Delni usneh ie omilil iezo kmetov na Evropsko unijo
Več sto kmetov iz vseh predelov dežele je v torek popoldne prišlo v Hrastovico pri Celovcu, da bi pred in med izredno sejo kmečkega zastopstva, to je Kmetijske zbornice, izrazili svoj strah, protest in jezo nad grozečim razvojem, ki jih čaka v EU. S svojim odločnim nastopom so kmetje dosegli, da so zbornični svetniki izglasovali prekinitev seje. V premoru so kratko in jedrnato povedali, kje jih žuli EU-jevska coklja in česa se bojijo. Izrečena mnenja za zbornico niso bila nič kaj prijetna, v bistvu ji je bilo izstavljeno zelo negativno spričevalo.
Kmetje so govorili brez dlake na jeziku in posebno predsedniku kmetijske zbornice Wutscherju in deželnemu kmetijskemu referentu Lutschounigu so krepko stopili na prste. Očitali so jima, daje kmetijska zbornica kot stanovsko zastopstvo kmetov nekritično in navdušeno delala reklamo za pristop k EU, daje v tej zvezi kmete napačno oz. nezadostno informirala in nekateri demonstranti so uporabili celo besedo »laž« in podobno. Najvnetejši pa so predlagali, naj bi
kmetje kmečke funkcionarje in politike tožili za vse tiste obljube, ki so jih lani dali v zvezi z EU in so se sedaj izkazale kot neuresničljive.
Z dolgim govorom je zbornični predsednik Wutscher skušal premostiti svojo nervozo in nemočno začudenje nad ostro in utemeljeno kritiko. Zavrnil je vse obtožbe, ki jim je vsaj delno vzela veter iz jader napoved kmetijskega referanta Lutschouniga, da bo dežela za dobo pol leta z desetimi groši za liter podprla ceno mleka, če bojo tudi mlekarne primaknile pet grošev.
Razdrobljenost in neenotnost kmetijske zbornice v življensko-važnih kmečkih vprašanjih je ponovno potrdilo dejstvo, da ni bilo skupne resolucije, ampak so frak-
cije predložile vsaka svojo. Vzrok za to je dejstvo, da pred izredno sejo zbornice predsednik ni sklical seje frakcijskih vodij in ni uskladil skupnega mnenja.
SJK za »novo zbornico«
Oba svetnika Skupnosti južnokoroških kmetov, inž. Štefan Domnej in Janko Zwitter, sta se s tehtnimi prispevki oglasila k besedi. Domej je opozoril na neuresničljivost enotnega kmetijskega trga v EU ter na slabo konkurenčnost domačih izdelkov na tujih tržiščih. Agrarna politika EU da se ravna po načelu močnejši proti slabotnejšemu in na cedilu bojo ostali mali kmetje. Domej je zahteval novo zbornico, ki ne bi bila več odvisna od strank in tako imenovanih gibanj.
Zwitter je predstavil resolucijo, v kateri SJK zahteva pozitivno rešitev mlečnega problema in uvedbo nacionalnih zaščitnih določil v prid kmetom, patudi tistim sedmim občinam, ki so bile izvzete iz podpor EU. Posebej omenjena pa je v resoluciji podpora selsk-im kmetom v »vojni pod Košuto«.
Franc Wakounig
Novi zunanii minister Zoran Thaler
Vsa znana imena, ki so bila v igri za slovenskega zunanjega ministra, so odpadla v ponedeljek zjutraj, ko je premier dr. Janez Drnovšek objavil svojega kandidata iz Liberalne demokracije Slovenije Zorana Thalerja, dosedanjega vodjo zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta. Presenečenje je bilo še večje, saj je kandidat še zelo mlad, v nedeljo je bil star komaj 33 let.
V javnosti sta v zadnjem času krožili dve imeni. Na prvem mestu je bila znana novinarka »Dela« Mojca Drčar-Murko, ki je imela v javnosti po anketi tudi močno 70-odstotno podporo, in z ozirom na menjavo resorjev med Slovenskimi krščanskimi demokrati in liberalno demokracijo dr. Davorin Kračun, dosedanji minister za ekonomske odnose in razvoj. Kandidata SKD dr. Petra Venclja je Drnovšek že pred časom izključil.
Po petkovi razpravi v parlamen-
tu, ko so krščanski demokrati v nasprotju s koalicijsko enotnostjo glasovali za interpelacijo proti .obrambnemu ministru Jelku Kacinu, je Drnovšek potegnil nekoliko samovoljno potezo, očitno pa so se z njo strinjali tudi krščanski demokrati, saj so dobili v zamenjavo resorja zunanjega ministrstva ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ki ga bo zasedel njihov kandidat Janko Deželak, dosedanji minister Kračun pa bo prevzel vodstvo vladinega ekonomskega sveta.
Z izvolitvijo Thalerja za novega zunanjega ministra, o čemer bo odločal državni zbor na današnji izredni seji, bo izpraznjeno mesto predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, ki naj bi po rošadi pripadlo krščanskim demokratom. Zanj pa je najresnejši kandidat predsednik SKD Lojze Peterle.
Končana so tudi pogajanja o dodatku h koalicijski pogodbi med strankama Liberalne demokracije Slovenije in Slovenskih krščanskih demokratov. Svet SKD je dopolnilo že potrdil, svet LDS pa je o njem razpravljal včeraj. Kolikor se je zvedelo, so krščanski demokrati izržili še tri državne sekretarje, med njimi skoraj zagotovo sekretarja za turizem in sekretarja v ministrstvu za šolstvo in šport. Kdo bo zasedel te na novo pridobljene položaje, pa doslej še ni znano.
Jože Rov še k
Zveza koroških partizanov
tudi letos vabi na tradicionalno
spominsko svečanost
ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in njegovih soborcev.
Prireditev bo v nedeljo, 5. februarja, ob 11. uri na pokopališču v Svečah.
Letos obhajamo 50-letnico zmage nad fašizmom, h kateri smo s svojim bojem prispevali tudi koroški Slovenci. Tej obletnici bo posebej posvečena tudi letošnja prireditev v Svečah.
V kulturnem sporedu bodo sodelovali moški pevski zbor iz Bilčovsa pod vodstvom mag. Mirka Lauseg-gerja ter recitatorja Tonči Schlapper in Lojze Eržen. Udeležencem prireditve bo spregovoril predsednik ZSO dr. Marjan Sturm.
Vabimo Vas, da se spominske svečanosti v Svečah udeležite s svojimi sorodniki in prijatelji.
Gimnazijski ples
so tudi letos popestrili maturanti s polnočnim vložkom in navdušili še tiste, ki so prišli na ples bolj zaradi družabnosti kakor pa zaradi brušenja peta.
Šolski projekt
Dvojezična ljudska šola 24 v Celovecu (ravnateljica Brigitte Hambrusch) bo v mednarodnem letu tolerance izvedla šolski projekt. Zvezna vlada je razpisala skupaj z UNESCO projekt in celovški predlog je bil uvrščen med tiste, ki jih nameravajo podpreti. Na predlog podžupana mesta Celovec bo na prošnjo zvezne vlade mesto Celovec prispevalo podporo v višini 40.000 šilingov.
Kaj je toleranci
Eno vprašanje - osem odgovc
BEREJO:
Maja Haderlap,
Ingram
Hartinger,
Christine
Janach,
Gustav Januš, Cvetka Lipuš, Janko Messner, Manfred Moser, Arnulf Ploder
petek, 27. januar 1995,19.00
Pri Joklnu, Badgasse 7,1. nadstropje
PRISRČNO VABLJENI!
KOMENTAR
Volksabstimmung«, ta spominski studenec naj bi stal v parku ob deželni hiši.
No, vsaj eden od politikov -vodja koroških socialdemokratov Aussenvinkler - je javno izjavil, da je »zgrožen že samo ob predstavi spomenika«, na katerem naj bi krvavordeči kamni prikazovali kaplje krvi. Podžupan Siegbert Metelko je bil sicer manj zgrožen, a je mestnemu senatu vendarle predlagal, tako kot Aussenvinkler, naj naredijo razpis med petimi arhitekti, sodelovali pa naj bi tudi kamno-
Kri polzi in se cedi
Iranski fundamentalisti so še pod Khomeinijem v Teheranu postavili spomenik islamski revoluciji, monstrsko zadevo, po kateri nepretrgoma teče rdeče pobarvana voda, ki simbolizira prelivanje krvi in povzdiguje smrt (za režim seveda). Tja vodijo otroke in jim pripovedujejo o krvi, katero je menda vsak dolžan preliti, če se to od njega zahteva. Ker vsaj po Rushdije-vih Satanskih verzih približno vemo, kako je v Iranu s svobodo mnenja in svobodo nasploh, to niti najmanj ne čudi.
Asociacija s spomenikom, kakršnega načrtujejo koroški ab-verkempfarji skupaj z združenjem kamnosekov, je neizbežna. Velike kaplje krvi naj bi krasile spomin na predplebiscitni čas, potomci naj se nauče, da kri čisti in ne umaže. »Gedenkbrun-nen anläßlich 75 Jahre Kärntner
seki. Stroške za spomenik bo nosila dežela, mesto pa bo dalo na razpolago prostor.
Kaj pa Slovenci? Zgodovino piše uradna Koroška, ob vseh slavjih preteklih let ni bilo čuti niti besede o predplebiscitamih zagotavljanjih jezikovne enakopravnosti. Tudi danes, ob vseh pogovorih o morebitnem skupnem praznovanju, od uradnih zastopnikov dežele ni takšne opaziti geste. Da bi ob plebiscitu, vsaj za »darilo«. Omogočili npr. sprejem programov RTV Ljubljana, uredili vprašanje kakšnega otroškega vrtca ali pa podprli slovensko glasbeno šolo. Kaj če bi malce zvišali sramotno majhno podporo dežele slovenskim kulturnim organizacijam? Tako, za trošt.
Vendar bi potem morda zmanjkalo denarja za spomenike, krvave ali manj krvave.
10. OKTOBER '95
Scenarij plebiscitnega slavja
Delegacija sosveta za slovensko narodno skupnost pod vodstvom predsednika dr. Marjana Sturma je imela te dni prvi razgovor z deželnim koordinatorjem letošnjih plebiscitnih slavij, inž. Sepom Bruggerjem. Le ta je predstavnike sosveta informiral o načrtih glede letošnjih plebiscitnih slavij, ki je v povzetku takle:
Slavja bodo med 30. 9. in 10. 10. V tednu pred 10. oktobrom bodo različne prireditve, nastopi pevskih društev, otroških skupin ipd. Sejem denar in vrednost bo tudi v znamenju plebiscita. Ob teh prireditvah sodelujejo lahko tudi slovenske skupine.
