I tal s« ko run dUlav-lk*gtl|udltlvt. Deity. 9i »o opravičeni do v« «ga kar pr«xiuoéra|o. I hi« p*p«r i« Jcv«M*cl I« th* Inirr«»!» of fh« working eUiA Mork-• ra ar« «nlliUd lo ali what lh«v prndut:«. ••«oBa-aiaM umi it. Uma i, iwr.i ta« pmt aru* .. ... •i rain*,., m. ^wuhii....!«,,^ Ira, i m OHim: 4001 f. 31. Stf., Ckiea|«, III. "Delavci vseh dežela, združite se!' PAZITE1 na ii*vilko v okUpafu. ki m na K «| a pola g vt« ¿•«a naslova. prlUpl|«> naga spoda|all na ovitku. Ako (482) I« ai«vilka . . i «da | vam s prihodi»)© itsvilko na S« ga liata po-»•¿a naročnina. Prosimo, ponovit« I« tak«t. ŠTEV. (NO.) 481. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. Ob CHICAGO, ILL., DNE 28. NOVEMBRA, (NOVEMBER) 1916. LETO (VOL.) XI. smrti Avstrijski cesar j»- umrl. Dogodek, ki se zapiši- v zgodovino, Kvropsko grobišče ji* soda j veliko ,tako veliko, da lie šteje en mrtvec ve.' ali manj , že nie. Koliko jill leži tam zunaj, daleč proč oil rodne zemlje, a njihovo smrt je le kratka dopisnica vojnega poveljnišlva sporočila rodbini, pa je hilo vse opravljeno! Koliko jih je, ki imajo na grobu morila priprost kriz, imena pa m-! In kadar umro njih najbližji sorodniki, če jih sploh kaj i-majo, bodo porabljeni, kakdr da jih ni bilo nikdar na svetu. O mrtvem Kranen Jožefu pa bodo govorile knjige, v poznih lotili so bodo morali dijaki učiti iijetfovo ime, in pri izpitu bodo**uiorali vedeti kdaj j eprišel na «vet, kako dolgo je vladal, kdaj je umrl. V Zgodovini bodo zabeležena njegova ' velika dela" in opisana bo "nji gov« doba." O , stotiwocerili, ki s», umrli "zanj", ne bo govorila nobena knjiga. Med življenjem in življenjem so razlike, in med človakom in človekom tudi. Kna smrt ni tako važna, kakor druga. Z.i svet ni vseeno, če umre ubog idiot, ki je bil le v nadlego sebi in tistim, ki so morali paziti na njegovo varnost, ali pa velik izumitelj, ki je podal svetu mogočna sredstva za napredek'. Kakršnokoli «tališče zavzema človek napraiii monarhiji, ne more pr« zreti dejstva, da imajo kralji in cesarji v-drami življenja drugačno vlogo kakor komorni sloge, ki jim snažijo čev-Ije. V njihove roke je položena moč, ki jeMrugi Zemljani nimajo, n, ta moč u-tv.irjn njih pomen. In zaradi po»či, ki )o s», izpremenile v republike, na boljšemž m g os.» bile prej, vendar ne more nihče trditi, da so na slabšem. In za dokaz, da «o monarhi nepotrebni, zadostuje že to. Cest n i pomet ač i -jat so potrebni V republikah kakor monarhijah, krt- bi se brez njih nagrmadila ne,naga, ki ne bi le žalila vse estetske čute, ampak bi postala skrajno nevarna človeškemu zdravju. Sedanja družba ni na taki stopnji, da bi cenila človeka po njegovi potrebi. Njene uredbe ne pripuščajo take cenitve. ■ Njene uredbe uiti ne dovoljujejo, da bi človek opravljal tisto delo, za V itero Je najbolj Sjiose ien ill v katerim bi najbolj koristil družbi. Nezmiseluost naše družbe se 1 najbolje kaže v tem. da je na tisoče ljudi v poklicih, katerih ne ljubijo in /.a kateri* nimajo prave zmožnosti, prav tako jih .je pa na tis.n-e oddalje-vanih od dela. katero bi radi iti mojstrsko opravljali. Svoj vrhunec d<^»-t! ta nezmisel \ monarhiji. Rojstvo odločuje v monarhični državi vse. Nihče ne vprašuje, če ima 1'ante, kifteremu je namenjeno nasleilnistvo na prestolu, kaj talenta ali ne. (V j», poba rojen \ tish ki jo določajo ustavni ali pa celo le "hišni" zakoni za dedščino, postane cesar ali kralj, pa naj si bo največji bebec v državi. I Ved kratkim umrli bavarski Oto je bil blazen; usmiljenja vreden je tal; bolnik, ampak Vse Usmiljenje mu ne more dati zdrave pameti, . katero je bolezen \ njegovi glavi umorila Toda O-ton je bil kralj. Tudi njegov predhodnik Ludvik je bil blazen; ampak bil ni |e kralj, temveč je tudi taktično vladal, dokler ga ni njegov . omračeni um pognal v jezero, kjer je. utonil. V /godovini je še dovolj drugih slnčaje\ blaznih vladarjev, slučajev, ki pač dovolj jasno dokazujejo. da ni nobenega skrivnostnega zakona, po kpterein hi bili bas člani vladajočih familij od Boga nadarjeni s posebno ženialnostjo, ki bi jim dajala izredno sposobnost in pravico, da vodijo usodo "svojih" narodov. Naposled ni treba, da bi bil človek ravno hla-zcn, pa je vendar lahko nesposoben za posel vladanja. Takih slučajev je v zgodovini monarhij še največ. .Monarhični misel pa zahteva vero, da je človek, ki sedi na prestolu, iiajzmožnejši izmed vseh državljanov in da ga nihče ne prekosi. I)a se nekako utemelji ta ne/miselna vera, so iznašli snie.oin formulo, da so kralji in cesarji vladarji "po milosti božji". to se pravi, da jih je iz,bral sam I tog. ki že ve, kdo je najboljši in čigave roke je narodom treba. Kljub tej božji milosti je hil o med vsemi vladarji prav malo takih, da bi bili presegali srednjo nu ro človeške nadarjenosti, dosti pa takih, ki so ostajali izpod nje. Pomen vladarjev torej ne tiči v njihovi osebnosti, vsaj v prvi vr«ti ne, pač pa v moči, ki jim je izročena, Ce ne bi bilo te moči, bi se morda tudi 0 Krane Jožefu izdala navadna osmrtnica, kakršne običajno tiskajo sorodniki z naznanilom starosti, pogrebnega dneva in eventualno s,» kakšnih maš, pa bi bilo vse opravljeno. Toda Frane Jožef je bil avstrijski cesar, kralj ogrski, kralj 'češki, kralj hrvaški, kralj g iliški i. 1 d., njegovi vladarski naslovi ho' obsegali eelo stran kakšnega navadnega almanaha. In vse te nv love je iy,*il '„K let. V Vsej zgodovini jih je le par, ki so viadali tako dolgo ali še kaj daljo kakor Oil. Krane Jožef je prišel na tron sredi največjih homaijj )eta 1848., ko se je Ferdinand I. odpovedal krom Ferdinand je bil popoln nesposobnež Nemara bi bil čisto dober uradnik, ki bi bil znal točno prihajati v pisarno, presedeti tam predpisane ure in izpolnjevati ukaze svojih predstojnikov. Kot vladarje bil pa igrača usode brez lastne volje in brez moči. Mil je zdaj popoln absolutist, zdaj zopet pristaš demokratične konstitueije; nagibal se je enkrat Nemcem ,drugič Hrvatom, pa zopet Mailjarom in naenkrat na to f'ehoui; zdaj je klical Jelačiča na pomoč, zdaj ga je zopet zatajil; •pozival je v ministrstvo najčrnejše reakeionarje, pa je poizkušal £ liberalci, pa se zopet odvračal od njih. Ko je bilo najbolj potrebna ukrertiti kaj odliH-ilnega, se je ustražil iu tajno pobegnil z Dunaja. Preložil je sedež državnega zbora v Kro-mjeriž, medtem -pa imenoval reakcionarno Sob wa rzen bergo v o ministrstvo, ki je smatralo vse skici >c državnega zbora za dim. Njegova resi^aieija dne 2. decembra 1848. je bila logična posledica njegove slabosti. Imela je pa še drug namen. Ferdinand je bil prisegel na ustavo, katero so pa nazadnjaki hoteli zrušiti. Iu da ne bi cesar postal krivoprisežnik, so potrebovali novega vladarja, ki In se lahko skliceval ua to, da ni ničesar obljubil, ničesar prisegel iu da ga ne veže nobena ustava. Ferdinandovega brata Kratica Karla ni nič kaj mikal ta posel, iu tako je postal njegov tedaj osem najsi let vi i sin Kratic Jožef cesar. Njegova naloga je bila povesti monarhijo nazaj v absolutizem in uničiti vse obljube, ki so bile dotlej storjene narodom. Temu namenu so služili bližnji koraki mladega cesarja in vlade nazadujakov, ki ga je rabila za svoje sredstvo; J)ne 4. marca 1*4:». je Franc Jožef podpisal 44ustavo", ki jo je bil izdelal grof Sta-diolt v skrajno centralističnem zmislu. Dne 'i. marca j<\ty izvedel državni zbor v Kronijerižu, ki je hotel protestirati. Ali njegov protest je hitro tati« hnil, kajti že drugi dan je bil ta klavrni parlament razpnščen, poslanci pa «nloh niso mogli več v zbornico, ker je bilo pred postavljeno vojaštvo z nasajenimi bajoneti. Ječe iu trdnjave so se napolnile z aretiranimi demokrati, vojaška in policijska »ila je pripravila pot povratku popolnega absolutizma. Na Stadionovo mesto je prišel črni reak-cionarec Bach iu 31. decembra je Frane Jožef preklical ustavo, katero je bil 4. marca podpisal in ki ni nikdar imela dejanske veljave. Vojaška sila* je revolucij o zatrla ua vseh bojiščih Na Ogrskem je to dosegla s pomočjo Rusije. < cz tiste karpatske prehode, ki jih sedaj avstrijske čete z nemško in turško pomočjo v krčevitih naporih zajezujejo napadajočiin Uusoin, so takrat prikorakale ruske vojske, navdušeno pozdravljene od avstrijske vlade, njenih, generalov iu Franca Jožefa. Tako se je pričelo Frane Jožefovo vladanje z nasilstvom, s prelivanjem krvi in z verolomstvoiu. Od tistega časa se je v habsburški monarhiji marsikaj izpremenilo. Iz nje je nastala tlualna država Avstro-Ogrska. V obeh državnih polovicah se je vpeljala ustava. In alavopisci monarhizma radi pravijo: t'esar nam je dal konstitucijo. Ljudje kratkega mišljenja pa radi verjamejo, ker je treba manj truda za to, da verjameš, kakor da misliš a svojo glavo. Cesar ni ničesar dal. Sehmerlingova ustava iz leta I8(i1. je bila posledica grozečega bankrota. Ko je po dogovoru v Villa Kratica Avstrija vsled ponesrečenih bojev v Italiji, kjer je bila upala na nemško pomoč, ne da bi je bila dosegla, izgubila Loinhardijo, se je razkrila v notranji upravi strašna gniloba. Nekatere nezaslišane sleparjje so prišle na dan, še več jih je ostalo skritih, (ienerul Kvnatten, finančni minister Bruck, bančni ravnatelj Robert ho se ustelili, ravnatelja kreditnega zavoda Richtfrja je v Trstu zadela kap, ko je bil obveščen ,da je tožen zaradi goljufije, tela vrsta kapitalistov iu višjih uradnikov je prišla v preiskavo. Sleparilo se je bilo pri dodajanju vojaških potrebščin; sleparilo se je, kjerkoli je bila prilika za to. Absolutizem je stal pred bankrotom. Zunanji kredit je bil popolnoma ugmžen. Iz te nevarnosti je iskal Schinerling iz.Uod s februar ko ustavo, ki ni bila ne ptič ne miš. Hotela je enotno monarhijo in je zanjo ustanovila "širši državni zbor", v katerem naj bi bile zastopane vse dežele; vendar je pa hotela napraviti Madjarotn nekakšne koncesije, pa je za to določila "ožji državni zbor", v katerem Ogrska z Kr-deljem iti Hrvaško ne bi bila zastopana. Hotela je centralizem, ali poslanci v državni zbor naj bi se volili iz deželnih zborov. Konstitueija je bila polna konfuzije, njena klavna tendenca je bila, da se napravi iz Avstrije navidezno ustavna država, ki bi pa v dejstvu ostala absolutistieno-cen-tralistična z nemško hegemonijo. S to konstitucijo ni bil pravzaprav nihče zadovoljen in kratkotrajnost ji je bila zapisana že pri rojstvu. Dunajsko vlado so pa. ko se je državni kredit nekoliko zboljšal, jele moriti druge skrbi. Pridobiti je hotela Avstriji oziroma Ilabsburžanom hegemonijo v nemškem Bundu. S tem ji» izzvala ljubosumnost Prusije, ki je sama stremila po prvenstvu. Iz te tekme je izšla Prusija kot zmagovalka. Bismarck je premeteno zapletel Avstrijo v šlcs-vigholštajnsko nfnro in s tem spretno zasi jal acme za konflikt, iz katerega se je leta 18 izlegla prusko-avstrijska vojna in poraz Avstrije. Njena vluira v nemškem Umi.lo „. l„L, I.-.L.. in Prusija je imela prosto pot do nadvlade v Nemčiji, do katere jo je potem res dovedla vojna s Francijo I. I«70 71. Schmcrluigova ustava je bila že leta 1865. suspendirana. I stava iz leta 16ti7. je bila posledica avstrijskega poraza na severnem bojišču iu izgube italijanskih pokrajin, v katero se jc morala Avstrija vdati kljub <' Ustozzi lil Viku. Nesposobnost absolutizma se je vnovič izkazala, in da se popravi državni kredit, je bilo tieha nierodajuiiu kapitalistom dati garancij, katerih avtokracija ni imela, I pnikom je bilo treba pokazati "na kakršenkoli način urejene notranje razmere iu s tem zagotovili), da bo monarhija živela. Državi ua smrtni postelji ni hofcl žiy krst zaupati posojila. To je porodilo ustavo, tisto ustavo, ki je bila ustvarjena na podlagi dualizma in ki je imela takoj od začetka nasprotnike povsod, izvzemši nacionalistične Ni ince in Madjare. Nasprotno je bilo tej ustavi tudi zavedno delavstvo,., ker mu m priznala ne volilne pravice ne kakšne politične pravice sploh in ker je bila s eelo vrsto določb reakcionarna. IN» tej ustavi ni imela Avstrija Jie resnične tiskovne, ne zborovalne ne driLŠtvijie svobode. Kljub konstitueiji je ostala po svojih temeljih policijska država. Za resnične ustavne pravice so s»- ves čas odločno in smotreno bojevali le'organizirani delavci. Meščanske stranke so se dale neprenehoma slepiti z nacionalnimi vprašanji, za katere je pač dualistična uredbo sirženjsko posnemali Nemčijo, odkar so bil«- bati-ne pri Sadovi nekoliko pozabljene, preganjali zavedno delavstvo z izjemnim zakonom. V tistih časih je bilo že samo ime socialista nevarno. Socialistična društva iu strokovne delavske organizacije so se razpuščale. Društvena pravica je bila za delavce popolnoma suspendirana. Vsak štrajk je hil kratkomalo prepovedan. Za razpečavanje socialističnega lista je človek lahko dobil par let ječe. Socializem s.» metali z anarhizmom v en koš, da bi spisat je prepričala o nevarnosti socializma, je pa policija z pomočjo brezvestnih agentov sama prirejala zarote in atentate, katere ji tedaj -seveda ni bilo težko odkrito. Tudi dosti slovenskih sodrugov je v tistih časih občutilo železno pest cesarsko kraljevske bestijalnosti, predvsem rajni Zeleznikar. ki so ga avstrijske zverine nedolžnega obsodile na deset let ječe. • Tudi pozneje, ko je bil izjemni zakon odpravljen, ni bila zabava delati za organizacijo iu izobrazbo delavstva. Socialističen agitator, urednik ali govornik, ki ni bil nekolikokrat v zaporu, je bil nemogoč. Slučaji, da so cesarske puške streljale ua stavkujoče delavec, so bili brez števila. Toda vsi progoni, vse zatiranje ni moglo ustaviti delavskega gibanja in njegovega napredka. Organizirano. delavstvo si je priborilo bolniško zavarovanje, zavarovanje za slučaj nezgod, obrtno nadzorstvo, obrtna sodišča, pravico .štrajka, praktično — četudi ne s pisanim zakonom — je razveljavilo prepoved kolportaže, prisililo je policijo in sodišča na nekoliko modernejšo prakso, in ko je izvojevalo volilno pravico, je poslalo 8!) socialističnih poslancev v državni zbor. Socialna demokracija je bila na poti, da pribori ljudstvu v Avstriji politično enakopravnost in s tem omogoči trnli narodno enakopravnost. Njeni cilji v tem oz i hi so bili jasni. Ona je zame-tavala lokalno "reševanje jezikovnih vprašanj", ki ni moglo biti nikdar pravično, ampak je služili» onemu, ki je imel v dotičiiem kraju večino. Tako so reševali n/irnilno vprašanje v Trstu zase, v Istri pa posebej. V Trstu niso Slovenci mogli doseči enakopravnosti, ker so bili v manjšini, v; Istri niso mogli Slovani dirfhiti enakih pravic, ker niso imeli večine v deželnem zboru. Tako so reševali ruainsko, tako češko vprašanje naiVškem, pn posebej češko vprašanje na Moravskem; tako so krpali in krpali, pa niso nikdar mogli napraviti obleke, ki bi bila prav tiateniu, kateremu je bila i ........... ................................... vprašanje na podlagi enakih načel za vso državo; m predvsem so hoteli, da dobe narodi saiui priliko, da ga rešijo. Meščanske stranke so se sklicevale na zgodo-Miio, na stare pateiriv, na cesarske obljube. Na < eskciu so praznovali dan, ko je bil cesar obljubil, da se l»o dal kronati za češkega kralja. V hrvatskem saboru je vsak hip kdo citiral Frane Jo-žefovo izjavo, ki je obsegala priznanje državnega značaja za Hrvatsko. Ob vseh teh apelih na cesarsko in kraljevsko milost niso prišli niti za korak dalje, ampak so dobivali Khuen lledervaryje in ni vaje m Thune, kraljevske komisarje in u-'prav ne komisije iu naglo sodbo iu permanentne vislice. Naposled je vsemu skupaj vojna napravila kraj. Notranje razmeri Avstrije so polne zmede. Parlamentarizem je odpravljen, ustavne pravici- so suspendirane, gmotna beda dosega vrhunec, bodočnost države je pa veliko, nerešeno vprašanje, pa naj zmaga te. ali ona skupina, ali pa nobena ne. • V času popolnega kaosa je Franc Jožef na-stopil vlado; kaos je razgrnjen po deželi, ko je j zapustil t ron za vse čase. Osemnajst leten mladenič. nezrel in brez izkušnje, je dobil krono na glavo; šestiuoseindesetleten starec, umno že pootro-čen. j,» je odložil za večnost. V oseminšestilesetih letih njegovega vladanja se je mnogo, mnogo iz-I pre menilo v monarhiji. Od enega do drugega velikega kaosa j»- bilo mnogo manjših zmed, izpre-memb, prekimij. Vse drugačna je današnja Avstrija po svoji notranji organizaciji in po svojih zunanjih mejah, kakor je bila 2. decembra 1H48. Ali ostala je stara Avstrija v tem, da lic uživa v njej pravice, kdor si jc ne inore priboriti, iu nihče ne več, nego si je more priboriti. Avstrija je imela lepo nalogo pokazati svetu, kako je mogoče raznovrstne narodnosti združiti v skupnem delu za splošne človečanske inte-r,sy Avstrija je imela demonstrirati,.kako se vpričo visokih ciljev lahko častno pokoplje preteklost. da se na njej zgradi lepša bodočnost. ■Razvoj iz zaostale agrugie v moderno industrijsko državo, iz fevdalizma v pravo demokracijo bi bila Jahko vzorno izvršila. Nobene svojih nalog ni opravila. Svojih notranjih razmer ni znala urediti; svojega prebivalstva ni znala uiti toliko zediniti, kolikor je mogoče v