ШИИ^ MOIÄ
na Kranjskem.
liBHL
I. :т*
■ . г*Љг*г»	/a-
* ________
’' # "' • ^;
Popisal
katehet
Anton Lesar,
m učitelj Slovenščino lihl)liim4kl c. k, viži realki.
■v Ш ,
’r л" -2
■
-^»000®00-0o
^.-,
v Ljubljani.
Natisnil Jožef Blaznik. — Založil Л. Liio.ir.



‘ \ <*

в
alo dolin je na Kranjskem, da bi bile kri-' žem sveta bolj znane po imenu, kakor Ribaj niška, ne ravno po lepoti in rodovitnosti, da si tudi v tem obziru ni zadnja na Kranjskem, niti po velikosti, dolžavi in širjavi, ker je;lej tri ure hoda dolga in nekoliko čez uro široka tam, kjer je najširja, niti po naravnih znamenitostih, kterih ondi ne nahajaš ravno posebnih, ampak po svojih seljacih, kterim je malo enacih. Komu na Kranjskem ni znano ime Ribničan,s bodisi po kupčii ali obrtnii, le Ribničanom lastni, bodisi po brezštevilnih pravlicah, ki so o Ribničanih povsod v ustih že malih otrok, bodisi poslednjič po jeziku, kteremu se marsi-kteri, skorej zasmehovaje ga, radi posmehujejo.
Pravlice o Ribničanih bi nam dale sicer, misliti, da so zgol tumpici, bedaki in neumni ljudjč, ker skorej vse vlečejo poslušavca na smeh, in marsikoga še na zasmeh. Kar se je kdaj kje neumnega zgodilo, se Ribničanu podtika. Temu spisu ni namen preiskavati, od kod da to izhaja; tudi ne zagovarjati jih ali celo skazovati, da se jim til in til krivica godi na dobrem imenu, marveč hočem še zapisati nekaj teh pravlic, da se ne pogubč. Bilje čas, ko Ribničanov tudi jest, akoravno zmed njih eden, nisem prav poznal, in marsiktera bridka solzica se mi je milo vternila iz oči in potočila po licih, ko so mi jili v Ljubljani součenci brusili. Toda Časi so se spremenili. Ribničane, svoje rojake, sem bolje spoznal, primerjaj e jih zlasti s seljaci družili krajev; in kar me je nekdaj dražilo, mi je zdaj ljubo ter mi ušesi prijetno segače in sercč razveseljuje, ker včm, da je le šala, kar pravlice govorč. Da bi bile te pravlice resnica, gotovo ne bi bil Ribničan križem sveta znan in, reči smem, tudi spoštovan, med slovani in lahi, nemci in madjari.
Da pa oni, ki ved<5 toliko pripovedovati
od Ribničanov, nekoliko spoznajo nje in njihovo domovino, namenil sem si konec petstoletnice, ki jo je Ribniška duhovnija lani imela pjpr svojega vstanovljenja leta	v
tem sjnsu o Ribnici in Ribničanih govoriti v več oddelkih, in sicer:
, . ' L Od kod je imć Ribnica in komu Ribničan praVimo ?
‘J. Kje je Ribniška dolina, kterc so njene meje in gord?-
3.	Kteri potoki Ribniško dolino napajajo ?;,
4.	Ceste in potje.
5.	Selišea, število hiš in prc-bivaveev.
6.	Priimki, ki se nabijajo v Ribniški dolini.
7.	Cerkve in duhovnrjo in nekoliko čertic o njihovi zgodovini.
8.	Nekoliko o Ribniškem tergu in gradeli Ribniško doline.
9.	Zemljemerski spregled polja, travnikov, go z dov in pašnikov, in nekaj, opominov o poljcdelsVi, živinoreji, sadjoreji Ribniški.
10.	O Ribniški obrtnii in kupčii.
11.	Nekaj Ribniških pravlic.
12.	Kcrvava pravda, vsled ktere je bila Marin;. Sušarkova, zadnja čarovnica na Kranjskem leta 1701 sežgana.
Lepa zahvala vsem častitim gospodom, ki so me v spisovanji tega spisa podpirali; zlasti vi-sokočast. g. Igu. H o Iz a p fe 1 - n n, Ribniškemu dekanu, g. Jurju Janežu, duhov, pastirju pri Novištifti, g. Janezu Kap lesku, sodniškemu, in J. Jerinu, bivšemu Dolenjskemu duh. pomočniku ; g. Karolu R u d e ž u, bratu sedanjega lastnika Ribniške grajščine; g. Janezu D e j a k u, nadlajtnantu in arcierskemu gardu na Dunaji; g. Petru Cebinu, učitelju v Kranji in g. Adolfu Stamfelnu, davkovskemu asistentu v Ribnici.
-»«i	*
5