9. 10. bo slavnostna seja deželnega zbora, na kateri bi lahko spregovoril tudi predstavnik koroških Slovencev kakor tudi predstavnik domovinskih zvez. Nato bo pred deželnim
zborom slavnostna otvoritev spominskega studenca (!).
Za tem bodo predstavniki deželnega zbora položili vence na grobove organizatorjev obrambnega boja (Lemisch, Steinacher etc.).
Na predvečer 10. oktobra naj bi se po možnosti v vseh koroških farah darovale maše zahvalnice.
10. oktobra bo v Celovcu centralna povorka. Zgodovinski prikaz koroške zgodovine bo poudaril letnice 976, 996, 1335 ter zgodovino obrambnih bojev oz. plebiscita. Karantanija v ta prikaz ne bo zajeta.
Kulturne skupine koroških Slovencev so vabljene, da sodelujejo v povorki. Ob koncu pa naj bi vsi sodelujoči skupno zapeli tudi slovensko pesem. Po povorki bi kulturne prireditve sooblikovali tudi koroški Slovenci.
Na centralni prireditvi na Novem trgu ni predviden govor predstavnika koroških Slovencev, le govori zveznega predsednika, kanclerja in deželnega glavarja.
10. oktobra zvečer bo za avstrijsko vojsko obvezna prisotnost v kasarnah, ob tem pa bodo nastopili moški pevski zbori.
Na dvojezičnem ozemlju bodo delili brošuro v dvojezični verziji Miteinander in die Zukunft s kratkim zgodovinskim prikazom obrambnega boja.
Dežela bo izdala tudi častni znak, ki bo stal 100 šil. Mogoč je tudi v slovenščini.
Predsednik sosveta dr. Sturm se je zahvalil za informacije in poudaril, da bo znotraj manjšine potekal proces izoblikovanja mnenja, ki naj bi bil zaključen do marca 1.1.
M. S.
REFERAT ZA ZDRAVSTVO
Mamila ogrožajo družbo
Zasvojenost z mamili (Suchtgift) vse bolj ogroža družbo. Predvsem mladina in deloma že otroci postajajo žrtve brezvestnih in zločinskih preprodajalcev (dealerjev) mamil. Da bi osveščenost prebivalstva in znanje o mamilih bila čim širša, je referat za zdravstvo pri uradu koroške deželne vlade izdal brošuro »Mensch - Sucht
V SLOVENSKEM PARLAMENTU
Opozicijski manever ni uspel
- Gesundheit«, v kateri so opisani mehanizmi, ki vodijo v zasvojenost in profilaktični ukrepi ter ponudbe za zdravljenje. Brošuro je predstavil namestnik deželnega glavarja, referent za zdravstvo dr. Ausserwinkler.
Na Koroškem je trenutno okoli 500 oseb težko zasvojenih, o tem, ali število raste ali stagnira, pa mnenja očitno gredo narazen. Uradniki deželne vlade menijo, da število stagni-
ra, strokovnjaki policije in žand-armerije pa opozarjajo na vse večje razširjevanje mamil. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se na tržišču pojavljajo najnovejše sintetične in druge droge. Velik problem je tudi zasvojenost s tabletami in v tej zvezi je Ausserwinkler napovedal strožje predpise pri izstavljanju receptov.
Najboljši recept proti mamilom pa sta slej ko prej fukcio-nalna družina in družba.
F. W.
Skromen poznavalec notranjih razmer v slovenski politiki bi si ob poslušanju poročil in neposrednih prenosov iz državnega zbora R Slovenije lahko ustvaril vtis, daje ta mlada samostojna republika tik pred državljansko vojno. V četrtek in petek prejšnji teden so se v njem dogajale čudne stvari, namreč spopad med opozicijo in koalicijo, ki pa tudi ni bila enotna, saj je del nje vsaj v enem najtežjih vprašanj paktiral z opozicijo. Trenutno je zmagala koalicija, kdo pa bo dolgoročno potegnil iz prenapetega spopada več koristi, je še težko napovedovati. Že zdaj pa je mogoča napoved, da bo, z ozirom na udeležence, spopad tekel dalje.
Predlog ustavne obtožbe Janeza Drnovška
Že v novembru preteklega leta je slovensko politično javnost presenetila vest, da je skupina 17 poslancev Slovenske ljudske stranke v državnem zboru vložila predlog za ustavno obtožbo zoper predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Ta naj bi v procesu pogajanj z Italijo obljubil spremebo slovenske ustave, s čimer bi sj bivši Italijani,
pobegli iz Slovenskega Primorja v povojnih letih, pridobili predpravico za nakup nekdanje zaplenjene imovine. Ta Drnovškova obljuba naj bi bila protiustavno dejanje in povsem v nasprotju z interesi Slovenije. Resje, daje bilo tedaj, ob koncu oktobra, precej govora o prilagoditvi slovenske zakonodaje evropskim standardom in da je vlada sprejela tovrstno izjavo. Dejstvo pa je, da je prav zaradi prevelikega popuščanja pri lastninskih zadevah, zajetih v oglejski deklaraciji, tedaj moral odstopiti zunanji minister Lojze Peterle. Torej je resnica o popuščanju Italijanom prav nasprotna.
V razpravi v parlamentu je dr. Janez Drnovšek argumenti-
rano zavrnil vse trditve predloga obtožbe, na glasovanju pa so predlagatelji ostali osamljeni.
Interpelacija proti obrambnemu ministru
Že naslednji dan, v petek, pa je bilo v parlamentu še bolj vroče. Šlo je za interpelacijo zoper obrambnega ministra Jelka Kacina, kateremu so poslanci Janšejeve socialdemokratske stranke očitali vrsto nepravilnosti in celo kaznivih dejanj pri vodenju obramnega ministrstva. V obtožnici in predlogu za nezaupnico so mu očitali nepravilnosti pri nakupu helikopterjev, politizacijo slovenske vojske, ustavni prekršek ob komunikacijskih treningih vojaških častnikov z usmerjenimi političnimi vprašanji in snemanjem na videokasete, razsipanje sredstev obrambnega ministrstva ter celo osebno okoriščanje (bogata novoletna darila, plačevanje zasebnega telefona, zloraba euro-kartice), nakup luksusnih osebnih avtomobilov za vodstvo v ministrstvu, neupravičeno uporabo helikopterjev v zasebne namene in še kaj. V obtožnici, ki jo je prebral poslanec SDSS Ivo Hvalica so bili torej zajeti dozdevni ministrovi prekrški in celo kazniva dejanja, ki bi sodila pred sodišče.
Obtoženi minister Kacin je v poldrugo uro trajajočem odgovoru zavrnil vse obtožbe, vendar njegove utemeljitve niso kaj prida zalegle. V nastopih posameznih poslancev SDSS in pa predvsem desnih političnih strank je bilo opazno obračunavanje kot posledica odstavitve Janeza Janše s položaja obrambnega ministra pred desetimi meseci v lanskem marcu. Veliko razburjanje je povzročila razprava prejšnjega predsednika SDSS dr. Jožeta Pučnika, ki je povedal, kako so prišli do podatkov iz obrambnega ministrstva, kar so nekateri koalicijski poslanci (LDS) ocenili za vohunstvo in se spraševali, koliko je sploh varna ta država. V številnih razpravah in replikah
so se poslanci oddaljevali od teme in zahajali na povsem strankarske obračune. Jelko Kacin je ocenil, da je ta interpelacija le ena od afer, ki prihajajo iz stranke socialdemokratov oz. od njenega predsednika Janeza Janše (prisluškovanje Zlobcu, obtožba za izdajstvo, mariborska orožarska afera, obtožbe politikov Kučana, Drnovška in še nekaterih...), ob tem pa mu pomagajo stranke desnice, ki skupaj z njim hrepenijo po oblasti. Zanimivo v tem primeru je zadržanje krščanskih demokratov, ki so sicer v vladni koaliciji, a so že poprej izjavili, da bodo glasovali proti obrambnemu ministru, v ozadju pa je bilo čutiti njihovo taktiko za pogajanja z liberalno demokracijo o usklajevanju koalicijske pogodbe: in kupčkanje za resor zunanjega ministra oz. čimvečji iztržek v primeru zamenjave tega resorja.
Po dolgotrajni in mučni razpravi je bil izid tajnega glasovanja zelo tesen. Za interpelacijo je glasovalo 43, proti njej pa 43 poslancev. Kacin torej ostaja obrambni minister z neprepričljivo podporo državnega zbora in v pričakovanju novih poskusov za njegovo odstranitev.
Jože Rovšek
PREDAVANJE O ZGODOVINI
»3 Fragen zu Kärnten« v Tinjah
Katoliški dom prosvete Sodali-tas v Tinjah ponuja zadnja leta zanimiva predavanja. Živo mi je v spominu lanskoletni ciklus, pri katerem je izstopala Sturmova izjava, za katero so ga nekateri krogi napadli. Hoteli so ga politično onemogočiti, ga zatožili v Ljubljani, o tem je razpravljal celo parlament. Da se slovenski bulvami NT spravi nanj, smo vajeni, celo imensko napaden pa se je znašel v glo-baški resoluciji.
Kar na začetku tega leta pa so bila v Tinjah obravnavana tri vprašanja o Koroški: a) Kdo so Korošci? / Die Kärntner. Wer sind sie? b) Kaj je Koro-Ska/Was ist Kärnten? 3) Zakaj je na Koroškem vse druga-če/Warum gehen in Kärnten die Uhren anders?
Vsa tri predavanja so bila zelo dobro obiskana. Med poslušalci je bilo približno dve tretjini nemško in tretjina slovensko govorečih. Predavanja so bila v nemščini. Referent je bil mladi znanstvenik mag. phil. Walter Fanta, ki trenutno dela na germanističnem inštitutu Lajos-Kossuth-univer-ze na Madžarskem. Po vsakem predavanju je bila tudi diskusija, katero je vodil prav tako mladi profesor zgodovine na velikovški TAK mag. Dietmar Innerwinkler.
Vsebinsko so bila predavanja izredno zanimiva, zlästi ker mladi znanstveniki - ne le, da se oddaljujejo od uradnih koroških zgodovinskih dogem
- čedalje bolj po treznih spoznanjih potrjujejo »Sturmove« teze. Sicer bi pa mnoga sedanja spoznanja že prej lahko prečkali pri Grafenauerju, Pleterskem, itd.
K prvemu predavanju je treba reči, da je bilo izredno zanimivo. Prikaz naselitve tega našega življenjskega prostora -od 250 let pred Kristusom do masovne nemške asimilacije Slovencev od leta 1920 dalje -je bil zelo prepričljiv. V tem predavanju je ob prikazu kmečkih puntov in letaka iz tistega časa izstopala predavateljeva ugotovitev: »Ich interpretiere das deutsche Lied mit dem slowenischen Kehrreim als Ausdruck der solidarischen Identität des Kärntner Volkes zu dieser Zeit. In ihm zeigt sich das Resultat der Ethnogenese auf Kärntner Boden zu Ende des Mittelalters: eine zweisprachige, in sich einige Identität.
