strokovno delo UDK 582.263(497.12 Slov. Primorje) 
RO D CODI UM V SLOVENSKEM OBALNEM MORJU 
Claudio BATTELLI 
prof. btoi. in kem., Pedagoška fakulteta, enota Koper, 66000 Koper, Cankarjeva 5, SLO prof. di biología e c.himica, FacoltS di Pedagogía, unita Capodisiria, 66000 Koper, Cankarjeva 5, SLO 
Aleksander VUKOVIČ 
dr. btol. znan., Inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran, 66330 Piran, Fomače 41, SLO PhD., biologo, Istituto di biología, SBM Pirano, 66330 Pirano, Fornače 41, SLO 
IZVLEČEK 
V članku podajamo splošne značilnosti rodu Codium Stackhouse (1797) in nahajališča vrst tega rodu v Sloveniji. Podrobneje obravnavamo takson Codium fragile (Sur.) Hariot subsp. tomentosoides (Van Coor) Silva, ki je v slovenskem obalnem morju prvič omenjen. Navajamo tudi seznam vrst iz rodu Codium, ki živijo v slovenskem obalnem morju. 
Ključne besede: rod Codium, Chlorophyta, razširjenost, Slovenija Key words: genus Codium, Chlorophyta, distribution, Slovenia 
UVOD 

V Sredozemskem morju je bilo ugotovljeno devet vrst iz rodu Codium Stackhouse (1797), od katerih jih osem živi v jadranskem morju (Gallardo et al., 1993). V reviziji iz leta 1978 (Giaccone, 1978) so za Tržaški zaliv navedene naslednje vrste: 
Codium bursa (L.) Agardh, C decorticatum (Wo­odw.) Howe, C. effusum (Rafinesque) Delle Chiaje, C. tomentosum Stackh. in C. vermilara (Olivi) Delle Chiaje. 
V slovenskem obalnem morju so bile doslej ome­njene samo prve štiri vrste (Matjašič & Štirn, 1975; Vukovič, 1980 in 1984; Türk, 1991). Že leta 1991 smo opazili vrsto C. fragile, zato smo se odločili, da najdbo registriramo in ob tej priložnosti rod Codium nekoliko podrobneje opišemo. 
SPLOŠNO O RODU CODIUM IN NAHAJALIŠČA VRST V SLOVENIJI 
Rod Codium predstavlja edini rod družine Codia­ceae Feldman 1954 in vključuje približno 60 vrst. je razširjen po vsem svetu, predvsem v tropskih in subtrop­skih morjih kot tudi v hladnejših predelih (Boedijn, 1978). 
Steljka je zelo raznolika in je lahko kroglasta, bta­zinasta, na podlagi razprostrta ali pokončna v obliki grmička, bolj ali manj viličasto razvejena. Po otipu je spužvasta in elastična. Barva je navadno temno zelena. Na podlago se pritrjuje z rizoidi ali z bazalno pritrje­valno ploščico spužvaste trdnosti. 
Sestavljajo jo številne nitke s sifonalno organizacijo. Nitke se tesno med seboj povežejo v gost psevdo­parenhimatski preplet, tako da je steljka v bistvu ena sama velika večjedrna celica ali cenocit. Prečne stene nastopajo samo pri nastanku razmnoževalnih organov. 
V prerezu je steljka dvoplastna, Iz zunanje skorje in notranje sredice. Sredica je sestavljena iz tankih raz­vejenih nitk, ki so močno prepletene med seboj. Končni deli nitk, ki so na zunanjem robu sredice, se razširijo v mehurjaste tvorbe ali mešičke (lat. utriculus, dimin. iz uter = meh). Ti mešički predstavljajo skorjo (slika 1); navadno so hruškaste ali kijaste oblike, vsebujejo veliko majhnih ploščlčastih kloroplastov, ki so brez pirenoidov. Iz mešičkov izrastejo taski, ki običajno odpadejo; na mestu, kjer so bili pritrjeni, ostane brazgotina. Za algo­loge so laski pomembni, ker njihova lega predstavlja sistematski znak za določevanje vrst. 
43 


Claudio BATTElLf , Aleksander VUKOVfČ : RO D CODIUM V SLOVENSKE M OBALNE M MORJU , 43-46 
sk. 
bSO^vm. 

Slika 1: Codium fragile subsp. tomentosoides. Skica 
prereza steljke (sr = sredica, sk = skorja). 
Figure 1: Codium fragile subsp. tomeritosoides. Section 
of the thallus (sr = medulla, sk = cortex). 

