in glupo
v svet.
Tudi danes je imel Miha posete. Na klopi za pečjo so sedeli
trije moški, kmetje, različni po zunanjosti in starosti.
Miha je dogotovil topor, vstal, naslonil ga v kot ter segel po
napol otesane lesene podplate, kakoršne nosi narod po nekaterih
gorskih krajih, ter jih jel obdelavati z ostrim, zakrivljenim orodjem.
»Te-le coklje bi imel narediti do jutri; toda ne vem, če bo kaj
plačila,« je rekel polagoma.
»Komu jih delaš?« je vprašal jeden izza peči.
»Korenki !«
»Bog pomagaj; težko da bi se našlo pri starki kaj okroglega!«
deje drugi.
>Tako je; jaz delam in delam, a denarja näherem komaj za
tobak. Slaba je dandanes za denar!« toži Miha.
»Pod Hudim gradom ga je baje več, nego ga imajo vsi cesarji !«
opazi najmlaji vasovalec, znan porednež.
Miha prikima molče.
»V nedeljo je pravil Gradišnikov pastir, da je videl minoli teden,
kako so plesale tri zelene luči okoli zidovja!« nadaljuje prejšnji.
Te besede so napravile viden utis na zakladokopa. Vzdignil je
glavo ter pozorno gledal poročevalca od strani; a ko je videl njegov
resnomirni obraz, bil je takoj uverjen o resnici važnega naznanila ter
dodal zvito se muzaje :
»Vem, vem !«
»Kaj, ti si sam videl!«
»No, ne samo enkrat!«
»Nemara da zaklad zdaj cvete?« pripomni drugi.
Miha modro molči.
Milan Sanjar : Hudi grad. 173
»Sam zlodej neki varuje denar!« deje eden.
»Saj veste, kaj se je zgodilo Logarju ono leto, ko je hotel
vzdigniti zaklad!« odgovori z naglasom gospodar Miha.
»Pravijo, da so ga našli drugi dan na pol mrtvega in osmoje-
nega pri Hudem gradu. Zakaj neki je bil tak?«
»Vrag ga je!« odvrne jasno in odločno Miha.
»Zakaj le?« so vprašali vsi.
»Zato, ker je nevedni Logar znal hudobo priklicati, odgnati
pa ne.«
»Kaj se hudič ne da ukrotiti?« je vprašal nagajivec.
»O, da se, da; v bukvah je vse!« razlaga Miha.
»Kdo le ima tako knjigo?«
»Jaz ! «
Strme so ga gledali vasovalci, kajti vsi so bili po nekoliko
uverjeni, da vse le ni prazno, kar se čuje o Hudem gradu in Mihovih
čarovnijah.
»Zakaj ne vzdigneš zaklada?« oglasi se zopet mladenič.
»Saj bi ga čisto gotovo, ko bi znal — nemško!« odreže se Miha.
»Ali je hudič Nemec?«
Vsi, razen Mihe, so se zasmejali na glas. Miha je postajal ne-
voljen.
»Kaj vrag? A bukve so nemške, tiskane v Kelnarajnu*) ; človek
mora biti študiran, da je razume, veljale so dvesto goldinarjev, ko
je nove kupil rajni Laznik od popotnih Nemcev!« je razlagal Miha
srdito.
Zdaj pa se spomni nagajivi mladenič nekega temnega, nejas-
nega poročila o vojaških letih Mihe.
»Pri soldatih se tudi more naučiti nemško. Ali nisi tudi ti bil
vojak?« vpraša Miho.
»Kaj pa! Tam v dalnji laški deželi smo sukali bridke sablje
in kri prelivali!« je pravil — ob spominih svojih sumljivih junaških
del — hitro potolaženi gospodar.
»Nekateri pa govore, da si pomagal zapravljati italijanske
dežele ! «
»Ka—aj ? Glej, da boš ti tako hraber in srčen, kakor sem bil
jaz«, vzkipel je zopet Miha, zadet ob najrahlejo stran svoje časti, —
»vselej sem bil prvi . . .«.
»Kadar ste bežali!« je dopolnil razposajenec.
To je bilo našemu junaku preveč. Vrgel je orodje in lesene
podplate mej šaro, jel zažigati ugaslo dimko, odgovarjal pa ni več.
*) Köln am Rhein.
174'
Feodor Sokol : Kriva sodba.
Oni, ki ga je bil ujezil, ga je skušal pomiriti s tem, da je nadaljeval
govor na druge, Mihi priljubljene predmete, a zaman. Poslednji je
očitno kazal svojo nevoljo ; sitni hlapec pa je polagoma odhajal, za
njim sta kmalu odšla tudi druga dva.
Miha pa je zaprl s težkim zapahom vrata svoje revne kolibe
od znotraj, upihnil luč ter legel na svoje slamnato ležišče.
Zaspati ni mogel ; jezile so ga one zbadljive in za njegovo ju-
naško srce toli žaljive besede. Ko bi imel dosti denarja, tedaj bi on
že pokazal obrekljivim ljudem, kaj je on in kaj so drugi. In takoj so
bile njegove misli zopet pri Hudograjskem zakladu, katerega mu je
danes kazala razgreta, bujna domišljija v najkrasnejšem svitu.
»Vse imam pripravljeno, da vzdignem neizmerno bogastvo,
samo da bi mi kdo prestavil iz nemške knjige one besede, s katerimi
se hudoba roti in odganja. — Edini človek, ki bi mi mogel poma-
gati, je tisti zoperni, suhi Goba, ki je zaštudiral vse, kar mu je za-
pustil bogati oče in ki zdaj samotari na svoji pusti Golini. Toda kdo
bi si upal do zverine, ki tako silno sovraži nas navadne ljudi, da se
ga vse ogiblje in boji. Koga boji? Jaz se ne bojim — dasi pravi oni
fantalin ! Imam jo ! Dokazati moram, da nisem baba, ampak star
soldat ! Nad Gobo grem, do katerega si nikdo ne upa, da mi prestavi
one molitve, saj mu potem rad dam nekaj vzdignjenih cekinov ali
tolarjev ali desetič . . . Požre me pa ne.«
Tako je ugibal Miha in sklenil, da skoro izpolni svojo namero
in s tem opere svojo globoko užaljeno čast ter najjasneje dokaže svetu,
da se nikogar ne boji. (Dalje prihodnjič).
Milan Sanjar : Hudi grad. 197
Hudi grad.
Piše IVIilan Sanjar.
(Dalje).
IV.
i'ospod Kres je bil udovec. Odkar mu je umrla iskreno ljub-
ljena še mlada žena, zbral je vso ljubezen na edinega
otroka, svojo Verono. Vzgojena po njegovih zrelih, zdravih
nazorih, bila mu je milobna deva nad vse. Ko je odšla na višjo
dekliško šolo v mesto, nedostajalo mu je vedno nekaj na samotnem
Jeseniku in skoro jo je vzel nazaj, ter sam dopolnjeval njeno izobrazbo.
Vera je vzrasla pod skrbnim očesom ljubečega, jako izobraže-
nega in neizmerno delavnega očeta v milo, veselo in blago dekle.
Ker je g. Kres že od njene rane mladosti posebno pazil, da ni bila
nikdar brez opravila, četudi neznatnega, ni se mogla v njej razviti
ona sentimentalna sanjavost, ki se tako rada loti izobražene ženske
v prehodnih letih. Verina duša je bila podobna mehki modrini vi-
grednega neba, obilno utrjeni nagon do dela pa jo je branil zgodnjih
pomladanskih viharjev. —
Pod grajsko teraso je bil obširen, s cveticami in lepotnim gr-
movjem zarasten vrt, sredi katerega je stala iz palic narejena, poleti
z ovijalkami zakrita koliba.
Na zunanji klopi te kolibe je sedela Vera, uglobljena v drobno
knjigo. Tekala je že od ranega jutra mej gredami, sadila in zagre-
bala, da se je naposled utrudila, vzela z očetove pisalne mize ele-
gantno knjižico, ter oddihaje brala na prijetnem solnci.
Berivo ji je vidno ugajalo : brala je zdaj hlastno, zdaj zamišljeno
zrla tja na mlado zelenje travnikov in z belim cvetjem obsuto gr-
mičje, — kakor bi hotela s tem pogledom zjediniti lepoto narave z
lepim čtivom v jeden utis.
Odložila je knjigo in — kar.se skoro nikoli ni zgodilo —• jela
je sanjariti. Čudno so jo ganile otožnomile, hrepeneče pesmice v
knjigi, čisto nova, sladkozveneča struna se je rahlo oglašala v njenih
prsih in tajno govorila o neki neizmerni, tajni radosti . . .
Iz sadovnjaka je nekdo prihajal. Bil je Lesar. Pozdravljaje je
pristopil. Izraz njegovega lica se je, kar smo ga videli v poslednje,
nekako izpremenil, bil je živeji, smeleji.
Vera je nehote segla po knjigi.
»Brali ste?« in tudi on je stegnil roko za knjižico. »Ah, pre-
krasno! Najlepšo, meni najdražjo knjigo imate — Prešerna!«
198 Milan Sanjar : Hudi grad.
»Tiho! Ne vem, ali sem prav storila, vzela sem jo na očetovi
mizi brez dovoljenja ... a lepa je — tako lepa.. ! sama ne vem, kaj
mi tako silno ugaja v teh pesmih...«
A Lesar je bil sedaj v svojem elementu.
Tiho, polušepetaje, a izrazito in čuteče je citai :
„Sem dolgo upal in se bal,
Slovo sem upu strahu dal; ;   .    '
Srce je prazno, srečno ni
Nazaj si up in strah želi."
Radostno je poslušala Vera.
Sam ganjen po teh besedah, je jel govoriti o Prešernu, svojem
ljubljencu, o poeziji, — ognjeno, vsaka beseda je prihajala od srca.
Vera ga je poslušala sé široko odprtimi očmi.
Ko je nehal, sta molčala oba ; a ravno v tem molku se je ka-
zalo zaupljivo zbližanje : zdelo se je, da ne mislita drug o drugem,
a na tihem se je radoval drug drugega bližine.    ,
V toplem zraku se je tiho prizibal mimo svetlorumen, zgodenj
metulj, negotovo obletaval cvetoče grmovje ter mirno splaval tja dol
na solnčne travnike.
»A vi berete tako žalostne pesmi — onidan ste je zabili tu —«
spregovorila je nenadoma Vera.
»Lenau mi izmej Nemcev ugaja najbolj !« deje Ivan.
»A zakaj niste nikdar veseli, gospod Lesar?« vprašala je zopet
nenadoma. ^
»Jaz? Ali nisem zdaj, ali nisem vselej, kadar vidim vas?« je
odgovoril se žarom in kakor da bi se ustrašil sam svojih burnih be-
sedij, katere so mu docela nepričakovano, a tem iskreneje in silneje
privrele iz globine srca, naglo umolknil, vstal in odšel.
In Vera je sklonila glavo. Rahlo in polagoma so ji rudéla zorna
lica in gorak val krvi se ji je dvigal na srce. V prsih nedolžne deve
se je vzbudila elementarna sila prve ljubezni, — sladki, nebeški vir
zemeljske sreče se ji je razlil v dušo in solze neznane radosti so ji
rosile iz temnih oči.