V drugem predavanju je bil govor o izoblikovanju deželne identitete. Od Karantanske kneževine (7./8. stoletje) do avstrijske zvezne dežele od leta 1918 naprej. Pri tem izstopa ustoličevanje, ki ima že skozi stoletja svoj pomen.
Tretje predavanje s provo-kantnim naslovom »Gehen in Kärnten die Uhren anders? in še bolj provokantnimi podnaslovi: Dominanz der SPÖ, Wagner-Attentat, Schwäche der ÖVP, Haider - ein Kärntner Phänomen, Land der Nazis, Volksgruppenstreit, Heimat der
literarischen Avantgarde, Land der unehelichen Kinder je že nakazalo posledice nacionalizma, ki je oba naroda razdvojil. Daje v tem času slovenski narod, ki je še leta 1880 štel 30 odstotkov koroškega prebivalstva, danes pa le še 3, utrpel največjo izgubo, je povsem očitno.
Zelo razvneta diskusija po zadnjem predavanju je žal pokazala pri predstavnikih nemške nacionalne struje veliko ožino, celo sovraštvo in marsikatero iz Ruf der Heimat poznano podtikanje proti Slovencem, medtem ko so bili vsi prispevki s slovenske strani zelo konstruktivni. Seveda se je spet oglasil zgodovinar, predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, in nihče ni mogel spodbiti njegove tudi v predavanjih potrjene teze. Tudi vsa globaška funkcionarska elita ni črhnila proti njemu. Posebno razveseljiva je bila ugotovitev mlade Kuchlingove, da naj se v smislu izsledkov teh predavanj spet uvede obvezno dvojezično šolstvo, ker je sovraštva med narodoma bilo v tem stoletju že dovolj.
Zelo konstruktiven prispevek Crčeja k 75-letnici plebiscita in k skupnemu praznovanju seveda vzbuja pri nekaterih Slovencih prevelike upe in tvegam si dvomiti, ali je čas za to že zrel, ker nikjer ne zaznam, da bi kdo govoril o popravi škode, ki se kaže v odstotnem računu 30 -27 = 3. H. W.
DEŽELU ARHIV
400 let koroškega političnega simbola
Deželna hiša v Celovcu, kjer je sedež koroškega deželnega zbora, je dosegla častitljivih 400 let. V ta namen je bila izdana brošura, obenem pa je bila v dvorani grbov v deželni hiši odmevna svečanost.
Deželna hiša je najpomembnejše politično in tudi kulturnozgodovinsko poslopje deželne prestolnice. Gradili so jo polnih šest desetletij in zgradba je v bistvu vse do danes ohranila svojo prvotno podobo. Deželna hiša je bila vseskozi tudi sedež koroškega deželnega parlamenta, čigar sejna dvorana je v teku tega stoletja doživela vrsto posegov in sprememb. Najbolj nasilno in dramatično so v gradbeno substanco in politično vlogo deželne hiše posegli nacionalsocialisti, ki so poslopje in njegov politični in zgodovinski pomen docela podredili strankinim načrtom. To najbolj zgovorno izpričujeta dva kulturnoumetniška škandala, ki sta primerno in ustrezno zajeta tudi v brošuri: prvi je uničenje Koligovih fresk v mali dvorani grbov. Koligove freske so nacisti od vsega začetka sovražili in jih označevali za umetniško izprijene. Drugi škandal pa je, daje koroški sli-
kar in nacist Switbert Lobisser sejno dvorano deželnega zbora poslikal z motivi iz tako imenovane »bojne dobe« NSDAP, ko je bila stranka v ilegali. V sklopu te poslikave so nacisti odstranili tudi tribuno za poslušalce v deželnem zboru. Del Lobisserjevih poslikav je sicer ohranjen in še v sejni sobi, a je danes zakrit oz. prepleskan.
Deželna hiša naj bi bila za zgodovino dežele in razvoj njene samozavesti takšnega pomena tudi zato, ker da odraža samozavest deželnih stanov do plemstva in cesarja na Dunaju, je zapisano v uvodu knjižice, ki jo lahko dobite pri založbi koroškega deželnega arhiva / Verlag des Kärntner Landesarchivs ali pa pri predsedstvu deželnega zbora.
Zamujena priložnost
Brošuro »Das Landhaus zu Klagenfurt« je izdala založba deželnega arhiva, avtor pa je Wilhelm Deuer. Vsebinsko zelo bogata in pestra brošura je samo v nemščini, kar žal meče pomenljivo luč na odnos izdajatelja in deželnega zbora do drugega deželnega jezika - slovenščine. Prav v času vstopa Av-
Wilhelm Deuer
Das Landhaus zu Klagenfurt
strije in z njo Koroške v Evropsko zvezo (EZ) ali unijo in izhajajoč iz neizpodbitnega dejstva, da je Koroška kot domovina dveh narodov dvojezična in ne samo nemška, je upravičeno pričakovanje, da so vsaj takšne publikacije tudi dvojezične. Če že ne drugače, vsaj povzetek bi lahko, moral biti, v slovenščini. Zaradi tega dežela ne bi prišla »na kant«. Nasprotno: pokazala bi svojo bogato kulturno, jezikovno in tudi politično dediščino. Tudi zato smo prepričani, da pristojni kritike ne bojo preslišali.
Franc Wakounig
SLOVENIJA-AVSTRIJA
Posvet gospodarstvenikov
V četrtek, 19. L 95, je Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu vabil gospodarstvenike večjih slovenskih podjetij na Koroškem na posvet, ki je bil posvečen oceni gospodarskih dogodkov med Slovenijo in Koroško v lanskem letu ter izmenjavi informacij o predvidenih dogodkih v letu 1995.
Prvič se je posveta udeležila tudi državna sekretarka v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj mag. Vojka Ravbar, in naš redni udeleženec na posvetih, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Josip Škoberne, oba s sodelavci.
Generalni konzul Jože Jeraj je v uvodnem nagovoru izpostavil teme, na katere sta v nadaljevanju dala izčrpna stališča gospa Ravbar in gospod Škoberne. Še posebej je izpostavil teme, ki sojih navedla koroško-slovenska podjetja v anketi generalnega konzulata: delovna in transportna dovoljenja avstrijskih oblasti, carine in kontingenti za uvoz v Avstrijo. Poročal je tudi o zasedanju kontaktnega komiteja med Slovenijo in Koroško. Gospa Ravbarjeva je izčrpno poročala o zasedanju avstrijsko-sloven-ske gospodarske komisije. Svoje prispevke pa so doprinesli tudi ostali udeleženci.
Delovanje Slovenske gospodarske zveze, ustanovljene 88-tega leta, sta predstavila njen predsednik, komercialni svetnik Franc Rutar, ter tajnik Jože Picej. SGZ vidi svoj namen povsem v združevanju slovenskih gospodarstvenikov, vzpostav-
ljanju stikov med njimi, pomoči pri iskanju stikov med njimi ter povezovanju podjetnikov v Avstriji in tujini ter gos-podarskopolitičnem zastopanju pri volitvah v gospodarska ali politična združenja. Na področju promocijskih aktivnosti zastopa svoje člane na sejmih, ob skupnih nastopih ter trenutno z izdajo brošure-imenika koro-ško-slovenskih podjetij.
V	zvezi z avstrijsko-sloven-skimi gospodarskimi odnosi je treba omeniti pereči problem trgovinske menjave med Avstrijo in Slovenijo. Trgovinska menjava ni v korist Avstrije le v odnosu 1:2, kot kažejo statistični podatki zadnjih let, pač pa vsaj 1:3, če upoštevamo še zasebne nakupe Slovencev v Avstriji. Udeleženci so izpostavili, da mora Slovenija sistematično ukrepati, npr. s sistematičnim propagiranjem slovenskih proizvodov in hitrejšim prilagajanjem konkurenci: Slovenska podjetja bodo močno zastopana na sejmih gast in komponenta v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije.
V	okviru gospodarske pomoči EU se lahko koristijo programi v okviru Phare oz. Inter-reg. Ta program je namenjen predvsem tistim regionalnim območjem, ki nimajo vsled pristopa Avstrije v EU pričakovati poslabšanje njihovega gospodarskega položaja in tudi za krepitev prekmejnega sodelovanja. Subvencija pri tem projektu znaša 1/3, 2/3 si mora prosilec zagotoviti sam.
Angelika Picej
INICIATIVA KONZULATA RS
Posvetovanje o kulturi
Na pobudo generalnega konzula Republike Slovenije dipl. inž. Jožeta Jeraja so se v ponedeljek v prostorih rebrške körnende srečali predstavniki slovenskega ministrstva za kulturo, Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Urada za manjšine in Slovence po svetu, Slovenske prosvetne zveze, Krščanske kulturne zveze, Mohorjeve založbe in doma v Tinjah. Gostitelj je bil kapelški župnik Poldej Zunder.
Kot je povedal g. Jeraj, naj bi srečanje služilo pospeševanju kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo z ambicijo, da bi bili čimbolj efektivni. Udeleženci so skupno ugotovili, da bi bilo potrebno skleniti kulturni sporazum med obema državama, kakršne ima Slovenija tudi z drugimi sosedami. Uresničili naj bi informacijski center Slovenije na Koroškem.
Državni sekretar v zunanjem ministrstvu dr. Peter Vencelj je poudaril kulturno dimenzijo v intenziviranju odnosov, državni sekretar ministrstva za kulturo Jože Osterman pa še posebej med posameznimi občinami v
Sloveniji in koroškimi kulturnimi društvi.
Osterman je tudi poudaril, da konkretno sodelovanje s tukajšnjo manjšino ne poteka zgolj na kulturni, pač pa tudi na znanstveni, izobraževalni, pa tudi na gospodarski ravni. Vprašanje predstavitve koroške kulture v Sloveniji pa da ne sme biti koncentrirano le na Cankarjev dom, pač pa bi bilo potrebno organizirati prireditve po raznih krajih.
Seveda so prisotini opozorili na še vedno nerešen problem sprejemanja oddaj RTV Slovenija. Zaradi nepripravljenosti oz. zavlačevanja ORF polagajo upe na satelitski program, v katerega bo RTV Slovenija vključena v prihodnjih dveh letih.
Dr. Janko Malle, tajnik SPZ, je opozoril na dejstvo, da prav kulturno sodelovanje še najbolje funkcionira in nekako rešuje manjšino. Kultura je lahko tudi sredstvo za zboljševanje odnosov med manjšino samo. Tajnik ZKO Vojko Štopar pa je dal pobudo za organiziranje srečanj med mladimi.