I.
Od kod je ime Kihnica, in komu Hilmiean pravimo?
Opomin. Zemljovid, tomu spisu pridjan, nam po airjcm svojem'obrisu sedanji politični Itibiniški okrog prbdočuje, po tesnejem pa lo dolino, kteri pravimo 'iSidhrrš'k a.	(*
Imd Ribnica jo od bcs'p:dVm=b,a, in dalo sojo:	2) Bližnjim sosedom je pa Ribničan (v pravem
a)	ribnatemu potoku; ,	/ ’ pomenu), kdor jo v Ribniški dolini domd.
b)	pokrajni ali dolini-, pb, .kteri. sc, kaikorj že	3) Ker je Ribniška dolina sedaj v tri duhovnije
Valvazor piše, vijejo ribnati potoki»? ki ,t№ejo dfi- razdeljena, namreč: 1. v srednjo ali Ribniško, 2. v dašnjim prebivavcem obikfroküsnih јд Цлјфшг rib; in ffllolenjo ali Dolenjsko in 3. v gorenjo ali Scidrasko,
c)	glavnemu kraju ali> selu (tergu) ^Woline. i^je Dolenjcem in Sčdražanom Ribničan (v dubovnijskem Ime Ribničan je „pas v navadi v štinli pomen»: ' pomenu) lo Ribniški duhovljan, župljan ali farman. 1) Daljni, t. j. od Ribiiice bolj oddaljeni Kranjci, ; 4) Ribniška duhovnija ima pa 2(5 selišč, in sicer
Ribničane (se ve da‘v .najširjem pomenu) imenujejo 1 torg ki se zove Ribnica in kjer stoji duhovniina ne le vseh prebivavčbv Ribniško doline, .адпрц,к tudi ^cerkev in 25 vasi; torej so vaščanom RibniČanje- (v bližnje njih sosede: Dobrepoljeo,	»najtesnejšem pomenu) le ter žanje, t. j. prebivavci
Obločane, Ložane, Potočane in še .celo DorkniČane. , Ribniškega terga.
In to ne po zemeljski legi, marVdč'. pb jezikÄ, ker	V tem spisu nam beseda Ribničan prebivavce
so si vsi leti v govoru jako podobni, t. j.' ker besede vse Ribniško doline pomenja. jako po eni meri zategujejo. ' • ;
II.	Kje je Hiftniska dolina, ktere so njene meje in gore?
Ribniška dolina — med 32° 14' in 32° 29' iz-hodnje dolžavc, in med 45" 41' in 45H 49' severne širjave; 1548-8 dunajskih čevljev nad morsko gladino, sred terga merjena, torej 598'5 čevljev viša od Ljubljano — je majhen del avstrijske cesarjevine, na dolenjski strani kranjske vojvodine, med Ljubljanskem (glavnem) in Kočevskem mestom, 5 mil j od Ljubljane proti jugo-izhodu, in 2 »milji od Kočevskega mesta proti zapadu.
Ribniški dolini sosede so naslednje duhovnije:
a)	na izhodu: Stara c c rak e v (Mittordorfj na Kočevskem, suha Krajna, t.ji Polo.m (Ebcnthal), kjor so Kočevarji vseljeni, in ŠtSurge;
b)	na severju: Dobrčpoljfs-in Lašče;
c)	na zahodu: sv. Grego r,, D b 1 o k o in L o s k i
potok, in	..-
d)	na jugu: Draga (Suchen) in G er čar ce, ki jih Kočevarji zovejo Masern.
Ribniška-dolina je z gofinmi skoraj popolnoma zaperta; kamorkoli hočeš iž njo, čez goro moraš iti; le proti Ljubljani so goro toliko vsak sebi regnile, da se po ozkem jarku vije med njSRii ''mali potočič
\M
Teržišica, tik ktere sc je moglo le toliko prostor-čeka še dobiti, da se jo cesta speljala poleg nje, po nekterih krajih je bilo šo celo treba, hriba prisekati, da je cesta dobila primerno širjavo.
Gorč, Ribniški dolini naravni mej niki, so:
1.	Velika gora, južni in zahodni mejnik, ki jo deli od Loškega potoka in Drage. Ona do(ino izpod svojega znožja z obilo vodo napaja, jo z-lesom in dervi preskerbujo, in s svojo okusno rćberno njeno živino kermi.
Njen južni vlak je še z debelim in košatim bukovjem in z visocimi hojami in smrekami pokrit, zahodnji pa je že jako izsekan in iztrebljen zlasti od s o draške strani, toraj ondi nahajamo veliko lazov, senožet in pašnikov, tako da jo smemo ondi Ribniške planine imenovati.
Opomin. Ker jo Včlika gora za Ribniško dolino jako važna, jo natančneje po njenih posameznih delih popišem. Prične se na stermem Boncarji, ki Ribniško dolino meji z Oblekami in Veliko goro veže po Obloških slemenih z Iškim Krimom. Posamezni deli Velike gore so:
a)	Nad Žigmaricami:	Matetov klanec,
najstenncjša steza tega kraja 6ez-nj pelje/;/] a n e б k a gora, čez ktero pelje cesta v Loški j>otok; gorniški lazi; Ostričnik, ondi burja najstrašneje razsaja in tu jo pred nekaj leti zmerznil Ludovik Lavrič; Javornik; Sladki potok; Lipniverh; Lipje; Zako(tek; Blošček; to so večidel lazi ali košenic/.
b)	Nad Sodražico: sod raški breg, veliki grič, pšeničev verli, tisov griček, zaplešmi, kregavCcOpri ejjavi -luži, včliki dol, ravne, gozd ek, tildi ti deli so večidel senožeti.
c)	* Nad Zaiko.stefcdm in Lipovšico: zanp®-staški breg (jasenka), zamostaški in lipovski lazi, grintovec, zaklan čičem, za pavletom (od nečega Pavleta, ki seje ondi pred nekaj leti obesil1.)
d)	.Nad Novoštifto: Striki, |)o tem delu pelje
krajši £ßp£ v'Ieoškit'po'tok	lopi ver h, kjer je-mala;/
kapelica (znamiije), čez travno goro momo samotne hiše pri L'f'hcbku; kališ4, suhi verlFvjife globoki jami; kije 7 čevljev široka in 24 s^jjpjev globoka;'v.ogTvlndea, boštjanov štant, za/zel-n ikoni, za ve Ib o m (obokom), tuje lepa skala, ki jo je narava.obDkala, tako da šfe skoz njo vozi: suhi verjs.ee, pri celešniku, v reji išči; za votlo ho jpv/berstovöi staje, suš je, gašperina, vorh do Izih lazoV., verh novih lazov.
e)	Nad Ravnim dolom in Ko.tbm: Ra vinski breg, veliki marin ovec, od kodar se vidi v Ljubljano, mali marinovec, brčški studenec, stružnica, smrekov verh, solniški verh, pri suhi 1 už i.
f)	Suški, Brežki in Jurjevški gozd: pri kozjem kamni, bravska dolina, ostri verh, najvišji vcrhunec, 3(i05 čevljev nad morjem; široka r o van, m e r zla j ama, kr e gul j e vič, kaj eniška rovan,v glavici, na križ potu, jelenov žleb, za Pavlovim lazom, za gospodovim gričem, pri M er tal o su, za uhom, „vcrwaltarj eva“ dolina, tu jo J. A. žalostni konec storil, št um lov rob, danski studenci.
g)	Nad Ribnico: Peteline k, danski breg, verh brega, a dam o v las, stel išče, pri š tangi, dolga rovan, smrekov žleb, Petrov štant, v s r a n a dolina, tukaj so njega dni lovci jelena sneli, okoli male stene, v grizi.
h)	Nad Bukovico inZadoljem: Zadoljska struga, kr e gnij e v verh, pri stari bajti tukaj je lani zmerznil star kmet, ki je šel v nedeljo na volkov lov; pri zadoljski bajti, Lužarjeva stružnica, mala buko vica.
i)	Nad Dolenjo vasjo: Zadoljska stena, Sterni i plaz, pri r e z i n a h, zad za z a d n e j s k o steno, stelna dolina, na veliki steni, kjer je vlak do 10 sežnjev visokih, navpik molečih pečin, kterim tudi pravijo „okamnela s vat o vš čin a,“ od nje ljudska prav-lica pripoveduje, da so njega dni šli svatje ondi čez Včliko goro; ko je pa solnce jako pripekalo, so začeli hudo kleti ga, in v kazen za kletvino so vsi okamneli.
2.	Mala gora, Veliki nasproti, torej na izhodnji in severni strani; ona Ribniško dolino meji od suhe
Krajne, in je že skorej gola, le semtertje je viditi kak gozdek, sicer pa le kamenje, senožeti, pašniki in nizko germovje, zlasti leščevje. Na njenem najvišjem verhuncu stoji Ribniška poddružniška cerkev sv. Ane, od kodar se vidi bela Ljubljana in skorej vsa dolenjska stran do Brežic in do hrovaške Sotle. Mala gora ima veliko jam, med njimi največa je m er zla jama, in vse vode cele doline v sć pogolta j e.
3.	J a solnica, nizko gorsko sleme, ki Malo goro na izhodu strinja z Veliko goro, Ribniško dolino meji od Kočevskega sveta in vodam brani, odtekati se na Kočevsko.
4.	Proti severju, Jaselniei nasproti, pa Ostenek (po nemški Ortenegg iz Ort _ oster ali špičast in E c k — Ekk E gg berdo ali vogdl, torej Ostenek- -Ortenegg Ertnek) s svojimi Gregorskimi slemeni, ki ga na B on car j i z Veliko goro vežejo proti Ob lokom, na straži stoji, da z levim očesom opazuje svet proti Ljubljani, z desnim pa Ribniške seljake v •’ dolino milo gleda v njihovem trudu, in tako. lepo .doTino varuje sovražnih napadov od leve in desiM Le pod njegovim podnožjem in krilom ti je mogöce „no ravnem iti po cesti poleg Tcržišice iz Ribniški’ (ioTnie proti beli Ljubljani skoz Laški okrog.
Na Gifbgorskih slemenih od Osteneka do Briricarja nahajamo s posebnimi imeni naslednje hribe: Žorno vec, sv. Marka hrib, Kobilo (steblike), Si-novico, StermicOjZigmarski hrib in Fotone k.
Opomin. Velika gora skoraj vso dolino presker-buje z lesom in z dervi; le malo vasi jih dobiva z Male gore in Gregorskih slemen. Marsikteri tram Velike gore pa tudi že jadra po morji jadranskem, marsiktero ozidje in poslopje v Terstu pokriva Ribniški les; marsikterim posodam za vodo, vino, žganje, šalo, mleko in maslo ob Savi, Muri, Dravi in Kolpi je dala doge iu dna; marsikteri obod so je že in se še bode v Veliki gori potočil, in je že ali bo še šel ž nje na Nemško in Hrovaške.' —
Pa tudi Mala gora ni le za svojo ožjo domovino skorbela; tudi nji so ptuje deželo dolžno serčno zahvalo, ker je njeno leščevje,. dokler je moglo, pletenino dajalo rajtam in rešetom raznih velikost.
Velika in Mala gora ‘si pa niste le po vnanjem licu različni, ampak zlatiti tudi v tem, da jo Velika gora in njeno podnožji) bogato bistre in merzle vode, ki jo dobiva menda i^ Joških okrajin, in v ne-kterih krajih celo tako iinenovh^iib lahkih studencev, od kterih pravliea pripoveduje, daTje človek čem lažji, tem večje pije. Vpđa (Veliko gorč Ribničanom žejo. gasi, stiule.iieč napaja' ih »travnike moči tj o do podnožja Male gore, ki so^Rza, od pekih (Virja) do Jasclniee.. — Mala gora pa’je žejna kot kanja, vsako kaplico, ki pritMe do njohili žrel, v svoje apnensko jame in globine pogoltne ter je več ne privošči niti Ribničanom, ob1 njenim znožji naseljenim, hiti njihovim bližnjim izhodnjim sosedom, suhi Krajni in Kočevarjem, ampak-so le daljno reke napaja, in sicer kakor nekteri mislijo, Kerko pri Soteski, po misli nekterih pa Kolpo. Jest bi pa menil, la morda obe, in sicer Teržišicajn Bistrica Kerko, Ribnica in Ro-kitnišica pa Kolpo.
4
III.	Rteri potoki in studenci Ribniško dolino napajajo?
Ribniški potoki, na južni strani Veliko gore pri-čenši, so:	\
a.	Rakitnišica; ona izvira izpod Velike gore, komaj pičle pol ure beli dan gleda in so blizo Jasel-nicc pod zemljo zopet poverne. V nji no' najdeš niti raka, niti ribe, niti kake druge žive stvari.
b.	Ribnica nekoliko više pride izpod Velike gord, in sicer s toliko vodo, da precej pri izvirku malen žene in žago. Svoje ime je, kar je Valvasor že vodil povedati, dobila odtod, ker jeribnata, žlasti žlahtnih posterv bogata: in je svoje ime dala tudi vsi dolini in glavnemu njenemu selu. Ribnica ne napaja le ljudi, domače živine in travnikov ob svojih bregovih, ampak tudi divje zveri, jelene, košute in sernc, ki hodijo k nji žejo gasit si ali hladit se, zlasti spehani, ko so jih lovski psi dcrvili po Veliki gori. Toda lovci, spazivši njihovo navado, ob njenih bregovi]) za gcrmovjem stoje, jih pričakovaje. Marsi-kteri jelen se jo že zveniil stoje sredi'Ribnice, kamor je spehan prišel hladit se.
Opomin. Od leta 1848 sem so jeleni čedalje redkeji, tako da
so sedaj že malokdaj kteri sledi.
Ali tudi Ribnici se veliko milejše no godi nego Rakitni žici; le dobro uro sc v njenem zerkalu sobice po dnevu in zvezdato neb6 po noči leskeče j na levem bregu vzemši v se malo S a j o v s i c o, ki izpod Kota in iz studenca Petelinčka pricurlja, svoj počasni tek oberno proti Dolenji vasi, kjer jo v sredi vasi čaka Veliko žrelo Male gorč, dajo pogoltuje; kedar se v deževji naraso, si še družili žrel in votlin, vdertin in globin poišče po .Dolenjskem polji, čez ktero se o povodnji razliva in veliko škodo dela.
c.	Bistrica; ona ima najmilojšo osodo izmed Ribniških potokov; dovoljeno ji je gledati skoraj vso dolino po njerii dolzayi, skoz ktero se bolj kot tri ure bodli po kač j e vije; Bistrica izvira izpod Bon-carja, ki Ribniško dolino proti Oblokom zapira, in veliko veliko, sc‘ve da,', majkinih pritokov v Sodraški fari dobiva na dčsnem bregu in levem.
Na desnem bregu izpod Velike gore se v njo izlivajo :	■ tč ‘
' 1. M ate ča toda; potoček, ki izvira na Gori, kjer jo nabirajo,', da jim žago goni; prišedši pod goro dvema malndnia kolesa obrača.
2.	P ödsten ski studenec, ki izvira izpod skale,
čez 12 sežnjov visoke, in precej pri izviru goni malen na korčtiikm.	V !
3.	Globcl jea, na kteri so štirjo malniin žaga.
4.	Jelovšica, maj'höü potočič.
5.	.1 a z b i č, studenček.
6.	Sodraški studenec, ki izvira izpod farne
cerkve.	' ,c 'Y *
7.	Izvir, ali kalior to ime sploh izgovarjajo: izbor, močan siiulencc, ki daje dobro in jako zdravo vodo, tako da 'jo zdravniki bolnikom celo vnanjih krajev priporočajo. Ranjki fajmošter Mat. Kavčič je bil na njem napravil merzle kopalce, pa mu jih je nekaj surovih Sodražanov leta 1848 poderlo, in na-most njih ondi žago napravilo. Lota 1840 je pisavca teh verstic o šolskih praznikih mcrzlica prav hudo
tresla; dva dni zapored rano vstanem, grem peš v izberove kopalce, ondi se dobro skopljem, studenč-nine dobro napijem, in — tretji dan ni bilo treba več k izboru, — ker odlazila je bila mcrzlica.
8.	Podgorski studenec.
•	9. Žegnani studenec, öd kterega pravliea
’ pripoveduje, da ga je nek „resprešterjev lemonater“ zarotil ali eksorciziral.
;JO. Vranov potok.
11. Lipovski potok.
f2. Ravnodolj čica aliRavinski(Kovinski, blatni, lahki) potok, ki žago goni, Ribniško faro od SčdrUr ške meji in so ravno pod Vinicami v Bistrico izliva.
Na levem bregu pa izpod slemen Bistrico ha-
P:ljajw • rv .
13.	Zigmarski gorenji potok) ki pride izpod Hriba Feteneka;	.
^1. Zigmarski dolenji potok, ki izvira izpod Žigmarskega hriba.
15.	Miklovski studenec, ki pricurlja izpod Bravčjcga verta.
16.	G crdodoljšica, ki izpodgVegorskih slemen skoz Gerdidol priteče v Zamostec, od kodar naravnost hiti v Bistrico; in
17.	Z.apotoški potok, ki spod sv. Marka hrib čeka iz studenca, ki mu pravimo „biič“ pricurlja ter se po kačje vije moje Vinaški in Suški svet od Zapotoškega in Slatniškega, dokler se na Suških terznih pod belim malnom nad žago ne zlije v Bistrico, ktera do tukaj in še kacih 200—300 sežniev teče mod me-lininimi bregovi, ki jih, ako le kolikaj časa dežuje, prestopi in svojo bogato zalogo razgublja po travnikih.
Kdor bereš o Bistričnih obilnih pritokih, no misli si ravno velicega potoka; dva sežnja široka, semtertje tudi nekoliko širja je struga, po kteri teče voda za čevelj globoka, ob suši pa še bolj plitva ondi, kjer je prejela zadnji pritok. Kakor jo pa Bistrica do ondi vedno naraščala se, tako sc od ondi dalje vedno po malem razgublja, dokler popolnoma ne zgine izpod belega dneva. Kdor si bral veseli del njene osodo, beri tudi o njeni nemili.
Ko Mala gora, vedno žejna kanja, ugleda, da Bistrica jame iz Sddraške duhovni)e v Ribniško pod Novoštifto na Suških mlakah pol ure daleč od nje viti se, se ji zbudi sla po bistri studenčnici, ktero so ji pa meiinini bregovi že nekoliko skalili. Ali kako jo ločiti od matere in k sebi privabiti? Priliznjeno zniža svoje podnožje, vode, da sevodatje raje tekija, kjer je nižji svet; menda ji pa tudi obeta terje bregove, ki ji ne bodo kalili bistre vode, kakor delajo bregovi njene matere Velike gore, zlate gradove in srečo na srečo. Bistrica, do sadaj povsod prijazno sprejeta, povsod obilo napajana z bistro vodo in no-benkrat še kanjona, nikake zapeljive zvijače ne po zrni; torej ji dobro de sladko vabilo, in kaj stori? Materi svoji herbet oberne, vabljivki pa lice, naravnost k Mali goil hiti in ji komaj 300 sežnjev potem, ko je prejela zadnji pritok, do podnožja dospe. — Kanja, začutivši krepčavno njeno hladilo, bi rada pogoltnila jo, toda stvarnik ji ravno ondi ni nobenega žrela
«
ođperl, ali ga ji je cesta Ljiibljansko-Kočevska za-dergnila, ali pa Podstcnjska dva malna, kterima kaj urno in veselo kamne obrača; Mali gori pa se čedalje hujše želje hude po hladilu, torej ji vedno na uho prijazno šepta, boje se, da bi se v nepopačeni hčeri ne. vnelo kesanje zavolj nehvaležnosti, da jo tolikanj oddaljila se od matere svoje. Kameniti bre-ovi bi se ji sicer jako prilegli, to vč, pa ljubezen o matere ji v sercu še ugasnila ni, tudi to neznano ji ni. In res! Bistrica jame omahovati, ustregla bi namreč rada obema, torej si je po svetu svoje priliznjene zapeljivko strugo naredila tako, da ji je podnožje njene matere Velike gore desni breg, podnožje njeno zvite vabljivke Male gore pa levi. Prekanjena kanja Bistrici navadno dobre tri četert ure nič žalega ne stori, dokler namreč čuti, da gori sekaj ljubezni do matere v njenem sercu. Le semtertjo si ni mogla kaj, da bi ne bila poskušala, skrivaj nenadoma pogoltniti jo. Ravno predlansko leto bi se bila Bistrici kmali huda pripetila ter ji kake pol uro življenja prikrajšala. Nenadoma je bilo zinilo eno skritih njenih žrel med Bregom in Gorenjo vasjo, in jelo serkati bistro vodo. S terdnim jezom so žrelo komaj zopet za-dergnili, in Bistrici saj še za nekaj časa življenje podaljšali. Med Malo in Veliko goro vedno razdeljena Bistrica prispe tudi v Ribniški terg, kterega deli ravno tako v dva dela, ki ji vežeta dva zidana mosta in dve po pol sežnja široki bervi čez njo. Iz torga prišedši jame jo Mala gora še ginljivše k sebi vabiti in ljubezen do matere v njenem sercu naravnost moriti s pristavkom, naj bi venderposkusila, kako prijetno je svobodno življenje, saj je dosti že stara, da se izmuzne materi svoji neslanki iz oblasti. Predolgo se je Bistrica ž njo že pečala, preveč že seznanila se, da bi ji dala slovo ter se ostrega svarjenja svesta ventila materi svoji v naročje; — kar puhne čez cesto v Goričovas, ki vsa stoji na podnožji male gore; nndi se zigra, žagi vreteno in malnu kamne
obrača v razuzdani svobodi svoji; todo kmali kmali okusi grenki njen sad; zakaj Mala gora je precej za malnom nastavila veliko žrelo, ki jo hiastoma tako rekoč s kamnov požira, in v svoje temnice zapira. O povodnji pa je uno žrelo ne more samo pogoltniti, ampak svoje manjše brate, po Goričevskem in Lipovskem polji v vdertih globinah nastavljeno, na pomoč pokliče, da jo spravijo pod zemljo, svetu v žalostni zgled, kam pelje nehvaležnost do matere in prijaznost z zapeljivci, in v poterjenjc ljudskega prigovora, „da po slabi tovaršii rada glava boli.“ Da Bistrica po dolgem tavanji kje zopet pride na beli dan, jc gotovo, kje pa, ali v Kerki, ali v Kolpi, ne vemo; Ribničanje mislimo, da v Kerki pri Soteski.
Da nam poglavitni Ribniški potok ne zapusti grenkega spomina, цај svojitrf bravcem kaj o njeni koristi povem. Ona р<л vsem svojem teku nc napaja le obilo lepih senatih tvaisqiikov ob svojih bregovih, ampak ona goni tudi 18 Jalnov, ki meljejo za dom, pa tudi za sosede Obločaite, Potočane, Kočevarje in Kranjčane, pred nekaj leti so mleli tudi za Terst, in 10 žag* ki režejo dile za dom in za Terst. Ali ravno malni, ki so dolini potrebni in na veliko korist, so krivi, da sb travniki nekoliko močvirni, torej jih sploh imenujemo mlake. — Bistrica nam dalje daje obilo rib, žlahtnih in nežlahtnih in veliko okusnih rakov tiči Л' melininih njenih bregovih.
d.	Teržišica; ona iz Laških dolince in Oste-nekovih jarkov pricurlja, se o prihodu v Ribniško duhovnijo na Virji nabira v bajerji, iz kterega ravno pod Ostenekom pervi malen in žago goni, potem po /udi*) teče, ondi še Kozlerjevi žagi vreteno verti, od ondot prispč v Žlebič, kjer zopet malon goni, in se od tod naravnost oberne v Malo goro, kjer ji pravimo „Tontera,“ ki jo tudi pogoltne.
*) Zud menda zato, kjer se ondi vodice stekajo, toroj~z-vod, kakor pravimo po udo nam. po vodo; medudi nam. medvodi.
IV.	Ceste m potje.
Ozir cest in potov Ribniška dolina gotovo ni zadnja. Ne le, da je vsa s poljskimi poti prekrižana, semtertje še preveč, in da se od vasi do vasi skoraj do vsake hiše lahko z vozom pripelješ po vaških ali sremskih potih, ampak tudi iz doline vodijo lepo in do Ž sežnjev široke okrajne ceste, in sicer:
1.	Cesta, ki te iz Ljubljano čez zidani most pred Karlovškem predmestjem skoz Ig, Želimlje, Turjak, memo Rašice in skoz velike Lašče in Retje iz Laškega okroga ob Teržišici skorej po ravnem pri Virji pripelje v Ribniško dolino; dalje te ona vodi pp vsi njeni dolžavi ob podnožji Male gore skoz Žlebič, Breg, Gorenjo vas, Ribnico, memo Goriče vasi, skoz Nemško vas, Prigorico, Pristavo in Dolenjo vas, in te čez Jaselnico iz Ribniške doline preseli na Kočevsko. To cesto Ljubljansko-Kočevsko imenujmo.
ОроиГш. Toda nekdaj ta cesta ni bila ravna. Ko sem, deček še, leta 1834 jeseni o sv. Mihelu, pervič in potem do 1. 1839 v šolo vozil se v Ljub-
ljano, jela se je ta cesta kmali od Žlebiča spenjati na Poljanske bregove, ondi jc vsaoega klanca poiskala, po vsacem navdolu zbezljala, in mislil sem, da som že daleč daleč po svetu, ko sem truden z voza stopil v Laščah, _kjer je bilo treba, ako je bil voz količkaj naložen 'in cesta količkaj blatna, napajati upehano živinico. Od leta 1839 je pa vse drugače. Hvala in slava 'okrajnemu Ribniškemu komisarju od lota 1839, bivšemu Ljubljanskemu županu, deželnemu Postonjskemu poslancu in odborniku deželnega našega zbora, g. Mihu Ambrožu (t 25. aprila 1864), ki je z bistrim svojim očesom ob Teržišici po Z udi zagledal rovan, sicer jako ozko, vender pa zadosti široko, da je po nji iz Ribnice speljal lepo cesto v Laški okrpg. Postavljen spominik ob cesti nad fužinarjem mu je, dokler je stal, zasluženo Ribniško zahvalo dajal. Zakaj da se mu ni dalje ohranil, raje zamolčim. Pa tudi Laščanje so prjznali njegove zasluge, in so ipu v čast spominski kamen vzidali v
hišo, pri ktcri se nova, nekiij let ‘pbzheje speljana cesta zavije iz Lašč, da se pred Po'đpoljanaiui sprimo z Ambroževo.
2.	Cesta, ki se konce Dolenje vasi z Ljub-Ijansko-Kočevske krene na desno, in pelje čez Gcr-čarce (Masern) in Gotenice (G iitteniz) na kočevsko Reko (Rieg).
3.	Cesta, ki se z visoke Obloške ravani po Boncarji privije v Ribniško dtilino pri Podklancu; od tod te ona pelje po ravnem skoz Zigmarice, Sodražico, Zamostec, med Vinicami in Zapotokom, med Sušjem in Slatnikom, in se na Slatniških terznih pred Malo goro sprime z Ljubljansko-Kočevsko ccstjo.
Opomin. Tudi to cesto, ki jo hočemo Ribniško-Obloško imenovati, je g; Miha Ambrož 1. 1840 zravnal, ker jo je s hriba* na' kteriin stojite vasi Sušjc in Vinice, preložil ob'«dvornem 'njegovem podnožji in sc tako dveh hudih ' klancev ognil. Da bi jo bil obernil na solnčno, terdb Istran, ki ima tudi posipnega
peska obilo, namesti daje krenil na senčno in mehko stran, kamor je treba od daleč voziti posipa, in kjer je bilo treba zidati most čez Zapotoški potok pod Slatnikom, bilo bi tudi to njegovo delo popolno.
4.	Cesta iz Ribniškega terga čez Malo goro nekoliko pod sv. Ano v Struge speljana, torej Ribniško-Struška.
I 5. Cesta čez Veliko goro, ki se nad Zigmaricami ž Ribniško-Obloške zavije na levo čez Goro v Loški ‘potok in Drago, — Žigmarsko-Potoška.
(3. Cesta, ki pelje iz Sodražice k svetemu Gregorju, in od tod v Lašče; Sodraško-Grcgorska.
Opomin. Ob Ribniških cestah in potih sploh živo pogrešam sadnega drevja, zlasti pa murbovoga, ktero bi jih osenčavalo popotnim, Ribničanom pa obilo koristi dajalo. Pred nekimi leti ste bili nekaj začeli, drevje saditi, semtertje je še viditi kako drevesce. Kam so zginila ima? Zakaj niste hvalo vrednega dela nadaljevali?
V.	Selisca Ribniške doline, število bis in prebivavcev.
Opomin. Ribniška dolina je bila od leta 1363 do leta 1753 ena sama duhovnija; 1. 1753 seje iž njevstanovila Sodraška in 1.17^7 še Dolenjska. Po legi je Ribniška duhovnija sredi doline, _ So-draška na njenem zgorenjem koncu, Dolenjska pa na dolejnem.
■Selišč vsa dolina vsled 6. deželnega vladnega lista kranjske vojvodine od leta 1857 šteje 52, hiš 1350 in probivavccv 98,30. Naslednji spregled nam kaže imena vseh selišč, in število hiš in prebivavcev vsacega.
Imena selišč v abecednem redu		šti*> ilo hi.s J Seljakov	
1	Л. Duhovnije sv. Štefana p a p. muč. v Ribnici Breg	.	. '		23	155
2	Mreže				248
3			13G
4	Dane .	.	.			17	168
5	Dule (Vlije) !,....		3	21
G	Gorenja vas 		У .	.	29	182
7	Goriča vas			63	351
8	1 lervača			31	215
9	Jurjeviča		41	265
10	Kot			23	169
11	Laze (doleuje) in Bezgovica	....	27	204
12		12	87
13	Nemška vas	4	23
14		25	240
15	0tävice			29	180
16	Poljane velike (male so v laški fari)	39	290
17	Ji i b n i c a (terg) v		150	970
18	Sajevic .	.			19	122
19		3	22
20	Blatnik		29	209
21	Sušje .	•		31	176
22	Včrh				3	17
23	Zaduljo		8	50
24	Žapuže 		7	50
25	Žlebič		13	107
26	Žukovo .			2	20
4 skupej . ||G92 | 4877
Iineiia selišč v abecednem redu
števil»
hiš j Seljakov
B. Duhovnijo sv. Marije Magdalene v Sodražici.
1	Betonovo; Gori prišteto.		
2	Globelj		19	180
3	Gerdi dol; Zamostecu prištet.		
4	Gora ali pri Janežih			443
5	Jelovec		io :	72
6 7	Križate ( aoH I,ri3tete'		
8	Laze (gorenje)		1, 10	70
9	Lipovšica		n	98
10	Nova Štifta		2	10
11	Podklanec		22	157
12	Preska		! 5	34
13	Ravni dol		10 i	84
14	Sinovica		9	67
15	Sodražica 		91	840
16	Vinice .	.	.	,	 Zamostec in Gerdi dol 		27	180
17			
18	Zapotok — mali in veliki ....	27	206
19	Zavrata; Podklancu prišteta.		
20	Zigmarice		60 1	410
	skupej	||411 I	3218
C. Duhovnije sv. Roka v Dolenji | vasi.
1
2
3
4
6
6
Blato ..................................
Do leni a vas...........................
Kot .'..................................
Prigorica /
Pristava )	'	'
Rakitnica ..............................
skupej .
10
]U3
8
71
I 55
11247 I
6»
838
33
498
307
1735
Opomin. Imenik ljubljanske škofije za 1. 1863 nam pa 9887 prebivavcev v Ribniški dolini našteva.
Opomin. Ozir selišč jo sploh pomniti, da ima malo krajev lepše in veče vasi. Mislim, da preveč ne rečem, ako pravim, da jo dobre dve tretjini hiš zidanih.
VI.
Primki, ki sc nahajajo v Ribniški dolini.
1.	Adamič, Ambrožič, Andoläek, Antončič, Arko, Avsec, Avžlokar.
2.	Bačnik, Bančič, Bartol, Belaj, Beligoj, Benčič, Bončina,
Bevka, Blatnik, Blažič, Boh, Boječ, Bolha, Brecelj, Bregar, Brinšek, Burger.
3.	Čebin, Cimerman, Cotar, Cvar.
4.	Čampa, Čelešnik, češarek.
б.	Debeljak, Dejak, Derčar, Dernjač, Drobnič.
6.	Fajdiga, Fajtel, Fegec, Fircek, Francelj, Fric.
7.	Gačnik, Geize, Geržč, Gnidica, Gorenec, Gornik, Gorše,
Govšfe, Grajnar, Grebenec, Gregorič, Gros, Gruden.
8.	Harink, Hočevar, Honigman, Hrastar, Hrovat, Hren, Hudalin.
9.	Ilec.
10.	Jakopič, Jančar, Janež, Jecelj, Jeršinovic, Juvanec.
11.	Kaplan (Koplan), Keberl, Kcrnee, Keržo, Kerznič, Klavs,
Klibar, Kljun, Knavs, Knol, Konte, Kos, Kostanjevic, Košarok, Košič, Košir, KoŠmerl, Kovačič, Kozina, Kozler, Kožar, Krajec, Kraševic, Križman, Kromar.
12.	Lavredon, Lavrič, Levec, Levstek, Lesar, Lipovic, Logar,
Lovšin, Lukec, Lukman, Lužar (Ložar).
13.	Malešič, Maren, Marolt, Maršic, Matfe, Matko, Merhar, Merše,
Milavec, Mihelič, Mikolič, Mlakar, Mlekuš, Močnik, Mohor, Mrače, Muhič.
14.	Nadlar, Nosan, Novak, Novina.
16.	Oberstar, Oblak, Ocepek, Omerza, Oražem, Osterman, Ovsenik, Ozvada.
16.	P&hulje, Panjič, Pakiž, Pavlič, Peček, Pelc, Penghl, Pe-
rušček, Petek, Petelin, Peterlin, Petrič, Pikovnik, Pintar, Pirc, Pirnat, Platnar, Plevel, Podboj, Podražiga, Pogorelec, Požar, Presnic, Prijatelj, Prilosnik, Primšar, Pšenica, Pucelj, Pust, Puželj.
17.	Rajh, Kamor, Rebernik, Riglar, Rojec, Rok, Rudež.
18.	Samsa, Sckolj, Seljan, Škerl, Skopin, Skube, Škulj,' Skrabec,
Škrajnar, Slanč, Sčmrak, Sporer, Starec, Sterhenk, Sterle, Sušnik.
19.	Šega, Šileč, Škorbec, Škerl, Šlindra, Šmalc, Šobar, Štamfel,
Štupica, Švegel, Švigelj.
20.	Tanko, Tekavec, Torlilen, Terdan, Tomšič, Trape, Turek.
21.	Valencon, Vesel, Vidmajer, Virant, Vidervol.
22.	Zabukovic, Zadnik, Zadnjek, Zadolnlk, Zajeo, Zakrajš.čok,
Zalar, ZAstina, Zavračan, Zbačnik, Zgonec (Zvonec,) Zidar, Zimovee, Zobec.
23.	Žagar, Žlindra, Žnideršič, Žumer.
Opomin. Vorh teh priimkov ima pa še vsaka hiša svojo posebno domače ime; večidel po kerstnem imenu nekdanjih ali -jcdanjih posestnikov, n; pr. pri Martinovih, Jožetovih, Boštjanovih, pa tudi po priimkih, n. pr. Kozinova, Ter-daiVova; malo po kacih posebirih primorlejih, n. pr. Pod Stenar, Mutec itd.
' - гШ
'Ti
YII. Cerkve, duhovnije in sole v Ribniški dolini, in nekoliko ccrtic o njihovi
zgodovini.
i.
Splošni opomin. Ribniška dolina tudi obzir cerkev ni zadnja; ona šteje 17 cerkev, 3 kapelice v kterih se mašuje, in veliko veliko malik kapelic po vaseh in znamenj ob cestah in poljskih potih. Kazun silno stare in že jako slabe farne cerkve v Ribnici so vse druge lepe, prostorne, lepo ozališano in sploh v dobrem stanu.
Л. V Hihniški duboTnii:
1.	Sv. Stefana, pap. muč. v Ribnici, farna cerkev, stara in premajhna; ravno se Ribničanje pripravljajo, novo zidati si.
2.	Matere Božje sladkega imena v Goriči-vasi.
3.	Sv. Lenarta v Nemški vasi.
4.	Sv. Ane nad dolcnjimi Lazi na naj višjem verhu Male gore.
5.	Presv. Trojice v Hervači; okoli njo je farno pokopališče.
6.	Sv. Frančiška Ksav. na malem gričku nad Sajovicem in petelinčkom pod Veliko goro.
7.	Sv. Križa med Brežami in Jurjeviče; 15. nov. 1774 blagoslovljena; k nji pelje 14 staj križevega pota (Kalvarija). Okoli njo je pokopališče za sosednje vasi ali za njeno sosesko.
8.	Sv. Tomaža ap. na Velikih poljanah; pri nji jo pokopališče za njeno sosesko.
9.	Sv. Janeza korst, kapelica v Ribniškem gradu več ko pred 200 leti, kakor že Valvazor pravi, po-
svečena. „Nekdaj se je, kakor Valvazor dalje o nji pripoveduje, god sv. Janeza kerst. v Ribniški dolini jako slovesno obhajal; nedeljo po tem godu je spomin posvečevanja grajšinske kapelice, ktero so vse poddružinske soseske v procesijah obiskovale; in ondi je bila slovesna služba Božja.“
H. V Sodniški dubovnii:
1.	Sv. Marije Magdalene v Sodražici, farna cerkev; 1. 1750 zidana, 1. 1772 za stranski kapelici razširjena, sedanji fajmoštor, Jožef Lesjak, jo je z da-režljivostjo svojili faranov, ktorih je od leta 1822 za 1038 več, zveksal in jako ozališal.
2.	Matere Božje, v nebč vzete, pri Novi Štifti. O nji nekoliko več v posebnem oddelku.
3.	Sv. Jožefa kapelica pri. Novi Štifti.
4.	Sv. Marka nad ZapOtokom; okoli nje je pokopališče za bližnje soseske.
5.	Matere Božjo sedem' žalost na Stcrmiei nad Sodražico. Vsled obljube, o koleri, 1. 1836 storjene, s prostovoljnimi darovi Sodraških duhovnijanov sezidal jo je prejšnji fajmošter Matevž KaVčič.
6.	Matere Božje, snežnice, na Gori. Ondi je od 1. 1790 nesamostojna kapelanija. Gora je od 1. 1848 nekoliko bolj po svetu znana po zamaknjeni Magdaleni Gornikovi.
C. V Dolenjski dubovnii:
1. Sv. Roka v Dolenji vasi, 1. 1765 blagoslovljena, od 1. 1787 farna, 1. 1830 posvečena cerkev.
.2. ;Sv. Vida v Rakitnici.
> 3. Sv. Petra v Prigorici; okoli nje je farno pokopališče.
4. Sv. Marjete kapelica na polji.
2.
Solo, ima Ribniška dolina tri, v lepih novih poslopjih, vsaka duhovnija svojo.
V	Ribnici trije učitelji ukaželjno mladež v treh ražr9&ih podučujejo. — Leta 1862 je vsled vradnili izkazov "zmed 847 otrok, za šolo godnih, do poslednjega Hne> šolskega leta obiskovalo 350 otrok delav-niško šojo) 270 pa nedeljsko, vseh torej 620. Pač lepa številka! Toda pri vsem tem, da je nekoliko vaši po'-ono uro in pol ali še celo dve uri daleč od šole, bila bi še veča, da niso šolske sobe premajhene, dasi je bilo tudi poslopje 1. 1847 iz nova sezidano. Treba bo tpraj v kratkem za prostorniše skerbeti. — — Ribničanjej pri tem delu nikarte prezirati koristi, ki bi vam in" Vaši mladini dohajala iz glavne šole s štiriftii razredi; v nji se bodo otroci veliko več za djansko življenje naučili, in kogar bo volja in mu mogpče, bo precej lahko stopil v latinske ali realne šole. Vstanovite si toraj glavno solo. „Svetovati jo pač' lahko, ali delati in storiti jo, je težko“ — mi imste gotovo odgovorili. Tudi jest to dobro vem, torej vam dalje svetujem ter pravim: do deželnega našega zbora se obernite s ponižno prošnjo, da vam pomaga dežela, saj bi glavna'šola Ribniška ne bila le vam na korist, ampak vsemu Ribniškemu okrogu in Laškemu, in nekoliko tudi Loškemu,’ kakor so Ribniško staro šolo še pred 50 leti obiskovali otroci skorej iz vsega Notranjskega in še celo iz Krasa. To vam spri-eujejo stare zlate bukve vaše šole.
V	Sodražizi od 1861 leta lepo šolsko poslopje stoji, za 400 učencev prostorno, z 10,000 gld. sezidano; njega obris je bil še celo na Londonski razstavi. Leta 1862 je ondašnjo šolo zmed 582 otrok, za šolo godnih, obiskovalo 306 delavniško in 124 nedeljsko; dva učitelja sta vstanovljcna v Sodražici.
V	Dolenji vasi jo tudi lepo in prostorno šolsko poslopje, leta 1847 iz nova sezidano; leta 1862 je njen učitelj zmed 261 otrok učil jih 180 v delavniški in 69 v nedeljski.
Opomin. Da je povsod toliko šol, kakor du-hovnij, in v njih toliko šolske mladeži, kot v Ribniški dolini-, gotovo ne bi sc več tožilo o pomanjkanji šol in malem številu učencev na Kranjskem. V tem vsa hvala sedanji duhovščini gre, zlasti pa Ribniškemu dekanu, ki ves gori za šolo, in je zavolj te svoje neutrudljivdsti poslavljen z zlatim križičem s krono.
'''V. Л;;;	’’	3.
. «yL/ч;vft* J 'i 7
a) O Ribniški duhovnii, cerkvi in njuni zgodovini.
Zgodovina Ribniške cerkve, zlasti pa duhovnijc bila bi silno važna za domačo zgodovino in gotovo jako mikavna; ali pisati o nji jo ravno tako težavna reč. Temu vzrok jo ncnasitljivi ogenj, od kterega že Valvazor pripoveduje, da je 1. 1415 ves terg, in 1. 1445 njega polovico vpepelil, in tudi duhovnim arhiv sežgal. Ker današnji arhiv najstareji zapisnik
hrani še le od leta 1728, je gotovo, da je od onih let ogenj še večkrat razsajal. To misel poterjuje tudi smešna pravliea, „daje Ribniški „r e s p r e s t e r“ (Erzpriester) pri zadnji hiši ogenj p anal (ustavil).“ Letnica na cerkveni steni nam pa hrani spomin zadnjega ognja 1. 1775.
Natančniša zgodovina o Ribniški duhovnii bi so dala posneti le iz spisov nekdanjega oglejskega patrijarhata, menda sedaj v Goriških nadškofijskih arhivih skranjenih. Kar tii povem, je posneto nekoliko iz Valvazorja, nekoliko iz imenikaLjubljanske škofije, nekaj iz arhiva Ljubljanskega kapitelna, nekaj iz novejših zapisnikov Ribniških (od 1. 1728 — 1863), nekaj pa tudi iz žive govorice ali ustnega izročila.
Ribniška dolina je sv. vero prejela po misijonarjih, ki so prišli iz Ogleja; kdaj se ne vč, le toliko je iz imenika gotovo, da je bila ondi perva duhovnija že 1. 1363, imela je torej lani s faro na Raki vred svojo, öOOletnico. Le 45 duhovnij naše škofije je starejših od Ribniške.
Ribniška dolina j e spadala Oglejskemu patrijarhatu, in ko je bilo tega 1. 1751 konec, Goriški nadškofi!, namesti njega vstavljeni; 1. 1787 pa je bila Ljubljanski škofii pridružena, in ima zdaj štiri duhovne vstanovljene: tajmoštra, kije tudi dekan, dva kapelana ali duhov, pomočnika in faj-moštrovega namestnika ali vikari j a. — Fajmošter ima svoje dohodke iz farovške grajščiniee, ki mu sedaj iz zemljiščnega dolžnega pisma 1487 gld. 85 kr. a. d. na leto donaša in iž njenega lastnega lepega zemljišča j — njegova pomočnika pobirata precej obilo biro zunaj terga po vseh vaseh, po nekoliko manj kot mernik (polovnik) pšenice in ovsa, in povesmo prediva jima daje vsak kmet, kajžarji ali poddružniki nekaj malega v denarjih plačujejo, če se ne motim, po 7 kraje, starega denarja; — vikari pa svoje pičle dohodke prejema iz beneficije presv. rešnjega telesa, hrano pa od fajmoštra. Od kar je neko pomanjkanje duhovnov, je njegovo mesto izpraznjeno, torej imajo le trije duhovni, zlasti od kar je šola s tremi razredi, obilo opravkov v pastirski službi.
Več ko tristo let bil je Ribniški fajmošter tudi veliki dijakon (Archi-Diakon, nadškofov namestnik ali nadzornik, ki so mu tudi „erzpriester“ rekli) čez vso dolenjsko stran, in mu je bilo papeževega poter-jenia treba. Ali je Ribnici došla ta čast precej, ko je bila duhovnija ondi vstanovljena, ni gotovo, toliko pa je iz Ljubljanskega imenika resnično, da je bil veliki dijakon že leta 1383 v Ribnici.
Tudi imena vseh bivših fajmoštrov in velicih di-jakonov Ribniških nam niso znana; kar se jih da iz Ribniških in kapiteljskih zapisnikov zvediti, so bili naslednji:
od 1. 1383 Miklavž,
od 1. 1510 Lenard Vurfel,
od 1. 1640 Ferdinand Maks. Valant,
od 1. 1670 dr. Janez Schönleben, ki je bil prej stolni dekan v Ljubljani,
od 1. 1728 Ludovik Kobal, od 1, 1729 Karol Sigm. grof Petazzi, od 1. 1745 Lorene Tobija Revec, od 1. 1755 Janez Kaspar Semič, od 1. 1756 Janez Vajec,
od 1. 1762 Vincenci od Lazzarini (namestnik),

