13 štev.
 Ljubljani, v trek 2. decembra 9.
Letnik VII.
Inaaratl s« sprejemajo in volji tfiHlouiiH vrsta:
S kr., če «« tisk* lkrnt. IS	n o i« - n
IS ii u n n 3 n Pri večkratnem tiskani! 8» »iih primerno zmanjša.
R ok o pl «I
•e ne vračajo, nefrankovan«
pisma se ne sprejemajo. N iročnlno prejema opravništvi.
fuilnMnistracija) in ekspndieija n» Dunajski cesti St. 1 f< v Mediju-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti pre|em»r velja :
Za celo leto	. . jo gi. — kr.
za poileta	. . 6 ., — ,,
r.a četrt leta	. . •> 50 ,,
MliCm lisi za iliTiuki narod
V administraciji velja:
Za ceio leto . . r* ji, jo kr 4 ., SO , ■ 3 „ 10 , na dom pošilj velii 60 kr. več na leto.
VredniStvo je v Medijatovi hiši,, štev. 15.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonoto.
za pol leta za četrt ieta V Ljubljani
Nemškutarska zagrizenost.
O slovesnih dneh, ki so veljali uašim kranjskim vojaškim junakom, nismo hoteli v veselost vreči nobene besede graje ali britkosti, zdaj pa, ko nam je junake hiapon zopet odpeljal, ko je v Ljubljani vse poleglo se in potihnilo, zdaj ne moremo si kaj, da ne bi spregovorili tudi svoje o marsikteri nedostojnosti in čudnem obnušanji naših zagrizencev pri tej priložnosti, pa tudi še prej.
Prva čudna prikazen , ki se pa ne dotika sprejema vojakov , je našega mestnega zbora nemčurska večina — zakaj, to vedo naši bralci iz poročila našega o zadnjem zboru te čudne t-kupščiue. Po vsi Avstriji se oznanuje zdaj mir in sprava med narodi, vsak pošten človek in pravt Avstrijec gre ali bi vsaj rad šel pri tem ministru Taaffeju na roko, ker vsak misli, da ga je resnična volja, doseči to, kar si je zapisal na svoj prapor. Najprvi bi morali pri tem biti VBi c. kr. uradniki, kteri poznajo voljo svojega gospoda in se vsi po nji ravnati, kajti slabo je gospodarstvo, kjer posli svojemu gospodu kljubujejo in ovirajo njegove namene.
Kaj bomo toraj mislili o grofu Taaffeju, če se, kar se je v ljubljanskem mestnem zboru ravnokar zgodilo, še viši c. kr. uraduiki upajo glasovati zoper zaupnico ministerstvu Taaffejevemu, če mu tako izreko celo n e-zaupnico? Ali ni človek po tak h čudnih prikaznih zapeljevan do slabe vere, kakor da bi ministerstva ne bila volja ali ne bi imelo moči izpeljati to , kar je obljubilo, da toraj vera v resnobnost njegovih namenov jame pešati pri nas? Z uradniki so glasovali pač še
drugi, ki so pa vsi svojo najvcfo zaslombo imeli do zdaj ua vladi in ki bi, če jim ta odtegne svojo roko, padli nazaj v tisti „nič1, iz kterega jih je ravuo vladna podpora povzdignila.
Prav ima toraj pražka „Politika" , da to zadevo na veliki zvon obesi, ker Taaffeju bi bilo prav lahko, take demonstracije zoper sebe in ministerstvo njegovo z enim mahom zadu« šiti in te razvajeue ljudi ugnati v kozji rog. Iies, da se svet ne trese in Avstrije stebri ne majo, če naši nemčurji, bodi si c. kr. uradniki ali drugi, demonstrirajo, vendar daje to slabe izglede drugim in kolikor toliko ruši vero v Taaffeja resnične namene. Dober župan ne trpi, da bi pijanci razgrajali po vasi, če tudi nič hudega ne store in se jih nihče ne boji.
Glasovanje zoper zaupnico grofa Hohen-vvarta v mestnem zboru ljubljanskem je pa dalje še jastn dokaz zagrizenosti in nesprav-Ijivosti naših nemčurjev. „Aut Caesar aut ni-hil — ali gospodar ali pa nič" — to je njih načelo, oni hočejo biti nad nami, v eni vrsti z nami nikakor ne , če bi jim to pretilo , bi raje pobrali kopita in šli. To načelo je prav načelo Turka, ki heče biti kristjanu gospodar, sosed ali družnik ne, rajši gre drugam med svoje.
Mi ta načela naših nemčurjev že dobro poznamo, v sodbi o njih se nismo še nikdar zmotili, o vsaki priliki dobomo novih dokazov, naj bo taka prilika še tako nedolžna, nepri-pravoa ali celo nepristojna. Za sprejem naših 7. Bosne vračajočih se vojakov bi bili naši nemčurji s svojim , nepristrankim"(?!) županom ¡na čelu pač radi sestavili ves odbor sami,
1 "*,«'! I ',- 4
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek Čas.
XXXVIII.