S. W.
PRED 8. FEBRUARJEM
Kulturni praznik ni od včeraj
»Nikjer vtkana sled«
V založbi Atelier bo spomladi izšla antologija slovenske lirike v nemškem jeziku z naslovom »Nirgendwo eingewebte Spur«. Izdal jo bo koroško-slovenski literat Janko Ferk, dober poznavalec slovenske literature. Antologija bo dopolnjena z biografskimi zaznamki avtorjev, uvod pa je napisal ljubljanski univerzitetni profesor Denis Poniž.
Knjiga obsega 180 strani, vezana v platno pa bo stala 220 šilingov.
Slovenski vestnik čestita:
Slovenci smo baje edini narod, ki imamo v letnem koledarju poseben praznik, ki je namenjen kulturi. Vsaj tisti del naroda, ki živi v matični domovini, pa ga praznuje kot uradni praznik, torej dela prost dan. To pa velja po sprejetju nove ustave samostojne Slovenije, že prej pa je 8. februar veljal kot pouka prost dan.
Začetki slovenskega kulturnega praznika pa segajo nad petdeset let nazaj. S trdnostjo govoriti o njem, saj je bil še neizoblikovan, je težko, vendar zgodovinski viri pričajo, da so partizanski odredi na obletnico Prešernove smrti prirejali kulturne mitinge, na katerih so
kulturniki brali Prešernove pesmi, pesmi in citate drugih slovenskih literatov, predvsem pa tedanjega sodobnika Karla Destovnika-Kajuha. Tako Prešernove poezije kot tudi Kajuhove pesmi pa so partizanske ilegalne tiskarne ponatisnile še v času vojne in jih po kurirskih poteh poslale v enote. Predvsem kulturniki so zahtevali literaturo, da so z njo kot z orožjem ohranjali moralo borcev.
Kulturniki, organizirani v Osvobodilni fronti, so že v letu 1941, kmalu po okupaciji, 11. septembra, na plenumu v ljubljanski regiji razglasili kulturni molk. Plenuma so se udeležili znani kulturni delavci in umetniki Josip Vidmar, Prežihov Voranc, Juš Kozak, Edvard Kocbek idr. Drugi plenum kulturnih delavcev ljubljanske pokrajine je bil že ob koncu januarja leta 1942. Vodil ga je Prežihov Voranc. Plenum je ponovno objavil kulturni molk, ki je kulturnike odvračal od vključevanja v okupatorjeve kulturne dejavnosti in objavljanja svojih umetniških del.
Razmah kulture je pogojevalo tudi poimenovanje partizanskih enot po slovenskih kulturnikih, predvsem literatih. Znane so Prešernova brigada, Gregorčičev bataljon, Gradnikova brigada ter še mnogo enot poimenovanih po Kosovelu,
Cankarju, Levstiku, Janku Premrlu in drugih.
Kongres kulturnih delavcev
Konstituiranje slovenske kulture pa se je pričelo predvsem na osvobojenem ozemlju v Beli krajini leta 1944.
Izvršni odbor Osvobodilne fronte je pripravljal kongres kulturnih delavcev v Beli krajini že za jesen 1943, vendar je sovražna ofenziva te načrte preprečila, ponoven zalet pa so priprave dobile ob novem letu 1944. Za organizacijo sta bila zadolžena Josip Vidmar in slikar Božidar Jakac. Prek kurirskih in radiotelegrafskih zvez
sta ga sklicala za 4. in 5. januar 1944 v Semiču. Zbralo so je preko sedemdeset kulturnikov. Na njem so brali svoje pesmi Kajuh, Bor, Udovič, Brejc in Vodušek, dramski umetniki so brali in recitirali Prešerna, Cankarja, Kosovela in Bevka, peli so slovenske samospeve (Nada in Bogdana), Božidar Jakac pa je razstavljal svoje slike, predvsem tiste iz drugega zasedanja Avnoja. Drugi dan so po posvetu ustanovili dve inštituciji, in sicer Znanstveni inštitut, ki gaje vodil dr. Fran Zwitter, in Slovensko narodno gledališče pod vodstvom Filipa Kumbato-viča-Kalana. Obe inštituciji sta na osvobojenem ozemlju začeli resno delovati, gledališče je imelo svojo prvo premiero na zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju 20. februarja 1944. Nastopilo je s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi, uvodna govora pa sta imela direktor Kumbatovič in pisatelj in član IOOF Edvard Kocbek.
Slovenski kulturni delavci so svojo dejavnost na osvobojenem ozemlju močno razvili, pomagali pa so tudi kulturniškim skupinam, ki so delovale v enotah na še neosvobojenih ozemljih po Sloveniji. Kmalu po kongresu kulturnih delavcev v Semiču je Destovnik-Kajuh odšel s svojo kulturniško skupino s 14. divizijo prek hrvaške-
ga ozemlja na Štajersko, kjer pa je v bojih nad Šoštanjem pri Belih vodah padel. Po njem so kulturni delavci v partizanskih enotah na Štajerskem poleti 1.1944 ustanovili Umetniški klub Kajuh.
Nadaljnja stopnja konstituiranja slovenske kulture v času NOB je ustanovitev Slovenskega umetniškega kluba 3. oktobra, prav tako v Semiču. Ustanovilo gaje 52 umetnikov vseh smeri, za vodjo pa je bil izvoljen slikar Božidar Jakac. Naj med kulturnoumetniškimi skupinami partizanskega gibanja omenimo le še ustanovitev Partizanskega invalidskega pevskega zbora v Kočevskem
Rogu leta 1943. Ta je proti koncu vojne s svojo pesmijo bodril borce za zaključne spopade, gostoval pa je že celo v tujini, pri zavezniški vojski v italijanskem Bariju.
Prešernov dan in nagrade
Po vojni je nova oblast že leta 1946 z odlokom razglasila 8. februar za Prešernov dan oz. kulturni praznik, prva uradna proslava in podelitev Prešernovih nagrad, tedaj še za kulturo in znanost, je bila februarja 1947. Sredi petdesetih let so nagrado podeljevali za umetnost in humanistično znanost. Po novelizaciji zakona o kulturnem prazniku so uvedli dodatno nagrado Prešernovega sklada, število dobitnikov obeh nagrad pa do leta 1991 ni bilo omejeno. Po najnovejšem zakonu pa za umetniške dosežke sklad vsako leto podeli tri Prešernove in največ do šest nagrad Prešernovega sklada.
Med koroškimi Slovenci slovenski kulturni praznik ni kaj prida razširjen. S centralno prireditvijo v Celovcu je sicer zaznamovan, med kulturniki in prosvetarji pa ni množičen. Na podeželju pa so le redka društva (razen častnih izjem), ki temu prazniku posvetijo potrebno pozornost. Prav škoda!
Pripravil Jože Rov še k
gospodu Foltiju Oražetu z Bele pri Železni Kapli za 52. rojstni dan; gospe Neži Krautzer iz Šentpetra za 39. rojstni dan; gospodu župniku Lampichleiju iz Šmarjete v Rožu za 80. rojstni dan; gospe Marici Thaler z Radiš za 35. rojstni dan; gospe Neži Lackner iz Hrašč za rojstni dan in god; gospodu Francu Melcheiju za 66. rojstni dan; gospe Agnes Ramusch iz Strpne vasi za god; gospe Frančiški Pucelj za rojstni dan; gospe Mariji Müller iz Podsinje vasi za 80. rojstni dan; gospe Kati Ogris iz Borovelj za rojstni dan; gospodu Toniju Kogoju iz Lobnika za 51. rojstni dan; gospodu Tomiju Rogaunigu z Radiš za 40. rojstni dan; gospe Neži Sprachowitz za rojstni dan in god; za osebne praznike članom društva upokojencev Šentjakob: Matildi Kartnik z Bistrice. Primiju Klemenjaku iz Šentožbalta, Franciju Melcher-ju iz Bruj, Neži Kleibner iz Šentjakoba, Johani Ulbing s Kota in Franciju Stomiku iz Leš; gospe Neži Zunder iz Ko-kij za 70. rojstni dan in god; gospe Ljudmili Ožgan - Miku-lovi materi za 92. rojstni dan; gospodu Jožefu Perdacheiju iz Holbič za 55. rojstni dan; gospodu Toniju Knesu iz Lobnika za rojstni dan in god; gospe Mariji Rozman s Kota pri Pliberku za 78. rojstni dan; gospe
OBČNI ZBOR
Ponosni na bogato kulturno ustvarjalnost v pretekli delovni dobi so lahko člani Pevskega društva Sele. Na občnem zboru v sredo, 18. januarja, v farnem domu se je marsikdo samo čudil nad številom koncertov in nastopov, pri katerih je zbor sodeloval in nad pestrim programom, ki ga je od zadnjega občnega zbora sem osvojil. Težišča delovanja so bila Hayd-nova maša, s katero so Selani med drugim gostovali v Šent-primožu, snemanje in izdaja kasete »Tu v planinah smo doma«, turneja na Češko skupaj s Suškim oktetom (tam jih je spremljal rojak dr. Zdravko Inzko), uprizoritev »Slovenskega božiča« in pa seveda nave-zanje stikov s holandskim moškim zborom »De Karawanken« in njegovo gostovanje v Selah ter v Sentprimožu.
Za uspeh pa je bilo seveda zelo pomembno, da so v Selah znali v zbor vključiti mladino in da so dobro rešili vprašanje
Mili Piskernik iz Sel za rojstni dan; gospodu Albinu Maletu iz Sel za 70. rojstni dan; gospe
Pavlini Schöttl iz Hodiš za 85. rojstni dan; Tereziji in Pepiju Koširjevima iz Škofič k zlati poroki; gospodu Ceniju Pavliču z Obirskega za rojstni dan in god; gospe Nežiki Neuwersch iz Konovec za 80. rojstni dan; gospodu dr. Francu Vrbincu iz Srej za rojstni dan; gospe Mariji Wicher iz Gorič za rojstni dan; gospe Pavli Hudi iz Gosel-ne vasi za rojstni dan; gospe Mariji Rohrmeister iz Vinogradov za rojstni dan; gospe Nani Mak - Špičjakovi iz Sel za 85. rojstni dan; gospe Lani Užnik — Hajnžičevi iz Sel za rojstni dan; za osebne praznike članom društva upokojencev Pliberk: Nežki Lubas iz Vogrč, Veri Amenitsch iz Pliberka, Nežiki Pečnik iz Šmihela, Pavli Ro-zenzopf iz Breške vasi, Rozi Kordesch iz Nonče vasi, Nežiki Knor iz Ponikve, Alojziji Müller iz Vogrč in Doroteji Domej iz Vogrč; Marjani Polcer in Bemantu Sadovniku, ki bosta v soboto stopila pred poročni oltar, obilo sreče in medsebojnega razumevanja; gospe Zofi Oraže z Obirskega za rojstni dan; gospodu dr. Romanu Schellandru iz Borovelj za rojstni dan; gospe mag. Mariji Ju-rič-Pahor iz Trsta za rojstni dan.
zborovodje, za kar so pridobili Romana Verdela.
