GAÄSW.O. dels IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA JULIJ 1965 ii Aglomeracija 1 • • • • 59,? % 2. Elektroplavž . • • • . • • 49,6 % 3. Jeklarna...................................... 54,4 % 4. Valjarna....................................57,0 % 5. Siva livarna....................... • • • 58,9 % 6. Livarna valjev..............................60,9 % 7. Obdelevalnica valjev........................64,6 % 8. Samotna........................... • • • 61,?.% SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) .... 55j8 c/0 ŠTORSKI 2ELEZAR, glasilo delovnega kolektiva. železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik, Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Borivoj Wndler, inž. Niko Zakonjšek in Ivan . Žmahar — Tiska CP »Celjski tisk« Celje KAKO SMO POSLOVALI VI. POLLETJU Statut IO statutih gospodarskih orga-Iacij je zapisanega le mnogo. Ma vrsta problemov, ki nasta-, Jjo ob delu statutov, je opisana manih člankih in raznih glasi-pi prav je, če smo vse to spro-§ obdelali, ali da tako gradivo fé pregledujemo, predno se od-ločimo ta pravilo, ki ga bomo daliJstatut svoje organizacije. Pravimo, da delo človeka uči. h res je! Statut je primer, kako kj bi in,kako mora biti organi-mcija in posameznik oborožen manjem vseh tistih pozitivnih Hppisov, na čelu z Ustavo, ki lijejo osnovo za izgradnjo statva delovne organizacije. Bistvo tyroma orientacija pa so pri lem tisti nepisani zakoni, ki že £naj bi po željah članov kolek-irn uveljavili medsebojne odpoje, bodisi organizacijskega alt cito ekonomskega značaja, toda He skozi» skladnost organizma Imoupravljanja. 2 drugimi besedami bi rekli, g intanto ves, material na raz-Nfcgo, napraviti moramo izde-ki bo najprimernejši za razpre v naši gospodarski ‘organi-!'maji, najprimernejši vzajemni dogovor vseh delovnih ljudi, s interim urejamo medsebojne od-«ose tako, da pristojni in odgo-pmi prenesemo čim bližje delovnemu mestu. Metodološko dobro zasnovan začetek o tem, kaj mmeni statut v smeri nadaljnje-ifl družbeno-političnega razvoja, h prav gotov temeljni kamen tej Ktadbi. Zato so nam prav do-mdošle sugestije in misli Ko-|ii/e za statute pri RS ZSJ, 1"nje samoupravnih organov i fr političnih organizacij v podim. Ob tej konstataciji lahko mšemo pravilo, da moramo de-i«ji pri izgradnji statuta prav p, saj to je pravica neposrednih mzvajalcev. I zvršni odbor sindikalne po-Kmce je na razširjeni seji obupaval predlog statuta. Naj-Bj se je seznanil v grobem z FI|ircsko delitvijo pravil, ki naj intatut zajame. Razprava je Mazala zelo pozitivna principiti vprašanja glede decentrali-po/e upravljanja, v zvezi s tem Ptodkov in skladov, vprašanje Konstrukcije in organizacije Sp oblike delovnih mest, skrat-t ■ na statutu dobiva svojo [|no z nalogami, ki padejo na topkovne službe in na organiza-¥ v podjetju Nedvomno je, da mora celot-: Sbadivo biti med seboj uskla-‘!f° saj ni moč govoriti o drugač-f oblikah delitve dohodka in Psačnih oblikah samoupravlja-Ja> ob načelu, da so za to dani Ipi Zaščite splošnih interesov spptja in interesov družbeno fdične skupnosti. V vprašanju i-tedaj videti tudi rekonstruk-l°> delitve dohodka na bazi fkopravnosti članov delovne NPnosti, ekonomske odvisno-I medsebojne pomoči itd itd. ' rtia želja je, da bo statut za-' tako, da ga bomo z vese-It primerjalni dobi pokazali, da je neto produkt kot kot najvažnejši element prikazo-nja na delavca v porastu, da