100.um. 

Slika 2: Codium fragile subsp. tomentosoides (Is = laski, 
G ~ gametangij, n = mucron (koničasti izrastek), br = 
brazgotina). 
Figure 2: Codium fragile subsp. tomentosoides (!s = 
hairs, G = gametangia, n -mucron, br ~ hairscar). 

Vrste iz rodu Codium se razmnožujejo vegetativno s propaguti in spolno s heterogametami (Boedijn, 1978). Gamete nastanejo v gametangijih, ki se razvijejo na 
mešičkih kot bočni izrastki. Gametangiji so ločeni od 
mešičkov s prečno steno in so jajčasto podolgovate 
oblike. 
Nekatere vrste so dvodomne, druge enodomne (Burrows, 1991). Redukcijska delitev poteka pri nastan­ku spolnih celic (gametogenezi). Gamete kopulirajo in po oploditvi nastane zigota, ki se razvija v novo rastlino. Spolne celice se lahko razvijejo tudi pa rte no genets ko. Biološki krog je diplontski, kar pomeni, da je vege­tativno telo diploidno (2n). Edine haploidne celice (n) v razvojnem krogu so spolne celice (Burrows, 1991). 
Nahajališča vrst rodu Codium v slovenskem obal­nem morju so naslednja: Codium bursa - najden v zgornjem infralitoralu v Piranu pod cerkvijo sv. jurija in na območju rta Kane. 
Codium decorticatum - najden v zgornjem infra­litoralu v Bernardinu (skladišče soli), pod cerkvijo v Pira­nu in na območju rta Strunjan in rta Kane. 
Codium effusum - najden pogosto v Piranskem za­livu. Codium tomentosum - najden v infralitoralu v Piranu pod cerkvijo (slika 4). 


VRSTA CODIUM FRAGILE(SUR.) HARIOT 1890 V SLOVENSKEM OBALNEM MORJU 
Alga je temno zelene barve, pokončna, grmičasto razrasla, bolj ali manj viličasto razvejena, visoka pri­bližno 20 cm. Poganjki so valjasti, v preseku okrogli, približno S mm debeli, na vrhu tanjši (3 mm); mesto, kjer se dva poganjka razvejita, je rahlo sploščeno in razširjeno. Po otipu je steljka elastična in spužvaste trdnosti. Na podlago se pritrdi s spužvasto pritrjevalno ploščico, iz katere izrašča ena ali več steljk. 
Mešički, ki sestavljajo skorjo steljke, so 3-5-krat daljši kot široki; njihova oblika je nepravilno valjasta, hruškasta ali kijasta z zaobljenim vrhom. Mešički imajo na vrhu značilen izrastek (lat. mucro, ost; od tod tudi Stari vrstni pridevek mucronatum)r dolg približno 10-15 pm. Mešički nosijo sublateralno 1 ali 2 laska. 
Codium fragile se razmnožuje spolno. Gametangiji so podolgovati, jajčaste oblike in izrastejo iz izbokline pod vrhom mešičkov po 1 ali 2. Pogosto se razmno­žujejo s partenogenezo makrogamet. Alga je dvodomna (Burrows, 1991). 
Codium fragile se najbolj opazno loči od drugih vrst rodu Codium, ki imajo grmičasto pokončno steljko, po izrastku na vrhu mešičkov; pri drugih vrstah tega iz­ratska ni (slika 2). 
Vrsta je zelo razširjena po svetu in živi pritrjena na skalah, kamnih spodnjega mediolitorala in v infralitoralu jadranskega in Sredozemskega morja (Bressan & Godini, 

44 

Claudi o BATTELLI , Aleksander VUK O VIČ : RO D CODIUMV SLOVENSKE M OBALNE M MORJU , 43-46 
Slika 3: Steljka alge Codium fragile subsp. tomentosoides (Algarij: Claudio Battelli), 
Figure 31 Thallus of Codium fragile subsp. tomentosoides (Algarium: Claudio Battelli). 

