PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 47 (12.679)
Trst, sreda, 25. februarja 1987
Ob odsotnosti ekologističnih gibanj, DP, neodvisne levice in radikalcev
Na vsedržavni konferenci o energiji strokovnjaki za omejeno jedrsko izbiro
Protesti in obtožbe, da so se že odločili za jedrsko energijo
SANDOR TENCE
RIM - Kakšna je energetska bodočnost Italije? Na to vse prej kot lahko in enostavno vprašanje bo skušala odgovoriti vsedržavna konferenca o energiji, ki se je začela včeraj popoldne v Rimu s poročili treh »modrijanov«, načelnikov strokovnih komisij, ki jim je minister za industrijo Zanone zaupal dolžnost, da izdelajo neke vrste vsebinsko izhodišče za to zasedanje. Za konferenco, ki naj bi po mnenju njenih pobudnikov nudila vladi, predvsem pa parlamentu, vse potrebne informacije ter znanstvene sugestije za konkretne izbire na tem področju. V resnici pa ne bo tako.
Priprave na konferenco so namreč vseskozi spremljale ostre polemike med pristaši in med nasprotniki jedrskih cenfral, ki so se konec januarja izrodile v politični spor, po katerem so nasprotniki nukleark iz protesta zapustili pripravljalni odbor in komisije ter se opredelili za bojkot simpozija. Ekologiste so takoj podprli parlamentarci proletarske demokracije, neodvisne levice in radikalne stranke, ki so se pridružili bojkotu, veliki pomisleki nad res objektivnim potekom priprav pa so se pojavili tudi med komunisti in socialisti, ki pa so ob koncu vseeno pristali na sodelovanje. Za določeno napetost pa je ob koncu poskrbel tudi-sam Craxi, ki je šele v ponedeljek zvečer odločil, da bo sodeloval na otvoritvi zasedanja, na katerem pa ni spregovoril.
Poročevalci treh strokovnih komisij, tako imenovani modrijani (bivši guverner Narodne banke Baffi, nekdanji predsednik ustavnega sodišča Elia in slavni onkolog Veronesi), so poročali o
delu teles, ki so se ukvarjala s specifičnimi temami energetske problematike. Baffi je podčrtal, da se mora Italija čimprej otresti skoraj popolne odvisnosti od petroleja, a je dodal, da napredek zahteva diverzifikacijo energetskih virov, torej tudi določeno število jedrskih elektrarn, ki pa morajo odgovarjati vsem varnostnim rekvizitom. Nekdanji guverner Narodne banke se je torej izrekel za koliko toliko omejeno in varno jedrsko izbiro, v svojem poročilu pa posvetil precejšnjo pozornost tudi stališčem jedrskih oporečnikov. Leopolde Elia je govoril izključno o pravnih aspektih teh vprašanj in predlagal ustanovitev ministrstva za energijo, večjo koordinacijo med raznimi energetskimi ustanovami, tako v državnem kot v mednarodnem merilu. Mogoče najbolj zanimivo pa je bilo poročilo svetovno znanega strokovnjaka za rakasta obolenja, Ve-ronesija, ki je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi negativnih učinkov energetske tekme na zdravje in na varnost državljanov. Med normalnim obratovanjem so centrale na premog mnogo bolj škodljive od nukleark, ki pa postanejo izredno nevarne v primeru okvar, kot je bila tista v Černobilu, s posledicami, ki so vsem na dlani.
Poročevalci so torej včeraj postavili nekatere osnovne dileme, ki jih bo morala konferenca do petka na nek način razvozlati in rešiti, čeprav nekateri politiki že govorijo o dodatnih avdicijah in o dodatnih razsikavah. Prvi dan zasedanja, ki je potekal pod razumljivim vtisom černobilske katastrofe, je vsekakor razkril dolgoletne zamude in veliko površnost pri obravnavanju energetskih problemov, ki so bili pred
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Minister za industrijo Zanone odpira dela konference za energijo ( zgoraj), nasprotniki jedrske energije pa so s protestom izrazili nezadovoljstvo nad takim potekom konference (spodaj)
Južnotirolska ljudska stranka zahteva uradni poseg Avstrije
RIM — Južnotirolska ljudska stranka (SVP) bo spet zahtevala uradni poseg avstrijske vlade za spoštovanje in za celovito izvajanje tako imenovanega »paketa« pravic nemške in ladinske narodnostne skupnosti v bocenski pokrajini. Magnagova stranka se je odločila za ta korak, potem ko je rimski parlament sredi prejšnjega tedna ob nasprotovanju SVP odobril dve resoluciji o političnem položaju na Južnem Tirolskem, ki pomenita po mnenju večinske sile nemške skupnosti prvi korak na poti vsebinske izvolitve »paketa« in posebnega statuta, ki jamči široko politično in upravno neodvisnost avtonomne bocenske province. S tem zasukom bo južnotirolsko vprašanje znova zadobilo mednarodne razsežnosti in morda ustvarilo probleme na relaciji Rim - Dunaj, kjer je marsikdo upal, da so vsa odprta vprašanja južno od Brenerja na poti dokončne rešitve. V resnici pa ni tako.
Resoluciji, ki ju je odobril parlament, se zavzemata za spremembo zakona, po katerem se morajo prebivalci bocenske pokrajine ob ljudskem štetju obvezno opredeliti za nemško, ladinsko ali italijansko narodnost, za revizijo nekaterih norm o etnični propor-čnosti v javnih službah ter za preus-troj volilnega sistema. Gre za zaskrbljujoč korak nazaj, podčrtujejo voditelji SVP, ki predstavlja odkrito kršenje vseh dosedanjih sporazumov ter mednarodnih obvez in istočasno daje duška MSI ter italijanskim nacionalistom, ki vodijo strupeno šovinistično kampanjo proti avtohtonemu prebivalstvu. SVP očita vladi in rimskim političnim silam, da so grobo izključile nemško in ladinsko skupnost iz političnih pogajanj pred parlamentarno razpravo in to kljub temu, da so
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Prihodnji dnevi naj bi bili odločilni za razplet političnih dogajanj v Italiji
Le še korak do odstopa Craxijeve vlade?
RIM — Stalno prepletanje prepirov in prepirčkov kaže, da se politična kriza, ki je zajela petstrankarsko koalicijo, bliža ključnemu trenutku z odstopom Craxijeve vlade. Govoric v zadnjih dneh ne manjka. Craxi in Martelli, ki sta se včeraj zadržala skupaj na kosilu za izmenjavo mnenj, sta dala razumeti časnikarjem, da bosta po obedu napovedala nekaj zelo pomembnega, morda celo odstop predsednika vlade. Ko sta zapustila restavracijo pa sta pokazala začudenje, čemu toliko časnikarjev in sta samo napovedala, da se bo jutri sestalo vodstvo socialistične stranke. Govorijo pa, da bo že na tej seji Craxi napovedal svoj odstop z namenom, da prehiti krščanske demokrate.
Po drugi strani pa iz sedeža Krščanske demokracije napovedujejo, da bo stranka relativne večine neomajna pri zahtevi, naj socialisti spoštujejo julijski dogovor. Najbolj verodostojni viri
zagotavljajo, da bo na sobotnem vrhu delegacija De Mitove stranke zahtevala od Craxija, naj gre na Kvirinal. Medtem pa se nadaljujejo stiki, srečanja in telefonski pogovori. Kot običajno je tudi tokrat vlogo »gasilca« prevzel Forlani. Včeraj popoldne se je sestal s Craxijem in nato je odšel k De Miti. V poznih večernih urah je ponovno obiskal predsednika vlade. Po koncu tega srečanja je dejal, da se preverjanje nadaljuje in da bo v prihodnjih dneh, najverjetneje v petek srečanje predstavnikov petstrankarske koalicije.
Ob vsem tem pa obstaja vtis, da gre pri vseh teh poskusih le za taktiziranje z namenom, da bi zmedli nasprotnika. Tako je včeraj Cabras v glasilu Krščanske demokracije napisal, da razbitje v večini še ne pomeni predčasnih volitev. Poudaril je, da obstaja veliko možnosti za samostojno pobudo predsednika republike. Ta trditev je seve-
da zelo razburila socialistične voditelje, pa tudi manjše stranke. Liberalec Sterpa je včeraj na Montecitoriu dejal, da je treba tisti del krščanske demokracije, ki bi se še rada igrala z žerjavico zgodovinskega kompromisa, opozoriti, da »opozicija ni sestavni del večine« in da ni mogoče sprejeti takega izsiljevanja. Vse kaže, da so to stališče liberalcem prišepnili s sedeža socialistične stranke.
Seveda socialisti ne skoparijo z odločnostjo, ko govorijo o demokristjanih. Današnji Avanti v uvodniku obtožuje De Mito, da je bistveno pripomogel k naraščanju napetosti in da je v svojem nedeljskem govoru posegel po »politično nemoralni govorici«, ko je spregovoril o predsedniku vlade, katerega je obtožil, da ne spoštuje podpisanih dogovorov »ne da bi upošteval vsega, kar je bilo v teh dneh napisano oziroma rečeno v
zvezi z neobstojnostjo obveznih in avtomatičnih določil«.
Demokristjansko glasilo II Popolo pa odgovarja s tem, da opozarja, da je preteklo nedeljo De Mita »samo opozoril na podpisani sporazum, ki ga je tudi pred kratkim objavil tisk vseh usmeritev. Pod tem sporazumom so podpisi petih strank in tedaj ga nihče ni ocenjeval kot nevzdržno zahtevo.« Z drugimi besedami glasilo KD iše, da je Craxi sprejel julija obveso in »mož eseda« spoštuje dogovore. Kot je moč videti so se odnosi med obema velikima strankama vladne koalicije znatno poslabšali. Edini, ki ne kaže, da bi se tega zavedal, je Andreotti, ki je v nekem intervjuju dejal, da je prepričan, da bo Craxi odstopil in dodal: »Če bo za ohranitev zavezništva koristno, da sprejmem predsedstvo vlade, bom to tudi storil.«
G. R.
Več kot enourni pogovor Fanfanija z Gorbačovom
Danes obnovitev pogajanj med vlado in avtoprevozniki
Premagali Dinamo iz Kijeva
Romunom
Steaue
nogometni
superpokal
□ □ □
Košarka: pokal pokalnih prvakov
Scavolini in Cibona v finalu
MOSKVA-^ Med včerajšnjim skoraj sedemdeset minut trajajočim pogovorom predsednika senata Amintora Fanfanija z generalnima tajnikom KP SZ Mihailom Gorbačovom, (Gorbačov je nalašč zato zapustil vsedržavni kongres sindikatov, da se je lahko srečal z njim), je beseda tekla samo o dvostranskih odnosih.
Kot je po srečanju izjavil Fanfani, sta se pogovarjala kot razumnika, ki ju »skrbi razvoj tretje industrijske revolucije, zlasti pa vpliv atoma in avtomatizacije. Nova faza bo dodala nove dosežke poprejšnjima dvema industrijskima revolucijama, se pravi tiste, ki je temeljila na pari, in one, ki je uporabljala elektriko in nafto.
Fanfani je nadalje rekel, da so oba sogovornika zanimale gospodarske, družbene in politične posledice tretje industrijske revolucije.
»Še zlasti mi je prijala izjava Gorbačova, da je potrebno odkopati talente.« Beseda je nadalje tekla o prizadevanjih za odpravo spopadov' in o izkoriščanju bogastva za razvoj družbe, uravnovešen položaj vsega človeštva in za pravice ljudi.
Predsednika senata je prijetno presenetila pripravljenost sovjetskih ljudi, izboljšati njihov sistem, odpraviti njegove pomanjkljivosti in prispevati k družbenemu in gospodarskemu napredku vseh ljudstev, vštevši sovjetskega.
Sovjetski televiziji pa je izjavil, da »so se vsi izrekli za zmanjšanje oborožitve in da je zdaj potrebno od besed preiti k dejanjem«. Glede vesoljskega ščita pa »nima dokazov, da bi Italija rekla, kako je vse dobro«.
RIM Danes se bodo na ministrstvu za prevoze končno obnovila pogajanja za rešitev hudega sindikalnega spora avtoprevoznikov, ki s svojo stavko grozijo, da ohromijo dobršen del gospodarskih in drugih dejavnosti v državi. Po dolgotrajnem prerekanju o tem, kdo lahko vodi pogajanja ministra za prevoze Signorile in za javna dela Nicolazzi sta namreč sama poklicala avtoprevoznike, medtem ko so slednji zahtevali srečanje s predsednikom vlade Craxijem — so sinoči dosegli sporazum tako, da je Craxi pooblastil Signorileja in Nicolazzija, da v imenu predsedstva vlade vodita pogajanja.
Danes bodo tako sedli za pogajalno mizo predstavniki obeh strani in začeli se bodo pogovori o nelahkih vprašanjih, saj prevozniki zahtevajo znižanje
glob, povečanje omejitve hitrosti za 10 kilometrov in podražitev vnaprej določenih cen prevoza. Gre za vprašanja, ki so zelo kočljiva, saj zadevajo celo vrsto okoliščin, ki se ne tičejo samo prevoznikov. Znano je namreč, da je do zadnjih omejitev in podražitve glob prišlo potem ko so šoferji tovornjakov povzročili nekaj zelo hudih prometnih nesreč; vskladiti dejanske potrebe prevoznikov z nujnimi ukrepi za varnost v prometu pa ni vedno lahko.
Medtem pa so posledice te stavke že opazne, saj na nekaterih bencinskih črpalkah že primanjkuje bencina, ponekod pa so tudi težave z dostavo sadja, zelenjave in drugih živil. Stanje zaenkrat nadzorujejo, vendar bi se težave znatno povečale, če se bo stavka nadaljevala.
Ob izzivanju Božje stranke tudi Džumblatove čete zapuščajo muslimanske četrti
Umik hezbolahov in druzov iz zahodnega Bejruta Sirskim četam »izročili« ruševine Fateh Allaha
•	Konferenca o energiji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Černobilom očitno deveta briga za italijanski vodilni politični razred.
Ekologisti, kot že omenjeno, bojkotirajo rimsko konferenco, a so vseeno včeraj v kongresni dvorani priredili protestno zborovanje. Manifestacije so se v glavnem udeležili pristaši Proletarske demokracije, medtem ko se je voditelj radikalne stranke Pan-nella polemično udeležil otvoritvi konference, na kateri je spregovoril minister Zanone, ki ga ekologisti obtožujejo, da je med pripravami na konferenco'vseskozi navijal za jedrsko izbiro.
•	Južnotirolska ljudska stranka
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bili dani vsi pogoji za kompromisni sporazum.
Med Nemci in Ladinci se torej širi nezadovoljstvo ter ni izključeno, da bodo poslanci in senatorji SVP spričo odobritve omenjenih resolucij v kratkem obrnili hrbet rimski vladi, ki so jo doslej v parlamentu, razen redkih izjem, skoraj vedno podpirali.
V primeru, da bo predsednica Jot-tijeva postavila na glasovanje nezaupnico vladi, ki jo je predložila KPI, bo morala naša stranka trezno razmisliti kako glasovati, je izjavil včeraj poslanec SVP Ebner, ki je napovedal izredno sejo strankinega vodstva. Zadnja beseda pa bo, kot vedno, pripadala priletnemu voditelju Silvi-usu Magnagu, ki je sinoči pustil ob strani svojo običajno previdnost ter ostro polemiziral s Craxijem in z vladno koalicijo. (ST)
BEJRUT - Sirske čete bi morale včeraj prevzeti v roke generalništab hezbolahov,fondamentalistov Božje stranke v zahodnem Bejrutu in iz istega mestnega predela bi se morali oddaljiti tudi druži. Predvčerajšnjim so Sircem izročili svoj sedež zavezniški šiiti gibanja Amal, ki so zapustili Stolp Mur, nedokončano stolpnico, v kateri so imeli svoje urade in postojanko.
Druži, ki so se že predvčerajšnjem začeli umikati iz muslimanske četrti-zahodnega Bejruta, in se zdaj vračajo na hribovita področja, kjer imajo svoje postojanke, so včeraj razpustili tudi
svojo stražo pred sedežem sovjetske ambasade v Bejrutu. Namesto njih so se pred ambasado pojavile prve sirske enote. Džumblatovi druži pa naj bi zapustili tudi prostore sedeža v Žal el Bahru.
Manj enostaven je bil izgon pripadnikov proiranske Božje stranke iz generalštaba v mestni četrti Basta ( hez-bolahi imajo namreč v zahodnem Bejrutu še dva sedeža, v Nuvairiju in v Burž Abu Haidaru). V jutranjih urah so voditelji gibanja najavili, da bodo Sircem predali le ruševine svojega sedeža v zahodnem Bejrutu. Glasnik hezbolahov Hadž Ihab je govoril z no-
vinarji in izjavil, da bodo Fateh Allah (tako je ime generalštabu) minirali in ga uničili predno bi vanj vkorakali sirski vojaki. Svojo oljubo so tudi držali in močna eksplozija je v poznih popoldanskih urah raznesla Fateh Allah.
Ameriški tisk je v zadnjih časih vztrajno poročal o tem, da je bil generalštab fundamentalistov v Basti obenem tudi prostor, kjer so hezbollahi zadrževali svoje talce. Krožila je tudi vest, da je celo posrednik anglikanske cerkve Terry Waite dalj časa preživel v tem kraju.
Postojanka, zaklonišče in ječa, hez-
bolahovi uradi v Basti so zdaj le kup ruševin, ki jih je Abu Talal, eden izmed vodilnih članov Božje stranke, izročil Sircem. Pred tem pa je razpustil vse svoje vojake, da bi jih »tisti iz Damaska« ne mogli prepoznati. Abu Talal je nato izjavil, da se hezbolahi že menijo s Sirci, da bi na ruševinah Fateh Allaha zgradili mošejo. Po tem, kar trdi vodja proiranskih fundamentalistov bi morali z gradnjo začeti še v prihodnjem mesecu.
Hezbolahi so nato le pobrali šila in kopita in pričeli svoj umik proti južnem predelu Bejruta, do katerega se Sirci baje nimajo namena siliti.
Pripravljalni sestanek neuvrščenih iz Sredozemlja
BEOGRAD — V beograjskem centru Sava se je včeraj začel sestanek vladnih predstavnikov desetih neuvrščenih sredozemskih držav in PLO, ki se bodo pogovarjali o pripravi bližnje ministrske konference, ki bo prav tako v Jugoslaviji.
Udeležence je pozdravil zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič, ki je poudaril, da je spodbudno spoznanje, da se zadnje čase v Sredozemlju vse bolj krepi zavest o nujnosti odpravljanja nevarnih žarišč in stanja. Narodi, ki živijo v Sredozemlju, se zavzemajo, da bi to območje postalo območje miru, medsebojnega zaupanja in enakopravnega sodelovanja. Prepričani smo, je dejal Dizdarevič, da je v skupnem interesu vseh narodov tega območja, da živijo v miru in da brez tujega vmešavanja gradijo takšno prihodnost, kakršna jim najbolj ustreza. To je lahko in mora biti za vse sprejemljivo izhodišče za skupno delovanje, (dd)
V ZDA se je začela bitka za predsedniško nominacijo
NEW YORK — Član predstavniškega doma Richard Gephart je predvčerajšnjim kot prvi demokrat napovedal svojo predsedniško kandidaturo. V naslednjih tednih bodo svoje predsedniške aspiracije objavili tudi drugi najpomembnejši predsedniški kandidati iz obeh vodilnih strank.
Prvi vrhunec je bitka za predsedniško nominacijo doživela sicer že pretekli petek, ko je guverner države New York Mario Cuomo, ki je sodil med potencialno najuplivnejše predsednike kandidate na listi demokratske stranke, nepričakovano sporočil, da se odpoveduje predsedniški kandidaturi. Cuomo je bil po naj novejših raziskavah javnega mnenja po priljubljenosti takoj za bivšim senatorjem Garryjem Hartom, ki v dr-
žavi Iowa, kjer bodo marca prihodnjega leta prve primarne volitve (na njih volijo delegate za strankarske konvencije), še vedno premočno vodi. Če bi bile predsedniške volitve danes, bi Garry Hart v Iowi dobil 40 odstotkov vseh glasov, Cuomo 14, Richard Gephart, ki je včeraj uradno objavil svojo kandidaturo, pa samo 3 odstotke glasov.
Po mnenju političnih analitikov je Mario Cuomo, ki sodi med najbolj vplivne člane liberalnega krila demokratske stranke s svojo odpovedjo omogočil, da bodo lažje prišli na površje manj znani kandidati, kot je na primer član predstavniškega doma Richard Gephart. (U. L.)
Nova revija odgovarja predsedniku SZDL Smoletu
LJUBLJANA — Sodelavci in uredniki Nove revije so s pismom časopisom odgovorili na tiskovno konferenco, med katero je predsednik RK SZDL Jože Smole poudaril, da je revija s svojo zadnjo številko kršila določila ustanovnega akta.
V svojem pismu sodelavci in uredniki Nove revije menijo, da je tiskovna konferenca o reviji brez predstavnikov revije same protisamoupravno dejanje in poudarjajo, da so po njihovem mnenju za »ekspertizo o reviji pooblaščeni samoupravni organi izdajatelja in revije« ne pa predsednik RK SZDL.
Ob ugotovitvi, da se s svojo izjavo Smole pridružuje sporom med politiko in kulturo, uredniki Nove revije trdijo, da gre za korak nazaj od politike odprtosti in demokracije samoupravljanja. »Revija se udeležuje — poudarjajo uredniki — slovenske kulture in kulturne politike v smislu tradicij pluralistične Osvobodilne fronte, ki je dovoljevala posebno na kulturnem področju nesoglasje glede ideoloških in svetovnonazorskih vprašanj, predvsem pa avtentično izražanje pogledov, ki
so strateškega pomena za razvoj in rast slovenskega naroda.« Zato. uredniki menijo, da bi SZDL kot nadaljevalka tradicij OF morala dopuščati izražanje različnih mišljenj, čeprav na prvi pogled niso v skladu s trenutno politično taktiko. To naj bi po njihovem mnenju tembolj veljalo za 57. številko Nove revije, ki je v celoti posvečena »Prispevkom za slovenski nacionalni program«, kajti nihče, menijo uredniki revije, »si ne more lastiti pravice, da bi krnil kulturnim delavcem dolžnost razmišljati o temeljnih eksistenčnih vprašanjih svojega naroda«.
Podpisniki so prepričani, da le spoštovanje teh načel lahko vodi v moderno, kulturno in civilno družbo, medtem ko »spor med politiko in inteligenco v duhu gonje zoper "protisocialistične sile" in "meščansko desnico" nas vodi nazaj k etapam neslavne slovenske zgodovine, ki jih obeležujejo likvidacije revij in preganjanja pisateljev. Ne moremo se znebiti vtisa, da gre za izogibanje tistim problemom, ki v resnici ogrožajo obstoj slovenskega naroda in ki so v resnici krivi za današnjo krizo socializma«.
Glede tehnološkega razvoja gospodarstva
Sklepi CK ZK Jugoslavije
BEOGRAD — Šesta seja CK ZKJ, ki je bila posvečena projektu strategije tehnološkega razvoja, se je končala v ponedeljek v poznih večernih urah. Člani komiteja so dokument, ki ga bo kmalu prejela v razpravo tudi zvezna skupščina, ocenili kot enoten temelj za spodbujanje visokih tehnoloških dosežkov.
Med razpravljalci, ki so vzbudili največ pozornosti, sta bila tudi Marko Orlandič in Stipe Šuvar. Slednji je opozoril, da bi kazalo podrobno analizirati sporazume, licence in patente, ki jih je Jugoslavija podpisala oziroma prevzela, saj je to eden od predpogojev za uresničevanje enotne strategije tehnološkega razvoja. Orlandič pa se je ostro dotaknil »kampanje« proti vključevanju jugoslovanskih inštitucij v vzhodni kompleksni program. Kot je znano, je dejal, gre za program civilnega značaja, ki temelji na načelih prostovoljnosti, enakopravnosti in medsebojnih koristi ter na temeljih sporazumov iz leta 1964. Iz nekaterih enostranskih kritik ni težko prepoznati protikomunističnih elementov, je dejal Orlandič.
Člani najvišjega partijskega organa so preučili tudi predlog stališč o delovanju ZK v socialistični zvezi. O osnutku je potekala razprava polne tri mesece, program pa je na seji razložil član predsedstva CK ZKJ Franc Šetinc. Ocenil je nekatere pobude iz razprave ter med drugim omenil, da so bile močno izražene zahteve po spremembah v sestavi vodstev in forumov SZDL. Popolniti bi jih morali z najsposobnejšimi in najbolj uglednimi ljudmi, ustvarjalci z vseh področij življe-
nja in dela, ne glede na to, ali so člani Zveze komunistov ali ne. Danes v vodstvih SZDL še vedno prevladujejo komunisti, kar ne kaže na resnično širino baze socialistične zveze, je dejal Šetinc, (dd)
Skupno iskanje italijanskega ribiča pri otoku Jabuki
PESCARA Zahodno od dalmatinskega otoka Jabuke italijanske in jugoslovanske pomorske enote iščejo ribiča iz Pescare, ki ga je med neurjem nenaden val vrgel v morje s palube 80-tonske italijanske ribiške ladje Mar del Plata. Pri iskanju sodelujeta poleg izvid-niškega čolna in helikopterja jugoslovanske vojne mornarice tudi italijanski minolovec Sandalo in helikopter italijanske vojnega letalstva.
Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA so jugoslovanske oblasti dovolile italijanskemu mi-nolovcu in helikopterju, da razširita svojo reševalno akcijo tudi na jugoslovanske ozemeljske vode. V takih tragičnih primerih pomorska solidarnost prevlada. Vsi se namreč zavedajo, da je vsaka minuta dragocena.
Ribiča do sinoči niso našli, da je po vsej«,verjetnosti podlegel valovom in hladni vodi srednjega Jadrana.
Polletni obračun & Cit PASS: zmagoviti par tržaške hranilnice Cassa di Risparmio di Trieste.
ker je ta pobuda naletela na veliko odobravanje, traška hranilnica Crt ponovno pošilja svojim imetnikom tekočih računov »polletni obračun«, izredno koristen pripomoček, ki vam v trenutku omogoči, da preverite vse opravljene operacije v polletju. Ob tej priložnosti Crt opozarja svoje stranke na cit fass »dragoceni ključ«, ki omogoča dostop do vseh glavnih avtomatiziranih storitev
tržaške hranilnice Cassa di Risparmio di Trieste.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
banka, ki ti nudi nekaj več
KPI o zakonu za obmejna področja
VIDEM — Deželno tajništvo komunistične partije je včeraj v Vidmu priredilo tiskovno konferenco, da bi obrazložilo svoja stališča glede zakonskega osnutka o gospodarskem sodelovanju na obmejnem področju, o katerem sedaj teče razprava v komisiji za proračun pri poslanski zbornici.