Ivan ni odšel takoj domov. Zaradi lepšega se je hotel oglasiti
pri gospodu Kresu ; toda našel ga je v kupčijskem razgovoru s so-
sedom Gobo, poslovil se je, ker mu je v družbi poslednjega priha-
jalo vselej nekako neprijetno, dasi sam ni vedel, zakaj.
Vere ni videl več. Sel je svojo samotno gozdno pot.
V naravi se je glasila veličastna pomladanska simfonija. Mej
vriskajoče zbore krilatih pevcev so grmeli narasli in divje se peneči
Bogomila : Metuljčku. — A. Cjehanovič : Mstinski močeradi. 199
gorski potoki ter prinašali vest o zmagujoči sili solnčnih žarkov v
ledenih planinskih višavah. Iz daljave se je začulo zamolklo rjovenje
snežnega plaza... Kakor jasen velik zvon je zapel mimo Ivana velik
šmelj—ter hitro zamiraje utihnil. Sto insto nejasnih, veselih.glasov
je napolnjevalo  zrak  in  budilo v Ivanovem  srcu  zanos in divjo
radost ... (Dalje iirihodnjič).
Milan Sanjar : Hudi grad. 223
Hudi grad.
Piše Milan Sanjar.
(Dalje).
V.
i'ospođ Goba se je vrnil iz mesta, kamor se je bil odpeljal
že pred nekaterimi dnevi. Bil je slabe volje. Pusto domovje
se mu je zdelo danes, ko se je vračal ravnokar iz mest-
nega sijaja in veselja, še zoperneje nego navadno. Razdraženi živci
in razbrzdana domišljija so mu neprestano budili nejasne, razkošno
šegetajoče slike iz velikomestnega življenja. Tam se živi, tam se pije
radost iz polne kupe, tam je človek srečen! In zdaj naj ostane zopet
tukaj na Golini, osamljen sredi sovraženih prostakov, nerodnih kmetov,
brez zabave in duševno sorodnih prijateljev, dokler mu zanemarjeno
gospodarstvo ne donese kake večje vsote... Toda prav tega se mu
zdaj ni nadejati več, ker Golina nima lesa...
Sedel je na leseno klop pred hišo, da si ohladi v sveži jutranji
sapi od viharno preživljene noči razgreto glavo. Staro deklo, ki g-a
je prišla vprašat, kaj želi za kosilo, je osorno odgnal. Toda utruje-
nost in zaspanost sta ga jeli premagovati. Sel je v sobo, da leže.
V veži se začujejo težke, okorne stopinje, potem pa rahlo trkanje
na duri. Že je hotel Goba po svoji šegi s surovim krikom odpoditi
obiskovalca, ko se polagoma odprejo duri in v sobo se brez dovo-
ljenja nerodno primota — Miha. V levi roki je nosil nekaj v veliko
modro ruto zavitega, z desno roko se praskal za ušesom ter debelo
gledal razjarjenega gospodarja, katerega je edino nenavadna in do-
cela nenadejana prikazen ter neumevna smelost Mihe nehote ustav-
ljala, da ga ni takoj obsul z divjimi kletvami in sunil iz sobe.
»Gospod... ne... prosim... zamerite!« jel je ponižno Miha.
»Kaj je?« je vprašal Goba.
»Pokorno in pohlevno vas prosim, če bi ne zamerili, častivredni
gospod...«
»Povej hitro!« je priganjal nestrpno Goba.
»Tu-le, prosim vas«, je nadaljeval zakladokop ter jel odvezavati
zavoj, »prosil bi ponižno, ko bi mi povedali, kako se po naše moli,
kar moram znati in kar je tu notri po nemško, prosim!...«
»Kaj bi rad?« je vprašal nevoljno, a vendar nekako radovedno
gospodar ter gledal Miho, ki je privlekel zdaj debelo, vezano knjigo
iz rute, potem drugo in še tretjo. Starinski fplijanti v rokah tega
prostaka so udivili Gobo toli, da je pristopil in odprl knjigo.
224 Milan Sanjar: Hudi grad.
»Ne vem, ali je ta prava ali je ta-le...« hitel je razveseljeni j
Miha. »Samo tisti zagovor, s katerim se hudoba odganja — trije ^
rudeči križi stoje spredi — bi mi prestavili, Vi, ki ste učeni in ste s
hodili v črne šole, kakor pravijo...« |
»Zakaj ti bode vse to?« \
»Hudograjski zaklad vzdignem!« deje tiho in pomenljivo Miha. :
Zaničljiv in strupen nasmeh je preletel za hip Gobin obraz. ]
Listal je v knjigi ter gledal živobojne, kričeče slike raznih zlodejev, ;
zmajev in pošastij, rudeče križe in tajno zavita in zamotana znamenja,
ki so gosto bila posejana mej nemškim in latinskim besedilom, na-
menjenim vražjevernemu, nerazsodnemu ljudstvu, ki tem raje sega po j
takih sleparskih knjigah, kolikor nerazumljiveje in drg-žje so.
Gospod Goba ni bil prijatelj domačega ljudstva. Zato ni bila |
sveta jeza, ki ga je zgrabila, ko je videl in slišal Mihine osnove in i
naklepe ; vskipelo je v njem sovraštvo, zaničevanje do nevednega j
prostaka, ki se drzne nadlegovati njega s takimi neumnimi stvarmi, ]
in še danes, ko ga vse jezi !
Debela knjiga je priletela osuplemu zakladokopu v glavo. i
»Budalo!« je vpil Goba. »Ven!« j
Nenadni izbruh gospodarjeve jeze je ubozega zakladokopa tako j
zbegal, da je hitro pograbil svoje dragocene knjige ter spretno po- .j
begnil. Domov grede pa se je rotil in koval osveto. I
Goba danes ni našel pokoja. Misli, ki so ga še pred Mihinim i
prihodom vznemirjale, vračale so se mu zopet in zopet, kakor sitni i
komarji. Da bi kedaj popolnoma nehalo življenje, katerega se je na- :<
vadil že v dijaških letih in kateremu se je pozneje, ko mu je oče j
ostavil bogato dedovino, docela in strastno udal, — tega si niti >
misliti ni mogel. Da bi se on marljivo oprijel gospodarstva, uredil J
zanemarjeno posestvo, ter iskal zadovoljstva v sebi, v delu, o tem \
se mu še sanjalo ni. Njegova razbrzdana nrav, je težila po uživanju \
m ugoditvi vsake najpodlejše želje. j
Toda zdaj je temu konec, — to je Goba po dolgem ugibanju |
jasno uvidel. Jasno mu je bilo, da neha vse njegovo veselje zdaj, ko ]
vsiharajo denarni viri. .
Naporno je razmišljal, kje bi našel novih dohodkov. Toda zaman, j
Golina je bila docela opustošena, a njen gospodar pa za nobeno ;
vztrajno delo. In glej! Oni Goba, ki se je rogai Mihi in ga psoval j
zaradi njegove vere v Hudograjski zaklad, ta Goba se je po malem ;
oklenil sam ljudske govorice o zasutem bogastvu, kakor se oklene ;
toneči slamnate bilke. Ni sicer storil tega v prazni veri, a v zape- '
Ijivi nadi,  da so res nekdanji gospodarji Hudega grada zakopali i
Milan Sanjar : Hudi grad. 225
ondi naplenjeno bogastvo in da je to ostalo morda do danes v zemlji,
ker je zgodovinska vihra nenadoma odnesla roparske viteze. Misel,
da bi on iztaknil mesto, izkopal zaklad ter si tako opomogel in na-
daljeval, morda še poveličal epikurejsko svoje življenje, imela je zanj
toliko čara, da je ni mogel ostaviti.
Od Goline do Hudega grada je bilo kake tri streljaje. Prišlo
se je tja po gosti smrekovi in jelovi hosti, ki se je začenjala takoj
za domom. Gobi se ni bilo bati, da ga kdo vidi.
Vzel je pripravno orodje, odprl je zadnja, malo rabljena vrata
ter se napotil do razvaline, da si takoj natanjko ogleda mesto edine
svoje nade.
Skoro je bil tam. Vse je bilo tiho okolo starega zidovja ; le
drobne senice so se rahlo oglašale se svojim slabotnim glasom, ple-
zaje po gostem vejevji visokih smrek, ki so se ponekod celo ukore-
ninile na debelih, razrušenih stenah, kjer se je nabralo v dolgi dobi
mahovja in trohnečega listja v mehko plast, ter vile se svojimi kri-
vimi, kačam podobnimi koreninami po razpokah zidin. Goba je ob-
hodil in ogledal dolgo, še visoko zunanjo steno, na konci katere so
se zbirali ostali, nepravilno razpeljani zidovi v okrogel, velik, a na
eni strani skoro do tal razrušen stolp. Mej zidovjem so se povsod
nahajali sledovi bogastvaželjnih kopačev ; vse je bilo razrito in raz-
kopano. Le v kotu mej dolgo steno in stolpom je bilo še nekaj
nenačete ruševine. Po dolgem in skrbnem ogledovenju in ugibanju,
se je Goba nazadnje odločil, da v tem kotu poskusi svojo srečo.
Sklepal je, da pride tukaj v mehki zemlji najprej do podzemeljskih
prostorov, ki se morda še nahajajo pod razvalino.
Takoj se je lotil kopanja. Toda nevajen dela, je skoro opešal,
obilen pot mu je lil raz čelo. Sedel je na nizko zidino in menil, da je
za danes dovolj in da bo nadaljeval pričeto delo polagoma vsak dan.
Jelo je temneti. Goba je nabral v bližini suhih vej, je nanosil
na nizko in debelo zunanjo steno ter je užgal, ko se je docela
stemnelo.
Odhajaje domov, se je oziral v jasni ogenj mej črnim lesom
in porogljiv nasmeh mu je prelataval temno lice. V dolini pa so
ljudje govorili, da cvete nocoj Hudograjski zaklad.     (Dalje prihodnjič).
Milan Sanjar: Hudi grad. 259
Hudi grad.
PišeMilanSanJar.
(Dalje).
VI.
.avest, da ljubi Verono z vso silo svojega bitja, je jasno za-
sijala, po onem prizoru na vrtu, v Ivanovo srce. In to ubogo srce !
Trpelo je dosedaj v svojem hrepenenju po uzorih ognjene fantazije,
zvijalo se v neznosnih mukah lastne analize, zamiralo v bolestni
otožnosti, nosilo se Zorinom svetovno gorje. In zdaj se je zagnal vanj
najsilneji vihar — ljubezen. Veliko, jasno in veličastno, kakor se
dvigne nebeško svetilo na obzorji, je vstal v Ivanovi duši nov pre-
krasen svet. Vse drugo je izginilo, — edini, silni čut ljubezni je kra-
ljeval in odmeval zmagovalno tisočero v cvetoči pomladanski naravi.
Mati Ivanova je bila skoro huda na svojega miljenca, da ostaja
tako malo doma, da se ne oprime rednega opravka in da pohaja
brez vidnega povoda vse dneve po gozdovih in gorovji. A vselej jo
je umirilo njegovo laskavo, mehko vedenje in govorjenje, da ?ga ni
mogla karati.