Delovni načrt za letos oz. za novo delovno obdobje je okvirno že izdelan. Oktobra bo zbor vrnil obisk holandskim pevcem in ob tej priložnosti naj bi bila izvedena tudi turneja po sosednjih državah. Trden sestavni del novega delovnega programa pa bo odslej vsakoletni pevski koncert zbora z novim programom. Seveda pa bojo delu z mladino in njenemu vključevanju v zbor v Pevskem društvu Sele posvetili veliko pozornost.
Volitve so prinesle nekaj sprememb v odboru. Predsednik je ostal Herbert Kulmesch, podpredsednica pa je Marija Oraže. Tajniško mesto je prevzel Roman Roblek, namestnica je Germana Jug, blagajničarka pa je Manuela Pristovnik. Zborovodji sta mag. Roman Verdel in mag. Pavel Olip. Zdaj je po geslu »Veselo na delo!« treba le še zavihati rokave.
Franc Wakounig
Skupina slovenskih kulturnih delavcev v Beli krajini poleti 1944
Bogata bera Pevskega društva »Sele«
NSKS-KKZ
Podeljena 16. Tischlerjeva nagrada
V ponedeljek, 23. januarja, zvečer sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelila 16. Tischlerjevo nagrado. Letošnji dobitnik je Blaž Potočnik iz Toronta, povojni politični emigrant in kulturni delavec med Slovenci v Kanadi. Podelitev je predsednik KKZ dr. Janko Zer-zer utemeljil z besedami pokojnega dr. Tischlerja, naj »naše delo služi kulturni povezanosti z materinskim narodom«. In v to da je vključeno tudi zdomstvo, čigar »vsega priznanja in spoštovanja vreden član je brez dvoma Blaž Potočnik iz Toronta v Kanadi«.
Nagrajenec je sodeloval v slovenskih kulturnih društvih in pevskih skupinah v Kanadi in poučuje tudi na tamkajšnji slovenski sobotni šoli, ustanovil pa je tudi skupino slovenskih skavtov v Kanadi.
Podelitev je pevsko olepšal MePZ »Gallus«, katerega je nagrajenec vodil na turnejah po Severni Ameriki, Tanja Vidmar iz 2. letnika Dvojezične trgov-
ske akademije v Celovcu, zmagovalka govorniškega natečaja slovenskih in dvojezičnih višjih šol, pa je ponovila svoj govor in dobila podarjeno potovanje v eno od evropskih prestolnic.
Ob robu:
Blaž Potočnik, čeprav koroškim Slovencem bolj ali manj neznan, je nedvomno zavzet kulturni delavec med Slovenci v Kanadi. Vendar pa nosijo nagrade, kakršna je npr. Tischlerjeva, simbol-
no znamenje, ne samo za nagrajence, pač pa tudi za širše občinstvo, kateremu naj bi bili ti ljudje za zgled.
Odločitev NSKS in KKZ, da podelita nagrado osebi, ki prihaja iz vrst nekdanje politične emigracije, ki je bila tedaj tesno povezana z medvojnim okupatorjem, pa je prav ob 50. obletnici poraza nacizma in fašizma vprašljiva zadeva in nikakor ne more biti v smislu sprave.	S. W.
SARAJEVO - MOJA BOLEST
Maruša Krese: Besede
Pri založbi »Drava« je konec lanskega leta izšla že tretja zbirka slovenske pesnice, pisateljice in novinarke Maruše Krese z zelo prozaičnim in hkrati globoko izpovednim naslovom »Besede«. Pesnica, ki živi v Berlinu, a je pravzaprav na stalnem potovanju, ob sarajevski tragediji ni hotela ostati nedelavna. Z izredno angažiranostjo je vedno znova prihajala v oblegano mesto, organizirala pomoč in poročala za tuje radijske postaje in časopise.
Kot umetnica pa je bila iz notranje nuje prisiljena, da doživeto bolečino izrazi tudi v pesmi; samo poročila o dejstvih so zanjo premalo. Pesem zmore presuniti bolj kot še tako podrobno poročanje, bolj kot grozljive slike nasilja, bede in obupa, zmore pa posredovati tudi čisto človeško upanje in hrepenenje. In v tem je Maruša Krese mojstrica. Njene pesmi so brez patetike, so ugotavljanje, a prizadeto, njena notranjost ne more ubežati pred bo-
lečino in nemočjo v drugo geografsko širino.
Vseeno je, kje sedim.
V mestu, kjer je padel zid, ali v mestu, kjer je zrasel zid. Vseeno, kje me zgrabi obup, da se je življenje že zdavnaj
končalo.
Zbirka pesmi o Sarajevu so še pred izvirnikom v slovenščini izšle v prevodu pod naslovom »Pjesme iz Sarajeva« v založbi ZID v Sarajevu.
Veš, da boli,
ko pridem v okupirano mesto,
veš, da boli,
da tam srečam človeka,
ki mi je tako podoben,
da ga lahko sovražim
ali umrem od bližine.
Veš, da boli, ko odhajam
in sedim v vojaškem letalu, s svinčeno vesto na sebi in brez sramu zajokam.
Jezik
Jf
duša
Janko Messner
Pa Pavlej pa pa-pa pa drugobart druč!
Pa pravi g. Kuj v NT 18. novembra preteklega leta takole: Čeprav si postajata Koroška in Slovenija vedno bolj simpatični, »pa« je generalni konzul dipl. inž. Jože Jeraj v nekaterih vprašanjih zelo nezadovoljen...
»Čeprav« uvaja dopustni odvisnik, je torej veznik (Bindewort), saj povezuje glavni stavek »je generalni konzul nezadovoljen ...« z odvisnikom »čeprav si postajata K. in S. simpatični«. Obrnimo to podredje tako, da bo stal glavni stavek pred odvisnikom, pa bomo kar koj spoznali, daje »pa« brez posla, zato naj se hitro hitro skida iz tega podredja:
Generalni konzul je v nekaterih vprašanjih še zelo nezadovoljen, čeprav si postajata Koroška in Slovenija vedno bolj simpatični. Torej bi bil moral to misel zapisati takole:
Čeprav si postajata Koroška in Slovenija čedalje bolj simpatični, je generalni konzul z nekaterimi stvarmi še zelo nezadovoljen!
Vprašanja so vprašanja, ne moreš biti z njimi (kaj še v njih!) niti zadovoljen niti nezadovoljen. Z nerešenimi vprašanji pa je stvar že spet drugačna.
Sicer pa se vrnimo k »pa - jem, se pravi k njihovi mnogo-stranski uporabnosti:
1.	za zavrnitev s popravkom: Pob besed še ne zna. Pa jih zna, saj ga še nisi izprašal.
2.	za poudarjanje ugibanja: Nekdo te išče. Kdo pa?
3.	za krepitev veznika: Močen ni, pač pa gibčen.
4.	za rahlo nasprotovanje: V deželi je bil mir, ki pa ni bil mir.
5.	za vzročno-posledično razmerje: Boji se, pa se skriva.
6.	za poudarjanje nasprotja: njegova mora obveljati, pa če se vsi na glavo postavijo.
7.	za sočasnost ali zaporednost: Jej pa pij! Molči pa se uči! Sam sem to slišal pa videl. Poberi svoje stvari pa odidi!
8.	za stopnjevano poudarjanje besed ali stavkov: Pob je nemaren pa len pa nagajiv, hodi samo v kino pa gleda televizijo pa bere stripe
9.	za izražanje namena: pojdi pa zapri vrata!
10.	za navezovanje na prej povedano: Pa naj bo po tvojem. - No-pa? je vprašal in zazehal.
PRED PREMIERO
V Borovljah iščejo korenine
Igralska skupina SPD »Borovlje« se pripravlja na premiero predstave »Naše korenine« v soboto, 4. februarja 1994, ob 20. uri pri Cingelcu na Trati. Ponovitev bo v nedeljo, 5. 2. 1995 popoldne. To je že peta predstava zapored, ki jo bojo Borov-ljanci uprizorili po obnovi kulturnega doma pri Cingelcu. Pri »Naših koreninah« sodeluje dvanajst igralcev, režiser pa je Bogomir Veras, ki se poleg Franceta Prešerna in Dominika Smoleta predstavlja kot soavtor besedila. Vsebina igre je pokristjanjevanje Slovencev (v šestem stoletju) po motiviki »Krsta pri Savici« in tudi ustoličevanje karantanskih knezov (15. / 16. stoletje), kije kot motiv upodobljeno na odrski zavesi pri Cingelcu. Torej časovno
kar krepak razmak. V okviru letošnjega Rožanskega izobraže-
valnega tedna (RIT ‘95) je predvidena dodatna ponovitev. /. tv.
Odprtje
razstave
Gottfrieda
Loiskandla
in koncert
Adija
Smolarja
sobota,
28.1. 1995 19. 00
kulturni dom na Radišah
PRIREDITVE
ČETRTEK, 26.1.
ŠMARJETA v Rožu, v župnišču - Katoliška prosveta in mladina
19.30	Mamila in alkohol - zakaj iščemo drogo? Pogovor z Christiane Marin, posvetovalnica za zasvojene, Caritas
PETEK. 27. 1.
BILČOVS, v avli ljudske šole - SPD »Bilka«
20.00	Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
CELOVEC, pri Joklnu - Založba Drava, GAV
19.00	1995 - leto tolerance; Kaj je toleranca? Eno vprašanje, osem odgovorov. Literarno branje.
SOBOTA, 28.1.
VOGRČE, pri Florjanu - Strojni krožek
9.00	Občni zbor podjunskega krožka za strojno in drugo vzajemno pomoč kmetom, nato predavanje dr. Hansa Madritscha »EU - podpore«
TINJE, v Domu
od 9.00 do 17.00 Simpozij: Cerkev na Koroškem leta 1945, pred. univ. prof. dr. Karl H. Franki, univ. prof. dr. Maximilian Liebmann, dr. Peter Tropper
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD »Zarja« in »Valentin Polanšek«
19.30	Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku ŠMIHEL, v farni cerkvi
18.30	Liturgija po vzhodnem obredu; pojejo MoPZ »Valentin Polanšek«, MoPZ SPD »Borovlje« in MoPZ »Foltej Hartman«, vodi Božo Hartman
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše«
19.30	Odprtje razstave del Gottfrieda Loiskandla, nato koncert Adija Smolarja
OBIRSKO, v gostilni pri Kovaču - Alpski klub »Obir«
20.00	Pojedina svinjske glave, za ples igra ansambel »Pauz und Hedin«
NEDEUA, 29. 1.