Tiskovne konference so se udeležili deželni tajnik Roberto Viezzi, poslanci Cuffaro, Baraccetti, Gaspa-rotto in načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine Pascolat. KPI, ki je prva predložila zakonski osnutek o tem vprašanju, je ob tej priložnosti izrazila svoje nezadovoljstvo glede vsebine zakonskega osnutka, ki je trenutno v razpravi. Komunistični predstavniki so v bistvu poudarili, da bi sektorske in korporativistične težnje, ki naj bi predvsem prihajale iz nekaterih krogov Krščanske demokracije, skušale izvotliti vsebino zakonskega osnutka, ki pa mora -— po mnenju KPI — z jasnostjo težiti k razvoju industrijskega in trgovinskega sodelovanja ter pripomoči, da bi gospodarstvo Furlanije-Julijske krajine dobilo svoj prostor in pomen na tujih tržiščih.
Nekateri členi omenjenega zakonskega osnutka dajejo slutiti, pravi KPI, da bodo finančna sredstva razpršena, medtem ko pa bi jih morali uporabiti za mešana podjetja in za tista, ki se v bistvu ukvarjajo z izvozom. Kritike KPI pa so uperjene tudi v druge specifične aspekte zakonskega osnutka: predvsem gre za proste industrijske cone, ki se, kot kaže, nameravajo izločiti iz zakona, ki pa so, po mnenju KPI, v skladu s specifičnimi potrebami obmejnih področij.
Komunisti nadalje postavljajo v zvezi s tem zakonskim osnutkom še-dva problema: prvič opozarjajo na prenizka finančna nakazila, ki so predvidena v ta namen (1350 milijard lir), po drugi strani pa opozarjajo na nujnost povezave med tem zakonskim osnutkom in deželnim razvojnim načrtom.
Skupna izjava delegacij NSKS in SSk
Delegaciji koroških Slovencev in' Slovencev iz Italije - tako pravi tiskovno poročilo deželnega tajništva Slovenske skupnosti - sta soglasno obsodili vse poskuse ločevanja in apartheida na dvojezičnih šolah na Koroškem in zahtevali takojšnjo odobritev pravičnega globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji v rimskem parlamentu. Tako sta na srečanju na Trbižu v Kanalski dolini soglasno poudarili delegaciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske skupnosti. Na delovnem srečanju je delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev vodil podpredsednik Filip VVarasch, delegacijo Slovenske skupnosti pa deželni tajnik Ivo Jevnikar. Sestanka se je udeležil tudi državnozborski poslanec Karel Smolle.
V temeljiti razpravi o sedanjem političnem položaju Slovencev v Italiji in Avstriji je bila odločno podčrtana temeljna vloga samostojnega političnega nastopanja, kar še posebej potrjujeta prisotnost slovenskih izvoljenih predstavnikov v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine in občinskih ter pokrajinskih svetih in nedavna izvolitev Karla Smolleja kot zastopnika vseh narodnostnih skupnosti v Avstriji v dunajski parlament. Udeleženci so obširno razpravljali še o gospodarskih, kulturnih, ekoloških in drugih vprašanjih v Avstriji in v Italiji ter znotraj Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Na predsednika Delovne skupnosti Alpe-Jadran, koroškega deželnega glavarja Leopolda VVagnerja so z zasedanja naslovili poziv, naj Delovna skupnost v svojem okviru ustanovi stalno komisijo predstavnikov narodnostnih manjšin iz republik in dežel, članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki naj proučuje manjšinske probleme, načrtuje izboljšanje položaja manjšin in obravnava, oceni in končno odobri poročilo o manjšinah, ki ga pripravlja Delovna skupnost Alpe-Jadran. Samo manjšine namreč - tako so izjavili udeleženci sestanka - lahko avtentično tolmačijo svoj položaj in svoje potrebe.
Na včerajšnji tiskovni konferenci
Deželni odbornik Renzulli o ukrepih proti aidsu
TRST — Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v prostorih deželnega odbora, je odbornik za higieno in zdravstvo Gabriele Renzulli orisal delovanje Dežele F-JK v boju proti aidsu.
Renzulli je poudaril, da so se deželni organi začeli ukvarjati s tem problemom že leta 1984. Kasneje so ustanovili znanstveno-tehnično komisijo, katere delovanje zajema epidemiološke raziskave, tečaje za zdravnike in zdravstvene delavce ter informiranje širše javnosti. Pri aidsu, ki je do zdaj in bo tudi v bližnji prihodnosti neozdravljiva bolezen, je bistvene važnosti prav preventiva in zato je potrebno, da se čimprej čimvečje število ljudi seznani z njegovimi značilnostmi, simptomi in načinom, da se izognemo okuženju.
V ta namen so organizirali že več predavanj. Da bi pa bila informacija čimbolj razširjena, je deželno vodstvo za higieno in zdravstvo pripravilo še serijo kratkih televizijskih programov o bolezni in njenem preprečevanju, ki jih bodo že od danes oddajale deželne postaje, ter izdalo publikacijo: »AIDS: 70 vprašanj - 70 odgovorov«. Knjižico so sestavili po vzorcu tiste, ki je novembra lani izšla v New Vorku in želi na preprost, a točen način razjasniti dvome, ki so glede aidsa zelo razširjeni. Natisnili so jo v 100.000 izvodih in jo bodo po KZE občin, vojaških in šolskih oblasti razdeljevali čim širšemu krogu ljudi; kakor je dejal odbornik Renzulli, je cilj ta, da bi vsaka družina dobila po en izvod.
Nadalje je Renzulli še pojasnil, kako se bo deželni zdravstveni sistem organiziral za boj proti aidsu: v vsaki pokrajini bo diagnostični in klinični center, na katerega se bodo lahko obračali občani, vodstvo in koordinacija pa bosta naloga onkološkega centra v Avianu.
O vpisih v slovenski univerzi
KOPER — Na obeh slovenskih univerzah v Ljubljani in Mariboru študirajo tudi zamejski Slovenci, zato ne bo odveč opozorilo, da današnja dnevnika Delo in Večer prinašata skupno objavo razpisa za vpis v začetni letnik visokošolskih organizacij v Sloveniji v študijskem letu 1987/88. V razpisu so poleg navodil za prijavo objavljene tudi študijske smeri, vpisni pogoji, predvideno število vpisnih mest, možnosti za vpis v tretji letnik in drugo. Objavljena sta tudi razpisa za sprejem v študentske domove.
Za vse, ki bi želeli izvedeti še kaj več o možnostih študija, bo v petek, 6. marca dopoldan in popoldan ter v soboto, 7. marca na posameznih šolah tudi informativni dan, ki se ga lahko udeleži vsakdo od zainteresiranih bodočih študentov. Tem velja še opozorilo, da se morajo za redni, za študij ob delu ali iz dela prijaviti Centru za razvoj univerze v Ljubljani v času od 26. februarja do 27. marca. Poseben obrazec za prijavo lahko dobijo v šolah, v skupnostih za zaposlovanje in delavskih univerzah.
Prvi podatki o prijavah bodo znani predvidoma konec aprila, končni pa v drugi polovici maja. Vpisovanje v posamezne šole pa bo v času od zaključka srednješolskega leta tja do sredine julija.
MIRJAM MUŽENIČ
Glede šolskega vprašanja
Tudi socialisti odklanjajo ločevanje
CELOVEC — Za koroškega deželnega glavarja VJagnerja je kar dobro, da je neposredno po dunajski tiskovni konferenci, kjer je ob podpori Scheuc-herja in Haiderja skušal zagovarjati »koroško rešitev« šolskega vprašanja, na čelu deželne delegacije odpotoval na Kitajsko. Sicer bi moral vzeti na znanje, da njegovi »argumenti« na Dunaju niso bili prav nič prepričljivi in da tudi na Koroškem in v njegovi lastni stranki mnogi niso zadovoljni z načinom, kako se je vedel pred zastopniki tiska.
Medtem ko se je Wagner delal samozavestnega, kakor da bi imel celo stranko in vso Koroško za seboj, je med ljudmi slišati zelo velike kritike. Tudi v vrstah SPOE ni mogoče preslišati glasov, ki kažejo, da je vsaj del članstva precej drugačnega mnenja kot vodstvo.
Tako na primer resolucija, ki so jo sprejeli na nedavnem strankinem sestanku v Radišah nedvoumno poziva odgovorne dejavnike v stranki, naj se pri svojih javnih izjavah in odločitvah ravnajo samo po socialističnih in humanitarnih načelih. Svoje opozorilo strankinemu vodstvu radiški socialisti utemeljujejo z dejstvom, da je sedanje neprijetno prerekanje okoli skupne šole na južnem Koroškem izzval referendum, ki ni izhajal iz pedagoških temveč iz drugačnih premislekov. Socialisti pa so se od nekdaj zavzemali za skupno vzgojo in izobrazbo vseh delov prebivalstva, dodajajo še v svoji resoluciji.
Zato »bi popolna ali delna izključitev dvojezičnih otrok iz razredne skupnosti pomenila korak, ki bi ga kot socialisti, ki se ravnamo po načelih svobode, enakopravnosti, pravičnosti in solidarnosti, morali odklanjati.« Kajti »naša vizija je družba, v kateri se lahko svobodno in sproščeno srečujejo ljudje različnega pokolenja in različnih družbenih slojev. In skupna šola je pot, ki vodi do tega,« zaključujejo socialisti svojo resolucijo.
Prišli so nori pustni dnevi
Postave karnevala v Benečiji
Stara karnevalska postava pravi: Smej se, norčuj se, jej in pij, postavi svet na glavo. Benečani so to postavo v preteklosti zelo spoštovali. Potem so prišli hudi časi in zdelo se je, da bodo pustne navade prešle v pozabo, saj so se po nekaterih vaseh le s težavo ohranjale ali prehajale na otroke. V zadnjih letih pa je zapihal nov veter, kralj Pust se je pomladil in navdal domačine z novo energijo.
Mažerolci, ki spadajo nedvomno med pustne navdušence, so že lani v domači vasi priredili teden pred uradnim pustovanjem srečanje pustnih skupin iz beneških vasi, povabili pa so še nekaj sosedov tudi z onstran meje. Pustno pobudo si je letos prevzel Špeter, živahno in večje središče, kjer se je v nedeljo popoldne zbralo kar precej ljubiteljev domačih mask, pa tudi radovednežev, da je zadobilo 2. srečanje ljudskih mask Nediških dolin in Vzhodnih Alp - tako so namreč srečanje poimenovali - nenadoma drugačno, svetsko dimenzijo. Pri tem moramo takoj omeniti, da je bil lanski pust pristnejši, ker so vse skupine v Mažerolah bile takorekoč v naravnem okolju: pustovi so se podili med starimi ali obnovljenimi beneškimi hišami, zvonci so odmevali po starih klancih in stezah, maskiranci so se podili po snegu in travi. Špeter, kot večje središče, ne more nuditi izvirne kulise: sprevod mask se je prebijal med avtomobili po glavni ulici (med sprevodom, žal, prometa niso ustavili) izpred šole do križišča in nazaj pred občino, kjer so se skupine sprehodile med občinstvom in so Mažerolci pusta ustrelili. (Že spet se ne moremo izogniti pripombi, da bi privzdignjen oder bil nadvse priporočljiv in primeren!)
Kljub pikolovskim pripombam je pobuda vredna pohvale ob nepreskri-tem upanju, da je organizatorji v prihodnjih letih ne bodo opustili. Če preidemo k prisotnim skupinam, moramo takoj omeniti, da so se letos na novo predstavili Matajurci (po dolgih letih so lani obudili pustni običaj v domači vasi, letos pa so se odločili za "gostovanja", saj nameravajo čez teden dni v Ptuj) in domačini iz Petjaga, ki so iztrgali pozabi vaške običaje in jih po dolgem času predstavili širšemu občinstvu. Odsotni so bili Rezijani in cerkljanski lavfarji.
Pred radovednim in pustno razpoloženim občinstvom, ki se je gnetlo na pločnikih in ustvarjalo prijeten špalir, so prvi pritekli črnovrški blumarji s svojimi pisanimi kapami in glasnimi
Maska iz Hlodiča
zvonci. Takoj za njimi se je primajala znana mrsinska kokoš, ob njej še mlajša, na novo izdelana, za njima fantje, oblečeni v ženske in v moške, pobiralec dobrot (v Marsinu je bilo pustno koledovanje star običaj), duhovnik, harmonikar in pustovi z visokimi kapami, zvonci in nevarnimi lesenimi kleščami. Človek se še ni nagledal Marsincev, ko so je že pojavila skupina iz Hlodiča, z oblekami, v celoti spletenimi iz vrbovine. Par starih nosi koš z darovi, drugi par pa pusta-dojenčka. Skupino dopolnjuje smrt z dolgo koso.
Izredno zanimiva in razposajena je bila skupina iz Drežnice nad Kobaridom: "ta lepi" z visokimi, pisanimi klobuki, "ta grdi" z lesenimi maskami in rogovi, ki potresejo pepel ali lovijo z lesenimi kleščami, "ta stara dva", "ta debeli" in "cgajnarji", smrt in Rezijan.
Matajurci so si celo sešili nove obleke, medtem ko so bili visoki, cvet-
lični klobuki samo obnovljeni in osveženi z novimi trakovi: že spet so se pojavili ta lepi in ta grdi, harmoni-kaš in berač, ki pobira darove pri obhodu vasi. Iz Barda se je predstavila manjša in izredno duhovita skupina s carjem in carico, odetima v žakljevi-no, z vozičkom in kokošmi, z bučem na nosilih.
Najštevilčnejše skupine so bile iz Ronca in Mažerol. Osrednji figuri pustovanja v Roncu sta živahni hudič z vilami, privezan na verigo, ki jo drži angel. Spremljali so jih pustovi z visokimi klobuki, zvonci in lesenimi kleščami, pa tudi bruseč na kolesu in še mlajše in sodobnejše maske. Mažerolci pa so se predstavili s "ta križ-nastim" in "ta kožnastim", ki sta seveda osrednja lika, ob njiju "minke" in drugi pustovi.
Iz Petjaga je prišla skoraj cela vas: ob znanem harmonikarju Ližu Jussi je hodil godec na list, za njima pa voziček z odraslim novorojenčkom, voziček s kokošmi, popotniki s kovčki in kmetje s koši na ramenih, v koših pa simbol rodovitnosti - jajca, posebna zanimivost pa je bil pastir s kozami in starki, ki sta v naročju nosili prav majčkeno kozo. V več skupinah sta bila prisotna "Tereza an Vanac", to je "baba, ki nosi moža u košu".
Pustovi so se ob zaključku zbrali ob občinski hiši in, medtem ko so nekateri skušali potešiti nadležno žejo, so Mažerolci teden pred uradnim začetkom pustnih praznovanj že ustrelili pusta, oz. "ta kožnastega", in ga odpeljali na saneh. Jokale so samo minke, neprepričljivo, saj je prava pustna zabava šele pred vrati: vse skupine se šele pripravljajo na pravo pustovanje v domači vasi.
(nak)
Lautarji iz Drežnice
Zadnja predstava Kresne noči na gostovanju pri LGL
V čudoviti, pred kratkim prenovljeni dvorani Lutkovnega gledališča Ljubljana je v petek zvečer gledališka skupina TABOR MLADIH - VESNA odigrala poslovilno predstavo Kresne noči.
Gostovanje sodi v niz ponudb, ki jih Zveza kulturnih organizacij Slovenije predlaga profesionalnim ustanovam po izboru na srečanjih ljubiteljskih lutkovnih in gledaliških skupin.
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je pozorno sledilo izvajanju mladih igralcev in z odobravanjem dojelo sporočilo predstave. Še enkrat smo lahko gledali očarljivo in s spretnostjo podano gledališko delo, tokrat z doprinosom tehničnega pripomočka - hidravličnega odra, s katerim je opremljena dvorana LGL in ki ga je režiser Marko Sosič spretno uporabil.
Ob koncu velja omeniti gostoljubnost kolektiva LGL, ki je bil skupini stalno na razpolago. V našem prostoru ni še nobena amaterska skupina doživela tolikšne pozornosti in naklonjenosti profesionalnih gledališčnikov, kot se je to zgodilo skupini Tabor mladih - Vesna, za katero upamo, da ni bila le... enkratni čudež kresne noči.
(dan)
SEJEM V
33170 Pordenone Viale Treviso 1
PORDENONU
Tel. 0434/255651 (3 linije) Telex 450491 FIERPO I
SALON STROJEV
in
ORODJA
ZA OBDELAVO LESA
25. februar / 1. marec ’87 - urnik 9.30-20.30
GRUP
SAMULEGNO
Na zadnji seji pokrajinskega sveta
Predavanje prof. Giorgia Negrellija v priredbi Skupine 85
Brezcarinski kontingenti in žaveljska čistilnica
Tržaški pokrajinski svet je posvetil večji del predsinočnje seje sporočilom predsednika Locchija o rezultatu nedavnega posredovanja krajevne delegacije v Rimu glede vprašanja brezcarinskih kontingentov in njegovemu odgovoru na interpelacijo svetovalca Mestne liste (odpadnikov od Liste za Trst) Marchia glede razvoja dogodkov okrog prodaje žaveljske rafinerije Aguila, nakar je še odobril nekaj navadnih upravnih sklepov.
Locchi je podrobno seznanil pokrajinsko skupščino z vrsto sestankov, ki jih je imela tržaška delegacija, sestavljena in župana Staffierija ter predsednikov pokrajinske uprave in trgovinske zbornice Tombesija, ki sta jih spremljala še zastopnika krajevnih združenj trgovcev in obrtnikov, pri ministru Zanoneju, predsedniku senata Fanfaniju, predsednikih pristojnih parlamentarnih komisij in zastopstvih vseh političnih skupin, da je tolmačila nujnost čimprejšnje odobritve zakona, ki naj prizna tudi Trstu nekaj od ugodnosti goriške proste cone.
Kot je znano, gre v bistvu za dodelitev omejenih količin bencina in plinskega olja po znižanih cenah, za kar je tržaška delegacija po Locchijevih besedah navajala sobesednikom dva glavna argumenta: dejstvo, da Trst ni bil leta 1948 deležen teh ugodnosti kot Gorica, samo ker tedaj še ni pripadal Italiji, in gospodarski razlog, da pač prebivalci tržaške pokrajine izvažajo okrog 60 milijard lir na leto za nakup bencina in drugih goriv za av-
tomobilski prevoz prek meje. Locchi je svoje poročilo sklenil z ugotovitvijo, da so vsi rimski sobesedniki pokazali veliko razumevanje za zahteve Trsta in obljubili zavzetost za čimprejšnjo uzakonitev omenjenih olajšav. Izrazil je le skrb, da bi se zadeva ne izjalovila z morebitnim predčasnim razpustom parlamenta.
Glede žaveljske petrolejske čistilnice je predsednik Pokrajine odgovoril svetovalcu Marchiu z dolgo obnovo dogodkov, ki so si sledili, odkar je pred enim letom francoska družba To-tal sklenila opustiti proizvodnjo in ohraniti samo obalno skladišče. Omenil je dolgo vrsto pogajanj, ki so si v tem času sledila s sodelovanjem pristojnega ministrstva, deželne uprave ter krajevnih sindikatov in javnih ustanov. Ko je že kazalo, da je rešitev blizu z ustanovitvijo nove družbe New Aguila z avstrijskim lastnikom Cei Sud, pa se je zadeva zapletla. To-tal izsiljuje z zahtevo po odločitvi do konca meseca, na ministrstvu pa je sklican sestanek 3. marca, prej pa se bodo sestali (danes) krajevni zastopniki sindikatov in izvoljenih uprav pri predsedniku deželne vlade Biasuttiju, da se dogovorijo o enotnem in odločnem pristopu na rimskem sestanku. Svetovalec Marchio je bil z odgovorom nezadovoljen, češ da je samo ponavljal znane stvari, vsa zadeva pa po njegovem mnenju spominja na propad miljske ladjedelnice Alto Adriatico, ko je bilo mnogo obljub, na koncu so pa obrat le zaprli.
Vzpon in propad habsburškega Trsta v razlagi novejšega zgodovinopisja
Prof. Giorgio Negrelli
Ni mogoče graditi bodočnosti na zdravih temeljih brez kritičnega pretresa preteklosti. Tako se je Skupina 85 v svojih prizadevanjih, da bi na kulturni ravni zbližala italijansko in slovensko narodnostno skupnost, odločila tudi za nekaj zgodovinskih izletov v tržaško preteklost. Kot cilje si je izbrala v glavnem ljudi in dogodke iz prejšnjega stoletja, se pravi iz »zlate dobe« Trsta, za resnost obiskov pa bi morali biti poroki visoko kvalificirani vodiči, priznani zgodovinarji in univerzitetni profesorji Giorgio Negrelli, Giulio Cervani in Fulvio Salimbeni.
Prvi iz niza treh »zgodovinskih pogovorov« je bil na sporedu v ponedeljek. V skoraj polno zasedeni dvorani Baroncini je predaval prof. Negrelli.
Govoriti bi bil moral o habsburškem Trstu, se pravi o zgodovini Trsta od leta 1382 do 1918. Toda predavatelj je razvoj dogodkov do srede 18. stoletja odpravil z nekaj stavki, češ da je Trst bil vse do Marije Terezije zakotno mestece, ki ga je novoveško dogajanje na evropskem prizorišču, od reformacije do razsvetljenstva, komajda oplazilo. Šele po reformah avstrijske cesarice naše mesto postopoma postane pristanišče srednje Evrope. Njegova rast je naravnost vrtoglava: če je na začetku 18. stoletja imel kakih 5 tisoč prebivalcev, jih je na začetku 19.sto-letja imel desetkrat več. S podobnim ritmom je rasel praktično vse do 1. svetovne vojne.
V Trst so se priselili ljudje od vse povsod. Prišli so kajpak iz slovenske in italijanske okolice, pa tudi Srbi, Grki, Turki, Armenci in drugi. Ladinsko narečje, ki se je v njem dotlej govorilo, je v kratkem času zamenjalo beneško. Ta proces je med razpravo po predavanju podrobneje obrazložil prof. Merku. Sam Negrelli pa je poudaril, da sta v preteklem stoletju v novem tržaškem mestu resda prevladovala italijanska jezik in kultura, toda druge narodnostne skupnosti so ohranile in razvijale svojo identiteto. Zlasti v prvi polovici stoletja je Trst bil »otok tolerance« tudi v kulturnem in verskem smislu. S svojo vsestransko dinamičnostjo je izstopal v na splošno statični habsburški monarhiji in kmalu je prišel v navzkrižje z Dunajem. Po mnenju predavatelja je v političnem smislu dosegel vrhunec v petdesetih
letih, ko je zahteval status države, seveda pod habsburškim žezlom. Motor celotnega razvoja je bila kozmopolitska buržuazija, ki je imela svoj tempelj v borzni palači.
Zaradi vrste vzrokov in okoliščin pa ta model ne prodre. Zlasti od sedemdesetih let dalje Trst brede v krizi, kljub temu da količinsko še rase. Pojavi se italijanski iredentizem, v konfliktu z italijansko se uveljavlja mlada in podjetna slovenska buržuazija, po drugi strani pa vse bolj amozavestno nastopa delavstvo. Na predvečer 1. svetovnega spopada je habsburški Trst notranje načet, če že ne razbit. V sicer zanimivo razpravo po predavanju je posegel tudi starejši možakar, ki je izrazil klasični očitek italijanskih nacionalistov do Avstrije: le-ta naj bi umetno podpirala priseljevanje Slovanov v Trst, da bi ošibila italijanske iredentistične težnje. V določenih krogih je to mnenje še danes nesporna resnica, toda resno zgodovinopisje ga je že večkrat in dokončno ovrglo, je dejal Negrelli.
Kot rečeno, Skupina 85 namerava v tej sezoni prirediti še dve predavanji o Trstu v 19. stoletju. Prof. Giulio Cervani bo govoril o liku Carla Schiffrerja v okviru tržaške liberaldemokratske kulture. Prof. Fulvio Salimbeni pa bo predstavil antologijo revije »La Favil-la« (1836-46), ki jo je pred nedavnim izdal založnik Lo Bianco. Predstavljamo si, da bodo večnacionalno podobo nekdanjega Trsta pri Skupini 85 osvetlili še drugi predavatelji in predavanja.
Počastitev spomina Eugenia Curiela
Včeraj je poteklo 42 let od smrti Eugenia Curiela, mladega italijanskega borca za svobodo in enakopravnost, ki je bil posmrtno odlikovan z zlato medaljo za prispevek v partizanskem boju v Italiji.
Ze zjutraj so predstavniki občinske uprave položili pred spominsko obeležje v spominskem parku na Gradu sv. Justa venec; ob 12. uri so se tu zbrali tudi predstavniki tržaške federacije KPI ter pokrajinskih odborov VZPI-ANPI, bivših deportirancev v nacističnih taboriščih in bivših političnih preganjancev, ki so tudi položili venec in se z enominutnim molkom oddolžili spominu Curiela.
Zvečer je o Curielu govoril v krožku Che Guevara časnikar in pisatelj Primo De Lazzari, ki je že veliko napisal o tem pomembnem političnem in kulturnem delavcu, univerzitetnem docentu in zanstveniku, glasniku napredne italijanske mladine, ki se je odločno uprla fašizmu in nacizmu.
• Preteklega 31. decembra je stopil v veljavo zakon, ki ureja delovno razmerje neprijavljenih tujih delavcev, ki niso iz držav Evropske gospodarske skupnosti. Slednje mora delodajalec prijaviti uradu za delo najkasneje do konca marca. Birokratski postopek za prijave delavcev brezplačno ureja urad IPAS—ANCoL.
Včeraj so v spremstvu učnega osebja obiskali Rižarno in osnovno šolo Primož Trubar v Bazovici šolarji koprske osemletke Janko Premrl-Vojko. Zgodovino Rižarne jim je nazorno prikazal novinar Franc Udovič, v Bazovici pa so se seznanili z zgodovino štirih bazoviških junakov in se srečali s ta-makajšnjimi šolarji. Mladi koprski gostje so imeli v Rižarni tudi kratek, a
prisrčen kulturni spored s pesmijo in recitacijami, (mm)
• Tržaški kvestor je izdal pooblastila upraviteljem javnih lokalov, da ob skorajšnjem pustu podaljšajo urnik delovanja. Med 3. in 4. marcem bodo lahko lokali odprti celo noč, že od četrtka dalje in vse do pustnega torka pa bodo lahko odprti do 4. ure ponoči.
Srečanje z arheologom Gabrovcem v D SI
Arheološke najdbe v Sloveniji potrdilo narodne samozavesti
Obiskovalci Društva slovenskih izobražencev so v ponedeljek prisostvovali zanimivi »učni uri« arheologije. Vodil jd je strokovnjak Stane Gabrovec, docent za prazgodovino na ljubljanski fakulteti, priznan arheolog, znan predvsem zaradi svojega dela pri Sv. Luciji in Stični, kjer je izvršil nekaj nadvse pomembnih raziskav. Dr. Gabrovec je obenem pravi specialist za ilirska gradišča.