Ni še razodel Veri svoje ljubezni, a vedel je, da se to zgodi o
prvi ugodni priliki, da mu vzkipi prepolno srce ob prvem sestanku.
Ni mu dalo miru doma. Bil je že zjutraj na Jeseniku, a Vere ni
videl; pomagala je nekje svoji teti pri delu. Govorila sta z gospodom
Kresom nekaj navadnega, vsakdanjega, a nato je zopet odšel.
Dvakrat pa je že bil na strmini, raz katero se vidi Jesenik.
Nazadnje pa je krenil preko ceste in potoka na levo v gozdove,
ki so zapirali dolino in segali na njeno severno stran, tja do Hu-
dega grada.
Tu še ni bil. V tihem, visokem lesu je taval brez namena, brez
steze, zdaj navzgor, zdaj navzdol, a v duši mu je stala neprestano
angelska Verina podoba.
Samota mu je ugajala in lila radosten mir v njegovo bolno,
ranjeno srce. Prej je jemal na izprehode navadno Prešerna seboj, a
zdaj mu je donelo in zvenelo lastno srce presilno, da bi prenašalo
strastne glasove pesnika — velikana.
Nehote ga je zanesla noga v strmino pod Hudi grad. Ko se je
zavedel, kje je, krenil je navzdol, da vidi raz livado pod gozdom še
enkrat, in bliže, streho, ki krije ljubljeno dekle.
Prišel je v brezje nad grajsko livado. Mlado, svetlozeleno listje
nežnega drevja je rahlo šumelo in zibalo svoje tanko vejevje. Zemlja
260 Milan Sanjar: Hudi grad.
je bila posuta z drobnimi gozdnimi cvetlicami, ki so si šepetale o
dolgem zimskem spanji, v grmovji so čirikali in žgoleli krilati pevci
o daljni poti, o daljni zemlji, kjer se tudi poje slava ljubezni....
Nekaj radostnega, milobnega je bilo v tem gaji. Ivan je obstal
in se udal prijetnemu utisu. Vsa okolica se mu je topila v silnem
navalu razgretega čutstva.
Mej velikimi brezami, komaj sto korakov od sebe, je zagledal
svitlo žensko krilo. Ni videl, kdo je, a srce mu je vztrepetalo in se
krčilo. In res bila je Vera. Takoj je bil pri njej. Hotela mu je za-
klicati nekaj veselega v pozdrav, a ko je videla njegovo razburjenost,
je umolknila in neka nepopisna tesnoba ji je legla na srce.
»Vera«, je jel se žarom, ter jo prijel za roko, »Vera, nc bom
rabil mnogo besed, da vam povem, kako vas ljubim srčno, globoko,
kakor more ljubiti le — mož, resen mož...«. Prijel je obe njeni roki
in je poljuboval, stiskal si je na lice in čelo. Omotno, opojno so se-
gale njegove besede Veri v dušo. Pustila mu je roki ter se nagnila
k njemu.
Njeni vroči lici sta se srečali. Sladka groza je spreletela Ivana,
ves svet je izginil okolo njega, oklenil se je njenega stasa z obema ro-
kama, privil jo na svoje težko dihajoče prsi ter sipal na njene tre-
petajoče, nejasno in pretrgano šepetajoče ustne mnogo vročih po-
ljubov.
Strah, da ju kdo zaloti, jo je vzdramil. Rahlo mu je vrnila zadnji
poljub, se mu izvila ter izginia za drevjem.
Stegnil je roki za njo ter obstal omamljen od neizmerne sreče
in vlile so se mu solze radosti.
Sam ni vedel, kako dolgo je bil utopljen v slike svoje brez-
končne radosti. Ko se je napotil črez livado in grajske travnike
domov, je bilo solnce že blizu zatona in z rudečim svitom je ozarjalo
vrhove gorskih velikanov v ozadji.
»Bog vam daj dober večer!« pozdravljal ga je Miha pred svojo
kolibo, od koder je bil že iz daljave zapazil, kdo prihaja, in takoj
ustvaril po svoji navadi genijalno misel.
Na prijazni Ivanov odzdrav je stopil bliže, vrteč svoje pokrivalo
v roki.
»Ko bi ne zamerili....«   .
»Le govori, Miha!« vspodbujal ga je Ivan, ki je sploh rad ob-
čeval s kmetskimi originali.
In Miha je pričel svoje tožbe, da ne zna nemškega in da zato
ne more iikoriščati svoje, nam že znane biblijoteke.
Smehljaje se, ga je poslušal Ivan in zahteval, naj prinese knjige.
Književnost. 2öl
Ko je videl in cui vso Mihovo zadevo, skušal ga je uveriti o brez-
vspešnosti in nespameti njegovih načrtov. A zaman. Miha se je zvito-
neumno muzal in dejal :
»Saj vem. da ne smete vsega povedati, kar ste se učili v tistih
vaših šolah, a lepo vas prosim, pomagajte meni siromaku ?«
Ivan je videl, da se zakladokop ne da odvrniti od svoje namere.
V svojem nadomestnem duševnem stanji pa je hotel napraviti pro-
staku nedolžno veselje, ter mu je hitro napisal na kos papirja prevod
one čarovne molitve, s katero naj bi se krotila hudoba.
Mihova zahvala ni imela ne konca ne kraja.
S hriba nad kolibo pa je odhajaje gledal Ivan krasni pomla-
danski večer. Velika luna je sijala preko temnega gozdnega grebena
ter lila svojo bledo luč v mirni dol. V grmovji ob potoku tam doli
pa je zategnil slavec svojo polno, mehko pesem. ... (Pride še.)
266!
Kristina : Laž. — Milan Sanjar : Hudi grad.
Hudi grad.
Piše Milan Sanjar.
(Dalje).
VIL
>.ema je krila Golino. Z mrakom se je tudi privalil vihar s tem-
nimi oblaki, da se ni videlo nikamor. Zdaj in zdaj je na-
porno vzdihnil veter preko gozdovja, da je zašumelo in za-
vrelo po gosto zapletenem vejevji, kakor v nemirnem morskem vo-
dovji, kadar prihaja vihar. Zazibali so se tedaj gozdni velikani in
otresli nabrano mokroto v debelo mahovje pod seboj. Ni ena.zvezda
ni sijala na samotno domovje.
V stranskem poslopji, kjer so imeli posli svoja ležišča, je že
davno vse zaspalo. Iz gospodarjeve sobe pa je sijala skozi temno-
zelena zagrinjala motna svitloba v deževje, podobna iz primerne da-
ljave mirno stoječi vešči.
Milan Sanjar: Hudi grad. 267
Goba je sedel negibno pri mizi, opiraje glavo v roke. Videlo
se je, da ga vznemirjajo neprijetne misli, katerih se ne more iznebiti.
Pred njim je ležala odprta knjiga: stara kronika o srednjeveških vi-
tezih neznanega nemškega pisatelja. Toda bral ni. Knjiga mu ni mogla
dati zaželjenega pojasnila, ali in kje so zakopali nekdanji posestniki
Hudega grada svoje dragocenosti, katere on tako marljivo zasleduje,
a še veduo zaman. Temno je zrl v praznoto, a nemirne, zmedene
misli so mu rojile po glavi, rešitve iz svoje denarne zadrege ni videl
nikjer.
Žalostno je zavijala burja okolo domovja in divje zaganjala
drobne kaplje v malo okno, da je zdaj steklo zazvenelo, zdaj zami-
raje utihavalo v daljavi nejasno šumenje.
Dvignil je glavo ter pozorno poslušal. Zdelo se mu je, da čuje
trkanje na zadnja vrata.
Že je mislil, da ga je varalo uho, ko se čuje v drugo jasneje
ropotanje.
Kedo neki je, zdaj po noči, v takem vremenu ? Nejevoljen je
vstal, užgal svečo ter stopil do vrat.
»Kdo je?« je vprašal osorno.
»Bitte maken sie auf!« se je začulo zunaj po nemško, z laškim
naglasom in izgovorom.
»Jaz sem, Martinelli, vaš prijatelj!« je nadaljeval zunanji glas,
ko se je Goba obotavljal.
Zdaj, ko je čul ime znanega lesnega trgovca, je odrinil stranski
zapah in odprl. V vežo se je privalila mala, okrogla postava, zavita
v lahek plašč, od katerega je- lila. curkoma voda.
Gospodar je zaprl vrata ter spremil poznega gosta v svojo sobo.
»Ne zamerite, da sem vas nemara prestrašil sé svojim nočnim
in nenavadnim prihodom!« govoril je Lah z vernim jezikom. »Peljal
sem se tam doli mimo po železnici, namenjen v Bosno, a spomnil se
vaše hiše, ki mi je dala toliko lepega blaga, in zdaj sem tu. Imate
kaj zame ? Pogodiva se. — Ti presneto vreme, ko sem izstopil tam
doli na samotni postajici. Borovje se menda imenuje, še ni deževalo
in zdaj tako lije !«
»Odložite!« deje Goba in mu primakne stol.
Lah je odložil vrhno suknjo, sedel na ponujeni sedež ter jel zopet go-
voriti o svoji lesni trgovini. Njega zabuhli in rdeči obraz je bil ves
poten   in nekako težko je dihal.
Gospodar je poiskal v omari nekaj  mrzlega mesa, steklenko
slivovke, ter postavil pred gosta. A ta je vse odklanjal, češ, da si še
oddahnil od napornega pota.
268 Milan Sanjar: Hudi grad.
Menila sta se pozno v noč, vedno o trgovini. Lah je potreboval
veliko množino dreves za prekmorske kraje. Goba mu seve ni imel
prodati lesa ni tudi v okolici ni vedel kaj posebnega, razen Jeseniških
gozdov, ki pa niso bili na prodaj. Tujec je rad in mnogo govoril o
svojih velikih podjetjih.
Toda polagoma je postajal redkejih besedij in tožil, da mu ni
dobro, da mn prihaja v prsih nekako tesno. Na Gobin prigovor je
izpil majhen kozarec močnega žganja, potem se je naslonil na mizo,
opravičuje se, da mu prihaja večkrat tako in da mu vselej hitro odleže.
Ko se ni hotel odpraviti v posteljo, katero mu je gospodar ponujal,
pustil ga je poslednji v miru ter odšel, da naroči stari gluhi dekli,
naj pripravi v jutro tudi tujcu kosilo in naj mu postreže. Omenili smo
že, da so spali posli v stranskem poslopji. Stopil je toraj na dvorišče.
Dež je za trenutek ponehal, a tulil je veter in besno podil temne
oblake po nebesnem svodu, svitajočem v neprestanem bliskanju v
daljavi. Zamolklo gromenje, uporni, silni porivi vetra, srdito gozdno
bučenje je naznanjalo vihar.