Po slovesu od gospoda župnika Lovro Pin-tarja sem dolgo časa ves zamišljen, še le ko zagledam na višavi Sorico, se prevedrim in občudujem velikansko naravo gorenjsko. Ne ustavim se na Sorici nič, ampak maham po vasi naprej, kar zaupije za mano sošolec (Drol, ki ga že tudi zemlja pokriva). Vesel sem ga bil, to se ve, tudi nisem mogel ubraniti se da bi ne bil stopil čez prag hiše njegovih staršev. O tej vasi sem bil prej slišal, da se nemški govori, pa sošolec mi reče, da le še kak star človek zua, toda tako , da ga jaz ne bi razumil. Po kratkem počitku odrinem in sošolec me spremi do vrha planine porezenske. To je bil zopet čisto nov svet meni, čeravno je bilo v sredi avgusta, so bile rudeče jagode še le zdaj zrele. Pa kaj jih je bilo! Vse rudeče, nisi mogel stopiti, da bi ne bil ktere,' pohodil. Ko se poslovim od prijatelja, ki je mojo torbo vso napolnil z domačim sirom in suhimi mesenimi klobasami pa pridja) še po-liček vina, kterega sva na vrhu izpila, se
vendar, kjer gre za kaj več ko za demonstri-ranje zoper Slovence, kar se lahko s peresom ali s širokimi ustmi opravi, vzlasti takrat, kedar je treba mošnjo v roke in noge na rame vzeti, naši nemčurji spoznajo svojo nezmožnost, in iščejo pomoči pri tako črtenih narodnjakih ; takrat zataji svojo zagrizenost in se potuhnejo tako, da celo slovenske oklice puste med svet. Vendar iskra nasprotstva, zagrizenosti in slepe strasti do vsega, kar količkaj po slovanstvu diši, vzraste do plamena brž, da le malo pihneš v pepel.
Vsakemu, kdor kterikrat pogleda v naše slovenske liste, bo znano, da so bili tisti, ki so ob novici, da pridejo naši hrabri Kuhnovci z Bosne za par dni v Ljubljano, za slovesen in spodoben sprejem misel sprožili, ravno slovenski časniki — ne sami, ampak tudi opozorjeni po narodnjakih ; ti so prvi opomnili župana mestnega na njegovo dolžnost, ker je on prvi zastopnik mesta, čeravno bi bil po naši volji to kter drugi ko gospod Lašan. Nemčurska svojat tega ni sprožila, ker jej vseskozi slovenski duh kranjskega polka smrdi, še le potem se je vdala, ko je menda spoznala, da bi vendar-le ne bilo varno na ta način tudi kazati mržnjo do slovanstva. Se ve, da to velja le o petelinih te stranke, pri drugih zagrizenost ni še tako strupena , da bi se raztegnila tudi ne hrabre sinove naše domovine v vojaški suknji in cesarski službi.
K odboru za sprejem vojakov privzeti narodnjaki, ki po Ljubljani kaj veljajo, so pač radostni prevzeli častni in tudi trudapolni posel, ker imajo res srce za narod in hrabre sinove njegove ; vendar pa jim je nemčurska Imm
spravim jaz nad jagode in jih naberem kmalu skoro poln klobuk. Suhih drv je vse polno okoli ležalo, zakaj bi jih ne zmetal nekoliko skup iu ne zakuril ? Vroče je bilo pač na vso moč, pa jaz imam ogenj na prostem rad', človeka ni nobenega blizo, toraj ne bom nikogar jezil, tudi škode ne bom nič naredil. Ogenj je in kako gore suha drva I Ne senčice dima ni videti, plamen pa rudeč. Zdaj bom sedel blizo ognja tam na tisti smerekovi čok, ki leži že Bog ve koliko časa tu pozabljen, in zobal jagode, ki tako lepo diše. Kar srce se mi veselja smeje, ne menjal bi z nikomur. Le brž na čok, klobuk med kolena, pa začnimo.
Ali o joj, kaj je to 1 Saj je čok les, ne pernica, in vendar se vderem va-nj, da kar uoge kvišku pomolim in nabrane jagode s klobuka mi vse čez glavo zlete v trhliuo in mah! Naglo se pač zavem svoje situacije', in se ko-pijem iz trhline , pa vendar ne zadosti urno, da bi me ne bile obsule cele čete rujavih mravelj srbečic, kterim sem bil hišo podrl. Otepam jih in otepam, pa nič ne pomaga, raz-srdene živali so bile že Bkoz obleko prerile do kože , to sem brž čutil. Kdor je kdaj te strupene živali že skusil, bo vedel, kako skli
'tUH','11.ijJIJ -.-.IJ^^.EFJ.1^.!.". '/..'-J'" . ' . -	~;H
njih p k, kar divja človek, kakor vol, če mu škopnik pod rep vtakneš. Zato se tudi jaz ne premišljujem dolgo, ampak brž zmečem obleko s sebe, saj ui žive duše blizu, in odrgnem kožo, ki je bila že vsa rudeča. Tako se jih znebim s kože, ki me pa neznano skli, a kako bi jih spravil z obleke! Pa saj je ogenj tam, če obleko v dim obesim, mora poginiti vse, kar sope in diha. Le dima ni še, ozrem se okoli sebe in zagledam obilo smrečja in jevja, nalomim vejic, vrežem precčj dolg drog, nataknem nanj eno obleko za drugo in držim to nad ognjem , na kterega sem bil prej smrečja vrgel, da se je naredil gost dim. Cez kake pol ure je obleka res zopet čista, ali zdaj je namestu srbečic v nji silen duh dima in srajca dobro okajena in ko se oblečem, smrdim po dimu, kakor da bi bil komu z dimnika ušel. F,j nič ne dč, ta duh se bo že zgubil v planinskem zraku po poti do Bohinja, kamor imam še dobri dve uri; tudi koža me bo počasi nehala skleti; žal mi je le za jagode, pa zdaj jih tudi ue grem več nabirat.
Spustim se toraj v nižavo in kmalu zagledam skoro pred nosom velikansko gorovje s Triglavom v sredi, pod sabo pa bohinjsko do-
zagrizenost nekterih udov tega odbora grenila in celo težila radovoljno prevzeto nalogo, ker nemčurski duh ju tak, da povsod „skoz vdari", kakor mokrota ali vlažnost. Nemčurskim gospodom odbora bi bilo gotovo najljubše, če bi bila imela vsa slovesnost nemšk, recte: nemčursk značaj, ali — ali in ali — to ne gre, ker jih je premalo in bi se bili blamirali, demonstracija zoper to bi bila velikanska, strašna.