Predavatelj je v svojem govoru predstavil zgodovino svoje stroke. Prazgodovinska arheologija je nastala v 19. stoletju, v času Darwina in Mar-xa, v okviru naravoslovnih ved. V tem obdobju so začela nastajati razna antropološka društva, ki na zgodovino človeštva niso več gledala le s filozofskega ali teološkega, pač pa tudi s pravega znanstvenega, empiričnega vidika. Na Dunaju se je pojavila prva Sekcija za prazgodovinsko arheologijo. Arheologi in učenjaki, ki so v tej sekciji aktivno delovali, so opravili izredno pomembne raziskave tudi v Sloveniji. Najdbe in izkopanine iz Slovenije so postale eden izmed bistvenih temeljev prazgodovinske arheologije za železno dobo. »S temi najdbami se je budila tudi naša narodna samozavest,« je opomnil dr. Gabrovec. »Spoz-
nali smo, da so slovenske korenine globljer te izkopanine so dale našim ljudem zgodovino, dale so jim preteklost.« Seveda se pri tem ni bilo mogoče izogniti romantičnim in fantastičnim vizijam prazgodovine. Trstenjak je na primer v teh izkopaninah videl dokaz avtohtonosti Slovencev.
Medtem ko so po drugi svetovni vojni evropski arheologi le nadaljevali s svojo tradicijo, se je ta znanost na slovenskih tleh začela šele rojevati. Socializem, ki je v arheološki znanosti iskal neizpodbitno potrdilo za svoje ideje, je to vedo sicer podpiral. Kmalu so se v Sloveniji pojavili inštituti za zgodovino in prazgodovino, nastale pa so tudi nove znanstvene revije. Prazgodovinska arheologija je tako postala v slovenskem prostoru nadvse pomembna znanost, ki se je uveljavila tudi v evropskem in svetovnem prostoru. Slovenski arheologi so bili po drugi svetovni vojni dalj časa zaposleni z dokaj nehvaležnim delom - ponovno so morali zbrati in objaviti bogato gradivo, »raztreseno« po raznih evropskih, predvsem dunajskih in tržaških muzejih, ki so ga tuji strokov-najki odkrili na naših tleh.
HJ
Kaj meni o mladinski problematiki sociolog Darko Bratina
Popotovanje od eksa do biksa
O pojavu mladinskega nasilja smo se že pogovarjali s psihoanalitikom Hektorjem Joganom, danes pa bi posredovali razgovor s sociologom in ravnateljem Slovenskega raziskovalnega inštituta Darkom Bratino.
»Pojav mladinskega nasilja prav gotovo ni nov pojav. Vendar vtis imamo, da se vedno bolj širi. Je tako?«
»Da, nasilno obnašanje, uničevanje, vandalizem in druga podobna agresivna dejanja se širijo povsod. Najbolj vidno je na stadionih. Zakaj? Je mladina znorela? Prav gotovo ne. V vsaki družbi je nekaj odstotkov deviacije, ki zajema pojave od prostitucije do samomorov. Toda ko gre ta odstotek čez mejo, ni več stvar posameznika, ampak simptom, da družba preživlja določeno krizo. Če je namreč na tisoč mladih en brezposeln, lahko mislimo, da je lenuh. Če pa jih je 300, to pomeni, da brezposelnost ni več odvisna le od posameznikov in da lahko že govorimo o družbenem problemu. Tako je tudi v tem primeru. Zakaj nasilje? Sodobna družba je izredno kompleksna, od mladega človeka zahteva utrjeno in solidno formacijo. Za formacijo smatram sistem vrednot, kulturno in profesionalno znanje, splošno pripravljenost za osebno uveljavljenje. Te trdne osnove mladina danes nima. Najbolj odgovorna je za to šola, ki pa je povsem odpovedala in nudi veliko manj kot pred leti. To je paradoksalno, kajti mladi se danes soočajo z vedno bolj zahtevnim okoljem, njihova priprava pa je vedno bolj šibka.«
»Kako je prišlo do tega pravega "debacla"?«
»Množično izobraževanje je šolo prisililo, da se je poenostavila, zraven pa tudi zbirokratizirala. Dovolj je, da pogledamo, kako malo pozornosti posveča jezikovnemu izobraževanju, torej enemu od najpomembnejših sredstev za izražanje. Govorimo o reformah učnih programov, vendar zelo malo skrbi je posvečenih načrtovanju ustrezne priprave učnega kadra. Vloga šole ne sme sloneti na večjem ali manjšem idealizmu posameznikov ali na njihovi dobri volji. Šola je struktura: če je kot taka neustrezna, potem lahko posamezniki naredijo bore malo.«
»Družbeni pritiski pa gredo neusmiljeno naprej...«
»...in ustvarjajo vedno bolj izumetničene potrebe. Situacije, ki jih ustvarja, denimo televizijska reklama, so izredno razkošne in za standard nižjih ter srednje nižjih slojev nedosegljive. Razumljivo je, da je vedno več mladih emarginiranih: nekoč je bila njihova priprava ustreznejša, potrebe so bile dosegljivejše, družba je bila manj zahtevna in selektivna, tako da se je nova generacija zlahka vključevala. Sedaj pa je vedno več mladih, ki so izven družbenega sistema. "Out" si, če nimaš sredstev (tako finančnih kot kulturnih), da bi se uveljavil na osnovi
prevladujočih norm in vrednot. Ti mladi so "stisnjeni" z vseh strani, nimajo izhoda. Ko se energije nabere preveč, eksplodira v obliki nasilja ali pa vodi v organiziran kriminal, ki skrajša pot do potešitve tistih izumetničenih potreb. Mladi so nasilni do ljudi in do stvari, še posebno do simbolov vsega, kar sumijo, da jih je spravilo v zmedo. Naj opišem znanstven poizkus: raziskovalci so vzeli dve skupini mišk. Ena je živela v ugodnem okolju, miške so imele dovolj prostora in tudi dovolj življenjskih virov. Njihovo skupinsko življenje je teklo povsem normalno. V drugi skupini pa so miške živele zelo na tesnem in v pomanjkanju hrane, vode itd. Kaj se je zgodilo? V tej skupini so močnejše miške prevladale in si zagotovile svoj življenjski prostor ter že itak pomanjkljive vire na račun šibkejših. Med slednjimi pa so se s časom začele dogajati nenavadne stvari, od spolnega nasilja do kanibalizma. Analogije so vedno nevarne, vendar tudi poučne: v našem primeru lahko sklepamo, da če družba ne nudi dovolj življenjskih virov in ne opremi človeka s sredstvi, da bi si lahko pomagal (beri ustrezna priprava), pahne ljudi v zmedo in deviacijo. To se dogaja še toliko bolj pogosto med sloji ali v skupinah, ki so s
kulturnega ali materialnega vidika šibke.«
»Kakšno vlogo ima v tem okviru družina?«
»Družina je v tej nenormalni družbi, ki ustvarja zmedo in nepotešljive potrebe, prav tako v krizi, kot so druge inštitucije. Iz neke raziskave, ki jo je opravil tržaški študent, je izhajalo, da je 80-90 odstotkov mladih deviantov imelo težave v družini. Vendar ne bi križal očetov in mater, saj so se znašli pred nalogami, za katere jih ni nihče pripravil. Ne samo, družba je družino obremenila tudi z vsemi tistimi pro-' blemi, za katere sama ni poskrbela. In tu ne smemo pozabiti na politike, ki ne izvajajo nobene pametne in pogumne politike do mladih. Razlogov, da mladina ni zadovoljna in da torej reagira na tako primitiven način, je še in še.«
»Kaj pa v naši specifiki? Zamejska mladina zaenkrat še nima hudih problemov z zaposlitvijo.«
»Za višješolce imamo podatke in zanje je brezposelnost zaenkrat res omejena. Nimamo pa podatkov za mlade, ki niso nadaljevali študija. Mislim, da imajo oni precej problemov pri iskanju dela. Glede specifike bi dodal, da sp to prve generacije, ki imajo labilno vez do slovenskih tradicij. In to od tra-
dicij NOB do drugih nacionalnih vrednot. Sicer jim tudi naše organizacije ne dajejo alternativ. Izjeme so redke, vendar dokazujejo, da se ob dobri alternativi mladina odziva. Naj omenim Raziskovalni tabor, ki ima res izreden uspeh med mladino. Sploh pa je mladina danes veliko bolj pragmatična kot pred leti. Manj je ideologizi-rana, zato pa politično konkretnejša. In to bi se znalo dramatično pokazati čez nekaj let. Za mlade, ki hočejo obrniti svet, je relativno lažje najti odgovore, kot za one, ki hočejo (tu in sedaj), denimo, tri nove učilnice ali zanimivo zaposlitev. Kdor se ukvarja z mladino, mora računati na to.«
»Vprašanje mladine vsi preveč zanemarjamo. Dokaz je tudi v tem, da se dvigne javna razprava predvsem ob patoloških pojavih, kot so pijančevanje, uživanje mamil, nasilje. Sprašujem se, ali bi mladi stopili v ospredje, tudi ko bi ne opozarjali nase na tak način.«
»To brez dvoma drži. Vendar marsikaj lahko še naredimo. Izdelati mora-moustrezno politiko do tega vprašanja, uskladiti strategije, ki naj bi mladinsko energijo preusmerile v kon-struktivnejši način uveljavljanja. Mladi niso več tako vezani na zgodovino, ta veriga se je pretrgala. Sedaj moramo kot skupnost spodbuditi našo politično fantazijo in iskati alternativne rešitve v skladu s časom. Kot Slovenci v zamejstvu imamo paradoksalno nekaj pozitivnih pogojev, ker majhnost, če z ene strani ustvarja komplekse, z druge omogoča večjo učinkovitost.«
Pogovor zapisala
NADJA FILIPČIČ
Po včerajšnjem sestanku na Deželi
Aquila: poziv kupcem za razčiščenje položaja
Včerajšnji sestanek na Deželi ni razblinil zaskrbljenosti zaradi usode rafir nerije Aquila, nasprotno, potrdil je, da se je položaj po navidezno ugodnih razpletih prejšnjih mesecev iz za zdaj še nejasnih razlogov zakompliciral in da bi se vprašanje utegnilo spet postaviti z vso dramatičnostjo. Dejstvo je namreč, da se družba 'New Aguila" ni ustvarila in da zanesljivih kupcev ža-veljskega obrata očitno še ni.
Na včerajšnjem srečanju so se zaradi tega pogovarjali predvsem o tem, kako premakniti položaj z mrtvega tira. Srečanja so se udeležili predsednik deželnega odbora Biasutti, deželni odborniki Francescutto, Carbone in Rinaldi, predsednik Friulie Zanon, pokrajinski tajniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL Treu, Tersar in Trebbi, člani tovarniškega sveta Agui-le, predsednik pokrajinske uprave Locchi, tržaški in miljski župan Staffi-eri in Bordon ter funkcionarji deželnega odborništva za industrijo in Friulie.
Po izčrpni razpravi so bili napovedani nekateri koraki. Predsedriik Biasutti je ugotovil, da napovedani novi kupci niso dali deželni finančni družbi na razpolago elementov, na osnovi katerih bi lahko deželni odbor sklepal o ustanovitvi družbe New Aguila. Prav zato je Friulia, v dogovoru z deželno upravo, prav včeraj naslovila na Cei-Sud in na avstrijske poslovneže ultimativni teleks: do 6. marca naj povedo, kakšen je dejanski položaj in ka-
kšni šo njihovi nameni, sicer bo Dežela poiskala nove poti za rešitev vprašanja Aguile.
Z včerajšnjega sestanka je izšel tudi poziv Dežele in sindikatov sedanjim lastnikom Aguile, francoski petrolejski družbi Total, naj ne sprejema enostranskih pobud, ki bi lahko prejudicirale nadaljnji razvoj dogodkov.
Kot je znano, naj bi bil 3. marca na ministrstvu za industrijo v Rimu nov sestanek o usodi Aguile. Glede na zadnje razplete so Dežela in sindikati predlagali, naj bi napovedani sestanek odložili na poznejši datum, vsekakor po 6. marcu, ko bo zapadel ultimat novim kupcem.
Delavci Aguile so medtem včeraj iz protesta zaradi odlašanja v reševanju vprašanja lastništva prenehali z delom eno uro prej ter odšli demonstrirat pred sedež deželnega odbora, kjer so bili v teku pogovori.
Pogovor s predsednico pustnega odbora Tatjano Turkovo
Letos pustni sprevod prvič tudi v Bregu V vseh tamkajšnjih vaseh vre v pripravah
S Tatjano Turko, prvo predsednico prav tako prvega (obnovljenega) pustnega slavja v Bregu, sediva pri mizi, obdaja pa naju živžav gostilne, ki sta jo moja sogovornica in njena sestra Anamarija pred kratkim odprli pri dolinskem županstvu. Pogovarjava se o pustnem sprevodu, ki ga bodo letos prvič priredile breške vasi.
Najprej vprašanje, odkod ta pobuda in kako je do nje prišlo?
V zadnjih letih vzbuja pust veliko zanimanja, posebno med mladimi. Aktivni so posamezniki, skupine, pa tudi cele vasi in že več let se pojavlja ideja o pravem pustnem sprevodu. Sama pa veš, da me ta "praznik" prav na poseben način privlačuje. Že vrsto let zbiram, šivam in ustvarjam pustne obleke. Se do lani sem jih dajala v najem, letos pa tega ne utegnem zaradi dela
Nocoj v Borštu klavirski večer
Danes zvečer bo v Srenjski hiši v Borštu klavirski večer, na katerem bodo nastopili trije gojenci Glasbene šole GM: Tatjana Jercog, Tamara Raiem in Marko Ozbič. Prvi dve sta učenki prof. Xenie Brass, Marko Ozbič pa je učenec prof Ravla Kodriča.
Koncert, ki ga GM prireja, v sodelovanju s KD Slovenec iz Boršta, bo za mlade glasbenike nekakšna predpriprava na zvezno tekmovanje, ki bo od 12. do 15. marca v Titovem Velenju. Začetek koncerta bo ob 20.30. Vabljeni domačini in ljubitelji glasbe.
v gostilni. Pred nekaj meseci pa je prišla zamisel o organiziranem pustovanju spet na dan. Ker skoraj vsi poznajo to moje navdušenje, so me začeli z vseh strani nagovarjati, češ da bi morali pust tudi pri nas spet obnoviti. Tokrat pa je šlo zares: odločili smo se, da zamisel uresničimo. Tako smo osnovali odbor prvega Pusta v Bregu. V njem so predstavniki vseh vasi: Mačkolj, Prebenega, Doline, Boljunca, Boršta, Ricmanj, Domja in Krmenke. Sama pa sem bila izvoljena za predsednico.
Kako pa bo brežanski pust potekal?
Dogovorili smo se, da bo naša pustna prireditev v ponedeljek popoldne. Nenazadnje zato, ker bodo druge dni vse te vasi zaposlene z običajnim pobiranjem jajc, klobas in vina. Zbrali se bomo pri občinski telovadnici takoj po kosilu. Ko bodo vse prijavljene skupine pripravljene, pa se bomo "sprehodili" mimo županstva do križišča na Brodu in spet nazaj po isti poti. Pred županstvom, kjer bo žirija, bodo imele skupine priložnost, da izrazijo čim pristnejše "pustno vzdušje", seveda na način, ki se bo vsakemu zdel najučinkovitejši. Nagrado prejme tokrat samo ena skupina, vsem ostalim pa bo žirija, ki jo bodo sestavljali po
en predstavnik vsake skupine in razni častni gostje, izročila posebno pustno diplomo za sodelovanje. Nagrajevanje bo seveda pred županstvom.
Kaj pa priprave?
Priprave tečejo s polno paro. Vsaka vas, seveda v "največji tajnosti", pripravlja svojega Pusta. Kot predsednica sem že obiskala nekatere "delavnice" in bila sem prijetno presenečena, ker so v sorazmerno kratkem času opravili že veliko dela. Poleg tega pa me je zelo razveselilo, ko sem ugotovila, da delajo predvsem mladi, ki se večer za večerom zbirajo, da bi na čim lepši način predstavili svojo vas. Prav lepo je videti, kako so se za to priložnost oblikovale prave delovne skupine, kjer dajejo mladi duška veselju in razposajenosti.
Kakšen pa je pravzaprav globlji namen tega prvega Pusta v Bregu?
Pravzaprav se v prvi vrsti želimo sami pozabavati. Lepo je, če lahko vse »škrmate« z Brega skupaj zaplešejo in zapojejo, seveda ob kozarcu domače kapljice.
Na koncu je Tatjana Turko dodala še to: »Zabava breških "škrmat" je lahko zelo nalezljiva. Če pa se nam bo v ponedeljek ob 14.30 pred občinsko telovadnico še kdo pridružil, mu gotovo ne bo žal, da se je nalezel te "pustne bolezni"!« (dam)
Manjše krajevne uprave se vedno bolj avtomatizirajo
Tudi repentabrska in zgoniška občina na informatskem sistemu
Podobno kot miljska in devinsko-nabrežinska občina, bosta tudi repentabrska in zgoniška odslej imeli sodoben tehnološki sistem za zbiranje podatkov. Konvencijo za uporabo tako imenovanega sistema Ascot so te dni podpisali deželni odbornik za finance Rinaldi ter župana Colja in Budin.
Zaenkrat bosta sistema za informatiko povezana z osrednjim računalnikom, ki je nastavljen v Miljah, z njuno pomočjo pa bodo občinski uslužbenci vodili evidenco o knjigovodstvu, bi-
lanci, ekonomatu in občinskih davčnih dajatvah za občini Repentabor in Zgonik. Pozneje bodo s pomočjo računalnikov upravljali tudi podatke anagrafskega urada.
Deželni odbornik Rinaldi je ob priložnosti podpisa konvencije poudaril pomen tehnološke inovacije v birokratskem sistemu manjših krajevnih uprav, ki bo brez dvoma olajšala in poenostavila številne operacije in postopke. Obenem je izrazil željo, da bi se za tovrstno novost odločila tudi do-
linska občina. Ko bo tudi slednja uvedla nov sistem na področju informatike, bo mogoče tudi načrtovati smotrnejšo teritorialno artikulacijo tega sistema na pokrajinski ravni. Tak informativni pol na Tržaškem bo omogočila deželna uprava. »Avtomatizira-nje administracij je v sodobnem času nujno potrebno,« je dejal Rinaldi, »saj bomo le tako zadostili potrebam prebivalstva in uradniškega kadra, ki ne more vselej izpolniti vseh zahtev v najkrajšem času.«
Odložena razprava o programskih izjavah
Nesklepčnost na seji občinskega sveta
Sinočnjo sejo tržaškega občinskega sveta, ki naj bi bila posvečena-razpravi o decembrskih programskih izjavah župana Staffierija, so morali povsem nepričakovano prekiniti in razpravo odložiti na petek. Pri ugotavljanju sklepčnosti so morali namreč vzeti na znanje, da je bilo prisotnih manj kot polovica svetovalcev, zaradi česar je bil jezni župan prisiljen napraviti seji konec.
Resnici na ljubo je slabo kazalo že od vsega začetka, ko je bilo, glede na pomembnost dnevnega reda, prisotnih presenetljivo malo svetovalcev. Stanje se ni izboljšalo niti po nekaterih županovih odgovorih na interpelacije, ki so trajali približno pol ure. Ob ugotavljanju sklepčnosti pa je še prišlo do incidenta, ko je tajniško osebje napačno seštelo prisotne, zaradi česar je en svetovalec KPI zapustil dvorano. Pri ponovnem štetju se je izkazalo, da je seja nesklepčna, kar je pripisati seveda predvsem preštevilnim odsotnostim v vrstah večinske koalicije, ki sicer razpolaga s skoraj dvema tretjinama članov skupščine.
■ V prejšnjih dneh so se začele sekcijske skupščine PSI za razpravo o kongresnih dokumentih in za izvolitev delegatov tako na deželni kongres, ki bo v Gorici od 21. do 23. marca, kot za vsedržavni kongres, ki bo v Riminiju od 31. marca do 5. aprila. Kot je rečeno v poročilu tiskovnega urada PSI, so bile skupščine doslej dobro obiskane, na njih pa so soglasno odobrili tako vsedržavne teze, kot tudi deželni dopolnilni dokument, ki sta ga predstavili večinski struji: Craxijeva "za reformizem in avtonomijo", ki jo vodita Carbone in Pittoni, ter "socialistična levica" podžupana Segheneja.
Danes zborovanje avtoprevoznikov
V okviru vsedržavne stavke so se včeraj blagovni avtoprevozniki tudi v naši deželi že tretji dan vzdržali dela. Po Trbiški in drugih cestah so včeraj vozili skoraj izključno tovornjaki s tujo. registracijo, če izvzamemo tiste, ki so šli na pot, da bi zagotovili nemoteno delovanje služb bistvenega družbenega pomena.
Medtem so se deželne stanovske organizacije dogovorile za skupno demonstrativno pobudo. Danes ob 15. uri se bodo v konferenčni dvorani Tržaškega velesejma zbrali avtoprevozniki iz vse dežele. Stanovske organizacije so najele tudi nekaj avtobusov, ki bodo stavkajoče prevoznike pripeljali v Trst iz različnih krajev Furlanije-Ju-lijske krajine.
Od jutri na pobudo krožka Er cole Miam
Dvodnevni simpozij o kulturi v Trstu
Kulturno delovanje v Trstu bo predmet zanimivega dvodnevnega simpozija, ki ga prireja krožek Ercole Miani ob sodelovanju Tržaške pokrajine. Jutri in v petek se bodo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice zvrstili na govorniškem odru številni kulturni delavci in javni upravitelji, ki bodo ne samo orisali sedanje stanje kulturnih ustanov v našem mestu, ampak predvsem nakazali perspektive, da se kulturno delovanje reši sedanjih tako birokratskih kot politično-zgodovinskih spon.
Program simpozija, ki nosi naslov "Kulturno bogastvo in kulturne ustanove v Trstu", predvideva za jutri zjutraj, z začetkom ob 10. uri, najprej pozdravni poseg podpredsednika deželnega odbora Renzullija, o problemih gledaliških ustanov pa bodo nato spregovorili upravitelj Verdija prof. De Ferra, predsednik Slovenskega stalnega gledališča Bogo
Samsa in predsednik Teatra Stabile Zenari, sledila pa bo razprava.
Popoldne (začetek ob 16. uri) bo govor predvsem o muzejih in knjižnicah, o čemer bodo govorili Grazia Bravar, Piero Cordara in Anna Rosa Rugliano ter arh. Valentino, ki bo govoril o državnih posegih v Trstu na področju kulturnih ustanov.
Drugi dan bodo imeli besedo predvsem javni upravitelji: najprej deželni odbornik Carbone o "idejah in kulturnih perspektivah v Trstu", nato pa pokrajinski odbornik za kulturo Harej, tržaški občinski odbornik za kulturo Rossi in goriški pokrajinski odbornik Degrassi o vlogi krajevnih ustanov v kulturnem delovanju. V popoldanskem delu bodo sledila še druga poročila, med drugimi predsednika Združenja tržaških industrijcev Pacorinija, zaključke zasedanja pa bo povzel podtajnik v ministrstvu za kulturo in okolje posl. Giuseppe Galasso.
Na pobudo Združenja Italija-ZSSR in filozofske fakultete
Zanimiv prikaz sovjetske kinematografije
Šest filmov sovjetske kinematografije kot prikaz ruske družbe v prvi polovici 19. stoletja: manifestacijo, ki se zdaj nagiba v drugo polovico, sta priredila inštitut za slovansko filologijo filozofske fakultete tržaške univerze in tržaška sekcija Združenja Italija-ZSSR. V preteklih treh četrtkih so v dvorani krožka Rinaldi, v Ul. Madonnina, predvajali že tri filme: Natašo S. Bondarčuka, Požig Moskve prav tako S. Bondarčuka in Evgenija Onegina R. Ticho-mirova. Pobuda je zabeležila dober uspeh, projekcijam je vsakič sledilo zelo raznoliko občinstvo, okrog sto ljudi na večer. Na Združenju Italija-ZSSR sta nam člana predsedstva prof. Jože Pirjevec in Megi Pepeu povedala, kako je prišlo do sodelovanja med univerzo in združenjem, kakšen pomen ima ta pobuda v okviru delovanja združenja in kakšni so njihovi bodoči načrti.
Megi Pepeu je najprej poudarila dejstvo, da to ni prvo- sodelovanje z univerzo. Že v preteklosti so sodelovali z inštitutom za zgodovino, pred leti pa so z visoko šolo za prevajalce priredili pomemben seminar ruskega jezika na vsedržavni ravni. Za Združenje pomeni sodelovanje z univerzitetnimi inštitucijami krepitev svoje vloge aktivnega kulturnega dejavnika, katerega namen je informirati o življenju in družbi v Sovjetski Zvezi. »Naš namen je nuditi ljudem informacije o SZ tako, da si lahko sami ustvarijo mnenje o tej deželi, ne pa pridobivati ljudi zanjo.«
Prof. Pirjevec je dejal, da si tudi inštitut za slovansko filologijo prizadeva navezovati stike z vsemi ustanovami, ki širijo rusko in sovjetsko kulturo. Ciklus filmov pa se navezuje na raziskavo, ki jo je
prof. Pirjevec pripravil za univerzo, njegov letošnji tečaj obravnava namreč zgodovino Rusije v prvi polovici 19. stoletja. Ciklus filmov, ki obravnavajo to obdobje, je dragocen pripomoček za študente. Istočasno pa so projekcije odprte vsem, ki želijo spoznati rusko in obpnem sovjetsko kulturo. Filme so seveda proizvedli v SZ, scenarije pa so pripravili po romanih velikih ruskih pisateljev 19. stoletja (prva dva filma po Tolstoju, Puškinov Evgenij One-gin v priredbi Čajkovskega, Gogalov Plašč in Puškinova Stotnikova hči). Včasih je torej prisoten kritičen pristop do carske družbe, po drugi strani pa so omenjeni pisatelji običajno pripadali plemiškim slojem tako, da je v filmih čutiti tudi veliko ljubezen do ruske preteklosti in preteklih vrednot, kar pa je značilno tudi za današnjo Sovjetsko zvezo. Dovolj je, če se spomnimo velikega Ejzenstejna, ki je bil pristaš revolucije, a je ustvaril tudi nesmrtne like Aleksandra Njevskega in Ivana Groznega. Kmečki svet je bolj malo prisoten, ker so omenjeni pisatelji pripovedovali o okolju, v katerem so živeli. Prva dva filma sta bila torej‘osredotočena na Napoleonovih dogodivščinah v Rusiji, le v Gogoljevem Plašču bo razvidnejša kritična analiza ruske družbe. Filmi imajo iz tehničnega vidika veliko formalno in pripovedno vrednost in sledijo natančnim filološkim raziskavam, ki so omogočile verodostojen prikaz ruske miselnosti in življenja v preteklem stoletju. V bodočnosti pa bodo prireditelji poskrbeli tudi za ciklus filmov o sodobnejši ruski in sovjetski zgodovini.