Ko je Goba videl, da v stranskem poslopji vse spi, ni jih hotel
buditi, češ, da jutri ukaže potrebno zaradi gosta. Vrnil se je v vežo
ter od znotraj zaklenil vrata. Sel je v sobo. Gost je še vedno slonel
z obrazom na mizi. Na ogovor se ni ganil, tudi ne, ko ga je Goba
prijel za ramo. Položil mu je roko na čelo ter privzdignil glavo. Ši-
roko odprte oči in usta so mu zijala nasproti — Martinelli je bil
mrtev — — — — —¦ — — — — — — — — — — — — — —
Miha je imel to viharno noč — bil je večer pred Kresom —
vse zbrano, da se mu izpolni najgo}-keja želja : da vzdigne Hudo-
grajski zaklad. Srce črnega petelina, levo sovino oko, glavo stru-
pene kače, jetra pisane utve, desno oko sedem let stare mačke,
razna kadila, možgane tri leta starega kozla — vse to je že davno
bilo pripravljeno v njegovi kolibi. A nazadnje je dobil po Lesar-
jevi prijaznosti, katere nikdar ne zabi, še slovensko pisani prevod
čudotvorne molitve, s katero se kliče in odganja hudoba ! Vse je
bilo toraj gotovo za odločilni korak, ki ima danes, v misterijozni
kresni noči, zanesljiv vspeh.
Na delo toraj, mislil je Miha in zbiral svoje priprave.
(Dalje prihodnjič).
Hudi grad.
Piše IVI ilan Sanjar.
(Dalje).
_malu zatem je stopil iz kolibe v temno, deževno noč. Grajske
travnike so bili prejšnji dan pokosili in danes pred grozečo
nevihto spravili seno v kupe, zato je krenil kar naravnost
proti Gradniku.
V gosti temi se je zdaj in zdaj zaletel v seneno, duhtečo kopo.
Ko je prišel do gozdnate strmine, tudi ni moglo dalje njega vajeno
oko razbrati stopinj.
Milan Sanjar : Hudi grad. 293
Iz tajnih predalov svoje ohlapne suknje je potegnil malo sve-
tilko. V zavetji zarastene, širokovejnate smreke ob gozdnem robu jo
je polagoma užgal. Slabotna lučica je nemirno igrala za okajenim
edinim steklom ter negotovo ozarjala orjaška debla obsteznega drevja,
da so na mah izginjala in se zopet prikazovala v malem razsvetljenem
krogu, ko se je zibal v breg. Lesno vrbovje je rahlo, enakomerno
šumelo v dežji. Zrak je bil težak, soparen. Mihi so stopale potne
kaplje na čelo.
Obstal je.
V daljavi se je dvignilo nejasno, vedno naraščajoče šumenje in
zdaj je zaječalo in zastokalo po gozdu, da so se lomile veje in vsi-
pale cele plohe dežnih kapelj na plaho se ozirajočega zakladokopa.
Toda takoj je zopet vse utihnilo in nehalo deževati. Miha se je napotil
dalje proti Hudemu g-radu. Steza je postajala vedno težavneja, ne-
razločneja, prepredena s koreninami in grmovjem. Bil je že blizu
razvaline. Se sto, dvesto korakov in stal je težko dihaje na mali
ravnici pri ostankih obzidja, segajočega mu do pasu. Rastoč in zopet
zamirajoč grom je zabobnél od gorske strani. Veter je nenadoma zopet
zatulil po lesu, še silneje, vztrajneje. Neprijetna, vznemirjajoča tesnoba
je lezla Mihi v prsi.
Vzdignil je svetilko in oprezno, naporno gledal preko razruše-
nega zida, da bi zagledal- in razločil glavno, notranje stenovje, a videl
ni ničesar. Svetilka je trepetaje obsevala le nizko, razpalo ograjno
zidino, 02adje pa je bilo zavito v nepredirno, gosto noč.
A zdaj — mej drevjem in zidovjem je zasvitalo belozeleno si-
janje, da se je za hip videla cela fantastna razvalina.
Miha se je dvignil na zid.
Rjové in veličastno odmevaje se je valilo gromenje po nebesnem
svodu. Prišel je v bliskovem svitu mej višje stene, postavil svetilko
na velik kamen. Uverjen je bil, da prisili nocoj duhove, da mu sami
odkrijejo in izroče Hudograjski zaklad.
Čarovni obred se je začel.
Miha se je prekrižal. Nato si je zarisal z velikim žebljem od
mrtvaške rakve (krste) na zemlji velik krog, v sredini katerega je
seboj prinesenim kurivom zanetil v izgrebano globelo majhen ogenj.
Nanj je vestno polagal kadila in prej imenovane ingredencije. Gost
dim se je v debeli plasti zvijal na vetru, se lovil in zapletal v temne
veje starikave smreke, ki se je bila ukoreninila v bližini na mahoviti
razrušeni steni ter se besno vrše klanjala bližajoči nevihti.
Udar za udarom je stresal ozračje. '
'294 Milan Sanjar: Hudi grad.
Na kolenih pri ognji je Miha šepetal dolgo molitev. Mali plamen
je pojemaje lizal osmojene ostanke čarovnih kadil. In zdaj je vstal.
Na obrazu se mu je poznala groza in strah, a tudi odsev nekega
fatalističnega fanatizma.
»Vladar nebes in zemlje!« vpil je na pamet naučeni zagovor
iz nemške knjige v tuleči vihar, — Vladar nebes in zemlje, pomagaj,
da me bodo slušali vsi veliki knezi, Lucifer, Satan in Beherit, vsi
knezi plemeniti in neplemeniti, modri in neumni vragovi . . .« Burja
je razsajala, da Miha niti lastnega glasu ni slišal. »Zdaj kličem peklo
in peklenski ogenj in vse peklenske muke, in vaju, glavarja peklen-
skega žrela, Behemot in Levijatan, vas, peklenske furije, Alekto,
Megera in Kresifona, vas, peklenski sodniki, Minos, Ariton in Ra-
damandus, in vas, peklenske reke, Flegeton, Kocitus, Stiks, Aharon
(Phegeton, Cocytus, Stix, Acharon) in vas šest angelov nesreče, Aheus,
Magelesius, Ormenus, Cikaš, Nikon, Mimon ! Čujte besede mojih ust !
Jaz, Miha Lopar, vas rotim, jaz Miha Lopar, vas kličem . . .« Ni iz-
govoril — vse okoli njega je zažarelo v slepečem ognji in tam —
na jasno razsvitljeni steni — v kotu — je videl za trenotje nekako
znano, visoko postavo — nejasno še eno, sključeno — zatem v
gToznem pokanji padajočo smreko nad seboj — in zavest ga je
zapustila ...
VIII.
Kaj se godi v srcu Ivana in Vere, je gospod Kres se svojim
bistrim očesom in poznavanjem ljudij skoro uganil. Nadarjeni in blagi
Lesar mu je bil sicer drag in mil, a njegova sanjava nestalnost mu
ni dajala poroštva za Verino srečo. Nasprotno ; uverjen je bil, da
take narave prej ali slej izgube duševno ravnovesje in potegnejo za
seboj v pogubo one, katerim bi imeli biti zanesljiva opora v viharju
življenja.
»Ta pasivnost«, govoril je profesor Ivanu, sedečemu pred njim
v knjižni sobi, »najbolj razvita v sosednem narodu, katerega pesniki
in pisatelji jo slastno opevajo in slave, je po mojih nazorih patolo-
gična prikazen, bolezen v propad posamezniku in narodu, ki se ji
tako docela, brez protivesja udaja.«
»In to protivesje?« vprašal je Ivan.
»To je delo in njegova slava, ki naj bi dajala umotvorom ve-
likih duhov etično podlago!« je rekel odločno profesor.
»Ali ne bi bilo to poeziji na kvar?«
»Vidi se, kako globoko so zarili oni preroki v vas, da se takoj
ne domislite velikega Rusa in njega vrstnikov!«  dejal je smehljaje
Marica II.: Vihar — življenje. — Branko: O modernem duhu. 295
gospod Kres. »Res«, hitel je rude in takoj ves vnet Ivan, »in Tur-
genjev ! V nobenem drugem slovstvu še nisem našel tako jasnih slik
večne lepote, kakor v njegovih delih!«
»Da ; toda Turgenjev, dasi morebiti največji umetnik v svojem
genru, ne sega tako globoko, široko, vsestransko, kakor orjaški
Tolstoj, ki daje naravne slike življenja v čarobnem svitu svojega
brezprimernega genija, budi v našem duhu poleg blestečih uzorov
lepote tudi delavne sile našega bitja, on je — rekel bi — aktiven
pesnik. Blagor narodu, ki ima takega blagovestnika, blagor nam,
ki smo udeležniki njegovega blagovestja in njegove slave!«
Kres je govoril uverjeno, oduševljeno, Ivan ga je poslušal ble-
stečih očij. Ko je kmalu potem odhajal, izposodil si je iz bogate
profesorjeve knjižnice »Vojno in mir«. (Dalje prihodnjič).
Milan Sanjar: Hudi grad. 349
Hudi grad.
Piše Milan Sanjar.
(Dalje).
unaj jc temnelo. Vzduh je bil jasnomiren, topel in nasičen s
krepko vonjavo na novo pokošenih travnikov.  Tam na za-
hodu, še lahko obledelem od zašlega solnca, je žarela edina
zvezda, prekrasna Venera.
Ivan je šel skozi sadovnjak domov. Zdelo se mu je, da stoji ob
zahodni ograji, kjer se spušča svet nenadoma do potoka in do peščene
obrežne ravani, bela ženska postava. Hitel je tja in ni se varal v
svoji sladki slutnji, bila je Vera. V nadi, da spregovori z Ivanom
besedo na samem, je prišla nekoliko prej na to mesto, kjer sta na-
vadno z očetom uživala večerni hlad po vročih poletnih dnevih.
Razburjeno vesel je pristopil Ivan k nji in smelo položil roko
okoli njenega pasa.
»Vera, moj angelj !«
Plaho se je ogledala po beli vrtni stezi, svitajoči skozi mrak
ter se mu radostno nasmehnila. Ivan je sklonil obraz na njene temne
lase, v katerih je imela pripeto razcvelo, opojno duhtečo rožo.
»Povej, ali si moja?« je šepetal nežno.
»Saj sem ti že povedala!« dela je tiho.
»Povej še enkrat, stokrat ! Ne morem se naslušati svoje sreče !
Povej !« hitel je strastno.
Tiho mu je položila v odgovor svojo krasno drobno glavico na
ramo. A on se še ni zadovoljil, hotel je slišati sladke besede.
»Ivan, rada te imam, neizmerno rada, raje nego vse na svetu —«
Z burnim poljubom jo je ustavil.
Prepolno srce jima ni dalo govoriti. Prva, čista, iz najlepšega
soglasja izvirajoča ljubezen, v vsi svoji velikosti in milini je plavala
nad srečno dvojico ter zibala nad njo svoja tajna, rajska krila.
V ravani je blestela voda, ki je po zadnjem viharnem nalivu
stopila iz svoje plitve struge ter preplavila svoje obrežne livade.
Rahlo je trepetala njena gladina v mehkem luninem svitu. Ta svit
pa je igral v drobnem, hitečem valovji, gubil se in se plesaje zopet
razsipal v tisočero zlatih isker. Odsev vpdovja se je vedno izpreminjal ;
zdaj so legale od gorovja sem dolge, otemnelosive senčne proge, zdaj
letele nazaj svitle, raztopljenemu srebru podobne in izginjale pod
temnim bregom. Hipoma se je vse zmračilo : pred luno je prihitel
350 Milan Sanjar : Hudi grad.
visoko tam gori majhen oblak. Za hip je izginila preplavljena ravan,
le svitla vodena struja, glasno šumeča in padajoča čez visok jez, se
je nejasno videla v polutemi. Oblak je hitel dalje. Mesečina je zopet
vse ozarila se svojo bledo lučjo.