od 1. 17G3 Janez kerst. Kobal,
od 1. 1787 Valentin Ule, poslednji naddijakon ob času, ko je bila Ribnica združena z Ljubljansko škofljo. Njegova podoba se še hrani v farovži; ž njim je jenjalo veliko Ribniško dijakonstvo, in njeni fajmoštri so le dekani, sedaj vsemu Ribniškemu in laškemu okrogu; in ti so naslednji:
Valentin Ule umeri 1. 180d,
od 1. 1807 Bonaventura Humcl, 1818 korar in stolni faj-mošter v Ljubljani,
od 1. 1819 Valentin Prešerin, f 8. julija 1833, od 1. 1834 Janez. Ev. Traven, f 19. sept. 1847, od 1. 1848 Ignaci Holzapfel.
Opomin. Zmed duhovnih pomočnikov omenjam le dveh, ki v slov. slovstvu zlasti slovita: Valentina Vodnika, per-vega našega pesnika, ki jo bil v Ribnici od 1. 1788—1793, Antona Ž a k e Ij n a (RodoljubaLedinskega) odi. 1845—1849.
Patroni (varhi, zavetniki), ki so volili Ribnici fajmoštre, so bili po privoljenji Oglejskega patrijarha s perva grofje Or ten burski; ko ti odmerjo, ta čast in pravica dojdo Celjskih grofov, leta 1456 pa cesarja Friderika III., in odsehmal do dan denes je Avstrijski cesar Ribniški patron.
Današnja cerkev je jako staro, morda je se perva, saj svetišče bi utegnilo biti s pervega časa; bila pa je sčasoma nekoliko prenarejena, in kakor se ji dobro pozna, en- ali celo dvakrat podaljšana, enkrat pa razširjena, menda po ognji 1. 1775, t. j. prizidani ste ji bili dve kapelici, tako da je iz čolnove podobe dobila podobo latinskega križa. Od tod menda izvira pravlica, da so jo bili nastlali s slamo in potem sak-sebi razrinili. lUizo 5000 duhovnijanom pa je že veliko veliko premajhena, zato je že mnogo let nič ne popravljajo, tako daje v silno žalostnem in revnem stanu in da žuga podreti se; pripravljajo se Rib-ničanje že veliko lot, da bi si novo, zadosti prostorno sezidali. Le škoda, da ta reč tako počasi gre, in da ji ni moglo biti postavljeno stalo o petstoletni obletnici.
b) O Sodraški cerkvi, duhovnii in njuni zgodovini.
Sodražica, velika vas, ki šteje 91 lepih, večidel zidanih hiš in 840 prebivavcev, stoji v zgornjem koncu, kjer je Ribniška dolina najbolj zadergnjena in torej najožja, bila je z vso svojo okolico od 1. 1753 podfara, iz Ribniške odcepljena, letos pa, kakor se bere v škofijskem imeniku, je v faro povzdignjena, ter itna za svojih 3218 duš štiri duhovne pastirje, in sicer: dva (fajmoštra in pomočnika) pri farni cerkvi, enega pri svoji poddružnici na Gori, enega pa pri Novi Štifti, ki sta, kakor jim pravimo, nesamostojna ali izpostavljena kapelana Sodraška.
Kjer zdaj stoji cerkev, neki da je v starih časih •stala kapelica sv. Miklavža; o njenem začetku stari ljudjč pripovedujejo, da so od svojih preddodov slišali pripovedovati od nečega jezera, ki se je bilo visoko pod Veliko goro na njivah, ki jim zdaj „pod jermičem lazom“ pravijo, odperlo; neizrekljivo jo neki voda iz široke luknjo kahljala ter žugala, vso dolino v kratkem z vodo napolniti. Prestrašeni ljudje, da bi luknjo zamašili, začnč kosmato drevje, vejevje, kamenje in tacih reči metati vanjo, pa vse je bilo zastonj; misel se jih loti, da je ta strašen prigodek posebna kazen previdnosti Božje, in znašali so najlepša oblačila, bobe, platno in enacih reči, jih med neokleščenimi drevesnimi verhovi in vejami v luknjo metali in tako

m


strašno brezno srečno zamašili. — V zahvalo so'kapelico sv. Miklavžu na čast sezidali.
Zavolj velike daljave od Ribnice potre bo samo- * stojne duhovnije v Sodražici spoznavši, začeli so menda 1. 1750 zidati na mestu male kapelice večp cerkev. Prošnja jim je bila uslišana, podfara jim dovoljena,m 1.1753 vstanovljena pod varstvom Ribniške grajščine leta 1772 ste ji bili prizidani kapelici, tako da je cerkev 5 oltarjev dobila. Leta 1813 o Francozih je bila oskrunjena, ker sta se bila v nji dva fantalina do, kervavega stepla, torej na povelje Ribniškega dekana zaporta in še le čez 14 dni jo je Ribniški dekan Bonaventura Humel po škofijskem pooblastenji zopet blagoslovil ali spravil. Sedanji fajmošter jo je nekoliko podaljšal in jako olepšal; le škoda, da je iž nje-zginil oltar sv. Miklavža, vodni spominek ž&četka te cerkve.
Sodraška duhovnija do sedaj šteje 13 fajmoštrov, ki so naslednji:
1.	Franc Ksav. Morač
2.	Janez Kalin
3.	Janez L6sar .	.
4.	Franc Stabile . * .
5.	Andrej Skotin . : .
6.	Martin Muhovec .
7.	Jožef Vidic . .
8.	Jožef Bučar
9.	Andrej Brus •. * .
10.	Juri Šenke! . .
11.	Janez Knavs . .
12.	Matevž Kavčič
13.	Jožef Lesjak .	.
c) O Dolenjski- duhovnii..
1753-17(59 1759—1779 1773—1777 1.7I77—jl796' •1796—1800'■ ■ 1800-4803,. G j 804-7
ät-ASÖ. .. 1808—1810 1^01 — 1815 4815 -U son 1820 Л 1821-^1^.. 1850—
V.
Zgodovina Dolenjske dulioynije spada v zgodovino Ribniške, iz ktere je Ibila'odcepi uma še le leta 1788. Od 1. 1788 do 1791 jo bilk tW’od 1, 17,91 do 1830 le lokalija in od 1. 1830 jo zopet- fara, .ki ima dva duhovna: fajmoštra in njegovega pomočnika.
1.	Stefan Pregel . 2.	Modest Šraj . 3.	Janez Jenčič	.	1788,;—1791 .' 1791		
	.	1791'—1794	
4. Janez Oražem .	.	1794—1795	-i
5. Andrej Stegnar	.	1795— —	Y<i r W
6. Martin Muhovec	.	1797—1800	
7. Juri Stimec	. 1800—1801	f/
8. Ludovik Lesjak	.	1801 — 1804	^'*"ч
9 Miha Avguštin	.	1804—1813	
10. Andrej Albreht	.	1813—1815	
11. Luka Zajec	. 1816-1816-	
12. Martin Kagnus	. 1817—1836	
13. Anton Pestotnik	.	1836—1848	
14. Janez Ciglar	.	1848		
O Novi Štifti.
Dobro uro bodil od Ribnice na zahodnjo stran, skorej sredi med Tergom in Sodražico., na nizkem hribcu tik Velike gore samotno stoji prelepa romarska cerkev Matere Božje, v nebo vzete, po imenu „No-vaštifta,“ s kapelico sv. Jožefa in s prostornina poslopjem za stanovanje ondašnjega duhovna in prenočevanje vnanjih romarjev. Imenovana poslopja in še ena kmetija, to je vse, kar stoji na hribcu, od ko-dar je najlepši razgled po vsi Ribniški) dolini in po velikem delu Kočevske.
/m>
■ fi v?' ’
v * * * it S*
4

Po ustnem izročilu, ki živi med ljudstvom, so je ta cerkev jela zidati po prikazni, v kteri je sama Marija svojo željo razodela pobožnemu kmetu Matiju Furlanu iz Susja.
Ustno izročilo o tej prikazni, ki ga je sedanji •• visokočast. duhoven pri Novi Štifti, gosp. Juri Janež,
pesem zložil, se tako-le glasi:
sir
i.
Ltepot» Ribniške strani,
"Je cerkev Nove Štifto, Zark upanja jim tu dani,
K’ torpe nadlog nevihte; Marije ona nos’ ime j '.Ki’s’rot (o pribežališče Otrodi k materi hi tč M T svoje zatekal išče.
, ' 2.
V osmeia k povzdiguje ifhjetuiJ se zidanje Svitla kuplja pa zjasnuje Oltarjev* njo rezljanje Visoki кЛ)р nad > vse kipi Obdaja krito ja hodišče Zveličarja- sledit’ uči
Stopinj-njegov'li svetišče.
З.Л 1
zdo

mA	, Leta tisoč šest sto štirdeset
el)0 gtov|t' jp ja&nd
Let jo delali soj^jvideset,
Moči vsyrd-’n jrja, rok, napno. Verjeti б.-Цјо ni zapoved ■*•,0 viru nje kar pišem, Izročam ljudsko le pripoved , Ohraniti le jo iščem.
4.'
ljv,K(detl verli v SŠušji jo slovil,
• Pošten’ Furlan Matija Zidati 'cerkev da b’ dobil Opomni ga Marija.
„ ,,,,Naj v ječi pamet kmet dobi,““ Riglar pravi , tak’ se sliši. „Gospoda zapnstč oči,
Da vaš se volji viši.
.
Začeli kmetu so verjeti K’ so čudno b’li ’zučeni, Sklonili urno jo začeti Marii na čast češčeni.
Matija kraj , načert pove Izvoljen od Marije Studen’c zidarjem nov od Do zdelanja prilije.
6.
Gosposki slavni zemeljski Gre velika hvala za-njo Stan vender vbogi kmetiški Ni tud’ pozabil na-njo:
Po kamen vdova clo podi Napreženi dve krav’ci,
,„,АГ se ga za mo kaj dobi““ Popraša berž, „srečovavci?“
7.
,„,0 da, še priličnoga dobiš““
Ji pravjo po hinavsko; „„Lahko ga sama naložiš Na vprego svojo kravsko.““ „„Joj vdovam vender jo gorjč Pečina jo nemarna!
Le v smeh me imajo možje O ljuba cerkev Šmarna.““
8.
Serčnost neznano zdaj dobi,
„„Pomagaj,““prav’„„Marija!““ Pretežki kamen sama naloži,
V sramoto je norija:
Pelji, ter srečno pripelji.
Pusti voz, kamen, ž’vino; „„Marii naj vse to volji!““
Le čud’ se nad zgodVino.
V
p
s
; ,
'i: č
Začetek


Verjeti čo so to mudi8,
Kar sliSin od Marije,
Še veči čudež naleti»:
Od kod tol’k zidanje?
Samota gnala ni ljudi Do dela jako dražega Dopust’, Marija jih budi Zaderžka ognejo se vsacega.
doverSenjc in blagoslovljenje cerkve pri Novi Štifti dr: J. L. Schönleben v izvirnem spisu, ki je v pozlačenem jabolku nad kupijo hranjen, tako le pripoveduje
Leta 1 G l 1.,po Kristusovem včlovečenji, ko je bil Urban У1Г1. naslednik sv. Petra v Kirnu, Ferdinand 111. eešar Avstrijski in vojvoda Kranjski, knez Janež Anton Krumi o vy in knez Egenbor-ški itd. višji poglavar Kranjske pokrajine inVolbenk Engelbert S. R. J. (J. Turjaški (Auersperg) in Kočevski namestni poglavar.
Ko je grad in grajščino po dedini v lasti imel Janez Jakop Kizel, je v nedeljo po godu sv. Martina škofa spoznovavca vložil pervi (stalni) kamen tej cerkvi pod varstvom neomadežane in vselej Device
"	.■-.j,. Vh-A.'.'Z. .
Božje porodnice Marije, v nebo vzete, g. Franc Maks Valant, tedajšnji fajmošter Ribniški in veliki dijakon dolenjega Kranjskega.
Leto potem 1642 je g. Juri Andrej od Trilek grad in grajščino Ribniško kupil in kmali potem začel dalje zidati cerkev z milimi darovi; po njegovi smerti 1. 1667 je zidanje nadaljeval njegov pravi brat Janez Friderik baron Trilek in jo toliko skorej doveršil 1. 1671, da je kupijo pokril, nad njo jabelko in nad jabolko postavil znamnje Mariinega imena v podobi zvezde.
V	to jabelko sem jest Jan. Lud. Schönleben, sv. bogoslovja doktor, pervi notar apostoljski, fajmošter Ribniški in veliki dijakon dolenjega Kranjskega vložil več svetinj, kterih imena so se pogubila, daljo lesčn križ španski (caravascensem) blagoslovivši ga in to pismo ponamcem v spomin. Vpričo so bili: gospa Ana Katarina, vdova Tnlekova, rojena Kobenceljnova; moji kapelani in pomagavci mašniki, Luka Gurman, moj namestnik, Elija Lušnak, Jakop Pavlin, Matija SuŠark; in g. Vincenci Šoman, predstojnik (praefect) Ribniškega gradu in njegov sinVolbenk in sila veliko družili ljudi obojega spola.
V	imenu Boga f Očeta in t Sina in svetega t Duhih Amen.
To spričujem jez, ki sem to pismo lastnoročno pisal ter mu pritisnil svoj pečat.
V Ribnici 17. februarja 1671.
Kraj pečata.
Janez Lud. Schönleben,
vćliki dijakon itd., kakor zgoraj.
Leta 1743 pa je 10. avgusta to cerkev in njenih pet rezljanih oltarjev po pooblastenji Oglejskega patrijarha posvetil Teržaški škof Leopold grof Petazzi, ki je ondi tudi 1018 osebam zakrament sv. birme podelil. Spomin posvečenja je postavljen na nedeljo po sv. Martinu, varstva spomin pa je 15. avgusta.
Kakor vsa Ribniška dolina je tudi Nova Štifta spadala v Ribniško duhovnijo; odkar je pa vstanov-Ijena Sodraška duhovnija (1. 1753), je nji pridružena.
Cerkev je veličansko in jako umetno v osmorki zidana; ima visok veličansk zvonik, v njem tri prijetno in soglasno vbrane zvonove, in 14 sežnjev visoko kupijo z laterno s štirimi okni, sedem oltarjev, med njimi 5 umetno zrezljanih; ravno tako prižnico; dva kora, enega (pervega) med svetiščem in kupijo, enega pa (pozneje prizidanega) pri trijeh vhodnih vratih. Zunaj okoli cerkve je pokrito in obokano hodišče. Leta Ј780 so ji bile na severno stran prizidano svete stopnjice, verh kterih je majhen oltarček. Ozid je sv. stopnjic jo na presno malano in ob straneh obloženo z lepim pisanim marmorjem. — Blizo cerkve na izhodnjo stran stoji lepa s kupljico zidana kapelica sv. Jožefa. Pred cerkvijo na zahodnji in pred prostornim farovžem na južni strani pa rastejo štiri stare, debele, visoke in košate lipe.
Novaštifta je imela svojega, toda nesamostojnega duhovna, le od leta 1812 do 1- 1833 ne; ali kmali so se pokazali žalostni nasledki. Cerkev je jela zapuščati se, svete stopnjice oskrunjevati se, in kapelica sv. Jožefa jo streho in vrata zgubila. Stari ljudje pripovedujejo, daje bil še celo došel ukaz, naj se romarska hiša in cerkev s kapelico vred podere. Da.
se to ni zgodilo, gre zahvala, tako pravijo, tedaj-šnjemu Sodraskemu fajmoštru, ki je odlašal to povelje zveršiti tako dolgo, da se je nanj pozabilo, ali kakor drugi mislijo, daje tedajšnji janzeniški duh, ki je bil romanju silno sovražen, potihnil in sčasoma zaspal in namesti njega boljši katoliški se oživil.
Da se prelepa cerkev obvaruje popolnega razpada, sta skerbela dva blaga, za vso Ribniško dolino, ki jih še vedno z veliko častjo imenuje, prerano umerla gospoda, in sicer Valentin Prešern, Ribniški faj-mošter in dekan, in Jožef Rudež drugi grajščinski posestnik iz to blage rodovine. — Prepričana, da se cerkev no more ohraniti brez lastnega duhovna, sta prošnjo vasi, skorej v polokrogu okoli hribca nase-janih, s krepko svojo besedo pri ranjcem prečast. škofu Antonu Alojziji podpirala tako, da so jim jo milostljivo uslišali in Novištifti lastnega duhovna obljubili, ako mu preskerbe dostojnih prihodkov. V ta namen je grajščinski gospod obljubil pol zemlje okoli cerkve duhovnemu prepustiti v vžitek, vasi nekoliko hire, in kar je še primanjkovalo, pa cerkev iz svojih dohodkov. In tako je prelepa romarska cerkev po 21 lotih zopet dobila svojega očeta. Pervi je bil g. Lorene Stupica, drugi Alojzi Pibernik, tretji Franc Močnik in čoterti sedanji g. Juri Janež. Vsi so prav po očetovsko skerbeli, da so se škode dolzega zapu-ščenja popravile, in da se jo napravilo, česar je treba v dostojno službo Božjo. Posebna hvala ozir darlji-vosti pa tudi gre bližnjim vasem in zlasti ključarju Janezu Lčsarju iz Sušja, ki je v besedi in djanji od leta 183b sem pravi njen oče. Blagor duhovnim pastirjem in cerkvam , ki imajo tako vneto in nesamo-pridne ključarje. Tudi romanje, ki je bilo skorej popolnoma potihnilo, je odtistih mal nekoliko bolj oživelo. Živo voščilo bližnjih vaši je, da bi se samostojna duhovnija ondi vstanovila. Da bi se jim pač spolnilo! Pa kaj, ker so vasi prerevne, da bi kaj več dajale, dobrotnika pa ni, da bi kaj tisočev v ta namen daroval.
Leta 1715 je bila pri Novi Štifti vpeljana kar-mel jska bratovščina Matere Božje. Drugo nedeljo vsa-cega mesca je imela svojo procesijo, pri kteri so Mariino podobo nosili, 1(5. julija pa je bil bratovski veliki praznik s popolnoma odpustki. — Dalje je bila
ondi vpeljana tudi bratovščina černega pasca sv. Monike, in je imela procesijo s presv. rešnjim Telesom zadnjo nedeljo vsacega mesca.
Sovražni duh časa, ki je cerkvi duhovna vzel za 21 let, je odpravil tudi ti bratovščini z njunimi obilnimi odpustki. — Ohranila sta vender dva oltarja-dodeljeno pravico privilegij, in sicer veliki oltar za vso srede, in mali oltarček verh svetih stopnjic za vse petke.
Morda ne bo od več, ako temu popisu še dodam dve žalostni prigodbi, ki ste se pripetili blizo Nove/ Štifte, ena že v daljnih časih, ena pa današnje dni/.' Una, v stare mašne bukve zapisana, se takoleglasj:
Jernej Avsec, grajščinski oskerbnik in sodnik, z mladega pobožen mladeneč, je pozneje popolnoina/ob; vero prišel. V praznik čistega spočetja prečastite/device Marije (8. decembra 1790) po svoji navadi ni k sv. maši šel. Ko ga nekdo opomni, da^bi ta sveti dan ne opuščal sv. maše, mu zaničljivo odgovori: „Ti in maša mo v uho pišita!“ — Tega dne popoldne .po. svojih opravkih čez Veliko goro jaha v L<jš^i potok. Sred Velike gore, kjer stoji samotna hiša (pri Lčn-čeku), ga noč prehiti; ker je imel še prečki pota do \ Loškega potoka, se mu gospodar ponudi,'vda bi ga spremil. l’a J. A. mu odgovori, da sam pdt%boljc ve,/ kot on. — vToda daleč v stran zai(lo, kj nesrečno pogine. — Še le čez 11 mescev so ga nrišli nmrtvega,. ■ kako je na trebuhu ležal, in še vse deua^e'pki njem. "
Žalostna prigodba lanskega leta je pur ta *ky
To zimo (18(53) se je razglasilo, da Ič več yffltorv klati po Veliki gori. Dva kmetiška moža, kV /mer i nista bila lovca, se vzdigneta neko nedeljo še^pred-^ šestimi zjutraj od doma nad zveri v Travno in .Veliko gozdno goro, ki ste dela Velike gore, kamor memo Noveštifte pelje pot. Ravno je zvonilo k službi Božji, ko sta šla memo cerkve. Toda volkovi jih bolj mikajo, kot služba Božja. Ko dospeta do zaVnajnva-nega kraja, sc zmenita, da hočeta hrib vsak od ene strani obiti in se zopet sniti; toda ločita se za vselej * in nič več se ne snideta. Eden se jo vernil domii, enega pa ni bilo več. Cez več dni ga v gozdu mert-vega najdejo.
Nauk iz teh žalostink si bravee sam posnemi.