kapitalističnih razmerah; policajskih tradicij ni znala odložiti; ugleda v zunanjem svetu si ni znala priboriti. Vse to s« lahko konstatira ob Kratic Jožefovi smrti. Toda neopravičeno bi se pretiraval pomen monarha, če bi se krivda za vse to pripisovala Krane Jožefu; enako bi bilo neopravičeno, ojuvi na kateremkoli polju. Tudi mehanski nazori o narodneiu vprašanju imajo svojo gospodarsko podlago. Meščanski nacionalizem se razlikuje od fevdalnega, delavski pa se ne more vjemali ne s.prvim, ne z drugim. Buržvazija se je navadila, prikazovati nacionalizem kot čisto idejno in idealno smer; po njenih trditvah bi moral biti nacionalizem celo ideal-nost par excellence, takorekoč edina idealnoat. To je seveda neziuizcl. V narodnjaštvu ni nič idejno-tit i in idea I nost i ter nič manj materializma, nego v katerikoli socialni smeri. Predstavniki fevdalnega nacionalizma so bili osvnjači; povcčavati državo je bila njih "idealna' naloga, ki pa je imela zelo realno ozadje v tem, da je večja država kraljem in njihovim fevdovalccin ver nesla od male. Država je bila tedaj vse, narodnost v modernem zmislu skoraj nič. Množica, ki je živela "pod enim cesarjem", je bila celota, ne pa ljudstvo, ki je govorilo enak jezik. Dinastični interesi, ki nikdar niso bili nematerialni, so veljali za državne interese in poleg njih ni bilo posebnih narodnih interesov. Tako je nastala staja Avstrija kod domena Habsburžanov. Najrazno vrstnejš«- narmle so boji in ženit ve spravljali v to zvezo, v kateri so postali "cesarski". Tu ni bilo bojev, ki bi jih po dauašujih pojmih mogli imenovati "narodne". pač pa so se od ustvarjenja držav»* tekom stoletij ,ifepr» nehouia ponavljaš li zdaj tu, zdaj tam diuaatičai in fevdalni boji, enkrat z Pfeniwluli, drugi«'- z nuuljarskimi in aed-mograškimi oligarhij Velike množice so izgubile svojo naro«lnost brez posebnih bolečin, sk««raj ne-vedoma, ueopažeue. Pravi patriot je s«» bili cesarski ljudji>, dvorski služabniki, a marsikatere-ga slavnega uied njimi bi danes iineiHivali rene» gata, .lezjk ni imel s patriotizmom kaj opraviti; v avstrijskih "dednih" deželah je vladala nern-čina brez ugovora - jezik dinastije —, na Poljskem, Ogrskem, Hrvatskem je bila latinščina mazilo za jezikovne razlike. Splošna formula se glasi, «Ja j«* Napoleon zdramil narode in rfkoraj čuditi se j«*, da nima ženialui korzikaiiski veleiuorilec še spomenika na Slovenskem, Vsa zamota je v tem, «la je Napoleon vihral po Evropi prav takrat, ko se je rodila moderna buržoazija s svojimi posebnimi gospodarskimi interesi, ki s«» zahtevale nove razmere, «la se uveljavijo. Kljub vsem euciklopedistom, ver-saillskim m* ga m in cmerikanskim vzorom ne bi bilo velike francoske revolucije, da je ni prov-zročil velikanski gospodarski in tehniški preobrat, ki je ustvaril ne le zaveden' "tretji stan" temveč t ti« I i moderni Proletariat, Posledica strojne tehnike, s katero j«* neizogibno združen razvoj meščanskega kapitalizma, je liberalizem. S padcem fevdalizma pa «e je moral umakniti tudi njegov državni pojm; z novim mevčauskim razredom je prišel novi meščanski nacionalizem. . («lavni značaj te struje je stremljenje po stvaljanju narodnih držav. Nekaj fevdalnega nazora je še obtičalo v tem stremljenju. Burž-vazija ni napravila kar tahuia rasa s fevdalizmom, ki je branil svoje postojanke, kjer je mogel in «lokler j«- mbgel. Sploh je bila buržovazija vedno nagnjena h kompromisom. In kakor je I krščanstvo prevzelo vsakovrstne poganitke š« g«1 in nazore v svoj zisteru, le da je laže prišlo do moči, tako je tudi buržvazija prevzela deluoma napačen izra*z za te zahteve. Nik-«lar se ni nemška, italijanska ali katerakoli *bur-žvazija bojevala za svabodo sojega narisla, temveč le za večjo moč svojega razre«la. Češka, slo- m W venska buržvazija hoče biti neodvisna od nemške bu rž vazi je; nikakor pa noče češkemu, slovenskemu delavstvu priznati enakega položaja kakor sebi. Madžarska buržvazija hoče osnovati samo-stalno madžarske drŽavo, ampak madžarsko delavstvo ima ostati v položaju helotov. "Italija Italijanom" pomeni: Italijanskega «lelavea naj izkorišča italijanski kapitalist, lu "češko državno pravo"" ne pomeni nič drugega, kakor «Is naj-ostane nadvrediuMft, ki jo ustvarjaj«» češki delavci, v rokah češke burzvazije. Nacionalna ideja buržvazijc je ¡«leja vla«la-nja. Buržvazija vsakega naro«la želi večje področje, kjer more iskorii**ati svoj kapital. Zato je njena uacionalna ideja teritorialna, ne pa narodna. To je nemška zemlja - to je slovenska zemlja; tako ne glase gesla, ki vteineljujejo uieš. čanske nacionalne 'boje. Razširili meje, v katerih rnore izrabljati in učvrstiti v njih svojo vla-«lo, du si zavaruje gospodarske ¡¿korjščevalne pravice. je na<-ionalna ideja buržvazijc. Kako malo je "narodna" ta ideja, se vitli, ker se ž njo luhko podjarmijo tujenarodni elementi, ne more se pa združiti celota naro«la. In v tem domovinskem pojmovanju narodnosti, v tem določanju mej je očividcu lastninski, kapitalistični moment. Z delavskega, socialističnega stališča se mora priti do vse drugačnih narodnih pojmov. Socialistični cilj Pot, ki jo korači moderno mezdno delavstvo iz svoje nekdanje sebičnosti in brezpOmemhriosU do vse obl as t i v človeški družbi, ni gladka in ni ravna. Naše trajne zmage spremljajo trenutni neuspehi in porazi. Naši vsakdanji b«»ji nas pogost«) postavljajo pre«l vprašanja, ki se neposredni) ne dotikajo naše osamosvojitve. Ampak ti mim«»grc«loči neuspehi, ki s«) v primeri z. veličastnimi zmagami le neznatni, nas ne smejo «»plašiti, postranska vprašanja ne smejo skaliti našega po-gleda in uiti za treuotek ne smemo odmakniti oči od našega socialističnega cilja, ki nas napaja z neusahljivim pogumom in ki nas ravna v dnevnih bojih in vprašanjih. Socialistična misel je jasna in preprosta. Spoznavamo. «la 'kolje sedanja oblika lastnine vso člp-vešk«» družbo na «Ivoje in da mora proletarski razred kapitalističnemu razredu plačevati t«'žak davek za svoje življenje. O«l zemlje nas loči privatna lastnina, strojev nimamo, rudniki iu tovarne niso naše; in če hočemo delati, da živimo, moram«» sv<>j<> delovno silo prodajati onim, ki jim privatna lastnina podejuje oblast na«l proizvajal ni mi sredstvi. In posestniki čutij«» svojo oblast in jo dajejo čutiti tu«li nam; o«l sadov našega dela na polju in v rudnikih, na plavžih in v tovarnah si jemljejo leto z.a l«'t«»m bogat del. Renta in najemnina, obresti državnih dolgov iu dividende delnic* procent i obligacij in pfofiti — našetb-lo so, ki ga v/ivajo drugi! Kapitalistična lastnina j«* prokleti mehanizem sedanje «Iružbe. ki nam sa«l rut š«-ga dela jemlje Sz-pred ust iu ki nyiu krade »»snovno sestavino človeške osebnosti, «lel«». Krutemu zakwiu kapitalistične lastnine ne moremo ubeža i. Komaj se vrnem«) iz zatohle tovarne, »ž mračnega rudnika, kjer smo pustili «ici svojih moči, kos svojega zdravlja iu življenja pri ustvarjenju dividemle in rente, v svoje 'puste domove, ž«- preži na nas novo obdavčenje: stanarina. In kar smo «»teli pogoltnim rokam lastnine, nam pleni državni davek v najrazličnejših oblikah ne z.a kulturne iu splošne »vrhe,, ampak poglavitno z.a zavarovalnino ka pitalist. trihuta, za ovjaštvo. In če se poda z okleščeno iiH'Ztlo v braiijarij«», mora potolažiti celo rajdo prekujiČcvalcev, iu če gre'-v veliko trgo- vino, mora položiti tribirt trgovskemu kapitalu. V arednjem veku je bila vsaka cesta stokrat pre-grajcua z mitnicami, pot delavca je še danda- , nasilji zastražena z nepregledno vrsto cestninar-j«'V iu za Vsak korak, z.a vsak gibljaj svojega življenja mora določati kapitalističnemu razredu vi-# sok«» odkupnino.' Ampak ne le, da je delavsko življenje obloženo s hudimi priv. in držav, davki, tudi svobode ni deležen trpin. i'e bi bilo v resnici delo syo-ImkIiio. bi morali delavci biti deležni uprave delavni«-. kakor s-«» po volilni pravici poklicani, da v soodločujejo v državi. Danes pa so kako rsužnji < in nimajo besede o organizaciji dela; dninarji kapitalističnega sistema so in kapital, iz njih dela ustvarjen in njih vplivu odvzet,'dohe-a o uso-«li tlela.r Ampak razdruž.itev delavske osebnosti ni še v«'s zločin «privatne lastnine. Kapitalistični raz-red j«* enot«'ii le napram delavstvu. Med seboj pa je raztrgan z. najrazuztlanejso konkurenco. N« sposoben je, .da bi se organiziral in «la bi ure-«lil produkcijo po dejanskih potrebah; gospodar- ska anarhija, ki izbruhne od časa do čaaa v strahovitih krizah, tepe neusmiljeno po delavskih za prudokucijo, o kateri nimajo be.iede, da so kuz zaprodukcijo, o kateri nimajo besede, da so kaznovani, ne «la bi "bili vprašani. In če bi se kapitalizem organiziral, če bi s svetovnimi trusti reguliral produkcijo, bi zlorabljal svojo moč za ode-ruške cene: delavstvo bi ubezalo strahotam gospodarskih kriz iu padlo v k remije vampirskih monopolov. Vsa krivica in vsa beda izvira odtod, «la ima en razred oblast nad proizvajalnimi sredstvi iu da diktira svoje zakone drugemu razredu, vsej družbi. Ta jarem je treba zlomiti. Treba je le odstraniti razredno nasprotje; proizvajalna sred« stva je treba iztrgati kapitalističnemu razredu iu jih podeliti organizirani družbi. Skratka: kapitalistični» lastnino je treba razrušiti in j«> nadomestiti z družabno lastnino. T<» pa je zadnji cilj socializma, kateremu ie podrejati vse naše boje! Kadar bo«lo telesna vprašanja rešena, bodo imela duševna veliko več pomena, kak<»r se«laj. Najsi so bili včasih hlapci in lakaji, kakor tu-, . «li p«>sli in vojaki najemniki še tak«» mnogimtevjl- • ni, vendar navadno, niso mogli dobiti vsi .'nepose-duj«»či posla. Tisti neposedujoči, k.i niso bili sposobni za delo otroci, starčki, bolniki, pohabljenci — se že o«l vsega početka niso mogli preživljati v enem teh poklicov. Kakor smo vi«l»'Ii, pa se j«- t« in pridružila «»d začetkov novejšega ¿asa tolika množica «lela iščočih — zlasti kmetov, ki s«» bili pregnani s svojih posestev ali pa so pobegnili pre«l nasilnostmi - «la je prišlo mnogo za delo sposobnih Ijmli v enak položaj, kakor z.a tlelo nesposobni. Njim ni prcostajalo nič «Iruzega kakor beračiti, krasti ali j»a se prostituirati. Stali so pre«l izber«». ali uinro lakote ali pa delajo nasproti vsem pojmom sramežljivosti, časti in dostojanstva. Preživeti so se mogli samo s tem, tla s«» skrbi za najbližje osebne potrebščine neprenehoma «lajali prednost pred skrbjo za svoj dober glas. .lasno j«-, tla j«' moralo vplivati tako stanje 'liadv.se tlemoralizirajoče in pohujšujoče. Ta korupcija s»- je povečavala in se še. povečava s tcin, «la s«» brezposelni reveži'za družbo povsem nepotrebni, da jih ta ne potrebuj«*, pač pa bi se / njih otlpravo oprostila nezaželjenega bremena. Poginiti pa mora vsak razred, ki j«' nepotreben, ki nima izvrševati v družbi niknkih nujnih funkcij; t«» volja o najnižjih prav tako kakor o naj višjih. In b«rn< i niti ne morejo biti ponosni na sh^-moprevaro. «la bi bili potrebni, zakaj nikakih spo-minov nimajo na dobo, v kateri bi bil morda njih razred izkazal družhi .uslugo: ne morejo trkati na svoj«» moč. pa vsiljevati družbi svoje parasitstvo. Samo trpe jih: zategadelj je ponižnost prva «lol/nost berača in velja za najvičjn krepost reveža. Enako st reža jem s«' tmli ta plast proletareev plazi pred nogami mog«»teev: proti sedanjemu -POTUESJVA VOVEST, Spisal Podlimbarski. Tudi radovednemu Tonetu je ob podzemskem bučanju zamrg«»lelo v glavi. Položil je glavo na (damo iu strmel v vrh. Kozolec je zaškripal, ko da se hočejti prek la t i mogočni stebri «»«1 vrha do tal. Z«blo sc mu je, da se vse: hiše, koz>»lee, «Irev-j«' in gora ziblje in trese liki rž, kadar j«» maje vet« r. Natanko je slišal, tla je padlo več tolarjev poleg kozolčeve babice na tla; dobro jo razločil njih beli migljajoči blesk. Ponehalo je zibanje, le neko votlo grmenje mu je šumel«» še po ušesih,sili, kakor buči zadnji akord kratko odsekane, mogočne simfonije po velikolepi dvorani. Domislil s«* j«- zagrebškega potresa, o katerem je toliko čital, in strahonia je poglc«lal na domačo hišo, na onega pri češplji in na Smoletovo okno. Bog ve, kaj «lela ona zdaj? Ali je tudi nje groza'. Njeno okno je temno. Pri domači hiši se odpiraj«» vrata. Morda se je kakšna nesreča pri-. godila, in on leži na vozu in lic pomaga! Koliko nesreč se je prigodilo -v Zagrebu, koliko ljudi je bilo tam ranjenih I Brž si je nategnil suknjo, nataknil «klobuk—pa nov sunek ga vrže nazaj v v«»z. Obenem ««- usnje cela ploha kovinskega denarja na tla in tir« 1 i nanj je padlo komadov. Pa ta trenotek že ni utegnil pogledati okrog sebe, ker zdajci je gdrdral njegov voz. ki so mu kol«'sa bila prišla oh silovitem sunku izven podloge, po močno «nagnjeni trati proti Smoletovi gostilni. Vse j«- zaplesalo trfkrog njega ob godbi strašnih podzemskih demonov. Zdelo se mu je, da drc-vea kače jo drug k drugemu in zopet nazaj na svoje mesto iu sam tla se ziblje v vozu, ko tla je v I« tat"i zibelki. Voz je letel kakor ptica, zadel ob vogel gostilne, odskočil, obrnil se v stran in mif t ravnik ood gvsto. kjer ac je uatayil._ VII. Eden z naših prijateljev, ki je preživel nekaj let na Ogrskem, nam j«* pravil, tla se je nekoč peljal ob hudi uri preko "puste" iu kraj njegov«' poti tla se je pasla velika čreda konj. tirnici«» je in treskab», «la j«- bila gro/a, in hiše ni bilo videti na široki ravnini "nikjer nobene. Kar udari strela v čredo: «Ive živali sta se zvalili na tla, ostalo krdelo se je v «li v jem diru med gromom in treskom razpršil«» po nepregledni planjavi. Bedni čikoš (konjski pastir) se je hotel zavihteli na svojega konja, «la sam poleti kakor vihar |»o polju iu z bičem uganja in kr«»ti neposlušno hrzouogo tlruhal; ali njegov iskri konj j«' bil nemiren in ni dal s«>sti tiase; neprenehoma se je vrt«'l na mestu in plašen odskakoval. I rni zarjaveli Mn "puste ' je gibčno skakal na konja, ali ta mu jc odskočil. Ko se je naposled po velikih naporih vzpel na preplašeno, zbegano žival in, nagni v ši se k vihrajoči grivi, zagnal se v daljo, izginilo je bilo bežeče konjsko krdelo /e za mejami obzorjav.;_Tako po priliki se g«»«li nam, pi-šočim to povest: velikonočni potres je zbegal kr-delce oseb, t» katerih pripovedujemo, in potrti in oplašeni s«* zaganjamo na suhega konjaka svoje borne domišljije, raz. katerega z mrkim t»čcs«im motrimo, kdo iz razkropljenega krdelea se pokaže prvi našemu vidu. Lahko si je pridobil priznanja — in privoščimo mu ga—izborili pripovednik, ki je opisal milansko lakoto iu kugo; lahko je razgrnil preti svoje neštevilne bralce kos zgodovine svojega velikega rojstnega mesta in jo mojstrski spojil z osebami svoje imenitne povesti, ker kamor jc po-gledal, tja jt lahko tudi segel po viroka ouiit družabnemu re«lu ne tvori nikake opozicije. Nasprotno. Otlkazani s«» na drobtine, ki padajo z mize bogatinov: kako bi torej mogli želeti, da bogataš izgine! Njih samih ne izkoriščajo; toda čim višja je stopnja izkoriščanja delavca, čim večji je dohodek bogatina, tem darežljivejši uteg-n«' biti, t «»m več lahko pričakujejo <»«l njega berači. Od izkoriščanja dobe delež, kakor strežaji, čemu bi se borili proti njemu? V začetkih reformacije na Nemškem, ko so katališko cerkev vsi raz-re«li skrajno sovražili, ker jih je izkoriščala, so bili proletarci tisti, ki so ji stali zvesto na strani, zakaj «lajala jim je bogatejšo miloščino kakor skopuški meščani in uplenjeni kmetje. Ta plast prolctariata — capinski proietariat s« š<; nikdar »i postavila iz lastnega nagona izkoriščanju po robu Seveda tudi ni branik izkoriščanja. kakor jc bil vojni izrodek lakajstva. Strahopeten iu brez nazorov, nemudoma zapusti .tiste, katerih miloščino uživa, brž ko izgube bo-gatstvo in moč. Nikdar ni stal v sprednjih bojih revolucionarnega gibanja, pač pa je bil pri vseh nemirih takoj pripravljen, tla ribari v kalnem, ('asi jc celo pomagal zadati zadnji udarec padajočemu gospodujočeuiu razredu. Navadno se je zadovoljil v revoluciji s tem, da je izkoristil in kompromitiral. a j«> ob prvi priliki zopet izdal. Kapitalistično proizvajanje je močno pomnožilo capinski proietariat; dovaja mu neprenehoma novih rekrulov; zlasti v velikih mestih tvori zna ten tlel prebivalstva. Po značaju in nazorih mu jc zelo blizu tisti «lel malih kmetov in malih« meščanov, ki je skrajno propadel, ki obupava nad lastno močjo in se skuša obdržati nad vodo z miloščinami, ki mu jih mečejo višji razredi. Kari Kautsky. strahovitih šib božjih. Kje je nam iskati vzrokov kranjskego potresa, ko so skriti v kameue-'nih skladih zemlje in še ne «lo kraja razjasnjenimi «lelu prirode. Nepričakovano, nenadno, ka-k<»r strela z jasnega neba je zadel veliki potres nesrečni rod slovenski. Le učinke tega strašnega pojava prirotle moremo po vrsti narisati, kolikor se tičejo oseb, ki so nam znaine. • Na tnali je podzemski demon prebudil vso vas, ki je sladostno dremala po velikonedeljskem slavju. Vse je bežido iz ¡poslopij, vse je šumelo in kipelo, kakor v mlinu vse na mah oživi in se zasuče, kadar mlinar spusti zatvornieo in zaklo-poječejo