Iz daljave se je čulo ubrano petje vaških fantov. Narodna, otožno-
mila pesem je zdaj glasneje, idaj v lahni sapi zamiraje donela po
mirnem dolu.
Je pa davi slanca pala
Na zelene travnike ...
V tihi sreči je slonela Vera na prsih ljubljenega Ivana. Vsi
spomini, vse zlate sanje njene deviške duše so se zlile v eno podobo,
v eno misel, v en uzor, vsa njena radost in hrepenenje silnega žen-
skega srca je imela le eden izvir — ljubezen do Ivana. Z grozo je
mislila, kaj bi bilo, ko bi ji nemila usoda vzela moža, katerega ljubi
z vsem svojim bitjem, neizmerno, nepopisno, in ki jo je zdaj oklepal
rahlo, nežno, sam toneč v valovji nežnega in zajedno viharnega
čuvstva.
Z razvaline doli se je svetlikal majhen ogenj v tiho noč, po-
doben žarečemu, krvavemu očesu,  gledajočemu iz temnega lesovja.
»Glej hudograjsko luč!« je dejala Vera. »Ljudje govore, da na-
znanja nesrečo !«
»Gotovo je Miha, ki išče zaklada in si kuri!« je rekel smeje
se Ivan.
Sem od doma se je čulo zapiranje ograjnih vrat.
»Se en poljub !«
»Lahko noč!«
In Ivan je izginil mej gostim sadnim drevjem.
IX.
Gobino življenje se je v zadnjih tednih dokaj izpremenilo. Malo
je bil doma, zahajal je pogosto v mesto, mej prijatelje, glavo je nosil
ošabno in samozavestno po konci, poznalo se mu je, da ima denarja.
Kupil si je bil nedavno tudi konja z lepo opravo, ki ga je vozil ali
nosil malone vsak drugi dan do kolodvora ali bližnjega trga, kjer je
imel tudi nekaj vrstnikov in somišljenikov, ki so zdaj, ko seje njegov
položaj izpremenil vidno na bolje, radi ponavljali staro, v zadnji dobi
nekaj ohladelo prijateljstvo.
Tudi na Jesenik je zopet prihajal. Hotel je pokazati svojemu
sosedu, katerega je prej zavidal za blagostanje in vsled tega na
tihem črtil, da ni tako na slabem, kakor govore neumni ljudje.
Milan Sanjar: Hudi grad. 351
Pri kameniti mizi pod velikansko lipo na jeseniški terasi sta se-
dela gospodar in Goba. Došel je bil v gospodarskih zadevah. Ko
sta se že domenila, je nenadoma dejal Goba:
»Gospod Kres, prodajte mi Hudograjsko razvalino!«
Začudjeno ga je pogledal profesor in odgovoril :
»Ni na prodaj !«
»Saj razpalo zidovje nima vrednosti; kar je pa drevja tam okoli,
dobro plačam!« prigovarjal je Goba.
»Res nima razvalina denarne vrednosti, a meni je draga že
zaradi kraj evno-zgodo vinskih spominov, zaradi svoje roman tiske lege
in prodam je tudi zavoljo tega ne, ker je skoro v sredini mojega
gozdnega ozemlja!« je ugovarjal profesor.
A Goba še ni odnehal in ponudil lepo svoto.
Z vrtnarsko knjigo v roci je prihitela zdaj Vera in prosila očeta
nekega pojasnila. Goba jo je začudeno pozdravil.
Profesor pa jej je takoj jel razlagati o zaželeni stvari, ko mu
je pokazala v knjigi njej nejasno mesto in prisedla.
Strme, udivljeno je gledal Goba z drugega konca mize v krasno
devo. Vedel ni, da je tako vzrastla in da je tako lepa, saj je ni videl
tako dolgo. Zrl je nekaj novega, neznanega, kar ni še zapazilo na
ženski njegovo poželjivo oko, gledal je ves deviški kras napol raz-
cvele rože.
Ko je Vera zahvaljevaje se odhitela na vrt, je nastal molk.
Profesor je smehljaje se gledal za ljubljenim otrokom. Goba je pa za-
mišljeno zrl pred se. Naposled je opomnil zopet o svojem zaželjenem
nakupu ; a ko je videl, da Kres nikakor ni voljan privoliti, se je
poslovil.
Odslej je prihajal g-osteje na Jesenik. Zdaj je prosil dokaj Tzve-
denega Kresa, naj mu svetuje pri uravnavi zanemarjene Goline, zdaj
je kupoval živine za svoje prazne hleve, zdaj si je izposojeval gospo-
darskih knjig. Profesor mu je rad v.strezal in ga sprejemal, dasi
umerjeno, vendar uljudno.
In tako se je zgodilo, da se je rodila v glavi Gobe misel, ne-
verjetna, absurdna, nemožna, blazna, a on, samoljuben egoist, je so-
dil po svoje ter bil uverjen, da se lahko uresniči, ker je pač denar
sveta vladar.
Vero, jasno in lepo kakor beli dan, je izbral propali Goba v
temnih globinah svojega strastnega srca, za svojo bodočo tovarišico
in vsakokrat, ko jo je zopet videl, utrjevala se je v njem ta misel
bolj in bolj.
352 Milan Sanjar: Hudi grad..
Z VSO divjostjo takih značajev se je oprijel te zapeljive misli.
Obetala mu je zdaj, ko je izkusil že mnogo svobodnih naslaj, brez-
vestno razkošnega življenja, ko je imel na razpolago mnogo denarja,
uprav Hudograjski zaklad, kakor so jeli govoriti ljudje — ta misel
mu je obetala sedaj novo, neznano življenje, polno radosti, neke tuje
in njemu že zaradi tega zanimive radosti. V izprijeno dušo tega
človeka je trepetaje zasvital žarek mirne sreče, kakor zatrepeče na
kalno valovje deroče, pogubonosne reke jasni žarek velikega nebes-
nega svetila izmej sivotemnih, gromadnih, divje zmedenih oblakov.
Uglobljen v svoje namene, je stopal Goba zopet domov z Je-
senika, ne da bi bil ondi našel poguma spregovoriti odločilno besedo
s profesorjem, kar se mu je zdela glavna stvar v tej zadevi ; kajti
Verino naklonjenost, domišljeval si je v svoji samozavesti, bode pač
lahko pridobiti, glavna stvar je, da ima le besedo in dqvoljenje oče-
tovo. Da doslej in tudi danes ni govoril, branilo mu je največ Kre-
sovo jasnostrogo oko, s katerim ga je motril tako čudno, da je nehote
povešal svoj nemirni pogled in — molčal. Toda odlagati noče, ne
mara več ; prihodnjikrat se mora osrčiti, da zasnubi in dobi pre-
krasno dekle, svoj noVi »zaklad«, razen katerega ni imel zdaj, ko je
bil razmeroma silno bogat, nobene tako vroče želje.
Tako je mislil in ugibal Goba, gredo po jesenskem brezji, po-
nosno noseč glavo po konci.
Začul je govorjenje in zagledal, kakih sto korakov na levo v
globeli, na leseni klopi pod košato visečo brezo — Lesarja in Vero.
Obstal je.
Ivan je oklepal z desnico Verin pas, ter je govoril polugdasno,
ona pa mu je nagibala glavo na rame. In ko jo je Ivan lahno po-
ljubil na čelo, bilo je Gobi jasno, kaj je mej onima dvema; jasno, da
je ono mlado žensko bitje, o kterem je mislil, da ne ve še, kaj je
ljubezen in katero je za gotovo mislil pridobiti, udano drugemu, zanj
izgubljeno. Iz prsij se mu je izvii nekov hripav glas.
»Ha, ha... Čestitam! Stari bo gotovo vesel, ko mu povem,
kako se ližeta ! Ha! Videli bomo!« grohotal se je ter odhajal, besen
in razjarjen kakor obstreljena hijena.
»Prokleto! Čakaj mladič negodni, tebi posvetim!« je govoril
dalje in zbiral ves divji srd sovraštva žejne duše na Lesarja. »Čakaj,
jutri že povem ponosnemu starcu, kako se zapeljuje njegova skrbno
varovana golobičica ! Čakaj!«
»Skusi! Razbijem ti črepinjo, kakor steklemu psu!« je zadonel
Gobi debel, močan glas iz hoste.
Ozrl se je na desno.
Iz poezij H. Heineja. — Književnost in umetnost. 853
»A ti, budalo?« rogai se je Goba Mihi, ki je stal v strani in
vihtel debelo gorjačo.
»Da, jaz, ki sem te videl v Kresni noči na Hudem gradu!« je
vpil Lopar.
Čudovit je bil utis poslednjih besedij, katere so privrele jeznemu
Mihi nenadoma iz ust, ko je čul, da namerava ošabni, neprijazni
Goba, kateremu je po neuljudni avdijenci zaradi nemških knjig pri-
segel osveto, zatožiti dobrega Lesarja, ki mu je brez zasmehovanja
poslovenil hudičev zagovor.
Goba je mirno, nemo odkorakal. Miha pa se je porogljivo režal
in glasno mislil: »Tedaj se le nisem motil, ko sem videl v blisko vem
svitu suho prikazen na razvalini ! A vrag si ga vedi, kaj je delal in
kdo je bil oni drugi, na tleh? Nemara sama hudoba!«      (Pride še.)
370 Milan Sanjar : Hudi grad.
Hudi grad.
PišeMilanSanJar.
(Dalje).
X.
)iho smo ostavili v viharni kresni noči pri Hudem gradu v
nezavesti. Vzbudila ga je še le hladnosveža jutranja sapa.
Na izhodu se je svitai beli dan. Miha je ležal pod
dolgim, prožnim vejevjem velike smreke, katero je bila mej treskom
in gromom podrla burja raz zidino. Čutil je bolečine po vsem životu,
tako, da mu je najmanje gibanje delalo težave. Kolikor se je dalo
pod gostozapletenimi, oklepajočimi ga vejami, si je pretipal se svo-
bodno desno roko vse ude in se uveril, da ni ranjen. Stokaje in z
velikim trudom se je počasi iznebil sitnega omrežja. Hotel je vstati,
a branila mu je leva noga, ki ga je bolela najhuje in tudi v
rebrih ga je bodlo, kadar se je hotel vzdigniti. Toda po prestankih,
ki so bili posvečeni imenom vseh svetnikov in svetnic, opiraje se na
odlomljeno vejo, se je vendar postavil na desno nogo. Z velikim na-
porom in pogostimi oddihi se je jel zaganjati in plaziti navzdol, ter
je do solčnega izhoda pristokal do Korenkine lesene kolibe pod
strmino.
»Ješ, ješ, Miha, ti si!«  vpila je starka, ko je prihitela na bo-
lestno jecanje iz svoje bajte in videla^opraskanega, bledega Miho.
»Kaj ti je? Kdo te je?«
»Sam ne vem; po noči pri Hudem gradu...« jel je praviti
Miha, a hitro zopet umolknil, ker se mu je zdelo, da je povedal
že preveč.
Korenki je pa zadostovalo.
»Sveta pomagalka! Sama hudoba te je torej imela vkrempljih!