Megi Pepeu je nato pojasnila, da bosta združenje in univerza tudi v bodočnosti dosledneje sode-
lovala, združenje pa si prizadeva, da bi bilo občinstvo čim temeljiteje obveščeno o njegovem delovanju, ki ni le občasno, pač pa je že aktivni dejavnik v kulturnem tkivu našega mesta. Tako so v pripravi res kakovostne pobude. Aprila bo združenje priredilo komemoracijo partizanov, ki so padli v Sovjetski zvezi, z javno skupščino o današnji stvarnosti v ZSSR, maja bo v telovadnici v Zgoniku velika prireditev sovjetskih umetnikov, julija pa bodo priredili seminar o sovjetski klavirski šoli, novembra bodo postavili fotografsko razstavo po sledeh vojnih front od Galicije do Sibirije, spomladi prihodnjega leta pa še vrsto pobud o gospodarskih odnosih med deželo FJK in Sovjetsko zvezo v preteklosti, danes in v bodočnosti s posebnim ozirom na sodelovanje med EGS in SEV.
Kot običajno pa se v tem času odvijajo tudi tečaji ruskega jezika, ki jih združenje prireja na svojem sedežu in na sedežih drugih ustanov, tako na šolah Prešeren in Petrarca, v pristanišču, v tovarni Terni, v arzenalu in v openskem društvu Tabor. V sodelovanju s kraškimi društvi priredi združenje vsaj enkrat letno večjo manifestacijo na Krasu. Uspešno pa sodeluje tudi z drugimi kulturnimi ustanovami v Trstu: Kulturni dom, Stalno gledališče FJK, astronomski observatorij, miramarski center za teoretsko fizika, Krožek za kulturo in umetnost.
Na koncu bi še povedali naslove zadnjih treh filmov ciklusa sovjetskega filma: Oblomov N. Mic-halkova, Plašč G. Kosinceva in Stotnikova hči V. Kaplunovskega.
BARBARA GRUDEN
t
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, nona in pranona
Marija Trobec por. Purič
Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na re-pentabrsko pokopališče.
Žalujoči: hčeri Ida in Renata z možem Emilom, vnukinji Laura in Anica z Giorgiom in Edijem ter pravnuki Michele, Gabriele, Dorjan in Damjana, sestra Olga in brat Romano z družinama ter drugo sorodstvo
Repen, 25. februarja 1987
Žalovanju se pridružujeta Mario in Nella Deste.
Zapustil nas je naš dragi
Stefano Rasman
Pogreb bo danes, 25. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev v Boljunec.
Žalostno vest sporočajo: žena Agostina, sin Giordano, hčerki Mira in Ondina, snaha, zeta, vnuki ter drugi sorodniki.
Pulje pri Domju, Boljunec, Con-stanz, 25. februarja 1987
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta)
Ob bridki izgubi dragega moža Frana Dominka izrekata iskreno sožalje ženi Veri in svojcem Anda in Stanko Andolšek.
Ob smrti zveste in vnete pevke Kristine Lavrenčič izreka iskreno sožalje možu Justu, hčeram, sinu in družinam in vsem sorodnikom Zveza cerkvenih pevskih zborov.
Dneva slovenske kulture v Ricmanjih in pri Domju
Nastop diatoničnih harmonik med nedeljsko proslavo v Ricmanjih
Mešani pevski zbor Slovenec med sobotnim kulturnim večerom pri Domju
Med številnimi društvi, ki so konec preteklega tedna proslavili Dan slovenske kulture, sta bila tudi Godba na pihala iz Ricmanj in KD Venturini od Domja. Ricmanjska godba je drugič zapored priredila Prešernovo proslavo v Babni hiši. Na prireditvi je imela glavno besedo glasba. Poleg domačega pihalnega orkestra, ki ga vodi kapelnik Ennio Krizanovsky, je nastopila skupina diatoničnih harmonik Glasa harmonike KD Venturini. Kulturni program sta uglajeno povezovali članici godbe na pihala, pri čemer sta vključili tudi verze najbolj znanih Prešernovih pesmi.
V Centru A. Ukmar pri Domju je v soboto gostovalo PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca. Mešani pevski zbor je zapel nekaj pesmi, dramska skupina pa je razveselila prisotne z veseloigro Življenje, veselje, trpljenje.
gledališča
ROSSETTI
Danes ob 16.30 bo Teatro Stabile iz Bočna ponovilo delo D. Wassermanna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Mannoni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Jutri ob 20. uri (red F/B) na sporedu Puccini: LE VILLI in GIANNI SCHIC-CHI. Dirigent T. Severini in režiser F. Crivelli. Ponovitev v nedeljo ob 16. uri za red D.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Peter Turrini: TA NORI DAN (režija Miran Hercog) - Premiera, predvidena za jutri,26. t. m., ob 20. uri ter ponovitev napovedana za petek, 27. t. m., ODPADETA.
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 Battuta di cac-cia, dram., VB 1984, 95'; r. Alan Brid-ges; i. James Mason, Edward Fox.
EKCELSIOR I - 16.30, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Maurizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Mon-tesano.
EKCELSIOR II - 17.00, 22.00 Gothic, dram., ZDA 1986, 90'; r. Ken Russel; i. Gabryel Byrne, John Sands, □
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Crocodile Dundee, kom., AvstraL, 1986, 102’; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e 1’America, er., □
NAZIONALE II - 16.15 Slip caldo bag-nato, pom., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 La signora dei ca-valli, pom., □ □
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 16.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney.
CAPITOL - Zaprto.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Signori il delit-to e servito, kom., ZDA 1985, 100'; r. R. Jonathan Lynn; i. Tim Curry, Madeli-ne Cahn.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 II gregge,
dram., Turčija 1979; r. Zeki Okten; i. Tarik Akan, Melike Demirag.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 7 chi-li in 7 giorni, kom., It. 1986; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
RADIO - 15.30, 21.30 Odissea del piace-re, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 3. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist A. COHEN.
razstave
V	galeriji Torbandena - Ul. Torban-dena 1 - so na ogled dela jugoslovanskega slikarja MIODRAGA DJURIČA -DADA.
V	galeriji Cartesius bo do 5. marca na ogled skupinska razstava številnih grafikov naše dežele.
V	Ljubljani - Bežigrajska galerija -
je ves februar odprta antološka razstava MILKA BAMBIČA.
ZSKD obvešča, da sta na ogled v Kulturnem domu v Trstu vsako jutro likovni razstavi GOVORICA NAŠIH BARV ter dokumentarna razstava SLOVENCI TAM ZA GORO, ki prikazujeta kulturno delo Slovencev v videmski pokrajini.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava risb in grafik MIHE MALEŠA in TONA ZANCANARA.
V	občinski galeriji bo do 4. marca na ogled razstava slikarja NINA GERGO-LETA.
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi jutri, 26. t. m., ob 18. uri na
otvoritev
grafične razstave LOJZETA LOGARJA
letošnjega Prešernovega nagrajenca za grafično delo.
razna obvestila
Nabrežinska godba bo v nedeljo, 1. marca, ob priliki pustnih slavnosti obiskala naslednje vasi: Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot, v ponedeljek in torek pa Sesljan, Vižov-Ije ter Nabrežino in okolico, da bi z veselo koračnico proslavila kralja Pusta.
ŠD Polet vabi na PUSTNI PLES, ki bo v torek, 3. marca, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacije miz pri odbornikih ali v baru Prosvetnega doma.
Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo v petek, 27. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Slavistično društvo v Trstu obvešča, da bo seja odbora v petek, 27. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. V razpravi bo več ključnih vprašanj, zato želimo, da se odborniki seje zagotovo udeležijo.
SKD Barkovlje sproča, da bo jutri, 26. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih redna odborova seja.
cfaocdmtb im, Jt>tiuiu&kču JmM^jbocb tv %dcu, d
■ ■' /Mm
Vtp; V Mjfc
b
25. Mnua/fu dr wtu (ir /\išK- m FrA/iMkcL / zo /i
/jburtil
prispevki - prispevki
I razne prireditve
Glasbena matica - Trst v sodelovanju s KD Slovenec iz Boršta priredi danes, 25. t. m., ob 20.30^ v srenjski hiši v Borštu KLAVIRSKI VEČER. Nastopajo Tatjana Jercog, Tamara Ražem in Marko Ozbič.
Vabljeni!
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na predavanje O GNOJENJU VINSKE TRTE, ki bo danes, 25. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjer-ju (Ul. Masaccio 24). Predaval bo kmetijski inženir Valdij Peric iz Nove Gorice.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi danes, 25. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano, kjer bo naš Mario Magajna predvajal in komentiral svoje diapozitive s potovanja po Kanadi. Prosimo točnost.
KD L Grbec - Skedenj priredi v soboto, 28. t. m., ob 16.30 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z animacijo in ob 20. uri PUSTOVANJE. Vablj eni!
KD VESNA IN ŠD MLADINA prirejata v nedeljo, 1. marca, ob 15: uri v Domu A. Sirk otroško pustno rajanje. Vabljeni!
KD FRANCE PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR priredita v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PUSTOVANJE od 26. februarja do 3. marca.
KD KRAŠKI DOM vabi na PUSTNI PLES, ki bo v petek, 27. t. m„ v telovadnici v Repnu. Igral bo ansambel L. Furlan. Vstopnice dobite pri vhodu pred začetkom plesa.
KROŽEK MLADIH KOMUNISTOV
priredi PUSTNI PLES 28. t. m. v Ljudskem domu v Križu. Vstop z vabili, ki so na razpolago v Ljudskem domu od 17. do 19. ure od danes dalje.
KD F. VENTURINI vabi na PUSTOVANJE '87. V nedeljo, 1. marca, otroško pustno rajanje, od 20. do 24. ure PUSTNI PLES. V torek, 3. marca, od 20. do 1. ure PUSTNI PLES. V Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
Športna šola Trst in Slovensko stalno gledališče v Trstu vabita v PRAVLJIČNI SVET VILINČKA in na VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 1. marca, od 15. do 19..ure.
Tabor mladih priredi PUSTNI PLES za »znane osebnosti« v Prosvetnem domu na Opčinah 2. marca ob 21. uri. Vabila dobite vsak dan od 19. do 21. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 1. marca, ob 15. uri v srenjski hiši v Borštu.
SKD Barkovlje vabi na predstavitev knjige Jurija Paljka in Davorina Devetaka »Soba 150« v petek, 27. t. m., ob 20. uri v prostorih društva v Ul. Cerreto. Pesmi bere Aleksij Pregare.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Ž. Zois sporoča, da bo sestanek staršev dijakov 3. C razreda v paviljonu B v Ul. S. Cilino danes, 25. t. m., ob 18.30. Na dnevnem redu je razprava o šolskem uspehu.
Bralne značke — Voditelji bralnih značk didaktičnih ravnateljstev osnovnih ter nižjih srednjih šol so naprošeni, da do 28. t. m. sporočijo vrsto in število bralnih značk za posamezne šole na naslov: D. Lupine - šola F. Bevk - OPČINE. Poznejša naročila ne pridejo v poštev!
Te dni je praznoval 50 let
SERGIO BARUT
Članu pevskega zbora iskreno čestita
PD Slovenec
včeraj - danes
Danes, SREDA, 25. februarja 1987
TARAS
Sonce, vzide ob 6.51 in zatone ob 17.45 Dolžina dneva 10.54 — Luna vzide ob 5.47 in zatone ob 14.18.
Jutri, ČETRTEK, 26. februarja
MATILDA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.59 najnižja -11 cm, ob 7.30 najvišja 38 cm, ob 14.16 najnižja -60 cm, ob 20.59 najvišja 42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,8 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb narašča, veter 40 kfn na uro severovzhodnik s sunki 65 km na uro, vlaga 32-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giorgia Marchio, Anna Bergamini, Paolo Bertuzzi.
UMRLI SO: 80-letni Libero Valenti, 74-letna Maria Piccolo, 81-letni Antonio Rodinis, 59-letni Gualtiero lerman, 63-letni Italo Giorgi, 63-letna Alma Leonar-duzzi, 54-letni Duilio Picciola, 78-letni Abdon D'Adda, 76-letni Ermanno Bosco-lo, 62-letna Angela Maria L'Erario, 71-letni Egidio Pavan, 76-letni Bruno Suttora.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. feruarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, UL Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delLIstria 18. ZGONIK (229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. delLIstria 18.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	spomin na obletnico smrti Tonči Turkove daruje Angel Turk 40.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Anamarijo Kalin in Zofijo Blažič vd. Ferluga daruje družina Gorup
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin.
V	spomin na očeta, umrlega v taborišču, daruje Dinči z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
■ Namesto cvetja na grob pok. Srečka Štoke daruje_ družina Malalan — Prosek
20.000	lir za ŠD Kontovel.
Ob 5. obletnici smrti pok. Germana Fonde darujejo žena Ivanka, hči Nadja ter sin Marjo 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Josipa Sosiča daruje družina Kalc (Gropada 22) 10.000 lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Josipa Sosiča daruje družina Križmančič (Gropada 93)
10.000	lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Josipa Sosiča daruje družina Križmančič (Gropada 30)
10.000	lir za KD Skala.
Ob 2. obletnici smrti pok. Marija Macarola daruje družina Macarol 35.000 lir za KD Skala.
OSMICO ima odprto Ostrouška - Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
DAJEM v najem stanovanje, 100 kv. m, delno opremljeno, za nebivajoče v Trstu. Tel. 228390.
PRODAM 1.400 kv. m zemljišča za obdelovanje s cesto v Dolini. Tel. 228390.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Gostom nudijo pristno kraško vino ter svež prigrizek lastne proizvodnje.
PRODAM nekaj stotov koruze. Tel. 0481/882048.
PRODAM po polovični ceni celotno količino 1.100 vrečk raznovrstnega cvetja in zelenjave. Tel. 226272.
PRODAM autobianchi primula po ugodni ceni. Tel. 822103.
15-LETNO pomočnico sprejmemo v službo — trgovina čevljev Mara, Ul. G.
_ Vasari 10, tel. 763129.
IŠČEM inštruktorja za matematiko (L letnik strokovne šole). Tel. 228218 od 12. do 14. ure ali po 20. uri.
PRODAM akacijeve kole za trte in drva za kurjavo. Tel. v večernih urah na št. 0481/391637.
IZGUBI! se je med Sesljanom in Nabrežino psiček, šest mesecev star, pasme nemški ovčar. Najditelja prosimo, da telefonira na št. 291024 ob urah obedov ali 631113 ob uradnih urah (nagrada).
PRODAM dobro vpeljano čistilnico. Posebna izvežbanost v poklicu ni nujna, ker priprava na delo je možna v navedenem sedežu. Za pojasnila tel. na št. 772669.
MLADIČE škotskega ovčarja, stare dva meseca, prodam. Oče camp. Yu, mati odlična. Cena 300.000 lir. Tel. 0481/31177 - 882317.
NA PROSEKU iščem v najem majhno stanovanje ali 2 sobi z uporabo stranišča za urad. Tel. 229476 v večernih urah.
DVOSOBNO mansardno stanovanje v bližini svetoivanske šole oddamo starejšima zakoncema. Tel. 572734.
PRODAM rulotko z verando ELNAGH v dobrem stanju. Tel. 228390.
DAJEM v najem v občini Dolina 70 kv. m prostora, primernega za trgovino ali bar. Tel. 228390.
Ameriški dolar............ 1295.—
Nemška marka ............. 708.—
Francoski frank........... 211.50
Holandski florint ........ 626.
Belgijski frank.............. 33.30
Funt šterling............. 1990,-
Irski šterling............ 1873.
Danska krona................ 185.40
Grška drahma ................. 9.20
Kanadski dolar ........... 950.—
Namesto cvetja na grob Jožefa Pečeni-ka daruje družina Starec 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Zorko Taučer daruje 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na pok. go. Marijo Ostrouš-ko in na dr. Vlada Turino daruje Ivanka Colja 20.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Argie Maver daruje Bruna Kocjančič 20.000 lir za KD F. Venturini.
Namesto cvetja na grob inž. Stanka Starca darujeta Štefi in Mario Bratina
10.000	lir za zbor M. Pertot.
V	počastitev spomina inž. Stanka Starca darujeta Neva in Aldo Stefančič
10.000	lir za zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob inž. Stanka Starca darujeta Elda in Štefka 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Teodora Zergola darujejo družine Stellio in Igor Brana, Walter de Walderstein ter Duilio Švara 40.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Marjana Pertota darujejo Sergij in Tončka Delak 50.000 lir za Sklad M. Čuk, 25.000 lir za pevski zbor M. Pertot, 25.000 lir za SKD Barkovlje in 27.500 lir za TPK Sirena.
NA RAZPOLAGO so še tri samice nemškega ovčarja odličnih staršev. Tel. 0481/31177 - 882317.
TRGOVSKA FIRMA import/export išče izkušeno/ega uradnico/ka za notranje in zunanje delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Trgovska firma«.
IMAŠ TEŽAVE z nemščino? Telefoniraj na št. 281069 od 15. do 16. ure.
UKRADEN je bil avtomobil fiat 500 L, evidenčna tablica TS 147474. Kdor ga je videl, naj telefonira na št. 226573.
VASHICO FR, neuporabljeno, z winder-jem, in objektivi (iste znamke) 28, 50 in 200 mm prodam po izredno ugodni ceni. Ponudbe v večernih urah na tel. (0481) 87711.
PRODAM električni štedilnik in kristalno zrcalo v dobrem stanju ter podarim pralni stroj. Tel. 723671 ali 417814.
OŠMICO je odprl Ignacij Stranj - Križ-pot.
PUSTNE obleke dajem v najem. Tel. 232265 od 20. do 22. ure.
PRODAM registrsko blagajno 1NDEŠ1T model R-806 po ugodni ceni. Tel. 251026.
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELLICCERIA ALBERTI
Ul. delle Torrl 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
Japonski jen................... 7.90
Švicarski frank ............. 837.50
Avstrijski šiling............ 100.40
Norveška krona .............. 181.70
Švedska krona.............. 196.
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta ................ 9.50
Avstralski dolar .......... 815.
Debeli dinar................... 2.05
Drobni dinar............... 2.—
Dfll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 D^.II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
mali oglasi
menjalnica
24. 2. 1987
ti in morje
vojko colja
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Preventiva in prva pomoč pri splošni ohladitvi
Pretekli teden smo poudarili, da je splošna ohladitev med glavnimi vzroki smrti ob brodolomih. Vztrajali bomo pri tem vprašanju, saj ni omejeno samo na dopustniške kapitane, temveč lahko zanima ali prizadene vse, ki ljubijo naravo in planine. Najprej bomo nanizali nekaj praktičnih napotkov, če bomo kdaj morali nuditi pomoč ljudem, ki jih je prizadela splošna ohladitev, pa naj bo to na morju ali v gorah, saj so simptomi in ukrepi enaki.
Kot prvo moramo vse naše napore usmeriti v preprečevanje mešanja hladne krvi lupine s toplejšo krvjo jedra. Prizadetemu ne smemo torej premikati udov, vso skrb moramo osredotočiti na povečanje temperature jedra. Topli obkladki na prša in trebuh so najprimernejši. Na morju s tem ni večjih težav, saj imajo skoraj vsa plovila gorilnike, prav pride celo voda, ki hladi motor, saj je njena temperatura nad 50 stopinj Celzija.
V fazi ohromelosti in navidezne smrti je primerno umetno dihanje z usti, saj z njim še zvišamo temperaturo jedra, ko prihaja v pljuča toplejši zrak. Vsi aparati za umetno dihanje, ki so v zadnjem času postali pravi modni hit v sklopu priročnih navtičnih lekarn, so torej strogo prepovedani. Tople obkladke ponovimo vsake pol ure, da se toplota postopoma širi iz jedra proti lupini. Vsako drgnjenje, masiranje in povijanje udov je torej strogo prepovedano. Namesto obkladkov je še boljši termofor, seveda če ga imamo med navtično opremo. Temperatura pa ne sme biti previsoka, ker bi lahko prišlo do srčnih komplikacij. Če je ohlajenec še pri zavesti, mu damo tople napitke brez alkohola in alkaloidov.
S tem smo storili vse, kar lahko ukrepa laik. Zdravniki bi to strokovnejše opravili s toplimi infuzijami, s toplimi klistiri in z izpiranjem želodca s toplimi tekočinami. V take posle pa naj se laik ne spušča. Še enkrat naj ponovimo, da ima lahko vsako premikanje udov smrtne posledice, zato z ohlajen-ci izredno previdno in brez odvečnega premikanja! Po radiu ali drugače takoj
zaprosimo za strokovno zdravniško pomoč, saj morebitne komplikacije in posledice zaradi splošne ohladitve lahko preprečijo samo v bolnišnici.
Po vsem tem naj ne bo odveč, če damo še nekaj splošnih napotkov, kako na minimum znižamo oddajanje toplote. Ne smemo namreč pozabiti, da bomo imeli simptome splošne ohladitve že, če smo eno uro v morju, ki ima 18 stopinj Celzija. Taka temperatura pa je povsem običajna ob naših prvih poznospomladanskih križarjenjih. Za dopustniškega kapitana bi moralo torej biti povsem normalno, da ima med obvezno varnostno opremo tudi take pripomočke, ki bi v primeru brodoloma znižali oddajanje telesne toplote. V mislih imamo, seveda kombinezone za potapljanje, ali za jadranje na deski. Cena takih oblačil ni pretirana, potapljaška pa prav pride tudi v normalnih okoliščinah, ko se moramo dalj časa zadrževati v vodi, ker se nam je morda v vijak zapletla vrv ali mreža. Če drugega nimamo pri roki, so dobra tudi navadna suhozem-ska oblačila, predvsem volnene pletenine, ki se prifegajo k telesu in preprečujejo, da ob koži kroži hladna voda.
Kot smo že zadnjič omenili, bi bilo najboljše imeti na krovu kombinezon za preživetje. Do nedavnega so bili v Italiji na razpolago le uvoženi kombinezoni, sedaj pa jih izdeluje tudi li-gursko podjetje Picasso International. Ta kombinezon ima standardne razsežnosti in je namenjen osebam, ki so visoke od 1,50 do 2 metrov. Oblečemo ga nad obleko v bornih dveh minutah, ima samo eno vodotesno zadrgo, da lahko prodre v notranjost le 200 gramov vode, tudi če skočimo v morje z višine 5 metrov. Ker je kombinezon namenjen mornarjem trgovskih ladij in delavcem na vrtalnih naftnih ploščadih, je nad 6-milimetrskim neoprenom folija iz negorečega materiala, ki omogoča prehod tudi preko manjših gorečih madežev nafte na morju. Povsem razumljivo so na zgornji strani mačje oči, da lahko brodolomce opazijo tudi ponoči.
Razvojne stopnje otrok in nezgode
Kakor se otroška razvojna doba deli na obdobja, tako so različne nezgode značilne za različne razvojne stopnje otrok. Tega bi se morali starši zavedati, ko otroku pomagajo do samostojnosti in mu torej odmerjajo odgovornost.
Večkrat se starši znajdejo pred vprašanjem, kdaj otroka pustiti doma samega, kdaj mu dovoliti uporabo predmetov, ki so mu lahko nevarni, kako določiti, kaj sme in česa ne sme. Mnogokrat pri tem otroka celo preveč omejujemo in ga zaradi našega čezmernega strahu oviramo v razvoju k samostojnosti.
Recepta za izbiro pravilne mere seveda ni, pomagamo pa si lahko s strokovnimi nasveti. Otroku nudimo čimveč možnosti, da bo pod našim nadzorstvom lahko pridobival izkušnje pri obvladovanju nevarnosti. Učimo ga, kako z nevarnostjo ravnati, hkrati pa ga opozarjamo na meje njegovih možnosti.
Če se torej različne nezgode pojavljajo glede na otrokovo razvojno dobo, je pomembno, da z lastnim opazovanjem presodimo razvoj našega otroka. Otroci so namreč lahko pri enaki starosti različno fizično in gibalno razviti. Lahko je otrok sicer zelo spreten, ne pozna pa še previdnosti in ne zna presojati nevarnosti.
Star rek pravi: iz izkušanj se učimo - nekateri pa se učijo iz izkušenj prej, drugim je treba več izkušenj za znanje. Tako se le ne zanesimo, da se otrok ne bo več dotikal ognja, če se je že opekel. Vedno moramo upoštevati, da otrok doživlja tudi taka obdobja, v katerih je bolj nagnjen k nezgodam. To so obdobja, ko pride v razvoju do začasnega nazadovanja - kot bi bil otrok za nekaj let mlajši - v tem nazadovanju pa je tudi bolj nespreten in nepreviden. Velikokrat pride do takih regresij zaradi preutrujenosti, bolezni, meteoropatije - prevelike občutljivosti na vremenske spremembe, pa tudi zaradi čustvene prizadetosti.
Takrat moramo svojega sina ali hčer obravnavati kot toliko letnega, kolikor se kaže, ne glede na njegovo resnično starost.
Pomembno je tudi, kako se sami obnašamo. Otroci namreč ponavljajo to, kar vidijo. Če bomo sami cesto prečkali z rdečim, bodo tudi otroci mislili, da lahko tako delajo, če jih redar ne vidi, in podobno. Paziti moramo, da obvarujemo otroka nevarnosti posebej takrat, ko gre v novo, še nepoznano okolje.
V domačem okolju so najpogostejše nezgode zaradi opeklin. Največkrat se opečejo od 1 do 3 let stari otroci. Število opeklin se zmanjša šele po petem letu. Največkrat pride do opeklin zato, ker je otrok potegnil nase z mize prt in vse, kar je bilo na njem, obrnil je nase posodo s štedilnika ali so ga polili z vrelo tekočino odrasli, ko se je igral na tleh. Otrok se lahko opari med kopanjem, ko sam odpre pipo za vročo vodo. Pogoste so opekline z elektriko. Dojenčku so nevarne sončne opekline in prevroča hrana.
Zgodi se, da pride do poškodb s kislinami, ki jih hranimo doma. Kako vse to preprečiti?
Nikar ne puščajmo otrok brez nadzorstva! Zavarujmo električne vtičnice! Posoda na štedilniku naj bo na grelcu, bolj oddaljenem od roba! Nevarne snovi naj bodo na otrokom nedostopnih mestih! Če pa bi se otroci kljub temu opekli, vedimo, da je najvažneje takojšnje hlajenje z vodo, najlaže pod tekočo, tudi do pol ure. Majhne opekline prve stopnje, ko je koža le rdeča, zatekla in boleča, lahko sami namažemo z borovim vazelinom ali s posebno mastjo, osta-
le opekline naj zdravi zdravnik. Dotlej sterilno pokrijemo opečeno mesto.