kolesa, stope, vretena in sita, nekatera počasno in tiho, druga hitro in glasno. Malo je bilo takih ljudi, ki jih ni minila ob katastrofi mirna hladnokrvnost, mnogo pa jc bilo takih, ki so odvrnili svoje misli od |>osvetnih, stvari irt iz.kosali kak«»r si bodi sprijazniti ae z večnostjo Lu |M)tolažiti strogega sodnika. Mnenje, da bo treba zdaj zdaj storiti samo en skok iz časnosti v večnost, mnenje, tla jc prišel sodnji dan, Ve je ukorenilo pri lahkovernih Oabrovčanih. Iu tudi vsa znamenja so kazala na to. Ze po dnevi je nekatere najhabjevernejae vaščane prevzela misel, «la vrag stika pri < ijazovčevem kozolcu. Ce si je že po dnevi upal na božji svet, kaj bi si po noči ne, saj noč jc po gabrovških nazorih nalašč nt varjena za črne pošasti. Vera, tia bo imel kralj pekla na sodnji dan mnogo opravila, jc naslikala v domišljiji temu in onemu to peklensko seme, prežeče na pogubljenje kristjanske duše. Poka-alao sc je, da Oabrovčani niso samo veliki sovražniki tega pasjega bitja, ampak tla se ga tudi zelo boje. Marsikdo sc ga je spomnil, seveda ne več v kletvi, ampak v bab je m strahu, tako tla nič preveč ne porečemo, trdeč, tla je tisto noč v peklu vsemu roga t emu rodu svonikalo v levem ušesu, nekaterim dostojanstvenikom repat«*ga plemena pa se je poleg nemara tmli kolcalo. Več dogodkov kaže ua to, da je tisto noč pravi pravcati satan komaril po vasi, marsikomu viden. Najpoprej povemo o Anžiču, t» katerem ste že slišali, kako neprijeten poljub je dobil od Lenkinega okna doli, «stoječ kraj češplje. Pogledal je ljubezni mož okrog sebe, ali ga ni nemara zasačil kakšen tekmec in mu itasul peska na glavo, ker ni imel pri rokah izdatnejših sklestkov in polen. Ljubsomnost je vsega zmožna! Pri tej priči temno, na vse strani mahajooč in lovečo postavo, ki se je sjieljala brez konja o«l kozolca preko vasi, in to o«l onega kozolca, o katerem je toliko slišal črez dan in zvečer. Vedel je Aužič, «la so se v starih časih godili na svetu čudeži, verjel je, da se čudeži gode tudi dandanes, «lasi tajuo in nevidno za nas, ali «la je to, kar se je baš zgodilo pri kozolcu, čudež od Boga, tega mu njegova utrjena kristjanska zavest ni potrdila. Sploh pa t» čudežih tisti hip ni utegnil natančneje premišljevati, ker, še predno je zadel voz z neznanim voznikom »d» Smoletovo gostilno, je u-daril Aužič v noge in dirjihal preko drni in strni domov, kjer si ni upal iti v hišo, ampak je legel v hlevu |»od kravji žleb. Tu ga je začela peči vest in očital si je, da je on zakrivil jezo božjo, ki je ob takih ogromnih pojavih za kazen poslala vraga na svet, zakrivil s t»'in, tla je na velikone-deljsko noč molil Cijazovčcvi hčeri fantovske li-tanije. M ari bi bil čakal ponedeljka ali pa prihodnjo sobote. In tem bolj ga je zapekla vest, ko je začelo iznova bobneti po«l njegovim ležiščem, ko je hlev zahreš«"al nad njim, ko mu je kravica bolestno zumukala v obraz, kakor bi mu tudi ona očitala veliko krivdo. Odpustimo sin»-maku njegove grehe in pustimo ga. naj v potu svojega obraza pod žlebom tlela pokoro, moleč lavretanske litanije! (Dalje prihodnjič.) - - » Najsijajnejše misli v glavi ostanejo neplodne in klavrno uniro, če ne dobi želodec prozaične hrane. A D V KRTI8K M K NT Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvi Ustaaevljf» iS. laauvarja 1*1 VIT lakorperlrano 14. f«breva • ItUS « ériavt gaaaaa Sedet: Frontenac, Kana. (J LAV NI URADNIKI: Predsednik:. M VRTIN OltKRZAN, Bo* 72, K. Mineral, Kan«. 1'odpreds: JOHN (ÎOlWKK, liox 17!», Kadley, Kun«. Tajnik: JullN <'KRNK, liox 4, Breczy llill, Mulberry, Kana. Blagajnik; FRANK ŠTAKČIC, ltox 245, Mulberry, Kaos. Zapisnikar : LOUIS URKZN1KAR, L. liox 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONORAC JI RSK, |iox 207, Itadley, Kam. MARTIN KOCMAN, Box 4H2, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kaiu. POHOTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK RTIU'IN, liox 22«, Jennv Lind, Ark. MATIJA S ISTI NA, liox 2.1, Franklin, Kans. POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROM K K. liox ti."», Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514. Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 10. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Preteklost soškega bojišča. Koreja. Dokler n .u človeška družba vojno, ima tudi vojaško geografijo. Nekateri kraji so "strategično" važni, drugi nimajo strategično vrednosti. Hribi, reke, soteske, planjave, jezera — vse se ceni utilitaristično; in vrednost je lahko velika, majhna, ali pa nikakršna. Tisti kraji, ki so "strategično" važni, so tudi najbolj okrvavljeni, ker se je razumljivo haa zaradi njih cene tam odigralo največ krvavih bojev v zgodovini. Med te kraje spada tudi Goriško, predvsem pa soska dolina, ki je tudi v sedanji vojni izpremenjena v krvavo bojno pozorisče. Ta dar MaVsimin leta 138. po Kr. pridrvel iz Panonije z mogočno 'Vojsko, da bi zavzel Oglej, se je moral ob Soči ustaviti. Ravnokar se je bil stajal sneg po gorah, in Soča je bila narasla v močno deročo reko. Že to samo po sebi je bila ovira za vpad v Italijo. Bili so pa vsi mostovi razdrti, in jezdeci niso mogli teke preplavati. Lesa ni bilo v bližini, da bi napravili nov most; zato je Maksimin dal iz zapuščenih kmečkih hiš pobrati vse vinske sode ter je z njimi napravil jez čez Sočo. A Oglej se je hrabro branil, Maksimin je padel kot žrtev upornih vojakov. S tem se je spor za svetovno nadvlado zopet enkrat odločil v prilog Rima. Tudi boj med uzurpatorjem Fa genijem tn cesarjem Teodozijem se je izvojeval ob Soči. Čudno, da je tudi takrat že odločila bitko burja, kakor v sedanji vojni večkrat, vsaj po obvestilih Cadornovega tabora. Že je pretila nevarnost, da Teodozij s svojo manjšo močjo podleže, kar se naenkrat pojavi strašna burja. Pihala je Tcodozijcvim četam v hrbet, sovražniku pa v obraz. Vihar je bil tako silen, da je jemal Kvgenijev-im vojakom sapo m tako je burja tulila, da niso mogli slišati povelj. Naval vetra je bil tako močan in tak« nenaden, da nrn mogli svojih ščitov dvigniti v varstvo, in končno so jih zagrnili oblaki prahu v popolno, temo. Nastala je zmešnjava v vojnih vr. tah. ki niso ve dele ne kam ne kod. Teodozij pa je izrabil ugodni trenutek ter odločil zmago z zadnjim napadom. Kvgenij je vsled tega moral pustiti svojo voj sko in življenje. Leta 452. je pridrvel iz Panonije Atila s svojimi trumami Hunov, bržkone tudi čez Sočo, pustošit italijanske poljane. Po trimesečnem obleganju je razrušil i »glej, a ni mogel preprečiti, da bi se velik del prebivalstva nc rešil po vodotokih proti morju. Ker se je ljudstvo izselilo na Benečanske plitvine, kjer si jc ustanovilo nova do-movja, se jc Oglej z okolico vred obrnzljudil. Nihče ni več obdeloval polja, nekoč slavnoznanl vinogradi so se zamoevirili, reke so stopile iz strug, ker nikogar ni bilo, ki bi skrbel za jezove, in nastanile so se bolezni. Begunci pa so ohranili spomin rta domači kraj; imenovali o Oglej in okolico svojo domovino — "patrin" — in ta beseda se je obranila v sporočilu in v zakonodaji celih 14 vekov. Padec Ogleja je bil začetek razpadanja zapadne rimske države. Vedno gosteje so \ padali severni rodovi, Ita- lija pa se je mogla vedno manj upirati. Končno je heruški kralj Odo*-ker navideznega cesarja Romula Av-gustula odstavil ter s tem državo razbil. Pa tudi on se ni dolgo veselil svoje vlade. Vzhodnogotski kralj Teo-dorih Veliki je bil prekoračil prelaze čez Alpe, prišel po Vipavski dolini do Soče ter se utaborjl ob Soškem mostu pri Majnici (ki je še danes strateško važna točka) in tu premagal Odoakar-jevo vojsko dne 1. aprila 481». Leta 508. so udrli Longohardi ter zopet razrušili Oglej, ki ga je bil Nar-ses dvignil k novemu življenju, (»d tam so se pod ' »-aljcm Alboinom podali dalje po . i, ne ila bi bili našli kje večji odpor. Kmalu potem, leta 585., so bili kraji ob Soči torišče strašne naravne nadloge. Utrgali so se oblaki, in velikanska povodenj je razdrla ceste, mesta •n gradove. Vsa površina sveta se je i/premenila. Gornja Soča se je združila z Idrijco, predrla pregrado pri Gradiski, se napotila proti Ogleju ter tam napolnila strugo rek Torre in Na-tixo. Spomin na ta grozni dogodek je še dandanašnji ohranjen v Barhani, na lagunskem otoku južno od Ogleja, ki je bil takrat z vsemi hišami in vsem prebivalstvom vred uničen. Ko so vode odtekle, je plaval iz lesa izrezljan kip Marijin po plitvini ter se ustavit ob nekem štoru. V spomin na to je patriarh Elija zgradil v Barhani -sa-mostarf zraven cerkve. Samostana ni več, ohranjena je pa cerkvica, ki jo še zdaj leto za letom obišče mnogo tisoč romarjev. Koncem 6. stoletja so prišli s Kranjskega in Koroškega Slovenci ter se naselili po hribovju okoli Gorice. To su ostali naši predhiki neprestano tudi pozneje, ko so jih podjarmili friulski vojvode, ki so razširili svojo oblast tudi na del Kranjske. Ves srednji vek napolnjujejo borbe med nemškimi cesarji in med papeži. Prednji straži sta bila patriarha v Ogleju in Gradežu, ki sta se srečavala ob Soči ter se skušala boriti. Štiristo let (do 1500) so vladali krajem ob Soči goriški grofje in sicer sprva v prepiru s patriarhi, pozneje, po miru, sklenjenem v Sv. Kvirinu pri Kormmu (27. januarja 1202» nesporno in brez tekmeca. Ko so goriški grofje izumrli, je pa prišla goriška v posest Habshuržanov. (»d tega časa je imela dežela nekoliko več miru, ker so se večji boji večinoma vodili v drugih krajih. Nepretrgan pa pač tudi ta mir ni bil. 1508 —1511» je cesar Maksimilijan prekoračil Sočo ter podjarmil (»glej in ostale kraje poznejše grofije gradiščanske in jih združil z grofijo goriško. Grozote tridesetletne vojne so Soški dolini prizanesle, pač pa so bili Turki mnogokrat prava nadloga zlasti krajem ob morju. Nato so prišli pod vlado cesarja Franca L zopet bojni časi, ki so krajem ob Soči zadali mno--go gorja. V letih 1797., 1805. in 1809. so sovražne vojske zasedle grofijo Goriško, ki sc je potem razdelila med Francijo in Italijo. To razmerje je pa trajalo samo štiri leta, d. I. 1801».-18 |.t., kajti po sklepu miru je grofij«» goriško, razširjeno z okolišem trži -škim, dobila zopet Avstrija. Upori v sosednih italijanskih pokrajinah se dežele niso dotaknili, pač pa se je vojna I. 1800. zaključila ob Soči. Kajti Italijani so bili zasedli nekaj krajev na desnem bregu Soče. in premirje, ki mu je sledil potem mir sam, se je sklenilo v Korminu. Takrat se je kratka vojna med Avstrijo in Italijo na soški ravnini končala, zdaj pa se je ravno« tam pričela. Žaloaten konec atava. V Libortyvillo, III., so stavili trije '„Olet >i mladeniči, kdo da poje največ «•ira. Velikanska množica je ogledovala fante, ko so jedli za stavo sir. \ posledice stave to bile grozne. Eden je umrl *e tisti dan drugi, ki je pojedel dva funta sira, prihodnje jutro, tteljega so operi'ali, a je živel po tpnaciji le ie malo časa. Koreja je dežela nu Daljnem Vzho-lu, v Aziji, in je soseda Kitajake in Rusije; od Japonske jo loči morje. Pred 12 leti ae je tam vršila grozovita borim — vojna med Rusi in Japonci; 'am sta prvič v tej borbi trčila skupaj kavkaško in mongolsko pleme, boreča nci ter odpravili korejskega cesarja. Ljudstvu je hilo strogo prepovedani imenovati cesarjevo ime; čele po njegovi smrti so ga ji smeli zvati imenoma. Kralj je strogo vladal svoje ljudstvo. Vsak večer so goreli po gorah kresovi, ki so naznanjali v glavno mesto, se-li deželi bliža sovražnik in če jc v deželi sami mir ali ne. Korejec je pravi original v svoji nošt Nosi debele nogavice, široke hlače, jopič in po vrhu srajci podobno suknjo. Klobuk mu jc visok in toliko >zek, da ga mora imeti privezanega na glavi. Odlični Korejci pa nosijo klobuke s širokimi, ravnimi krajci. Kadar gre Korejec na kako slavnost, tedaj nikdar ne obleče samo ene obleke, marveč obleče hlače na hlače, jopič na jopič in čez šc suknjo na suknjo. Korejska hiša je majhna, ilovnata in s slamo krita. V hiši sami ni peči; r kleti imajo kuhinjo in pod hišo je napeljan rov, po katerem odhaja dim; tako si Korejec greje svojo hišo. Okna ima zalepljena z oljnatim papirjem. Sploh se rabi papir na Koreji za najrazličnejše potrebe. Porabljajo ga do-malega za vse: za obleko, čevlje, še celo posodo delajo iz njega; po tleh ga polagajo kakor pri nas linolej. Sodišče na Koreji, preden so se je Japonci polastili, je bilo jako strogo; natezalnica je bila še v rabi; zakon pa se je večinoma kaznoval s smrtno kaznijo. Kako je sedaj, pod japonskim gospodstvom, se ne ve. Rodbina je na Koreji kaj obsežna — najbolj oddaljeni sorodniki pripadajo isti rodbini. Za vsakega sorodnika in ob vsaki uri so odprta gostoljubna vrata v korejski hiši. / Najlepša čednost Korejcev je ljubezen staršev. Ubogljivi otroci so za zmeraj oproščeni davka. Žena je brezpravna; Korejec tako mato spoštuje ženo, da deklicam ne daje nikakih imen; brez imena je potem tudi žena. Korejci neki ljubijo glasbo, ali posebno so strastni igralci. Igrajo pa domino in šah. Tudi odrasli Korejci spu-ščajo pri igračah v zrak papirnate zmaje. Zadnji korejski cesar se jc imeno'val Vihong. Fenelon, nadškof cambraiški,(l(151-1715), je vzgajal vojvodo burgonjske-.fa, vnuka Ludovika XIV, Deček je bil zelo hude in nagle jeze, vsaka malenkost ga je vznemirila. Fenelon je poskušal z opomini in lepimi be*cda-mi, a nič ni pomagalo; izbruhi jeze so se ponavljali vsak dan. Domislil si je nekaj drugega, hoteč princu pokazati, kako grd je č]ovek v razjarjenosti. Sla sta mimo mizarja, ki je dobil navodilo od Fenelona, kaj naj napravi. Deček ogleduje njegovo opravo, mizar ga neprijazno sprejme in mu prav odločno reče, naj gre svojo pot, ker ga moti pri delu. Princ se jezi, ker ni vajen tega. Tedaj pa zaupije mizar: "Poberi se odtod, če nc Ti polomim roke in noge, je že taka moja navada."—Pretrašen beži deček k učitelju in mu pravi, da ni gršega človeka kot je ta mizar. "Dober delavec je, samo razjezi se včasih."—"Hudoben je, odslovili ga bomo."—"Mislim, da bolj zasluži usmiljenje nego kazen. Praviš, da je hudoben, ker Ti je grozi), ko si ga motil pri delu; kaj boš pa rekel o princu, ki tepe svoje služabnike tedaj, ko mu strežejo?" Predrag diamant. Anglež Bowker je bil tako srečen, da je v Transvalu našel diamant, ki je vreden več miljonov. Mož je hitel v Evropo, da bi ga prodal in potaai brez skrbi preživel svoje dni kot večkratni miljonar. Ponujal je svoj diamant po Londonu, v Parizu in Amsterdamu — toda zaman. Vsi strokovnjaki sicer občudujejo, ogromni kamen, a kupiti ga nihče noče, ker bi moral plačati zanj preveliko vsoto in kdove kdaj bi se dobil potem kupec za tako dragocenost. Howker ima sedaj še edino upanje na kakega indijskega kneza ali pa ameriškega miljar-derja. Drugače bo moral dati diamant razrezati in ga "na dTobno" prodati. Zdravnikova «mola. < udno dogodho o nesrečnem zdravniku pripoveduje angleški smešničar Joe Coyne. Videl je v električnem tramvaju siromaka, kateremu se jc brala beda z obraza. Začel je govoriti z njim. — "Oh, gospod," je rekel siromak, "nisem bil vedno v taki bedi, kakor sem zdaj. Bil sem zdravnik ter imel lepo službo, toda prišel sem v nesrečo. Zapisal sem se in to me je ubilo." — "Kako to?" — "I nu. pisal sem mrtvaški list za pacijenta, v rubriko "vzrok smrti" sem pa zapisal — svoje ime!" Meka. Leta 1880 so šteli 02,000 romarjev, 1904 po dovršiti enega dela mekan-f ke železnice že čez 200,000, 1007 pa 281,000, sedaj gotovo že čez 300,000. Od teh 281,000 leta 1007 je bilo: tur-kih podanikov 113,000, iz britanske Indije 40,000, iz sev. Atrike 17,000, Ru: ije 10,000, Perzije 15,000, Sudana 13.000, centralne Azije pa 12 000. Med ostalimi 55,000 je bilo mnogo Kitajcev, črncev od Senegal i iu Afga-nov.ki so bili dobili drug-.» domovino v daljni Avstraliji, a so kljub dolgemu fotu prišli v sveto mesto. Prijetne razmera v apanak.h ječah. Guverner osrednje kaznilnice v Madridu, Salillas je odstavljen, ker je «v kaznilnico uvedel malo preveč "modernega" duha. Kaznjenci so živeli prav veselo in razpolagali s privilegiji, za katere hi jih mogli mnogi svobodni ljudje šavidati; Izdajali so svoj tednik pod imenom "Oblast". Urednik je bil neki književno jako izobražen kaznjenec, ki si je izbral za sotrudnike na j inteligentnejše izmed tovarišev. Vsa kaznilnica je bila razdeljena v uredniške odseke. Cena posamezni šte-1 vilki jc bila 1 peseta, kolorirani ek-semplari so stali dvakrat toliko. Toda največ dohodka ima v obče vsak liat od oglasov in tako je bilo tudi z "Oblastjo". V kaznilnici je bilo mnogo dosmrtnih jetnikov in ti so imeli cele zaloge žganja, kave, mila in igralskih kart. Svoje blago so priporočali v oglasih, n. pr.: "Najcenejši liker je dobiti samo pri "Pepu", 2. galerija, cejica st. 259" itd. V .poslednji številki "oblasti" jc bil uvodni članek posvečen izbornemu vodstvu guvernerja Salillasa in se mu je pela velika slava. Kaznjenci so priredili v čast guvernerju tudi piknik, h kateremu je bila vstopnina 2 peseti, in sicer na dan ' sv. Izidorja, patrona mesta Madrid. Pod novim guvernerjem si kaznjenci pač večkrat mislijo: Škoda lepih časov ! Zanimiva najdba. V Nemški vzhodni Afriki so dobili okamenine velikanskih živali iz dobe krede, takozvane dinozavrije. Rebro enega teh velikanov meri 2.5 metra, gornji del noge 2.1 m itd., vse drugo sorazmerno. ŽIVLJENJE V BELGIJI. \ "Berliner Zeitung" piše o življenju v belgijskem mestu Liege: V veliki dvorani sodne dvorane visi ogromna slika kralja Leopolda, ki gleda "začudeno ljudi, ki so se zbrali v prekrasnih prostorih. Pod sliko leže na slami nemški vojaki in počivajo od dolgih pohodov. Na stolih, kjer so včasih sodili sodniki, sede nemški vojaki in slastno zavzivajo svoj obed, ki ga kuhajo spodaj na dvorišču v takozva-nih, "gulaškartonah". V sodni palači sami pa stanuje nemški guverner mesta Liege. Pod veličastne oboke vozijo Nemci vojaške transporte, na zidih je pa nabit guvernerjev oglas, da morajo biti pisane vse vloge v nemškem jeziku. ker se francoski jezik ne pri-pozna. Na trgu "Plače Lambcrt", ki so gn prekrstili Nemci v "Lambertusplatz" visi nemška državna zastava. Po mestu se vidijo povsodi uniforme nemških vojakov. Posamezni trgovci in obrtniki imajo sedaj dovolj povoda, da so zadovoljni, ker prodajo veliko. Gostilničarji, h katerim zahajajo nemški vojaki, jih hvalijo. V gostilnah na Plače Bert obedujejo nemški oficirji in natakarji jim pridno strežejo, ker prejemajo napitnine, kakršnih jim ni dajalo prejšnje prebivalstvo. Bele zastave, ki vise iz mnogih hiš, znaki mitu, dajo mestu nenavaden izraz. V predmestjih, kjer se narod pro-tivi nemški vladi, so pa te bele zastave bolj redke. Pozornost vzbujajo tudi pismonoši, nemški vojaki, ki hodijo vedno z nabitimi puškami. Mestni stražniki imajo bele trakove na rokah, s pečatom guvernerja. Stražniki so brez vsakega"orožja. Rdeči križ se vidi povsodi. Univerza je pretvorjena v bolnico Rdečega križa, in vse zgradbe, ki so bile zgrajene za azstavo, služijo Rdečemu križu. Pn tudi mnogi i t zasebniki so :prcjeli na svoj dom ranjence, s katerimi 7.0I0 dobro ravnajo, /, vsemi enako. Ali kake vesti se ne razširjajo po mestu. Neki duhovnik je čisto resno pravil, da je pobegnil nemški cesar iz Berlina in sicer v ženski obleki. Take izmišljotine pa so pre-nehnle, ko je dal guverner nahiti vesti o nemških zmagah v nemškem in fr ancoskem jeziku. Nemška uprava se trudi, da bi začelo v me«tu zopet redno življenje. Vse trgovine morajo biti odprte do sedme ure zvečer, kdor hoče trgovino zapreti prej, mora imeti za to posebni» guvernerjevo dovoljenje. Utrdbe in mostovi se marljivo popravljalo. Most Arces je nadomestila vojna uprava z mostom, ki je zgrajen na ladjah. V kratkem se bo že morebiti začelo v mestu normalno življenje in bo tako olajšano prebivalstvu, da preboli težki položaj osvojenega mesta. Čitajoč to poročilo, je treba seveda misliti na to, da je njegov vir nemški, in torej ne more biti nepristranski. Mučenje otrok na Nemikem. Neki nemški list poroča, da je 1. 1913. dospelo v javnost 10,540 slučajev o mučenju otrok. Surovi starši so se v teh slučajih posluževali kot orožja « proti svojim otrokom: gorečih svetilk, kladivov, podkovanih čevljev, železnih loncev, igel, škarij, jermenov, sekir itd. Otroci so bili več ali manj težko poškodovani. Koliko slučajev je pa javnosti ostalo prikritih! Starši se večkrat po pravici jeze nad svojimi otroci. A marsikje bi vedeli tudi otroci marsikako povedati o krutosti staršev, ki ne smatrajo otrok za naslednike svojega življenja, ampak jih obde-lavajo bolj kakor nadležen dar. Najatarcjai človek v Italiji. Turinska "Gazetta del Popolo" prinaša sliko najstarejšega človeka v Italiji. To je bivši ribic Nicolo Palmen-dalo, ki se je rodil leta 180TI. v Caste-lamare di Stabia in jc star sedaj 113 let. Mož je še popolnoma zdrav na duhu in telesu. Živi silno preprosto; trije "soldi" mu baje zadostujejo na dan: 1 za kruh, 1 za mleko in 1 za svečico preti Madono. Nikolaj je imel tri žene in 24 otrok, od katerih živita samo še dva sinova, eden 84. drugi 75 smrt in upa, da bo še dolgo «. misij živel. ZANIMIVA NAJDBA. Ameriški prirodopisni muzej v New Yorku je dobil zelo zanimiv prispevek. Znanstvena ekspedicija. ki jo je vodil Walter Grange, je našla v Coloradi popoln skelet živali, ki je znana pod imenom Philotherium in jc živela v dobi pred okroglo dvema in pol do tremi miljoni leti. Velika je bila pri-j hližno kakor naš črni medved in je po sodbi izvedencev spadala med glodalce. Posamezne kosti te živali so se našle že prej in so zdaj v predhisto-ricni zbirki vseučilišča Yale. Skelet, ki ga je našla Grangova ekspedicija, je pa doslej edino popolno okostje tc predzgodovinske živali, i - Koliko je iivalakih vrat? Statistiko živalskih vrst jc sestavil naravoslovni muzej v Parizu. Na suhem in v morju živi okrog 400,t>00 živalskih vrst, ki so znane in opisane od učenjakov. Na posamezne živalske skupine so jih takole razdelili: žuželk 1280,000 različnih vrst, ptičev 13,000, rib 12,000, reptilijev 8300, moluskov 50,000, amfibijev 1300, pajkov 20 ti-■ soč, trdokožcev 3000, črvov 8000. 1 Izšel je r**—i Amer i ¿Ki DružinsKi Koledar ZA LETO 1917 Koledar, ki se jc zadnji dve leí i splošno priljubil slovenskemu čitateljstvu v Ameriki, bo tudi letos skrbno urejen, da čimbolj ustreže našemu delavstvu in občinstvu sploh. Vaebina je sledeča: # Ob žetvi; slika. — K. K.: Žetev; |»esem. — Letni koledar. — Mesečni koledar. — Stoletna pratika. — Letna kronika. — Zedinjene države. — Razmerje med Mehiko in Zedinjeniini državami. — I nožem Rt v o. — Kvropska vojna. — Anton Aškerc: slika. -- Kngelbert (iangl: Krvavi Krst; pesem. Zofka Kvedrova: Zločin; povest. — M. D.: O darvinizmu. — K. Kristan: Po neustavni poti; pesem. — Ivan Molek: Nevtralni Amor; šala v enem dejanju. - Kako so nastali kontinenti. — Anton Kuntek: Koraki na l mano; pesem. Na pot v Mehiko! — K. K.: Pravica; pescin. — Milan Pugel.j: Potnik; črtica;--- Pod pifško! — Zadnji trenotki (îajHiiiovi. — K. K.: Ludlow; pesem. — Anton Verovšek. — Maksim tïorkij: Peaein o sokolu; črtica. — Cvetko llolar: Rojstvo; pa-— Krance Aavs: Andrej Klemen« ic; življenjepisna črtica. — Jože Zavertnik: <>d jadrnice do nadoklopnjače; razprava. — Submarinka preko oceana. — Oton Zupančič: Hi! . . . — J. Howard Moore: Odkod tavira varat,— E. Kriataa: Odločitev; črtica. —,Od prve l-f druge inter-, tiacionale. — J. Ambrožlč: Rešeni; črtica. — Suženjstvo v Jukatanu. — Napoleon in njegovi sorodniki. —• Južno ameriška odkritja. — Socialistična Mrija. — Smrt znamenitega kemika. — Frank Pctrič: Socialistična stranka Amerike. Jugoslovanski socialistični klubi. — Mednarodna mladinska organizacija. — Statistika; raznoterosti; oglasi.. Skoraj odveč nam je naglašati, da bo koledar tudi bogato ilustriran. Slik štoje čez 00. Med n jimi n, III. I mwwwmwwa Lil LJUDSTVA. IZHAJA VS4 HI TOK t-H. — Laatmk i» UUapUIp - Ji|liliiiMki dilinki tiskovna dnibi v -liicno lllincis. Naročnina: Za A m triko $2.00 za celo $1.00 ta pol i«'U. Za Evropo M telo leto, $1.26 ta pol leta. krava I za Low »lena — poprečno po 100 dolarjev. Gledališča v notranjem mestu ue od pro svojih vrat za politične shode eeueje kakor za d00 do 500 dolarjev. Naj-ubornejši "govornik" velja 10 dolarjev; za holjše znaša honorar 100 dolarjev. Pevci dobe po 10 dol 25 dolarjev za pesem. Ta agitacija je veljala 50.000 dolarjev. Po vsej državi je bil aranžiran poseben vlak za Lovvdcnovo pro-j pagan«!«»; tudi majhen slon jc 'delal' v tej kampanji. To je skupaj ; stalo 2.f».000 dolarjev. Raadajanjc "literature" računajo s 75.000 dolarji, "organizatorko tlelo" za 100.000 dolarjev. Vpričo teh številk gotovo ni nič pretiranega, če se računa za raznovrstne str«»ške, ki prihajajo "tako vmes", se 50.-000 dolarjev. In miljou je kompleten. Ce bi bil Lowden verjel, da bo brez takih stroškov izvoljen, go- oJS"fe^^ft^SS ...... « '«>*»' ...... mr. Foreign countries $2.60 a year, |l.t» for half year. -:- -:- -:- Napredek potom industrije. „ •^Oglasi p* dogovoru. Pri spremembi ktvaltUa je poleg novega natnaniti t uri t stan naslov. flhiiu limiti •rfMlaKii« J»«*«l. — mIihiium «»••• v wiki. — ▼m pritožbo k I od« nerednega poAiljanja HU i» drugih nerodnosti, je poli I jati predsedniku družbe lva> Moleki* 4008 Wait 31. Street, _Chicago, lil._• PROLETARIAN Own< mm* peWleked «vary TmU«? Wy bilk Slivi« Virkain'i Pibitkiig Cempiny Ckieago. Mlimii. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" narja. Torej je zmagal njegov ini-Ijon. Amerika je "demokratična" re publika. Vsak njen državljan doseže lahko najvišje stopnje Ce CAN MONEY BUY THE GOVERNORSHIP? | 4ooa w j1.stheit chicago. ilunois i® «>jen v tej deželi, postane lahko predsednik. To se liani pripoveduje in zahteva se od nas, da bi verjeli. Ampak to je tako pretirana zahteva, da prehaja že v nemAgoenost. Ne da si ameriški državljan, da si se; kaj naučil in da imaš sposobnost i. j V volilni agitaciji so demokrati v državi Illinois izdali med drugim plakate, s katerimi so agiti-rali za ponovno izvolitev sedanje- j temveč da imaš polno, mošnjo »lega guvernerja Dunna. Na teh pla- narja, je glavni pogoj. In toni de-katih je bilo vprašanje, če more niokraeija, ampak plutokraeija. denar kupiti guvernerstvo. Dun- nov nasprotnik, republikance Lowden, ima namreč (jO miljoiiov premoženja. Ravnatelj • znane Pullraanove družbe je, razuii tej; i ima znatne interese \ raznih illi-noiških finančnih podjetjih. 0SEMURNI DELAVNIK Kakor snu» že davno dejali, visi osemurni delavnik za železničarje še p«>polni neustaven. Pravi sicer, da h», dinjenih držav, bi t<» v sedanjih - len» «lati najvišjemu sodišču razmerah gotovo dosegel — zim»- priliku, da sodi o ustavnosti! čjo svojega denarja. Stvar bi bila a,i BetttUVtMti tega zakona fc siccr nekoliko dražja kakor gu- Pr®*l novim letfuu. Vsekakor verner.sko mesto v državi lili- Je t>a t«» čudna ^utemeljitev, nois: toda R«»ckefeller je dovolj Sodnikova naloga je, da sodi po bogat za tako nalogo. i svojem prepričanju, ne pa s kakr- Da je Rockefeller med delavci *niiui koli drugimi nameni. Ce ni pred (Vb ro znan kot izkorisčevalecT) prepričan, «la je zakon iicusta\en, j Ta ugovor nikakor ne drži. Tu- tpdaj nima izrekati lega. In če ž« , di Lowden je znan delavcem v II lezniška družba ni zadovoljna z| linois, vsaj tistim, ki se količkaj, njegovo razsodbo, ima ona pravi-; četudi le površno, zanimajo za po- eo, da se pritoži, litiko in za socialne razmere. Cru- pojde slučaj do najvišjega | ei pri Pullmanovi družbi imajo 27 sodišča, jc bilo jasno tisti hip, k», dolarjev mesečne plače. Ako to ni so železniške družbe nastopile sod, dovolj izkoriščanja, tedaj res nelnijsko |»ot ; kajti ona stranka, ki vemo, koliko l»i ga še bilo treba izgubi v prvi instanci, s,, gotovo! O tem se jc mnogo govorilo, ko je ne bo meni nič tebi nič vdala, ain- Walsheva zvezna komisija preis- pa k bo gnala-stvar do zadnje in- kavala industrijske razmere v de- Marice. Ampak razlika je vendar, ieli. V volilni agitaciji se je moč- če ima vlada dokazovati, da je za no uporabljal ta argument. Tudi kon utfaven, ali pa če imajo druž -, demokratje so z njim pridno agi be iskati dokaze, da je neustaven, tirali. 1 S svojo razsodbo ie sodnik In vendar je Lowden izvoljen. I look na vsak način izkazal druž , In jasnf» je. da ne bi bil mogel biti bani uslugo, za katero so mu lahko j izvoljen brez delavskih glasov. hvaležne. Takih slučajev, da glasujejo de Ce stopi zakon zdaj I. januarja la«*! proti svojim interesom, je v veljavo, kakor je določeno, je pač 'brez števila. Lowdenov slučaj veliko vprašanje. In koliko boja spada zaradi te-ga med najzaniini- od strani železničarjev bo še tre vejše, ker posebno jasno kaže, ka- bâ, da pridejo do svoje pravice, se ko zmaguje pri volitvah denar. bo tudi še pokazalo. Lowdeua je stala njegova zma- Paše nekaj poučnega je v tem slu ga miljou dolarjev. Človek bi mi- čaju. Pravica sodišč, da odločajo slil, da ima illinotški guverner ei- o ustavnosti ali neustavnosti z;iko vilno listo kakor ruski car, če se nov, je popolnoma ncdeuiokrati- izplača vložiti tako sVoto v izvoli- čna in izhaja iz napačnega douine- tev. Toda njegova plača v teh vanja, da so sodniki nepristran- štirih letih bo znašala 18,000 do- ski iu nezmotljivi ljutlje, sedeči larjcr, kar je z;i moža kakor Lowden komaj neke vrste napitnina. V primeri z njegovimi volilnimi izdatki .je naravnost smešna. Na dan volitve jc imel Lowden za agitatorje in volilne paznike 47.000 dolarjev stroškov. Po štirje možje v vsakem izmed 2'I50 pre- ne bi imeli parlamenti te pravice, einktov so dobili po 5 dolarjev, bi bilo hujše kakor v monarhijah, torej po 20 dolarjev za vsak pre Socialisti se bojujejo, da se «»d einkt. Z nekaterimi postranskimi pravi ta privilegij sodišč in da po-! st/oš.ki je to ."»0.000 dolarjev. Za stane parlament to, kar bi moral priganja če pred volitvami je bilo biti: Neodvisen zakonodajni zbor, treba 25.000 dolarjev. Za primar- ki jc odgpvoren ljudsivu, pa nobe- ne volitve so znašali stroški pred nim sodiščem ne. Ce bi se bili že- nominacijo i!"».i>00 .na dan glaso- lezničarji pridružili socialistični nekje gori v oblakih, "jenscils von (»nt und Hoese". Prvič to ni res, drugič je pa ustavno to, kar sklepa ljudstvo po svojih znstop i nikih. Zakoni niso nikakršne o-kameniiie, ampak se morajo izpre-j po časovnih potrebah. Ce stranki in ji pomagali. «la uresniči svoja načela, namesto da begajo za demokrati, jim danes morda ne bilo treba na iglah čakati, kaj po- vanja 25.000 dolarjev. Izven Chicagc ima država lili nois : t* M m » precinktov in njih zase denjc je dražje, kakor v mestu Veljalo je 175.000 dolyr.jcv. Za rečejo sodišča, prigaujače v Chicagi in državi je izdal Lowden :100.000 dolarjev. "Socializem jc nemogoč pra-Oglasi v listih so stali 100.000 do- vijo izkoriščevalci. Iu dokler bo-larjev. Razobcšanjc, njegove slike do delavci t«» verjeli, bo res ne-in plakatiranje kandidatovega mogoč. "gesla" in njegovih volilnih ob- Vojna je grozna. Toda vojna ljub po vsej državi jc zahtevalo je le ena groza v zbirki kapitali-najmanje 75.000 dolarjev. Najma- «etičnih grozot. Odpravili jc trenje petstokrat so godbe delale llm celo zbirko. Naša doba je doba stroja iu vslcd tega doba industrije. Človeški um jc iznašel nova sredstva «Icla, katerim so se stara morala umakniti. To določa naš napredek. Da je spravil človek puro, elektrik«», veliko vodno silo v »>v«»jo službo, je velikanska pridobitev. Stroj ui kriv, da jc uu svetu vendar beda. Z visoko razvito tehniko, s čudovitimi silami, ki so bile prej neznane iu imukročeue, bi se človeštvo veliko lože ubranilo bede, kakor brez njih. Krivo jc človeštvo samo, ki ni znahi svoje družbe .še tako urediti, «la bi imela od novih pridobitev čim največje koristi. Kriv je družabni, doslej kapitalistični sistem. Industrija, ki je sposobna proizvajati ogromna bogastva, pomeni za človeštvo neprimerno višjo stopnjo, kak«»r sistemi dela, katerih so se morali posluževati ljudje, dokler ni bilo sedanjih tehničnih sredstev. Vzdihovanje konservativcev p«> "starih dobrih časih" j»1 nezmiseliio. Človeštvo nima nalog«*, «la bi se vračalo v preteklost, ampak da si napravi 'bodočnost čim lepšo. Ravno tako nespametno je blagrovanje "mirnih'' krajev, v katere se se ui naselila industrija s svojim ropotom, nemirom, razburjanjem in "s svojo pregreš-nostjo." Kjer ni industrije, j«* zaoatalost; naro«li, ki je nimajo, so mnogo bolj odvisni,od drugih, ne morejo v ii«>hcneiu oziru uspešno tekmovati, in ii ji L zaostajanje jih lahko vodi v pogin. Pomanjkanje industrije j«' v sedanji dobi u-sodcpolno za vsako človeško skupino; narod brez razvite industrij«» mora zaostajati za veleindustri-jalnimi nar«»di gospodarsko, vslcd tega pa t ti« 1 i kulturno. Pogled na ¡ndustrijalnc države kaže,, da narašča njih narmlno bogastvo v progresiji, s katero se ekonomično napredovanje agrikulturnih dežel sploh ne da primerjati. Najvažnejši razlog jc ta, «la j«* razvoj industrije v tržnem, še bolj pa v tehničnem oziru skoraj neomejen, poljedelstvo se pa sicer lahko izboljšuje «lo neke točke, katere pa nikoli ne more prekoračiti, ker j«* odvisno od premnogih neizpremenljivih faktorjev. Zemlja s«- n. pr. lahko z naravnimi in umetnimi gnojili popravlja, a t«» izboljšanje nikoli ne preseže gotovi', preei-j o/ke IIKJC. IVodllkti /.