Tako je prišlo, da so narodni odborniki dobili nekaj „koncesij" od nemčurskih udov in župana, a obžalovati je, da premalo. Saj je že to Btrašno čudno videti, da župan g. Lašan, ki mora znati slovenski in res tudi zna — in če bi ne znal, naj bi bil vsaj za to priliko naučil se nekaj besedi do vojakov — pri svojem obhodu miz na strelišči vzame si saboj narodnega odbornika, da naj ta za njim govori to Blovenski, kar je on nemški povedal vojakom, kterih k večemu deveti med desetimi nekoliko razumi nemški! Skoro ne vemo, kaj je večega strmenja vredno: županova brezobzirnost do maternega jezika, ali pa dotičnega gospoda narodnjaka premagljivost samega sebe, da on popravi greh županov zoper Blovensko narodnost vojakov in tako pomaga, da se slovenski jezik pri slovenskih poslušalcih postavi še le na drugo mesto. Kako so priprosti vojaki in njih šarže na sramoto stavili oboje to, na vsak — nemški ali slovenski — ogovor odgovarjajoč s silnimi, enoglasnimi „živijo!1 In še celo častniki so govorili slovenski, najjasnejši dokaz, da je duh našega hrabrega polka ves drug, kakor duh nemčurske svojati v Ljubljani in po nekterih drugih krajih , ker ta duh je domovinski, avstrijski. Naši vojaki so Slo veuci po rodu, jeziku in mišljenji* zato sopa tudi hrabri boritelji za Avstrijo.
Pretresovajcč vse te resnice imamo pa še besedo do naših narodnjakov, kteri pridejo v tako zvani „mešani odbor" miščanov. Čeravno se taki odbori, kakor nas skušuje uče, po sedanjem „nepristranskem" županu sestavljajo tako, da so narodnjaki le takrat v večini, kedar se „gospodom" nemčurjem ne ljubi ali so „zadržani" k shodu priti, bi se vendar že zavoljo mesta, dežele in naroda spodobilo, da pokažejo zobe, kedar se hoče slovenščina ali 8 ovenBka narodnost nazaj postavljati. Odneh Ijivost, „etiketa", „vljudnost" in kakor se vsemu temu pravi, je le takrat na pravem mestu, če
so je nasprotniki vredni in človek ne poniža ž njo ne sebe ne tistih , ktere zastopa. N a-šim nemčurjem nasproti je pa vse tole poniževanje sebe in naroda našega, nepotrebno in škodljivo je celo, če kteri narodnjak v družbi takih ljudi njim na ljubo nemški govori, če vč, da razumijo slovenski , a nočejo govoriti iz mržnje do tega jezika. Razen tega je veliko naših gospodov, ki govore nemški ravno tako slabo, kakor bi govorili nemčurji slovenski; če se toraj ti ne marajo blamirati s „svojo" slovenščino, zakaj se blamirajo naši gospodje s svojo nemščino? Saj moramo priti do tega, da bo pri nas vsak omikan človek lepo govoril domači, slovenski jezik, in kdor tega ne bo znal, naj se sramuje, ne pa oni, ki ne bo znal nemškega.
Končni cilj je Carigrad.
Težavno je sedanji čas poznati politični položaj. Dokler je rusko-turška vojska trajala, smo mislili, da smo vsaj nekoliko v jasnem, od kar je pa sv. štefanski mir končal prelivanje krvi, se vije brezkončno nit diplomatič-nih spletek. Ne najzadnjo rolo pri tem igra Anglija. Ona je b Bvojimi grožnjami s pomočjo Turčije raz8ekala mirno pogodbo in Rusiji odtegnila vojne dobičke in en del že osvobojenih Slovanov zopet vpregla v turški jarem. Pozneje je brez vedenja druzih držav skovala znano cipersko konvencijo s Turčijo. Od tistega časa se pa vije red intrig v Carigradu, in zdaj raBte ruski in zdaj angleški vpliv, ministerBtva v Carigradu padajo, revščina se množi in Turčija gre hitrim korakom gotovemu poginu nasproti.
Iz vBeh krajev smo od vlad slišali, da se berlinski dogovor lepo izpolnuje, čeravno mi tega niti verjeli nismo. Berlinski traktat zahteva uvedenja reform na Turški ali za reforme Turčija nima moči in tudi ne srca. Če smo tudi vse to vedeli, vendar nas je malo osupnilo, da naenkrat angleški poslanik v Carigradu tako odločno zahteva reforme za krist jane v Aziji. Je mar Anglija, ki pusti na mi-ljone svojih podložnikov v Indiji od glada gi-niti, tako usmiljena postala? O kaj še; to ne more biti. V Carigradu vlada zdaj Rusom naklonjeno ministerstvo, zato hoče Anglija mu sitnosti delati, da prej pade, in potem kakega svojega privrženca vriniti za ministra. Glavna
stvar je ta: Anglija si drugače ne more prisvojiti gospodarstva nad turško Azijo, je pa mislila Bvoj vpliv tam a tem vpeljati, da pošlje rumo svojih uradnikov za ekaekutorje reform v Azijo. Hotela je svoje uradnike vriniti v Bodnijske in druge urade, in tako sčasoma evropejsko Turčijo dobiti pod svojo oblast, in turška oblast tam le v imensko potlačiti; to je, da bi Angleži gospodovali in molzli dežele, turške bi se pa še imenovale. Pa Anglija tudi še ni zadovoljna samo s turškimi deželami v v Aziji, in hoče iz Azije Bvoj vpliv vedno bolj proti Bosporu pomikati, naposled Be vgnjezditi v Carigradu in Bospor in Dardanele podvreči svojemu gospodstvu. Nameni Angleške bo , pri padu Turčije te dežele priklopiti sebi. Zato je pa Anglija tudi brž odjenjala od zahtevanja reform, ko je enkrat Rusija dala vedeti, da reforme zahtevati imajo le združene evropejske države pravico. Kaj bi Angležem kiristile reforme, če jih ne smejo sami samovoljno izvrševati ! Pa ni treba misliti, da bi Auglija bila odstopila od svojega plana.