* ■
Vlil. Nekoliko o tergu in gnideh Ribniške doline.
a. Ribnica, terg.
Ribnica (terg) skorej sredi doline na ravnem stoji. Bistrica skoz-nj teče ter ga deli v dva dela, ki ji vežeta dva zidana mostova in dve leseni bervi. Delu ob levem bregu je znožje Male gore kamnito stalo, ki nima nobenega vira in ne ene kapljice vode v sebi. Pred nekaj leti so hotli sredi terga na te strani napraviti vodnjak in vanj napeljati vodo iz Bistrice; toda dno jo jo sproti poserkalo in mogli so ga zopet zasuti. Desni breg je pa podnožje Velike gore, silno
vodnate; dva do tri sežnje na globoko koplji in že boš do vode; od tod sc menda delvob desnem bregu mlaka imenuje, mala in velika. Že o Valvazorji je bil Ribniški terg precej velik ter imel veliko hiš; dan denes jih šteje 150 in 970 prebivavcev; sredi terga na desnem bregu je grad grajščine Ribniške, s kapelico sv. Janeza kerstnika, veliko poslopje sicer, pa po stari šegi zidano; nekoliko niže na levem bregu stara farna cerkev stoji, pred njo pa visoka košata in debela lipa, pod ktero se razglasi deželske in srenj-ske gosposke ob nedeljah po službi božji, oklicujejo.
M:
.ä-
'Уј
1
Teržanje in vsi dolinini probivavci so bili še o Valvazorjevih časih na pol po Iiervaški v pertcnino oblečeni, menda kakor še dan denes beli Kranjci; škoda, da so popolnoma popustili narodno obleko, ter se začeli oblačiti v zgol kupivno blago. Gotovo ne zadnji zmed poglavitnih vzrokov čedalje veči revščine.
Jz terga razim več poljskih potov vodi sedem cest: v Ljubljano, v Ivočevje, v Zaddlje, v Bukovico, v v Sajovic, v Hervačo in v Struge čez Malo goro.
■	1’ergu sta globoko v spomin vtisnjena dva silna
^sovražnika iz prejšnjih časov, Turek in ogenj.
Valvazor o Turkih to le pripoveduje: i‘A \ „Zapriseženi sovražnik kerš. imena in bližnji • ■ trinog je Ribniški terg večkrat zmagal in vse vasi ■ окшј njega požgal; le gradu se ni mogel polastiti;
• ‘.zato jo v svojem serdu veliko kristjanov seboj odpe-djal f sužnost, vse oropal, ljudi brez števila sesekal .in v jjvsek , reČčh posnemal vseh trinogov očeta — hudiča. Zastran grozovitih turških napadov so v žalostnem,spominu zlasti leta 1480, 1528 (mesca julija), 1546, 155Ц (mesca januarja in februarja), in 1564, v kterih so Turki v Ribnici m bližnjih krajih z morivno salilo neusmiljeno morili.
Pa tudi pozneje so se ti nečloveški trinogi, kakor ustmena izročila pripovedujejo, še večkrat približali tergu, tod?# vselej so bili udarjeni s slepoto, tako da Ribnice vz odpertimi očmi niso vidili. Ta čudež so '• — • pripisuje.1" syi Stefanu pap. in muč., varhu Ribniške fare..,Hnkrat, ko so bili Turki že jako blizo Ribnice, seMihV je cerkev sv. Stefana prikazala, in tako so so •'••'•у, prestrašili, da so jo kar sami pobegnili; rekli so, da j^šo sQ/zbali svetnika, ki v nji prebiva“.
. O druzem sovražniku pa Valvazor piše: „Nenasitljivi ogenj je tudi v Ribnici pokazal svojo požrešnost. Vpepelil je 2. oktobra 1415 ves terg, leta 1445 njega polovico. Toda vselej se jo lepši iz pepelaJvzdignil, in je zdaj v dobrem stanu, zlasti kar' ima tri sejme na leto“.
If Pa tudi pozneje je ogenj v Ribnici še razsajal.
_.Enega spričuje letnica, v cerkvi na steno napisana: DestrVltVr CrVDeLI InCendlo pletate renovatVr ' ЧЈч75).
V Ribniški dolini so bili nekdaj trije gradovi, sedaj stojita še dva, od tretjega je le še nekaj razvalin. Vsi, trijC gradje so bili grajščine in so še zdaj, )-!pamreč:41.{dbniška, B rež k a in Osteneška (Er-"teneška)*Naj nekoliko povem od njihovih posestnikov.
V*
' b- ;0 grajščini Ribniški.
■ *
Pcrvi posestniki Ribniške grajščine liili so po Valvazorjevem, sporočilu „Gospodje Ribniški“. — „Poslednji tega imena, ki sem ga“, Valvazor piše, „po dolzein iskanji našel, bil je Janez Ribniški, kteri je 1524. leta še živel na Kranjskem. V starih pismih nahaja sc jih še veliko (toga imena), ki so pred 400 in ‘Še več leti sluli po Kranjskem. Sedaj p:t «ni moč več določiti, kterim je Ribnica bila v lasti.“ „Pred 400 — 500 leti bili so Ribniški posestniki grofje^Turjaski. To dr. Schönleben, Ribniški župnik in^veliki dijakon tako le pripoveduje: — „„Adolf IV. (t. j. Turjaški) imel je ženo z imenom Karan k o Fal k en b.ergo vo; ona mu jo porodila Otomana I.,
ki je bil Adolfov naslednik, in Engelberta II., kteri je leta 1227 Loškim Gospodom: Karolu, Rupertu in Albertu prodal grajščine: Vinice, Stodrasico in Ribnico.“ “
„Po tem takem kupili so si Loški Gospodje Ribniško grajščino v last; po njih dobili so jo ko „fevd“ od Oglejskega patriarha Beltranda leta 1361 grofje Ortenburški.“
„Leta 1411 imel je v lasti Ribniško grajščino z druzimi bližnjimi vred vojvoda Tek, kteri jih je bil priženil s svojo ženo Ortenburško grofinjo.“
„Za njimi dobili so to grajščino Cel j ski grofje, toda za malo časa, ker so kmali odmerli“.
„Na to podvergli so se Ribničanje 9. julija 1457 cesarju Frideriku III (IV.) in ondašnja grajščina postala je zastavščina, ktero so do leta 1619 oskerbo-vali cesarjevi oskerbniki ali glavarji, med kterimi jih je bilo nekoliko iz Lamberškega rodu; poslednji cesarjev oskerbnik v Ribnici je bil Možgon“.
Toliko nam pripoveduje Valvazor o tej grajščini.
Pervega marca lota 1619 pa prodal je Ferdinandi!., kralj Ogerski in Ceski in nadvojvoda Avstrijanski itd. grajščino Ribniško z vsemi pravicami, gozdi, travniki in z vso oblastjo, ktero je grajščina imela, llanzu Jakobu žlahtnemu Kizelj nu in njegovemu zarodu za vselej in za večne čase z edinima pogojema, da se njemu (Ferdinandu 11.) ali po njegovi smerti njegovemu nasledniku naznani, kedar bi žl. g. Kizelj ali kdo njegovih naslednikov hotel grajščino prodati, in da ima on (Ferdinand) in njegov naslednik pred vsemi kupci pravico Ribniško grajščino nazaj kupiti za toliko, kolikor je kteri drugi kupec pri volji plačati za njo.
To pismo je porvo in najstarejše, ki se še sedaj hrani v Ribniškem gradu; starejša pisma morajo, če so še na svetu, kje drugej biti spravljena, ali pa so že konec vzela v kovem požaru ali kakor si bodi.
Po Hanzu Jakobu žl. Kizeljnu grofu Kočevskemu itd. podedoval je to grajščino njegov sin Juri Jernej Kizelj (grofKočevski, gospod Kaltenbrunski in gospod na gradu Mahrbergu itd.), kterega leta, hranjena pisma no povedo; v izvirnem pismu se pa bere, da jo je že leta 1641 želel prodati. Obernil se je tedaj grof Juri do cesarja Ferdinanda III. ter ga poprosil, da bi po pogodbi od lota 1619 ali sam kupil grajščino, ali mu pa saj dovolil prodati jo žl. gospodu Andreju grofu Trii eku. — Cesar Ferdinand III. 4. decembra 1641 grofu Jiirju Kizeljnu pošlje pismo, v kterem mu privolji Ribniško grajščino prodati, ker zavolj vojske, kakor pravi, in zarad družili ve-licih stroškov nima dovolj denarja, da bi jo nazaj kupil. Izgovoril si je pa vender tudi Ferdinand III., kakor njegov oče, pri kteri pozneji prodaji pervenstvo ali predstvo pred vsemi druzimi kupci. S tem cesarjevim pismom je veljavo zadobilo kupno pismo, ktero je bil junija mesca leta 1641 grof Juri Jernej Kizelj sklenil z žl. gosp. Andrejem grofom Trilčkom, ki je menda umeri leta 1647.
Leta 1663 je Ribnico imel v lasti Juri Andrej grof Trilek (menda sin Andrejev), ki je, kakor pripoveduje staro kupno pismo, narejeno in podpisano v Ljubljani 4. oktobra 1663, od grofa Janeza Andreja Turjaškega (Auersperga) kupil vso grajščinske pra-
vice do 9 celih zemljišč v Loškem potoku, ki so bila od davnih časov do tistih dob pod Turjaško grajščino. Juri Andrej Trilek je menda umeri leta 1667.
Od Triloške rodovine dobili so Ribniško grajščino v last grofje K obe n čelni; kako in kterega leta, ni moč zvediti iz grajščinskega arhiva, kjer od kupnega pisma od 1. 1663 ni najti nobenega do 1. 1738. Kupno pismo 3. septembra 1738 pa nam sporoča, da je Ribniško grajščino Ljudevit grof Kobencelj prodal svojemu bratu Janezu Gašparju; njegov naslednik je bil najberžej grof Guido Kobencelj. Nahaja se namreč pismo od 2. februarja 1752, s kterim je cesarica Marija Terezija Sodražanom dovolila ter žen dan. Vzroki tega privoljenja, kakor pismo govori, bili so pa: a) ker je žl. gosp. Guido grof Kobencelj obljubil, po 100 gld. na leto odškodnine plačevati mestu Ložu za škodo, ki bi jo utegnilo terpeti zavolj Sodraškega teržnega dneva; b) da bi se tergovina in kupčija pospešila in povzdignila, in posebno c), da bi se sol lagleje spečevala.
Ktcre naslednike da jo imel grof Guido, ni bilo moč izvoditi, ker ni dotičnih pisem v grajščinskem arhivu. Toliko pa je gotovo, da je grajščina ostala lastina grofove rodovine Kobenceljnove do leta 1810. O tem času bil je pa grajščinin posestnik grof Lu-djevit Kobencelj. Ker je Kranjska dežela takrat bila francoska, skušal se je Ludjevit, ko ud stare in sloveče Avstrijske rodovine, grajščine iznebiti in poprodati posestva, ki so bila prišla pod francozko vlado, Avstrijanski tako jako sovražno. Bil je pa tudi Ljudevit poslednji iz rodovine grofov Kobenceljnov.
Iz teh vzrokov prodal je Ribniško grajščino leta 1810 gospodu Antonu Rudežu, ki jo je imel v lasti do svoje smerti leta 1829. Za njim nastopil je gospodarstvo njegov sin Jožef Rudež, mož bistrega uma in problazega serca, ki v Ribniški dolini in povsod, kjer je bil znan, še vedno živi v blagem spominu. Umeri jo 1846 in zapustil štiri sinove: Jožefa, Franca, Karola in Teodora, in dve hčeri, Jozepino, omoženo Šmitovo (f leta 1855), in Marico, množeno Kozlerjevo.
Po njem je prevzel grajščinino gospodarstvo naj-starji sin Jožef, sedanji vlastnik, na čegar ime bila je vpisana 12. novembra 1847.
c. O grajščini Breški (ali na Bregu).
Grad na Bregu, ali kakor mu sploh pravimo Brski, od kterega je dan denes le še nekoliko razvalin, je stal le četert ure od Ribniškega terga na zgornjo stran ob Bistrici v vasi, ki se zove Breg.
Valvazor nam o njem to le sporoča:
„Zakaj se ta grad po nemški imenuje Willingrain, ne vem“. — Moreda so je to imč v začetku glasilo „Wildenkrain“, „divje Krajnsko“, ker je stal na kamenitom znožji Male gore ravno ondi, kjer je Ribniški svet najbolj divji in krasu jako podoben.) „Preden je bil ta grad sezidan, se je temu kraju reklo „na bregu“ in tako (ali pa Bržki grad) „se še vedno imenuje“.
„Ta grad sredi polja stoji, torej je o deževji veliko blata na tem kraji. — Poslopje ima močno obzidje in dobre stolpe; tudi rov (struga) ga obdaja
in je dobro zavarovan proti Turkom, ki so ondi okoli silno razsajali, divjali, palili in morili“.
„Grad na Bregu je z novega sezidal Andrej od Lamberg; čegar rodovina ga je dolgo v lasti imela; pred nekaj malo leti ga je dobila rodovina Vcrnek, od ktere ga je kupil sedanji lastnik Janez kerst. baron Vicenstajn.“
Za temi posestniki je prišla menda Ribniškemu grajščaku Kobenceljnu v last, bila z Ribnico združena, ž njo vred prodana Antonu Rudežu 30. julija 1810 in je ž njo še dan dnes last njegove rodovine.-
d. O grajščini Osteneški (Erteneški.)
Grad Ostenek, (po nemški Ortencgg) dobro piro hoda nad Ribnico proti Ljubljani na ostreni v prhli stoji, od tod njegovo ime. Stari ljudje mu še vedn6 ) Ostenek pravijo, mladina ga pa že sploh lč Ertenek imenuje. Lopo in veliko poslopje je, in sedaj šJf -лг0. dobrem stanu, v njem je kapelica sv. križa. Gsteripk je šent Gregorski duhovnii prištet, tedaj zurtaj: doline..
Jez pa tukej o njem govorim, ker je lep fn visbk mejnik Ribniške doline, v kteri ima njegciva graj- . ščina nekoliko zemljišča in kmetov.
O tem gradu Valvazor to le pripoveduj^:
„Ta grad so sezidali grofje Ortenburški. K7r. njihova rodovina odmerje, je prišel Celj škilil, gr o: fom v last; koso tudi ti odmeril, pa Avstrijskim cesarjem; torej je še dan danes zastavščina.“ ■'L
„Iz cesarjevih rok so ga dobili Lambergi, od; p teh Možgani, za temi Janez Juri baron Lichten-” borg; nasledvali so si: Wolf Andrej, Franc 4 Bernard in Got fr id.“	G
„O kmetiškem puntu so puntarski kmetje prišli tudi pred Ostenek, kjer se je Jožef od Lamberg hrabro branil. Ko pa vidi, da se ti ljudje s silo ne dajo odgnati, začne ž njimi, prijazno govoriti in jih tudi pregovori, da odidejo. Cesar s silo ni mogel, je storil z dobroto, kakor tudi mehka beseda vpljkfat več doseže, kot naj ostrejši meč.“
„Ko so bili mesca julija 1528 v deželo- prihruli Turki, so vse vasi tudi okoli Osteneka-'požgali in ondot grozovito divjali; ravno tako leta 1546.'' Mesca novembra 1688 jo bila pa strela udarila v grad.“
„Blizo Osteneka, za lučaj komaj od njega/ je stal grad Otenstajn, kije pa zdaj bopolnonnk zapuščen; le voglat stolp je še viditi. Bravijo, da si ga je bil v stanovanje sezidal nek Oftenburški grof. Gotovo pa je to, daje nekdaj bil Ošteneškr.grad last dveh bratov; ker so nista mogla pogoditi", “kako da bi oba stanovala pod eno streho, si je grot Oton svoj grad ali stolp sezidal tor ga je pö sebi imenoval Otenstajn.“	'	;
To prigodbo dr. Schönlebon v rodovniku Turjaških grofov pa tako le pripoveduje:
„Pilgrin II. (namreč Turjaški) jo s svojo ženu-(ki nam je še neznana) rodil Pilgrina iti., Konrada III.•. Engelberta L (od kterega se bere, da" j"<? bil 1. 1178 dobrotnik Zatiškemu samostanu cistercijenskfcmu), Stefana I. in Nežo, ki se je zaročila s Henrikom, grofom Ortenburškira lota 1140. Ona mu je porodila Otona in Hermana, ki je bil veliki dijakon na Koroškem, pozneje pa izvoljen Kerški škof. — Oton pa je zavolj


'‘i
I
; >.^tr..

"V.
Ш/
'" I
dote, ki mu je sla, pričel vojsko s Pilgrinom II. Te-đajšnja navada je namreč bila, da so se plemenitaži vojskovali med seboj. V tej vojski je Oton Turjaški grad razsul, in zidal ne daleč od tod nov grad, ter ga imenoval po sebi Otenstajn, od kterega je viditi še en stolp. Tako je to dogodbo pisavec rodovnika, na kožo pisanega, z razločnimi besedami zapisal.“ — „Grad Otenstajn jo po smerti grofov Otenstajnskih zopet prišel kOsteneški grajščini in je ž njo združen
■ ■ tl
do današnjega dne in lastina baronov Lichtenbergov,“ tako Valvazor svoj popis o Osteneku sklene.
Liehtenbergi so Ostenek do leta 1820 v lasti imeli. Za Gotfridom so mi iz te rodovine še poslednji trije posestniki znani: Ferdinand Maks, Ludovik Dizma in Benjamin, kteri ga je 14. jan. 1820 prodal Janezu Kozlerju; ta pa ga je prepustil svojemu sinu Janezu sedanjemu posestniku, na čegar ime je bil prepisan 24. okt. 1845.
IX?v Zemljomerski (katastralni) spregled polja, travnikov, gozdov in srenjskih i ,	pašnikov.
' 1 ■ ■ “s

’/■ Ribniška dolina vsega vkup meri 27,133 orali 'I0G6 Q sežnjev, in sicer:
1. Stavbni prostor .	.	.
j-p 2.	Njive............. 4045
' na vsako osebo jih pride —
3. travniki, senožeti in vertje 6266 , ,J4. zgol pašniki ali pašniki meti gormovjem in mali
■ gozdi........... 6937
veliki gozd	....	9302
6.	še neobdelan	svet	.	.	507

M
73 orali 1330□ sežnjev 293 „	„
658 „	„
1577 „	„
1108
186
1373
Opomin. Ves navadni zemljiščni davek brez vseh
V.: . °f
* }; f>riklad znaša na leto 7749 gld. 36 kr. avst. velj., ker je čista katastralna cena prerajtana na 46,115 gld. 16 kr. starega denarja, na osebo pride navadnega zemljiščnega > davka 78'/,2 kr. avst. velj.
,г	Kdo, ako primerja obdelani Ribniški svet s šte-
vilom Seljakov Ribniške doline zlasti z zemljišči na v • pmlovine/ četertine, tretjine, osmine, dvanajstine, šest-najstjne, in še cclö na dva in tridesetine razdrobljene, itn bo ali zdihnil: „Kaj, tako malo za toliko ljudi?“ .k— ali pti bo rekel: „Blaženo polje, ki toliko tisoč ljudi rgdis,'— ali le tebe ni zadelo prekletstvo Božje,
osat initernje in pot obraza?“ —Toda ne uni ne vto, blagrovan je ni na pravem svojem mestu, zakaj RibniČanje, ki hočejo biti pridni in varčeni, pomanjkanja sicer ne terpč, pa tudi polje, dasitudi ni nerodovitno, fender ni raj, ima zavoljo visoke svoje ricge le eno setev in ne rodi toliko žita, da bi moglo 'nasititi vse svoje obdelovavce. Od kod tedaj kruha za vse,? Zraven Božjega blagoslova Ribničane pridnost radi. Oni ne obdelujejo le pridno, skerbno in dmno-Vvojega pičlega polja, da jim daje, kolikor premore, ampak si vedo tudi iz ptujih krajev dober košček kruha pridobiti z obertnijo in kupčijo.
■ Гућк,
Opomini in »vetje.
Kakof- -so Ribničanje v pridnem in umnem obdelovanji'svojega polja skorej sploh vse hvale vredni, tako jim j)a ozir travnikov svojo grajo izrečem. Mila naravä’jhn1 jih edina napaja, le rosa z neba in ptice z zraka jim jih gnoje; ni ga skorej, da bi suhi zemlji napeljal hladivne vodice, ali da bi iz močvirja od-
peljal stoječe merzlo studenčine strupice, preobilne vodo, ali post gnoja ali gnojnice napeljal na nje. Marsikaj bi si Ribničanje travnike lahko zboljšali in z umno umetnostjo odvernili škodo, ktero jim delajo mnogi mahu na Bistrici. Ra kaj, ki se najdejo, kteriin se škoda zdi, po celem prekopati mlako, češ da ima že dosti strug ki si jih voda ob povodnji sama dela. Se ve da jih ima, ki morebiti trikrat več prostora, kakor une, ki bi si jih sami z umetnostjo naravnost naredili, jemljejo, pa jim vender ne odpeljejo preobilne vode. Po živem zgledu g. Janeza Kozlerja, osteneškega sedanjega grajščaka, ki je ob Teržišici nad Virjcm okoli svojega mlina pod velikimi in malimi Poljanami najmočvirniši svet tako usušil, da je vert na njem zasadil in že kosi najžlahtnišo travo, bi se imeli Ribničanje zgledovati in ravnati, in gotovo za tretjino bi si pomnožili kermo, kislo mlačno (send na mlakah) požlahnili v sladko seno, in obvarovali se marsiktere škode; zakaj velikrat jim ravno zavolj pomanjkanja umetnih strug Bistrica stopi čez svoje bregove, povodenj napravi, travnike posvinja ali pa že pokošeno seno odnese, da ž njim zamaši navadne goltance in žrela Male gore, in da išče novih, po Goriškem, Otavškem, Nemškem in Lipovškem polji, kakor njena sestrica Ribnica po dolenjskem.
Opovira jih v imenovanih opravilih zlasti tudi to, da ima le malo travnikov svoje edine lastnike, ampak po dva ali celo tri, ki jih na dve ali tri leta spreminjajo. Kako težko je pa več glav spraviti pod en klobuk, jo sploh dobro znano. Da bi pač tudi to napako kmali odpravile komisije, ki zemljišča sprostujejo starih servitutov!
Tudi ozir srenjskih pašnikov in gozdov Ribničanom hvala ne gre. Da bi živino kje v hlevu redili, in na pašo ne gonili, ne najdeš ne „čuj ga“ ne „vuj ga“ (?vuka?). Se ve da jih tudi v tem opo-virajo servituti, ki jih imajo na njih vasi do vasi, in po tem takem do sedaj ni bilo moč, razdeliti srenjskega sveta med posestnike. Za potem, ko bo pa ta svet vseh servitutov rešen, dober svet v sercu nosim, zlasti za tiste vasi, ki pasejo svojo živino po terznih, po Mali gori (griči) in po brezji. Koliko lepega in rodovitnega sveta še tukej spi, ali le nekoristno terme ali germovje rodi! Koliko lepega
žita bi dajalo Brezje, ako bi se v rodovitne njive obdelalo.
Ali bodete djanski dokaz? Nate ga!
Le glejte, kove rodovitne njive imajo Teržanje na tistem delubrezja, ki so si ga vanje spremenili: med Tergom in Ugarjem! Koliko okusnega send bi na terznih in enačili prostorih zrastlo, če bi jih živina ne torgala, ali na pašo ali s paše grede le ne teptala! — Koliko njiv ali lazov bi se po griči, kterega gorko južno sobice obseva in greje, napravilo, ako bi se ž njega potrebilo obilo germovje in kamenje, ki le prostor jemlje in ne daje nikacega hasna. Žapuže, Dolenji lazi, Breg in Gorenja vas so vam izgledi, kaj so si njihovi prededje iz griča naredili. H tem pa ne rečem, da so tudi oni delo že doveršili, pričeli so, doveršenje so pa svojim naslednikom prepustili. Da bi bili vsi nadaljevali pričeto njih delo, gotovo bi bilo kamenje do malega že gradilo rodovitne dolinico in ograde. Torej na noge, vi, kterim gre grič v last, trebite, kopljite, orjite, vlačite, sejajte, ravnajte, gradite, sadite, cepiti in v kratkem boste kosili, želi in sadje tresli ter si novce kovali ondi, kjer vam zdaj živina tlači svčt, in trosi svoj tečni gnoj, pri vsem tem pa vender veli krat le strada. Tega ste pač sami popolnoma prepričani, večkrat sem vas sam že slišal tožiti, da živina v griči na paši nič ne dobi, in da morate s paše vernivši precej doma polagati klaje, ako hočete, da vam molzejo krave, in pri moči in mesu ostanejo volji in konji.
Zlasti si pa k sercu vzemite in dobro zapomnite ta le moj svčt:
Slišali in nekteri gotovo tudi že vidili ste z lastnimi očmi, koliko dobička donaša sviloreja. Marsikomu so se že sline cedile in skomino delale, ko je vidil srebro in zlato, ki so ga Lahi vsipali njim, ki so jim svilne mešičke prodali. Svilnih mešičkov pa ni brez s vil o prej k, sviloprejke pa ne žive, ako se jim ne daje vživati murbovega perja, murbovega perja pa tudi ni, brez murbovih dreves; murbove drevesa pa ne rastejo, ako se ne sejejo ali ne sadč; torej vam svetujem: začnite murbe obilo saditi po živem zgledu, ki vam ga dajeta Ribniški Miklovec (Arko) in Seljan (Oberstar) pod sv. Ano. Kamenja in germovja strebljcni Grič sam bo dajal obilo primernega prostora; imate ga pa tudi ob poljskih in
F,
soseskinih potih in okrožnih cestah. Le dobre volje, nekoliko podučenja, ki ga vam dajejo „Novice“ in edinih misel vam je treba, in v 15 — 20. letih vam več ne bo treba hoditi s trebuhom za kruhom, se vam ne bo treba več bati za zaslužek, ki vam ga zdaj daje rešetarija, kteravam prizadeva mnogo truda o zimi, obilo potu in še celo strada po letu na ptujem. n kaj bo, če vam kdaj lesčevje poide? ali kedar bodo železna rešeta enake cene z vašimi lesenimi? Če pa tudi rešetarija vekomaj ostane pri starem, ali bi vam mar presedal svilnorejski pridelek in zaslužek? To pomislite, in več se vam naj ne gabi lahko, ' kratko in prijetno delo, ki je s svilorejo sklonjeno. Dobrovoljno sprejmite moj svet, in po njem se rav^ najte; vaši otroci bodo hvalo vodili vam in še meni, ki bi serčno rad doživel časa, da bi vidil svjlno kupce hoditi po Ribniški dolini.	., Д
Tudi ozir gozdov si ne morem kaj, da l>i Rib-.;.,, ničanom, skorej sploh, graje ne izrekel. V svojih gozdih debele bukve in smreke in hoje podirati, jih izvažati v Terst in prodajati, in v pepel spreminjato v pčči, to dobro veste in znate; da bi se vsako, posekano drevo zasejalo ali zasadilo drugo irvjmlado, tega nočete umeti. Toda vaše otroke bi megnila huda zadeti, ako kmali ne pričnete drugače ravnati
Da pa ne mislite, da vas hočem le grajati^« ne
smem zamolčati, da dobro vem, v čem vam sjre
hvala. Zraven hvale, ki sem vam jo že izrekel ozir \
skerbnega obdelovanja vašega pičlega polja, jo še izrečem:
a)	vašemu ženskemu spolu, ki zna dobro rediti in pitati prešiče. Prešič s tremi centi ni bela vrana med vami, sem ter tje se posreči, da ktori po 4 cente natchta. Teržačani in Goričani in Korošci se z Ribniškimi bobi dobro mastč, pa tudi lepe denarce pošiljajo za nje.
b)	Moštvu in ženstvu ozir obertnije rešetarke in lončarske;
c)	moštvu ozir kupčije z svojimi in ptujimi ojsert-nijskimi in deželnimi pridelki.
Ker bi utegnilo moje bravce, ki hočejo Ribničane bolje poznati v dveh poslednjih ozirih, nekoliko bolj mikati, hočem o njih obširniše v posebnem oddelku govoriti.	-	,


ЛА,
) 'M
■у:-л
' • 7T:
s svojimi gozdi, ki so večidel že prosta vaša lastina.
"L
' 7
X. Ribniška olwrtniju.
a) sploh.
če sem Ribničana hvalil ozir obertnije, jim vender v obertnii sploh ta hvala ne gre; ker vem, da morajo lepi denarci iz doline za dela, ki bi jih lahko domačini sami opravljali in za reči, ki bi si jih zamegli tudi sami pripravljati. Semkaj pa ne štejem oblačilnega blaga, ki pride iz fabrik, kterih, skorej bi rekel, k sreči nimate; zakaj kjer so fabrike, je sicer velika bogatija v žepu nekterih posestnikov, veliko revščine in obilo druzega zlega pri veliko de-
avcih. Vender som pa fabrik omenil zavoljo tega, cer vas hočem nekoliko posvariti, ko vidim, da jim ireveč denarjev pošiljate za svojo na vides lepo, ali nalo terdno obleko. Preveč kupivnega blaga imate ned seboj. Ali bi se nc mogli bolj oblačiti v .domačo pertenino, zlasti pri težkem dolu? Ali bi žeristvo ne; moglo nekoliko odjenjati od svoje, gizdosti? Zakaj, so možtvu skorej zginile jerhaste in pertene hlačtf? : [n tako bi še marsikaj lahko naštel; toda bodi zado- f sti, saj že veste, kam merim.