«Mllljlšča, ki so tudi zelo odvisni «>d faktorjev, na katere ne more človek prav nič vplivati, od podnebja, od lege, od vremena, se ne morejo s človeškim prizadevanjem tak«» pomiiožcvati. kakor produkti tovarne, ki s«' lahko dozidava, razširja, oskrbuj«' z boljšimi «le-lovnimi sredstvi, sp«»p<»lnjuje z novimi metodami. Če hoče poljedeNtv«» kateremu se mora se-veda prištevati tudi živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo — zvišati svoji* «bdiodke, .začne preko-, menu» izkoriščati kousument«'; njeg«»va višja ren-tabiliteta postali«* nevarna splošnemu blagostanju naroda. Industrija poveča veliki» lože obresti svojega kapitala z večjo iu .racionalnejšo produkcij«». Agrikultura na ibdočenem prostoru lahko redi prcecj omejeno število ljudi. Pregostega _ prebivalstva na prenaša. k«*r ne bi našlo dovolj plodov. Industrija koncentrira prebivalstvo iu daje na 'tesnem prostoru zaslužka. velikim množicam. Imlust rijalni narodi se množe in njih prebivalstvo se*zg«»ščuje, agrikulturni se ne in«»r«»jo, k<*r ne nu»-rejo re«liti svojih sinov in hčera. (V narašča lju«l-st\o v poljedelskih krajih, se mora izseljevati. Slovensko izseljevanje v Nemčijo in Ameriko je posledica neindiistrijaliiosti slovenskih krajev. V poljedelstvu ne najde prebivalstvo dovolj zaslužka: tarhanje posestnikom delavce ne pride v poštev za ta pojav, kajti dohodki, ki bi jih izseljenci imeli, če bi ostali doma iu obdelovali tujo zemljo, bi bili zarije nezadostni. • Ce bi po vseh deželah prevladalo poljedelstvo, hi bila ta prikazen manjšega pomena. Ker se pa pri drugih uarmlih skokoma množi industrija, s tem pa tudi bogastvo iu prebivalstvo, je agrari-zem z narodnega stališča naravnost nevaren. Narod, ki živi pretežno ob poljedelatvu ,ne številno .in* mor«' razvijati v enakem razmerju, kakor in-dustrijalni narodi in postaja za uspešno tekmovanje boljinbolj nesposoben. ' 'e je tak narod že od začetka majhen, je nevarnost očitna. Agrikultura ne more ustvarjati enakega bogastva kakor industrija. Resnično je pač, da o-stane največji «lel industrijalnih dohodkov v kapitalistični družbi v žepih kapitalističnega raz-reda. Toda «>«! večjega bogastva mora priti več med ljudstvo, kakor od manjšega. , Dobro organiziran proletariat si lahko kaj pribori tam, kjer je kaj, m* pa tam, kj<*r ni nič. Kremen se l»«»jcviti nižji sloji lože rešujejo, kjer je bogastvo, kateremu se lahko nalože, kakor pa tam, kjer ga ui. Vrhutcgii je pa industrija prisiljena, dajati večjim množicam «Icla, ki ga potrebujejo za svoje obogateiijc, medtem ko mora poljedelstvo o«iga-ujati ljudi, katerih u«' more rediti s svojimi odmerjenimi prulelki. Višje blagostanje iudustrijulncga naroda, koncentracija imlustrijalnega prebivalstvi pospešuje kulturo; poljedelske razmere jo ovirajo. In-dustrijalni delavec ne živi v raju. Ampak položaj kmetskega posla se ne da primerjati z njegovim. Predvsem že na zaradi kričeče raz,lik«' zaslužka. V«*liko nasprotje je ne Je v višini dohodkov, ampak tudi v «tbliki. Tovarniški delavec, rudar, železničar, dobiva plačo v denarju in k večjemu majhen no,-000,000 stroškov, drugo leto jih jc bilo že $'¿8,000,» 000,000 in za tretje leto jc naraeunala brošura $.'UV 0110,000,000. Za slučaj triletnega trajanja vojne računa skupne vojne Rtroške na 7.r>, reci in eitaj petinsedemdeset mi- ljar«l dolarjev. v , Da hi bila ta ogromna svota razumljivejsa ljudem, katerim sc sposobnost cenitve ustavi, kadar gre za zneske čez miljtm, omenja avtor: "To ho «Ivakrat več, nego so imeli leta 1914., pred vojno, wi narodi na svetu «lr/avnih dolgov. Ta svota jc sedemkrat tako velika kakor vse vloge v 7f»00-ih ameriških naro«lnih bankah in cclo sedemkrat tako velika kakor vsa zaloga zlata na svetu. S to svoto bi se lahko zgratlilo petkrat vo«; železnic, kakor jih z«laj vozi po Združenih državah. S to svoto bi se lahko plačala gradnja 200 prekopov, enakih Panamskemu prekopu." To jc pa le svota, kater«» -o zahtcyalc ncp«»sre«lnc vojaške potrebščino. V tem še niso všteti zneski, ki bi se lahko sestavili na po«llagi vseh gospotlarskih žrtev vojne. Pom i hI it i je treba, koliko škode je vojna na-pravila v svoji gror.ovitosti na Poljskem, v Srbiji, Belgiji, Franciji, na Primorskem, v Armeniji itd. Številke, ki jih podaja ta knjižica kot «Incvnc stroške vojne, so sledeče: Za zavcinUke driuva: Anglija .............................$25,000,000 Francija ............................ 18,000,000 Rusija.............................. 10,000,000 Italija ....................1........... 7,000,000 Humunija ........................... 2,000,000 Belgija in Srbija. . .................... 2,000,000 Skupaj .........................$70,000,000 Za centralne države: Nemčija .........................;.. $21,000,000 Avstro-Ogrska ............'........... 11,000,000 Turčija in Bolgarska.................._ 3,000,000 Skupaj .........................$35,000,000 Ako se vojna tako zavleče, da bo trajala tri leta, kar ne spa«la flancs nikakor več v earstvo neverjetnosti, ampak postaja že skoraj absolutno gotovo, tedaj o«l-padejo na posamezne «b/.avč sledeči stroški: Na zavenitke države: Anglija .........................$ 10,500,000,000 Francija ........................ 11,750,000,0/10 Rusija ........................... 11,750,000,000 Italija ........................... 3,000,000,000 Humunija........................ 450,000,000 Belgija in Srbija/................ 1,000,000,000 Skupaj......................$48,200,000,000 Na centralne države: Nemčija.....>...................$10,500,000,000 Avstro-Ogrska..................... 0,250,000,000 Turčija in Bolgarska............... 2.000,000,000 Skupaj......................$27.750,000,000 Vse vojskujoče se države skupaj imajo torej dnevno $105,000,000 stroškov. Konrem tretjega leta vojne bodo imele vse «Ifv.ave pre«l seboj račun, iz katerega jim bo mogoče razvide!i, da jih je stala vojna — kakor računa hrošura — $75,050,000,000. Zanimivo sliko «lobimo, če preračunamo tc svote po številu prebivalstva, da spoznamo, koliko odpade od stroškov na vsakega posameznega državljana. Ta račun kaže: V zaveznitkih državah: Anglija ........;.......................$351.00 Francija................................ 350.00 Rusija ................................. 07.00 Italija.................................. tO«.00 Rumunija............................... 50.30 Belgija in Srbija......................... 133.40 ' Poprečno...........................$151.50 V centralnih državah: Nemčija................................$242.00 Avstrija................................ 174.50 Turčija in Bolgarska...................... 75.10 Poprečno...........................$103.30 Koncem vojne bo vsak posamezni človek, ki živi zdaj v Fvropi, videl, da so vla«lc. zapravile na njegov račun $103.30 za vojno. To velja poprečno 7.a vsakega posameznika, tudi če ni mogel ves ta čas oridclati in zaslužiti piti za vinar vrednosti. Cdede na finančne žrtve ni torej vojna nič manj uničujoča, kakor glede na človečke žrtve. In popolno-ma nemogoče je, da ne bi to strašno zapravljanje spravilo evropskih financ in ravnotežja. RESNA NALOGA. Duh sedanje dobe zahteva združevanje sil na vsakem polju. Posameznik izven združitve mora o-magati. Organizacija : čarobna lieaeda novega časa, najmočnejše orožje kulturnega napredka! Organizacija pomeni v našem času vse! Hrez sinotrelie organizacije ni mogoč noben napredek. Združenje vseh tistih, ki enako mislijo in hočejo doseči isti cilj, zlavrti pa še združenje vseh stiskanih, je živ-Ijenske važnosti. Kakor je štal človek v davno-davnih časih slaboten nasproti naravnim silam, prav. tako je tu«li brez moči, ako stoji -sam v burni reki današnjega življenja. Tudi najmočnejši in najvztrajnejši èh>-vek se mora udati, ako stoji sam v boju 'življenja. Toda kakor si človek pomaga proti naravnim si lam dandanes pred vsem s tehniko, tako mu je uajkrepkejša « dandanes take, «la mora vse obubožati, ako bodo prizadeti roke križem držali. Današnjemu kapitalističnemu gospodarskemu raz-voju morajo zastaviti pot nasprotno delujoče sile. In te nasprotno delujoče sib' izvirajo ediliole iz organizacije in pa iz pravične socialne postavodâje. Delavska organizacija mora gle«lati in delati na to, «la svojim članom skuša pripomoči boljšega življenja. Prazno jc upanje, «la posameznik lahko popolnoma na svojo pest «loseže izboljšanje. ¡.In čeprav se to morila tupatam ! kakemu izvoljencu posreči, kaj .¡e s tem pomaguno množici? Ak«» bi ne bil«» ogromne množice revnih, bi ne moglo biti majhne mno-ži«*e bogatih. Svojo samostojnost in moč si delavec lahko osvoji šele v liojni vrsti organizacije. Združena množica delavcev je vedno močnejša, kakor združena množica pod jet nikov. Vsaka močna organizacija lahko uresniči zahteve svojih članov, i Tista vez pa, ki veže člane organizacij med sabo, jc skupnost k«>-risti vseh članov. Njih strem Ijenje je enak«» in sredstva za doseg«» tega cilja so enaka. Posameznik se da voditi od skupne korist i in vskupnost dela zanj. Cim močnejše je čuvstvo vzajemnosti, tein močnejši je vpliv organizacije. i M več bi bilo razpravljati, za kaj j«' organizacija tem močnejša. ! čim več ima članov. T«> jc lako jasno, kakor-;da je dvakrat dva štiri. K«lor ne pristopi k svoji or-:aniz.aeiji, ta ne škoduje samo sc-»i, ampak šk«»«luje tudi svojim tovarišem. Tak delavec najbrže priznava potrebo organizacije, a kljub temu ne gre v organizaciji»; on bi najrajši žel sadove tujega truda in napora. To je mal«» 1 častil'«» in je tudi kratkovidno. Kajti koliko več bi se lahk«» «lose -glo, ako bi p«nnagali vsi tisti, ki stoje izven vrst organiziranih b«»-jevnikov! Da, največkrat se prav vslcd t«*ga nič ne doseže, ker nočejo pomagati tisti, ki niso v or gnniftaciji, bo« I i si iz strahu,' l»«»«li-si iz sebičnosti. Za1«»rej naj si vsak neorganiziran delavce temeljit«» zapomni besc«lc: Delavec, ki ne st«»ji v organizaciji, j»» sovražnik svojega razre«la iu sam svoj škodljivec. In n«lg je bil I ojkot pozabljen s«» začel«' pivovarne po m;.len» vendar dražiti, dokler niš«» Ihile cene splošno tam, kjer so jih pivovar-narji hoteli imet i. Pri tem s»« ue sine pohabiti, da ui bojkot ved-no enak bojkotu. Pivo se lahko bojkotira, ker se l»r«'z njega lahko živi. Toda kako naj s«« bojkotira n. pr. mleko? In jaj«*:i niso v tem «»zini /«-lo daleč od mleka. K«» j«* jajčni kralj Wetz v lLiveiisvvoodu slišal, kaj mu hočejo storiti, se j«» smejal. "L«- bojkotirajte!" pravi: "jaz po/nam gospodinje bolje «»«I v;is. Naj >e zav«'/«-|o, da ne bodo kupov ale .jaje. Kadar bodo hot«-!«» naplavili «nuelet«», prhlejo ven-«lar pirn je." Iu ko -o um dejali, da I»«» najbrže «poklican pred okrajnega pravilnika civ na. se je zopet sineja-k češ tla g;i bo zelo veselil poliieiick s t«'iii gospodom. Mister Wetz ima prav, da se snu*je. rezgodno umiranje, izkorišča-nje žen in «»tr«rfk vidijo, hiranj«- in heh'hanje in «»hi»p. . . . Pa jim s ,;r dušo, iu «»čitno jim postane, da je potrebna izpreinenrba razmer. Zakaj se ne pridružijo delavcem, da bi po množili njih vojsk«» iu pospešili zmago* Zakaj stoje na osamljenih stališčih, odkoder «lajejo delavcem dobre sv «-t«* ? Večinoma so t«» ljudje dobrega sr«*a. predobrega. in boj. j i tu j«- zoprn. Nadvse ljubijo mir in slogo, zat<» pa jim ne ugajajo sredstva, ki .jih rabijo «lelavci v svoj«*m boju. uiti boj sam. Mirnim potom naj izkuša prolétariat «l«»seči boljše mezde, iu sprave z delodajalci naj išče z zmernostjo. Človek se ne more jeziti nad temi prijatelji, k ijti vs«\ k a •• pravijo, jim prihaja od srca iu polne «l«»bri»te so njih «lus«*.- Ali njih nauki so nevarnejši kakor sovraštvo o« I k rit i h nasprotnikov; delavec, ki ga omamijo sla«lke hesedc, postane ovira vsemu resnemu -in prevdarjeiiemu delovanju svojih tovarišev. Dvojno velja tukaj znani vzklik: "O |log, obvaruj me prijateljev, sovražnikov se obvarujem sain!" Dobro src«* in blaga difca sta vse hvale vredna ; ali v praktičnem življenju st«>j«-t;i malo in včasi nič, ker ne moreta nadomestiti tistega, kar je pred vsem potrebno: Znanja in razumevanja. Delavsko vprašanje ni stvar sočutja in usmiljenja. Delavci nè mislijo ,«la s«» podjetniki ljudje i7. posebnega f«*sta, postavljeni na svet./, vsemi grdimi in slabimi lastnostmi in tiranizirajoči «le lavatvo iz same objesti. Da se najdejo taki e-ksemplari med kapitalisti, je «lejstvo. ki ne premoti delavcev, vedočih, «la j«* izkoriščanje uteme- Ameriški žurnalist Kred Palmer, ki je prebil sedem mesecev na francoski fronti, se je vrnil v Ameriko in p«»«laja svoje mnenje o položaju v Evropi. Palmer smatra skoraj za nemogoče, da bi kc mir sklenil apomladi ali pa poleti 1017. Edina možnost za to bi bila. ako bi postala tekom zime Rusija t«»liko močna, da bi pričela s tako silo pritiskati na Avstrijo, da bi "morala ta skleniti sepa raten mir. Francozi pravijo, «la s«* IhmIo tak«» dolgo borili in umirali, da si pribore Al/.aeijo in Lotarin-gijo. Angleški diplomati in angl«'ški vojaki ne bodo nikogar poslušali, ki hi jim g«»v«»ril o kakem miru . Ruinunskn kampanja I»«» «ulločilna, ako ne popolnoma, pa vsaj zelo odločilna o nadaljevanju vojne Od početka nis«» Ruuiunei hoteli poslušati zn I jen«» v gospodarski-in sistemu, ki nav aja «leloila-jalee na najbre/.obzirnejše izrabljanj«* d«'lavskih iiu»či. Sprava to je jako simpatična beseda. Ali zakaj j«* naši prijatelj' ne priporočajo izkorišče-vab'ein? Saj j«* verjetu«», da l»i jo listi, ki hočejo zboljšanja, radi sprejeli, ako bi jim koristila. IJo-spodarji trdijo, da zahtevajo delavci žrtev od njih: prijatelji razumevaj«», da potrebujejo delavci ve«" kakor imajo*ion»j da so takozvaue žrtve delodajalcev- neizogibne. Logično bi bilo torej, pridigati sprav«» tistim, ki .i«- ne marajo. Zakaj prijatelji ne poizkusijo tega? Ali gospodarji m»-e-jo slišati ničesar o spravi, in l»re/.uspešii«'gir (leíase prijatelji ne marajo lotiti. Delavcem očitati lo-spravljivost, je sploh krivično. Vselej ponudijo gospodarjem spravo, preden začno hoj; a skoraj redno .j<» zavrnejo «lebsla-jalci. - Ali bolj resen, kakor to očitanj«-, je nauk o zmernosti. Tudi glede njega l*i lahko rekli, «la so prijat«*l.ji zgrešili a«lrcs<». Tudi zmernosti manjka podjetnikom, ki hočejo inu-ti od delil vedin» kar največji profit, a delavcem ne privoščijo nit, tega. kar j«' neobhodno potrebno, «la si I«- ohranijo obstanek, ravno tako, kakor zavračaj«» delavce, ki i pravijo, da imajo od lastnega dela pravico z; lito-vati toliko koristi, da I»t lahko človeško živeli. Iu vendar je med temi gospodarji dosti takih, ki ne j morejo gledati, kako s«' kolje piščanec in ki se lahko razjokajo nad l;edo pohabi .¡«»nega berača. Vse tisto, kar razni dobri prijatelji svetujejo, s«» delavci že p«»skusili in če stoje danes na stališču boja, so jih tja privedle izkušnje. Razredni boj je utemeljen v razmerah, I i so močnejše kakor nagneiija ljudi. Iz najl»lag«»ln»t- 1 nejšega človeka nanravijo gospodarske razmeri1 lahk«» brezobzirnega tirana; vsi u.iuki različnih v«*r, vs;i «-tična načel,-i so brc/močna. kjer govori sila razuier. Njih močjo tako velika, da obveljaj«» na njihovih tleh zrasli nazori celo še t«*daj, kadar so postali izkoriščevalcem sftniiui Škodljivi. Co apodar j i so se navadili zavračati delavske zahte-ve.ue «la bi jih sploh resno in natančno preiskali in pretehtali; zavračajo iih .ker so delavske, in ker se je pri njih učvrstilo mnenje, da škoduje podjetnikom. kar delavcem koristi. Oospodarji se zgra- žaj«» nad razrednim bojem, a sami stoje tako čvrsto na njegovem stališču, da ga niti tedaj lic z.i-pttste, kadar bi jim to koristilo. Po vsem svet u s<- bojujejo delavci za skrajša nji- delovnega časa. To je predvsem kulturna zahteva, potrebna, «la se omeji brezposelnost, kar je nujno potrebno, da je človek lahko človek. \ nobeni zahtevi se delodajalci ne upirajo tako kakor tej. Primitivni so njih računi; oni pravijo; Ako iz leliLdetavec v eni tiri množino x, i«*da.j izdela v osmih nrafrosi-inkra! x. v desetih d«*setkrat v dvanajstih |»a dvanajstkrat x. Torej je treba n-hraniti «lolg delaven čas, da ima industrija več koristi. Račun je popolnoma napačen. Danes je o->«-!iiiirni delavnik že .•marsikje vpeljan iu povsod so se pokazali povsem drugačni rezultati, nego so govorili njegovi nasprotniki. Vzemimo en slučaj. V Koenigsbergu na Nemškem so pred l«'ti vpeljali osemiiriii delavnik v plinarni. Ker s«* je to obneslo, so ga vpeljali tudi v elektrarni, in pozneje so skrajšali še deb»vni čas pri <*<*stni ž.elc/.ni«'i. Magistrat je poročal občinskemu svetu, kaj so pokazale izkušnje s skrajšanim delovnim časom. Poročilo je bilo na predlog ne kega sodruga tiskano in iz. njega .se jasno vidi, da je kratek delovni čas ne le potreben delavcem, •temveč tudi koristen podjetjem. V omenjenem poročilu čitam«?: "Tekom dveh l«'t delovne done s«> je izkusilo, da j«- bilo vedenje delavcev prav izvrstno, «ločim ni bila pijanost v službi in drugovrstno prestopanje discipline ravno pri pečeh v starem prometu nič redkega. V starem prometu plinarne in p<» poročilih vodstev večjih plinarn z dvanajst urno šilito s«> je. pokazalo, da. je zlasti spomladi in jeseni ravno pri pečeh in pri transportu premoga prav mnogo bolnikov; največ se opaža revinatizeni in akutne bolezni dihalnih organov. Na naše-začudenje pa snu» ž - prvi» leto in tnd' pozneje pri osemiiriii siliti opazili, da .)