Ker tako ni šlo, bo pa drugače poskusila. Angleži dobro vedo, da kdor ima Carigrad, ja vsa balkanska in prednje-azijatska trgovina v njegovih rokah. Zato je pa tudi ložje mačka odpraviti od slanine, nego Angleža od Carigrada.
Vsa Evropa ve, da Turčija gre gotovemu poginu nasproti. Ni ga državnika v Evropi, ki bi še veroval v dolgotrajni obstanek Turčije. Evropa le zato še varuje Turčijo, ker ne ve kaj s Carigradom začeti. VBaka država bi ga rada imela za se. Če si ga Angleži prisvoje, bi to škodilo kontinentalni trgoviui in še bolj utrudilo angleško trgovinsko hegemonijo nad Evropo. Če bi ga kaka druga država si prisvojila, pa zopet Angležem, kakor drugim ve-levlastim, ni všeč. Rusija pač ne hrepeni po Carigradu, a bi ga rada oddala balkanskim Slovanom. To zopet zapadni Evropi ni ugodno, ker bi se slovanstvo , ruska in jugoslovanska trgovina preveč vtrdila na iztoku. Kakšen bo končen izid teh zmešnjav , se še ne more soditi, skoro da bo odločil meč. Toliko je gotovo, da diplomatična prizadevanja merijo le v Carigrad. Z odločenjem osode Carigrada bo tudi osoda orijenta odločena in orijentalno vprašanje rešeno.
lino. No, če vse to ni veličastno, pa sploh lepega kraja na svetu ni. Res, gospod župnik Pintar je imel prav, domovina naša je vredna, da jo ljubi vsak, in kdor je ne, je zavržljiva stvar.
Prenočil sem na Bistrici v neki manjši gostilnici, kjer sem prvikrat pokusil bohinjske žgance. Že domače sem zelo obrajtal, kaj pa še lete! To je pečmka proti ovseuemu kruhu kako se posebno podajo na njih tropine! Jaz sem se jih tako najedel, da sem vkljub vtru-jenim nogam slabo spal, čeBar so bile pa nekoliko krive srbečice, ker me je koža res hudo sklela. Plačal sem le nekoliko krajcarjev za vse skup.
Drugi da sem šel proti jezeru. Kako dru gačno je tu vse, ko pri nas duma I Nikjer nobene slamnate strehe, vse je z diljcami pokrito Tudi ljudje so vse drugače govorili ko pri nas. Ko pridem do jezera, pa kar ostrmim. Toliko vode še nisem nikjer videl skup, >koro me je strah pred njo. Če bi bili mati videli me stati tu ob bregu, bi bili gotovo poteguili me nazaj češ: „nikar no ne stoj tako blizo te velike vode, boš not pal."
Morda več ko pol ure zamaknen v veličastnost narave stojim tu, kar me ogovori deček še manjši od mene:
„Ali bodo šli k Savici? Jih bom pa pe Ijal po jezeru, grem brž po vesle k ribiču."
, Se li ne pride drugače do Savice, ko čez jezero?' — vprašam jaz.
„Pride se že, pa se vsak raj pelje. Saj znam dobro vesljati."
„Koliko pa ti bom dal, dame prepelješ?"
„Deset grošev, nič več."
Deset grošev I Za ta denar jaz lahko dva dni živim, noge imam dobre, ne mudi se mi nikamor, pot mora tudi biti ob jezeru, saj ima bregove, in če prav je steza za koze, prišel bom že, me ne skrbi, saj sva z bratom v Vra-šici večkrat iskala gnjezd divjih golobov po najstrmejšem skalovji.
„Ne bo nič, fant" — rečem toraj ter vkrenem preko cerkve sv. Janeza ob jezeru, ktero si le od zunaj morem ogledati, na desno. Ti fant ti, kako se je lagal! Ob jezeru je steza, še preširoka za-me, po tej grem do konca jezera, tam prašam pastirje po poti do Savice, ti mi jo pokažejo, pa se tudi kmalu sl'ši že
bobnenje slapa. Je pač še dobro uro gor, ali kaj je to meni! Kako sem pa tudi očaran, ko stoj m slednjič na cilji pred tem čudežem narave. Res, kdor nima prave vere v Boga, tu se bo dal krstiti, prav ima Preširen, ki je pisal „KrBt pri Savici", in Pintar, ki mi ga je s tako navdušenostjo bral. Kak razloček med tem bobnenjem in mirnim jezerom doli I Tu močna sila, tam tihota, tu boj, tam miri
Približujem se mogočnemu curku kolikor mi pripuščajo pene in vodeni prš, vendar grem do kota, kamor pada slap, da bi pokusil pijačo te naravne krčme, če eem prav moker do kože. A s čem bi zajel? Z roko ne gre prav, voda je premrzla in dež prehud. Čemu je pa klobuk? Držal bo že vodo, in posušil se bo tudi po poti nazaj. Naglo toraj potopim klobuk v kotel in zajamem ledene vode, ktero uesem na mizo ob voglu, od koder se slap najlepše vidi. Dobri ljudje, ki so tu postavili klopi in dolgo mizo, da ni človeku treba čepeti na tleh.
Svoj kozarec s klobučine podprem s torbo, da se ne zvrne, in se prav priležuo naselim na klopi. Žejen Bera, da je groza, toraj brž na-
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 1. decembra.
CeB&r je pomilostil znanega srbskega rodoljuba dr. Iflilctiča ki je bil od ogerske vlade brez vsakih dokazov obsojen zaradi ve-leizdaje na 5 let težke ječe. Ta cesarjeva milost se strinja s spravedljivim duhom, ki zdaj veje na Dunaji nasproti slovanskim narodom.