SELE, pri Pušelču - DSG Sele/Zeli
13.00	Društveno prvenstvo v smučanju
TINJE, v Domu
18.00	Začetek seminarja za žene (do petka, 3. febr., do 16.00); vodita mag. Francka Kropiunik in Slavica Kelich
TOREK, 31.1.
ŽELEZNA KAPLA, v zadrugi - Strojni krožek od 10.oo do 16.00 Servisna služba strojnega krožka, na vprašanja bo odgovarjal Franc Wutte
SREDA, 1. 2.
TINJE, v Domu
19.30	Tradicionalna kitajska medicina in zahodna šolska medicina, predava prof. dr. inž. Dušan Nendl,
Maribor
TINJE, v Domu
19.30	Slike in glasba Evrope, tri predavanja z diapozitivi in glasbo, spremlja P. Cornelius Dings
PETEK, 3. 2.
ŠENTJAKOB, farni dom - SPD »Rož«
20.00	Koncert -Janez Gregorič, kitara — predvaja skladbe od baroka do danes
SOBOTA, 4. 2.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
20.00	»Naše korenine«, premiera, priredba in režija
Bogomir Veras, nastopa domača igralska skupina
ROŽEK, v gostilni Woschitz na Muti - KD »Peter Markovič«
20.00	E. Kishon: Poročni list; gostuje gledališka skupina iz Sel
HODIŠE, pri Svetiju na Plešerki - SPD »Zvezda«
20.00	Hodiški ples, igra sekstet Šibovnik, sodelujejo Hodiški oktet, Familiengesang Ruppnig-Samonig. Srečolov.
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD »Danica«
20.00	23. ples »Danice«, igra ansambel »Alpe -Adria sekstet«. Bogat sreČolov.
SVEČE, na pokopališču - ZKP
11.00	Spominska svečanost
BILČOVS, pri Miklavžu - SPD »Bilka«
14.30	E. Kishon: Poročni list; gostuje gledališka skupina iz Sel
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
17.00	»Naše korenine«, ponovitev, priredba in režija Bogomir Veras, nastopa domača igralska skupina
CELOVEC, v ORF teatru - SPZ, K KZ
19.30	Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, nastopa »ansambel DRAVA«
TINJE, v Domu
19.30	Zgodnja in visoka renesansa, barok v Italiji
SPD BILKA
vabi na
PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
v petek, 27. januarja 1995, ob 20.00 v avli ljudske šole v Bilčovsu
SODELUJEJO:
Moški zbor »Bilka«, Hiroko Nohara - sopran,
Gabrijel Lipuš - bariton, Junji Mitsuishi - klavir, Kristijan Filipič-flavta, Helga Pocherstorfer- violina, Barbara Puchegger - violina, Iris Trefalt — viola, Niko Houška - čelo dramski igralec Polde Bibič
SPD Zarja in SPD Valentin Polanšek
vabita na
PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
v soboto, 28. januarja 1995, ob 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli
SODELUJEJO:
Hiroko, Nohara - sopran, Gabrijel Lipuš - bariton, Junji Mitsuishi -klavir, Kristijan Filipič - flavta, Helga Pocherstorfer - violina, Barbara Puchegger-violina, Iris Trefalt-viola, Niko Houška - čelo dramski igralec Polde Bibič, otroška recitatorska skupina; režija Poldej Zunder,
mešani pevski zbor SPD Zarja pod vodstvom Gabrijela Lipuša Prisrčno vabljeni! Prireditvi je omogočila in podprla Slovenska prosvetna zveza
Dvojezična zvezna trgovska akademija -Šola z evropskim izobraževalnim profilom
Šola nudi, kot druge trgovske akademije, solidno gospodarsko in splošno izobrazbo.
Značilnosti Dvojezične zvezne trgovske akademije:
-	bilingvalni pouk (nemščina, slovenščina)
-	pouk tujih jezikov (angleščina, italijanščina)
-	mednarodna šolska partnerstva
-	stiki s šolami in podjetji v prostoru Alpe-Jadran Najboljša izobrazba za menedžerje z znanjem slovenščine -strokovnjaki za evropske države s slovanskimi jeziki
Po petih letih izobraževanja šola omogoča: maturo, pravico do študija, obratne usposobljenosti.
Sprejemni pogoji: zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije, uspešen zaključek sprejemnega izpita.
Prijave: od 20. 2. do 27. 2. 1995. Sprejemni izpit 6. 7. 1995. Prijavnice dobite v ravnateljstvu DZTAK, 9020 Celovec, Trg prof. Janežiča l, tel 0463/38 24 00.
Maja Amrusch-Hoja, voditeljica šole
Vpisovanje
v Višjo šolo za gospodarske poklice in v Gospodarsko solo v Šentpetru
bo letos od 20. do 28. februarja.
Gospodinjska šola je smiselna alternativa k politehničnemu letniku. Poudarek: računalništvo, obdelava besedil, kuharstvu in strežba, gospodinjstvo, predelava tekstilij.
Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Po uvedbi šolske avtonomije pa ima izobrazbena smer poseben poudarek na turizmu in gostinstvu.
Pogoji za sprejem: Uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji. Vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit, ki bo v sredo, 5. julija 1995 na šoli.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na voljo v šolski pisarni, ki je vsak dan odprta od 8. do 15. ure, v sobotah do 12. ure, ali pa pri poklicnem svetovalcu na vaši šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte osebno ali pa jih pošljite na šolski naslov vsaj do 28. februarja 1995. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis.
Naslov:
Višja šola za gospodarske poklice
Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob
tel. 0 42 53/27 50. fax 27 50 15
Dr. Janko Zerzer, vodja šole
Dober dan, Koroška
NEDEUA, 29.1.
13:00 ORF 2
PONEDEUEK, 30.1.
16:20 TV SLO 1
PREDVIDENA VSEBINA
Zahvala vsem Slovencem v zdomstvu, ki so v povojnem času izpričevali svojo povezanost s koroškimi Slovenci: 16. Tischlerjeva nagrada Blažu Potočniku.
Koroške impresije v avstrijskem parlamentu: Franz Wiegele na razstavi avstrijskih narodnosti.
»Karavanke«: Tujci in tujke kljub isti narodni pripadnosti... Sožitje dijakov in dijakinj s Koroškega in iz Slovenije je tema barvnega igranega filma »Karavanke«. Po odpravljenih mejah so se bolj kot kdajkoli pokazale razlike med tako imenovanimi zamejskimi in matičnimi Slovenci in Slovenkami. »Film mladje« Koroške dijaške zveze se je problema lotil z dijaki Zvezne dvojezične trgovske akademije v Celovcu. V glavnih vlogah: Nataša Žigon in Tamara Ojdanič.
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 26. 1.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 27.1.
18.10 Kulturna obzorja
Sobota, 28.1.
18.10 Od pesmi do pesmi-od srca do srca
Nedelja, 29. 1.
6.30 Dobro jutro na Koroškem -duhovna misel 18.10 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 30.1.
18.10 Medkulturno sožitje zasipava jarke. - 10 let po ustanovitvi dvojezičnega otroškega vrtca v Škofiča h.
Torek, 31. 1.
18.10 Partnerski magazin
Sreda, 1.2.
18.10 Društva se predstavljajo
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 046 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 0 46 3/51 43 00 71.
________Usmerjenost lista_________
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Jože Rovšek, Sonja Wakounig,
Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71
_______________Tisk_______________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71
SLOVENSKA GIMNAZIJA
Sodelovanje z Univerzo Southampton
Angleži se začenjajo zanimati za manjšine, med drugimi tudi za slovensko na Koroškem. Prospekt Slovenske gimnazije v angleškem jeziku.
Pred nedavnim je slovenska gimnazija v Celovcu prejela pismo Univerze v Southamptonu (oddelek za modeme jezike), v katerem nas naprošajo za podporo pri raziskovalnem projektu, ki naj bi se imenoval: »Explora-tions in Border Coun-try:	Language and
Identity in Central Eu-rope.« Po naše: »Raziskovanja v obmejni deželi: Jeziki in identiteta v centralni Evropi.« Težišče teh raziskovanj naj bi bilo v tem, kakšno vlogo igra jezik v razvoju in nastajanju identitet z ozirom na politične, socialne in kulturne spremembe. Tokrat je v središču njihove pozornosti slovenska manjšina na Koroškem, nemško govoreča manjšina na Madžarskem in Češkem ter Lužiški Srbi v Nemčiji.
Bralec tega članka se bo vprašal, le kako, da se je Univerza Southampton obrnila za podporo na slovensko gimnazijo. Kot profesorica angleščine s ponosom ugotavljam, da smo v zadnjih letih imeli vrsto angleških asistentov (prvi je bil Američan), ki so nas in nas še vedno podpirajo, nam svetujejo pri pouku angleščine. Lansko leto je bil pri nas asistent Ben Madden, ki je s svojim temperamentom navduševal naše učence za angleščino; veliko stikov je imel z njimi tudi zunaj šole. O tem, kako se je pri nas počutil, in o svojem navdušenju
nad mladimi Korošci ter o atmosferi na slovenski gimnaziji je zapisal nekaj misli tudi za šolski prospekt, ki je izključno v angleškem jeziku. Izdali smo
ga lani jeseni. Nanj smo lahko ponosni, saj je naš prispevek k multikulturnosti v novi Evropi. Priznanja zanj smo dobili iz ministrstva za šolstvo na Dunaju, od koroškega deželnega glavarja dr. Zernatta in Deželnega šolskega sveta. Uspešno smo ga predstavili v Bonnu in Bratislavi; neka gimnazija v Celovcu baje po našem zgledu marljivo pripravlja svoj prospekt - seveda v angleščini.
Naj se vrnem k izhodiščni ideji mojega pisanja. Ben Madden je študent Univerze Southampton, po vrnitvi iz Avstrije pa je z navdušenjem pripovedoval svojemu profesorju o Slovencih na Koroškem. To je bil tudi povod za omenjeni
kontakt med njegovo univerzo in slovensko gimnazijo. Tega se seveda zelo veselimo, saj je skrajni čas, da Angleži (!) kot tudi drugi prebivalci Evropske unije kaj več zvejo o slovenski manjšini v Avstriji. Izkušnja iz Bonna mi je pokazala, da si Evropejci pod imenom »Slovenec« predstavljajo le prebivalca naše matične domovine Slovenije. Iz tega se da sklepati, da imajo profesorji zgodovine pred sabo še veliko dela.