1990), v Atlantskem oceanu, na japonskem, v Avstraliji, Novi Zelandiji in v Indijskem oceanu (Burrows, T 991). Prvi podatki o njenem pojavljanju v Tržaškem zalivu so bili objavljeni leta 1988 (Godini & Avanzini, 1988). 
Znani sta dve podvrsti: Codium fragile subsp. atlan­ticum in Codium fragile subsp, tomentosoides. Podvrsta atlanticum se loči od podvrste tomentosoides po manjših, bolj okroglih izrastkih (Burrows, 1991). 
V našem primeru gre za takson Codium fragile (Sur., 1889) Hariot 1890 subsp. tomentosoides (Van Goor) Silva, 1955 (slika 3), kot sta ga v Tržaškem zalivu do-ločila Godini & Avanzini (1988). 
Steljka je temno zelena, spužvasta in elastična po otipu, visoka 15-20 cm, poganjki so okrogli v prerezu in približno 0,5 cm debeli, na mestu razvejitve so lahko sploščeni in rahlo razširjeni (1-1,5 cm), proti vrhu se zožijo. Mešički so bolj ali manj kijasti in rahlo zoženi v sredini tako, da dobijo hruškasto obliko; nekateri so pravilno valjasti. Mešički so visoki 700 - 900 jjm, široki 150-250 pm, vrh je zaobljen z zelo povdarjenim koničastim izrastkom, visokim od 10-15 jjm. Subapi­kalno nosijo po 1 ali 2 laska dolga 300-400 jim in pritrjena 150-200 pm pod samim vrhom. 
Razmnožuje se partenogenetsko z makrogametami, ki nastanejo v gametangijih; ti se razvijejo po 1 ali 2 bočno v sredini mešičkov (Burrows, 1991). 
Slika 4: Nahajališča vrste Codium fragile subsp. tomen­tosoides (+) v slovenskem obalnem morju. Figure 4: Localities, where Codium fragile subsp. tomentosoides (+) has been found in the Slovenian coastal waters. 
4 5 

Claudio BATTEl.ll , Aleksander VUKOVlC : RO D COD1UM V SLOVENSKE M OBALNE M MORJU, 43-46 
NAHAJALIŠČA V SLOVENIJI litoraiu na zunanji strani pomola v pristanišču v Piranu, 
pod piransko cerkvijo sv. Jurija, v Bernardinu na zunanji 

Kot je bilo omenjeno že na začetku, alga Codium strani pomola pred hotelom Bernardin, pred skladiščem fragile subsp. tomentosoides dosedaj v Sloveniji Se ni soli v Portorožu, na zunanji strani glavnega pomola v bila najdena. Našli smo jo predvsem na zavarovanih Izoli in vzdolž ceste med Izolo in Koprom med mestih v spodnjem mediolitorafu in v zgornjem infra-valolomnim kamenjem (slika 4). 
RIASSUNTO 
L'articolo traíta le caratteristiche generali del genere Codium Stackhouse (1797} e la distribuzione delle diverse specie di tale genere in Slovenia. Viene descritta in particolare la specie Codium fragile (Sur.) Haríot subsp. tomentosoides (Van Coor) Silva quale nuova specie nel mare costiero sloveno. Viene present ato pure un elenco delle specie del genere Codium che vivono nel mare costiero sloveno. 
LITERATURA 
Boedijn, K. B. 1978. Steljčnice, mahovi, praprotnice: Rastlinski svet 3, pp. 385. Mladinska knjiga, Ljubljana. Burrows, E. M. 1991. Seaweeds of the British Isles. Vol. 
2: Chlorophyta. Natural History Museum, London. Bressan, G. & E. Godini. 1990. Alghe nel Golfo di Trieste. Cuida alio studio. Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 43(1 ):1-201. 
Gallardo, T., A. Gomez Garretta, M. Ribera, M. Cormaci, G. Furnari, G. Giaccone & C.F. Boudoresque. 
1993. Check list of mediterranean seaweeds.- II. Chlorophyta. Botanica marina 36(5): 399-421. Giaccone, G. 1978. Revisione della flora marina del 
Mar Adriático. Suppl. WWF 6/19, Trieste, pp. 118. 
Godini, E. & A. Avanzini. 1988. Una specie nuova per i! 
Golfo di Trieste (nord Adriático): "Codium fragile" (Sur.) 
Hariot (Chlorophycophyta). Atíi Mus, civ. Stor. nat. 
Trieste 41 (2):197-203. Trieste. 
Matjašič, J. & J. Štirn. 1975, Flora in favna Severnega 
Jadrana. Prispevek 1., pp. 54, SAZU, Ljubljana. 
Turk, R. 1991. Značilnosti in pomen obalnega 
naravnega rezervata v Strunjanu. Magistrsko delo, 58 str. 
Vukovič, A. 1980. Asociacije morskih bentoških alg v 
Piranskem zalivu. Biol, vestn. 28(2):103-124. 
Vukovič, A. 1984. Prispevek k poznavanju flore morskih 
alg Slovenije. Slovensko morje in zaledje, 7(6-7):187­
193.