V	odseku za «lenariti proračun so bili na vrsti vladni časniki. Iz poročila raz-vidimo, kako velikanske svote nas stanejo ti časniki. Tako stane „Wiener Zeitung" 210.000 in „Prager Zeitung" celo 240.000 gld. na leto! Večina odseka je za to, da bi Be dalo pri teh časnikih nekaj prihraniti. Vlada pa zagovarja potrebo vradnih časnikov. — Kedar pride proračun pred zbornico, se bo gotovo o stroških za te časnike kaj več spregovorilo.
Vnauje države.
V	nemškem državnem zboru, v pruskem deželnem bodo Bismarkovi načrti o nakupu privatnih železnic od države najbrže sprejeti. Katoliški centrum bo baje nasproti glasoval, ker s tem dobi država preveliko moč v roke, in ker bi bile s tem škodovane pravice posameznih nemških držav v korist Prusije. V €0—70 letih upa nemška država, da bodo vsi železnični dolgovi plačani, 28. t. m. se neha izjemno obsedno stanje Berlina in se najbrže ne podaljša.
Začetkom bodočega mesca pride v francoski zbornici budget v obravnavo. V prvih 10 mescih tega leta bo plačani davki za 123 miljouov frankov presegali večino, kakor so bili postavljeni v proračunu. Kaj tacega se v druzih evropejskih državah ne prigodi. Fran-ski stavbeni minister je prezidentu predlagal, da naj se za prihodnje leto 600,000 frankov porabi za državne zidanja. Naučui minister je pa naročil prefektom naj ojstro pazijo in njemu poročajo o potovanjih škofov, zlasti kader pojdejo v Rim. Toraj že hoče vtakniti škofe pod policijski nadzor. Res daleč so že libe ralci zašli.
Angleško - indijska vlada 9. decembra skliče vse afgaoske glavarje v Kabul, da Be posvetujejo z njimi o bodoči organizaciji Afganistana. Angleži baje mislijo deželo razdeliti v več khanatov, kterih glavarji bodo odvisni od Anglije. Jakub khan se je popol noma opravičil od krivde, da jo on provzročil katastrofo v Kabulu. Stanje Angležev v Afganistanu se boljša, piebivastvo je popolnoma mirno.
Kakor se iz Berlina piše, bi Bismark
z Rusijo zopet rad prijateljstvo sklenil, samo ko bi car hotel kneza Gorčakova odstraniti ; vidi se, kakor bi bila vsa mržnja Bis-markova zoper Rusijo že iz početka izvirala iz rivalitete do Gorčakova. Najbolj Bismarka to peče, da Gorčakov tako trdno Bedi , in da mu njegovega stola ne more omajati, med tem ko sicer laho vpliva na vse ministerske sedeže v Evropi, tako v Avstriji, kakor Franciji, tako v Italiji, kakor v Španiji. Le Rusi in Angleži si ne dadč od Bismarka postav dajati, in zato sovraži Augleže in sovraži Rusijo, v prvi vrsti Gorčakova.
Kakor se iz Kaire poroča, razpor med Egiptom in Nubijo še ni poravnan. Nu bijski kralj je zahteval priznanje njegovih prav na Sudan-Nubijo in letnih 20 miljonov gold., kar pa posredovalec Gordan paša ni odobril in se vrnil v Egipet. Nubijski kralj se je pa baje zopet premislil in Gardona nazaj poklical.
Kjsigifovski podkralj je izdal dekret, ki zopet vspostavlja angleške in francoske nadzornike nad egiptovsko vlado. Ti nadzorniki bodo imeli pravico nadzorovati vse egiptovske, zlasti finanče državne posle, vsako leto jim bo moral kedive predložiti račun o svojem vladanji. Plačevala jih bo egiptovska vlada, imeli bodo svoje uradnike, kolikor se jim bo potrebno zdelo, odstaviti jih pa ne bo mogel drug, nego francoska in angleška vlada.
Izvirni dopisi.
'ii Dunaja, 27. dec. (Postava zoper živinsko kugo.) Ker skušnja uči, da se je živinska kuga zatroBila k nam še vedno iz ruskih ali pa turških dežel, da se ni nikdar v Avstriji sami pričela, zato se je sklenilo kot najboljše sred stvo zoper to hudo pošast, ki nam je že toliko škode naredila, da se zaprejo meje turške in ruske. To je dvojen dobiček za naše kmete, prvič se kuga zelo zabrani, drugič pa bodo naši živinorejci svojo živino lože prodali, ker j m ne bo tuja konkurenca v kvar hodila. Stvar se ravno zdaj v državnem zboru razpravlja. Dunajski poslauci so zoper to postavo, ker Be boji, da se bo meso na Dunaji podražilo. Po sebno je razsajal poslanec Kronawetter, ki je razžalil kmetiški stan, ker je upil nepremiš ljene besede:
„Wien ist verloren" (Dunaj je zgubljen) zabavljal čez grajščake na deželi, ki Bkrbö le za se, in obračal stvar tako, kakor bi bila
stavim klobuk na usta in potegnem prav krepko. Ali Bože mili! To ni voda, to je led, kar pozna se, kako gre v želodec; živo srebro bi ne bilo tako težko in hudo. Le brž zatekniti s čem,
da mi drob ne zmrzne ali ne zgori, ker občutek je za oboje.