«* s trikratno menjav«» šihte ta prikazen izginil i. Pred kratkim st, nam iz. plinarne v Maincii, kjer imajo tudi osetimrno šilito, potrdili isto i. kllšlljo. Po mnenju vsega nadzornega osohja poka-Zlijejo dosedanje izkušnje s krajšanim delovnim Mnenja o vojni vozniških poveljnikov, temveč so slepo drvili naprej, češ da hočejo imeti na vsak način najprej Krdel j itd., toda zmotili so se. Francoski in angleški izurjeni generali na zapadni fronti so prav «b». liro vedeli, da ni postopanje Runiunije pravilno in pametno in so bili zelo pesimistični. Ko je padla Konstanea, s«» bili na zapadni fronti vsi pr« priča-ni, «la doleti Rumunijo usoda Srbije. Palmer j«' prepričan, da zmagajo zavezniki, dad no podleže Nemčija lak«» bili«», kakor nekateri mislijo. Anglija je baje pripravl jena žrlvovaje š« 1 , v lijakov, ako I»«» treba. Kako 'je v Nemčiji, j«' najlaže zvedeti o«l nemških vjetnikov, 1-i pravijo, da ima o e'te dovolj brane. «I.i »itn ni 1i ba stea «lati, t«sla civilno prebivatštvo nuna večkrat tipe ti pomanjkanje. Izgube imajo velik«* vsi, toda ra- zumljivo je, da jih zavezniki veliko luže utrpe kol Nemci. Popolnoma gotovo je tu«li, «la prično gleži v kratkem velikansko ofenzivo na zapadni fronti To je Palmerjevo. mnenje. Drugi misli jo v tem in v onem drugače Vsakdo ima <» bojnem položaju lahko svoje mnenje, vendar pa nihče ne v e, k;i i iu kako bo. Nemški vojskovodje so nekoč mislili, da zmagajo v par mesecih, pa so s«* močno prevalili. Zavezniki so mislili, da preženo lot«»s Nemce iz zasedenih krajev, pa so se Inub» u rezal i. Pridružitev Rumunije jih j«* siliu» razočarala. In k«lo more biti prepričan, da j«* dobi: napak minila". 'n kdo more preračunati, koliko žrtev b'«n|«» napake in kolik«» jih b«» popravijanje napak še zahtevalo ? časom, da s«' žal pogostoma naglašano prn-akova-njc, da dela.vei ne bodo imeli nobene k«»risti «»«I skrajšanega delavnika in da b«>d<» le se bolj podlegli alk«»liolu, pri plinarni nikakor ni izpolnilo. Dnev u«-.izv ršitv<* delavskih ^kupili se v ome njenih delavnih razmerah niso prav nič zmanjšale, nasprotno s«» so na prosti progi eelo povečale." . . To ofieialuo poročilo dokazuje torej, da je blazno, ako se trdi, da so delavci, ki zahtevajo boljše razmere za so, grobarji «industrije. Skrajšani delavnik je podjetjem naravnost na korist ; to so je pi»kazalo sicer že pred leti na Aiigl«aškcm, v llelgiji, na Kraneoskein. Iu velular.se upirajo podjetniki večinoin;^ posebno |»a pri nas vsakemu skrajšanju delovnega časa. Delodajalci so danes vladarji v svojih podjetjih ;gospodovati hočejo in to psiho|«»gičn<» jako u-mevuo brepeiieiijo jih napolnjuje s predsodki napram vsemu, kar prihaja od delavcev. Vsaka delavska zahteva jim diši po omejitvi njih moči in zato so slepo upirajo, najsi jim je t<» na lastno škodo. Kaziiuiiu», z dokazi podprto dokazovanje ne p«»maga nič. Po«ljetniki branijo svoje stališče, iu ako se nočejo delavci brezumno mlati, jim ne o-stipie nič «Iruzoga kakor boj. Ravnanje prijateljev, sanjajočih «» sl«»gi kapitala iu dela, je pa škodljivo, čim so ujame le en delavec ua take li-mauice. Kajti ak«» hočejo delavci v neizogibiu-ni boju zmagati, morajo imeti toliko moči, «la se lahko merijo z. velikansko močjo kapitala- V prvi vrsti jo taka moč odvisna od slog«* delavcev. Sloga delavcev pa ne sme hiti samo idealna, temveč stvarna. Jamstvo ji' daje samo delavska organizacija. P<»trel»na je orgnfpzaeija tudi zato, ker >ama sloga, in če hi bila.prav popolna, ne zadostuje. Kapitalizem ima ogromna sivdstva za obrambo svoje moči. in bojna sredstva potrebujejo tudi delavci, ako liočej«» doživeti dan s v«» je zmage. Edino orga-uiz.ieija jim jih lahko%kskrhi. Delavcem so torej ne more svetovati v njihovo korist nič druzega, kakor «la naj so čvrst«» organiziraj«». Delavcem se n«' godi dobro tam, kjer imajo mnogo prijateljev, temveč le tam. kjer ima j«» krepke organizacije. To naj l»i upoštevali vsi «lelavci. Mr. Palmer misli, «la utrpe zavezniki l«»z«* izgub«', kak«»r Nemci. M«»r«la. Ampak vse ima sVoje meje. t e je ua primer kaj resnice na tem, «la je imela Rusija «»«I junija let«»Anjega leta samo «•«*/ «Iva in pol miljona izgub, tedaj je t«» krvavitev, katere no nuno nobena država dolgo trpeti, če no če p ipolnoina izkrva v ot i. Iu kako lepo s«> t«» glasi: Anglija ic priprav I jena žrtvovati še milj«»n m«»ž! \ starimi veku je bogat človek ,če j«* imel prav v«-+ik«» željo, obljubil bogovom hekatombo, sto volov. Kaj je danes slo volov? Z«laj se žrtvuje luiljon mož in to se izreka \s t.iko lahkoto, kakor bi se reki«»: '-"sto cuckov Ej, da! Nojna utrjuje človeško pleinenilost. Vojna "povzdiguje duha!" Al» V KK rihKMKNT SLOV. DELAVSKA UiUMilMna dM U. ivrutt IM. PODPORNA ZVEZA lnk«r|M>rliM>» tt »»rila ll*'» V drâ»»« I'riti», Sedež: Conemaugh, Pa. O LAVNI URADNIKI: ritKUSKDNIK : Ivini Prostor, (>120 St Clair Ave. Cleveland, Ohio. ItiPPlIKDMKltMK: Josip Zorko, K. V. D. 2, box .*»<), Writ Newton, l a. TAJNIK: IUuh Novak, 20 Main St., I'oiomaugli, I'a. POMOŽNI TAJNIK: A Bil rt'j Vidrieh, 17i» Franklin Main St, ('nnsaiaugh, I'a. lll.AiiAJN1K: Juai|» Žele, 610* St. Plair Ave., (Mevclaml, Ohio. tO MOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlov ii«'-, 20 Main St., C' ita l/orntk: Nikolaj Povfte, 1 Cralb St., Nunirey Hill, N. S Pittsburgh, I'a oad/.oruik: Jakoti Koojan, 1100 K. 52d St., Cleveland, Ohio. POROTNIKI: 1. po.'.tnik: Anton Lavrift, I »ox s, Yukon, I'a 2. porotnik: Frank Bavdek/fl.'tOJ (HatsAve., Cleveland, Ohio. .'«. pointiiik: Anton Wrll\, box .r».'i, Suprrior, I'a. VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J Kom, M. I)., 0202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI ODBOR: Frank Skufoa, -PO 2nd St., Conciuaugh, I'a. Ivan Jager, b, 543 Woodland Ave., Coaeinaiigh, Pa. Franc Koh, Coueaiaugh, Pa. M that 1 Flek, R. F. D. I, b. ! I ! a, Johnstown, Pa. Jakob Kupert, b. 23*, South Fork, Pa. * Ivan Hribar, 700 Brood St., JohiiHtown, I'a. GLAVNI F HAD v >i*i ¿t. 20 Main St , i oueinaugh, Pa Uradno Olaailo: I'ROI.ETAHKC, 400* W. 3lat St., Cbleago, III. Cenjena druAtva, oziroma njih uradniki, *o itljudno proAoni, poAiljati v*«» doj.no naravnoat na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na n** pošilja edino potom Poštnih, Kiprcsnih, ali Baiii'iuh'denarnih naka/nie, nikakor p» ni' petan prix ¡itnih «'okov n:t na*l«>v Bla* \"o\:tk, S. I». P. /,. & l 'onoiiiaiigh Deposit Bank v l'oneinnugh, Pa.- V sbn^aiu, «la opa/ijo društveni tajniki pri poročilih glavaega tajnika kaki' pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urudu glav noga tajnika, tla *«> v pri hodnje poprav i. SPREMEMBE PRI DRUŠTVIH S. D P Z. v mesecu oktobru 1916 Pristopili člani: Franziska Heve, c. .št. 57 17, 1. uihl.; Tomaž B lazo ría, Frančiška Turk, c. st. 5719, otr. odd.; Alojzij Turk, Zora Kos, e. št. "»733, otr. odd.; Matiju Sučič, e. št. oba oba o. št. c. št. K društvu štv. 1 e. št. 5718, 1. odd. K društvu i t v. 2 c št. 5720, otr. odd. K društvu stv. 3 5734, 1. odd. K društvu štv. H: Josip Žagar, c. št. ."»721. 1. odd. K društvu štv. 9: Palena Puniar, c. st. 5735, 3. otld. K društvu štv. 11: Ludvig Mohar. e. št 5722, t. otld. K društvu stv. 13: .Jurii Hoenigmanh, e. st. 5723, I. odtl. K društvu štv. 14: Anton Mikan, c. št. 5724, 1. otld. K društvu štv. 15: Ivan Koncilja, c. št. 5736, 1. odd. K društvu štv. 23: Ivan Brajer, t-, št.. 572"»; Jakob Widmar, c. st. 5726, v l.xodd. K društvu štv. 26: Franc Kosmač, c. /t. 5755, 1. otld. K društvu'štv. 2K: Apolonija Jeram, c. st. 5 737, 1. odd. K društvu štv. 29: Josip Hrvatin, «•. st. ¡"»727; Josip Cehov in, o. st. 5738, v l. odd.; Josiu Oehovin, c. št. 5739; Marija čehovin, e. št. 5740, oba v otr. otld. K društvu štv. 32: Toma/. Herman, c. st. 57 11.. 2. otld. K društvu štv. 34: Ana Kaferle, c. št. .'»7 12, odd. K društvu štv. 86: Justin $efrr.an, c. št. 5743, 1. odd.; Rudolf Mršnik, t*, št. 5746, otr. odd. K društvu štv. 42: Ivan Peterlin. c. št. 5721), 1. odtl. K društvu štv. 64: Anton Seruga, c. -t. 5746; Josip Dragan, c. st. 5747; Simon Bruner, c. št. 5748; vsi 1. odd. K društvu štv. 70: Vladimir R. Milit", t', št. 5730; Mihael Dragic, 5731; oba v 1. odd. K društvu štv. 72: Josip Sikora, c. št. 5732; Karol Oczkowski, 5749; Karol Kos, c. št. 5750; J osi o Sniolka, c. št. 5751; vsi v 1. odd. K društvu štv. 73: Marija Smrdel, c. št. 5752, 3. odtl. K društvu štv. 81: Amalija Berlak, c. št. 5753; Justina Bcrlak, c. št ..754; oba v otr. odd. K društvu štv. 51: Alojzij Bavec, c. št. 574 4; Anton Mctlcn, c. št. 5715; oba v 1. odd. Suspendirani člani: Pri društvu štv. 2: Franc Strazišar, c. št. 1184. Pri društvu stv. 3: Anton Hrvat, c. št. 4987. Pri društvu stv. 7:. Mihael Juršič, c. st. 5206. Pri društvu štv. 11: Berta Katarinčič, c. st. 5365; Franc Mlinar, c. st. 3095; Gregor Katarinčič, c. st. 5368; Ljuba Katarinčič, c. št. 5422; Nikolaj Radinčič, c. št. 4722; Mihael Radenčič, c. st. 4720. Pri društvu štv. 10: Josip Kangus, e. št. 4434. Pri društvu štv. 14: Jo-in Hohiniček, c. št. 1263; Ana Bohiniček, c. ¿t. 5163. Pri društvu stv. 22: F'rane Furar, e. št. 1904; Ivan Brezovar, c. št. Pri «Irustu stv. 26: Martin Podobnik, c. št. 2060. Pri društvu štv. 28: Boltck Žcinski, c. st. 5413. Pri društvu štv. 29: Anton Mczek, c. st. 850; Anton Lu trak, 1023; Ivan Dolez, c. št. 6314. Pri društvu stv. 33:. Ivan Ocepek, c. st. 1040. Pri društvu štv. .'18: Ivan Mrzel, c. št, 2053; Milka Mrzel, c. st. 2562. Pri društvu štv. 44: Blaž. Heller, c. st. 1241. Pri društvu stv. 49: Frančiška Cclhar, c. . t. 3213; Marija Daničič, c. :;t. 3031 in Ursula (iorišek, c. št. 3085. Pri društvu štv. 50: Anton Kokelj, e. št. 3114; Ivnn VVozel, c. st. 501. Pri društvu štv. 51: Anton Seme, c. št. 1885. Pri društvu štv. 56: Josip Crnkovič, c. št: 5044; Franc Vavpotič, c. st. 5149; Frančiška Zepuhar, c. št. 2987. Pri društvu stv. 60; Jakob Trobeš, c. št. 2979; Franc Miklič, c. št. 51 17. Pri društvu štv. 61 : Josip Piškur, c. št. 27*7; Martin Skala. c. št. 33f»9; Alojzij Smith. c. št. 3389; Mihael Šiler, c. št. 4616; Ivanka Piškur, c. -t. 5609. Pri društvu štv. 62: Katarina Pire, c. št. 5023; Marija Knrinšek, e. št 3016; Stojan Antonija, c. št. 4829; Elizabeta Kissure, c. št-.. 4*28; Marija Kadunc, c. -št. 2796; Frančiška Unctie, c. st. 5643; Helena Žlindra, c. št. 2799; Marija Ritter, c. št. 3198. Pri diuštvu štv. 77: Josip Rant, c. št. 7515. Pri društvu štv. 78: Ivan Jorarv, c. št. 3454. „ Pri društvu štv. 81: Peter IVtrovčič, c. st. 5681. Nazaj »nrejeti člani: Pri društvu štv. 1 : Josip Danek. c. št. 4642; Martin Zupančič, c. : t. 1437. Pri društvu štv. 2: \nt«>n Virant, c. št. 3954. Pri društvu štv. 10: Ivan Stritar, c. št. 5306. " Pri društvu štv. 22: Josip t han, e. st. 567. Pri društvu stv. 27: Anton Jankovič. c, št. 3312; Josip Motoh, c. št. 1006. Pri društvu štv. 28: Matt» Sabol, c. št. 5383; Mihaol Sprohar, e. št. 2383. Pri društvu štv. 2!»: Mihael Smrtnik, c. št. 82-; Alojzija Verhove, c. t 3389. Pri druitvu štv. 37: Josip Podpečnik, c. št. 2850; Jera Podpcčnik, .c. št. 3719. 7 Pri društvu štv. 49: Rose Gregorič, c. št. 3696; Ana (¡livar, c. št. 4309; Rotija Vodnik, c. št. 3032; Antonija Marinčič. o. št. J|o76. Pri društvu štv. 55: Tomaž Derling. c. št. 2341. Pri društvu štv. 56: Frančiška Urhas, r. št. 3289. Pri društvu štv. 60: Frane Kralj, c. št. 2758. Pri društvu štv. 62: Josipina Borštner, c. št. 4*30; Joaiplna Hribar, c. št. 4423; Ana Prmozar, c. št. 3967; Marija Ihovatin. c. št. 4712; Frančiška Okorn, c. it. 3908; Neža Žagar, c. št. 3207. Sledeči pripetljaj sc je zgodil v glavnem mestu južnoameriške katoliške republike San Salvador. Ker ni skoraj vse leto deževalo, je /manjkalo vode na vseh koncih m krajih. Suša je huda reč. Znano je, tla lahko postane nevarna, pobožni katoličani ko storili ze v se, kar v takih slučajih navadno store. Molili su, dajali so za maše, prirejali so procesije. Vse je bilo juiman. Deževalo ni pa ni. Cerkvene oblast* so se posvetovale in no prišle do zaključka, da je treba na drug način govoriti z gospodom Bogom. Izdali st» sledeči ferinan: "če ne pride dež tekom osmih dni, ki* smo že skoraj vse leto prosili zanj, tedaj t. ne sme nihče iti k maši ali motiti; 2. vse cerkve naj ae se.iro, rožni venci in kipi pa uničijo;* 3. vsi duhovniki, menihi in nune naj se obglavijo in vsakdo ima pravico, da greši kakor hoče." Ne vemo, če se je Bog ustrašil te grožnje, toda tretji dan je deževalo in strašnega prokletstva ni bilo treba ure ni^iti. Ampak v ti tih Utajili je rada usa. Kaj, če si verniki za prihodnjič zapomnijo, kaj je pomagalo, pa sačno takoj namesto procesij požigati cerkve? Kakor po drugih vojskujočih se deželah, prihajajo tudi na .Nemškem boljinbolj v skrbi, kako bi nadomestili strašne človeške izgube v sedanji vojni. "Strass-burger Post" piše o tem vprašanju: "Kadar se konta vojna, bomo morali storili vse, kar »e v naših mo eh, d;r se število rojstev poveča. Težko nam ie upati, «la bi prekosili Ruse, katerih je danes že J 80,000,000, medtem ko je nas le 67,00.0,000, toda vendar lahko storimo toliko, tla se ho nafe' ljudstvo v večil meri množilo. Prva stvar, ki jo ie treba storiti, jc napraviti nekoliko izprememb v odnosa jih med raznimi uradniki in delodajalci. Sami i in oni, ki nimajo otrok, se t>odo morali drugače obdavčili kot oni, ki imajo velike družine. IV topanje z neporočenimi osebami bo moralo postati nekoliko tlruiračno, kakor postopanje s poročenimi. Dohodki velikih družin o bodo morali na kakšen način povečati in davki znižati. Samo na ta način '»o mogoče vedno preskrbeti dovolj naraščaja." Da bi ti recčbt veliko koristil, sc nam ne /.«li pre več verjetno. Nekoliko znajo ljudje pač računali, in tla bi si natovorili breme mnogoglave družine, le zato, da si prihranijo par mark davka, se ho doseglo najhrže le v maloštevilnih slučaiih. Zdi se. da v merotlajnih krogih re- ne zaupajo dovolj takim ukrepom, in "Ib-r-lincr Tageblatt" piše: "Pruski zunanji minister študira, Uaj naj i»i se ukrenilo, tla bi sc v Nemci u množilo ti-vilo rojstev. Najpcj bo potreba ukrrniti higicničnc korake, s katerimi se bodo ščitile matere in novorojenčki; treba bo imeti več izučenih strežnic, ki bodo zmožne zdraviti razne otroške bolerni; protežiruti bo treba večje družine, napraviti bo treba udobnejša stanovanja itd." Tudi tt» pa diši bolj po pobožnih željah, kakor po zanesljivem uspehu. Seveda so vladne skrbi razumljive. I .ah k o je zaničevati delavci, ;.mpak potrebni so vendar. Kaj naj počne kapitalizem brez njih? Kako naj spravi proletarec v tak položaj, da morajo delati ob pogojih, ki mu jih sam predpisuje, če ne stoji izven tovarn cela rezervna armada • industrijskega prtdeta-riata? Poleg tega so pa še krbi za nove vojne. Vsi govore -edaj o trajnem miru. Nemeija je kar pripravljena, tla se postavi na čelo "svetovne mirovne lige". In vendar niflče ne zanaša i t' i • <» t bodočega m ru in vsi mislijo nh; to, kako bi iz sedaj e nerojenih organizirali , novo t»gromne armade za novo veliko klanje. Ktior ni bil sedaj sam ubit naj skrbi za sinove, tla bodo mogli pozneje biti ubiti, Ampal- ¿i ne botlo pro-letarci kratkovitlni, se lahko visoke vlade urezejo. /vonik.* Ni'iuiù '.*t» v ta namen dovolili .ItKK) dol. 'sevt'tlii ne i/, svojega žepa, anipah iz belgijskega Na Dunaju mi slis.-ili. «la se In -e Wilson lotiti mirovnega vprašanja. To jemljejo /. zadovoljstvom na /nanje, /akaj niso bili !< t,i l!'l I: tako tiiirttljiilnii :' • v ---- ' TelegraaI' . i/ Amsteriliiiiiu j» t'o«"a, «la s.» tUMtiške oblasti ukazale lastnikom leta lili I. razdejanih hiš v hinaiitu, tla .jih morajo v «"itn krajšem rasii zopet sezidati. iV pa lega ne store, nm-rajo mi t. 3051. Ivan Verbič, e t. 175«'»; Martin (¡rmeU, c. st. 1450. Martin Tratnik, e. t. II38. : Marija Me/on, e. -t ..'i».'..1». JACK LONDON UMRL. V sredo jionot i je na svoji farmi Olen Kllcii v Kaliforniji umrl Jitek London. Težko bo v Ameriki človek, ki ima količkaj izobrazi*, tisoč tlija-kov; žensk je blizu '200. Drugače niti ne inore bi-ii. Vojna ni čas za kulturno izobrazbo. Tržaška "Kdinost" poroča: Razkol v Slovenski Ljudski Stranki je nastal pred enim letom, iu sicer m**(l de/elniiii glavarjem Sušteršičem k * »t predsednikom stranke in med «vodjem radikalnega krila 11 r. Krekom. Posledica tega spora je bila, da so bili dr. Krek, prof. Jare iu (lostiučar iz stranke izključeni. Mnogokrat se je skušalo, da se lu spor poravna, toda narobe spor se je še bolj razvnel. Katlitcga so pa tudi posledice večje kot so mislili pristaše dr. Sušteršiča. Predsedniku se je očitalo, da ni reševal diferenc v stranki tako kot dolo ajo pravila orgaiiizacijc, pač pa po svojem "prepričanju" ex cathcdra. Posledice tega razkola se čutijo po vsej deželi. Skoda, da ni sedaj mogoče kaj natančnejšega izvedeti o takih dogodkih. Y H i in u je hil pred kratkim koncert, na katerem je orkester pod vodstvom znanega Tosea-uiiiija igral tudi žalohno koračnico iz Wagncrjeve opere "(¡octterdaciiniierung". To ;je povzročilo med občinstvom silno razburjenost. Culi s use kli-ei: "To je za žrtve v Padovi!" i. t. ti. Kraval je l»il tako velik, tla se je moral koncert preti koncem prekiniti. To je ena t i sñtf žalostnih epizod, ki jih povzroča sedanja vojna brez števila. Človek l\r vprašal, če ni " t ¡od torducmmcrung ' več krušno tlelo umetnosti, odkar sta Italija in Nemčija v vojni. Ali sc jc kompozicija od 'iega časa izpremenila ? Toda čemu taka vprašanja? Vojna razširja blaznost šovinističnega sovraštva, in ta blaznost je slepa. • Povsod je tako. V Nemčiji tudi ni bilo iti*"- bolje. Tam so šovinisti že ob začetku vojne zahtevali, da naj se nobena angleška, franetrskn ali ruska knjiga več ue prevede v •nemščino, tla naj ostanejo nemška gledališča za vse čase zaprta dramam in operam "sovražnikov" i. t. ti. In sedaj vračajo halijani z enako veljavo. Človek bi razumel, če bi igrali v Rimu "Waeht a m Kheiu" ali pa v Kcrlinu "Bože carja hrani" Ampak sovraštvo vpričo čisto umetniškega tlela, ki nima z nacionalizmom prav nič o praviti, to je baš toliko razumljivo, kolikor je razumljiva blaznost. Dobre kupčije botlo po vojni delali izdelovalci pudra, če bodo hoteli narodi zakriti rdečico, ki jih bo oblivala, kadar se bodo spominjali na vse .ranioietekoni tega boja. ii Ogrski minister za notranje zadeve je ustavil slovaški list ."Svetlo" Luč), ki izhaja v Moaovcih na Slovaškem. "Svetlo" jc popolnoma krščanski list. Minister je izjavil, da "izhajanje lista ogroža državno blagostanje". Na Ogrskem prihajajo torej 11111 i že klerikalni listi na vrsto. Znamenja • • «as, . Zagrebška "Hrvatska" je pisala 31. avgusta: I/. Mitrovicc nam-javlja prijatelj, da so 27. t. iu. žamlartoi .aretirali nailgozdarja petrovaradinške nI . ine. Pa ia Stauojeviea. Pravi se.tl.