V domačem okolju preti mnogokrat otroku nevarnost zastrupitve. Pri strupih je za otroke najbolj dražljiva njihova pisanost. Vabljiva embalaža čistilnih sredstev zvabi otroke okrog enega leta starosti, da jih poskušajo piti. Pisanost dražejev in tablet različnih zdravil, lepo oblikovane stekleničke kozmetičnih sredstev pritegnejo tudi večje otroke.
Iz vsega tega izhaja, da'bomo učinkovito preprečevali zastrupitve otrok, če bomo vse, kar je pri hiši nevarnega, spravili na otrokom nedosegljivo mesto.
Kaj naj storimo pri zastrupitvi?
Predvsem moramo takoj ukrepati. Usodna je lahko vsaka minuta. V primeru da otrok ni v nezavesti ali da nima krčev in če ni popil take snovi, ki bi razžirala sluznico, potem skušamo otroku v trebušni legi, da ne vdihne izbruhane snovi, izzvati bruhanje.
Najboljši je takojšen prevoz v bolnišnico, kamor odnesemo tudi izbruhano snov in ostanek strupa ali vsaj embalažo.
Tudi utopitve in zadušitve niso redke. Pri starejših otrocih uspešno odpravljamo utopitve s tem, da jih pravočasno naučimo plavati. Še vedno pa se zgodi, da se utopijo manjši otroci, ki so nenadoma izginili z dvorišča ali z doma brez vednosti odraslih. Lahko tedaj padejo blizu doma v potoke, vodnjake, ribnike, jame, bazene...
Zadušitve so najpogostejše pri dojenčkih in pri malčkih brez nadzorstva, ki vdihnejo izbruhano hrano. Včasih si vtaknejo manjši predmet v žrelo ali nos, lahko si ovijejo nevarno vrvico okrog vratu ali nataknejo na glavo polivi-nilno vrečko.
Poskrbimo torej, da bomo dojenčke vedno nadzorovali, tudi med spanjem. Odstranimo majhne predmete od dojenčkov in malčkov. Ne obešajmo našim malčkom okrog vratu vrvice, kakršna je tista za dudko, ker jim je lahko nevarne.
Pa tudi: večjih otrok ne spustimo z oči, ko so v vodi, v okolici zavarujmo jame in jarke, ne pustimo samih otrok med kopanjem v kadi in skušajmo jih čim bolj zgodaj naučiti plavanja.
Ce pa moramo ukrepati, potem skušajmo pri zadušitvah najprej odstraniti oviro za dihanje.
Pri utopitvah si najbolje pomagamo z umetnim dihanjem, če le ni bil otrok več kot pol ure pod vodo. Vsekakor velja za to, kakor za ostale nezgode nasvet: imejmo doma priročnik za prvo pomoč.
In ob koncu še padci.
Ti so tako vsakdanji, da jim lahko pripisujemo prednost med nezgodami. Navadno so najbolj zaskrbljujoči padci z višjega: iz posteljice, z balkona, z okna, z drevesa, z gugalnice...
Bodimo torej previdni: malček naj nikoli ne ostaja sam v prostoru z odprtim oknom, pazimo tudi na red v prostoru, kjer otrok biva. Nevarna mesta naj bodo zavarovana. Posteljica naj ima ograjico. Pri igri pa otroka učimo, da bo obvladoval svoje okolje, da bo previden. Da se bo, denimo, v vrtcu pri igri z gugalnico postavil v primerno razdaljo od gugalnice, ki bi ga mogla na svoji poti udariti. Pri padcih lahko poškodba zahteva le obkladek, če je hujša pa zdravniško oskrbo rane, če že ne prevoz v bolnišnico.
Bodimo skratka do otrok pozorni in naučimo jih pozornosti do okolja, v katerem živijo.
današnji televizijski in radijski sporedi
i "AH____________________________
7.20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nam: Lhnafferrabile Reiner
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Informativna oddaja: Okrog nas
11.30	Nanizanka: ! magnifici sei
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rokomet: Poljska-Italija
15.30	Izobraž. oddaja: Znanost
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Zabavna oddaja: Veliki pust
17.30	Risanka: Tao Tao
18.00	Dnevnik - Kronike
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Proffimamente...
21.50	Variete s podeljevanjem nagrad L'atleta d oro '86
22.50	Dnevnik
23.00	L'atleta d' oro (2. del)
0.10 Filmska rubrika
0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Šport: košarka Barcelona-Mobil-girgi {prenos iz Barcelone)
FC RAI 2
11.15	Dok.: Življenje živali - Grizli
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25 Knjižna rubrika
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Informativna oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: Bolj zdravi, lepši 17.55 Kmetij, odd.: Odprti prostor
18.15	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -Tre giorni senza respiro
19.45	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20:30 Film: Un siciliano in Sicilia (r. Pino Passalacgua, i. James Rus-so, Patti Lupone, 3. del)
21.50	Nanizanka: La clinica della fo-resta nera
22.30	Dnevnik
22.45	Inf. odd.: Mixer - reportaža
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: II ratto delle Sabine (zgod., It.-Fr. 1962, r. Richard Pottier, i. R. Moore, M. Demongeot)
r^	RAI 3_____________________]
12.00	Informativne oddaje: Alicina knjižnica, 12.30 O volni , 13.00 Manager - Predsednikov dan
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: Giungla {dram., 1940, r. Nunzio Malasomma, i. Vivi Gioi, R. Fernau)
17.05	Zabav, odd.: Tutto di... noi
18.30	Šport: kolesarstvo
19.00	Dnevnik
19.35	Tednik: Dogodki in osebnosti, ki jih obravnava kronika
20.05	Izobr. odd.: Teledidattica - Podjetje včeraj, danes,jutri
20.30	Film: Ossessione (dram., It. 1942, r. Luchino Visconti, i. Clara Ca-lamai, Massimo Girotti, Juan De Landa, 1. del)
21.40	Dnevnik
21.45	Film: Ossessione (2. del)
22.50	Dokumentarna oddaja: Delta
23.40	Dnevnik
0.10 Dokum. odd.: Za Luchina Vis-contija - Oder (2. odd.)
RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik: TV drama (pon.)
10.00	Mostovi (pon.)
16.00	Tv mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroška nanizanka: Vijavaja -Ringaraja. Po tretji epizodi se imenuje samo še Ringaraja, govora bo o pesniku predvsem pa dramatiku Pavlu Goliji (režija Tone Tomašič, v tej oddaji bodo nastopili Brane Ivanc, Janez Hočevar, Alenka Vipotnik, Niko Goršič - 6. del)
18.20	Dokumentarna oddaja: Skrivnosti morja (3. del dokumentarne nadaljevanke)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26 Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Film: Čas nedolžnosti (dram., Kanad.-VB 1977, r. Alan Bridges, i. David Warner, Honor Blac-kman, Trudy Young, Robert Hawkins)
21.35	Po sledeh napredka
22.20	Dnevnik
^P| TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: VIDEM — KPI o obmejnih področjih TRST — Domači izvajalci na abonmajskih koncertih GM TRST — Skupinska razstava v galeriji Cartesius
PORTOROŽ — Razgovor s Cirilom Zlobcem o nedavnem Srečanju pisateljev ob meji - težave in značilnosti prevajanja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry 20.25 TV Novice
20.30	Zabavna oddaja: Un altro varieta
21.35	Dokumentarec: Automania - Fu-
ori marcia
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Hokej na ledu: jugoslovansko prvenstvo - finale play off
if§] CANALE 5
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttiinfamiglia
12.00	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film:	Ada Dallas
(kom., ZDA 1961, r. Daniel Mann, i. Susan Hayward, Dean Martin, Martin Balsam)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Alllnseguimen-to della pietra verde (pust, ZDA 1984, r. Robert Zemeckis, i. Michael Douglas, Kathle-en Turner)
22.30	Dokum.: Big Bang
23.15	Nanizanke: Mississip-
pi, 0.15 Sguadra speci-ale, 1.15 Missione im-possibile
(jjg RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00 Mary T yler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro Bel mon-do di Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira ilmondo
16.15	Dokumentarca: To je-Hollywood, Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.20 Spenser
23.15	Film: Chi ha ucciso Jenny? (krim., ZDA 1972, r. James Goldsto-ne, i. James Garner, Katharine Ross)
1.00 Nanizanka: L ora di Hitchcock
^|> ITALIA1
8.35 Nanizanka: Fantasi-landia
9.30 Film: Una scarpa - As-sassinio (krim., ZDA 1980, r. William Hale, i. Robert Mitchum, An-gie Dickinson)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emy, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Kviz: O.K. II prezzo e giusto
22.35	Aktualnosti: Contro-corrente
23.20	Nanizanke: La camera oscura, 0.15 Toma, 1,10 Simon & Simon
1 fgimreM TELEPADOVA
13.00	Risanke: Charlotte, Capitan Futuro
14.00	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Diego al . cento per cento
20.30	Film: II brigadiere Pas-guale Zagaria ama la mamma e la polizia (kom., It. 1974, r. L. Da-van, i. Lino Banfi)
22.20	Film: Colpo in canna (dram., It. 1974, r. Fer-nando Di Leo, i. Lino Banfi, Uršula Andress)
0.30 Filmska rubrika: Tut-tocinema
^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, II tappeto orientale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.20	Variete: Al Paradise
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk 0.30 Informativna oddaja:
Speciale La Grotta 0.01 Glas. odd.: Musič Box
[ teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Poti do branja; 8!40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Rastline, Umetnost, Mozaik; 13.20 Naši zbori; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice: Križem-kraž, Od Milj do Devina; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice; 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zborovska glasba; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Interpreti: Trio Lorenz;
21.05	Vincenzo Bellini: Norma; 22.30 Melodije; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Jazz za vse; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi v Istri; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Melodije naj...naj...;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizza-tissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.10 Bubbling; 18.33 Klasični repertoar: skladbe Erika Satieja; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba, med oddajao reportaža RTV in intervju z Rokom Petrovičem;
19.00	Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; oddaje povezuje glasba.
Nemščina ali angleščina v šolah v razpravi v goriškem občinskem svetu
Stavba šole v Štandrežu potrebna popravil
Kateri tuj jezik naj se uče dijaki v nižjih srednjih šolah? O tem so razpravljali v ponedeljek zvečer v goriškem občinskem svetu. Vprašanje je sprožil svetovalec Busolini, tudi v imenu kolege Tuzzija (oba namreč poučujeta na neki italijanski nižji srednji šoli). Busolinija skrbi predvsem dejstvo, da bodo morali po sili razmer združiti nekatere nižje srednje šole. Iz šolskih virov namreč prihajajo podatki, da je letos v prvih razredih nižjih srednjih šol v Gorici kar 200 dijakov manj kot lani. Sem je seveda všteta tudi slovenska nižja srednja šola. Tu je padec vpisov v prvi razred še precej občuten. Vendar je to treba pripisati dejstvu, da je del dijakov te šole pričel hoditi v prvi razred paralelke v Doberdobu. Po starem bi ti dijaki obiskovali šolo v Gorici. Tudi zaradi tega je v Gorici manj dijakov.
Ker bo prišlo najbrž že v prihodnjem letu do postopne združitve nižjih srednjih šol Locchi in Virgilio (za to se
ogrevajo na šolskem skrbništvu) pride tudi do novih vprašanj v zvezi s poukom tujega jezika. Doslej je na italijanskih šolah razmerje bilo dva proti enemu v korist angleščine nasproti nemščini. Ker večina staršev hoče, da bi se njih otroci učili angleščine, in ker imajo na svoji strani pred kratkim razširjeno okrožnico ministrice Fal-cuccijeve, obstaja nevarnost, da se bodo vsi vpisali v tečaje angleščine, nihče se ne bo odločil za nemščino. Predvsem zato ker je nemščina težja od angleščine. Ob združevanju šol in prostem vpisu dijakov v katerokoli nižjo srednjo šolo obstaja nevarnost, da ne bo nikogar več v razredih, kjer se poučuje nemščina.
Svetovalec Busolini je dejal, da bi bilo to v naših krajih negativno. Navezani smo tudi na nemško kulturo. Pri nas je bila nemščina uradni jezik. Govorili so jo vsi. V naših arhivih je veliko nemško napisanih dokumentov. Vrh vsega je pri nas ter v Furlaniji
lažje dobiti delo če znaš nemško, to pa zaradi poslovnih stikov z nemškim svetom. Busolini želi, da bi Občinska uprava kaj naredila s tem v zvezi.
Odbornik Obizzi je odgovoril, da Občina nima o tem odločati. Zaveda pa se tega vprašanja in bo skušala dati sugestije šolskemu skrbništvu.
Na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko je nemščina obvezni predmet. Kdor se želi naučiti angleščine lahko obiskuje popoldanski tečaj. Angleščino pa so kot obvezni predmet, namesto nemščine, uvedli letos prvič na paralelki te šole v Doberdobu.
Na isti seji je svetovalec Paulin hotel vedeti ali bodo popravili šolsko poslopje v Štandrežu. Na nekatere pomanjkljivosti je odgovorne na Občini opozorila Rajonska skupščina. Po pregledu tehnikov so ugotovili, da bi popravilo stavbe osnovne šole v Štandrežu veljalo kar 300 milijonov lir. To je povedal odbornik za javna dela Del Ben. Niso se še odločili kaj narediti.
Pokrajinska uprava bo priredila simpozij o Lojzetu Bratužu
V niz proslav ob 50-letnici mučeniš-'ke smrti Lojzeta Bratuža sodi tudi simpozij, ki ga bo v kratkem priredila Goriška pokrajinska uprava. Na njem bodo skušali oristi Bratužev lik predvsem z glasbene plati. Lojze Bratuž je namreč bil predvsem cerkveni glasbenik. Skrb za organizacijo tega simpozija ima pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan.
Drevi v Avditoriju goriški orkester
Na pobudo glasbene skupine »Mušica aperta« in v sodelovanju z občinsko upravo v Gorici bo nocoj ob 20.30 v Avditoriju v Ul. Roma nastopil novoustanovljeni orkester »Citta di Gori-zia«. Pobudo za ustanovitev instrumentalne skupine so dali nekateri profesorji italijanske glasbene šole v Gorici. Profesorjem so se pridružili nekateri gojenci in bivši gojenci šole, šibkejše instrumentalne sekcije pa so okrepili z vključitvijo tudi drugih glasbenikov.
V petek v Verdiju kulturni večer ume tniko v-voj ako v
Vojaki mehanizirane brigade »Gori-zia«, ki služijo vojaški rok v naših krajih, bodo v petek, 27. februarja, ob 20.30 priredili v Verdijevem gledališču kulturno-rekreacijski večer. Vojaki bodo nastopili s petjem, šaljivimi točkami, glasbenimi vložki in podobnim. K organizaciji večera je pristopila tudi goriška občinska uprava.
Nastopili bodo tudi nekateri »civilisti«, pevci in pevke.
Gre za nov pristop k sodelovanju med krajevnimi upravami in vojaškimi oddelki v prizadevanju, da bi se mladi, ki služijo vojaški rok, čutili v prijetnem okolju, ne pa odtujene od tukajšnje realnosti.
Nevarnost požarov
Po skoraj dveh tednih deževnega in južnega vremena se je spet pojavil val hladnejšega vremena z burjo. Take razmere pa povečujejo pri nas nevarnost gozdnih požarov, kar narekuje pri vseh dodatno previdnost.
Očitno pa vsem ni do tega in tako je v ponedeljek zvečer že spet gorelo na gmajni pri Martinščini. Več manjših požarov pa so zabeležili tudi drugod.
Srečanje gledališč od 13. do 21. marca
V goriških in novogoriških dvoranah
V Gorici in Novi Gorici bo od 13. do 21. marca 3. srečanje gledališč Alpe Jadran. Gre za festival gledaliških skupin iz srednjeevropskega prostora, ki ga označuje po eni strani različnost, po drugi pa vendarle medsebojna estetska zavezanost. Letošnji program se odlikuje zaradi profesionalne kvalitete in sodobnosti obravnavanih tem. Istočasno gre podčrtati ob nastopih gledaliških ansamblov iz
ožjega srednjeevropskega prostora tudi prisotnost vrhunskih skupin iz širšega evropskega prostora, kar širi pomen in vlogo srečanj, hkrati pa bogati njihovo vsebino.
O podrobnem programu bomo še poročali. Zaenkrat naj na kratko navedemo le predstave, ki se bodo zvrstile v treh goriških dvoranah, v Verdijevem gledališču, v Kulturnem domu in v Avditoriju.
Več prisotnosti Goričanov!
Prvič ima goriška občinska uprava dva zastopnika v pripravljalnem odboru gledališkega festivala dveh Goric, je v ponedeljek povedal občinskim svetovalcem odbornik za kulturo Obizzi. Zaradi tega so tudi vplivali na repertoarno politiko festivala, ki pridobiva na pomenu in ugledu. Stroški so se zmanjšali, kajti gledališke skupine loka Alpe Jadran so nase prevzele stroške potovanja in bivanja v Gorici oziroma Novi Gorici, je povedal odbornik. Svetovalci so odobrili prošnjo Deželi, da finansira ta festival. Izražena je bila želja, da bi se prireditve bolj kot doslej reklamizi-rale, da bi bili dijaki višjih srednjih šol povabljeni na ta festival, da ne ostane le domena jugoslovanskih ljubiteljev gledališke umetnosti in peščice tukajšnjih kulturnikov oziroma vodilnih ljudi, ki so itak povsod zraven.
14. marca ob 20.30 bo nastopila v Verdijevem gledališču skupina Cen-tro teatrale Bresciano s Schillerjevo igro Razbojniki. 15.: Venetoteatro iz Benetk — Avanturist in pevka, H. Von Hofmannsthala (ob 17. uri v Verdiju) in Teatro mušica Padova — O duši loka in Če bi sveti Sebastjan vedel (ob 20.30 v Avditoriju). 16.: Thea-ter in Der Kreide Miinchen — Maria Stuart, F. Schillerja (20.30, Kulturni dom). 17.: Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane — Kalevala, D. Zajc (20.30, Kulturni dom). 21. marca bo v Verdijevem gledališču v Gorici slovesen zaključek Festivala z nastopom ansambla La Compagnia Italiana iz Vidma, ki bo predstavil igro Ha presente lanima (Si predstavljate dušo?).
Abonmaje za šestnajst predstav, v Gorici in Novi Gorici, vpisujejo v novogoriškem Kulturnem domu in v potovalni agenciji Appiani na Korzu Italia v Gorici. Posamezna vstopnica bo stala 5 tisoč lir, cena abonmaja pa je 15 tisoč lir.
Ojačili bodo telefonsko mrežo
V teh dneh izvajajo delavci specializiranega podjetja dela za ojačenje telefonskih napeljav v mestnem središču. Jarke za postavitev novih kablov so v teh dneh izkopali na delu Korza Italia in v Drevoredu 24. maja, kar je občasno privedlo do težav in manjših zastojev v prometu, posebno ko so morali za izkop stroji zasesti del prometnega križišča.
Na posnetku potek del za postavljanje novih telefonskih kablov.
Zdravniška raziskava v Tržiču
Azbest povzroča raka in šibi imunološki sistem organizma?
Reorganizacija avtobusnih prevozov
Goriški pokrajinski odbor je dal pobudo za delovno srečanje med predstavniki Pokrajine, Goriške občine, pokrajinskega prevoznega podjetja (APT) in- mestnega podjetja. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik pokrajinske uprave, prof. Silvio Cumpe-ta, so vnovič razpravljali o številnih vprašanjih reorganizacije avtobusnega prometa s posebnim ozirom na možnost izgradnje primerne avtobusne postaje v Gorici.
O tem je sicer govor že lep čas in so bile pred leti celo že nakazane razne možnosti glede lokacije, vendar je zadeva obstala na mrtvi točki. Zemljišče (pred leti je bil govor o ureditvi avtobusne postaje na prostoru, kjer je bila nekdanja tovarna Iglea) je bilo medtem pozidano.
Kakor je mogoče razbrati iz tiskovnega poročila o poteku sestanka, ki ga
je dostavila pokrajinska uprava, so bili iznešeni različni predlogi in smernice, ki jih je treba zdaj temeljito preučiti v različnih forumih. Ni težko napovedati, da bo o problematiki reorganizacije avtobusnega prometa v prihodnje še veliko besedi, srečanj in predlogov, saj ni lahko uskladiti vedno večjega popraševanja po kvalitetnih storitvah z zmeraj bolj omejeno finančno razpoložljivostjo.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sprejema, v sodelovanju z Jugo-toursom, prijave za 14-dnevni izlet v Moskvo in centralno Azijo od 18. 9. do 1. 10. 1987. Prijavite se lahko še jutri, v četrtek, na sedežu društva. Število mest na razpolago je omejeno.
Včeraj smo poročali, kako se v javni zdravstveni službi skušajo postaviti po robu širjenju aidsa. Iz Tržiča, kjer sicer še niso ugotovili nobenega primera okužbe s to nevarno boleznijo, pa prihaja drugačna vest. Dr. Claudio Bianchi, ki je pred leti s skupino sodelavcev opravil podrobno analizo o vzročni povezavi med uporabo azbesta v ladjedelnici in nekaterih drugih podjetjih in številom rakastih obolenj, skuša odkriti, ali so osebki, ki so bili dalj časa v stiku z azbestnimi masami, podvrženi tudi nevarnosti, da obolijo za aidsom.
Po dosedanjih ugotovitvah je azbest med povzročitelji raka na pljučih in di-
halih nasploh, vendar vpliva tudi na oši-bitev človekovega imunološkega sistema. Na podlagi takih spoznanj naj bi bili delavci, ki so Dili nekdaj zaposleni v ladjedelnici, kjer so azbest na veliko uporabljali zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni, in nekaterih drugih podjetij bolj izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Kolikšna je stopnja nevarnosti, bodo skušali ugotoviti prav s podrobno raziskavo, ki je že v teku. Podrobnejše ugotovitve naj bi bile znane čez nekaj mesecev.
Sicer pa je v Tržiču možnost okužbe z aidsom - zaradi pristanišča - veliko večja kakor drugod.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
»FRANCESCO PRESCHERN«
Remigio Preschern & C. S. a. s. nudi vse usluge
34072 GRADIŠČE OB SOČI (GO) - UL. AOUILEIA 13 - TEL. 0481/99155
Poslovalnica: 34071 Krmin (GO) - Drevored Venezia Giulia 57 Tel. 0481/60303
Poslovalnica: 34077 Ronke (GO) - Ulica San Lorenzo 15 Tel. 0481/778380
MRLIŠKI OGLEDI PONOČI IN OB PRAZNIKIH 0481/93515
Glavni pobudnik ustanovitve nove skupine je prof. Giorgio Magnarin, ki je tudi prevzel umetniško in glasbeno vodstvo orkestra. Krstni nastop so imeli pred nekaj dnevi v San Giovan-niju al Natisone, nocoj pa se bodo predstavili goriški publiki. Vstop na koncert je prost.	'
Program obsega skladbe Vivaldija, Haydna, Glucka in Mozarta. Kot solisti bodo nastopili Giorgio Tortora, Ful-vio Madotto in Giorgio Samar.
razna obvestila
Javni večnamenski kulturni center v Ronkah in ZSKD prirejata v soboto, 28. februarja, ob 19.30 v župnijski dvorani v Romijanu (Ronke) Praznik slovenske kulture. Sodelujejo domači šolarji, gojenci šole Glasbene matice, zbor Sovodenjska' dekleta. Govoril bo Marko Waltritsch.
Kmečka zveza v Gorici obvešča, da zapade 28. t. m. rok za predstavitev prošenj za dopolnilno odškodnino (indenni-ta compensativa) za leto 1987 za Briško in Kraško gorsko skupnost.
Mladinski krožek obvešča, da je vstop na pustna plesa v Kulturnem domu v soboto, 28. februarja, ter torek, 3. marca, možen samo z izkaznico. Informacije na tel. 83495 od 20. do 21. ure vsak dan do petka.
KD Sovodnje organizira kuharski tečaj. Informacije pri Zlatki Tomšič (tel. 882032) in v pekarni Cotič (tel. 882006). Število tečajnikov bo omejeno.
KD Sovodnje prireja otroško maškarado v torek, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu. Vabljeni vsi otroci.
Kulturno društvo Briški grič vabi na pustne prireditve v dom na Bukovju. V soboto, 28. februarja, ob 18. uri bo prireditev za najmlajše. Na sporedu tudi nastop ljubljanske lutkovne skupine. Ob 20.30 bo ples z ansamblom za odrasle, opolnoči paštašuta. Nagrada za najlepšo masko. Vabila dvignite v Zadrugi Brda ter v gostilni v Dvoru.
Kmečka zveza obvešča, da je treba prošnje za oprostitev zdravstvenih stroškov (ticket) obnoviti vsako leto. Informacije in pojasnila v uradu KZ, Ul. Malta 2.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Over the top (Braccio di ferro)«.
CORSO 18.00-22.00 »Mr. Crocodile Dun-dee«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La superbestia in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Gledališče: 20.30 »La non-na«.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Čas prve ljubezni«, ob 20.00 »Noč kometa«.
DESKLE 19.30 »Čas prve ljubezni«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, UL sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Riccardo Sup-pancich iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Renato Maggio iz splošne bolnišnice v cerkev na Švetogorski ulici in na glavno pokopališče, ob 12.30 Ivanka Godec iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgori.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih in nam izrekli sožalje ob izgubi našega dragega
Vilharja Paolettija
se najtopleje zahvaljujemo.
SVOJCI
Štandrež, 25. februarja 1987
Ravnateljica, učno in neučno osebje ter dijaki Srednje šole Ivan Trinko v Gorici izrekajo profesorici Alfredi Paoletti najgloblje sožalje ob smrti njenega očeta.