Kako sem hvalil zdaj tukaj, dragi mi Drol, tvojo previdnost , ki mi je vteknila v torbo sira in klobas — kruha ne, pa to nič ne dč, kdo mara za kruh, če ima klobase in sir! To je bilo kosilo, to ! Savice sem se napil, da sem je bd pijan, ni ga šampanjca čez njo. Jel sem vriskati, žvižgati in peti, kar narave ni motilo, ker je navajena meketanja koz in ovac; nazaduje sem še s svojim nož,čem vrezal črke svojega imena v mizo in celo v kamen, ki je tam vzidan v skalo, da bo vsak, kdor pride sem, vedel, da je bil pred njim že nekdo tu, kterega ue pozna. (Nad Sorico sem bil prejš nji dan svoje ime s svinčnikom zapisal na zid znamenja in res 1 ko sem čez memo tega znamenja šel, je
še na njem, nekdo je bil med tem celo še tako prijazen, da je bil pristav I mu pojasnenje „Koder se o Bel valja, dlako pušča.")
Ko sem se tako v gostilmci „pri Savici" najedel in napil, poveznem mokri klobuk na glavo in jo mahnem naza) do cerkve sv. Janeza, tam pa zavijem na levo, da si ogledam tudi drugo stran bohinjske doline proti Srednji vasi. Vse mi je bilo novo tudi tu, prenočil sem pa v farovžu kot „pauper studiosus", čeravno sem imel še čez dva goldinarja denarja. Sram te bodi. bogatina I
Kako prijetna se mi je zdela drugi dan pot proti Bledu! Dolga je, a to nič ne de, če človek štiri ure dobro gre, pa pride do Bleda Med potom občuduje visoke in strme gore ua obeh krajih bohinjske Save, ki teče večidel ob cesti, pa tudi še slape , ki kakor dolgi jeziki spuščajo se v dol. Če prav vidiš ob cesti le tu in tam kako hišo, in če te prav nihče ne par let zopet J sreča, dolgočasno to vendar ni. bilo moje imel
ta postava zoper Dunaj obrnjena, ter ščuval Junajčane skoraj k uporu.
Pa zaslužena kazen mu ni izostala. Poslanec grof Klam-Martinic ga je tako lasal in ga tako zdelal, da se je celo sovražnikom Bmilil. Kaj koristi Dunajčanu, če je meBo dober kup, če pa nima denarja, da bi ga kupil? Od kod pa dobi Dunajčan denar? Od dežele, iz vseh avstrijBkih kronovin. Le malo je na Dunaji kapitalistov takih, ki žive ob svojem.
Trgovec, obrtnik , uradnik, vojak itd. pa vsi živi ob deželi. Če kmet nič nima, če je dežela revna, potem imata tudi obrtnik in trgovec malo zaslužka. Zato je neumo trditi, da je Dunajčan nesrečen, če je tam živež do-oer kup, naj tudi kmet konec vzame. Če ves promet prestane, potem Dunajčan ne bo mesa jedel, če bi bilo prav po 20 kr. kilo. Če je pa dežela bogata, da od obrtnika v mestu kaj kupiti zamore, potem bo meščan lahko meso ledel, če je prav drago. Napačno je tedaj misliti, da je to za kmeta dobro, kar je za meščana slabo, in narobe. Interesi meščanov in kmetov si niso prav nič nasprotni, ampak go vzajemni: če ima kmet denar, ima vsak človek denar, če je pa kmet revež, potem joj deželi. Dunajskim demokratom je grof Marti-nic vse to tako lepo razložil, daje bilo veselje slišati. Lahko je mogoče, da bo cena mesa nekoliko poskočila, ako se prepove uvažanje živine iz Rusije, ker Bamo na Dunaj je bilo vsako leto iz Rusije pripeljanih 60.000 volov na leto. Pa to je ravno dobro, če bo naš kmet svojo živino dražje prodal, 8 tem si bo nekoliko opomogel, postal bo zopet aktiven mož, ne bo mu večno pretil boben, če bo pa kmet na boljših nogah, bo tudi meščanu več skupiti dal; namestu glažek „šnopsa" bo izpil bokal vina, kakor nekdaj, nakupil bo več Btvari v štacuni, pri obrtnikih itd. Tako bo zmirom roka roko umivala, in za meščana je zmirom prav, če se kmetu dobro godi. Ako se tedaj dunajski demokrati, kakor Kronavvetter, Steudel, i. t. d. ustavljajo tej postavi, in se jeze, da državni /bor le za kmete skrbi, dokažejo s tem le, da nič ne zastopijo od narodne ekonomije, in da bi bolje molčali, nego ščuvati Dunajčane zoper državno zbornico in meščanstvo zoper kmetijstvo. Iuteresi produktivnih t. j. delajočih stanov so vzajemni, kmet in obrtnik sta oba potrebna, in najbolje, ako se obema dobro godi, ako pa enega zanemarjamo, se bo obema slabo godilo.
Drugače pa je z neproduktivnimi Btanovi, trgujočimi judi, prekupci, oderuhi itd., ki sami uič ne delajo, ampak ob tujih žuljih žive, Njihovi interesi se pač ne vjemajo z interesi pošteno delajočega ljudstva, in žalostno je v državi, če se tem elementom protekcija daje, kakor se je godilo pod prejšno, liberalno vlado; ¿ato smo pa tudi v tako revščino zabredli. Tudi to stvar je izvrstni poslanec Klam-Mar-tinic na kratko omenil, ter s tem pokazal, Oa narodno ekonomijo in rane, ki nam jih je špekulacija vsekala, prav dobro pozna. Dunajski kričači pa, ki so na Slovane in konservativne poslance z zaničevanjem gledali, ter se bahali, da le oni umejo najbolje državne posle, — ti kričači naj gredo raje k grofu Klam-Martinicu v šolo, ta jih bo podučil, kako treba gospodariti , da pridemo zopet na kopno, da si opo-moremo iz Bedajne bede in revščine.
Bodimo veseli, da ima zdaj tista stranka večino, ki zastopa pametne nazore, to je naša stranka, in da nemškoliberalni doktrinarji in t.eoretikarji niso več toliko nevarni, kakor prej.