Zakaj jo nadleguješ in hlepiš po zakopanem denarji ? O, Bog usmi-
ljeni ! . . .«
»Daj mi vode!« pravi Miha in se jame vzpenjati, da bi stopil
v kolibo.
»Za pet krvavih ran!« zatuli Korenka ter z neverjetno naglostjo
plane v svoj dom, zaloputne od znotraj slabotne duri ter je zapre
se zapahom. Nato odpre malo okence na levi strani vhoda in stara
Meta je s plašno molitvijo in svežo jelkino vejico kropila debele
srage blagoslovljene vode proti ubogemu, udano zročemu zaklado-
kopu. Ko se je ta oddaljil, vide, da ne dobi vode, ker sluti starka
v njem sledove hudobnega duha, je stopila ženica previdno na prosto,
Milan Sanjar: Hudi gradi 371
zaklenila vrata, ter ob svoji oguljeni palici hitela po okolici nazna-
njat grozovito novost, da je hudoba Mihi polomila vse kosti ter ga
zagnala z razvaline pred njeno kolibo, osmojenega, krvavega in za-
vitega v peklenski, žvepleni smrad.
Miha se je priplazil do bližnjega studenca, si vgasil žejo, ter v
kristalni, ledenomrzli vodi opral in skopal boleče ude. To zdravilo
je bilo tako blagodejno, da je sladko zaspal in da so bolečine, ko
se je zbudil črez nekaj ur, toliko jenjale, da je mogel domov. Nje-
govo žilavo telo si je potem skoro docela opomoglo. Le v duhu mu
je ostal iz one strahovite noči neizbrisljiv utis — žareča hudograjska
stena se suho, visoko postavo Gobe v sredini. Dasi je gledal to po-
dobo le tako dolgo, kakor se trene z očesom, vendar je bil uverjen,
da je videl sovražnega gospodarja Goline in pri njem še druzega,
ćudno sklonjenega človeka, kterega ni poznal.
Naravno je bilo, da je praznoverni Miha pripisoval vso tajno
prikazen Gobini zvezi s hudičem. Le nekov nejasen čut mu je go-
voril, da nekaj ni v redu in da ima sedaj v rokah orožje zoper ne-
milega, oholega Golinarja, kateremu je že davno obljubil osveto in
kateri mu je bil glede na zaklad najnevarneji rival. Toda kaj je to
orožje, kako ga naj rabi uspešno, o tem si Lopar ni vedel odgovora.
A taka temna slutnja se tudi včasi v najpriprosteji človeški naravi
ohranjuje vztrajno, rastoče in šine o pravem trenotji na beli dan, ne
da bi si vedel njen nositelj sam razjasniti kako. Tako se je godilo
tudi našemu zakladokopu, ko je zabrusil svojemu in Lesarjevemu
protivniku znane besede v bledi obraz. Vidni uspeh pa ga je napotil,
da je še dalje razmišljal in ugibal o tej zadevi.
Lesarja je pa vznemirjala Gobina grožnja. Kaj poreče gospod
Kres, ako izve iz umazanih ust Golinarja, da imata z njegovo nad
vse ljubljeno in negovano Vero samotne sestanke ? Vest mu sicer ni
očitala najmanje krivde, a vendar je vedel, da sodi skrbni oče _dru-
gače. Gotovo ga naznanilo Gobe hudo užali in nemara prepove
njemu — Ivanu — uhod v svojo hišo. Poslednja misel ga je silno
prestrašila. Po dolgem ugibanji je prišel do sklepa, da najbolje za-
brani ovadbo in njene posledice, ako prosi naravnost, dasi še brez
jasnega socijalnega položaja, Verine roke.
Pisal je Veri o svoji nameri, položil na večernem sprehodu pi-
semce v že prej določeno in rabljeno duplino starega oreha za
grajskim sadovnjakom, ter našel ondi drugi dan odgovor, da se udaja
ona v tej zadevi docela njegovi volji in da mu ostane zvesta, naj
pride karkoli more. Iz vsega lista pa je odmevala deviška razbur-
jenost in viden nemir, da ne bi izginila njuna sladka nada in bi se
372 Milan Sanjar: Hudi grad.
ne izpremenila v prazno peno. A ta nemir ni vplival na Ivana. Odkar
si je bil v svesti Verine globoke ljubazni, njenega ognjevito in milo
čutečega srca, izginjala mu je polagoma prejšnja malodušnost in
nestalnost, postajal je odločneji, rastla mu je moška samozavest in
budila njegovo spečo energijo. Njegova pretirana sanjavost je ginila
v zadnji dobi še silneje v zdravojasni sapi ruskega realizma, s ka-
terim si je neprestano in se slastjo krepil po tuji sentimentalnosti
oparjenega duha.
Vesel in vznesen je naznanil svoji materi, kaj namerava, uverjen,
da tudi njej napravi radost. In se ni motil; dobra mamica je blago-
slavljala sklep svojega ljubljenca in želela mu sreče iz globine ma-
terinskega srca.
Drugi dan je bil namenjen odločitvi.
Napotil se je na Jesenik. Na mostiču, kjer jo je videl v prvo
po svoji vrnitvi s potovanja, čakala ga je Vera, bleda od prečute noči,
razburjena od notranjega nemira.
»Ivan, jaz se bojim!« je hitela.
»Umiri se, upajva, ne boj se, predraga ! Ali je bil Goba te dni
tukaj ?« tolažil in vprašal je Ivan.
»Ne, ni ga bilo !«
»Vse dobro torej, Vera! A naj se zgodi karkoli, midva si pri-
boriva srečo, ki bo tem slajša! Zaupaj! Ti si moje vse, zate se
uprem vsemu svetu ! «
V dolgem poljubu sta se zjedinili njuni duši v bojno zvezo za
srečo življenja.
Vera je ostala sama. Srce se ji je širilo v pogumu, najraje bi
bila hitela za Ivanom, ter padla ž njim pred očeta in prosila, naj
blagoslovi srca najglobeje želje ...
, Ivan je našel profesorja, mirno prijaznega, ljubeznivega kakor
vselej, •T knjižni sobi.
Dasi razburjen, napeljal je vendar po prvih navadnih besedah
razg"ovor na Vero, opisal v kratkih, iz duše prihajajočih besedah
obojestransko nagnjenje ter prosil očetovskega dovoljenja v zažel-
neno zvezo.
»V vaših rokah, gospod profesor, je moja, in smelo rečem, tudi
sreča vaše hčere!« Končal je na videz mirno, a z močno utripajo-
čim srcem.
Kres ga je do kraja poslušal. Potem je uprl vanj svoj jasni
pogled, zagotovil ga svojega očetovskega prijateljstva a snubitev
vendar rahlo toda odločno odklonil.
E. Gangl: Mlada ljubezen.
373 i
Iz njegovih besed je Ivan razvidel, da mu je profesor sicer na-
klonjen kakor vedno, a da mu prisoja še premalo moralne moči za
tako pomembepolno doverjenost in da mu ne jemlje vse nade — za
poznejše čase. Ivan ga je umel. Grenko, neprijetno čuvstvo samo-
očitanja mu je napolnilo v prvem hipu srce, a takoj se je umaknilo
drugemu, krepilnemu in na boj pozivajočemu čustvu za priboritev
dražega bitja.
Ob slovesu je razumel tudi Kresa rahlo izraženo skrb za du-
ševni mir ljubljene hčere. Vedel je, da se bo moral ogibati Vere,
dokler ne stopi zopet z boljšim uspehom pred očeta. In sam se je
čudil, da ga poslednje ni huje zadelo.
Odišel je resen, a miren in z odločnostjo v srci.        (Pride še.)
E. Gangl: Mlada ljubezen. — Milan Sanjar: Hudi grad.
421'
Hudi grad.
PišeMilanSanjar.
(Dalje).
X.
¦ svoji mali, prijazni, s poezijo nedolžne deve naduhneni sobici
je slonela Vera Kresova in tiho jokala. Neuspeh Ivanov
pri očetu ji je težil rahlo srce.
Po divnem cvetju njene idealne ljubezni je dahnila ostra sapa
realneg-a življenja. Ostale so ji še nade, vendar v svoji bolesti ni
našla utehe. Neko temno, neizmerno, žalostno čuvstvo ji je legalo v
razburjeno dušo, jo hladno objemalo, da je vstrepetavala kakor tanko
vejevje nežnega brezja v gosti, vlažni megli, ki je krila jeseniški gaj.
Ura na mizi je s tankim, tresočim glasom naznanjala enajsto
uro. Vse je spalo ; tudi teta, ki jo je bila prej tol-ažila, je že davno
utihnila v prednji sobi. A vera se ni mogla umiriti. Da bi olajšala
svojo tugo, sela je k mizi in pisala Ivanu :
»Dragi!
Neznana bol mi stiska srce. Bliža se polnoč, a jaz bedim in
pišem Tebi. Od same razburjenosti me skeli glava in teta, ki so me
prej mirili, so rekli, da sem bleda kakor smrt. Ivan ! Vem, da še ni
vse izgubljeno, — in vendar plakam, a ne vem zakaj ; tako čudno,
hudo mi je pri srcu, vsa obupana sem in žalostna.
42-2 Milan Sanjar: Hudi grad.
Teta mi vedno pravi, da nimam srca, ker se ne jokam rada, a
odkar si se Ti vrnil v naš tihi kraj, plakam mnogo, mnog'o, pa tega
ne ve nikdo, nikdo razun Tebe. Se le nocoj Ti morem povedati, da
sem od tistega dneva, ko si mi citai na vrtu one čudovite Prešernove
pesmi, vsak večer, sloneča na svojem oknu, bridko jokala... Potem
so prišli dnevi, meseci polni veselja, neznane radosti — a zdaj —
solza za solzo se mi vliva po lici — — — «
Teta v sosedni sobi se je zbudila. Culo se je gibanje in zaspani
vzdihi. Vera je spravila neizgotovljeno pismo, poslušala ter se v bo-
jazni, da ne bi jo karala dobra teta, tiho jela razpravljati. Sezula je
drobne, mehke črevljičke, fine, črne nogavice, slekla vrhovno obleko,
odpela obilne lase, da so se vsuli v dolgih, temnih pramenih na bele,
gole rame in prsi, dvigajoče se v ljubezni sladkobolestnem viharji.
Ugasnila je luč . . .
Jesenski dnevi, hladni, suhi, se svojim sivim nebom so prišli v
deželo. Listje na drevji je rumenelo, venelo in se trepetaje osipalo v
ostri sapi. Polje in travniki so izgubili svojo pisano odejo, opusteli,
utihnili.
Gorovje in hribovje je pa oživelo. Jasno in veselo se je glasilo
zvonko lajanje lovskih psov, ki so v celih jatah gonili preplašeno
zverjad po bregovih in tirali pred smrtni strel, odmevajoč zdaj
in zdaj v tihi dol.
Ivan, ki je nameraval odpotovati prihodnji teden, je sedel doma
pred svojo pisalno mizo, ganjen, vglobljen v Verino zadnje, neizgo-
tovljeno pismo, katero je o mraku našel na dogovorjenem mestu.