Z mednarodnega srečanja v Portorožu Srednja Evropa: med meteorologi io	
V#- a.ajh.%/v/a. Vr Avr	■ vr in ntnniin	N
lil UIUU1JU	'mjjBEr
DRAGO JANČAR	
Pred dnevi sem v nekem slovenskem dnevniku prebral citat, ki ga pripisujejo Petru Handkeju. Tako se glasi: »Srednja Evropa ima zame zgolj meteorološki pomen. O tem sem razmišljal med dolgimi sprehodi po Julijskih Alpah. Ko sem bil na jugu Alp in gledal oblake nad njimi, na primer nad Nanosom, sem mislil na Srednjo Evropo kot na deželo onstran Alp, kjer dežuje in kjer je megla. Govoril sem si: Glej, ti si s severa, na Krasu pa piha veter, sije sonce, rastejo bori in fige... Srednja Evropa, izraz, ki ga nikoli ne bi uporabil v ideološkem pomenu, je torej povezan z vremenskimi pojavi.«
Priznam, da me je ta misel presenetila. Ni važno, ali je pisatelj, ki ga močno cenim, rekel natanko tako, ali pa je časnik (saj vemo, kako je s časniki) kaj po svoje napisal - samo dejstvo, da je mogoče Srednjo Evropo obravnavati izključno kot meteorološko vprašanje, me je vznemirilo. Naslednje dni sem gledal v nebo. Ker je bilo to v Ljubljanski kotlini, sprva nisem ničesar videl. Tam je namreč jeseni in pozimi megla tako gosta, da ljudje skoraj ne vidijo drug drugega, povzroča pa tudi kašelj in katar, kakor poroča že leta 1689 Janez Vaj kart Valvasor v znamenitem delu Die Ehre des Herzogthums Crain. Danes vemo, da gre za tako imenovano advektivno meglo, ki nastaja pri gibanju zračnih mas v vodoravni smeri. Ko se je ad-vektivna megla lepega dne razkadila, sem stopil na najvišji hrib v bližini, se pravi na ljubljanski grad. Gledal sem razcefrane oblake, ki so jih povzročala močna turbulentna gibanja v ozračju in rekel sem si: Glej ta turbulentna gibanja, ki podijo cirokumulu-se nad Ljubljano. In glej tja proti Karavankam, kjer se dviguje cirostratus nebulozus ter se pomika sem in tja čez mejo. Glej in veseli se, da si na sončni strani Alp, kot pripovedujejo tukajšnji turistični delavci, ki se tudi upravičeno raje ukvarjajo z meteorologijo kot z ideologijo. In pomisli na Dunaj, kjer je hladna fronta iz Panonske nižine, tam od Budimpešte nemara povzročila padavine. Ali pa poglej tja dol proti Primorski, kjer nad Trstom sije sonce zaradi zimskih anticiklonov iz severovzhoda, to je s področij osrednje evropske ZSSR, pomisli na burjo, ki jo prinese hladen polarni celinski zrak vzhodnoevropskega anticiklona. Pomisli na visok in nizek zračni pritisk, na stratusno oblačnost, na krajevne plohe in nevihte, na nevarnost snežnih plazov. Zamisli si meteorološko karto Srednje Evrope, preberi vremensko poročilo, globoko vdihni.
Zares, kako nisem mogel nikoli doslej pomisliti, da je pojem Srednja Evropa izraz, ki je povezan z vremenskimi, ne pa ideološkimi pojavi?
Vendar pa se mi zdi, da se razločno spomnim trenutka, ko sem tudi sam Srednjo Evropo videl na izključno meteorološki način.
Pred sedemnajstimi leti sem se vozil po Istri. S spremljevalko sva zavila po makadamski rdeči cesti in nenadoma sva se znašla v enem najbolj
nenavadnih krajev, kar sem jih videl. Kraj se imenuje Opertalj in spada v Hrvaško. Ne vem, kako je danes tam, toda leta sedemdeset je tam živelo sedemnajst ljudi od petstotih, kolikor jih je živelo v kraju ob koncu vojne. To sem izvedel pozneje, zakaj jaz nisem srečal nikogar. Hodila sva po popolnoma praznih ulicah in zašla na veliko obokano teraso s čudovitim razgledom na opustele vinograde in polja. Bil je oktober in veter je dvigoval listje, da, burja, ki jo nad Kras in Istro vsako jesen in zimo prinese hladen celinski zrak. Glej, sem rekel spremljevalki, ki ji je veter mršil lase, na tej terasi so sedeli zvečer po opravljenem delu. Morda so pili malvazijo, morda so metali karte. Morda je za praznik ali v soboto igral v kotu orkester treh domačih godcev. Zdaj pa gospodari burja. Pravzaprav me ni zanimalo, zakaj so ti ljudje zapustili tako lep kraj. Zanimala me je ena sama stvar: jaz sam. Jaz, ki imam pesniško dušo in sem sposoben čutiti presunljivo skladje samote in gospodovalnega vetra. Morda je bilo prav jesensko vetrovno vreme tisto, kar me je spravilo v grenkosladko žalostno razpoloženje. Hvaležen sem bil pomoti, ki naju je pripeljala tja, slapovite-mu in sunkovitemu vetru, ki je udarjal iz severovzhodne smeri. Bilo je prazno, žalostno in lepo. To je bilo vse, kar me je tisti hip zanimalo: meteorologija.
Pred približno dvema letoma smo brali v The Nev/ York Rewiev of Bo-oks (kako tipično) Kunderov esej o Tragediji Srednje Evrope. Prevedli smo ga v slovenščino in zdelo se nam je, da je Kundera izrekel nekaj, kar nam je že dolgo ležalo, ne samo na srcu, ampak tudi na jeziku. Potem smo brali in pisali mnoge variacije na to temo, prirejali simpozije in pogovor, se jih tudi udeleževali; brali in slišali, kakšna intelektualna moda je postala Srednja Evropa celo med Francozi in Amerikanci, zmeraj znova ugotavljali, da Srednja Evropa nima svoje identitete in včasih jo iskali vsaj v baroku in v literaturi dvajsetega stoletja, če je že nikjer drugje ni. Sam ne vem, kdaj in kako smo se nenadoma znašli v »komičnem klubu, ki se mu splača pripadati«, kot tej reči pravi moj prijatelj Marjan Rožanc. Čutili smo, da segamo čez nesmiselne
ideološke shizme, nacionalne meje, državne jurisdikcije, da se v tem komičnem klubu pogovarjamo mimo ljudi, ki imajo oči okrvavljene in izbuljene od zgodovine in nacionalnih sovraštev. Različnost, nazorski pluralizem, razdrobljenost, večjezičnost; ves ta kulturni Babilon, ki je v samo šestdesetih letih doživel razpade držav, spreminjanja meja, vzpone ideoloških eshatologij, veličastna upanja in strahotna razočaranja, smo začutili kot vrednoto in gnojiva, iz katerega rase nepričakovano novo upanje. Srednja Evropa je postala izkaznica tega komičnega kluba, hkrati vstopnica k viziji Evrope, pristajanje na ambivalentno bogastvo in lepoto sveta. McDonaldi in parade na Rdečem trgu so se nam prikazovali natančno tako enolični in dolgočasni, kot so veliki in mogočni. Za majhne srednjeevropske narode, kot smo Slovenci, za različne manjšine se je vizija Srednje Evrope zablisnila tudi kot možnost, da stopimo iz svoje izoliranosti, v katero se sami z enako trdovratnostjo zapiramo, kakor nas drugi prisiljujejo vanjo. V ideološkem, nacionalnem, celo v ustvarjalnem smislu je Srednja Evropa postala sinonim za omogočanje, možnost, upanje, skratka: utopija. Gyorgy Konrad pravi v svojem eseju Moje sanje o Evropi: »Človek brez utopije bo postal butast in oduren. Lahko imamo idejo Srednje Evrope za trdovratno sanjarstvo, vsekakor pa je posebnost tega fenomena v tem, da mnogi ljudje v Srednji Evropi prakticirajo to zavest, ki je očitno širša od nacionalnega državnega samozavedanja. Brez Srednje Evrope postajajo vsa naša večja mesta končne postaje, mejna, morda celo frontna mesta... Sanje o Srednji Evropi so tako pravzaprav nekaj naravnega, čemur se pač ne moremo odpovedati.«
Ves ta čas sem mislil, da tej utopiji napoti in nasproti stojijo meje, nacionalizmi, vsakovrstne ironije zgodovine, predvsem pa ideološki ekskluzi-vizmi. Prav zares sem mislil, da je ideološka karta Srednje Evrope, kakor Evrope nasploh, važnejša od meteorološke.
Priznam, da sem se motil.
Priznam tudi, da mi je vsesplošno govoričenje o Srednji Evropi na trenutke že začelo presedati. V usta so jo vzeli poklicni leporečneži in jo začeli prežvekovati v brezoblično gmo-
to, resničnost pa se ni spremenila niti za milimeter. Čuše na Koroškem v Avstriji še zmeraj nameravajo vreči čez Karavanke, Sciave v Italiji bodo zaščitili sto let zatem, ko bodo sprejeli zadnji zaščitni zakon o kakšnem posebnem tirolskem gamsu, italijanske ribiče streljajo, na avstrijsko-češ-ki meji so še zmeraj minska polja in žične ovire... A morda je treba biti potrpežljiv: spremembe v glavah se dogajajo zelo počasi, to ni tako, kot z vremenom, z dežjem in soncem. In tudi utopije, kot je splošno znano, imajo to čudno lastnost, da se rade uresničijo.
Toda ostanimo pri meteorologiji, tej važni vedi, za katero dobro vemo, kako pomembna je za poljedelce, mornarje, letalce, generale, zaljubljence in pesnike.
Povedal bom zgodbo. Njen resnični konec je tako žalosten, da bom iz pietete v njej spremenil ime resničnega človeka. V resnici je bil receptor v nekem hotelu v Pragi, recimo pa, da mu je bilo ime Vaclav. Vaclav je znal tuje jezike in bil je dober plavalec. Obe lastnosti sta bili zanj usodni. Ker je znal tuje jezike, je delal kot receptor. Ker je delal kot receptor, se je veliko pogovarjal s tujci, ki so mu pripovedovali o tujih deželah, v katerih še nikoli ni bil in v katere, ne vemo zakaj, tudi ni smel odpotovati. Toda Vaclav si je zmeraj bolj želel prav to, česar, ne vemo zakaj, ni smel storiti. Nekega poletnega večera, ko je po popoldanskem plavanju ležal na bregu Vltave in opazoval lep oblak, imenovan altokumulus translucidus un-dulatus, obžarjen z večernim soncem, ga je prešinila odločna in lucidna misel: v tuje dežele bo preprosto zaplaval - ne smemo pozabiti, da je bil odličen plavalec. Res je, da njegove domovine od drugih dežel ne ločijo reke, pač pa minska polja, in res je, da so čez ta polja, mimo njih, preko njih ali pod njimi skušali priti že mnogi ljudje. Le preplavati še jih ni skušal nihče. Toda kdo pravi, da mora plavati ravno iz Češke, da bi prišel v svoj Eldorado? Lahko plava iz Jugoslavije, kajti v Jugoslavijo je na dopust pač smel odpotovati. Misel se ga je trovratno oklenila in ni ga več izpustila. Vaclav se je tako neizpodbitno odločil, da je za plavanje čez mejo navdušil tudi svojo družino, se pravi
ženo ter dve hčerki, stari trinajst in petnajst let. Samo predstavljamo si lahko, kako so vsi skupaj vadili plavanje v nekem bazenu ob Vltavi ali celo v reki, kako so potem opazovali oblake, obžarjene z večernim soncem in sanjali o svojem Eldoradu. Lahko si mislimo o utopiji kar si hočemo, toda dejstvo je, da so se zanjo odločili tvegati življenje.
Podrobnosti o tem, kako so se torej leto dni zatem, neko noč pozno v avgustu, znašli na obrežju neke reke, ne bom pripovedoval, časopisna poročila so jih bila polna. Vem samo, da so dolgo upali in se vzpodbujali, vem da jih je bilo strah in da jih je zeblo. Reka se imenuje Mura - ni fikcija, Mura je resnična, zgodba je resnična in po njeni sredi teče meja med Jugoslavijo in Avstrijo. Poročila pravijo, da je bila jasna noč in da so dolgo čakali, da bi se zoblačilo. To se ni zgodilo. Toda v teh krajih je v jutrih po prehodu hladne fronte, ko je bila jasna, noč, pogosta jutranja megla. V tisti jutranji uri, ko je Vaclav odločitev že hotel odložiti, je na reko komaj legla megla, in to meteorološko dejstvo mu je vzbudilo novo upanje. Spustili so se v reko, ki je videti nedolžna in ki bi jo moral dober plavalec premagati v nekaj deset zamahih, v resnici pa je globoka, deroča in zahrbtna. Poleg tega se je megla spet nenadoma začela dvigovati. Plavalce je opazil obmejni jugoslovanski graničar, ki je po glasnih opozorilih začel streljati. Iz poznejših uradnih sporočil smo izvedeli, da nobeden od strelov ni zadel. Vendar pa je na drugi breg priplavala samo petnajstletna Vaclavova hči. Ostali trije so utonili.
Ko bi bila noč oblačna, ko bi bila megla dovolj gosta, bi morda preplavali vsi štirje. Ko bi ne bilo nesrečne jutranje megle, ki je po jasni noči pospešila Vaclavovo odločitev, bi si morda premislil. Ko bi poznal tamkajšnje vremenske razmere, bi danes morda spet sedel v recepciji praškega hotela. Doma bi ga čakala žena in dve hčerki.
Kaj naj zdaj rečem o nesrečni meteorologiji? Ko bi imel Vaclav potni list, ko mu ne bi branila odhoda minska polja, bi odšel v obljubljeno deželo in se zanesljivo vanjo tudi vrnil, v kakršnemkoli vremenu. In tu na najnižji, najbolj tragični in najbolj banalni točki smo na tem, da se začnemo ukvarjati z ideologijo, namesto z vetrovi, oblaki, meglami in dežjem. Da začnemo govoriti tisti jezik Srednje Evrope, ki ga uvodni citat noče priznati.
In prav je, da ga ne prizna. Zakaj, če nihče drug, si moramo mi, ki gledamo oblake, izmisliti nekaj, kar bo adekvatno meteorološki vedi. Jezik, kakršnega tam zgoraj govorijo altos-tratus translucidus, altokumulus lenti-kularis, cirus filozus radiatus in drugi nebeški popotniki. Jezik, ki bo ustvaril možnost, da v Srednji Evropi, ki vsekakor je meteorološki pojem, tudi ideje, ljudje in blago na zemlji krožijo kakor nad njo zrak, veter in oblaki. O tej utopiji, četudi komični, kot so vse utopije, se splača govoriti.
Arcimboldo
Hudomušen zajec se oklepa renčečega volka, ki sedi na čekanih mogočnega slona. Nad rejeno kravo kuka merjasec, medtem ko se jelen naslanja na slonov uhelj. Kakšen cirkus je to? Mogoče Noetova barka ali nova verzija bremenskih muzikantov? Nič kaj takega. Dovolj je, da se od nadvse točne in realistične slike oddaljimo nekaj korakov in že se podoba pred našimi očmi spremeni v učinkovit portret nosatega gospoda z mesnatim obrazom in razmršče-nimi lasmi. Kot po udarcu čarobne palice se je zajec spremenil v nos, volkovo renčanje prelevilo v oko, debela krava pa postala zajeten vrat. Alkimistu, ki mu je to čudo uspelo, je ime Giuseppe Arcimboldo. Njegova slika »Zemlja«, ki smo si jo ravnokar ogledali, pa visi na razstavi z naslovom »Efekt Arcimboldo«, ki so jo z največjim možnim pompom sredi februarja odprli v Palači Grassi v Benetkah in ki je takoj postala pravcati kulturni bit.
Kdo je še pred letom dni poznal Arcimbolda? Do pred kratkim je bil skoraj neznan, danes pa o njem na dolgo in široko pišejo vsi italijanski časopisi in revije kot tudi lep del svetovnega tiska. Čudež nenadnega slovesa pravzaprav ni sad ne magičnih ne alkimističnih operacij, kot bi se za dvorjana praškega cesarja Rudolfa II. skoraj spodobilo, marveč je bolj preprosto rezultat načrtne in profesionalne akcije tiskovnega urada Palače Grassi. V Italiji še nismo navajeni na uspešno managerstvo kulturnih ustanov. Učinkovitost in red v kulturnih zadevah sta izjemi, ki nas uspeta še vedno presenetiti. Obvezen je torej poklon ekipi, ki ji je uspelo to razstavo tako vabljivo reklamizirati.
Drugo vprašanje je seveda pobudo oceniti po njeni umetniški veljavi. Je Arcimboldo velik umetnik? In je organizatorjem uspelo pod isto streho prepričljivo združiti Arcimbolda in Man Raya, Arcimbolda in Audyja Warhola?
Giuseppe Arcimboldo je bil v 16. stoletju dvorski slikar na Dunaju in v Pragi. Prvo serijo svojih »Štirih letnih časov« je naslikal leta 1563. V teh slikah je že prisotna njegova ideja kompleksne kompozicije posameznih elementov, ki v skladnosti barv in prepletanju oblik tvorijo nekaj popolnoma drugačnega - človeški obraz. Skupek realističnih prikazov suhih vej, gubastih čokov in trhlega lubja tvori demonsko odurnost karikaturalnega obličja »Zime«. »Pomlad« je voščeno zmagoslavje pisanega, nežnega, vendar ne-dehtečega cvetja. »Poletje« in »Jesen« sta sestavljena iz obilice sezonskega sadja in zelenjave: prava hibridna vragolija. Vtis je nedvomno zanimiv. Slike so kratkomalo zabavne in še danes s svojo virtuoznostjo pri obiskovalcih razstave v
v Benetkah
Palači Grassi povzročajo začudenje in občudovanje. Vendar se Arcimboldova tehnika z leti ni spremenila. Njegova umetniška spretnost se ni obogatila s svežo fantazijo in novimi navdihi. Leta 1591 je Arcimboldo z identično tehniko naslikal portret cesarja Rudolfa II. z naslovom Vertum-nus. Nos je še vedno hruška, lice jabolko, lasje grozd, oko češnja. Karnevalski puzzle se v tridesetih letih ni v ničemer spremenil. Slikar še vedno računa na podobno presenečenje gledalca. Igra se z enakimi domislicami. Težko ga je označiti za velikega umetnika.
Na razstavi v Palači Grassi je na ogled približno ducat Arcimboldovih slik, zraven pa še nekaj lastnoročnih ali vsaj sodobnih kopij. Poleg tega je razstavljeno še lepo število modernih umetnin od Picassovega Kahnweilerja in De Chi-ricovega »Judovskega angela« do Magrittovega »Posilstva« in Duchampovih tihožitij. Vse te slike naj bi imele skupno z Arcimboldom raziskovanje in razstavljanje človeškega obraza in figure. Arcimboldo je bil mogoče v zgodovini umetnosti prvi, ki je človeka, narejenega po božji podobi in sličnosti, razkosal, njegovim posameznim delom - nosu, očem, ustom - dal absolutno vrednost in se nato z njimi poigral. Tehnika kubistov in surrealistov je podobna njegovi. Tudi moderni slikarji so se poigravali z optičnimi efekti in v eni sliki ustvarili dve podobi. V Dalijevi »Paranoični figuri« lahko tako vidimo bodisi skupino črncev pred kočo kot tudi, z drugačne perspektive, ženski obraz. Tudi v sodobni umetnosti lahko najdemo portrete, ki jih sestavljajo predmeti kot vžigalice in lasnice (Picabia) ali listi oleandrov (Raetz). Vendar je vez med dvema tako oddaljenima obdobjema v Palači Grassi le nakazana. Obiskovalec se pri gledanju lahko zabava, vendar mu zaradi tega ne maniri-zem ne surrealizem ne bosta razumljivejša ali dostopnejša.
Pretesno je umetnost Arcimbolda povezana z magično atmosfero Prage v 16. stoletju, z njeno ljubeznijo po sestavljenkah, avtomatih, robotih in golemih, z alkimističnim spreminjanjem naravnih snovi v nove tvorbe, z eksoterič-nim hrepenenjem po zbiranju najbolj eksotičnih in nenavadnih predmetov, z Rudolfovo »šackomoro« pač, ki je branila na tisoče čudnih, dragocenih ali kičastih najdb in iznajdb. Resničnost, ki na Arcimboldovih platnih zaradi skrajne nadrobnosti postane fantastična, lahko sicer površno spominja na mrzlo podobnost pop ali druge moderne umetnosti, vendar za razumevanje navideznih podobnosti in bistvenih razlik zbirka slik v Palači Grassi ne zadostuje.
IVANA SUHADOLC
Nogomet: superpokal med Dinamom Kiev in Steauo Bukarešta
Zaslužena zmaga Romunov
Nogomet: osmine finala italijanskega pokala
Uteha za prvenstvene neuspehe
Steaua - Dinamo Kijev 1:0 (1:0)
STRELEC: V 44. min. Hagi.
STEAUA: Stingaciu, lovan, Barbu-lescu, Bumbescu, Stoica, Belodedici, Lacatus (od 87. min. Majearu), Balint, Piturca, Hagi, Boloni.
DINAMO: Čanov, Baltača, Kuzne-cov, Demjanenko, Rac, Jakovenko, Bal, Belanov (od 51. min. Mihajličen-ko), Zavarov, Jevtušenko, Blohin.
SODNIK: Agnolin (Italija).
MONACO — Maloštevilni gledalci, ki so obiskali nogometno tekmo za evropski superpokal so prišli na svoj račun. Kljub netočno določeni važnosti superpokala sta obe ekipi predvajali lep nogomet, Romuni pa so igrali tudi zelo motivirano in bili vseskozi nevarni dinamovcem.
V celoti je bil razplet tekme presenetljiv. Začetnemu naletu Steaue so sledili le posamezni podvigi Jakoven-ka in Blohina, ki pa sta edina kazala določeno voljo do igranja. Vsekakor so bile akcije zrele za gol pogoste, od-
ločitev pa je padla po kazenskem strelu Hagija tik pred koncem polčasa. Romunski napadalec je streljal naravnost v odprtino v živem zidu in pri tem imel srečo, da je žoga zadela branilca in spremenila smer.
Drugi polčas ni prinesel sprememb. V Dinamu, ki je v glavnem igral brez povezave med posamezniki, je polagoma usahnil zagon Jakovenka, ostrino pa je izgubil tudi Blohin. Na samem koncu so imeli večje možnosti za drugi gol romunski igralci, ki so se tudi v obrambi reševali brez posebne panike.
Srečanje je vsekakor ovrednotilo nogomet, posebno pa še ekipo Steaue o kateri je veljalo mnenje, da je evropski pokal prvakov osvojila slučajno.
Za ukrajinsko moštvo, ki tvori jedro sovjetske reprezentance, je bilo sinočnje srečanje majhno razočaranje. Dinamo je veljal za nespornega favorita, prekinitev državnega prvenstva pa redno vpliva na rentabilnost sovjetskih ekip v tem delu sezone. Ob vsem ima Dinamo gotovo srečo, da bo prvo
tekmo četrtine pokala evropskih prvakov igral proti turškemu Beskitasu, proti kateremu bi tudi v nepopolni formi moral zmagati.
Poškodba Butraguena
MADRID — Teden dni pred prvo tekmo četrtine finala za pokal evropskih prvakov med beograjsko Crveno zvezdo in Realom iz Madrida so Španci resno zaskrbljeni zaradi poškodbe svojega "bomberja" Emilia Butraguena, ki si je težje poškodoval gleženj leve noge na prvenstveni tekmi Real -Cadice.
Možen je celo zlom in v tem primeru, bo Butragueno prisiljen počivati dober mesec dni.
Zaradi poškodbe Butraguena se uprava Reala huduje nad sodniško organizacijo, ki naj bi ne zadostno ščitila nogometašev. Med tekmo Real - Cadice je sodnik pokazal kar 11 rumenih kartonov, ni pa dosegel cilja, da bi ozračje res pomiril.
Osmine finala italijanskega nogometnega pokala imajo po nedeljskem razpletu prvenstva A lige nekoliko večjo važnost za tista moštva, katerim bi utegnil biti pokal nadomestilo za morebiten neuspeh v državnem prvenstvu.
Danes popoldan ali zvečer bodo odigrali naslednja srečanja (v oklepaju delegirani sodniki): Cagliari - Torino (Fabbricatore); Roma - Bologna (Leni); Atalanta - Casertana (Gava); Napoli -Brescia (Redini); Juventus - Lazio (Pa-paresta); Empoli - Inter (Coppetelli); Verona - Cremonese (Boschi); Milan -Parma (Baldas).
V Viareggiu znani četrtfinalisti
V Viareggiu se je končal kvalifikacijski del mednarodnega nogometnega mladinskega turnirja. Po včerajšnjih izidih Milan-Atalanta 2:1, Ba-yern-Sampdoria 0:0, Fiorentina-Genoa 0:0 in Platense-Avellino 2:1 so napre-
dovali: Milan in Sampdoria ter Genoa in Fiorentina.
V osmerico najboljših se je od tujih ekip uvrstila samo praška Dukla, ki ima v Viareggiu dokaj dobro tradicijo. Dukla bo danes igrala v četrtini finala proti Torinu, srečali pa se bosta tudi Bologna in Vicenza. Drugi krog četrtine finala bo jutri. Polfinale bosta v "mestnem" derbiju naskakovali Sampdoria in Genoa, nato pa Milan in Fiorentina.
Barbadillo odprl restavracijo
Italijanska nogometna kronika beleži tudi postranske dogodke, ki so le slučajno v zvezi z nogometom. Nekdanji perujski as Barbadillo, ki že dalj časa ni več zanimiv za A ligo, si je nekako zagotovil vsakdanji kruh s tem, da je v kraju S. Giovanni al Nati-sone odprl restavracijo za zloglasni "fast food". Restavracijo, ki po lastniku nosi naziv "Jerry", so že obiskali nogometaši Udineseja, kluba, katerega je še član Barbadillo.
Po sinočnjih povratnih polfinalnih tekmah košarkarskega pokala pokalnih prvakov
Finale v Novem Sadu s Cibono in Scavolinijem
Gibona - Villerbaune 109:93 (52:48)
GIBONA: Nakič 12 (1:1), A. Petrovič 13 (2:2), Čutura 12, D. Petrovič 28 (2:2), Knego 14 (2:2), Vukičevič, Usič 8 (2:2), Cvjetičanin 16, Arapovič 6 (2:2).
VILLERBAUNE: Callet 6, Bell 37 (3:4), Laurie 14 (0:1), Beugenot 13 (2:2), Redden 23 (5:6).
Zagrebčani so v povratni tekmi šte-dili z močmi, saj so zmagali že v Franciji. Tudi tokrat je bilo srečanje trdno v njihovih rokah. Pred srečanjem je Dražen Petrovič prejel priznanje italijanskega dnevnika »Gazzetta dello Šport«, ki ga je v prestižni mednarodni anketi proglasila za najboljšega evropskega igralca v letu 1986.
Scavolini - CSKA Moskva 99:88 (55:35)
SCAVOLINI: Gracis 13, Magnifico 19, Fredrick 19, Davis 26, Zampolini 4, Costa 14, Natali 4.
CSKA: Meleškin 7, Tarakanov 8, Volkov 24, Enden 10, Popov 9, Tka-čenko 13, Pankrašin 2, Bazarevič 7, Ti-honenko 8, Lopatov.
PM: Scavolini 11:13, CSKA 13:23. TRI TOČKE: Gracis 1, Fredsrick 1, Davis 2, Tarakanov 1, Volkov 1, Enden 2, Tihonenko 1.
Scavolini, ki je v prvem srečanju zgubil le s 107:105, je že v prvem polčasu dokazala svojo premoč. Sovjeti so s poraznim odstotkom metali za tri točke, v 30. minuti je bil povrhu izključen še Tkačenko.
Finalno srečanje med Cibono in Scavolinijem bo 17. marca v Novem Sadu.