I r. Ključa v liosni 20. novembra. ,(Ključ znamenito mesto, okolica, njeni prebi-
valci in splošno siromaštvo.) Menda se bode še marsikdo, ki je lansko leto le malo pazljivo čital o napredovanji naše zmagovalne vojske, Bpominjal tridnevne bitke v tem malem inesticu, kteremu bi se na Slovenskem komaj vasica reklo. V Bosni pak zanima ta krajj, — zavoljo njegove lege, že naravne in poleg tega še prizidane višje od bledskega grada v zrak se dvigajoče trdnjave, — v zgodovini jedno najprvih mest. Madjarski kralji zidali so tukaj trdnjave in poletne palače, o kterih še jasno pričajo razvaline. Tukaj je poginil tudi v času zavzetja Bosne po Turčinu zadnji katoliški škof; in mnogo drugih znamenitih stvari bi se napisalo o Ključu.
Mestice od 3G hiš leži v dolini, prebivalci so večidel pravoslavni, posestniki hiš pak naj divji Turki. Od vseh strani mole visoke gore v zrak, vse po neki čudni formi ustvarjene skaline, med njimi divje šumi reka Sana. Zve čer in še tudi podnevi pridejo volkovi celo v mestice na sprehod, ponoči pak se čuje tule nje medvedov, volkov in divjih prascev, da človeka, ki ni navajen te divje romantike, kar božjast lomi.
Okolica je tudi tako romantična, da seje človek kar nagledati ne more. Lepo polje in gozde neprencenljive urednosti imaš vedno na pogled. Prebivalci računajo se: dve tretjini kristjanov, eno tretjino divjakov oziroma Tur činov.
Siromaštvo more se tukaj smatrati za splošno. Begunci, ki so lansko iu to leto se vrnili, nimajo nič, kočice so jim požgane bile in sedaj reveži v spletenih koiibicah stanujejo. Pridelali tudi niso toliko, da bi čez zimo se preživeli. Končno tudi moram še omeniti, da je v ključki okolici ali kotoru (poglavarstvu) 16 vasi v času ustanka pogorelo in da v vsem kotaru nimajo ubogi kristjani ne jedne cerkve, vse so jim Turci požgali ali pa razdjali. Žalosten , romantičen, divji in siromašen je pač v istini Ključ, „ključ" v vsakem pomenu.
več tiBučev, drugih atarišev sinovi pa, ki so prosili in bi bili štipendije vredni v vsakem obziru, je niao dobili. To potrjuje ono, kar je bilo pisano v našem podlistku.
Domače novice.
V Ljubljani, 2. decembra,
(Naši vojaki) so bili na poti proti Dunaju tudi v Gradcu sprejeti po generalih in častnikih, Kuhn sam je prišel na kolodvor in ves polk gaje pozdravil z živahnimi „živijo!" Na Dunaji, kamor je pripeljal se v nedeljo zjutraj, je bil sprejet po naših poslancih, dijaško društvo „Slovenija" pa mu je obesilo srebern lavorov venec na prapor. Več o tem, mislimo, dobomo pismeno z Dunaja.
(Matica slovenska) je imela 29. nov. t. 1. svojo 46. odborovo skupščino, v kteri po tri ure trajajoče obravnave o preobilnema književnem bl8gu , ktero jej dohaja, jasno dokazale, kako se pod vodstvom starine dr. J. Bleiweisa čvrsto utrjuje in veselo razširjuje to naše znanstveno društvo. Natančneje poročilo prinesemo prihodnjič.
(Zima) se je pričela zdaj zares, to je s pravim snegom, ki že dva dni neprenehoma gre. Hoja po ljubljanskem mestu je toraj težavna in vtrudi človeka.
(Goveja kuga) zdaj povsod , tudi na Šta-jarskem , pojema. Na novo se je prikazala le v Podgorji pri Kamniku. V Ljubljani so včeraj dobili psi dovoljenje, da smejo brez varuha po mestu letati.
(Kako se oddajajo dijaške Štipendije.) Pri mestnem magistratu v Ljubljani je dobil neko štipendijo sin znanega ,.procentlarja" Rogerja na Poljanah, čeravno ima ta premoženja na
Telegram „Slovenca."
Z Dunaja, 1. decembra.
Postava o živinski kugi je bila sprejeta po večini. Obravnava vojne postave se je pričela; za njo se je oglasilo 8 govornikov, med njimi Klun, zoper postavo 26. Danes je že govorilo 8 govornikov, jutri bo govoril tudi Klun.
—	V Mariboru je nekdanjo Pajkovo» tiskarno, cenjeno na 4936 gld. po očitni dražbi kupil g. Janez Leon iz Celovca za 5122 gld.
—	„Obzor" naznanja, da je dosedanji podjašprišt in župnik v Požegi g. Ivan Bošnjak dobil Podgorsko opatijo, nazvano posv. Heleni.
—	V Zagrebu veseli naznanjajo, da bo za loterijo mladenškega duhovskega semenišča dobili nenadno obilo dobitkov čez 25.000 v vrednosti, dokler se je odbor bil obvezal le do 18-20.000. Te dni se ima vršiti loterija, kar uam hočejo skoro priobčiti. — Veleč. dr. Feliks S u k je na vseučilišču postal redovni profesor.
Razne reči.
—	I z Novega mesta. V četertek 4. dec. t. 1. ob '/«iO- uri dopoludne se bodo v tukajšnji farni in kapiteljski cerkvi slovesno obhajale zadušnice za umrlega prečast. g. grof.i Barbo-Vaksenskega. Odbor narodne čitalnice novomeške, ktere večletni predsednik je b;l blagi ranjki, uljudno vabi čast. gg. ude čitalnične, naj bi se v obilnem številu vdeležili sv. maše, da se spodobno skaže zadnja čast za društvo premnogo zasluženemu prezgodaj umrlemu možu.	Odbor narodne čitalnice
—	Umrl je v Novem mestu tamošnji notar J. Podboj; njegovo mesto je toraj raz pisano.