16

4'
e
Г
Dalje preveč denarjev na ptuje pošiljate za stavbe. Tleči moram, da imate z malo izjemami lepe, prostorne, primerne, večidel zidane, v lepe verste postavljene hiše. V tem obziru imate malo sebi enacih krajev na Kranjskem, se manj taeih, ki bi vas prekosili. Toda kdo vam jih zida, ali ne ptujci? Zakaj ni med vami zidarjev? Vas le hočem v tem obziru hvaliti ? Pač ne! — Tudi tesarjev in mizarjev vas je premalo, in usnjarjev tudi in klobučarjev. Da opravičim svojo grajo, pričajo naj številke, iktcrih morebiti še sami dobro ne veste. Te številke sp posnete po davkih, ki jih dotični obertniki pla-cujejo. Ribniška dolina ima: 73 kerčmarjev (teh je раД preveč, in tudi to vam je v grajo), 28 črevljarjev,
"N\

24yphčarjev, 18 krojačev, 14 kovačev, 12 mizarjev,
12 strojbarjev, 12 pekov, 8 tesarjev, 8 mesarjev, Sokolarjev, 4 klobučarje, 4 jerharje, 4 sodarje, 4 ppekarnice, 4 kerznarje, 3 klučarje, 3 sedlarje, 3 pptašnice, le 2 krovca, 1 olarijo, 1 vervarja, 1 kavano, 1 lekarnico. Kaj se torej iz tega spregleda posnema?
Da vsi preveč v eno tišite, primerno se razdelite v razn? dela, in veče dobičke boste delali vsi. Saj ni trebji, da bi bilo toliko rošetarjev in lončarjev in kupčevavcev.
V tem trojem vam pa v resnici hvala gre; torej hočem v posebnem oddelku vašo razumnost in prid-npst svetu oznaniti.
1») posebej; in sicer:
O Ribniški lesenini.
Komu so neznane šaljive burke, ki jih semtertje uganjajo o Ribniški leseni (ali siihi) robi ljudje, kteri jo morebiti še celd ne poznajo. Njim in sploh vsem, komur je mar kaj več zvediti od Ribniške marljivosti in obertnije, naj naslednjo verstico povedo: 1) kaj je lesena ali suha roba; 2) kako se dela in ' 3) kako in kje se v denar spravlja.
1) Kaj je lesena roba ali leseninaP
Lesena roba bi se imela v širjeni pomenu imenovati vsako leseno orodje, ki ga rabi kmetijstvo ali obertnijstvo in se terži z njim. — V ožjem pomenu pa Ribničanjc imenujemo leseno robo le razne posode iz lesd narejene, in njihove posamesne dele; n. pr. '3j^;*čubre, kčble (škafe), korce, žlice, okrožnike, ška-teljce, rajte, rešeta, obodi, palice, vitre, tkana dna.
Opomin. Čiibre, kčble, korce, žlice, okrožnike in škateljce tudi drugod delajo; moj namen pa jo, legeno robo, ki se dela le v Ribniški dolini, na tanč-neje .popisati, in semkej prištevamo le rešeta in nji-hbve dele.
2) Kako se rešeta delajo?
D^ to delo nekoliko bolj mikavno in živejše podpišem, )si hočem misliti, da sem svojega radovednega , prijatia Janeza K..., ki že počiva v hladni zemlji •,ip. s kterim sva en dan zagledala ta svet, vodil po '■/esetarski vasi, da si je sam ogledal dela, o kterem je ža marsikdaj sam šaljivo govoril. Ker se pa ni'utegnil več ko pol dne pri meni v Sušji muditi,



Vi:
Л.'
4
\
sem mogel pozvediti, s kterim delom se ravno pečajo v posameznih hišah. K sreči je bil ravno deževen dan, in zavoljo tega vsi rešetarji pri svojem delu; pri Biitičevih so ravno palice belili in klali; pri Skončevih so vitre obdelovali, cepili in stergali; pri Praznikovih vitre vravnavali, obrezovali in vezali; pri Miličevih dna tkali in šivali; pri Ven-čanovih rešeta pičli in šivali; pri Jožkovih so tkana in pri Novakovih pletena rešeta delali.
To zvedivša se urno odpraviva po vasi k Batičevim. Grede naji srečata llršini Matic s ferlanko in zgornji Skončar s krivcem. „Kam gresta?“ ji vprašam. „V grič palice sekat“ nama odgovorita. „Dobro srečo“ jima rečem, in ločimo se. Kaj sta rekla? me vpraša moj prijatelj. Djala sta: da gresta palice sekat? „Kaj pa je to?“ —Glej, to je glavina vse rešetarije, zakaj brez palic ni rešeta. Palice namreč Ribničanje imenujemo leskove stebla po palcu ali še bolj debelo po 3, 4 ali 5 čevljev dolge, kterih si, ako ima kje v svojem s ferlanko ali krivcem v Griči (Mali gori) naseka, v butare zveže, operti domu znese ali tudi pripelje, če ima s čem. Kdor nima leščevja v svojem, si mora palic nakupiti od sosednih Kranjčanov ali Kočevarjev, ki imajo veliko leščevja in si ga po sreči ne vedb na veči srečo in prid obračati, kakor da ga še precej dober kup prodajajo Ribničanom. Da znajo sami z leščevjem prav ravnati, bi Ribničanom tenka prela, ker sami nimajo več zadosti leščevja.
Še nisem zadnjih besedi prav izgovoril, sva že pred Butičevim hišnim pragom: „Kaj tukaj poče-čenjajo? kaj tako poka? me prijatelj vpraša. „Le z menoj v hišo, kmali boš vidik“ — „Dober dan Janez, kaj delaš?“ Palice, ki sem jih včeraj nasekal, belim, ujec jih pa koljejo. Med tem, ko sem se z Janezom pogovarjal od raznih reči, ki niso mikavne mojim bravcem, je moj prijatelj opazoval njuno delo, ki sta ga tako le opravljala: .Janez je lubje s palic z nožem stergal, t. j.: belil jih je; njegov ujec pa je stal pred babo, t. j. pred hrastovim (alibukovim) tramom, okoli pol čevlja debelim, na več krajih z manjimi in večimi svedri nrevertanim, ki je pod prečnikom na tleh stal in bil dobro zagojžen, da sc ni premaknil. Obeljeno palico je na dehelejem koncu za palec od kraja z nožem nekoliko zarezal, jo na zarezanem koncu v luknjo vtaknil, na tanjem koncu nekoliko k tlam pritisnil, tako da so od palico od-cebra ali loči toliko debela vitra, kolikor globoko jo bil v palico zarezal; to delo je ponavljal, dokler ni viter ločil okoli in okoli od nje. Ktcra je bila debeleja, je dala po dve vitri okoli in okoli. Kar mu je poslednjič v roki ostalo okoli steržona, je imenoval butično, menda od glavice (biitiee), ki jo na debe-lejem koncu ostala.
Ko se jo bil K... beljenja in klanja nagledal, se od delavcev posloviva, rekoč: „Bog vas obvari!“ — „V Božjem imenu“ nama odgovorita ter naji prijazno spremita do vežnega praga.
Nekoliko korakov in bila sva pri spodnjih Skončevih. V hišo stopivši pozdravim Mihata, ki je na nizkem stolu sede naklane vitre obdeloval; njegov brat Matevž je obdelane cepil, sestra njegova je pa cepljene s ter gala.
Miha je namreč naklane vitre, ki so bile obmo-čene, ker so se bilo že nekoliko posušile, z nožem, ki mu pravimo viternik, obrezoval t. j. poverhne po treh, druge pa po vseh štirih straneh gladil; njegov brat Matevž pa vsako obdelano, precej debelo, po dva-, ali če je bila debela, po trikrat na debelejem koncu zarezal z viternikom; potem jo nekoliko na-krenil, da se lakno pri zarezi odcepi, jo nad zarezo med zobe dene ter ž njimi prime; z desnico za od-cepljenko prime, da bi jo potegnil odune; da se lakno enakomerno odločuje, mu mora pomagati tudi levica, ktera z usnjatim Štritofom debelejo vitro pod zarezo objame in nekoliko tiščč ob nji navzdol proti zadnjemu koncu polzi med tem, ko desnica za nakrenjeno tanko lakno vleče od sebe, dokler se mu ne zmuzne iz Štritofa, kar se še le zgodi, ko jo drobnejazarezana vitrica ločena od debeleje. če je bila vitra kratka, jo je kar ob enem potegljeji odcepil, daljšo je pa en-ali še celč po dvakrat nižje poprijel z zobmi in z desnico. Veselje je bilo gledati, kako urno mu je šlo cepljenje od rok, kar letele so mu izpod perstov tanke vitrice, ktere je na desno zraven sebe pokladal. Poverhne, t. j. perve pod lubjem je imenoval skraj-nice, vse druge pa čbeljce. — liavno sva se hotla posloviti, kar moja verstnica, Reza, Mihatova hči, v hišo stopi. Ko jo oče ugledajo, ji poroko: usedi sc, usedi, in pokaži ptujemu gospodu, kako ročno znaš vitro stergati. Reza se ni dala dolgo prositi, naglo nest nacepljenih viter Matevžu vzame, gre bližej okna; ondi se usede na nizek stolček, vitre na levo stran dene na tla, na desno koleno klopčino položi, z desnico za dobro nabrušeni viternik prime, z levico seže po vitro, jo dene na klopčino, nanjo viternik nastavi in nekoliko pritisne, z levico pa vitro k sebi potegne, tako da nož z vitre pobere, kar se ni bilo enakomerno ločilo, in ker nož ob enem vsega ne pobere, v drugo in tretje to delo ponovi in sicer pri skrajnicah le po eni, pri obeljcah pa po obeh straneh, tako da vitra ni le gladka, temuč tudi tanka, kakoršne je treba rešetu. Kar je viternik z viter po-stcrgal, steržine imenujemo. Kaj lepč je bilo gledati, kako so steržine s kolena padaje, nabirale se okoli njene noge; zdelo se nama je, da so Rezi spletale lep bel venec v znamnje njene urnosti in ročnosti in v pohvalo njene pridnosti. Še četert ure se nisva mudila in dalje pogovarjala z marljivimi in urnimi delavci, in že je bila Reza izgotovila pest viter, z levice so se ji bile vse preselile na desnico.
,,Lep hlebec,“ rečem očetu, „boste mogli urni Reziki prinesti od zdčma.“
Opomin. „Hlebec“ imenujemo tista darila, ki jih rešetarji nosijo družini od zd6mu t. j. s krajev, kjer so teržili z lesenino.
S temi besedami sva sc hotla posloviti, kar moj prijatelj, ki je na vse v hiši tako pazil, kakor mačka na miš, ugleda na klopi neko leseno ploščico, z ostrimi zobiči, klopi s klinom priterjeno. „Kaj je pa to?“ radovedni popraša. „Rezir je,“ mu Rezika odgovori. „In čemu je ta mala stvarca?“ — „Da vitre na nji ravnamo ali obrezujemo. Ker vidim, da hočete vse viditi, vam hočem pokazati, kako se to godi.“ — Vstane s stolčeka, ostergane vitre pobere, jih na klop položi zraven rezirja. „Glejte,“ je djala, te vitre so ostergane, niso pa še enakomerno široke; morajo pa biti, sicer
bi v rajtah ali rešetih ne bile luknice enako velike. Zavolj tega jih obrezujemo. Ta dva zobiča (rezila) sta najbolj vsaksebi; na njima obrezujemo vitre za rajte; na teh dveh, ki sta si bližej, vitre za pletena, na teh treh ali štirih, ki so si nekoliko čez čertico vsaksebi, pa vitre za tkana rešeta.“ Na to vzame vitro za rajto, jo skonča položi na primerna zobiča, jo toliko na nju pritisne, da se zobiča skoz njo prikažeta; potem jo na odsebni strani tik za zobiči z lesenim gladko obdelanim ploščnatim klinčekom z desnico pritisne na diljico ter vitro z levico za prisebni njeni konec prime in naglo k sebi potegne; in zo-/ biča sta vitri odvzela na obeh straneh toliko, kolikor je bila preširoka; potem to delo ponovi z vitro za pletena rešeta in poslednjič za tkana, toda teh ni le obrezala, ampak tudi v tri ozke razcepila, nektero le v dve, nektere še cel6 v štiri.
Ker se nama je mudilo, nisva utegnila cjhkhti, da bi nam bila Rezika obrezala vse vitre, ki)si jih je bila pripravila na klop. Reziko še enkrat pohvaliva in posloviva se tudi tukaj s krajinem pozdravom: „Bog vas obvari!“ „V Božjem imenu“ nam trije , odgovore, ter naji prijazno spremijo do hišnegafpraga.
Grede do Miliče vili svojemu tovaršu pripovedujem, da marsikteri Stergar od drevi do davi pri vitrah na stolčcku sedi in napravi toliko steržin na danj/da se mu zvečer več ne vidijo koleni iž njih. Drobne, steržine, trakovom podobne, so dobro nastilo, večidel preščičem nastiljajo ž njimi.	k
Z navadnim pozdravom pri Mihčevih v hišo stopiva. Marijanca za statvami sedi, zdaj z desno, zdaj z levo nogč urno pritisne, vselej vitrico vtakne v snutek , levica pa jo za berdo prime ter jo ž njim priterdi sestricam že vtkanim. Preden od duri prideva do statev, ki so stale pri oknu, je berdo že vdarilo petkrat in vsaka noga tudi petkrat pritisnila stopalo; in Marijanca je ravno dotkala dno prihodnjemu rešetu ter ga s statev odrezala. Da bi moj prijatelj to delo vidil od kraja, jo poprosim, da vnovič osnuje. Ni ji bilo treba dvakrat reči. Urno se stegne k od-sebnemu statvenemu koncu, kjer na lesenih klinčikih, ki za pavec vsak sebi tičč v statveni legi, visč zvezki tkanih viter; vsacemu zvezku po tri vitre vzame, ter jih zapored pretakne skoz lučavnice (zanjke), ki so navezane na dve verci, verci pa na stopali, tako da, kedar na levo stopalo stopi, vitre zinejo, t. j. polovico viter seboj bolj k tlem potegne in sicer 1. 3. fn vitro itd., z desnim stopalom pa drugo polovico in sicer 2. 4. 6. vitro itd.
Potem vsako vitro skoz berdo pretakne in poslednjič z verco priveže na palico, ktero z dvema jermenoma k prisebnemu statvenemu koncu tako priveže, da je viterski snutek napet, kolikor je treba.
Zdaj začne votek vdelavati; usede sc na stol, ki stoji sredi med jermenoma, na levi strani ima posodo z vodo, kjer se vitre namakajo, na desni pa leseno iglo nekoliko daljo, kakor je snutek širok; zdaj seže z levico po pervo vitro, z desno nogo stopalo pritisne, vitre toliko zinejo, da z desnico iglo med nje vtakne, da se na levi strani prikaže; z levico namočenoivitro igli v uhođene, z desnico iglo potegne, in prevlečena je perva vitra skoz snutek; noga odjenja, snutek-v versto stopi; in tkavka vitro za konca prime, da jo
■ 3
''iy.S
zravna in napne, potom pa za berdo, s kterimjo k sebi do palice pritisne, kolikor se da. Kakor s pervo, tako z drugo in poslednjo vitro ravna. Na kar pa zlasti pazi, je to, da so luknice po vsem dnu popolnoma štirjaške in enakomerne. Kedar se ji je zdelo, da so osnutkove vitre presuhe, poškropila jih je nekoliko z vodo. Vtkavši zadnjo vitro, dno naglo z ostrim nožičem odreže, in dno je bilo v pol ure pričo naju gotovo.
Moj prijatelj je tako pazljivo tega dela gledal, da
f • . v \ni niß druzega vidil v tej
V»
hiši, in tako je bil zado-'v >yoljen s tem, kar je tukej vidil, da ni mogel dosti prehvaliti urne delavke; ker se mu je mudilo, sc je hotel posloviti, da bi drugej še kaj vidil. Jest pa mu tečem: Čemu bi hodila kam drugam gledat dela, ki 'i ga tudi tukej še moreva viditi. Glej kako urnoMari-V • janina sestra rešeta plete na mizi.
•	- Ravno je štiri vitre po dolženi na mizo položila
toliko vsaksebi, kolikor redko dno je hotla rešetu splesti; nanje je dela ploščiček, da je vitro tiščal, da 'se ne"- premaknejo; potem druge štiri vitro po križ skoz ime po dolženi ravno v sredi preplete in s šilom tako zravmi, da so vse luknicc popolnoma stirjaške. Ker je’ ta spleteni križ zgled, kako široko pleteno mora rešeto biti, pletica očeta pokliče, da bi pogledali njeno osnovo; oče pristopijo k mizi, ji vitre nekoliko zredijo, ker so bile nekoliko preozke, torej luknice nekoliko premajhne. „Na, tako redko dalje ,.pleti,“ ji pravijo, pletica se marljivo dela poprime, midva pa se otl pridnih delavcev z navadnim pozdravom posloviva.
Veliko dela sem že vidil, mi tovarš grede reče, rešeta pa vender še ne; naglo me pelji kam, kjer se rešeta izgotavljajo. „Ravno v hiši, kamor te zdaj popeljem, rešeta delajo“ mu odgovorim. — Ko stopiva k Ivanovim, troje delavce najdeva. Miha je obodi šival; Franca rešeta robila, France pa obrobljena dna na obodi dcval.
Opomin. Da ve bravec kaj in od kod je obod, mu to-le povčm:
Obodar hojo ali smercko poseka, jo oklesti in v korclje, po meri dolge, sežaga; kercljc v drobceno diljice razkolje, diljice z rezevnikom obreže, potom jih ukrivi t. j. tako ugane, da pride konec čez konec, in to so obodi; pervega vselej na konečh z vitro sesije, da okrogel ostane, potem vanj še enajst družili le potoči, in to je kolač obodov.
Miha ravno nov kolač načne, in pervi obod iz njega vzame. Za rešeta, ki jih je ravno delal, bil je nekoliko predolg in nekoliko preširok. Da ga izoži, ''ga nekoliko odkolje ter ga po robu nekoliko obreže in pogladi. Potem ga tako ukrivi, da pride konec čez konec, natanko po meri, ki jo imajo obšita njegova dna; potem obod na primernem kraji s široko vitro sešije, konca, kolikor sta predolga, z ostrim
•]
,r;- ’
..jr'
4:.
č’
G’!
nožičem prireže, in obod je gotov. Potem prične druzega izdelovati, ravno kot pervega, le toliko manjega uki;oži, da ga lahko v pervega vloži; in tako dalje „tretjega v druzega, četertega v tretjega, petega v ' Ijetertega in šestega v petega; vseh šest vkupej zloženih, krog imenuje.
Gotovi obod podd Francetu, da bi djal dno na-nj. Pleteno in tkano dno mora pa poprej biti obšito ali obrob-
ljeno, in to delo je Franca opravljala. V ta namen je imela primeren obod, nanj je zdaj položila pleteno, zdaj tkano dno, ga pritisnila in napela z obročem, ter mu okrog in okrog prirezala vitre, kolikor so bile predolge ; potem jih je jela do pletenine privijati in s široko vitro obvijati ali robiti.
Obrobljeno dno je podala Francetu, da ga dene na obod, kterega so mu bili oče dali, položi ga France na obod, nanj pritisne obroč, da je dobro napeto, in potem ta obroč na kakih šestih mestih okrog in okrog k obodu s široko vitro prišijo ali priveže t. j. skoz obroč in obod, ki jih s plosčnatim šilom prebada, na vsacem kraji vitro po trikrat prevleče; in gotovo je rešeto, ki je namenjeno po nizki ceni biti prodano, ali na Hrovaškem zamenjeno za toliko ali še celo za dvakrat toliko žita, kolikor ga vanj gre.
Viditi gotovo rešeto, jo moj tovarš precej hoče pobrati iz Ivanove hiše; da mu pa še drugo pot, po kteri se izgotavljajo rešeta, pokažem, rečem Franci: „pokaži, pokaži nama, kako znaš rešeta na obodu plesti.“ Z veseljem nama tudi to pokaže. V ta namen vzame sešit obod, v levico tri vitre skrajnice, v desnico pa šilo; s šilom za dober pavec pod robom obod na mestu, kjer sta si obodova konca navskriž položena in sešita, prebode, od znotraj vitro v zarezo vtakne in nckolilco pritegne; ta vitrini konec v obodu dobro priterdi, t. j. nekoliko više v obod vbode, vitrini konec v zarezo potakne, od znotraj zategne, od zunaj pa s šilinim ročnikom po vitri udari, da se uleže, še enkrat vbode še višje v obod, kraji konček v novo zarezo vtakne, pritegne in še enkrat pa spet nekoliko višje vbode, tako da še enkrat kratek konček od znotraj v obodu storil, pričakovaje ostrega noža, ki ga tik oboda odreže, dalji konec potem čez obo-dovo votlino na nasprotno stran sprosti, da natančno poprečno sredo najde, ondi spet s šilom v obod zabode, vitro vtakne, jo nategne in kakor uni konec dobro priterdi. Ravno tako drugo in tretjo v obod vdela tolikanj od perve, kolikanj široke luknice mij rešeto dobi.
Na to tri druge skrajnice v levico vzame, jih ravno pokriž v sredi čez perve preplete in njih konce navadno v obodu priterdi. Tako je križ storjen, ki je zgled, po kterim se ima pletica dalje ravnati.
„No, zdaj pa še ptujemu gospodu povej, kaj čudovitega RibniČanje pripovedujemo od šila,“ oče Franci pravijo. Naglo uboga ter reče: „Šilo bodilo — po svetu hodilo — ni pilo—no jelo, pa vender živelo.“
Z zahvalo za skazano prijaznost m z navadnim pozdravom zapustiva Ivanovo hišo. Od ondod grede, Ivanovi hiši ravno nasproti, pri Venčanovih ugledava nekaj ljudi pred vežo prav marljivo delati. „Kaj delate?“ jih vprašani. Martin, hišni gospodar mi odgovori: „Mislil sem, da pojde Martinov Martin še le jutri v Ljubljano, pa si je premislil, da pojde že danes o poldne, in moram hiteti, da zvežem zadnjo balico, in mu jo dam na voz, kterega že naklada.“ Midva jiekoliko pri njem postojiva, da opazujeva to delo. Štiri jelove palice ah hlodce je vzel, s tortami jih na enem koncu za kacega pol čevlja zvezal, na tla postavil in med nje deval krog za krogom rešet, pa jih je naložil za seženj na visoko; za vsacim krogom je hlodce zopet s tertami zvezal in ravno tako
tudi zgornjo konce po zadnjem krogu. V vsaki krog rešet je djal toliko žlic ali škatljic, kolikor jih je šlo vanj, da je vse prazne prostore napolnil. In bila je balica gotova, ktera se tudi krošnja imenuje, ako ima v sebi vse, česar potrebuje rešetar, kedar lese-nino nosi od hiše do hiše. —
Od Ivanovih jo udariva dalje po vasi, in kmali se zopet ustaviva pred Martinovo hišo, kjer je Martin ravno voz nakladal z lesenino, ktero so mu rešetarji nanesli , da jim jo popelje v Ljubljano na železnico, ktera jim jo bo odpeljala v Maribor na Štajersko. — Kako živo je okoli voza; eni možje s tertami, srobotom in vercami krošnje in bale privezujejo ročicam, eni druge s tal vzdigujejo in ukladajo na prejšnje, in tako se delo za delom verši, in kmali je stal voz naložen, širokosti in visokosti „parizarju“ enak, le v teži različen od njega; zakaj komaj 15 centov tehta lesena roba, s ktero z d6mu gre pet rešetar j e v. „Kaj pa ti otroci ki okoli voza skakljajo in ženske, ki na klopi sedč“, me vpraša tovarš. „To so njih otroci, žene in sestre, ki jih bodo spremili do Žlebiča/' mu odgovorim. Voz je naložen in dobro zvezan, da se ne gane nobena stvarca s svojega mesta. Martin napreže, pred konji z bičem znamnje sv. križa naredi, in izgovorivši besedi: „križ božji“, konjem reče: „i“, konji se prestopijo, kolesa se zatočč in voz je spred hiše na cesti, ki pelje skoz Žlebič proti beli Ljubljani. Rešetarji z gorjačami v roki spremljajo voz, nje pa otroci, ženo in sesü’o do žlebiča; ondi voz postoji in pri poliči vina se jemlje slovd. „Zdravi ostanite, pridno delajte, skerbni bodite, za nas molite, vi otroci pa lepo ubogajte mater“ je večidel zapopadek slovesa, ki ga rešetarji izreku-jejo doma ostalim. „Srečno hodite, zdravi bodite, lep hlebec nam od zdomu prinesite“, pa navadno slovd, s kterim se doma ostali ločijo od zddmu gredočih. Marsiktera solzica se vterne in v očesu za-bliskeče pri ločenji. Otroci, ženo in sestre milo gledajo za potujočimi, toda že pod Žernovcem se zavije cesta, ki jim jih vzame spred oči. Nemi se vernejo domu k svojim opravilom, rešetarji pa za vozom korakajo proti beli Ljubljani; ondi robo družim voznikom oddade na Koroško, ali železnici na Štajersko, kjer jo nosijo vsaki svojo prodajat od hiše do hiše, od sejma do sejma. Ondi pa tudi staro pohabljeno leseno orodje prejšnjega leta popravljajo, za pičlo plačilo, večidel za kosilo, južinjo, večerjo ali kako kupico vina. Od tod menda pravlica: „Dajte mi labaro (Ribničan pravi: latvico) mleka, vam bom pa rajto naplel (nabrenčil, napel)“. Da bi si rešetarji mogli vse skozi jesti kupovati s skupljenimi denarji, pač malo dobička bi jim ostalo. Le kdor je priden m varčen, čez dva ali tri mesce kakih 50 do 100 goldinarjev od zdomu prinese, da ž njimi poplača svoje davke in kupi sebi in družini obleko in obutev.
Opomin. Dober kos kruha bi Ribničanom dajala tkanina iz medenega drata, ako bi se je bolj poprijeli. Še le pred nekaj leti se je je nekdo v Jurjeviči lotil, in sploh je znano, da se mu jako odrezuje. Zakaj se je vas več ne poprime? Švet je velik, kupcev vam ne bo manjkalo ; dratene tkanine ne bo kmali od več. Torej na nogo. Iščite si novih virov, iz kterih vam bode tekel zaslužek, ker se vam kerhajo dosedanji.
Ribniška dolina obzir kuprije ali terštva.
Kupčija ali tergovina je v Ribniški dolini jako živa, ni je skorej hiše, da bi ne imela torgovca, če oče ni kupec, je pa njegov sin; ali pa sta tudi oba, mladi in stari, se ve da, si nikar ne mislite tergovcev vclicih mest, ki na tisočo denarjev na leto ali celo mesec prevedejo, meni je tergovec, kdor robo ali pridelke skupuje in prodaja, če še tako malo, če tudi le na stotine in celč clesetine.
Kupčija je pa zraven obrtnijc Ribničanom tudi jako potrebna, pervič zato da si navozijo potrebne vsakdanjo hrane, ktero zemlja jako razdrobljena tudi v dobrih letinah no rodi zadosti vsem prebivavcem, in drugič zato, da si prislužijo denarjev, s kterimi si nakupijo potrebne obleke in plačujejo davke, srenjske, deželne in deržavne.
Memo tergovcev, ki prodajajo svojo izdelke. Ribniška dolina šteje kupcev, ki plačujejo davke od^svoj e kupčijo: 3H z raznim blagom, 24 viuščekov, 2‘J kra-
cev, 4 s slanino, 4 z volnenim blagom, 3 z žiježem, 1 s steklom.
Ribniška kupčija jo dvojna ozir robe (tčržnega blaga), in dvojna ozir ljudi, s kterimi teržijob'
RibniČanje teržijo:
1)	večidel s svojimi lastnimi, pa tudi s ptujimi
obertnijskimi izdelki, in	s\
2)	s svojimi, večidel pa s ji tujimi pridelki; iu v obojem obziru:
a) ali med seboj,
b) ali z ljudmi družili krajev, bližnjih in daljnih, slovenskih, hrovaških, slavonskih, madjarskih, nem-
ških in laskih.
Ribniški dolini sploh na korist in blagostan je, se ve da, teržtvo le, ako svoje ali tuje izdelke in pridelke prodajajo tujem ljudem; sicer pa se denarji selijo le iz žepa v žep, iz mošnje v mošnjo, v dolini ga je pa vedno enaka mera. Da se splošnji blagostan kterega kraja zvikša, treba je denarcev iz tujih krajev v domače privabiti.
In to se v Ribniški dolini tudi godi: a) z lastnimi obrtnijskimi izdelki, in sicer z lesenino po gorenjem, in z lončenino po do-lenjem koncu. Ž lesenino (rešeti, rajtami in njih posebnimi deli: obodi, vitrami, kebli (škafi), čubri,
škatljami, žlicami, krožniki, korci, s kterimi hodijo
*	‘	-	' *	~ ' • v	~	-	^
z domu, t. j. teržit od hiše do hiše, od sejma do sejma v ptuje kraje): po vsem Slovenskem, lirovaš-kem, Slavonskem, Ogerskem, po nemškem Stajerju in Korotanu in po Tirolih; z vso to robo teržijo pa, le po Hrovaškem in Slavonskem, kjer je večidel ne prodajajo za denarje, ampak le zamenjujejo za žito, ktero ali ondi spet prodajo, ali ga pa domu pripe-Ijejo; v druge dežele pa keblov in čubrov ne vozijo, na Hrovaško tudi še obudov ne, ker si jih v ondašnjih gozdih nadelajo — z lončenino (lonci, piskri, skledami, kozicami itd.), ktero razvažajo, kolikor je jo čez domače Ribniške potrebo, po vsem dolenjskem Kranjskem, nekoliko po Hrovaškem, po notranjem Kranjskem, Goriškem, v Terst in Istro.
Kako navadno, bi rekel prirojeno, je Ribničanom z domu hoditi na terštvo, kažejo naslednji pregovori:

Vi;-
*
maric, 18 z živino, 15 žitnih, 8 z lesom, 5 bjrSnjev-
C ■
\

b)
Mož lo tisti je,
Ki po svetu vć,
Kdor dorrul tići,
Pač nič vreden ni.
Kdor po svetu bil ne,
Se še ženiti ne smč ali
Ne more se še oženiti,
Kdor ni vajen z domu hoditi, s tujimi obertnijskimi izdelki, in
sicer: s siti in cedili, kijih v Stražišči poleg ' . .Kranja kupujejo, da jih domd ali na tujem napletajo na obodi in z rešeti vred prodajajo; z žagami in pilami, ki jili iz Teržica ali Koroškega dobivajo in na Hrovaškem prodajajo, kamor hodijo tudi les ir» derva žagat.
-k c) z lastnimi deželnimi pridelki; ali ž njimi je moč le malo denarja privabiti, ker jih morejo le malo prodati: nekoliko fižola, ovsa, lanenega se-uiend, to je vse, česar ne povžijejo sami od svojih pridelkov. — Vćlika gora je joga dni dajala obilo lesä, ki se je steržil v Terst, pa bi ga še dajala, ko bi ga no sekali le, temuč tudi skerbcli za mlado rast.
d)	.?• s tujimi deželnimi pridelki, ki jih kupujejo ali na Kočevskem ali Hrovaškem in pro-dajajo.V Ljubljano kakor n. pr. brinje, laneno seme, konoper, ježiće; ali jih kupujejo v Ljubljani ali iz Karlovca, in prodajajo bližnjim svojim sosedom : Potočanom, Obločanom, Ložanom, kakor n. pr. pšenico, turšico, erž, ajdovo moko. Nje, ki se pečajo s teržtvom z deželnimi pridelki, žitno kupce ali žitno tergovce imenujemo. Citira kupčija je jako oslabela, od kar gre iz Ljubljane železnica v Terst, kjer si Potočanje, Obločanje in Ložanje potrebnega žita na Rakeku kupijo boljši kup, kakor jim ga morejo dati Ribničanje. — Od nekaj let so se ne-kteri živo poprijeli kupčije z vinom, po ktero hodijo na Semiško, Metliško, drugo Dolenjsko in na Hro-vaško. Prodajajo ga ali v domači dolini, ali po Laškem in Loškem, še celč Postojnskem okrogu kerčmarjem, ki sami ne hodijo po-nj. Od kar se jc odperla železnica iz Zagreba, se pa tudi ta kupčija jako kerha Ribničanom, ker so se je poprijeli tudi drugi kupci okoli Rakeka, in kor so jeli kerčmarji sami hoditi po vino.
e)	z lastno živino; toda tudi po tej poti premalo ptujih denarjev v Ribnico dohaja; teleta, telci
in pitani preščiči, kolikor jih ni treba za dom, to je vse, kar prodajajo večidel v Terst. Premajhne zemljišča jim branijo teleta za pleme rediti in pitati živino govejsko; ozir preščičje reje, o kteri gre ženstvu posebna pohvala, da ume dobro in na debelo pitati jih, pa Ribničanom očitam le to, da se s plemcnstvom premalo pečajo. Koliko denarcev gre iz doline za plemence, dobro vedo Doljenci in Hrovatje, od kte-rih jih drago kupujejo. Zakaj bi si sami ne začeli za pleme skerbeti? Samo pitanje in debeljenje premalo verže, ker je piča tudi kaj vredna.
f)	s tujo živino, in sicer s konji in pre-čšiči. S konjsko kupčijo se nekteri le v dolenjem koncu pečajo, in reči se mora, da so nekteri že obogateli zlasti z Laškimi cekini in lirami; toda nekterim jo pa tudi že po repu dala. Po konjski kupčii Ribničana poznajo no le Avstrijski Lahi, ampak tudi Piemontezi in Rimljani. Marsikteri je že vidil Rim in Torin. — S preščičjo kupčijo se nekteri pečajo, da plemence na Hrovaškem ali Dolenjskem kupujejo, ter jih, kolikor jih dolina ne potrebuje, bližnjim sosedom Potočanom, Obločanom in Ložanom prodajajo. Ta oddelek preščičje kupčijo je bolji, toda Ribničanom ga kvare bližnji Laščanje, kteri se vanjo vtikajo. Drugi oddelek preščičje kupčije je pa ta, da nekteri le pitane preščiče po dolini in po Kočevskem skupujejo, jih doma koljejo in ali na hohe dcvajo ali cele v Terst vozijo na prodaj. Bohi pa se tudi vozijo na Koroško. Ta kupčija jo nevarna kakor vsaka s Terstom, zlasti pa tudi zato, ker vreme kaj rado robo kvari. Že marsikomu jo dala po ropu.
Zraven tega, da si ti in ti tergovci obertnijsko robo in pridelke skupujejo po posamesnih vaseh in hišah, imate Ribnica in Sodražica vsaka svoj teržni dan, Ribnica o pondeljkih, Sodražica ob četert-kih. Bolj obiskovan in torej živejši je Sodraški teržni dan; ker leseni razun domačih ljudi dohajajo tudi iz družili krajev bližnjih in daljnih.
Tudi svoje letne sejme imata oba imenovana kraja; in sicer Ribnica pet, namreč: 1. dan po novem letu (2. jan.), 2. pondcljck po beli nedelji, 3. o kresi (24. jun.), 4. pondeljek po sv. Štefanu (po 2. avg.), in 5. na sv. Matevža dan (24. sept.). —-Sodražica ima pa tri sejme, namreč: 1. v pondeljek pred sv. Gregorjem; 2. sv. Marije Magdalene dan (22. jul.), in 3. sv. Terezije dan (15. okt.)
XI. Nekaj pravlic o Kibiiieaiiih.
V krajini izreki.
1. Povajst od zgübljcnega kojna „novaka".
Bug mo je z veliko deržino požegnal; pomagati si pa ne morem drugači: samu anega kojna imam, in če čem dva imčt', si morem še anega kiipit’, pa dnarja naj. Ko bi se an dober človek dobil, da bi mi anih 60 guldinarjev posčdil, si mislim. Hvala
Bogii, dobil sem anega prijatla, dal mi je 30 samih tolarjev, — sami šmarni tolarji so bili. — Šel sem tč, pa muj brat Andrajc v Kadlovec na somiin, tu je blu okuli Velike noči, šla sva tč po semnü od kojna do kojna, nič naj blu pridnega blaga.
H srieči tč pride an tiirapoljec z anim „fuhsom", no, naj bil „fuhs“, „kolfuhs" je bil, zegorajle
farbe; sem djal, lej Andrajc, ta bi bil po moji všeči, ima majhno glavo, kratek vrat, velike oči, de bi mu jih lehko s palico odbil, dolgo grivo, persa široka, kakor bik, čisto nogo, kakor svajča, rug ima koker „t a 1 e v“, nepietili rieber, visok „biedernož“, lakotnice mali pedajn od kovka do malih rieberc, riep jc deržal, kakor bi imel pribitega, z ano bosajdo: ta kojn jc za pod siadlu, za tovoar, koker ga jest potrebujem čez Gotenišico v Bajte, de mi siadlu preveč nezaj, in nepraj ne sili. Vprašal sem tega jest Horvata: „Što eajnite vi onega maloga j)olrepa ?f< Jc djal: „Siedemdeset rajnški“. Potlej sem jest djal: „Tu, malu verlu preveč, ja vam dam 50 rajnški“. Sem si mislil, kaj se bomo dolgo martrali, „ghhamo“ taku dolgu, de smo „zglihali“. Jest potlej kojna plačam, pa sva te šla precej z bratom iz Kadlovca ne Moderšpotok čez nuč, driigi dan pa do dumi; koker sem doma izrajtal, me pride „koštat“ z vsem ukup s „cirengo“ in s „šenkongo“ ane krajcarje več kakor 60 guldinarjev, do dumi. Ko sem ga damu pripeljal, so prišli sosajdje precej mojega „novaka“ oogledat, in vsakemu je dopal; — nu, sem djal, ivala Bogii, dober je, in jiitri ga moremo podkovat’, krotak je, pusti rad nogo vzdignit’; •— kovač mu je nove podkuve naredil, in smo ga dokovali, kovač mu je ne prajdnih nogah križiće zepilil v znamenje, de je novak pervikrat podkovan, potlej sem mogel ne vsako nogo an bokal vina plačat’ ze „likof“, de se jo rug bolj zemočil, in de se bodo podkuve bolj deržale.
Vse jo zdaj duobru, samu poklaje naj; najsem niuogel drugači, koker na pašo sem ga mogel spustit’. Püstil sem mu povodec ne glavi, in sem mu zgonec ne vrat priviezal, pa sem novaka in starega kojna h kojnarju peljal. Djal sem: Juri, tu je muj novak in stari kojn, daj en malu „ahtengo“ najn“; sem ga še s žegnano vuodo poškrufil, in sem djal: „Pajdi srečnu. —
Driigi dan o poldne kojnar kojne damu prižene, stari je prišel damu, novaka pa naj; zdaj sem si mislil: Mlad je, more se je z drügimi kojni spustil“. Sel sem te po cajli vasi od kapka do kapka, novaka naj ; uprašal sem kojnarja: Najsi nič vidil mojega novaka? — Ja, denes zjiitraj je še bil per starem kojnu. — „Ja, novaka naj“, šel sem damu“. Djal sem svojemu^bratu: „Andrajc, pajdi, greva novaka iskat!“ — Sla sva tč ne siela pa na goli hrib; ne golem hribu sem djal: „Andrajc! ukiip ne smajva hodit’, pajdi ti gori ne verh požarnice, kjer je ankrat „šranga“ stala, od ondod pajdi po ložinskem puotu do križ puota, kjer se grie v ravni gost, od tam pajdi na viimek, potlej pajdi k staji in h ternjavi staji; potlaj pajdi h prajski, h rjavi persti, pa h matlovim dnarjem, od tam pajdi po cajsti do „puok-stuojna“, od tam pajdi na ravensko stezo v kočevska siela; od tam pajdi v naša siela, ne kačji hribec, od tam pajdi ze kuobel h gurajnemu ognišči, od tam v čertež, ze udberšič, ze kuoškimi njivami, k marinkinim lazcem do vratec; potlej pajdi čez leščevje, čez rieber ne zelnice, pa ne hrib h debeli črajšni, pa ne siela doli. —
„Jest griem pa ze gi’asovčevega Juožla ogradico, ze jaklovega Martinka ogradico in pa ze žihernovo
ogrado, ze male in ze velike njive, za dlajnsko züpnico in jaselnico, pa ne ložinske „faltuor“, od tam pa po ložinskem puotu nezaj ze vodene doli, ne goli hrib in ne sielih bova pa spet vkep prišla.“ — Šla sva tč, koker sva se bila zmajnila; in jest, koker tč griem proti zevujdnemu dolu, ka slišim; v ani dolini zgonec zebrenketd; in sem djal:	„Ta
zgonec jc mojega novaka, tok zdaj vajm, de je v leti dolini; pa griem še popraj v uno dolino pogledat, mordč svojemu sosajdu dobru dajlu st’rim, če se je še kteri driigi kojn zgiibil; — potlej griem nezaj v dolino, ka vidim, de muj novak h tlam glavno derži in se naj muogel nič gkniti’, povodčeva gebica se je bila ze an štergelj zeteknila, de se naj muogel sam rajšit’; — li srieči sem jest imel pipec pri sebi, de sem muogel gebico odrajzat'; •— vse jo blu po-teptanu pod njegovimi nogami, on bi se bil rad rajši!, pa se naj muogel; — odvezal sem tč p(otlej „cügelj“ od povodca, pa te ga peljam prot’ suda m, ka tč zegliedam Andrajca, ki grie doli čez Jriebcf prot’ zclnicam, pa ga vprašam, če je niašel kojna? Pa mi je z glavo odmajal in pa z jezikom ,Jpe“ odgovoril. Jest ga čakam, ko pride, ga uprasam: „zckaj najsi povajdal, če si niašel kojna? — „Kaj ti najsem z glavno odmajal in pa z jezikom „če“ neredil? — Prcketa šiema, kedu te bo slišal in vidil tako dieleč ? — He, preket buodi, še vieča šiema si ti, ki kojna ne „cügli“ peljaš, pa mene uprašaš, če sem niašel kojna! — Imaš prav, Andrajc; in taku, bodi ga Bug zahvaljen, novak je bil spet v rokah, in jest sem potlej vsem svojim sosajdom ta svčt dal, do nikoli naj trajba kojni ne glavi povodca pustit' in pa ne ,,štrik“ Zgonca ne vrat privezat’, temuč ne jermenec ali pa ne torto, zetu, de se ne more kojn ne štergelj zeteknit’.
2. Kaj si je vse lončar skusil?
„Vajste, kdur malu hodi po svajtu, nič ne vaj; jest pa muj lisec sva pa vre dosti svetil vidila, m marsiktero grenko požerla. Ankrat sva z liscem šla po Ištri; se vaj de skuz Terst sva šla, pa nas je pred lajso ana kruota ustavilu; zevpilu je: Holtberdja! Jest sem djal: Lonce peljam;—■ pa me naj rezumajlu, mogel som it’ v šišo ž njim. Pretetu ne buodi! Kaj bo tu? sem mislil, — če mene zaprejo, kaj bo lisec počel? — Jest lonce peljam, pustite me, gaspud! sem djal; — pa zdaj sem bil še le seršena rezdražil. „Vošta vin!“ zevpije; jest sem pa djal: ne vozim vina ne, le lonce sva predajala z lisicem po Ištri, zdaj grieva pa skuz Terst damu. Na to so pa mene spiistili, so pa lisca zaperli. Ti ubogu kljiise, ti, lačnu si, de kumaj gledaš, zdaj so te pa še v rešt dajli; kaku se mi smiliš. „Svorc“ je bil tudi jaku dober kojniček in marsikteri lonček mije že zebaratal v Ištri; jaku rad sem ga imel; ne zadnje se mije bil budü zemeril: vajste: kumaj sem ga bil nevadil stradat’, mi je pa krepnil, vajste, de, nu •— tega mi vender lisec še naj sturil, in zdaj so ga v kajho dajli; kaj bom tel jest brez lisca donnl; gaspud, dajte mi lisca nazaj, če ne — bom ano naredil, ki se vam ne zdi! „Ali greste rajš damu? „Lejte, kajpčk.“ — „Pa pajte,“ je djal kruota. — Povajte, kaj ste mislili nerediti, če
22
bi vam ne bili kojna dali?“ — »Lejte nu, drüzega bi bil mogel kiipit’. —
Tu je bil lisec vesel, da je vender ankrat spet Tcrst vidik Ali, pretieta taka vas, ki še kolca najma, de bi jest lisca priviczal nanj! Lejtc nu, sem djal, ki sem ravno v Terstu, morem vender kaj kiipit’, saj je tiikej vse po cajni. Griem v štaciino; karuglie-dam ribniška sajme notri, zlate ribe je predajala. „Fantek,“ sem djal, „ktiliko košta taka riba? „I, po krajcarji jih predajam; naj pa bo, vi, ki ste „lonc-
in pečenu, de le ogen vidi.“ — „Fantek zedel si jo, po potu ne bo časa čakat’.“ — Vajstc, kumaj sem čakal, de me jc lakot prijela; vzemem zlato ribo, — ' djali so, do ji jo „arenk“ ime, — jo deržim pruti majscu in pravim: „Arenk, vidiš ogen?“ Pa pri ti priči mi jo v liižo palu. Se zoženem za njim, ga zc-grabffnza zadnje nogč in mu pokažem še ankrat ogen; pa kriiota mi je začelu kvakat, — kruota, kaj boš kvakala , saj si kühanu in pečenu, ker si ogen vidilu!
Td vajste, de se gre čez Kras v Ribnico. Krašovci so pa vsi vražji, samo glavuč imajo pasjo. Kumaj sčtn se jim prikazal, me je že zečielu ana kruota špotaf , De pa mi lončarji najsmo, kar buodi, vre ves svajt vaj.— Fajt’sem sc bil nevadil, ko je še „švorc“ živel, zekaj bi se tiidi zdaj ne odrajzal.