« raditega. ker s«» našli pri njem neke \eleizdajalske listine in ker jc otroke pošiljal v belgrajskc šole. Bridgeport, 0. Članom. " Dobri Kralje" št. Itridgeport, O. se tla je na znale, tla se vrši retina seja dne 3. in se ima voliti od hot za leto xn.,MOst, ali bilo jc zaman. Noč I-17. Na zadnji seji je bilo skie- Rû jc 0l,jcia zn vedno. Umrl je, ne h |»i se bil mogel posloviti od Pri društvu štv. 2H: Tomo Sietlcl, Pri tiru i v u štv. 29: Ivan Kokhč, Pri dru tvu tv. 37 Pri društvu štv. 3N Pri dru.-tv u stv. 11 t. r»3H5. • t. Anton Vavpotič, c. st. 1132. Anton Orakt^vsky. c t. 3001. Franc Juh. c. t. 2199; Alojzij Lcpoglav:>ek, c. st. >2K. Pri «Iru tvu Pri društvu Pri društvu št v Pri tiru tvu štv. 6» 70 Pri društvu Pri društvu štV. i.) štv. 70 Pri društvu štv. 7* Pri tiru tvu štv. 35 Pri društvu štv. f»4 r tv. 12 : Alojzij Un nič, c. št. 5 100. tv. 60: Ivan Skvon «•, c. t. 270 1; Matevž Me. er, c. št. 276,'«. : Rudolf Jokati, e. t. I7S. ; llija Zubovič, c. st. .«Ol V. Franc Pe.terncl, e. A. 1261. : Martin Marine, c. št. 4333. Josip Opara, c. št. 1963. Odttopilt člani: : Marija Goms c. t. 4122. Izobčeni člfni: : Franc Higa, e. t. 4761. t Prettonili člani: Turij Klančar, c. št. F.'.'i7 k njeno, tla plača, kdor se ne utlelc ži seje brez tehtnega vzroka, 2"» centov v društveno blagajno. Torej na svidenje dne 3. decembra. Frank Andrajnn. tajnik. Peru, 111. svojcev; zavest sc mu ni vec vrnila. Ameriška literatura jc izgubila cikler bo imelo človeštvo kaj zmi- da se mnogoštevilno ude-e sc jc, ker i mamo voliti «lr. št. 3' Pri tlrustvu stv Pri dru .lvii . tv. I: Jakob Ktirosec, c. st. 3 165 in Franc Korosee, c. .st. c016 oba k tlr. M. 36; Franc Furlan. c. t 2299 k dr. it. 54. Pri tlrustvu stv. 5: Anton Omerzu. c. -t. 133 k tlr. st. HO. Pri tlrustvu stv. 11: Anton Jakopin, c. st. 91H in Franc llersic, c. st. 1927 oba k dr. st. 4; Josin Jakopin. c. -t. 5SH7 k tlr. st. 51. Pri drustvu stv. 14: Josip Krasovec, c. st. 1803 k tlr. st. 75. Pri tlrustvu stv. 27: Ivnn K'mc, «v st. 4323 k tlr. st. 15. Pri tlrustvu stv. 44: Franc Kebol, e. st. 103; Franc Rf.'bol, c. st. 1»17 in Pavel Pavlovich, c. st. :>'J 1 k tlr. st. 15; Franc Brcznik, c. st. 1557 k «Ir. st. K. Pri tlrustvu stv. 17: Anton t.'rbancic, c. st. 1561; Marija Crbancic, c. st. c. st. 532H k tir. st. 81. Franc Tusct koliee, ležite nov odbor. Dolgove malo poravnati! Sploh veliki važnega razpravljati Seja se vrši v prostoru sla za resnico iu lepoto. Prebivalstvo Zedinjenih držav. Po cenitvi urada za ljudsko Krank Uregorieha, kjer se pona- štetje bo znašalo število prebival vadi shajamo. Itratski pozdrav do svidenja. Kord o Arzensek, taj. 'i'iO!i Church St. Peru. I 1723 in Anton Crbančit Pri dru«tvu i P . f»9 c. št. 5203 k dr. št. Al. Pri tlruštvu štv. 6t» Pri društvu stv. 7o Pri društvu štv. 76 in Jakob Šenčur, c. št. « Pri društvu št v. 7 7 1589 k dr. st. 2."». stva v Zedinjenih državah «>b novem letu 102,N2O>0, vštevši pre-koniorsko posest pa 113,300.285 oseb. Do nekoliko drugačnega rezultata prihaja zvezni /akladni tirati na podltu*! svojih metod ; on ceni s L novembrom število prebivalstva v domačih državah na 103,00*2.(MH) oseb. Izganjanj« hudiča. V llonolulu je, kakor poroča "I>aily Kxpress neki pobožni mazač na jako c. št. 3165 k dr. št. 5"»; Štefan Baje, eutten, ali enoataven način izganjal hudiča. Pograbil je debelo sv. pismo MtPev/. F-eničnik. c. št. 3026 k «lr. št. 11. -1 ter bil bolnika po glavi, da mu je oms- (¡aspi r Jerman, c. st. 2."»7^ k div-K- 23. gala roka. Isto je po njegovem naro- Ivan Kmetič. t st. 2023; Franc Šenčur, c. št. 4901 čilu nadaljeval« bolnikova iena. Ker >129 k tir. st 26. pa bolnik slučajno ni imel železnega t. 735 in Andrej Kokalj, c. št. oklopa na glavi, gs je zapustil hudič, kapitalisti "prepričani", da se ne bolni!; je umrl. Ta je Ael v grob, more brez njihovega sistema suka BLAŽ NOVAK, gl. tajnik S. D. P. Z. ["zdravnik" pa po ričet v luknjo. ti zemlja okrog solnca. V dobi tlačanstva ba ron " prepričan ' , tlake svet nemogoč. je bil vsak tla jc brez. Sedaj s»» v.ti Frane Ravnikar, c PRIVATNA LAST. »»»»♦+♦♦+a»»»»»»♦♦♦♦»♦»»» i j S trankst j; Kapitalizem zahraujuje veliki večiui pridnih in delavnih Ijtuli Zelo značilno dejstvo v naspro* priti 7 St. Clair A ve. Na sifc/.uosti. Mi pa hočemo streti o nieo one velike vrednosti, katero kove sedanje odvisnosti ter tiati ustvarja delavec s svojim delom, vsakomur priliko, da razvije svoje Zaradi tega ni prav nič čudnega, zmožnosti. Danes so miljoni in mi- ako ti izkoriščevalci nasprotujejo 1 Joti i delavcev odvisni od svojih odstranitvi privatne lastnine' te deltnlajalcev, ki imajo pravico vrste. ci. \o sami priredimo. M. Petrovich, lajuik. LISTU V PODPORO. Veseli "peči jar" v llerminic I " 1 » i « l /.i \ * /. I Al 1/. \ ' ' i i . \ l.e če ikc |»ij(J/ tak zakon prep tla hočemo ustvariti sistem nede-; lastnino te vrste meti ljudskimi lavnosti. Istimi pa jc, da je ravno masami s tem, da jim bo «lajal posedanji sistem tisti, ki zagovarja polno vrednost njih tlela ter tako nedelavnost ' - Kalinov, /m katere omogttčcval vsakomur sredstva za mora delati na tisoče delavcev.i nabavo take lastnine. Istotako povzročujc sedanji si- Nikakor pa ne mislim, tla bo so- Tajništvo .1. S. Z. Chicago, 111... NARODNI DVORANI na Racine Ave in 18. ulici. Meti drugim se odigrata dve Osebe : Peter M ravce, v pokojen pomorski kajwtan Mar .h dni« ii Eva, njegova žena Mary I'dovich Milka njuna hči Jivicnhinc \'escl I )r. I van Mohor, zdravnik l-Vank I dovieh Vladimir Ravnik, kemični Neznanec K onietlija S t režaji Preti tem : USPEH v 1 dejanju. Spisal steni, da *>o miljotij tlelaželjnih «le- eializ.cm preptivetloval komu ime- poldne lavcev !»rcz. tlela, «ločim njih to- ti in obratovati kako industrijsko variši delajo mesto ti ali T ur na podjetje, akt» bo hotel. Toda so-tlan po 10—Iti ur. Socialisti pa ho- eializ.cm bo lastoval in obratoval čejo tako uretliti, «la bo vsakdo vso industrijo sam. Plačeval bo delal, ker bo skrajšan «lelovni čas. delavcem, kolik«»r b«> kdo zaslužil. I. t. «I. Izdelke ho prodajal brez dobička. Vsak še tak«» omejen in neve- ln ako bo k«lo imel in obratoval tlen nasprotnik socializma ve p«>ve industrijsko podjetje, bo moral nodejanki dati, «bi hočem«» socialisti odpra delavce plačati p<» vrednosti njih KDO JE BLAZEN? viti privatno lastnino. «Ida ter svoj izdelek prodajati Sala-v 1 dejanju.Spisal E.Kristan Resnici na ljubo pa naj bo p«»- brez profita, ako ho hotel konku-vedano, «la je sedanji sistem že rirati s socialističnim podjetjem, zdavnaj .odpravil v><» privatno Na ta način bo vsak profit izklju lastnino za nebrojn«' proletarske čen, česar naravna posledica je. mase. da ne bo nihče hotel zdrževati Kapitalizem jemlje mezdnemu lastnega industrijskega podjetja, delaven ves njegov z.a slu že k. Vs leti Akti bi bila pa privatna industri-tega je delavcu nemogoče kupit i ja take vrste, tla hi j«» en sam člo-svoj lastni dom ali sploh kaj «Iru- vek lahko obrato\al, bo lahko to zega k:ik«»r vsakdanje življVnske tmli tlelal, ker iie bo mogel niko-potrebščine. Njegovo pohištvo jc gar izkoriščati raffven samega se- * '»"<"». hisiua najcenejše; ravno tako njegova be. in njegove družine obleka. Njego- Razni kapitalisti povprašujejo: va hrana j«- «I«» skrajnosti skrom- 4 Ali sploh ne I»«» nobene prilik«», na <>n >i pa«', ne more nabaviti «la bi mi svoj denar naložili na stvari, ki bi mu oinogočcvale po- kak način, «la bi vlekli kak dobo-vspeti «c nekoliko više iz skrajne «lek. ne da bi delali?" revščine. Ne. nobene! Vsakih» bo moral Vse premoženje poprečnega prenehati z izknriščevanjem in delaven ni vredno več kot 100— tatvino. 200 dolarjev. Socializem bo omogočil vsem Ali more kdo temu oporekati! Ijudjem privatno lastovanje utlob-Kapitalizem preprečuje «lelav- nih in zdravih domov, ako hodu eu priti «lo premoženje. V velikih hoteli. Omogočil bo tudi vsakemu, in malih mestih Združenih držav da 1»«» imel svoje okusno in lepo j.' danes nad «les.'t miljonov do- pohištvo v svojem stanovanju, mov hiš. Dalje b<» socializcip vsakemu orno V več kot šest miljonov teh hiš gočeval. kar je največ vredno, stanujejo najemniki. vse potrebno, kar rabi z.a svojo O.l ostalih jih je nad en miljon,| izobrazb«», za ugodno in zdrav«» na katerih s«» razna zastavna pi- \ življenje. sina (mortgag«'s «. Z drugim» bes«'«lami s«» pravi, tla Sam«» ena četrtina teh številnih I»«» socializem v-c g«»»podarstvo ta-tlomov ni obremenjena. ko uredil, «la Im» vsak človek imel Samo v eni tretjini stanujejo toliko premoženja, k«»lik«»r ga bo lastniki sami. rabil za svoje lastno življenje. št« vil«» najemnikov tujih hiš ne-i Socializem bo odpravil razkošje prestami in hitr«» nanišč«. in bedo. Tudi število z. zastavnimi pismi Beda in razkošje staliva zla Socia-lizein nudi zaželjeno src«] njo podlago, po kateri hrepeni da našnja «lružba in na katero bo zidana bodoča socialistična »Irnžba v kateri ne bo nihče živel v bedi. nihče v razkošju, a kljub temu bo «lo vsi dovolj imeli vsega, kar ra Ce bi kdo iznašel i >e V/. kamenja a brana, l»i se prix « m polas! il metode Andi '»'J E. Kristan. ( ►sebe : Majar, gostilničar rank (Movicli '»iti življenje v jami. Marija, njego vu žena, Minka Aleš Erna, njiju hči Aniiv Svetlin Micika, M a ja rje va "nečakinja •losephine Vesel Mirko Lapin ('bas.» N'esel Jože Shitlarič, '{rgovee Krank Mravlja Neža, njegova žena Helen llcidcnreich obremenjenih hiš narašča. Sk«»r<» se mi n«' z«li š«- posebej p«»v«larjati, «la je ogromna večina najemnikov tujih hiš delavskega stanu. Tmli farmarji zgubljajo lastninsko pravico. Več k«»t ena tre tjina jih ima farme samo.v naje mu. Kani, njiju hči Mary rdovich ZMft|a vzroke iu nam povedala, za Branislav Lepoglas, privatnik |„, storila ' •lohn (Jradišar (iabricl Vrtaluik, gimnazijski profesor Joseph Zavrtnik, ml. Peter Pavel Nebogled, pesnik Ltmis Trugar Režiser Paul V« d, ml. Eric .natakar Frank .lereb (»Icdališki in gostilniški gosti. Pri obeh igrah sodelujejo ruzun članov kluba «lilctanti iz prijazito-sti. P«» «btvršenem sporedu. ki .i«* to pot pretežno namenjen šali, sle- bijt» za *v«»j duševni iti telesni raz di ples iu prosta zabava. vuj| Rojaki so vabljeni ,., tueat torej za 1 #0 dol. Za koliko Ijtuli iu profilov mora delavce delat i! S seje «lue ;{. dee. ob 4 popoldan v navadnih prostorih. Sodrugi, t « » je za« l uja seja v '.eni letu, razen tega i-maiiio š: «Irugih stvari obih» 'izvršiti. P. Pekla j, tajnik Cleveland, 0. i lani sbiv.in hrvatskega social i stičnega kluba prirede v s«»b«»to. tlne 2. «lecembra «»I» 7 zvečer skup- programu je gotlba, ]M't je, dekla- Priziv manjšine sc glasi: uuieije iu par govorov. Tmli za 44 V glavni odbor se voli !) čin- potrebe želodca ho dobro preskrb- nov ne gled<> na narodnost." Ijeno. ■ «t* Sprejeta točka 50: Sodrugi in somišljeniki! Pripe-"Vsaka organizacija ima pra- sljitc s seboj svoj»* družine, fantje o« l reč i delavcu pravic»» d»» tlela v Velika zasluga socializma je, vico, da predlaga glavnemu odbo- svoja «leklcta, dekleta svoje fati- njih delavnicah. Ker pa brez dela «la .se je zavzel z.a odpravo privat- n, iniciative za odobrenje." te. Kaj bi iskali zabave «Irugo«!, Ustavite vaš KAŠELJ predrto »»; dobro poprim« va'.etA o'tr«)ja. Zmanàajte napada Ur uiai t« ia¿U«a-¿anja z rabo O EVER A' bJ Balsam for s for Lungs (Savarovega Balzama za Pljuča). Kmalu bota prjznali vrednost t«ga zdravila pri zdravljenju kailja, prehlada, hrip«vosli, krčevite davica, vnetja sapnika, in bolnega grla. Cena 25 in 60 centov. AkoiUotnitA hhA« Im>mv1«. Pt»«j«« pl«nn>, katern »mo i>W'l knttkltn pr«'j«-ll in kmrro potrjujv kur mi tratimo: ' H<^«i» v»iii iut«iiaiilti. «la J« s4-vrr v lui/.i n 1'ljnfu ¿«lo ii.pf-n.i uf iiikotnl. Takoj po prvoiu |M>pitku ho m* iiutjl i.tr>x-i UiijiU* iM^iitili. 1'oiiititfiilo jiiu ju ««IprHVitl kaJM) In pr«pr*£al )« tu«ll lin-«lu t jut* tmi)i Ijii pfvtl Joiu«;*UtVtf. Ako jih li» luoMta ilobiti v Ivkurui, iiari/it« J.t. imJ m». W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. revežu ni mogoče živeti, j«* jasno, i nega lasttivanja javnih naprav. Priziv manjšine se trlasi ; kosijo tla je delavčevo življenje docela katere danes služijo bogatim po-1 "Iniciative se lahko pošiljajo odvisno o«l delodajalce v. samezniktun v to, da postajajo bo- naravnost uredništvom zveznih Dolže nas tudi, da hočemo so-. gatejši, a «la tlelajo revne »lelavce glasil za objavo." cialisti raz«lreti «Iružinski dom, ki še revnejše. Dejstva kažejo, «la je ('laninaj glasujejo z.a ali proti pa je danes že «lo skrajnosti razdrt1 ravno ta proces, izvor vs.'ga g«»r- skupno, ne posamično, in rezultat Pa. *.'i.00. Ant. tiolobi»*b, Vu i.»«» se.lanjih /ivljenskih razmerah ja, katerega je danes toliko na za in proti naj pošlje tajnik'lduba kon, Pa ."»0. .Anton 'I.Vrl»«»v«■«•. Socialist i pa tlelajo na to, da ho syetu. Z odpravo tega privatne- tajništvu Zveze, kakor gori uaziia- t'hieag«», III., izgubljena "stax a ."»0 prišel «lru/i» ski «lom tlo svt»je ve- ga lasttivanja bo odpruvljem» tudi čeno, najkasneje «lo 1">. «lecetnbra. ecn!»»v. Ijave iu p<»p«>luosti. oče, po tuji gorje, Tajništv «» «I. S. Z. Skupaj >|<4.00 kriv«li pohabljen in nezmožen z.a Socializem zahteva, «la postane ---Za« tuj i izkaz. Pib.K» «'elti a brez odškodnine, mati pri- vsa se«la.j delavce izkoriščujoča KLUBOM J. S. Z. NA ZNANJE siljena delati dan iu noč, tla pre- lastnina skupno premoženje, last Kavnokiir j«* izšla strankina Vsega $470.10 /ivi sebe in mo/a,nežni,mladoletni vseh ljudi, katerega naj sc vsi plat forma (načelna izjava) in iu sestradani otr«»«*i >«> prisiljeni poslužujejo v svoj«» korist. Ko se program za I. 1010. Ta izjava bo Državni tajnik Lansing j«> iz.ja pustiti šolo' in iti v tovarno; hčere to uresniči, ne bodo maloštevilni veljavna se«laj nadaljna štiri leta vil, «la ne I»«» vlada nič ugovarjala. I»«» zloglasnih hišah . . . Ali more posamezniki imeli nič več moči ro m bo vodilo naše agitacije in |»ro- ako sklene prihodnji kon res prebiti «l«»m še bolj razdrt, kakor jc pati številno vččin«», ampak l»«»«lo pagande. Treba je t««rej, «la jo po- p«»v««l živ fžneij(i i z. v «»za Ali iirlit. danesf mt»žje in žene. ki izvršujejo vse /na in razume vsak aktiven član Tinli nas dolže. «la vzbujamo in koristno in potrebno tielo, bodisi J, S. Z. zno pospešujemo razredno sovraštvo; duševno ali telesno, dohivuli po- Ker ,ie količina omejena — ti- r«»s pa j«-, tla j«* se«lanji krivični polno vrednost svojega dela. skalo se j«» je samo 2 - • naj \' mnogih krajih še vedno pre- družabni sistein edini vzn»k na- Vsaka stvar, katero rabi kak klubi sežejo takoj po njej, da ne števajo glasove in nekateri rcz.ul- sprotja meti bogatimi in reveži, posameznik ali družina z.a osebno bo prepozno. Ker pa j«' nas namen odpraviti porabo, ali stvari, ki se rabijo v ('ene so sledeče: 50 iztisov 40c, razrede v človeški družbi, je oče- življeuske svrhe, ne «la bi bili pri l.iO iztisov 75c, 200 iitisov $1.50. vidno, «la bo s tem »»dpravljeno tu tem druge l.jmlje izkori«"aui. Poštnina prosta, «ti ra/redno sovraštvo. naj bodo laM posameznikov. So- Naroča se pri tajništvu -L S. Z., l'oleg vsega tega nas tudi dolže. cializem bo znatno pospeševal HO.'I W. Matlison St.. Chicago. tati še n is«» definitivno znani. Ni čudo, tla prihaja tmli vcdin» v«'č volilnih sleparij na «lan. Konservna živila v škatlji-cali - ki s«» se lani prtidajala )»«» 10 centov, so letos p«> 1" eeut. Sulic češplje so p«»skočile od een-t«»v funt na L"» centov. Sulic Jugoslovanski socialisti«", klub marelice s«i bile |>«> funte za št. 1. priredi dne .'