Mati njegova je govorila v veži z nekom. Skoro na to je stopil
v sobo jeseniški veliki hlapec, ki je opravljal ob enem tudi službo
grajskega lovca ter vabil Ivana, naj pride drugi dan na lov v Gradnik.
»Kdo te je poslal?«
»Gospod so mi rekli, naj povabim vse lovce v okolici in tako
sem stopil tudi k Vam, ker . . .«
»Dobro ; kedaj ?«
»Ob devetih se zberemo na ,Veliki ravni'. Vi pa, ker je Vam
v stran, lahko greste mimo Jesenika do tiste debele bukve, kjer ste
oni dan stali !«
»Pridem !«
Lovec je odšel.
Ivan pa je pisal Veri odgovor, jo tolažil in uverjal, da dosežeta
izpolnitev svojih najglobejih želj, če bi se jima stavile še desetkrat
večje ovire.
Drugo jutro je bilo megleno in mrzlo. Ivan je vzel svojo lepo
Milan Sanjar : Hudi grad. 423 .
dvocevko, se poslovil od matere, ki mu je poredno naročevala, naj
le gotovo prinese zajca za večerjo, ter se napotil po bližnji stezi v
gozd. Steza se je vila od kraja ob skalnati strmini. Ni se videlo
nikamor. Rudečkast svit je trepetal na izhodu v gosti megli, ki je
vrela iz globine in polagoma zavijala gorske višave. Na golem
grmovji in bukovji se je zbirala vlaga v debele kaplje, ki so polzele
v debelo nastlano, gnjilo listje, šireče ostro, žarko vonjavo plesnobe.
Zavil se je tesneje v svojo lovsko opravo. Ko je prišel v rav-
nino do grajskega sadovnjaka, položil je pisemce za Vero v znano
duplino. Jesenika pa se je hotel ogniti, dasi ga je vleklo silno hre-
penenje v bližino ljubljene deve. Sel je ob potoku nekoliko nazaj,
prestopil ostro strugo po debelem, iz plitve vode molečem kamenji,
prekorakal travnike za vodoj in krenil na drugi strani v Gradnikov©
strmino. Od iztoka je jela briti ostra burja. Megla se je naglo dvi-
gala in izginjala v višini. Nebo se je prepredlo visoko, visoko z
umazano sivim, enakomerno progastim oblačjem.
Ivan je stal na meji visokega lesovja, prav nad jeseniškim
gajem, ki je bil v svojem pomladanskem krasu svedok njegove ne-
izmerne sreče. A kako je zdaj vse izpremenjeno !
Kako si otožno jesensko nebo !
Pod taboj vse hira,
Vse vene, umira ;
Življenje jemlje slovo.
Hripavi
Žrjavi
Viscido kriče,
Xa južno lete !
Nehote so mu prihajale žalostne misli, a otresel se jih je in
krenil navzgor k debeli bukvi pod steno Hudograjske razvaline.
Na ,Veliki ravni', z brinjem porasteni planoti blizu Goline, so
se zbrali drugi lovci. Bila je pisana družba iz okolice, mej njimi tudi
Goba. Stal je nekoliko v strani, naslonjen na samotno drevo in
motril se svojim mračnim očesom zdaj grajskega lovca, ki je raz-
kladal lovski načrt, zdaj zakladokopa Miho, ki je prevzemal ob takih
prilikah dostojanstvo gonjača in tudi danes krotil celo krdelo ne-
strpnih psov, cvilečih in natezajočih vrvi, katere je držala njegova
silna roka. Ura je kazala devet.
Odrinili so. Lovec je postavljal grede proti Hudemu gradu po-
sameznq goste po gradniški višini. Miho je poslal niže, na južno
stran, kjer je imel odvezati in izpustiti pse črez pol ure.
Gobi je bilo odkazano zadnje mesto proti razvalini, kamor je
odšel sam brez lovca, ker mu je bila v tem kraju znana vsaka sto-
424 .    Milan Sanjar: Hudi grad.
pinja. Bil je v izbrani lovski opravi, z novo, dragoceno puško na
rami. Da ima denar, kazal je v vsaki stvari ; tudi življenje si je v
zadnji dobi lahko urejeval po svojih željah, a zadovoljnosti njegovo
lice ni kazalo. Nasprotno ; na njegovem obrazu je ležala neka pre-
žeča zamišljenost. Podoba prekrasne deve se mu je vedno žarneje
uglabljala, vsa njegova razburkana kri, vsa njegova divja strast mu
je govorila, da ne najde nikjer slajše sreče, nego mu jo obeta to
edino žensko bitje. In ta, njegovi naravi doslej neznana radost, naj
bi bila zanj izgubljena, nedosegljiva? Zdaj, ko je bogat? Nikdar!
Kaj mu zapira pot do nje? — Edino oni le negodni Lesar! —
ugibal je Goba, dospevši na svoje mesto, na vzvišeni, severni strani
razvaline. Sedel je mej redkim, starim drevjem na prostoren štor,
gledal preko nižjega zidovja na dolenjo stran, kjer je šumelo v ostri,
jesenski sapi na pol golo bukovje ter se udajal svojim viharnim
mislim.
V daljavi se je oglasilo lajanje. Prihajalo je vedno bliže. Goba
je prijel orožje in napel oba petelina. Gonja je bila blizu, pod ste-
novjem. Pomeril je in prežal, kje se prikaže zverjad. V bukovju se
je nekaj gibalo — — — toda to je človek — — —. Odstavil je,
globoko dahnil, — obraz se mu je spačil. Zopet je pomeril, pot mu
je stopal na čelo, roka se mu je tresla — in sprožil je — — — —
Ono noč je Vera malo spala, a kadar je nekoliko zadremala,
plašile so jo divje, strašne sanje. Zjutraj je vstala z razdraženimi
živci, bleda, z vročim čelom. Teta ji je svetovala, ko se je vzdignila
jutranja megla, naj gre nekoliko na piano, v hladni zrak. Rada jo
je ubogala ; sama je upala, da se ji na prostem umiri razburjena
notranjost. Sla je svojo priljubljeno pot v brezov gaj. Z livade je
gledala tožno sliko jeseni. Ni vedela, da so malo prej zveneli v
Ivanovem duhu isti tugepolni akordi, kateri so se vzbujali zdaj v
njej, silno, tožeče. Lovski psi so zalajali v gozdu ter gnali proti
Hudemu gradu. Strel se je razlegal po lesovji. Obstala je.
Gori pri razvalini je nastalo vpitje, nejasni klici, krik . . . Duša
ji je zamirala v neki nerazumljivi, grozni slutnji. Kar so jo nesle
noge, je hitela v breg, nevede, gnana od neke močne; notranje sile.
Prišla je v bukovje, odkoder so prihajali glasovi. Mej drevjem je
videla dve, tri osebe, ki so razburjene govorile, ena je klečala in se
pripogibala k tlom. V smrtnem strahu je priletela do njih in tu, v
njihovi sredi je ležal na tleh, bled, s krvjo oblit — Ivan Lesar.
»Ivan !«
Divji, dušo pretresajoči krik se je izvil ubogi devi iz globine
prs. Ni videla navzočih, vrgla se je v blazni boli k dragemu. Možje
Zorana: Golobčck. — Grilček : Iz dnevnika male gospodinje. 425
SO zrli ta nenadni prizor molče, resni in ganjeni. Zbralo se jih je
več. Prišel je tudi gospod Kres. Plakajočo, ihtečo Vero so odvedli.
Lovci so napravili iz smrekovih vej nosila ter odnesli ranjenega,
rahlo dihajočaga Lesarja na Jesenik. (Pride še.)
440
Zorana : Sprememba. — !Milan Sanjar : Hudi grad.
Hudi grad.
Piše Milan Sanjar.
(Dalje).
XI.
to so lovci ! Psi gonijo, da je veselje, a nikdo ne strelja. Bog
^    ve, kaj imajo, ali spe, ka-li?«  godrnjal je Miha, plazeč se
po neprodirni hosti na severu Gradnika.  »Samo eden strel
sem slišal, ko sta Sivka in Belin gnala proti razvalini ;  a tudi ta
menda ni zadel — gonja je šla dalje. Čuj ! Dijana — Sivka — Vihar
— že zopet tirajo nekaj iz Medvedje jame . . .«
Priplazil se je na rob hudograjske višine, na stezo, po kateri
so se prej razstavili lovci. Poslušal je veselo gonjo, ki se je razle-
gala po nižjerii gozdovju in se odpravil tiho in oprezno proti Hu-
demu gradu.   '
»Tu pri Votlem štoru bi imel stati eden, pa ni nikogar!« be-
sedoval je grede in nejevoljno majal z glavo.
»In tu pri Rogovih, na najboljem mestu — tudi prazno!«
Milan Sanjar: Hudi grad. 4411
Zdaj se mu je zazdelo, da čuje v daljavi razburjen govor, krik.
Postal je — jasno razločiti ni mogel ničesar. Pri.šel je do razvaline,
na vzvi.šeni strani, do mesta, kjer je stal prej Goba — tudi tu ni
bilo nikog-ar.
* Miha se je pazno ogledoval in nastavljal ušesa, kam mu je zdaj
kreniti, da pride do lovcev. Spodaj v bukovju je slišal neko loma-
stenje. Drugi gonjač je stopil iz hoste, upehan in prepaden.
»Kje so?« je vprašal Miha že od daleč prišleca.
»V grad so ga nesli!«
» Koga ? «
»Lesarja! Kaj ne veš?« je vprašal došlec,. videč Mihe strmeči
obraz in spominjaje se, da je bil poslednji na drugi strani Gradni-
kovi se svojimi psi in da nemara ni slišal ničesar.  »Ustreljen je!«
»Ka-aj?« izvilo se je nejasno iz grla prestrašenemu zakladokopu.
»Gospod Goba je ustrelil prav s tega mesta, kjer stojiva zdaj-le
midva«, je razlagal g"onjač, »na srnjaka, ki sta ga Sivka in Belin
prignala tam pod zidovje, a zadel je Lesarja, skritega ondi v bu-
kovju — tako nam je povedal sam Goba, ko smo prileteli na njegovo
vpitje pod zidovje!«
»Goba?« zavpil je Miha, a takoj umolknil in nemo, nekako
divje osuplo zrl v svojega tovariša. V njegovi, sicer dremotni, a do-
mišljije polni glavi je vstala z vso silo ona nejasna slutnja zoper
Gobo, se jasnila in vezala v določeno misel.      i
»Umoril ga. je!« je spregovoril nehote, uverjeno. »Saj mu je
tako grozno pretil tam doli v brezji, slišal sem, in morda je tudi v
kresni noči . . , da, gotovo je to morilec ! Se danes grem naznanit
žandarjem, kar vem!« dodal je odhajaje ves razburjen.
»Miha, pomisli — «, je hotel ugovarjati drugi, a Lopar je že
izginil mej drevjem. Gonjač je čude se postal še nekoliko ter pre-
mišljaje strašno obdolžitev krenil v dolino.
Na debeli, precej visoki zidini, kjer so se družile stene razva-
line okolo razdrtega stolpa je pa ležal Goba, propalega obraza, težko
sopeč, ter poslušal razgovor gonjačev. Ko je čul usodne besede
Loparjeve, njega dokazovalne pripomnje, spomnil se je šele, da je
bil ta svedok njegove grožnje do Lesarja, da mu je ravno tedaj
govoril tudi nekaj o kresni noči, — in se silo, kakor bi ga kdo
udaril se železnim kijem po glavi, se je zavedel — da je izgubljen.