Fantiček Poštujte s tovori
Do prašili bom vas Ali imate gori I/, ilovce bas.
IjOnčar Los moreš mi priti De mero bom vzel Boš vidil na r . . . Kako bo bas pel.
Fantiček Lončarji ste tiči
Vas dobru poznam, Modrosti kojniči Se skušajo z vam’.
IjOnčar Hi, »ekee, bi bevček, Hi lisec, bi pram! Počakaj fantiček 1 Boš v rokah vre nam!
Fantiček Ta mladega p rama Zesedi, ta gre,
K’ je star od Adama, Ga došel boš vre.
Vajsto de, nu — v Postojno pridemo, me jc pa an gaspud dražil; pa sem se mu bil tiidi dobro odrajzal.
Vprašal me je: „Küliku košta lončćn bajs?“ Jest pa sem mu djal: „Kaj me tu sprašiijote, sa ga ne boste kupili?“ —• „Ali le povajte, küliku košta?“ — „Vajste kaj, gaspud, mati županja v Cebrovi vasi so me tajli dvakrat v r.. pihat’ zanj, dajte me Vi trikrat, pa bo vaš!“
Kumaj sva prišla z liscem damu, som šel precaj na njivo, gledat, kakit oves zori. Pridem ne njivo, ka vidim, de mi č’jo ti pretčti bravei ves oves požert’. Le čak’te, kanalje, vam bom kmali pokazal. (Irem damit, vzemem piikšo, jo nebijem in grem nad požeruhe. Ko pridem spet no njivo, poslušam, kaj se kruote majnijo: „Matevž, živi, živi, — ti tiidi, ti tiidi!“ Gez an čas: „Mi ga bomo, mi ga bomo!“ „Le čak’te!“ Napnem petelina. Pa kruote so „kUnštaveso bile ano ne „vahto“ postavile. v Ko je tit vidilu, de sem pomeril, jo zežvižgalu: „Svind!“ pa so vsi zletajli, pa so se vsi v ternjo poskrili. Potlej so si pa klicali: Matevž, Matevž! si še živ, si še živ? — Jest sem ti tüdi? „Ali si ga vidil, siga vidil h...? Dobicerknil! de bi krepal!“ E, sem djal, ne bom vas strajlal, kruote, ste „kUnštave,“ bi mi znalu še kteru strajho zežgat’.
Andriikrat sem bil šel pa listje grabit. So pa ravno zclcnovc kruote zajce pregajnale. Majhnu čakam, kar se je bil zajec mimo spüstil. O pretetu bodi! de bi imel pUkšo pri sebi! Nestavim pa grablje, ka je počlu. Letim po zajca, pa je užc zelena kruota pri njem stalu. Zajec je muj, sem djal, pa bi bilo kruota kmali mimo zcrežalu: „Kok se ti poustopiš naše zajce strajlat’? — „Gaspud, jest najsem vajdel, de so grablje nebite.“
Crez nekaj dni je bilu prišlu pa ravno tista kruota kumpir desetinit; pa tudi jest najsem pttstil. Se je bilo pa vjezilu, pa je šlu damu. Drügi dan me pokličejo gnadljiv gaspud v grajščino in me z debelim očesom pogledajo: „Ali se rajs braniš kumpirjevo desetino odrajtat’?“ — „Gnadljiv gaspud, rajs.“ — „Zekaj je pa ne daš?“ — „Zetu, de ne!“ — Neredi tükaj križ, de so pUntaš! — V imen’ Boga očeta, sinU in svetega Duhd, de ne dam!“ Tukaj ne popir neredi križ! — Kaj bom na popir križ dajlal, k’ so mo oča pa čelu učili.
Lončar O krota presneta!
Od jezo si unet! Fant, sed’ na sereta In skiišaj ga ujet’!
Fantiček Čo hoč’te dobiti Fantiča v precep Mu mor’te deniti Koprivo pod rep.
Lončar Že dost imam pota No bom to lovil Boš vidil ti, krota Ankrat boš dobil!
Fantiček Lo srečno gonite Kojniče na dom Pa bajs prinesite Jest kiipil ga bom.
:t. Kn,j Ribnicnuje o stvarjenji gora mislijo ?
Ali ne vajste, ankrat so nam bili tlako nepo vaj-dali, de smo mogli z vseh krajev zemljo skup nosit’, in ne srajdi verta mogli smo an hrib neredit’; nanj so potlej šišico postavili, de so kruote kvartale v nji. Šla sva ankrat z Anzeljnovim Maticem z Jürjeve bajte z domi, pa sva bila taku trüdna, da naji najso tajle nogč več nositi, sva se pa usajla. „Janez“, mi pravi Anzlov Matic, „pretetu soimajli opravit’, prajden so to goro vkiip zlajkli!“ — „Matiček! ali ne vajš, de je ves svajt, pa tudi hribe, Bug vstvaril?“ — „Pajdi, najdi“, — mi odgovori, — šembrana gospoda je bila tlako nepovajdala, pa jih je inčgcl ubogi krnet vkiip znosit’.
t. Kaj sp jo pripetilo lončarju, ko je sel na božjo pot na Urbasovo goro ?
Kavno ne male kavke dan zjiitraj je blu, ko sva se s fantom zdomi odpravljala; vaj ste, ne božjo pot, no Urbasovo goro sva se bla obljubila; po pdti sva mislila pa še najkaj lune spečat’. Pa najsva veliko sreče imajla ne poti, če sva ravno ne božji pot šla. — „Fant“, sem djal, ali vidiš bridko martro tam le ne bukvi? Pajdi jo kiišnit, najdi!“ Fantek zlajze ne drevo, že če bridko martro Jkiiševat’, — ka ga je ze žnable popalu? Kaj sem tel? Ce si Bug, spiisti, če pa ne, pa derži! — sem djal sam pri sebi. — Sreča vender, de se je bil fant zmiiznil. —
Kdor še naj hodil, ne vaj, kaku deleč de je Urbäsova gora. Tri dni smo hodili, jest an dan, fant an dan, pa kojn an dan. Ne g6ro pridemo, in ogMsimo se pri materi županji, ter vprašamo, če bine ШјН kojna čez noč imčt’. „Zekaj ne“, so djali“ ali ga čte det’ v štalo? Dajte nu“. -- S fantom greva pa ne dilo. Pol komaj sem izgovoril, sem vre spdl, vaj ste, sva bla s fantom jaku triidna.
Zjiitraj ko zaslišim neku šterbavsanje, se zbudim, pogledam, ka se mi je že bajl dan zesvajtil. „Lejte nu, čas bo vstat’; — fant, slišiš, zori se, zori“. „Oča, kam se bom zeril, ki je gola dila. — Dan se zori, dan, vstani!“ ,,0 pretetu bodi!“ se praska fant —, oča, jest sem no ani sami slami ležal, pa me vse kosti bolijo; kaku morejo še le vas kosti bolet’, ki ste nc eajlem kiipcu ležali!“
Driigi dan sva šla pa k maši, šla sva ranku (ravno ko) skuz ano ogrado v cerkev. „Lej, lej, fantek, zedajla sva jo“, sem djal, pri nas imajo ga-spud „ereprester“ trikrat taku dolgo mašo, — tii se kar trije gaspudje napravljajo, vsaki bodo najkaj opravili, pa bo ven. Zdaj požvenklja, in vsi trije pridejo driigi za drügim; čiizajo, čiizajo, prajden starega gaspuda k altarju spravijo. „E“, sem djal, ta bo pa že napek, ranku ne vidi, svajtit’ mu mo-rejo, pa še s perstom kazat’. — No tu pride sc ana rdeča kruota v bajli srajci pa s palico v roki; kogar je pod n6s dregnil, mu jo bil krajcar dolžan, in kar v lonček mu ga je mogel dat’. „Fantek“, sem djal, nemara sva midva tiidi kaj dolžn/i, bajživa; — prajd pajva pa še pogledat, kje taku skripljojo“. — Greva, prideva ranku ne ano šiipo, in „kaj majnite“: aden je polajnu grizel, aden je pleče dergnil, aden je mesengaste klobaso j čl, aden je pa žlice zbiral, pa nobena naj bila ta prava: gosli so goslale, citre so citrale, orgle so orglale, bajs je pa renčal.
Po maši sva šla s fantom spet k materi županji. — „ЛН bosta kaj jiižnala?“ naji poprašajo mati županja. — „I, lejte, kajpčk“. — „Ah č’ta sesedenega mlajka?“ — „Dajte ga nu!“ Sesedcnu mlajku sva sna j la, pa sva še gledala. — „Ali čt’e ga še?“ — „Prinesite ga nu še ano latvico“. — Mati županja nama prinčsejo driigo latvico: pa je fantek še zmiram
gledal. — „E“, sem djal, sesedenu mlajku je dobru, še bi ga jel, pa me vre zdaj skerbi, kaku bom ne kojna prišel. — Vajste, ravno težko je bilu no kojna prit’, dvakrat sem poskušal, pa sem vselej nezaj ciiznil. — „Tri sto svetnikov! pomagaj, de ne kojna pridem“. — Se zeletim, na — sem pa čez kojna zletel. — „Holt“, pol naj jih precaj odstopi, sto in petdeset jih b6 zedosti? — Se v driigo zeletim, pa sem bil ne kojni. — Ali med potjo me je b'lu prijela; vajste, s kojna bi bil mogel it’. Pretetu no bodi, s konja jo lehku, ali nanj, nanj se težku pride. K sreči je bil tam blizi plot. Zepeljcm kojna k ploti • in stopim z ano nogo ne plot, z ano pa ne kojna, „Kaj bib’lu, ko bi zdaj kač jndšel in bi rekel: „ni“, pravem sam pri sebi. Pa preteti lisec ima kaj tenkd ušesa, komaj sem zrekcl: „Hi“, se je uže prestopil, in jest sem bil ne tlajh. — „Oča“, pravi fantek, „jest sem vajdel, de bo taka; tri lonce ste bili sv. Antonu obljubili, pa mu najste nobenega dali.“ — Nutkaj naj zedosti, da sem obljubil? — Nemara pa, /tle je fant vender prav imel, naj ravno taku nevümpi kot so driigi, so vaj de, od mene se jc dosti ijjfcvadil. Skoda de more doma krave past’,
Ankrat sem ga šel zjiitraj budit; djal sem: „Matevž! Matevž!“ — „Kaj jo?“ — „Vstani!“ — „Kaj pa bč?“ — „Kravo boš gnal past.“ ■— „Kakšna vreme je?“ — „Oblačnu“, — „Ali bo pa lilu, lihi!“ — Čez nekaj časa ga spet pokličem: „Matevž! Matevž! Oj Matevž!“ — „Kaj je?“ — „Vstani!“ — „Kaj bo?“ — „Krave boš gnal past!“ — „Kakošnu vreme je?“ — „Malu je oblačnu, malu pa jasnu“. — „Ali bo pavdolg čas, dolg čas!“ — Pa mi je spot zespal. — Se v tretje ga kličem:	„Matevž! Oj Ma-
tevž! ka ne slišiš? — „Kaj je?“ — „Vstani!“ — „Kaj bo?“ — „Krave boš gnal past“. — „Kilkošnu vreme jo?“ — „Cistu jasnu!“ — „Ali bodo pa šle, šle“. — Zdaj ga najsem tel več Idicat’, sem djal: „nar berž je bolnu kruota, naj si počije“.
5.	0 llihniškcin ognji.
Zdaj bom pa še tu povajdal, kaku jo Ribnica gorajla, potlej pa nič več. Talcii pretetu velik ogenj je bil, de so samo cveki ostali, pa najsem mogel še liile zežgat’. Pri zadnji šiši so bili gaspud „ereprester ogenj panali, pa bi bil še plčt kmali zgorel, ko bi ga ne bili ubranili. Driigi dan so bili prišli Dlanjci cvcke pobirat’, pa najsmo Ribničanje pustili; djali smo: „Cveke bomo že sami pobrali. Dlanjci so "bili pa ranku hudi, jezili so se ne Ribničane, in so djali: „Bug daj in mati božja, de bi pri nas ankrat gorajlu, tiidi mi ne bomo vam piistili!
Gaspud „ereprester“ so nas bili pa vse jaku pokrajgali in v pridigi hudü prijeli, udarili so bili ob prižnico in so djali: „Ve, kruoto, ste vi bili preveč zečeli kruotit se, zo tu vas je Bug z debelim očesom pogledal in z debelim pavcem potipal. Jest vam toraj dam ta svčt: Več se ne kruotite.
XII. Poslednja čarovniška pravda v Ribnici.
Vvod.
Komur jo znano, da je bila v Ribnici sežgana poslednja čarovnica na Kranjskem, se pač čudil ne bo, da pisavec, Ribniško dolino popisovaje, nekoliko spregovori o čarovniški vraži sploh in o čarovniških pravdah posebej.
S tem oddelkom svojega spisa no mislim na ne-čast govoriti le Ribničanom, ampak sploh vsem bedakom, ki so kdaj verovali ali morda še verujejo na čarovnice. Bila je ta vraža sila na široko raztresena, in jako jako vkoreninjena med vsemi narodi. Zdi se mi pa, da dan danes zel6 odjenjuje.
Moj namen tukaj ni, o začetku te vraže govoriti, in na dolgo in široko skazovati, kako da je neumna, bedfieta, dbotna, škodljiva in pregrešna, saj se to v keršanskih podukih živo in prepričavno dopoveduje. Da se od resnico tega poduka popolnoma prepričate, Vam "Cukaj podam pravniško kervavo pravdo, ki jo v izvirnem spisu hrani Ribniški grad; poslovenil mi jo je iskreni rodoljub Karol Rudež, brat sedanjega lastnika grajščininega, Jožefa Rudeža. Fazno jo berite, vso okoliščine, zlasti poverimo obravnovanje sodniško in mučila z merzlo kervjo in zdravo pametjo prevdar-jajte, in mojih opominov, semtertjo vpletenih ne prezirajte, pa stavim sto na eno, da ne eden mojih bravcev ne bo te vraže verjel, mar več bo, tega sem prepi-ičan, sleherni zdihnil: Hvala Bogu, da so že minili ti žalostni časi.
Kdo da so bili njeni starši in kako jim je bilo imel Oče da je bil Mikula Gnidica, po domače Česen imenovan; mati pa je to leto umerla, in ji je bilo Marjeta ime.
Ali je pričujoča отогепаI ali ima kaj otroki
Omožena je s črevljarjem Janezom Šušarkom, in ima šestero živih otrok, pa tudi zdaj je noseča.
Ali ve, zakaj da stoji pred sodbo 1
Da ne ve, če bi bila kove reči kriva, dasi jo ljudjč sodijo, da je čarovnica; ona pada je v tej reči popolnoma nedolžna.
Alije, poznala Anko Zbačnikovko, Nežo Rusovka in Lucijo Kerzničevka; in ali ve, kam da so prešle
Vse tri je prav dobro poznala; ko čarovnice so bile sežgane.
Ali se ni tudi ona udeležila te hudobije; naj bi sama prostvoljno ob stala 1
One so s tem svojim pričanjem zoper mene svoje duše pogubile, ker nikakor ni tako, kakor so govorile.
Ali ve, da so te tri osebe do svoje smerti resnico tega, kar so o nji govorile, vedno terdile in da niso besedice preklicale^
Temu bodi, kakor si hoče; vender so krivo pričale. Vse hude duhove zaroti, da naj jo precej vzamejo, če je res čarovnica.
-----XX—----
Kervava pravda
o zadevah
Marinc Šušarkovc, Lucije Kcrzniccvke in Končarice (Skončarice).
Od 11. maja 1701.
Kriminalni zvezek št. 14.
„Leta 1701 tridesetega aprila se je začela kriminalna pravda zoper neko čarovniške osebe, ki so bile zaperto v Ribniški grajščini. Tako lo se je ravnala:
Navadni sodnik (judex Ordinarius),	\
Prisedniki (assessores):	/
Gosp. Janez Gašpar svetovavec (Kath) \	_ o zadevi
,,	Juri Lesar,	f	Marjete Šušarkove.
„	Peter Puželj,	j
„	Peter Vesel,	1
„	Andrej Mordaks, zastopnik deželske sodnije.
„ Janez kerstnik Ravnik, pisar pri sodnii.
Kako se pričujoča imenuje? kje je rojena? in kje stanuje?
Imenuje se Marina Šušarkova, in je tukej v Ribniškem tergu rojena, kjer tudi stanuje.
Koliko daje stara?
Okoli 40 let.
Ker ni hotla vjetnica o svoji pregrehi nič obstati, se ji je velelo, da naj gre zopet v svoje prejšnje stanovanje. Da se bo pa izpraševanje nadaljevalo.
Ravno tisti dan popoldne se je ta vjetnica v drugič izpraševala; ona pa je ravno tako odgovarjala, kakor poprej. — Ko je bila neke laži prepričana, — so ji naznanili, da ne bodo njene lažnjivc terditvo nič več porajtali. Pa saj je bila tudi njena mati tej hudobii vdana, tako je že nekaj prič pričalo zoper njo. Pri vsem tem hudodelnica še vedno terdovratnotaji.
Začasni sklep.
Ker Marina Šušarkova pri tolicih dokazih') noče prostovoljno obstati svojega hudodelstva2) naj se ona posadi na navadni čarovniški stol,3) in potem naj se dalje izprašuje.
') Kje so neki ti dokazi? jez jih v dosedanji obravnavi in preiskavi ne najdem; in ti, moj bravec, menda tudi ne. Ali so morebiti že toženjo in sumi kake spričbe?
") Kaeega hudodelstva Marino Šušarkovo ti, moj bravec, krivo spoznaš, jez še nobenega druzega no, kakor da so je bila sodnikom zlagala, pa menda bolj iz strahu, vedoč, kaj je čaka.
3) Da veš, kaj hoče to reči, beri naslednje:
Čaroniški stol so imenovali mučilna orodja, s kte-rimi so zatožence, ki niso precej obstali, česar so bili toženi ali sumljivi, stiskali, mlinčili, raztezali, vili, vintali in žgali. To mučenje je imelo več stopinj, druga hujša od druge. — Perva je bila, da so mu pav c a obeh rok djali med vinte, ktere so vedno privijali in pavca čedalje hujšo stiskali, tako da so mu jih zmlinčili, t. j. vse njune koščice sterli in zdrobili. — Ako to bolečino niso stisnile priznanja.