Mislim, da je treba poudariti, da imajo prav dimenzije šol, kot je slovenska gimnazija v Celovcu, izreden pomen v »novi« Evropi. Z večjezičnostjo in pripravljenostjo navezovati stike z drugače govorečimi potrjujemo, da se zavedamo, kam nas vodi pot. Naj to izrazim z besedami enega izmed mojih učencev: »Na pravi poti smo.« Ostati moramo pogumni, našim mladim pa svetovati, naj se ne bojijo kontaktov z drugimi, jim utrjevati zavest, da smo bolj mobilni kot drugi ter da brez mobilnosti v Evropski uniji nihče nima možnosti za uspeh. Varovati kulturo in ideale naših prednikov je eno, reagirati na hitre spremembe današnjega časa pa je kvaliteta, ki naj bi si jo mladina pridobila predvsem v šoli.
P. S. Univerzi Southampton smo prijazno odgovorili, ji obljubili vso pomoč, ji ponudili prve informacije. Ko nas bo spomladi obiskal sam profesor s te univerze, bomo skušali naše obljube tudi izpolniti.
Prof. Hema Cesnovar
RAZSTAVA MALIH FORMATOV
Plemenitenje vsakodnevnih predmetov
' VV\vx’ 'fSs/'/ ,
\\jf \ \
'//. s / / \\W \ \ '
✓ / ///
\ \ \ \ \ ///// w\\\
/zz//z z
Maloformatna umetniška dela Rudija Benetika, Caroline, Sylvije Kummer, Susanne Popelke in Sabine Straub razstavlja do 4. februarja galerija Slama na celovškem Benediktinskem trgu. Ta galerija sije predvsem v preteklih letih s pogumnimi in samosvojimi razstavami prido-
bila sloves kvalitetnega in usmerjajočega ter vsebinsko zahtevnega in v vsakem oziru odmevnega razstavnega prostora, kjer naraščaj in mladi umetniki razstavljajo z isto samoumevnostjo kot priznane osebnosti in kjer vsebin-sko-tematskim in izraznim smerem in sredstvom niso postavljene meje.
Prav razstava maloformatnih umetniških del je najboljši dokaz za zgoraj zapisano, kajti format je dejansko edino vezivo, ki eksponate omenjenih umetnikov druži.
Dela posameznih razstavljal-cev odlikujejo strog individualizem, redukcija na najosnovnejše črte oz. robove in profil ter prenos iz praktične ravni na umetniški podest, pri čemer predmeti svojega izvora in prvotnega pomena ne izgubijo. Slednje prav posebej velja za Rudija Benčtika, čigar dela kot
prva zbodejo obiskovalca v oči. Rudi Benetik kot malokdo obvlada umetnost, da z najskrom-nejšimi sredstvi predmete vsakdanje rabe povzdigne na umetniško raven in jih tako oplemeniti. To mu uspe z izjemno fantazijo in občutkom za prostor in funkcijo predmeta v novi umetniški izpovedi in okolju. Presenetljivo dober dokaz za to je zarjavela stara svetilka, ki se »spremeni« v »Tempelj« in tako dobi skoraj religiozno-mistično vlogo. Viseč rdeč plod ta občutek dodatno poglablja. Primer radikalne redukcije pa je zeleno pobarvana »Kmetija«, postavljena v najtemnejši in tudi najhladnejši kot hodnika. S tem Benetik skuša opozoriti na napetost med ekologijo in ekonomijo: kljub vse večji ekološki zavesti in zavzemanju za naravo in zdravo prehrano propada vse več kmetij oz. vse manj ljudi
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
Ženske in brezposelnost
Piše dr. Štefka Vavti
Med leti 1983 in 1991 je brezposelnost žensk narasla za celih 84 odstotkov, medtem ko je svoje delovno mesto izgubilo le 16 odstotkov moških - to je pokazala študija o brezposelnosti, ki jo je izdelala uprava delovnega trga, zdaj preimenovana v servis delovnega trga.
V zadnjih letih se je menda položaj žensk na delovnem trgu bistveno izboljšal. Vsaj teoretično. V praksi pa se kaže slika, ki ni ničkaj boljša od Zgoraj omenjene. Znanstvenica Ulrike Richter, ki deluje na inštitutu za mestne in regionalne raziskave akademije znanosti, je zbrala vse podatke zadnjih tridesetih let o ženskah na delovnem trgu.
Pri tem je spoznala, da brezposelnost žensk nikakor ni problem konjunkture. Posebno za starejše ženske - pri čemer je treba omeniti, da se »starost« prične pogosto že pri tridesetih, petintridesetih -in za ženske z otroki, ki so težje prilagodljive, so možnosti in perspektive na delovnem trgu slabe. Nekoliko bolje gre menda tistim ženskam, ki nimajo otrok, predvsem pa tistim, ki so slabo kvalificirane in so zato delodajalcu na razpolago kot »poceni delovna sila«.
Njihove možnosti še bistveno narasejo, če so poleg tega mlade, če niso zahtevne in če so pripravljene potovati iz svojega domačega kraja na delovno mesto.
Čeprav je zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve leta 1986 izdelalo obširen političen program za ženske na delovnem trgu, ki vsebuje vrsto ukrepov, na primer podpiranje ženskih iniciativ, izboljšanje poklicnih možnosti, razvoj posvetovalnic za brezposelne ženske in dekleta, izboljšanje možnosti za varstvo otrok ipd., se situacija žensk na delovnem trgu v praksi ni velikokaj izboljšala. Leta 1993 je bilo težišče akcij takratne uprave delovnega trga na področjih zvišanja poklicne kvalifikacije žensk in pomoči starejšim ženskam, ki se - po letih, ko so se posvetile otrokom in družini - želijo ponovno zaposliti.
Če pri tem upoštevamo že omenjene izsledke študije Ulrike Richter, se bomo morale prej ali slej vprašati, zakaj naj se sploh še izobražujemo, ko pa s tem znatno zmanjšamo svoje poklicne možnosti. Ali je res naraslo povpraševanje po diplomiranih gospodinjah, doktoricah, ki se posvečajo predvsem vzgoji svojih otrok...
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza
vabita na
osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
v sredo, 8. februarja 1995, ob 19.30 uri v gledališču ORF v Celovcu
Program bo z uglasbeno liriko izvajal ansambel Drava
hoče kmetovati in živeti od zemlje in trdega težaškega dela na njej. Kar strokovnjakom ne uspe povedati v neštetih razpravah in straneh, je umetnik molče izpovedal z maloformat-no umetnino »Kmetija«.
»Kleinformate-Mali formati« traja do 4. februarja in je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 12. ter 14. in 18.30 uro in ob sobotah med 9. inl2. uro.	Franc Wakounig
samo eden izmed: do re mi fa sol la si do, v primeru naše križanke FA.
Prav tako pa nekateri reševalci niso povsem razumeli, kaj hočemo. Razpis je bil za pravilno rešitev križanke, ne pa le za pravilno novoletno geslo »Pogumno v novo leto«, zato teh rešitev nismo mogli upoštevati za žrebanje prve nagrade, temveč le druge in tretje.
Zahvaljujemo se g. liki Miiller-Vavti, ki je v svojem krogu na Dunaju zbrala številne rešitve in nam jih poslala, vendar (žal) pri najtežjem mestu OOFOR vse napačne. Kljub temu pa za požrtvovalnost prejme »prizna-valno« nagrado - knjižni dar SPZ.
IZŽREBANI REŠEVALCI
NAGRADE
za reševalce križank
Vsem, ki ste se odzvali in pravočasno poslali rešitve nagradnih križank, prav lepa hvala!
Tokrat je imela križanka za odrasle nekoliko težko zanko, medicinsko ime za jajčnik, ki se pravilno glasi OOFOR (Vrbinc: Slovar tujk, str. 504), kombinirano pa je bilo s solmizacijskim zlogom, ki pa ne more biti VA ali GA, kakor so nekateri napisali, ampak je lahko
Otroci: l. smuči ali Snowboard ELAN - Marja Alena Šipko, Dunaj, 2. in 3. otroške mladinske knjige in kasete -Maja Kolter, Podgrad in Silvester Vav-ti, Podgrad.
Odrasli: brezplačen Vestnikov izlet 1995 Martina Traunik, Malčape, 2. in 3. knjižna darova Slovenske prosvetne zveze Jože Srienc, Gradec in Jože in Danica Dovžan, Ljubljana.
Čestitamo!
Uredništvo
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
KOŠARKA
Zmaga in poraz mladih
w	JL
SAK mladinci
-BBC (54:10)84:24
Martin Majhen 22, Nejc Jager 18, Tomaž Jager 17, Tomi Hribernik 11, Stojan Vavti 9, Filip Ereiz 6, Marko Kvežnik 2.
Gladka zmaga slovenskih košarkarjev, saj so nasprotnika nadigrali na vseh linijah. V prvem polčasu je nasprotnik zadel le petkrat v polno, košarkarji SAK pa so polnili koše. Če bi z enako vnemo nadaljevali tudi v drugem polčasu, bi bil končni rezultat lahko še znatno višji. Tako pa so igrali
Nejc Jager, je letos najuspešnejši metalec na koš
le bolj rekreacijsko in kljub temu zmagali z 89:24.
UNION Celovec -SAK mladinci 74:71
Da ni vsaka tekma lahka in že vnaprej dobljena, so mladi košarkarji SAK spoznali v tekmi proti SU Celovec. V napeti igri, v kateri se je vodstvo v koših menjalo - slovenski košarkarji so vodili tudi že z devetimi točkami, a so morali končno tekmo zapustiti kot poraženci. Tekma se je končala s 74:71 za Union Celovec.
SMUČANJE
Tatjana in Birgit deželni prvakinji ASKÖ
Ob koncu preteklega tedna sta smučarki šentjanškega športnega kluba dosegli pomembna rezultata, in sicer vsaka v svoji skupini prvi mesti na deželnem tekmovanju ASKÖ v Zell am Seeju.
Prvi dan je bila v slalomu Tatjana Zablatnik v svoji skupini mladina I prva in tako postala deželna prvakinja, Birgit Filipič pa je v svoji skupini mladina II osvojila drugo mesto.
Drugi dan je v veleslalomu Birgit Filipič v skupni uvrstitvi osvojila drugo mesto, v svojih skupinah pa sta bili obe tekmovalki prvi.
V soboto je bilo tekmovanje v Innerkremsu v superveleslalomu. Birgit Filipič je v svoji skupini spet zmagala, Danijel
Užnik pa je bil najboljši v celotni mladinski skupini. Tatjani in Birgit za osvojitev deželnih naslovov iskreno čestitamo!
Božanski pokal
V nedeljo je na Kopanjah nad Šentjakobom potekalo tekmovanje v veleslalomu za Rožans-ki pokal. Udeležilo se gaje preko 90 mladih.