KORAČEV POKAL
Danes bo padla odločitev tudi o finalistih v Koračevem pokalu. Pred dokaj zahtevno nalogo je Mobilgirgi iz Caserte, ki v povratni tekmi z Barcel-lono brani prednost devetih točk.
Povsem drugače je v drugem polfinalu, saj je francoski Limoges v prvi tekmi kar sredi Španije z 85:76 premagal Zaragozo in si lahko torej pred svojimi gledalci lahko celo privošči poraz z manj kot devetimi točkami razlike.
POKAL PRVAKOV
Igralci milanskega Tracerja, ki se bodo jutri v Kaunasu pomerili z Žalj-girisom, so sinoči že dopotovali v Moskvo. Po nepričakovanem porazu doma (prvem po 15 letih) z Makabijem se je položaj za Milančane znova zapletel.Pred jutrišnjim nastopom je osrednje vprašanje - bo nastopil tudi poškodovani Sabonis? Kot znano je sovjetski as staknil poškodbo na tetivi, ki mu je v začetku sezone že povzročala dosti težav, zdaj pa celo kaže, da ga bodo morali operirati. Učinkovitost Zaljgirisa pa je seveda v veliki meri odvisna od njegovega doprinosa, še
zlasti, če pomislimo, da razpolaga Tra-cer z dobrimi visokimi košarkarji. Omeniti je treba, da je poškodovan tudi D'Antoni. Če bi se bil Tracer kvalificiral že v prejšnjem kolu, bi ga jutri trener Peterson zanesljivo držal na klopi.
Zadar bo gostil španski Real Madrid, ki je morda največje razočaranje te finalne skupine. Obe moštvi sta praktično izločeni iz superfinala.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je za eno kolo diskvalificiralo igrišče moštva A-2 lige An-nabelle iz Pavie. Za eno kolo sta bili nadaljnje diskvalificirana igralca Mo-randotti (Berloni) in Giommi (Spondi-latte), za dve koli pa trener Spondilat-teja Calamai. Stefanel in Segafredo sta dobila vsak po 1.200.000 lir denarne globe zaradi izgredov gledalcev.
Na SP v namiznem tenisu
Popoln uspeh kitajskih ekip
NEW DELHI — LR Kitajska je dosegla na namiznoteniškem SP popoln uspeh z dvema blestečima zmagama v ekipnih konkurencah. Ženska vrsta je proti DNR (severni) Koreji dosegla gladek 3:0 in med igro izgubila samo en set, moški pa so kasneje odpravili s 5:0 Švedsko. Za Kitajke gre pripomniti, da so med ekipnim turnirjem izgubile samo tri sete.
Jugoslavija se je v malem finalu spoprijela z DNR Korejo, morala pa je priznati premoč Azijcev (1:5), čeprav je bil Primorac v prvi tekmi blizu uspeha (1:2 z zadnjim setom 20:22). Edino jugoslovansko zmago je osvojil Zoran Kalinič proti Ču Jong Čolu (21:14, 17:21, 21:16).
LR Kitajska je svetovna naslova osvojila že petič zaporedoma v moški in kar desetič zaporedoma v ženski konkurenci.
Italija se je na SP odrezala pod pričakovanjem. Potem ko so moški dosegli samo 23. mesto, so se dekleta z zmago 5:1 proti Indiji uvrstila 25.
V zvezi Z izgredi v športni palači
Pismo ZSŠDI skrbniku
V	zvezi s protislovenskimi izpadi v tržaški športni palači ob polfinalnih in finalnih tekmah šolskega pokrajinskega turnirja v rokometu je predsednik ZSŠDI Odo Kalan poslal šolskemu skrbniku Ottavianu Corbiju pismo, v katerem je med drugim rečeno:
V	polfinalni tekmi med ekipama znanstvenega liceja Obeidan in liceja s slovenskim učnim jezikom Prešeren, so atleti liceja Oberdan žalili slovenske vrstnike z značilno in obrabljeno žaljivko »sciavi«. Profesor ni imel za umestno, da bi posegel, in tekma se je izrodila. Nekaj pripomb gre tudi na račun sodnikov, ki niso pravočasno ukrepali.
Finalna tekma med ekipama Prešerna in Zavoda za geometre pa je potekala v vzdušju, ki vsekakor ne more biti v ponos športnemu srečanju med dijaki višjih srednjih šol. V dvorani je bilo veliko študentov-gledalcev, ki so še zaostrili žalitve in kričali »slavi di merda«.
Čudno se nam zdi, da profesorji, ki bi morali spremljati dijake (ekipi sta se pomerili v učnih urah), niso posegli in prepričali razgrajače, da se lahko navija za lastno ekipo-šolo, ne da bi žalili nasprotnikov.
Dogodki nam vsiljujejo nekaj ugotovitev. Naši študentje že leta sodelujejo na teh turnirjih in večkrat so zastopali pokrajino na deželnih in tudi na državnih tekmovanjih, vselej so se vedli vzorno in so dosegli tudi odlične športne rezultate. Zakaj bi torej pospeševali sovraštvo? Zakaj se ne spodbuja strpnost? Kaj lahko pričakujemo od bodočih krajevnih vodilnih kadrov? Šole bi morale imeti tudi pedagoško vlogo, ali se motimo?
Dijaki liceja Oberdan bodo v kratkem sodelovali na DOSP, ki bo letos v Novi Gorici. Bodo žalili jugoslovanske vrstnike z istimi vzdevki kot slovenske vrstnike iz Trsta? In če se bodo srečali z dijaki Prešerna, v kakšnem vzdušju bo potekalo tekmovanje?
Kalan zaključuje z ugotovitvijo, da na ta logična vprašanja ne zna odgovoriti, izraža pa prepričanje, da bo skrbnik razumel zaskrbljenost slovenskih športnih delavcev.
V športno-ritmični gimnastiki
Borovka Poljanka Pavletič deželna podprvakinja
Poljanka Pavletič je deželna podprvakinja v športno-ritmični gimnastiki.
Ta prestižni uspeh je dosegla v nedeljo v Trstu na deželnem prvenstvu, na katerem so sodelovali še drugi klubi iz Trsta, Vidma in Pordenona, (predstavništvo goriškega Doma je svoj nastop odpovedalo).
Rečemo lahko, da je dosegla Pavle-tičeva v zelo ostri konkurenci prodoren uspeh. Presenetila je z izjemno težkimi in hitrimi vajami ter izvirnimi kompozicijami. V kategoriji »under 16« je zasedla odlično 2. mesto, tik za državno reprezentantko Zanettijevo iz Pordenona.
Pomembnejše kot drugo mesto pa je dejstvo, da je osvojila izkupiček 34,55 točke, kar ji je (kljub hudemu spodrsljaju v vaji z zadnjim orodjem) zadostovalo ne samo za uvrstitev v medde-
želni finale, ki bo 21. in 22. marca v Abanu, ampak je to celo rezultat, ki vodi v državni finale kategorije.
Zelo soliden nastop je opravila tudi druga borovka Petra Schmidt. Kljub dobro izvedenim vajam pa ji je zelo stroga žirija dosodila za 0,45 točke »prekratek« rezultat in je tako kot še-stouvrščena ostala brez nastopa v meddeželni fazi. Zbrala je 32,80 točke.
Tekmovanje se je odvijalo v treh kategorijah. V skupini »under 13« je bila najboljša Pordenončanka Rigo, ki je osvojila tudi najvišji rezultat dneva, sledili pa sta predstavnici Ginnastice Triestine Milani in Barcelli.
V starejši kategoriji je za Zanettijevo in Pavletičevo bila tretja Blasina od SGT, med članicami pa je bila prva Pordenončanka Del Ben.
BRANKA VAJNGERL
Mateji Svet še dve kolajni
MARIBOR — Na jugoslovanskem državnem smučarskem prvenstvu je Mateja Svet po zmagah v slalomu" in veleslalomu osvojila še naslova v spustu in kombinaciji.
Univerziada: A. Leskovšek tretja v slalomu
STRBSKE PLEŠO — V nadaljevanju zimske univerziade v ČSSR je v ženskem slalomu Andreja Leskovšek osvojila 3. mesto, Katja Lesjak pa je bila za mesto slabša. Uspeh jugoslovanskih smučark je dopolnila še Katra Zajc, ki je bila 9. V skokih je bil prvi domačin Peter Čiz, ki je dosegel 81,5 in 90 m, medtem ko se je Janez Debelak (Jug.) uvrstil na 6. mesto. V neuradni ekipni razvrstitvi po kolajnah vodi ČSSR pred SZ. Po treh dneh sta edino ti državi osvojili prva mesta.
LR Kitajska: novi stadioni
PEKING — Kitajska vlada je odobrila gradnjo 15 stadionov in velikih športnih dvoran, ki bi morale biti nared za azijske igre leta 1990. Azijske igre bodo prva velika športna prireditev v LR. Upravičeno pričakujejo, da
bodo na izkušnjah teh iger Kitajci gradili svojo kandidaturo za Ol.
EGS: selitve nogometašev
BRUSELJ — V kratkem se bodo na sedežu evropske nogometne zveze v Bernu srečali predstavniki EGS in zveze same, ki bodo morali razviti predlog o svobodnem gibanju nogometašev po 12 državah članicah EGS. Obstoječa pravila EGS že danes omogočajo vsakemu državljanu članic, da se naseli in dela v katerikoli državi 12-erice, pravilniki državnih nogometnih zvez pa omejujejo prisotnost tujcev. Popolna "prostost" velja samo za Luksemburg in Irsko, ki pa nista zanimivi za poklicne nogometaše.
Na Siciliji etapa Argentinu
MODICA - Svetovni prvak Moreno Argentin je osvojil drugo etapo kolesarske dirke po Siciliji. Na 172 km dolgi etapi od Biancaville do Modice je kilometer pred koncem silovito potegnil in do cilja obdržal minimalno prednost. Na skupni lestvici vodi Ma-urizio Rossi, ki je osvojil prvo etapo med katero so se bolj znani kolesarji zaradi slabega vremena povsem odrekli borbi.
Rokomet: porazi se, žal, vrstijo kot na tekočem traku
Kras Trimac zdaj preživlja krizo
Kras Trimac člani -Cividin veterani 27:38 (17:20)
KRAS TRIMAC ČLANI: M. Sardoč 5, Klinc, Predonzani 2, Simoneta 2, Kozlovič 2, M. Grilanc 2, Gruden 2, P. Sardoč, Raseni 3, Milič 4, Sardo 4, Skupek 1.
Rokometaši Krasa Trimac trenutno preživljajo globoko krizo, saj se njihovi neuspešni nastopi v zadnjih tednih vrstijo kot na tekočem traku.
Tudi v zadnjem prvenstvenem srečanju so gladko podlegli nasprotniku. Enakovredno so se mu upirali le do prvih minut drugega polčasa, ko so zaostajali le še za tri zadetke (20:23). Nato pa se jih je polastila živčnost (kako se jih ne bi ob takšnem sojenju, ki je celo privedlo do dveh neupravičenih izključitev - Sarda in prvič v svoji karieri je moral celo trener Lazar predčasno zapustiti igrišče), tako da so si Tržačani brez velikih težav priborili visoko prednost.
Edini, ki je tokrat prijetno presenetil, je bil Milič, vsi ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi.
Treba bo podrobno analizirati vzroke običajnega popuščanja v drugi polovici srečanja, predvsem pa se polnoštevilno udeleževati treningov in skušati s požrtvovalnim delom in maksimalnim doprinosom odpraviti vsak svoje napake in skušati se po dolgi suši čimprej dokopati do novih točk.
Sedaj bo štirinajstdnevna prekinitev prvenstva Krasovim fantom gotovo ustrezala. (Z. S.)
Kros pri Briščkih
Včeraj zjutraj je bil na vojaškem letališču pri Briščkih kros v okviru 18. izvedbe tekmovanja »vojska-šola«. Prireditve, ki je namenjena najboljšim šolskim ekipam iz vse dežele (izbrali so jih na osnovi dosežkov v raznih kvalifikacijskih turnirjih), se je udeležilo skoraj 800 dijakov, ki so bili uvrščeni v razne starostne kategorije.
Nogometno prvenstvo under 18
Po dolgem času zmaga krasovcev
KRAS - SAN MARCO	2:1 (0:0)
STRELCA ZA KRAS: Ferluga v 65. min. in Alan Škabar v 72. min.
KRAS: Purič, Grgič, Švab, Černe, Leban, Kalc, Ferluga, Leone (Lucjan Škabar), Alan Škabar, Žagar, Šuc (Sedmak), 14 Kavalič,
Kras je po dolgem času pospravil ves izkupiček. Gostje so bili nevarni le na začetku ter proti koncu srečanja. Po izenačenem prvem polčasu so v nadaljevanju krasovci stalno napadali. Svojo premoč so tudi kronali z dvema zadetkoma. Gostje pa so pet minut pred koncem zmanjšali razliko iz 11-metrovke. (R. B.)
M Z ST E na dveh frontah
Naši smučarji so se izkazali
Združena smučarska ekipa MZSTE je v nedeljo na Pianca-vallu ponovno dosegla lep uspeh. Aleksander Žezlina (SPDT) je v slalomu zasedel drugo mesto na absolutni lestvici v kategoriji naraščajnikov, Erik Vodopivec (Breg) pa šesto.
Žezlina je tako spet potrdil svojo zdajšnjo dobro formo, vendar je treba omeniti, da so se tudi ostali člani ekipe dobro izkazali. Tekma, ki se je odvija v dveh spustih, je veljala za tržaško-goriški in vi-demsko-pordenonski okraj.
V nedeljo so nastopili tudi mlajši člani ekipe, in sicer na Zoncolanu. V kategoriji mišk je v veleslalomu bila najboljša Valentina Šuber (Mladina), ki je dosegla 19. mesto na absolutni lestvici, med Tržačankami pa je bila tretja.
Ta konec tedna bo še eno tekmovanje, drugi teden v marcu pa bodo na sporedu finalna tekmovanja. (R. D.)
	
Naraščajniki že prvaki, dečki v finalu
_________NARAŠČAJNIKI____________
BOR ADRIAMPEX - STEFANEL
96:59 (49:26)
BOR: Prelec 7 (1:4), Daneu 9 (1:2), Berdon 4, Arena 18 (1:3), Oberdan 19 (5:5), Sterni 4 (0:1), Stefani, Bajc 7 (1:2), Ažman 26 (5:8), Pavlica 2.
3 TOČKE: Arena, Ažman.
Ta Borova generacija igralcev je z zmago proti nevarnemu Stefanelu praktično že prislužila svojemu društvu kar tretji zaporedni naslov pokrajinskega prvaka, -kar predstavlja svojevrsten rekord za našo zamejsko košarko.
Tekma sama ni bila zelo zanimiva, saj so nasprotniki stopili na igrišče popolnoma nemotivirano, tako da so plavi v 15. min. vodili že s 37:16. Na igrišče so stopili vsi razpoložljivi igralci in vsi so se lepo izkazali, posebno Sterni, ki je odlično igral pod košema, Prelec, v obrambi, in v napadu neustavljivi Ažman. Naši so z lahkoto polnili nasprotnikov koš, tako da so ob nepopisnem veselju slavili visoko zmago.
(Luka Furlan)
LESTVICA: Bor Adriaimpex 24, Don Bosco 22, Stefanel 20, Tecnoluce 16, Libertas 14, Leasest, Ricreatori in Stella Azzurra 6, Inter 1904 0.
_____________DEČKI_______________
Skupina A
BOR INDULES - SOKOL	144:27
(75:7)
BOR: M. Omar 6, Debeljuh 46 (2:2), Starec 2, Barini 13 (1:2), Paulica 22 (0:2), Martini 16, Petirosso 4 (0:2), Ru-dež 26 (2i6), Schiulaz 9 (1:4).
SOKOL: M. Pertot 2 (0:2), Kosmina, M. Gruden 9 (0:2), S. Pertot 7 (1:4), Ar-gioles, A. Pertot 6 (0:2), Legiša 3, De Matteis.
TRI TOČKE: Paulica 4, Gruden 1, Legiša 1.
V zadnjem kolu regularnega dela prvenstva dečkov sta se v A skupini srečali ekipi Bora in Sokola. Kot je razvidno že iz samega končnega izida, je razlika med ekipama prevelika. Pri gostih je dobro igral Andrej Pertot, pri gostiteljih pa se je izkazal Maksi Martini, dobro pa je opravil svoj krstni nastop Matej Petirosso. (Vanja Jogan)
KONČNA LESTVICA: Bor Indules 18, Tecnoluce 16, Libertas 14, Saba 8, CGI 4, Sokol 0. Bor Indules in Tecnoluce sta se uvrstila v finalni del.
1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A
SOKOL - EDILGEST 68:71	(36:39)
SOKOL: Rosatti 5 (1:1), Velussi 2 (2:2), Caharija 7 (1:2), Busan 14 (4:5),
Devetak 17 (6:11), Žbogar, Pertot, Klanšček 16 (5:15), Vidoni, Pupis 7 (3:6), Bagozzi.
Kljub temu da je Devetak v zadnji sekundi za las zgrešil met za tri točke, ki bi lahko pomenil izenačenje ob izteku regularnega časa, je moral Sokol tokrat povsem zasluženo prepustiti nasprotniku prvenstveni točki. Proti sicer izkušenemu nasprotniku so gostitelji igrali premalo borbeno in agra-sivno. Nedvomno so Žibernov! varovanci pokazali več v prvi polovici tekme, ko bi lahko tudi solidno vodili, če ne bi zgrešili toliko enostavnih metov izpod koša in prostih metov. V drugem polčasu so nekoliko izboljšali odstotek pri metu, a so hkratipovsem popustili v obrambi, saj so Tržačani zlahka premagovalinjihovo slabo cono, v napadu pa so naši igrali vse preveč zmedeno in nezbrano. Edilgest je tako vodil ves drugi polčas' s prednostjo, ki je nihala med 6 in 10 točkami. Po nekaterih ugodnih razpletih pa je v zadnji minuti imel Sokol celo možnost, da izenači. (Mitja)
LESTVICA: Basket TS, Lav. Porto in Edilgest 6, Sokol 4, Express in Orient Express 0.
Skupina B
FINCANTIERI - CICIBONA 91:51
(50:23)
CICIBONA: Sancin (0:2), Žerjal, Jogan 6 (0:2), Rudež, Parovel 10, Smotlak 14 (5:12), Kovačič 7 (1:1), Volk 14 (2:4), Pupulin, Stančič.
TRI TOČKE: Parovel 2, Smotlak 1; PON: Kovačič v 32. min.
Proti solidni ekipi Fincantierija, pri kateri igra tudi lanski Bregov igralec Mezzavilla, je Cicibona doživela svoj prvi prvenstveni poraz. Tekma se je odločila že v prvem polčasu, ko so višji in izkušenejši gostitelji visoko povedli. V drugem delu so igralci Cici-bone igrali precej boljše, približali so se na 14 točk razlike. V zadnjem delu-tekme je trener Sancin dal možnosti igranja tistim, ki običajno manj igrajo, gostitelji pa so prednost še povečali. Tokrat se je izkazalo dejstvo, da igralci Cicibone sploh ne trenirajo in da v prvenstvu nastopajo predvsem z namenom, da bi se zabavali.
(Vanja Jogan)
LESTVICA: Fincantieri, Cicibona in Canon 6, Fiamma in CUS 2, La Talpa 0.
Skupina D
KONTOVEL ES - BOR	54:61
(30:34)
KONTOVEL: Nabergoj 4, Pertot 4, Luxa, Kneipp 8, Cunja 2, Kralj 13, Starc, Emili 13, Danieli 10.
BOR: Oblak 9, Canciani 4, Stavar 2, Schillani, Zlobec 13, Sestan 4, Jančar 4, Blažič 2, Krečič 21.
V	prvem polčasu so si borovci takoj zagotovili prednost 11 točk, nato pa je domača ekipa z dobrim pressingom nadoknadila zamujeno in se jim približala do štirih točk.
V	drugem polčasu je bila igra enakovredna, borovci so namreč ohranili le minimalno prednost. Ko so gostitelji le povedli, se je razigral Borov igralec Zlobec, ki je z dvema košema zagotovil zmago svoji ekipi. Omeniti moramo, da je že tako šibka ekipa Kontovela nastopila brez ključnega igralca Brischie in tudi zaradi tega je treba pohvaliti vse gostitelje, ki so znali kljubovati boljšim nasprotnikom.
(Dimitrij)
BASKET RONCHI - DOM	70:58
(35:26)
DOM: Košuta_24 (5:6), Kocjančič 13 (1:5), Battello 2, Čubrilo, Sancin 4, Bregant, Rinelli 2, Semolič 11 (4:6), Vižintin, Čej 2.
Domovci so tudi v tretjem kolu klonili pred nasprotnikom, tokrat proti solidni ekipi iz Ronk, ki trenutno zaseda prvo mesto na skupni lestvici s polnim izkupičkom točk. Naši so prikazali dopadljivo igro, z nekoliko boljšim odstotkom pri metanju na koš bi lahko srečanje tudi osvojili.
Gostitelji so bili sicer stalno v vodstvu, toda belo-rdečim je le nekaj minut pred končnim žvižgom uspelo nevarno se približati nasprotnikom na samih pet točk. Toda več niso zmogli in tako so igralci Basket Ronchija osvojili novi točki. Dobro je tokrat igral Košuta, vsi ostali pa so^ igrali pod svojimi sposobnostimi. (M. Čubej)
____________MLADINCI_______________
JADRAN FARGO - BASKET TS 89:63 (40:34)
JADRAN FARGO: Lippolis 31 (5:7), Stocca 21 (5:10), Gregori, Skerlavaj 12 (2:4), Gomizelj 24 (2:4), Pahor 1 (1:2).
Končno je prišla tudi druga prvenstvena zmaga mladincev Jadrana. Igrali so v nepopolni postavi, zaradi poškodb treh standardnih igralcev. Začeli so zelo dobro in zagrizeno in stalno '
vodili. Pohvala gre vsej ekipi za požrtvovalnost. Najboljši strelec je bil Lippolis z 31 točkami. Pohvalo zasluži tudi Gomizelj, ki je dobro lovil odbite žoge, tako v napadu kot v obrambi.
(Gomizelj Edi)
LESTVICA: Inter 1904, Scoglietto in Adviser 8, Barcolana 6, Arte in Jadran Farco 4, Basket TS 0.
____________KADETI____________
KONTOVEL ES - SOKOL 109:71
(52:31)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 5, Kocman 16 (2:5), Rupel 9 (2:6), A. Sterni 2, Pahor 15 (1:2), Stanis-sa 16, Gruden 1.1 (1:4), P. Sterni 18 (0:2), Bogateč, Dolhar 17 (3:4).
SOKOL: Brumat 2 (0:2), Gerli, Gole-maz, Šuligoj 9 (1:1), Škrk 32 (3:4), Paulina 13 (5:10), Piciga (0:1), Bogateč 3J1:4), Pertot, Lessica 12 (3:7); TRI^ TOČKE: Kocman 2, Cingerla, Rupel, Škrk, Lessica.
Povratni derbi v proseški telovadnici se je končal z visoko zmago Konto-velcev. Omeniti je vsekakor treba, da je Sokol moral na igrišče brez standardnih playmakerjev Stanisse, Sosiča in to se je ekipi tudi poznalo. Derbi se je začel s taktično premočjo gostiteljev, ki so takoj prevzeli vodstvo, vendar šele v 16. min. igre so se z delnim izidom 15:4 odločno odlepli od soko-lovcev. V nadaljevanju so Nabrežinci vztrajali z zgrešenimi meti iz razdalje in s tem olajšali delo Kontovelcev. Usodo Sokola v drugem polčasu je praktično krojil le razigrani Škrk.
(M. R.)
BOR ADRIAIMPEK -
FERROVIARIO B 96:69 (44:27)
BOR: Lippolis 14, Vodopivec 22 (2:3), Cecco 8 (0:1), Krasna 11 (1:2), Škerk 12 (2:3), Sestan 2, Cupin 13 (5:10), Bajc 8, Pertot M. 4 (0:2), Poldini (0:1).
V prvem povratnem kolu so borovci gladko in brez težav premagali za-dnjeuvrščeni Ferroviario B. Naši so nastopili brez nekaterih standardnih igralcev, kot so Race, Smotlak in B. Pertot. Takoj so prevzeli pobudo in brez težav polnili nasprotnikov koš, edino obramba je nekoliko pešala, saj ne bi smeli prejeti 69 točk od take ekipe, kot je Ferroviario.
(Luka Furlan)
LESTVICA: Kontovel Electronic Shop 22, Don Bosco in Bor Adriaim-pex 18, Alabarda 12, Ricreatori, Fer-
roviario in Sokol 10, Leasest in Au-tosandra 8, CGI Ancifap 6, Stella Azzurra 4, Autosandra II. 0.
_________PROPAGANDA____________
DOM - GORIZIANA	77:10
(33:6)
DOM: Lisci 9, Silič 26, Pintar, Primožič 2, Zavadlav 4, Bordon 12, Sfiligoj 10, Faganel, Spacal 14. ON Dom 10, Goriziana 13.
Mladi domovci so tudi v četrtem kolu zmagali, tokrat proti skromni ekipi Goriziane. Naši so nasprotnika popolnoma nadigrali, saj so bili gotovo za razred boljši. Dornikov! varovanci so igrali dokaj odločno in agresivno, zato si tokrat zaslužijo pohvalo prav vsi igralci. To je bila že tretja zmaga belo-rdečih, ki bodo verjetno odigrali eno Vidnejših vlog v svoji-skupini. Prihodnje srečanje bodo odigrali v soboto na tujem proti ekipi UGG Banca del Friuli. (M. Čubej)
__________MINIBASKET_____________
BOR - STUPARICH	42:11
BOR: Sancin, Jogan 8, Oberdan 4, Uršič 12, Štokelj, Brazzani 10, Colja 4, Omari, Jagodic 4, Zarotti, Furlan.
Borovci so znova igrali solidno in pokazali običajen napredek v igri, saj čedalje boljše obvladajo posamezne košarkarske elemente. Zdaj pa jih vsekakor čakajo zahtevnejši nastopi proti močnejšim ekipam od tistih, s katerimi so se doslej pomerili.
Košarkarska interliga Trst-Gorica
Uspeh Sokola
JADRAN FARCO - SOKOL 75:82 (42:33)
JADRAN FARCO: Terčon 18,^ Lippolis 19 (2:2), Stocca, Gregori 2, Škerlavaj 10, Uršič 2, Gomizelj 18 (2:3), Pahor 12 (2:2)
SOKOL: 'Rossati 14 (2:2), Golomec, Velussi 14 (2:2), Bussan 2 (0:2), Devetak 19, Pertot, Pupis 4, Klanjšček 23 (5:6), Caharija 6.
V	okviru košarkarske interlige je bilo v Repnu srečanje med Jadranovi-mi mladinci in Nabrežinci.