t
Šestega maja se je ta obsodba izveršila, in vjetrića je potem, ko so jo cele tri ure terpinčili, to le pripovedovala: 4)
Alije res, kar seje zoper njo govorilo^
Res je, da je čarovnica.
nastopila je druga stopnja: Druge vinte so mu deli na nogo okoli piščali in meč, ter jih tako dolgo privijali, da jo od prevelicih bolečin obljubil poterditi vse, Česar ga dolžč, ali če te obljube ni bilo, da so mu vso kosti zdrobili. — Nastopila je potem tretja stopnja, ki so ji rekli raztezanje: Na herbtu so mu roki terdo zvezali z debelo vervjo, drugi njen konec so v skerpec, kteri je bil ali v strop pribit, ali na kak kol, dčli, ga nategnili in ubozega zatoženca kvisko potegnili tako, da ste se mu roki zavili in narobe obernili nad glavo; da so mu bolečine zviksali, so ga naglo do tal spu-£ sČali in zopet nazaj naglo potegovali; in če so ga hotli se bolj raztegniti, so mu težka železja na noge privezali in ga pustili po pol ure v visini na vervi viseti. — Za tretjo stopnjo pride četerta se hujša: Žveplo ali smolo so žgali, da so mu kapali na golo telo, ali pa so mu pod pazduho ali pod podplati ali kam drugam luČ zažgali, ali pa mu za nohti na rokah in nogah zagojzde zabijali.
Kaj ne, ljubi bravec, da bi tega ne verjel, ako bi so vedilo le iz ustnega izročila davno preteklih časov; ali vse to se je godilo se pred 100 leti, popisovanje tega mučilnega orodja se semtertje se hrani in se celo orodje samo je se vi-diti v več mestih na Nemškem.
Jezuit P. Friderik Sp 6, ki sejo zoper to nečloveško in trinosko mučenje serčno vzdignil, tako le piše: „Donite sodnike same na tezo, in nas vse, pa se boste po tej poti prepričali da, smo vsi čarovniki.“ Kako to ? „Krepki možje,“ Friderik dalje govori, „so mi pripovedovali, da si ni moč misliti hujše in nesterpljivse bolečino od razteaavnice, in raje bi, so djali, naj gerša in ostudnisa hudodelstva, na ktera so nikdar nismo mislili, obstali, in so celo, ako bi bilo treba, desetkrat rajo umerli, kakor sli še enkrat na tezo.“ — Kako jo torej moglo drugače biti, kakor da so je pravda skoraj vsacemu zatožencu nesrečno iztekla. Kdor je tajil, — in kako bi bil mogel precej obstati, česar ni storil — jo bil tezan, in jo ali med tezanjem ali pozneje v ječi svojo dušo izdihnil, ali je, da bi se strašnih bolečin rešil, priznal, Česar ni stopil, in bil je k smerti ognja obsojen. — PaČ kaka priložnost sovražnim ljudem, ako so hotli maščevati so nad kom; zadosti jo bilo izreči sum, da jo kdo čarovnila ali čarovnica, in bil je na sodbo poklican, izpraševan, tezan in k smerti obsojen. Pa tudi deželske postavo so zapovedovalo sodnikom iskati čarovnikov in čarovnic. Zavolj tega so hodili ogleduhi po mestih in vaseh iskat jih. In česa je bilo treba, da jo sum letel na koga in da je prišel v preiskavo? Ali le kacega natolevanja, ali da je komu kterikrat privoščil kaj hudega, in so mu jo v resnici kaj pripetilo, ali da ni komu kdaj odkrito v oči pogledal, ali da je kdo predolgo spal, čeŠ, da je bil pri čarovniškem ponočnem zboru, ali da jo bil kdo preveč vesel ali prežalosten; kdor se je po vnanjo pobožnega kazal, jo hotel, tako so sumili, prikriti zvezo s hudičem; kdor je razuzdano živel, je pa očitno kazal to zvezo; kdor se je ustrašil, ko so ga prijeli, zoper njega je pričala huda njegova vest; kdor jo bil miren, brez vsega strahu, kdo drugi ko hudič mu je mogel dati ta mir. Kdor se je pri sami preiskavi ali med raztezovanjem krivega spoznal, je bil k smerti obsojen, ako jo kdo živ prestal bolečine trinoško teze. bil jo tudi k smerti obsojen, ker ga ni mogel pri življenji ohraniti hudobni duh. Kdor je kazal, da se mu sinili tezani človek, bil jo njemu enak, torej njegovega hudodelstva kriv; kdor je pri ruztezovanji umeri, njemu je hudobni duh vrat vlomil, in bil jo on pod vislicami pokopan.
Bravec ki morda še prav no veš, kaj je Čarovnija, misli si, kako ti smerti odideš, ako se zopet ožive čarovniško pravde. O prežalostni časi, ko je raztezavnica čarovnike in Čarovnice rodila!
Od koga se je copernije naučila? л) kakö in kdaj se je je lotila?
Od Anke Zbačnikovke in od Neže Rusovke, ravno od tistih, ki so bilo sežgane. Z njima je pred osem leti v jeseni pila pri sv. Marjeti, ko je bilo ondi žog-nanje. Nazaj grede so jo bile k sebi povabile, rekoč, da bo, kolikor si more le misliti, veselja in kratko-easnosti vživala. Ko je bila v to privolila, da ste jo namazali po navadnih krajih z nekim mazilom; in na to da so vse kviško zletele. 6)
Kam da so Lile takrat prišle, in kje so imele shod?
Najprej da so prišle na križ poti na zemljo, potem da so na goro Klek7) letele, kjer je veliko sho-dišče.
Koga da so tam našle?
Mnogo coperniških ljudi, pa tudi hudobnih chfliov med njimi.	£
Kaj so vsi ti ondi počeli?	C
Pri dolgi mizi so sedeli, pa imeli različna vina, mesa in tudi druzih jedil, kakor tudi belega, 'černega in. zelenega kruha.8) Tudi da so bili godci in piskači pri njih.
Kdo da so lili vsi ti in Če jih je poznala?
Ptuji ljudje da so bili.
S kom se je ona ondi pajdužila in kdo da se ji je pridružil ?
Dobila je tam ljubčeka, s kterim sc jo pečala.
Kako da mu je bilo imč in kdo daje bil?
On, ki ga je kakor za inožd vzela, je imel sicer človeško podobo, pa je bil le vender hudobcu duh; imć mu je pa bilo Honzelj.
s) IJo tem so sodniki vselej popraševali, da so kaj deležnikov zvedili.
6)	Navadno priznanje vseh, ki so bili v preiskavi zavolj čarovništva tezani, je bilo: da se jim je hudič v moški podobi prikazal, da so g:i na kozlovih njegovih nogah spoznali; da jim je hudič obetal pomoč v vsaki sili in denarja, ki se jo pozneje v gnoj ali črepino spremenil; da jim jo prigovarjal, ž njim večno zvezo storiti; da so so mu poslednjič vdali, Boga pa preklinjali; da so hudiču obljubili, ljudem in živini škodovati; da so s hudičem in čarovniškimi ljudmi ponočno shode imeli na kacem hribu, (Slovenci se ve da na Kleku), ali v kacom gradu ali na pustinjah, da so ondi dobro jedli in pili, plesali in drugo nerodnosti uganjali, da so na ta shodišča jezdili na krevljah, na metli, ali na kacem černem kozlu, ali na konjih s pomočjo nekega mazila, da jih jo hudič učil škodovati na zdravji ljudčm in živini, točo ali viharje delati, kravam mleko jemati itd.
Od kod neki to, da so vsi, ki so bili čarovništva obdolženi, uh tezavnici po vseh krajih in med vsemi narodi, kjer so bilo take pravde v navadi, skorej enako govorili? Od kod drugod, kakor da jo bila povsod enaka vraža o čarovništvu, ali da so trinoški uatezovavci tezanim povsod dajali enak svet, kako imajo govoriti, da se rešijo raztezovanja.
7)	Slovencem je gora Klek navadno shodišče Čarovnic.
lj Kruha so omenjali menda le Slovenci, ker jim je sveta reč; na Nemškem so šo naravnost rekli, da jo bila gostija brez kruha in soli.
Če ni tudi plesala S njim ?............
Plesala..........
Ali ni kake zveze S njim storila^
Mogla je Bogil in vse ljube svetnike zatajiti in njemu, namreč hudobnemu duhu, obljubiti popolnoma zvestobo ter se mu vdati z dušo in telesom, in pa kakor svojega Boga častiti in moliti ga.
Kdaj se je to izverjenje zgodilo ?
Precej pri pervem prihodu.
Za koliko (asa?
Na veke.
Kdo jo je v to zapeljal?
Slaba tovaršija.
Kovo znamnje ima od njega?
VNa levem pleči da jo je s kremplji do kervavega vprašnil in v svoj zapisnik zapisal.
Ce je Že kaj coprala ?
Delala je točo, ki jež njo predlansko leto poljske pridelke poškodovala v tem kraji in proti Hervači.
Če tudi kove druge Škode copernice ne delajo pri sejanji (o setvi)?
Da; spreminjajo se v ptiče in v predperte prestrezajo vso tisto zernje, ki ga sejavec naprej verže; in tako požene le tisto seme, ki zad za sejavcem pada.
Kam prestreženo zernje devajo?
V neko globoko jamo blizo Kleka.
Ce tudi ona ni copernije naučila koga? in kterega? Nikoga.
Ce ni presvete hostije nevredno prejela, je oskrunila, in na (aroniško goro nesla? Kdaj in kako?
Pred 3 leti jo je tukej v farni cerkvi pri sv. obhajilu po nevredno prejela in jo nesla na Klek.
Kaj so ondi ž njo počele?
S sibicami so jo pretepale, da se jim je spremenila v dete, ki je na kviško dvigalo svoje ročice.
Kaj se je potem zgodilo? in kam da so ga potlej dele?
Z besedami so ga zasramovale; zlodju pa so vnovič zvestobo obljubovale ter ga molile. — Poslednjič pa so hostijo vergle v mazilo za letanje.
Kaj da so Se sicer pri tem shodu počele ?
Sle so po svojih druzih opravkih in potlej se domu vernile.
Zatozenka naj zdaj pove vse, ki so se udeležili čarovniškega hudodelstva; toda resnico govoriti, ker si sicer dušo pogubi — zamolčati nikogar, kteri je kriv, j>a tudi nedolžnega ne imenovati ? ■*)
To da bo tudi storila, dobro vedč, da na to se opira zveličanje njene duše.
9) Po deležnikih je bilo navadno vprašanje: prigovarjali so jim, resnico govoriti, in sojih vender tezali le zato, da so iž njih iztisnili strašno laži.
Zatoženka naj jih pove!
V	Ribnici da so:
Marjeta, njena že umerla mati,
Lucija Bozbertovka (Vaservirtovka?) stara vdova, Ilanzelj Venčina,
Alenka Štancarca, vdova,
Mikula Gregorec, sicer Grega Erko imenovan. Martin Mišnik, stari,
Anka, njegova žena,
Mihael Lamut, duhoven in beneficijat pri Novištifti.
V	Gorenji vasi:
I. Jaklovka, vdova,
Neža Suhadolnikovka.
V	Dolenji vasi:
I. Pavlek Hajbova žena, in uno dve že .sežgani zapeljivki.
Da je ne bo vest pekla, naj še poterdi, da je to res? Vse je res.
Na to sc je zatoženka zastran omenjenega duhovna dalje tako le izpraševala.
Geje res, da seje duhovnik, kterega je zatožila, Čarov stva udeleževal?
Vse je res, prav dobro ga je vidila na križ poti na polji in tudi na Kleku.
Kaj je ta duhovnik ondi počel?
Vse to, kar vse društvo. Jel, pil, pa plesal je in svoj sedež imel med najimenitnišimi, ker seje štel med pervake. Greh mu je tudi, da sv. mašo bere in pravega Boga nosi v svojih rokah.
Težko je verjeti, da bi se duhovni udeleževal tacih hudobij ?
Naj bi le nekoliko premislili, kako hudobno je njegovo življenje in obnašanje, pa bodo lahko verjeli; saj se bo tako tudi več pritožcb pokazalo zoper njega.
Kaj tacega da od njega ve, naj vse pove?
Nikdo drugi, kakor on, je dobrega g. Jurja Fabra, tukajšnjega kapelana, zavolj nečega prepira, ki sta ga imela, ošepil in okrulil; to je še zdaj viditi pri ubozem duhovnu.
Kako da zatoženka to vil?
Ker že ves svet ve.
Kako, kdaj in kolikokrat daje g. Lamuta vidila na čarovskih shodiščih ?
Skoz 4 leta, vselej kedar da je bila tudi ona ondi, zlasti pa pred dvema lotoma, ko so bile hude nevihte, ktere so vsi doljenski strani grozno škodo napravile; na križ potih in tudi na Kleku ga je vidila.
Kaj, da bi ta duhovnik tako ime imel tudi pri ljudeh ?
Naj le poprašujejo povsod, kjer ježe poprej bival, kakor na Oblokah, v Laščah, v Dobrepoljah, in tudi zdaj pri Novištifti. Povsod je imel to imč; zato jo je
pa tudi od povsodv potegnil, kar je. tudi zdaj storil, ko se je vernil v Cemomel, svoj rojstni kraj.10)
Ali je to vse gola resnica, in če ni tega govorila zavoljo kovegä sovraStva, kove zavisti ali jeze, ali ko-vega druzega vzroka?
Zavoljo čiste resnico in iz nikakoršnega druzega vzroka.
Na to so jenjali raztezati hudodclnico; izpraševanje pa se bo nadaljevalo.
Osmi dan mesca maja je bila hudodelnica zopet poklicana pred kervavo sodbo; ko so ji vse, kar jo bila do sedaj obstala in povedala, od besede do besede prebrali, je vse za resnico spoznala in zopet po-terdila, in sicer vse, kar je zadevalo nje in zatoženih deležnikov.
II.
Potem se je začela kervava pravda zoper Lucijo Kerzničevko, 3. dne mesca maja leta 1701. Poprej omenjeni gospodje prisednjki so bili zopet pričujoči in pravda se je ravnala tako-le:
Kako daje zatočenici imč, kje je rojena, in kje da biva ?
Njeno kerstno imč in priimek da je: Lucija Ker-zničevka; rojena pa daje in da stanuje v ftemski vasi.
Koliko daje stara?
Okoli 60 let.
Kdo da so bili njeni starši in kako jim je bilo ime?
Martin Kerznič in njegova žena Marina, ki sta že obil mertva. —Njen mož pa se zove Gašper, tudi Kerznič.
Ce je omožena in če ima kaj otrok ?
Ravno s tem Gašparjem Kerzničem; tudi ima še živih otrok.
Če je jetnici znano, zakaj jo je sodnija zaperla?
Da ne ve, zakaj.
Ali je zatozenka poznala sežgani Anko Zbačnikovko in Nežo Busovko?
Obč je poznala.
7 e dve zenski, ki ste obe spokorjeni nmerli, ste jetnico ovadili, kakor da bi se bila tudi ona s Čaranjem pečala. Ali je temu tako ali ne?
Da to ni res, in se ji to tudi ne more nikdar «pričati.
"*) Лко ni hotel na tezo, kaj druzega mu je kazalo, kakor pobegniti jo iz okraja te sodije, k sreči je o pravem času se zvedil, da ga je Marjeta Šušarkova na tezavnici ko čarovniku zaznamvala.
Kaj je zatoŽenka pred tremi leti po svetem Jerneji imela opraviti, ko^je s svojo hčerjo, Martin Dihurjevo ženo, tudi Sobarjevo imenovano, in s svojim otrokom, leta starim, bila ob enajstih ponoči pri sv. Marjeti v polji?
To ni res; ona je tisti čas doma bila.
(Je ni res, da so jo njen mož GaŠpar Kerznič, njen zet Martin Dihur in pa Andrej Divjak, kteri so vsi trije šli od. Prigoriškega župana, ob tem času s hčerjo in otrokom vred dobili v prosi, kjer ste se prav po čaroviško vedli?
Lahko precej priseže, da temu ni tako.	ijJ
v
Ce ni res, da je obe njuni brat ogovoril ter jima rej* kel: ve Čarovnici, kaj ob tem Času tukaj delattd? Zakaj mi tudi nedolžno dete zapeljujete?	<-*
ZatoŽenka oboje terdno taji.
Д
Tukaj nič ne pomaga tajiti; ker je Dihur dornh, pri-šedši, obe doma dobil, jima rekel: Čarovnici^'kaj sti že tukej ? ter obe zatoženko in svojo ženo pretepel.
Tudi to vse taji.
Vsa soseska ve, da se potem celo leto niste mogli med seboj terpeti, ali tudi to ni res?
To ni res; mož in zet sta bila tako pijana, da nista vedila, kaj sta govorila.
Ker je jetnica tajila vse, je bila zopet v ječo poljana. Izpraševanje pa da se bo nadaljevalo.
Ravno tisti dan prideta pred sodnijo Martin Dihur in Andrej Divjak; po dolzem izpraševanji pa nista hotla nič povedati, in sta se s pijanostjo izgovarjala. Ravno tako Prigoriški župan Peter Boječ. Tudi zatoŽenka jo vedno tajila, kakor poprej.
Četertega dne tega mesca so zatoženko dalje izpraševali; mislila jo, da bo s strašnimi prisegami vse ovade utajila; zato se je ta začasna obsodba storila:
Začasna obsodba.
Ker je zoper Lucijo Kerzničevko dovolj dokazov (ovad), ki jih pa neče priznati, naj se ona posadi na navadno klop za čarovnice; in potem na dalje izprašuje.
Öc tisti dan se ic ta začasna obsodba zveršila, in omenjena hudodelnica je po terpinčenji, ki je 22 ur terpelo, naslednje priznala:
C e so resnične zatoŽbe in če prizna tudi ovade, da je namreč tisti čas na njivi proso nabirala?
Da bi bila prosć nabirala, zatoŽenka taji; zatožbe pa da so resnične.
Od koga da seje Čarati naučila? kje in kedaj se je je lotila?
Neža Rusovka da jo je zapeljala pred tremi leti. Ko je namreč šla iz Dolenje vasi domu, da jo je tista Rusovka srečala ter jo na pojedino povabila. In ko je v to privolila, jo je po navadnih krajih namazala z nečim mazilom, in na to ste obe kviško zletele.
4 *
Na kterem meMu da se prav za prav najbolj shajajoč Na križ potili, pa na gori Kleku, kjer se jih je največ zbiralo.
Kaj da je tam, vidilaf
Velik grad; v njem vse polno možkili in žensk in tudi hudih duhov v človeški podobi.
Kaj da so vender ondi počeli ?
Imeli so veliko pojedino in različnih jedi in pijač; imeli so tudi belega, černega in zelenega kruha. Kar je bilo imenitniših, so zgorej sedeli za mizo, od zdolej pa nižji ljudje, in med temi tudi zatoženka.
Kov posel da je ona ondi imela?
■ Mogla je na glavi stati in svečo .... deržć unim pri mizi svetiti.
Kaj, da so po ti pojedini počeli ?
Plesali; in to tudi zatoženka.
Kdo da je bil njen plesavec, in kako mu je bilo ime?
Nek hudoben duh, v človeški podobi; Urban mu je bilo imć.
Kdo da ji gaje preskerbel?
Kavno ta Rusovka.....................
Ce je kovo zavezo s hudobnim duhom storila? kakoSno ? in kako da jo je storila?
Mogla mu je dušo obljubiti in ga za svojega boga in gospoda spoznati.
Kaj da je bilo s pravim Bogom in s sv. katoliško vero"?
Vso to je mogla zatajiti.
Ali ima po tej zvezi kovo znamnje ?
S parkljem jo je na herbtu vprasnil in potem z njeno kervijo zapisal v svoje bukve.
Če je tudi kove copernije uganjala? kakošne in ktere?
Da; z strašno točo, ki so jo na Kleku iz kva-ternega pepela pa iz neke moke delale, so poljske pridelke poškodovale.
Kdaj in kje da so to škodo delale ?
Prod dvema letoma, v Kočevskem, Cernomelj-skem in Metliškem kraji.
Kaj da imajo od tacega poškodovanja?
Po toči vzeto žito v neko globoko jamo pod goro Klek nosijo in iž njega po zimi kruh pečejo.
Kako da žito še jemlji?
Kedar sejo kmet, spreminjajo se v različne ptiče, kakor: v vraiie, srake, krokarje; in prestrezajo zernjc, kar ga pade pred sejavca.
Jz česa da delajo mazilo za letanje? in kdaj in kje da ga večidel delajo?
O teh časih: o binkoštih, o veliki noči, o sabotah in veliki petek zvečer. Takrat tjc prinesejo presveto hostijo, ženskega masla in otročjih scrčic.
Če je tudi ona kdaj tje nesla presveto hostijo?
Samo enkrat.
Kje da jo je dobila?
V Dolenji vasi v cerkvi sv. Lenarta pri sv. obhajilu.
Kaj da so ž njo počeli?
Preklinjevali in neusmiljeno zasramovali so jo, potem pa v mazilo vergli; na levo stran mešali, Bogu se odpovedovali in hudiču zvestobo v novič obljubovali.
C e ni tudi ljudi morila in sere za tisto mazilo nosila? Tega, da ni nikdar storila.
Če Še kaj ve, naj vse pove?
Da nič več ne vč.
Zdaj pa naj zatoženka pove vse, ki so se udeležili tega hudodelstva toda nikoga po nedolžnem; ravno tako pa tudi nikoga, v resnici krivega, ne prezreti, Aer^ bi si sicer dušo pogubila.
Vse hoče po svoji vesti ovaditi.
Naj bi tedaj to storila!
V nemški vasi:
Alenka Nosanka, sredi vasi,
Marjeta, Petričeva žena,
Mikula J.,
Njegova žena, Turkova hči, Marjeta, Marina, hči zatoženkina,
V Ribnici:
I., ranjke česnovkc hči,
Rusovka in Zbačnikovim,
Anka J., Cesnovkina hči,
Marina Šušarkovka, tudi njena hči.
Potem so jenjali hudodelnico terpineiti ter so jo zopet v ječo odpeljali; izpraševanje pa se bo nadaljevalo.
Peti dan tistega mesca ob desetih zvečer je hu-dodelnica strašno skušnjavo imela, tako da, ako bi ji no bi bili o pravem Času na pomoč prišli, bi jo bil, kakor je rekla, nekdo ubil. Zato so bile dobro stražo postavljene, da se no bi kova nesreča zgodila. Pa vse ni nič pomagalo. O polnoči se jo v hudodelnični ječi, kakor tudi v gradu in po tergu^strašan hrup zagnal: slišali so volkove tuliti, in v ječi rjoveti in praskati, kakor da bi bili medvedje in mačke v nji. In ob dveh popolnoči so dolžnico z zavitim vratom mertvo našli.
Deveti dan tega mesca se je Marini Šušarkovi smort napovedala. Opominjana je bila k pravemu kesanju in pokori. Tudi duhovni pastir je bil k nji poklican.
Enajsti dan tega mesca se je Marina Šušarkova vpričo gospodov in prisednikov poslednjič skrivno in javno izpraševala; in zdaj je hudodelmca dve osebi, t. j. Anko, starejega Martina Hišnika ženo in Alenko Štancarjevo vdovo izvzela, rekši, da ji ie ovadila, ker je bila na nji huda. Kar je pa rekla od vseh druzih je do svoje smerti terdila. Potem se je nad njo enoglasno sklenila ta-lc sodba:

Cesarski kervavi sodnik.
Prisedniki:
Gosp. Jane/. Gaspar svetovavec,
„ Jakop Križnar, oskerbnik na Bregu,
„ Juri Lesar,
„ Peter Puželj,
„ Franco Pregelj,
„ France Papež,
„ Jane/ Pucelj,
„ Peter Vesel,
,, Jakop Nosan,
,, Adam Šorman, v Peter Pucelj,
„ Juri Pucelj,
„ Andrej Mordaks, zastopnik deželno sodnije. „ Jane/ kerst. Kavnik, notar.
Glavna ali zadnja obsodba:
”	^o, postavi Božji in po cesarskih za-
konih je Marina »S uš ar kova, ker je vse, kar se je razodelo po natanjčni preiskavi, ki jo bila po redu kervave sodnije ravnana, sama spoznala, da je kriva mnogih hudodelstev, kakor: copernij e (čaranja), s čimur je Božje in cerkvene zapovedi prelomila in tudi blag6 svojega bližnjega poškodovala; daje pravo katoliško vero zatajila, presveto rešnje telo zasramovala in se celo hudiču zapisala..........., drugim
v izgled obsojena: da naj se pelje na navadno sodišče in ondi s cesarskim mečem ob glavo dene. Njeno truplo, kakor tudi truplo Lucije Kerzničevke, ki sc ima iz zemljo izkopati, naj se na germado veržo, popolnoma sežgč, da bo prah in pepel. ")
Terdovratna Končarica naj se pa še v ječi derži, da se bo o nji dalje preiskovalo.
Pri cesarski kervavi sodbi za pravično spoznano.
Dano v Kihni,ški grajščilli 11. maja 1701.
Janez Juti Gottscheer 1. r.,
kervavi sodnik. 1
1') Kdor je le kolikaj pa/no bral poverimo in mučilno obravnavo to pravdo in glavnovobsodbo, no bo mu treba dokazovati, da ste bili Marina Sušarkova in Lucija Kerzničevka po nedolžnem k smerti obsojeni, marveč mislim, da jo slehern s pravično nevoljo napolnjen do žalostnih tedajšnjih časov in deželskih postav, do čarovniško vražo in neusmiljenih ljutih
sodnikov, in da se mu globoko v serce smilijo vsi domači in ptuji, ki so bili tako po krivici terpinčeni in umorjeni, in koliko tacih je bilo! Lasje bi vam vstali po koncu, ako bi vodili njih število. Le trinožni sodnik Balta/ar Vos so jo očitno hvalil, da jih je že če/ 700 obsodil na germado, in se nadjal, da pride čez tisoč. V Lindhajmu na Nemškem jih je bilo zmed 540 prebivavcov 30 obsojenih in sežganih. —
Ali ni bilo katoliške duhovščino, da bi se bila vzdignila zoper to strašno vražo in zoper čarovniške pravdo? — Ali ji jo pa morebiti sama bila vdana? — me boste vprašali, kaj no?
Duhovščino ni manjkalo, in bila je sploh povsod zoper to vražo in njene pravdo: Ali njenega glasu niso poslušalo no oblasti deželsko, ne trinoški sodniki. — Duhovni, ki so г.,Г'Г‘</ se zoper to ne lo nekoršansko, ampak sploh nečloveško tri- ( noštvo z nevarnostjo svojega življenja očitno borili, so /lasti: "'O Komeli Los (f 1593), jezuit P. Friderik Spč (f 1653^ in jezuit P. Adam Taner (f 1G32). Najbolj je vra/nemti svetu oči odpori P. Friderik Spč s svojimi bukvami, ki jih je pisal zoper čarovniško pravdo ter dal 1. 1G31 v Rmm natisniti.
P. Friderik Spo, baron, sin jako čislanih staršev, rojen,
1. 1596 v Kajsersvertu na spodnjem Renu, pripoveduje, kako ga jo serce bolelo zavolj čarovniških pravd. У dveh lotih (1627 in 1628) je on sam več ko 200 nedolžnih oseb obeh spolov, vsaeega stanu in vsako starosti spremljal na germado.
Koliko žalost nad nečloveškim trinostvom in koliko usmiljenje z ubozimi obsojenci je on imel, si bravec, lahko posnameš iz tega, da so se mu v teh dveh Ičtih, kakor sam pravi, pobelili lasjč. Torej si ni mogel več sterpeti, in v nevarnost svojega Življenja jo deželskim gosposkam pisal omenjeno bukve, v kterih jo strašno gnjusobo in nespametno postavo čarovniških pravd svetu dokazal. V teh bukvah nadalje „blagruje mertve, ki so nedolžni terpeli strašno muke, milva vse žive, ki so v vodni nevarnosti, nad vso srečni pa so“ pravi Friderik, „oni, ki niso rojeni, da jim ni treba gledati no-Človeskoga trinoštva in hudodelstev, ki se godć pod solncem.“ feicer so s perva ni veliko porajtalo na to bukvo, vender so pa kmali začele roditi dober sad, vraža je jela nekoliko od-jenjevati, in tako tudi pravde. Pervi, ki jih jo na Nemškem odpravil, bil jo Friderikov osebni prijatelj Janez Feliks Schönborn, Moguntinski volilni knez. Njega so jeli posnemati drugi; toda počasi je šla ta reč, kakor vsaka, ki jo jako vkoreninjena. So le sredi 18. stoletja so popolnoma povsod jenjale. Torej ta Ribniška čarovniška pravda, ako-ravno zadnja na Kranjskem, na svetu ni bila poslednja.
S čarovniškimi pravdami pa, žali Rog, vraža Šo ni jenjala. Človeštvu sploh, še bolj pa katoliškim kristjanom na sramoto moramo spoznati, da še gospoduje po svetu sploh, in tudi so med Slovenci. Morebiti bo ta spis saj nekoliko dosegel namen, ki sem ga imel pri tem spisovanji. Le nekoliko zdrave pameti, merzle kervi in verskega poduka je pac treba, da so iz te in vseh družili praved, tej enacih, do dobrega prepričaš, kako neumna in nespametna da je vraža o Čarovnicah.

w"
*
w*





жж-**
•	4
s' •■; ..... ’ , ‘ *Ш' •' >
T'^
■ l’Vt tft>- * <-Г ' C: . v’ ■' ■'*
■ . ■ i-1 <џ ■ J Jl<1 ■»>■•'* )*'	1■ I *
I
^ ••	V.*»1-'s.-''!"..-', ‘k** -".•‘f! -
i.	; js' v. n	* „ џ	.t
(!>•,.' «a

r
..ш
Ш > . m
4.	. >■	> *
^ * >>
^ *'
'
•.«# ■:
‘
fHir
I
nar. in univ. KNJIŽNICA Ljubljana

VJ' ‘
p

II 251/73
•f '•	,7


■ f •*.5"
■ • -Kv' :' Ч;гг ,.«;у
& ^ -v *4‘ '4« - •V.* ц-f f« ' 'i ir * {,




* - E ■ 1
".v

r-	^
‘\t	• л


>*
*.•' :';r '•• dS"'*'
„ .ry
. %*
L f' ■ ■1 '	'•7 t ■' ■
■ ■ ■■'	-? 4'iv.v.^	''	,.

»
Ч-




T ч
■	.i»,'
,,• ,Ms.l
ГУ('
k

,	4	> 7

'
..."
...



I
»t
'Ф'	..•..,	"	-	*	•>> '
T	‘ * ч ;
. , .!■ . ...'
,	s. ? 'rt
f
ШШ, -	,	' i*.' ’	,, .
■
%
■ ■%'%	■ - v " *	:* - ■ «r
5, '	/	.	■ ■ <	• c,
;K'4**F V '	:	". :■.,.	.	'..
^	.	-7, .... w

- >;.«


Jp	Ж ™ ,
a '	-■* |i4
‘	"i..;','/

■ "7



-J'
BSZ^5S5
■4 'A*'»«*' "i»--
I
. ________________

■■J	\	-vr

m

I
W<
• !y,.. I
, ,	^ ■	' .	'	.-iil

.4
: ■' £,
	* , Mf if	. *y *- •#4>>	1 mhu			,/I -nti	„v
		•: ••-! !		:	r		a# j> v ;	'■-J *.
				• ' v ■ '.tv.			# llfc
Ц			: i . t K ^	'* « rs *- N" r m			
>.■ • k	*. ‘			X.(«			
<4*	■	s A			ti		"'Г
1
r 't .i'
ШЛ
’ ■* , y ' ; .
1
■ 4

' '-"M-	-■ , .k: o/.lr;,v.; ;'.U'uf r, : ■	' *
'
>/ ■ •	‘	'	• - '.* .. Z.
1	"k- ■
v "lil
-lei
, =■ ■
v ’..	Mi ., n ' i	.. - ■	, ■.
•frt>
I



v. , f
i





* 1
-
'T' ■
' '' Л *
»->.<. »T ■ ;ЈИ
4.
' 'Љ






#
.«* ч : • i
Ä'


i!*. ‘>J*"
ÜL.. ■ i

;

WM •


4" ’•* •SLiSf"1 »


.



J