—	V Gorici je prezv. nadškof Andrej Golm8yr r. 28. nov. 1897 preteklo nedeljo obhajal svoj 82 god. Ljubljanski knezoškef mu je v četrtek bil šel osebno čestitat.
Prisrčno zalivalo
izrekamo prečastiti go-spfl ii in p. n.ob-č.nstvu za biagodušno siifutje in mnogobrojno vdehžbo o smtt.i in pogrebu našega preljubega in nepozabljivega očeta, oziroma sopruga in brata, gospoda
Josipa pfa BaiMaxenstajnstep
c. k. komornika, deželnega in državnega poslanca, grajščaka itd. v Rakovniku ; posebno pa se lepo zahvaljujemo prečastiti duhovščini m danteljem mnogih, prekrasnih vencev, kakor tudi gospodom pevcem za umrlemu skazauo zadnjo čast, prvjfi na Dunaju in po-slednjič doma, —
žalujoči« ostala rodbina.
Spričevalo
o pravem
WilheImovem
Iričistita čaju zoper protin.
Gospod Francu W i Ihelmu, lekarju v Neun-kirchen,
Radovtsico na Češkem, p. Bilin 15. sušca 1876.
Večkrat sem rabil Vaš Wilbelmov ki ¡čistilni čaj zoper protin, in sicer zoper bolezni: nagnje-čene jetra in vranice, preraščenje srca. in želodca s tolščo, bolečine v hrbtu in križu, slab tek, pritiskanje krvi v glavo in možgane itd., in vselej mi je pomagalo, tako da sem si prihranil stroške za kopelj, kamor bi bil moral iti, pa moji dohodki niso dopuščali, pa tudi časa ne bi bil imel.
Verjemite mi, da si štejem v dolžnost, Vaš Wilhelmov kričistilni čaj zoper protin in pntiko vsakemu priporočati, ki ima kako tako bolezen, da Vam s tem sksžem svojo hvaležnost za vašo iznajdbo, ki je res dobrota za človeštvo.
S spoštovanjem
P. Vincencij .IoIiii. župnik.
Gospodu Fran (iti W i Ihelmu, lekarju v Neun-kirchen.	Horovice poleg Schildberga na
Moravskem 22. sušca 18.6.
Moji bolni prijatelji in znanci so me naprosili, da naj Vam pišem, poslati mi 12 zavitkov Vašega slavnoznaneg» VVilhelmoveg» kričistilnega čaja zoper protin s poštnim povzetjem. Ker sem sam poskusil, da je ta čaj dober, ga vsakemu priporočam.	Worbs Jane/., nbožni oče.
Pravega izdeluje le
FrUKC lVilllcliM i lekar v Neun kirchen. (Dol. Avstrija).
lin zavitek, ua 8 kosov razdeljen . po
zdravniškem ukazu pripravljen, z navodom v raznih jezikih, velja 1 gl., in 10 kr. za zavoj.
Svarilo. Varovati si je ponarejenih reči, in zmirom se mora zahtevati „\Vilhelmov kričistilni čaj zopor protin", ker se izdeluje več. takih ponarejenih čajev zoper protin in putko , pred kterimi vsacega svarim.	(4)
Pravi Wlllielniov kričistilni,"čaj zoper protlll ill putiko imajo na prodaj:
l'eler I.asnik, trgovec v Ljubljani, Lebail, lekar v Postojni, Kari Savnik , lekar v Kranji, Fr. IVac/ia, lekar v Metliki, Dom. Ilizzoli, lekar v Novom mestu.
Prsne in pljučne bolezni
naj bodo kakoršne koli, ozdravi najgotovejše po zdravniškem ukazu pripravljeni
v Avstro-Ogerski, vNemčiii, Franciji, Angliji, Španiji, Rumuniji , Holaud ji m Portugaliji varovan'
Wilhelmov
IZ Z
Ta sok je posebno dober pri bolečinah na
vratu in prsih, hripi, hripavosti, kašlju
in nahodu. Mnogi se imajo le temu soku za mirno spanje zahvaliti.
Ta sok je tudi za zdrave dober pri meglenem in slabem vremenu , da se ne prehlade.
Zavoljo svojega prijetnega okusa je dober za otroke, potreben pa vsem, ki so na pljučih bolni. Potreben je tudi pevcem in govornikom zoper hripavost.
Oni p. n. kupci, ki žeič pravi snežniški alop iz zelišč, kterega izdelujem že od leta 1855, naj zahtevajo izrekoma
WilheImov snežniški alop iz zelišč.
Pri vsaki llaslcl je tiskan navad, kako naj se rabi. Ena zapečatena izvirna flaša velja 1 #1. 25 kr., ter jih ima na prodaj zmirom frišne
Frane VI IIIH-Iiii,
lekar v Neunkirchen pri Dunaju.
Za zavitek se računi 20 kr.	(3)
Pravi Wilhelmov snežniški alop iz zelišč itniijo na prodaj na Kranjskem samo: V Ljubljani: Peter Lassnik. V Postojni: Anton L,eban, lekar; v Kranji: Karel Savnik, lekar; v Metliki: Fr. Waclia, lekar ; v Novem mestu : Dom. Rizzoli, lekar.
P. ii. občinstvo naj zahteva Izrekoma \Vilhelmov snežniški alop iz zelišč, ker tega le jaz izdelujem; neki Jnlius Itlttner izdeluje tudi nekak snežniški alop iz zelišč. pa tistega ni treba vzeti, ker je le po mojem ponnrejen, pa ni tako bober.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip llelap.
J. znikoTi nasledniki v Ljubljani.