V	prvem polčasu so Jadranovi mladinci s hitro igro in dobro obrambo povedli, a v drugem delu so popustili tako v napadu kot v obrambi. Sokol je to izkoristil in povedel za 10 točk, kar je bilo odločilno.
Pri Sokolu sta dobro zadevala Devetak in Klanjšček, jadranovce pa je treba pohvaliti samo za prvi polčas. Če bi ekipa imela več skupnih treningov, bi bila bolj kvalitetna.
(Edi Gomizelj)
				naše Šešerke v,	poki	mjinsk	ih	pnenst	,ih			]:	:L		J		i	ti		
Val Naš prapor dobil odločilno tekmo za naslov under 16
UNDER 16 MOŠKI
SAN LUIGI - VAL NAŠ PRAPOR 1:3
(6:15, 15:10, 12:15, 9:15)
TRAJANJE SETOV: 20’, 18', 18' in 21'
VAL NAŠ PRAPOR: Bensa, Petejan, Mitja in Aleš Ferri, Kuel, Koršič, Volčič, Sošol, Makuc, Černič, Šuligoj.
Naš prapor je dosegel to, kar si je v začetku prvenstva postavil za cilj. V soboto je namreč premagal ekipo San Luigi in si, lahko rečemo, zasluženo predčasno zagotovil naslov pokrajinskega prvaka. Fantje so si pridobili prvi niz z lahkoto, saj so igrali borbeno in zagrizeno. Izvedli so mnogo akcij, kar je rezultat velikega truda. V drugem setu so naši fantje naredili nekaj napak in niz zgubili. Nekoliko težje so si priborili tretji set, v četrtem pa so »valpraporci« naredili nekaj lepih akcij in tako nevtralizirali nasprotnikov protinapad. Številno gledalstvo je dobro vplivalo na naše igralce. Mnogo je bilo mladih navijačev, ki so po zmagi pritekli na igrišče in se z igralci veselili ob letošnjem velikem uspehu.
(Jan)
BREG - CUS TS	0:3
(5:15, 13:15, 9:15)
BREG: Božič, Komar, Basso, Švab, Čuk, Ciliberto in Furlanič.
Brežani so izgubili tudi povratni obračun z vodečim in še nepremaganim CUS. Omeniti pa velja, da so gostitelji tokrat nudili tekmecu žilav odpor in z malo več športne sreče bi lahko tudi izbojevali drugi niz, v katerem so vodili najprej z 9:3, nato pa še z 13:9.
(G. F.)
VOLLEV CLUB TRST - SLOGA 1:3
(15:9, 10:15, 13:15, 5:15)
SLOGA: Kralj, Križman, Malalan, Marc, Maver, Mesar, Stopar, Susič.
Slogaši so po predvidevanju premagali skromni Volley Club. Resnici na ljubo moramo priznati, da naši fantje tokrat niso igrali najbolje, vendar so bili v vseh pogledih boljši od nasprotnikov, kar jim je bilo tudi dovolj, da so osvojili zmago. (Inka)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SOKOL - BOR FRIULEXPORT 3:2 (15:0, 15:4, 6:15, 1:15, 15:2)
SOKOL: Cattonar, T. in M. gruden, A. in L Živec, Crociati, Brumat, Ban, Doljak, Devetak in Cappelli.
BOR FRIULEXPORT: Mauri, Pernarčič, Del Piero, Rojc, Vesel, Brazzani, Žerjal, Gulič in Legiša.
Igralke Sokola so v derbiju nekoliko nepričakovano, a zasluženo prišle do prve zmage. Treba je povedati, da so borovke nastopile z zelo okrnjeno postavo, a Nabrežinke so vseeno lepo presenetile, čeravno je bila prikazana igra na dokaj skromni ravni.
SLOGA KOIMPEX - NP TS	3:2
(15:13, 15:11, 13:15, 9:15, 15:9) SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Čufar, Fabrizi, Foschini, Kocman, Lupine, Marucelli, Rebula, Škerk.
Sloga Koimpex se je morala tokrat pošteno potruditi, preden je strla odpor tržaške ekipe, ki pa je v tem kolu igrala res dobro in borbeno. Naša dekleta pa tokrat niso predvajale take igre, kot smo je pri njih vajeni. Ko so slogašice osvojile prva dva seta, so precej popustile, razigrane gostje pa so stanje izenačile, v odločilnem nizu pa je Sloga Koimpex le vsilila svoj način igre in slogašice so tako vknjižile' svojo peto zaporedno zmago. (Inka)
BREG - VIVAI BUSA’	3:0
(15:3, 15:11, 15:5)
BREG: Giorgi, Kralj, Mauri, Gabur-ro, Pertot, Seganti, Rossetti, Sossi.
Brežanke so se izkazale v obrambi in lepo zaključevale napade. Nasprotnice niso bile močne, saj so bile tehnično pomanjkljive. V sredini drugega in v tretjem setu je Vivai Busa reagiral, vendar so Brežanke dobro napadale in tako zasluženo zmagale. (T. Š.)
UNDER 18 MOŠKI
NAŠ PRAPOR VAL - GRADO 3:1 (15:1, 15:9, 6:15, 15:4)
NAŠ PRAPOR VAL: Zavadlal, Buzi-nelli, Tomšič, Superga, Vogrič, Princi, Gulin.
S to zaostalo tekmo je združena ekipa Naš prapor Val uspešno končala
moško prvenstvo under 18 in je tako zasedla drugo mesto v skupnem seštevku točk. Naši so v prvih dveh setih popolnoma nadigrali moštvo iz Gradeža, v tretjem nizu pa so nekoliko popustili. V četrtem pa so se ponovno zbrali in zasluženo zmagali. Ob koncu sezone je treba pohvaliti vse igralce, odsotna Lutmana in Štekarja, predvsem pa trenerja Jeloviča, ki je uspešno vodil ekipo. (M. V.)
UNDER 16 ŽENSKE
Skupina A
BOR FRIULEXPORT - SLOGA B 3:0
(15:2, 15:6, 15:11)
BOR FRIULEXPORT: Knez, Viler, Vitez, Pučka, Superina, Grbec, Vidah, Sancin, Pahor, Visintin, Milanič.
SLOGA: Križmančič, Grgič, Suber, D. in S. Jogan, Pavat, Gregoretti, Fabi, Drasič in Milič.
Borovke so znova potrdile, da so najmočnejša ekipa v skupini, saj so drugouvrščeno Slogo premagale brez težav. Zanimiv razplet je bil le v tretjem nizu, ko so za borovke nastopile rezervne igralke. Sloga je tedaj odločno povedla 10:3, a zaradi napačne postave ji je sodnik odvzel vse osvojene točke, da so se v trenutku znašle v zaostanku 0:3. Kljub temu hudemu psihološkemu udarcu so se še naprej zagrizeno borile, a borovke se niso več pustile presenetiti.
Skupina B
SLOGA KOIMPEX - JULIA	3:0
(15:3, 15:3, 15:2)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Čufar, Fabrizi, Foschini, Kocman, Lupine, Marucelli, Rebula, Škerk.
Kot jasno kažejo delni izidi, niso slogašice v nedeljo opravile niti lažjega treninga. Šesterka Juhe, ki je prava pepelka tega prvenstva, jim ni bila ni-
koli niti približno dorasel nasprotnik, Sloga Koimpex pa je tako osvojila svojo 10. zaporedno zmago, obenem pa že matematično gotovost osvojitve prvega mesta v skupini.(Inka)
KONTOVEL ES - INTER 1904	0:3
(3:15, 13:15, 8:15)
TRAJANJE SETOV: 13 min., 15 min., 13 min.
KONTOVEL EL. SHOP: Sirk, Sedmak, Košuta, Janežič, Bogateč, Gruden, Rebula, Samar.
Po slabem začetku so Kontovelke v nadaljevanju prevzele vajeti igre v svoje roke. Zagrizenost in zbranost sta zmedli nasprotnice, tako da so bile gostiteljice stalno v vodstvu. Ko se je že zdelo, da bo set njihov, se je zataknilo pri sprejemu servisa in gostje so spet dobile niz. Slab sprejem je Kontovelke pogojeval tudi v zadnjem nizu, tako da se domača ekipa ni mogla enakovredno upirati nasprotnicam.
(Maja Štoka)
DOM AGOREST - MORARESE 1:3
(16:14, 15:17, 4:15, 12:15)
DOM AGOREST: Magda Braini, Maša Braini, Tanja Gaeta, Laura Hvalič, Maja Makuc, Ivana Pulin, Mila Bratina, Nataša Prisco.
Igralke Doma Agorest so začele tekmo z voljo po zmagi in prvi niz so s požrtvovalno igro tudi osvojile. Tudi drugi set je bil zelo borben in izenačen, nato pa so odbojkarice Morara bolj izbrano in učinkovito igrale in prišle do zmage. Kljub porazu je treba pohvaliti odbojkarice Doma Agorest.
(D.D.)
UNDER 14 ŽENSKE
LUCINICO - DOM AGOREST 0:3
(6:15, 8:15, 11:15)
DOM AGOREST: Magda in Maša Braini, Gaeta, Hvalič, Makuc, Paulin, Nardin, Bratina.
Berdonove igralke so pozitivne star-tale v prvenstvu under 14. Vidno je bilo, da je minulo prvenstvo under 16 prineslo ekipi veliko izkušenj, tako da lahko uspešneje nastopajo v »svojem« prvenstvu. Odbojkarice Doma Agorest so v vseh setih igrale požrtvovalno in bile vedno v vodstvu, tako da so si zasluženo pridobile prvo zmago.
(D.D.)
ŠD MLADINA
vabi vse člane na smučarski izlet in tekmo v Ravasclettu 1. 3. 1987 (21. ZŠI -SPDT). Vpisovanje je na sedežu društva v Križu, Dom A. Sirk, še danes od 18. do 19.30. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri, iz Križa ob 6.15.
SPDT
vabi zamejske smučarje na 21. zimske športne igre, ki bodo v nedeljo, 1. marca, ob 10. uri v Ravasclettu na progi Pascut. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) še jutri, 26. t. m., od 10. do 12. in 19. do 20 ure. Tekmovalce lahko vpišejo le predstavniki društev, nato pa bo žrebanje.
KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja sklicuje danes, 25. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjer-ju sestanek organizacijskega odbora dirke amaterjev, ki bo na sporedu 8. 3. 87.
PRIPRAVLJALNI ODBOR za ustanovitev plavalnega kluba Bor vabi na ustanovni občni zbor kluba, ki bo v petek 27. t. m., ob 20.30 na stadionu 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta 7, z naslednjim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora; poročila predsednika pripravljalnega odbora; branje statuta; razprava in pozdravi gostov; odobritev statuta; izvolitev volilne komisije; volitve odbora; razno.
ZSŠDI
vabi vse tiste, ki bi se radi udeležili 9. zimskega pohoda »Arihova peč in smučarski tek«, ki bo v nedeljo, 1. marca, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Cemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu na Koroškem, naj se zglasijo (tudi telefonsko - 767304) v uradu ZSŠDI za organizacijo skupnega pohoda. Na sporedu bosta med drugim smučarska teka na 3 km in 7 km za vse kategorije.
ŠK KRAS
prireja ob sredah zvečer vadbo namiznega tenisa za rekreativce. Vsi zainteresirani naj se javijo na prvem treningu, ki bo danes ob 21. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 1. marca, avtobusni izlet v Ravascletto ob priliki zimskih športnih iger SPDT. Za informacije tel. 200236.
ZSŠDI
bo ob 100-letnici goriškega Sokola pripravilo jutri, 26. t. m., ob 20.30 v mali dvorani goriškega Kulturnega doma VEČER KRATKOMETRAŽNIH FILMOV S ŠPORTNO TEMATIKO.
KOLESARSKI KLUB ADRIA sporoča, da so seje kolesarjev vsak četrtek ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju.
D0MA
I|||P/ IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Naročnina: mesečna 13.000 Mr - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.r din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
25. februarja 1987
Srhljiv umor v rimski rezidenčni četrti Montesacro
Z nožem na profesorjevo družino: sin umrl, mati in hči hudo ranjeni
RIM — Včeraj zjutraj je bilo rimsko rezidenčno naselje Montesacro prizorišče srhljivega umora. Še neznani morilec je z nožem napadel tri člane družine Aprile in ubil komaj dvanajstletnega otroka ter hudo ranil otrokovo mamo in starejšo sestro.
Malo pred deseto uro je neki mladenič, ki mu zaenkrat še ne vedo, ali nočejo povedati, imena, pozvonil na vhodna vrata trosobnega stanovanja družine Aprile. Profesor Valeno Aprile poučuje elektronske vede na tehničnem zavodu Galileo Galilei, njegova žena Fiorella, bivša uradnica na ministrstvu za šolstvo, pa se je lani odrekla službi, da je lahko skrbela za svoje tri otroke: Cristiana, Giado in Patri-zia. Vrata je odprla g[ospa Fiorella, ki je očitno poznala mladeniča, saj ga je nič hudega sluteč sprejela v stanovanje. Kako se je potem odvila tragedija ni še dokončno dokazano, preiskovalci so se zaenkratlahko pogovorili le s petnajstletno Giado. Prav Giada je izjavila, da je bil morilec bivši očetov dijak, ki je začel obsedeno vihteti z nožem po mami, ki je bila pri vratih. Ko se je gospa Fiorella, kljub ranam na obrazu in po telesu, privlekla do stopnišča in
začela klicati na pomoč, pa se je mladenič vrgel na Cristiana in Giado.
Čistilka, ki je pravkar pomivala stopnišče, je slišala klice na pomoč in je poklicala policijo. Ko so ranjence odpeljali z ambulanto Rdečega križa, je bilo za malega Cristiana prepozno, saj je umrl še pred prihodom v bolnišnico. Na operacijski mizi sta zdaj Giada in njena mama Fiorella.
Profesor Aprile, ki poučuje še na neki drugi šoli ter daje tudi privatne lekcije, in 17-letni sin Patrizio sta bila ob uri tragedije v učilnici. Očetu so sporočili srhljivo vest, ki pa so jo, vsaj v detajlih, zamolčali Patriziu. Njemu so namreč povedali le to, da je neznanec, verjetno tat, vdrl v stanovanje in težko ranil mamo, brata in sestro. Preiskovalci bodo morali sedaj zbrati vse podatke o dijakih in bivših dijakih prof. Aprileja, saj je baje prav v tem krogu nastal tisti zametek sovraštva, ki je lahko psiholabilnega mladinca spravilo do tega, da je zavihtel nož nad nedolžnimi člani družine preziranegaprofesorja.
Sankanje v... kanuju
Motorne sanke, kanu, s snegom prekrita zapuščena železniška proga in kopica razposajenih otrok in že se obeta veliko zabave...	(AP)
Belmondo v gledališču
Četrt stoletja je minilo, odkar je francoski igralec Jean-Paul Belmondo zadnjič teptal odrske deske. Tokrat ga je pred občinstvo spravila Sartrova adaptacija Dumasovega romana Kean.	(AP)
Za obnovo in zavarovanje Benetk bodo uporabljali istrski kamen
PULJ — Benetke, ki ležijo na 117 otokih, kjer je 140 kanalov in 400 mostov, so povečini gradili z istrskim kamnom. Kako cenjen je kamen z Istrskega polotoka, najbolje dokazuje odločitev beneškega občinskega sveta, da se zgodovinsko mesto lahko obnavlja samo z istrskim kamnom.
To edinstveno mesto, o katerem je Petrarca zapisal, »da je bogato z zlatom in še bogatejše s slavo«, se mnogim turistom kaže predvsem kot svojevrstni kamniti spomenik. Toda zob časa in še zlasti pa morje sta opravila svoje, tako da so se občinski možje odločili, Benetke popraviti in se pri tem posluževati istrskega kamna. Obnova bo potekala v dveh smereh: obnavljali bodo mesto (poslopja, mostove) in ga hkrati zavarovali pred visokimi plimami.
Benetke so bile večkrat poplavljene, naravnost dramatičen pa je bil 3.
november 1966. leta, ko je 194 cm visoka plima podrla stoletno ravnotežje med mestom v laguni in odprtim morjem. Visoki valovi so razbili obrambni nasip Pallestrina, morje je vdrlo v mesto in od takrat dalje je nujno potrebno mesto zaščititi, če se hoče preprečiti njegov propad.
Čeprav je od takrat minilo 20 let, so se šele v zadnjem času resno lotili trajnega reševanja vprašanja.
Istrski kamen bosta izvažala pazin-ski Kamen, ki že dolgo dobavlja kamen za potrebe Benetk, in novograd-ski Jadran. Še boljših kupčij pa se nadejajo v prihodnjih letih, ko bi morali prodati za kakšnih 30 milijard lir kamna. Mnogi so Benetkam napovedovali umiranje zaradi vetra in morskega toka, sedanja obnova pa lahko reši »najbolj neverjetno izmed vseh mest«, kot ga je imenoval Thomas Mann.
Plaz zasul nemškega smučarja
BOČEN — Še en mlad turist je včeraj izgubil življenje pod snežnim plazom na Južnem Tirolskem: 19-letni zahodnonem-ški turist Janpeter Ensen, doma iz Hamburga, je že osma žrtev snežnih plazov na Južnem Tirolskem v zadnjih treh dneh. Plaz je mladega smučarja prekril že v nedeljo, vendar so ga začeli iskati šele v ponedeljek zjutraj, ko so njegovi starši, ki so ga zaman čakali, sprožili alarm. Družina Ensen je bila namreč na letovišču v Brixnu in Janpeter je odšel v nedeljo zjutraj na smučarsko turo. Ker ni poznal krajev je zašel v jarek, v katerem se debela snežna plast še ni spojila s podlago. Gorski reševalci so v ponedeljek zaman iskali ponesrečenega smučarja, včeraj pa so pod plazom našli njegovo truplo.
Prenasičenost zaporov zaradi počasnosti sodstva
V pakistanskem mestu Ravvalpindi zgradili največji zapor v Aziji
ISLAMABAD V pakistanskem mestu Ravvalpindi so odprli zapor, o katerem je inšpektor v pokrajini Pandžab, ne brez ponosa, rekel, da je največji v Aziji. V tej veličastni in tudi na pogled lepi zgradbi je prostora za 1993 zapornikovi zanje so zgradili veliko kinodvorano, moderno knjižnico, zasebno mošejo, bolnišnico z operacijskimi sobami in pekarno. Za zapornike bo skrbelo 236 ječarjev, ki imajo prav tako nova stanovanja in svojo zdravstveno postajo.
Po svečanem odprtju zgradbe in vselitvi prvih »stanovalcev« se je v javnosti začela razprava o »prenasičenosti« domačih zaporov. Položaj je še posebej kritičen v Pandžabu, ki se že nekaj dni ponaša »z največjim zaporom v Aziji«.
Po uradnih podatkih je v tej pokrajini 27 zaporov, v njih pa od lani 26 tisoč zapornikov, nastanjenih v prostorih za 17.000 »stanovalcev«. Za ilustracijo te gneče naj služi zapor v Gujeratu, zgrajen za 320 oseb, kjer jih je sedaj 1035.
Pred nedavnim je pakistanska skupščina ugotovila, da ena tretjina zapornikov redno uživa mamila in da mamila lahko prihajajo v zapor samo ob pomoči skorumpiranih paznikov, ki si na takšen način izboljšajo življenjsko raven.
V	zadnjih letih so v Pandžabu, zlasti zaradi podkupovanja, odpustili 4762 paznikov in visokih uradnikov. Ta podatek se nanaša na odkrite primere, veg jih podkupljiva pakistanska policija ni mogla najti.
Narkomanija in korupcija pa nista edini »bolezni« prenasičenih zaporov. Zelo veliko je tudi pobegov. Obstaja izrek, da vsak kriminalec, ki nekaj da nase, vsaj enkrat pobegne. Posebno slikoviti so množični pobegi. Lansko leto je iz nekega »absolutno varnega« zapora v pokrajini Sind zbežalo 34 na smrt obsojenih jetnikov.
Reforma kazenske politike predvideva gradnjo novih zaporov, namestitev električne bodeče žice in signalnih naprav okoli njih, povečanje števila stražarjev in njihovo boljšo oborožitev.
Za prenasičenost zaporov je delno krivo tudi sodstvo, ker ne zaključuje procesov, in tako na tisoče »osumljenih« oseb, ki čakajo na razpravo, »odvzema« prostor pravim zapornikom.
V	razpravah okoli prenasičenosti zaporov se pojavljajo tudi predlogi intelektualcev o nujnosti boljše socialne politike, ki bi zmanjšala kriminal in s tem tudi število pripornikov, tako da se državi ne bi bilo potrebno bahati »z največjim zaporom v Aziji« in se ukvarjati z načrtovanjem novih.
Hudi poulični neredi v Pakistanu
Demonstracije študentov proti policiji, ki je v Jiwaniju streljala na množico in ubila štiri ženske ter enega otroka, so se v pakistanskem mestu Lyari sprevrgle v prave poulične boje.	(AP)
Vzpon in padec gruzijskega kadrovika
MOSKVA — »Dolga leta je S. Ha-beišvili igral vlogo čistega in poštenega voditelja, pa še neizprosnega bojevnika (v besedah, seveda) proti negativnim pojavom. On, ki mu je bil zaupan eden najbolj odgovornih delov partijskega vodstva, povezan z uresničevanjem kadrovske politike v Gruziji, je zlorabljal zaupano mu oblast v škodo partiji in na zlo vse družbe«. Dnevnik CK KP Gruzije »Zarja Vostoka« (v ruščini) posveča več kot pol strani koncu sodnega procesa proti bivšemu sekretarju CK, ki je dokazano izsilil od svojih žrtev za 75.500 rubljev podkupnin - za »nagrado« pa je dobil 15 let ječe, od tega deset let v taborišču »poostrenega režima«.
Gruzinski televizijski gledalci so lahko več dni v svojem jeziku poslušali in gledali poročila z večmesečnega sodnega procesa proti enemu najvišjih političnih voditeljev te republike. Na koncu nenavadno dolgega komentiranega poročila z naslovom »Maska in obraz dvoličneža« spravlja partijski dnevnik »Zarja Vostoka« to afero v neposredno zvezo s političnim filmom »Kesanje«, ki upodablja nasilje v stalinistični vladavini, češ da so tudi v 70. in 80. letih mnogi živeli po
dvojni morali v ozračju vsemogočnosti in nedotakljivosti.
Habeišvili je začel svojo strmo pot navzgor kot prvi sekretar partije v mestu, Kuatisi, enem največjih gruzinskih industrijskih središč. Že tam je začel svojo pridobitniško prakso. Na sodnem procesu je bivši inštruktor mestnega komiteja KP Gruzije v Ku-taisiju D. Moniava izjavil, da si je pri obsojenem Habeišviliju dobesedno odkupil položaj načelnika za notranje zadeve, čeprav se je temu upiral minister (imena sicer ne omenjajo, tudi letnice ne, toda znano je, da je dolga leta bil notranji minister v Gruziji poznejši prvi sekretar CK in sedanji zunanji minister oziroma član politbiroja CK KP SZ Edvard Ševardnadze).
Prav tako je bivši direktor kletarne moral dati podkupnino prvemu sekretarju mestnega komiteja, da ga je sploh pustil v miru. Habeišvili je namreč že zgodaj začel prakticirati načelo vroče-hladno in sam je ob prilož-
nosti baje izjavil: »Če hočem, sodim -če hočem, pomilostim.«
Cela vrsta nekdanjih visokih političnih in gospodarskih voditeljev je prišla pred sodišče, ker so dokazano dajali podkupnino sekretarju CK KP Gruzije Habeišviliju. In TV gledalci so dobili na zaslone njihove izjave, pa tudi pismene dokaze o tem.
Nazoren za »politično« delo tega veljaka je primer s prvim sekretarjem občinskega (rajonskega) komiteja v vinorodnem okolišu Telaviju: Hebeiš-vili ga je nenadoma najbolj grobo kritiziral na seji biroja CK KP Gruzije, potem je šel k njemu na obisk, z vsemi spremnimi veseljačenji seveda, in mu »zaupal«, da se lahko odkupi. Odkupnina je stala le pet tisoč rubljev.
To je bila za našega junaka razmeroma majhna reč, saj je prvi sekretar drugega mestnega komiteja (v sosednjem rajonu Ahmeta) očitno naslutil tajno svojega soseda, ki ga Habeišvili poslej ni več kritiziral ter poslal veljaku v Tbilisi po dva kartona najbolj-
šega vina in konjaka. Toda to je naredil posredno, ne da bi se naravnost izpostavil Habeišviliju. Ker pa je med buteljke »skril« še deset tisoč rubljev in ker se je nenadoma prestrašil, da ne bi Habeišvili njegove podarjene kartone vina ali konjaka podaril komu naprej, mu je po telefonu sporočil to, kar je sekretar CK KP Gruzije že zdavnaj prej odkril.
V istem vinorodnem območju Ala-žanske doline leži tudi rajon Signahi. Tu ljudje niso revni, veljaki pa sploh niso bili nikoli revni. In ko je tamkajšnji šef partije zaslutil, da je prišla vrsta tudi nanj, se je pri kadrovskem šefu CK KP Gruzije Habeišvilije odkupil tako, da mu je trikrat zapovrstjo »podaril« skupaj 55 tisoč rubljev. (Za bralce, ki morda ne vedo, naj povemo, da statistična povprečna plača sovjetskega delavca znaša okoli 190 rubljev, da pa desetine milijonov zaslužijo tudi manj kot sto rubljev na mesec).
Habeišvili je nadvse imel rad vinske junake. Ko je počil škandal v kle-tarni v Anagi, je vrhunski kadrovik republike delal vse, da bi rešil direktorja, ki je zakrivil za več milijonov rubljev škode (v glavnem je bilo vse pokradeno). Direktorju je naravnost povedal, da bo po njem, ko bo stvar prišla pred CK, da mora torej z vso energičnostjo obračunati z vsemi, ki naj bi bili krivi za velike kraje. Toda bilo je že prepozno, kajti tožilstvo je tudi direktorja postavilo pred sodnika. Direktor pa je ne samo vedel za tistih 55 tisoč rubljev, marveč je k »darilu« prej že bistveno prispeval. In zdaj je iz preiskovalnega zapora dal vedeti svojemu »zaščitniku«, da ga mora za vsako ceno rešiti, sicer...
Prišlo je poletje 1984 in na kontrolno komisijo CK KP Gruzije je prišla ovadba proti sekretarju Habeišviliju. Potem pa so sploh prišli drugačni časi in roke pravice ni bilo več mogoče zaustaviti, sledi iz dolgega pisanja »Zarje Vostoka«. (Partijski časopis nikjer ne omenja ^dejstva, da je v zadnjih letih bil Ševardnadze prvi sekretar CK KP Gruzije ter da je moral imeti pri vsej zadevi odločilno vlogo razčiščevalca).
ANTON RUPNIK