REZULTATI:
Otroci 1 (dekl.): 1. Michaela Mautz (Sele), 2. Nadja Kues (Šentjanž), 3. Daniela Sticker (Rožek).
Otroci I (deč.): 1. Markus Steiner (Borovlje), 2. Michael Sa-blatnik (Šentjanž), 3. Armin Michenthaler (Borovlje).
Otroci II (dekl.): 1. Stefanie
Fritz (Borovlje), 2. Viktoria Rauter (Borovlje), 3. Isabel Sablatnik (Šentjanž).
Otroci II (deč.): 1. Pepi Dumik (Podrožca), 2. Norbert Juch (Borovlje), 3. Ralf Fister (Podrožca).
Šolarke 1:1. Karina Laußegger (Borovlje), Katrin Rust (Šentjanž), 3. Katrin Röttig (Borovlje). Šolarji I: 1. Peter Erjautz (Borovlje), 2. Marko Roblek v (Sele), 3. Friedrich Mak (Sele). Šolarke II: 1. Brigitte Esel in najboljša dneva (Šentjanž),
2.	Andrea Lutz (Borovlje),
3.	Andrea Kruschitz (Šentjanž). Šolarji II: 1. in najboljši dneva
Marco Fister (Podrožca), 2. Martin Sleik (Šentjanž), 3. Markus Slanschek (Šentjanž).
SANKANJE
Družabna in zanimiva tekma v Lepeni
Sobotni sneg je v dobrih dveh urah pošteno pokril že pripravljeno progo za nedeljsko sankaško tekmo po Mlačnikovi cesti v Lepeni, na katero je vabila športna sekcija Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« v Železni Kapli. Zato so se pridni organizatorji že v zgodnjih nedeljskih dopoldanskih urah odpravili s traktorji in lopatami na pot in belo progo, še preden so prišli prvi sankači, spet pripravili za tekmovanje.
Po razdelitvi startnih številk v gostilni Rastočnik se je 71 tekmovalcev in tekmovalk odpravilo po 1,2 km dolgi progi skozi zasnežen gozd in preko velike frate na start. Ob 13. uri se je pričelo tekmovanje. Proga ni bila nevarna in zato za staro in mlado primerna. Precej rod sneg je marsikaterega tekmovalca prisilil, daje na nekoliko ravnem odseku sankam pod seboj pomagal z nogami. Večina pa je po že nabranih izkušnjah s pravim voskom na okovih brez zastojev hitro privozila skozi cilj. Vedno več tekmovalcev, ki so že dosegli cilj, in gledalcev se je potem zbiralo okoli snežne »teke«, kjer so jim pridne roke postregle z zasluženo pijačo in okusno klobaso. Ko je še zadnji pripeljal skozi cilj, je
bil prvi del tekmovanja zaključen. Po polurnem odmoru seje še 58 tekmovalk in tekmovalcev odpravilo na start, da se pomerijo še v dvojicah. Ker je bilo to pravo ljudsko sankanje, pri katerem je pri večini prevladovalo olimpijsko prepričanje, je bilo pri tekmovanju dvojic tudi dosti smeha in zabave. Kljub temu je bila ta športna prireditev organizacijsko dovršeno izpeljana, za kar so seveda poleg organizacijskih vodij poskrbeli tudi elektronsko natančni časomerilci Slovenskega športnega kluba Obir. Ko seje po zaključku tekme žirija odpravila na izračunavanje rezultatov in končnih uvrstitev, je okoli »odprte kuhinje« nastala prava ljudska veselica. Nasmejani ludeleženci in tekmovalci so se sredi belega travnika veselili, daje tekma tako lepo uspela. Pred razdelitvijo zasluženih nagrad se je še predsednik »Zarje« Jože Blajs v imenu društva iskreno zahvalil vsem, ki so pomagali pripraviti progo, izpeljati tekmo, vsem pridnim pomagačem in organizatorjem »odprte kuhinje«, časomeril-cem, lastniku proge, gostiteljem, vsem darovalcem nagrad in seveda vsem tekmovalcem in gledalcem. Ko so prvi trije iz
vsake skupine prejeli zaslužene nagrade iz rok vodje športne sekcije SPD »Zarja« Alberta Rozmana, je bil uradni del prireditve zaključen.
REZULTATI
Šoladcel: 1. Dana Smrtnik,
2.	Anika Netschemer,
3.	Sabrina Žura.
Šolarke H: 1. Manuela Jung,
2. Verena Maloveršnik. Šolarji L 1. Michael Žura,
2.	Karl Trautschnig, 3. Toni Smrtnik.
Šolarji H: 1. Martin Trautschnig, 2. Harald Božič,
3.	Dominik Rozman. Mladinci: I. Miloš Blajs, 2. Erich
Storgl, 3. Siegfried Slanovc. Splošna-ženske 1. Angelika Kogoj, 2. Christine Kulterer, 3. Theresia Žura. Starostna-ženske: 1. Doris Trautschnig, 2. Rosi Kogoj,
3. Jožica Storgl. SploSna-moSki: 1. in najboljši dneva Hanzi Smrtnik, 2. Marko Smrtnik, 3. Walter Žura. Seniorji I: 1. Karl Trautschnig, 2. Franc Blajs, 3. Jože Blajs. Seniorji IL 1. Martin Ošina,
2. Toni Kogoj, 3. Miha Ošina. Dvojice: 1. Smrtnik H./Smrt-nik M., 2. Trautschnig K./Trautschnig K., 3. Žura W./Žura S.
PISMO BRALCEV
Odprto pismo športnega društva DSG Sele-Zell!
Člani in odborniki športnega društva DSG Sele-Zell smo na občnem zboru dne 9. 12. 1994 z velikim veseljem ugotovili, da naše športno društvo uspešno deluje v nogometu, smučanju, nordijski sekciji, namiznem tenisu in na kulturnem področju. Z zadovoljstvom smo ugotovili, daje v različnih sekcijah uspelo nagovoriti veliko mladih, ki jih šport zanima in nagovarja ter jim nudi smiselno koriščenje prostega časa. Tako se je tudi letošnjega smučarskega tečaja udeležilo nad 50 otrok in mladincev.
Samoumevno se nam zdi, da društva, ki dosti delajo, za to delo potrebujejo tudi veliko število zavzetih funkcionarjev, strokovnjakov, pomagačev in ne nazadnje tudi mnogo denarnih sredstev za uspešno delovanje. Čudimo se, da se v slovenskih koroških medijih poroča skoraj samo še o delovanju SAK, ki pri vseh uspehih nikakor ni edini nosilec slovenskega športnega udejstvovanja na Koroškem. Ker pa je SAK najbolj prisoten v časopisih in medijih, se temu primemo očitno razdeljujejo tudi podpore na športnem področju. Včasih nastane celo vtis, da zadostna prisotnost v medijih, zadosti komentiran uspeh in stalno »jokanje« nad tem, da primanjkuje gledalcev, sponzorjev in denarja, že zadostuje in je potemtakem zadovoljiv izgovor za to, da ni treba več razpravljati o delomaneodgo-vomem poslovanju na finančnem sektorju. To je do skrajnosti neodgovorno in gre na račun vseh ostalih športnih klubov na južnem Koroškem, ki pač nimajo tako profesionalnih zagovornikov v centralnih organizacijah. Zato zahtevamo:
1.	Transparenco vseh podpor za šport iz proračuna narodnostnega sosveta in centralnih organizacij.
2.	Razdelitev vsakoletnih podpor po pravičnem ključu, ki mu je podlaga dejansko delovanje posameznih društev.
3.	Pri razdelitvi podpor upoštevanje predvsem tistih društev, ki redno izdajajo letna poročila, iz katerih je razvidno tudi finančno delovanje in poslovanje.
4.	Vestno ravnanje s podporami, ker so to javna sredstva, in obračun o njihovi dejanski uporabi.
Z odličnim spoštovanjem!
Člani in odborniki športnega društva DSG Sele-Zell, zbrani na občnem zboru dne 9. decembra 1994
Z vsebino pisma se lahko strinjamo le v vaših zahtevah, kajti nanje ne moremo vplivati. Trditev, da poročamo samo o Slovenskem atletskem klubu, pa moramo zavrniti. Zelo radi bi namreč poročali tudi o dejavnostih DSG Sele-Zell, a zanje ne prejmemo niti vabil niti nam odgovorni za infonniranje medijev (Igor Roblek) iz vašega društva o njih ne poroča. Zagotavljamo vam, da ob naši obveščenosti o vaši dejavnosti nikoli ne boste zamolčani.	Uredništvo
ODBOJKA
Dob dvakrat zmagal
Preteklo soboto in nedeljo je prvo moštvo ŠK Dob/Aich Puntigamer spet odigralo dve tekmi in na srečo obe zmagalo.
Najprej so v Celovcu odigrali play off tekmo proti celovškemu rivalu Hypo, ki pa ni le rival v tekmovanju, temveč je do Dobljanov celo sovražen. Predsednik njihovega društva Peter Ambrozy imenuje Dob-ljane celo »unsere Feinde«. No, kljub temu pa je bila tekma fair, vendar so bili boljši Dob-ljani in Celovčane tako že petič zapovrstjo premagali in seveda ponovno potrdili, da so najboljše odbojkarsko moštvo na Koroškem. Rezultat tekme je bil 3:1.
Drugo tekmo v preteklem vikendu so Dobljani igrali v pokalnem tekmovanju proti Gleisdor-fu, ki pa je zelo nepredvidljiv.
Na tekmi se je pokazalo, daje bil njihov strah odveč, saj so ga gladko premagali s 3:0.
Ob tej tekmi je iz moštva izpadel igralec Detlef Egger, katerega je nadomestil Gerhard
Matschek, ki pa bo verjetno ostal kot stalni igralec v prvem moštvu.
V	prihodnji pokalni tekmi pa se Dobljani že tretjič zaporedoma srečajo s Salzburgom. Kraj je že znan, to je na domačem igrišču v Šentpavlu, čas pa še ne.
V	deželni ligi tekmuje drugo moštvo Dobljanov. Ta čas zaseda odlično drugo mesto z edinim porazom proti Grabštajnu. Trener Lojze Opetnik meni, da ima moštvo še vse možnosti, da doseže prvo’mesto. Ob tem je treba pripomniti, da drugo moštvo sestavlja kar 15 igralcev, kar je tudi velik igralski naraščaj za prvo moštvo v zvezni ligi.
Tudi dekleta Doba so trenutno prva v deželnem tekmovanju. Ekipo sestavlja osem igralk. Po mnenju njihovega trenerja imajo možnost za uvrstitev v II. ligo, kar pa je z ozirom na njihove poklicne in družinske obveznosti precej idealistično.	M. T.