{0 novembra 2:>c., se«laj j«* funt p«» 12 «1«» 1"» Thangsgiviiig Dav i ob 2 po ci ntov Toda pozabili smo, kaj je treba lju«leni suhih češ]»elj ! VESELICO Ptič.iAajnu» na recept dr. Robert- z raznovrstnim šaljivim sporc«l«>ni sona, ki nam pove, kako se pre- 'lazfilrlte tvoje znanje! Pouiite ne o ««»ciftlizniu! Razvedrite si «bihat 4 4 Proletarec" ima v BiiJji te uurot^ilo ¿e «binen: Makslm Oorkl: Mati. mehka vezba ........................;......11.00 Uptou Sinclair (poslov. Jon. Zavertolk ln lv. Kaker): Diuagel Povest la clilca&klh klamlt .......................................... 75 Enrlco Ferri: Socializem lu modema veda..........................50 Proietariat.....................................................10 EtMn Kristan: Nevarni socializem ......i.........................10 Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10 Socializem.....................................................10 Socialistična knjižnica, 2 zvezka ln "Nafta bogatstva" .............10 Kapitalistični razred........................ .....................10 Vojna in socijalna demokracija . . . . ...............................15 Trof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno nazlranje in svobodna zuanost.........................................25 O kousummh dfufttvih............................................10 Zadružna prodajalna ali konsum ....................................05 Huko je lep vojaftkl stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... .10 Katoliška cerkiv iu socializem .....................................10 Spoved papeža Aleksandra .........................................10 Vse tc knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. PROLETAREC, 4008 W. 31st St.. CHIOAOO. II.LINOIS. hranimo za 40 centov i.a dnu.* Vsak i »od jetnik verjame, «la je «»rganizaci ja «lela v njeirovem p«»«l jet ju m«»goča. Zakaj bi bilo ne-movoče v družbi, kar j«* mogoč»» v posamezni tovarni . Božične darove v denarju. «> trelift <'i:ii f>r- j«> olposlnti, nko /«'liino, .la n.lii «lragi v stari a j«' ve«b*ti, «la parobro-* i i ii«« oillut jajo t:«k«> jiogostoma k«»t so j>r«'c| vojno in \sleti tega v/auie \ eliko ve<: «a na, p.re«luo poŠta pri «le v stari kraj. TOftLJITE DENAR V STARO DOMOVINO TAKOJ! metodo, «la <«» iztlelova-itni kupitn-iir hrane. Ako /«-lite, ., v I Ici mini«, Pa., v si et I se Joseph Zavrtnik ,ml. s,i,.i;l kamenja ubitih .« ein pre-M i n ka Aleš mogarjev. \ lltruiinic tlela mno-('liarles Vesel Slov « ncev. N inuuiu» še poro- čila <» imenih p«uiesr< « enih in tako ne v«'im», če. ni tmli kakšen rojak med žrtvami. Da lic /Adeue «Iružbc uttbeiia kri «i... pa že v c-tno, kajti podjetja s«» \ ai^ili slu čajih vedno nedolžna. Najbrž s«» l»ili |xt stari navadi delavci sa mi krivi; saj je zelo Zabavno i;'.«,ru- Zvez.ua trgovinska komisija je «bignala. «1^i s«» proizvajalni strt»-ški z.a papir niž.ji, lieg«» so bili l»rc | vojn«». Kljub temu so cene poskočile za več kakor 200 odstotkov. Preiski»vnlna k«»misija pravi, tla jc to posle«lica špekulacije. Vlada v«* z glasovi v 2c. kongresnem okraju uradno preste jej«»; proti raznim vtililnim uradnikom |»a hoče vložiti tožbe. Stalrug llilli|uitt. ki je tam kau-«li«liral iu raziiistrankini zaupniki pravijo, «la imajo tlokazc, «la s«» s«« socialistični glasovi kratili. V Karnhamu. Qucbec, s«> dognali, tla je pri požaru ondotne bolnišnice zgorel«» 19 oseb, ker so bile požarne lestve v skrajno slabem stanju. Torej res - kakor v Ameriki. Tržaška "Kdinost" 7. «Inc K», sept. piše: Od jutri 17. sept. naprej se bo v Trstu zopet dobivalo meso, in Bicer ena «»šminka kilograma na osebo. V (iradcu so oblasti povišale ceno mesu «»«1 s na 12 kron za kiloirrnm. Y<» velja za prekajen«» meso. — Torej mes«» za miljonnrj?! ' Hrvatska Hiječ" v Zagrebu z dne 29. sept. piše: Kakor smo zvedeli, je «»dbnr za mestno aprovizacijo sklenil na vVeraj-nji seji. «la radi težav pri uvezanju m«»ke, in kak«»r se je naredilo že po «Irugih mestih monarhije, prepove vsako nadaljno prodajanje kruha po gostilnah in kavarnah. Ta navedba stopi tak«»j v veljavo, in mora odslej vsak sam prinesti kruh v gostilno ali kavarno. Potniki, ki stanujej«» v h«»telih, dobe v sletlnjih karte za kruh, nakar lahko kupijo kruh v pekarnah. Slovensko časopisje p'Or«K*a, «la je pričela avstrijska vla«la kovati nov denar, «Iva vinarja komati, ki jc kovan iz železa. Na polairi obsotlbe vojnega sodišča v Trxtu so obsojeni *le«leei na zaplembo premoženja, ker so prestopili k sovražniku: Dr. Julij Pavlin, advokat v Trstu; Anton Sestan, bivši finančni pristav v Trstu; Adolf Hlavar in Josip Hofman, ki sta oba pripadala k črno-vojniškemu oddelku št. IX. Zdravila, na katera nima vojna nobenega učinka. Kvropska vojna .j«1 vzrok mnogih slabih p« dedi«* v* Združenih državah. Kna teli j«1 pomanjkanje veliko zdravil, vsl«'«l česar je 11«*« »I » lunino potrebna raba manj vred-nih luulomestil. So pa z.tlrav ila, ki niso vslctl te vojne prav nič prizii «leta. KTrt». teh .i«' Triuerj"Vo Ame riškt» Z«lraviliu» (Jivuko Vin«» in druga Trinerjcva /«lravila. l/.«h'h>-vatelj je bil «l«»v«»l j pre v i» b n, «I ! se j«' pravočasm» «b»l»r«» založi'* » potrcbščiiuimi, tai<«» «la nima ta ' vojna na ta ztlravila nobene.'..t j škodljivega učinka, posebno pa ue ti.i T: in« rjev«» ameriško «jivnko v i no. \jegtiva kakov«»st je tlams in bo tudi v bot I« »če najboljša, ker Trinerjcva zaloga* medicinskih zelišč, koreninic iu lubja 1er izbrane-iga vina bo trajala dali k<»$ vojna, \e oziraje se na ceno, bo iz.vivlua zdravniška vre«ln«>st Trine : i«>x e«jta 1 ameriškega zjIivi viln«» •• ; « i;kci i vi lia ista. Vsak, I i t rpi i .. /api ' jn, izpabovatiju, nervoznos*.i, i/irubi* teka in energije, » ' « »š u ' . , ¡slabosti ki vi, ii«l sme uživati t«» I ztlravilo s pop»»lnint zaup.'M jeni ( « na » h ». \' lek.t nab. Jo Tri-lier, iz«i»'loxidec. LIM.'l Ll.'üt So. Ashland Ave., < , -a-ro, Il IVit«' n in v «! » i s« Ini.i preiskava, Vam bo.t as /«Iravnik rade xttlje na ptnmič. ( AdvcrtiscuicutJ. Avstriji m»'vendar dobro godi. izgubila je e-nega cesarja, pa ima takoj novegu. Mladi mož si je labral ime Kari 1., sicer je pa takoj poka/al, da ni od muh. Včeraj je bil ae ničla poleg Franca Jožefa, danes ¿e izdaja proklamacije, v katerih sa-moza veMno govori, .laz! .laz sem, jaz hoin ..." ,4I ii ami ki.yfi*h i • t« In i h nosili, NVashing tonova slika in pet drugih slik kažejo reko Keno, laški viuogrud Trinerjev aborai^rij it: dve dii i nvegove notranjščine iziiolnujeta krasno sliko. Pošljite ltVr.za p»>-> kritje poštnih stroškov. .Ips. Tri uer, izdelovalce Tritierjevega ameriškega zdravilnega grenkega \i ua, l:i:i:i 1 s, Ashland Ave , Chicago, lil. (Adv.) IZURJEN ČRKOSTAVEC, ki ume tudi splosno tiskarsko delo se »prejme t.ikoj v novo ustanovljeni tiskarni. Ponudbe z navedbo z.iMtev;:nc phiče na: Ivan A Kuker, 342 Florida st., Miivvaukee, V/is. tavsaleljskl «dl*r UirkMl Ziinner natela * Kmanu«! B«r«»*fc Dr Antun Hutki» Jofcn l ocik À. V (roiih tri rri, hka. > ta I ii.»i>r»iUj |><> Vlili, lil •• tliibil«- t»-kuj il«-ni»r |*»vrftj*n. mi prfj m i i<» nantit*. IrM «ri ni prilnabUr ik-iiurjn Stulz Brothers, |i. |.«rltii>-iit K.n,.a City. Mo. "•"CUY Ticec Whiskey Glavnica in prebitek .. . $500,000.00 ODPRTO: Pošiljamo denar v »tari kraj brzo in točno. POZOR! Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse na.se cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprafcajte ali punta po cene. Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse posiljatve garantirane. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu'in njenimi podružnicami. Poiiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Franeoako. Govorimo vse slovanske jezike. Naivečiii slovanska tiskarna v Ameriki je == Narodna Tiskarna — 2116-5« Bluc laland Avcuuc. Chicago. II*. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine društvo in trgovce. -:- -:- -:• 4'PROLETARfciC1 f se tiska v naši tiskarni Kapitalizem se ni razvil v enem dnevu, ml socializma se ne uiore to pričakovati'. Tudi Omahljivost slabosti. v načelih je znamenje duševi; V neki brošuri, ki jo pridno razširjajo po Nemčiji, je citati sledeče: "Večina našega ljudstva >e sploh ne mi»,'! ne, kaj se lahko zgodi z nami, ako bi bili poraženi, — poraženi v takem zmislu. kakor misli An-glija, — poraženi od takega sovražnika kakor je Anglija. Nevarno je smatrati govore angleških ministrov iu angleških zastopnikov za prazne besede. Ne smemo misliti, da angleški državniki le lajajo, kadar pravijo, da bodo uničili naš •'militarizem", da izženo kajzerja na sv, Heleno, in da poženo v zrak Kruppove naprave. V slučaju svoje zmage bo Anglija ravnala kakor je njena stara navada, na mre/*: "Potopi, pö/gi in uniči" Za božjo voljo! ne varajmo vendar sami sebe' Ne slepimo se sami in ne mislimo, da nam Anglija prizanese, ako zmaga: v takem slučaju nas spravi na kolena rh prisili, da bomo sprejeli vse. karkoli bo zahtevala; spravila bo Nemčijo s poti ali ji pa odvzela vse svetovne trge. To je sklep vseh,,od najvišjega vojnega lorda pa do navadnega pristaniškega delavca. Ne more se z gotovostjo reči, da bi taka zmaga Anglije ne mogla imeti posledice, kakršne so tukaj opisane. Ne samo, da Iii bila naša država lahko ¡/.brisana s površja, temveč je tudi mogoče, «la bo naše ljudstvo zelo prizadeto." Na tak način se vzbuja "navdušenje' /a m-* dal je vanje vojne. Na Kuskem je izšla knjiga / naslovom "Zakaj smo v vojni?" Pisatelj, knez Nikolaj Suh;.....v. /a govarja v njej separaten mir z Nemči jo. Med drugim pravi: Vojna /. Nemčijo ni / \ Rusijo nobena potreba. Anglija in Francija sta «»i preskrbeli potrebno zaveznico v Rusiji, ki je prevzela glavno breme in največje žrtve za interese zaveznikov. Vojna je za Anglijo in Nemčijo borba na živjjenje in smrt, za Rusijo pa bi bila odklonitev neposredne udeležit ve tega boja brc/dvomilo najboljši izhod. Potrebe skorajšnega miru ne utemeljujejo same diference v mnenju hi naziranju zaveznikov in ekonomske težkoče, nego tudi jasen razgled na poraz. Centre! Hotel Coneinaugti, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. Ako želiš citati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na • Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mc^cc. Milwaukee, Wis. Una najboljših gociiUiititaik revii ♦ angleškem jeziku v Am ari ki jc: - "INTERNATIONAL SO CIALLiT REVIEW." — Izhaja mesečno in stane $1 00 na leto — Naslov: Int. Soc. Review.. 341 B Ohio St., Chicago, 111. MODERNA K NICK) VEZNICA Okusno, hitro iu yrpeino imam v zalogi le se par sto. Naro privatnike in druStva. Sprcje ¿ite, dokler ni prepozno! Tudi ne maino naročila tudi izven meats Imamo moderne stroje. Nl*> ceno In poštena postrežlba.. ........................... L/" A DAR .potrebujete društvene po-• trebščine kot zastave, kape, rt-galije, uniforme, pečate in vse Arugo obruite nt na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South MHLard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano, j S ......Ml Edini slovenski pogrebnik MARTIN RARETINČIČ " 324 BROAD ŠTRLET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. NOVA IZBIRA, NOVE CENE! Slovenskih grafofonskih ploč SLQVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTI. POD A/W«r isRATHS H0LAÄ. 1633 Blue Island Ava. CARL STROVEM Attorney at Law /utopi k« jodiičih. • I' hï>ecialist za tožl»e v ndškodrjD*- k«h zadevah, At «obe 133 VV fVASHWCTON SíKhrl (1UCAí-«>. ILL Telefon : ¿tíain Bí**'» kaj zlatnine se imam. Pozunte se, j ii ,____«« Virocite se dnevnik I rosve- dokler mi zaloga ne poide! ,, , . . ... ,..,(lll » . t t ta". Lisi stane za celo leto ^/..(H), Anton J Terbovec, P 0 Box 1 Cicero, 111. HI*«» I» * ...Ml. r. doa 1 Vstanovljajte nova društva. l)e- LOUIS RABSEL set elanov(ic) je treba za novo moderno urejen »alun | društvo. Naslov za list in z.a taj- IU 4b0 GRAND AU., tEMOSHI. WIS. n»«vo i<': 2657 Soe Lawndale Ave. Telefon liw Chicago, 111. MODA. kupijo v Parizu nekaj modelov In de- Že večkrat so dunajski damski kro- nj'h ^^ »>0 du' , , . .. t ... . A j naj.» Postave pred sto leti. Neki nen 'ki list poroča: Pred -h» leti so v angleškem parlamentu predložili sledečo p »stavo: V e ženščine,' brez razločka starosti, stanu itd. vseeno ali so d« vice ali vdov« , ako skusa- i jo po izdaji te postave enega moških podanikov njegovega veličanstva na izdaj; ki ali sleparski način zapeljati k ženitvi s šminkami, mazili, lepotično vodo. umetnimi zobmi, ponarejenimi la.-mi, špansko volno, korzeti, podloženimi 'edji itd. zakrivijo kazen, katero je določila postava glede krivde coprnije, in tak zakon se po dokaza-nju krivde ženske razglasi kot n ceven in neveljaven. Moderno urejena opoetllna V1LLA0E INN g prostranim vrtom u> UleU MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo ceatno ialstad-ike postaje, Lyona, 111. Telefonska fttev.: 224 m. našala Dunaju lepe dobičke. Toda, v teku aidnjih petnajstih let 600,000,-kakor posnamemo iz "Wiener Journa- 000 m ik za ponemčenje Poljakov v la", se to ne posreči. V tem liatu je njihovim lastnem ozemlju. Povedal Vrcdnoat jiibolk. ,H , ^ t» „^ k^-JB » v.......v« .............I—------- —......Mr-----I Eden najboljših zdravniških p atc pojasnjeno, da tudi sedanja dunajska mi je t i i, da so nemški postavodajni ljev pravi, da je jabolko tako navad n moda ni drugega, kakor posnetek pa- faktorj tekom te vojne določili več sad, da le spozna malo ljudi njegova riške mode. Ideje za modo so tudi miljonrv v to svrho. Dotični profesor zdravilna svojstva. Najboljša reč je vpeljalo kot dunajska moda na Du- mi je dalje pripovedoval: "Denar, ka- baA pred počitkom, pravi, pojesti arelo dobili so is Pariza — čez Švico*— mo- terega Nemci potrebujejo pri tem d« in sočnato jabolko. Izvrstno živilo je dele in po njih napravili dunajsko Iu. izsesajo iz poljskega naroda sa za možgane, ker ima več iveplene kis-modo. Rečeni list konštatira, da to, > mi ga, namreč z obdačevanjem; davke line v lahko prebavni obliki, Jiego kn-kar »e je zdaj po pariAkih modelih pa morajo plačevati. Protipoljaka po- terikoli drugi sad. Nadalje vzpodbuja vpeljalo kod dunajska moda na Da-llltika *e vedno obstoja, kljub temu, jetrno delavnost, pospešuje čil« iti naju, v Parizu ie zopet opuščajo kot da se poljski sinovi bore za Pruse. preživelo. "Wiener Journal" pravi, da se yod i ie desetletja tako: krojači To ao "garancije", da dobe Poljaki "avobodo" od kajzerja. zdravo spanje ter razkuža usta. T<> ni vse; jabolko prepreči» neprebavnost in bolezni v grlu. Dr. Richter's Paiii Expellei ca revroatlfne be le^ln«, sa holet-Dt otrpnulostl akl» pov m mUl« t'ravi se dobl le • /.avitku, not ka*e t« alika h vfemite ij«. sV' in ihm tiiii riivit -tirt>e-triiiÄ «tinin kr * B1dro. •J?» in So eenfe» «*>h leksri.nh, « imro^ite st * ravTiunt u<1 , F. Ad, Richter U» 74 «0 WaahlBfft^r •tre«t, New York, K V. Ne igraj se z zdravjem! Zdrav ie j<* več. vredno ko t»oga«tvo. Ako se počuti* dobri», mknr nc • spravljaj 'v nevarnost avujega zdravja f tem, da poskušaš raznovrstne alkoholne Kretnice, ki ne oslabe samo kr\i, marve«'- vei- ali mnnj lini-rti jeio krv nc celice. Kri je takoreč reka, ki*Ti daje drago« eno ¿uljeti jc. Dna SC preteka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni i lici m okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snov,, ki s,- prehitro zbirajo, in po končuje raznovrstne bacile. Kadi tc^a *e tril»;i o^ii.ati viena, Ur bi onlahljevalo in storilo «"zmožne krvne celice. K linolc silna, močna krvna telesca so s|H>sobna, da izvršujejo namen, ki u» imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Cisto naravno \ino jim niA^ikor ne kodujc. "Ono okrepčuje živčni sLstem in usposablja telo, da izvršuje svoje glavne namene", pravi dr. Armand Oauthier, »lan f:rtncoikega zavoda, v svojem predavanju, ki ^a je imel pred zdravniško komisijo v Parizu. Trinerfev Ameriški Eliksir ' iz Grenkega Vina. To nrcdstvo, s ko jim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz r:i«tlia, koreninic, ki ao priznano zdravniške vrednosti, iu iz naravnega, > islcga, popolnoma zrelega vina. Nima ni kal i h kemikalij ali strupov. iVcnjiešuje prebavo, okrepčuje organe, jih oživlja in daje moč živcem. I'omaga pri ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU NERVUZN08TI BLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE BPLOhNI SLABOSTI hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki žro híiiiio denn»' t ¡i i ua< elo je, da izgntovinio sredstvo, ki ,je dobro, ki pomaga i» naj se cene tvarin, poaebno vina, še tako dvigajo u a ¿U cena ostane V ciltio i^te: fl.OO 'PRI V S KI i DKlTilSTUI. ,ti Hcdaaji letni čas pripelje seboj rnznov'rstna nezaželjene goste, po revucitizeni in ncvralgijo. Ali v»<š, kako jih sprejet i f Najboljši nnčin je da rabi* TRINKR.1KV OHI.IZ. .Ie i/vrstno zdravilo, ik- I'c boli \ r n t. nko imaš otekline, razpokline itd. Cena iu oOc, pri drugistib, po posti ;;*. in fioc. Pri v si h bob zaih, ki so strnjene s kalijem, rald Triner|e>o zdravilo za ka cl, (TRINKR M COPl.ll SKDATIVK), cena 25 iu 50» ¡1."» ml tiOc. JOS. TRINER kemik Izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. (liirafl«. II!.