Neznosen, divji nemir se ga je lotil. Vstal je, bela pena mu je
silila iz hropečih ust, planil je raz zidino ter bežal, nevede kaj dela,
v gozdove ... ^
442 Milan Sanja'r : Hudi grad.
Visoko V g-orovju, mej razkosanim, orjaškim skalovjem je dolini
podobna, prostrana globela, po kateri je v divjem neredu razmetano
veliko, očrnelo kamenje, odpadlo in privalivše se v silnih viharjih,
ki razsajajo tu g'ori, od obmejnih, strogo, ponosno do oblakov se
vzpenjajočih sten. Stare, se zelenskastim, dolgim, predivu podobntm
mahom okitene smreke so tožno in veličavo samevale v sredini gole
krajine, nad opranim, osivelim nebrojem davno se zgrudivših dreves.
Tu, v tej žalostni samini, pod drevjem, je sedel drugi dan Goba,
skrivaj e se pred služabniki pravice, ki so ga na Mihovo ovadbo in
izpoved že iskali. Smrtno-bled, nemirnega, strahotnega pogleda je
strmel v tla, opiraje vročo glavo v obe roki.
Mrtvotiho je bilo vse okoli. Noben glas ni motil gorske tišine.
Mirno veličanstvo je kraljevalo v prirodi.
In Gobi so vstajali spomini, davno izginoli spomini na mladost !
Rahlo, milo, vedno glasneje mu je zvenela iz minole dobe znana ne-
izmerno sladka struna v temo razdivjanih, obupnih mislij in delala
njegovo duševno stanje še strašneje. Zaman se je branil, protivil.
Vedno jasneje, mileje mu je govorila o nekdanji, daljni sreči, ko so
mu tekla otroška leta v nedolžnem veselju na tihem gozdnem domu,
ko mu je dobri, svojega edinca brezmejno ljubeči oče izpolnjeval
vsako željo. Matere se je le temno spominjal; umrla je nekaj let za
njegovim porodom. In kako lepo, krasno je bilo potem v šoli sosedne
vasi, kjer je se svojim dobrim napredovanjem delal veselje in budil
nade očetu, da so ga poslali pozneje v mesto, da bi postal gospod.
Tu so ga objele druge, pisane, divne podobe in povlekle na-se vso
njegovo živo domišljijo. Od kraja se je še učil; a kolikor bolj se je
bližal mladeniškim letom, toliko bolj ga je mikalo življenje in tova-
rištvo mestnih vrstnikov, njihovi nazori in navade. Nevajen, da bi
se upiral kateremukoli svojih nagibov, udal se je tuji razkošnosti,
tujemu duhu z vso živostjo svoje strastne narave, tem lažje, ker mu
je prihajalo od očeta obilo denarja. Življenje tujega mesta in tujega
naroda se mu je tako omililo, da niti na počitnice ni hotel več za-
hajati na svoj slovenski dom, tudi jezika svojega se je večinoma
odvadil in polagoma mu je postajalo vse zoperno, kar ga je še
spominjalo domovine. Ni si želel od domovine drugega nego — de-
narja. Naravno, da je pri takem življenju zanemarjal učenje in šolski
red tako, da so ga nazadnje iztirali iz zavoda. Na Golino se ni
hotel vrniti ; varal je zaslepljenega očeta in zahteval vedno več
denarja za mestno življenje, dokler ni poslednji materijalno opešal.
Tedaj je prišel domov, a le toliko, da je z osornim zahtevanjem in
Argo: Zadnji pozdrav. 443
Z lažmi iztiral od mehkega očeta novih sredstev za malopridno živ-
ljenje. In to se je odslej ponavljalo. Izpridil se je popolnoma. Oče
mu je od skrbi in žalosti kmalu umrl. Ostavil mu je še dokaj lesovja,
a tudi to je skoro izginilo. A s premoženjem ni izginila silna, obilo
negovana, divja strast do uživanja; naraščala je v njegovih letih,
kakor gorski hudournik, ki besno drvi v dol, lomeč in razdevaje vse
prirodne in človeške ovire. In ta slepa, razuzdana, neukrotljiva strast
ga je tirala od hudobije do hudobije, ugonobila ga zdaj, ko je sanjal,
da je najbližje zemske sreče! Ves divni kras mladostnih, dolgo,
dolgo spavajočih sanj o pravi človeški radosti se je za hip prikazal
njegovi temni duši . . . Tu, v zadnjem kotu izprijenega srca, se je
vzbudilo novo, pekoče čuvstvo — kesanje, ter lilo kakor goreča lava
po vsem nesrečnem bitju . . .
Grozen, glasen jok po izgubljenem življenju se mu je izvil iz
prsij in žalobno odmeval po mračni, tihi samini . . .
Toda prepozno !
Stopinje so se čule v bližini. Ogledal se je z osteklenelim po-
gledom. Izmej kamenja je zabliskalo bodalo orožnika . . .
(Dalje prihodnjič.)
Milan Sanjar : Hudi grad. 464^
Hudi grad.
PišeMilanSanjar.
(Zvršetek).
XII.
prvem nadstropji Jesenika, v tihi, stranski sobi je ležal bledi
bolnik. Neslišno sta prihajali Vera in njena teta, mu stregli,
pazili na vsak dihljaj Ivana Lesarja. Rana njegova sicer ni
bila nevarna, a izgubil je pred zdravnikovim prihodom toliko krvi,
da se dolgo ni zavedel in nekaj tednov zatem je bil še vedno v
Milan Sanjar : Hudi grad. 465
smrtni nevarnosti. Zahvaliti se je moral le svoji mladi naravi, da je še
ozdravel. Po malem se je nadomeščala izguba krvi in polagoma so
se vračale bolniku moči. Toda vrnitve na dom še zdravnik ni dovolil.
Mati Ivanova, ki je bila v dneh največje nevarnosti vedno pri svojem
sinu, prihajala je le še vsak dan toliko, da je gledala z neopisno
materinsko radostjo ozdravljenje svojega ljubljenca. Vera pa je smela
čitati Ivanu, ko je zdravnik to dovolil. Znala je toliko ruščine, da
mu je brala na njegovo željo večinoma ruska dela. Veliki Tolstoj
mu je govoril iz ust prekrasne, mile deve tako ognjevito, blago in
lepo, da se kar ni mogel naslušati. V dolgih nočeh bolezni pa je
premišljal ideje pisateljeve, njegovo delovanje za narodno prosveto,
njegovo vzgojevanje mladine in vezal, primerjal vse to se zunanjim
življenjem svetovnega velikana. Zdelo se mu je hipoma, da vidi med
seboj resnico, svetlo in blestečo, ter se čudil, da se ' mu prej ni
pokazala, ko mu je vendar bila tako blizo in je tako priprosta. Jasno
je videl pred seboj nalogo življenja in se strme oziral ob dolgih dneh,
ko je moral ležati, na leta, ki so mu minola v brezplodnem sanjarstvu.
Z vračajočim se zdravjem je čutil v sebi večjo moč in duševno pre-
rojenje. Neka neznana, notranja sila se mu je vzbudila in govorila
o delu in sreči. Komaj je čakal, da ozdravi in se izroči tej sili,
z vsem svojim bitjem. In ozdravel je. Ves prerojen in poln veselja
do dela se je jeseni poslovil ter odšel na Dunaj, da bi ondi dovršil
svoje učenje na univerzi. Uglobljen v ideje svojega ruskega uzora,
je slušal tudi predavanja na ondajnem pedagogiju.
Minolo je zopet eno leto. Ivan je z izvrstnim uspehom dogotovil
študije in se vrnil v svoj ljubljeni rojstni kraj. Tu je ustanovil kakor
Tolstoj prvo šolo, vzgojeval mladino ter kakor pisatelj posvetil vse
svoje duševne darove domovini.
Ko je videl profesor Kres delavnost, značaj, vztrajnost in uspehe
Lesarjeve, dal mu je tudi Vero, tem raje, ker je kakor srečna žena
ostala tudi v njegovi — očetovi — bližini.
Sodnijska preiskava zoper Gobo je, razen poskušenega zavrat-
nega umora nad Lesarjem, dognala, da je v Kresni noči oropal
mrtvega Martinellija, ki je imel za lesne nakupe v Bosni veliko
vsoto denarja pri sebi, in da je tisto noč zakopal truplo mej zidovjem
hudograjske razvaline.
Obsodili so ga na dolgoletni zapor, iz katerega se ni vrnil vec;
umrl je, predno je prestal kazen.
*
*       *
Meta Korenka je sedela na pragu svoje siromašne kolibe. Mar-
ljivo je vezala brezove šibe v metlo.
466 Milan Sanjar : Hudi grad.
Glasno lomastenje v bližnji hosti jo je vzdramilo, da je zvedavo
vzdignila svoje motne, drobne oči.
Ugledala je Miho Laparja, ki se je prikazal izmej drevja. Vlekel
je za sabo debelo javorjevo klado. Ko je zagledal starko, je pustil
klado in pristopil ter dejal:
»Danes menda ne boš bežala pred mano, kakor lani, ko sem
bil v revah in težavah?«
»Jeh, Miha, kak si pa bil tedaj ! Ne zameri, sama hudoba je
plesala tedaj okolo tebe in širila smrad!« hitela je Korenka.
»Kaj še, hudobe ni bilo nikjer. A odpustiti ti še zdaj ne morem
iz srca, veš, ker mi nisi hotela dati vode«.
»Mati usmiljena, ko me je bilo pred teboj tako neznansko
strah! Danes pa ti je koj prinesem, ko si v človeški podobi in pri
poštenem delu opravičevala se je Meta.
»Pri delu, seveda sem pri delu; a žejen nisem!« odgovarjal je
Miha. »Javor sem posekal, da ga podelam v lesene podplate, za
coklje, saj veš; ono leto sem jih tebi tudi naredil — delam in delam,
a denarja ni!«
»Oj, ljubi Miha, počakaj še! Ko prodam te-le metle, prve kraj-
carje prinesem tebi. a zdaj jih res nimam!« zagotovljala je milo
Korenka.
»Tako je vselej in povsod, nikdo ne plača. Ljudje mislijo, da
sem bogat, kakor hudograjski strah!«
»Saj ga ni!« je rekla starka, da bi odvrnila besedo od svojega
dolga. »Otroci so pravili, da jih v šoli uče, da strahu ni, da je le
izmišljotina.
Miha Lopar se je zvito namuznil in dejal:
»O, saj je meni tudi tako govoril mladi Lesar; sam pa dobro
ve, da so strahovi, le povedati ne sme, ker so mu to prepovedali
tam v tistih dunajskih črnih šolah!«
Rekši, je odšel ter z nova naložil svoje breme.
Bilo je še zgodaj. Solnce je še le ravnokar izšlo in razlilo svojo
veselo svetlobo na Gradnikovo glavo, na sivi Hudi grad, od koder
so bežale jutranje megle v dolgih, belih progah, kakor beže neved-
nost, praznovejje in duševna tema pred jasnimi, toplimi žarki Ijudo-
mile prosvete.