je je v porastu-tudi celotni dohodek v primerjavi s porabljenimi sred- vi in realizirana količina proizvodnega delavca. Enotni kazalci poslovnega u-speha kakor tudi pogojev gospodarjenja pa bodo služili podjetju za presojo politike razdelitve či- -, stega dohodka na osebne dohodke in sklade. Popolnoma gotovo lahko že danes, zaključujemo, da bo podjetje, ki bo imelo ugodnejše kazalce uspeha poslovanja,, odnosno kazalce s tendenco porasta neto produkta iz čistega dohodka, lahko tudi uporabljalo ugodnejše razmerje pri delitvi, osebnih dohodkov med svoje člane brez. kakršnekoli bojazni o neupravičenih ugovorih izplačil. Upravičeno ugodnejše razmerje so omogočili boljši rezultati gospodarjenja, ki sé morajo odraziti tudi na višjih realnih osebnih dohodkih, o čemer odloča podjetje samo brez vmešavanja kakršnih koli zunanjih vplivov. Po sporazumu pa je podjetje seveda dolžno, da kot dober gospodar skrbi darski napredek v perspektivi in skrbi za razširjeno reprodukcijo svojega podjetja. Pri teni. mòra imeti pred očmi, da sc pri doseganju večjega čistega dohodka, neto produkta, morajo večati tudi njeni poslovni skladi. Ne bi bilo pravilno in v skladu s sporazumom in navodilom o delitvi čistega dohodka, če bi podjetje pri negativnih kazalcih poslovnega uspeha podelilo več osebnih dohodkov, kot pa je po rezultatih, ki jih dajejo kazalci, opravičeno. V takih primerih imajo polno pooblastilo zunanji forumi, kot zbornica in občinske komisije za osebne dohodke in ostali, da zahtevajte spremembo delitve čistega dohodka in ureditev razmerij, Enotni kazalci so obvezni za vsa podjetja, lahko pa še uvedejo še dodatni lastni pokazatelji, ki lahko služijo interesom podjetja ali več podjetij z namenom, da ti kazalci podrobneje osvetlijo posebne pogoje gospodarjenja, zlasti pa naj služijo analizi notranjih in zunanjih vplivov, ki so odločujoče posegali na poslovni uspeh. V okviru združenja jugoslovanskih železarn je bil v finančnem odboru že sprejet sklep, da se bodo podjetja črne metalurgije medsebojno dogovorila za uvedbo dodatnih kazalcev, ki bi enotne kazalce še dopolnjevali in omogočiti analizo ipotranjih in zunanjih vplivov. Mislim da smo z uvedbo teh kazalcev dobili tisto, kar smo želeli že dolgo časa: objektivno’ prikazovanje uspeha skozi enotno ogledalo gospodarskih podjetij. Ti kazalci pa posegajo v perspektivnejšo smer in bodo našli v bodočnosti svoje mesto tudi v posameznih enotah, kjer je še zlasti potrebno merjenje poslovnega uspeha in pogojev gospodarjenja. Uvedba lastnih kazalcev po ekonomskih enotah bi v marsičem koristila in pokazala pozitivne rezultate. Prejeli bi s pomočjo kazalcev realnejšo osnovo za razpravo uspeha po ekonomskih enotah, enoti bi lahko na osno- vi kazalcev Svoje uspehe usn no medsebojno primerjale if di delitev osebnih dohodkov ^ S sli tistega dela po dohodku \ ekonomskih enotah bi lahko v | ekonomsko bolj utemeljena, čji • razmerja delitve temeljila nali zalci uspehov in pogojev ||i :j dar jenja v enoti. Lahk ozéif! čimo, da je sme'r, po kateri H ekonomske enote razvij e jo. aktivnost, podana. Delo ne 11 lahko, zahtevalo bo analizo svi ga dela, objektivno prikazovi uspehov, ki se bodo odrazil posameznih kazalcih pri Wl ekonomski enoti. Od začetkM do to bolj grobi kazalci, ki še" bodo-takoj odraz namena}| sneje bomo vse globlje -in drobneje pristopili k iskanjum ril, ker bo od tega odvisen uspeh .enote, ki bo imel bri dvomno odraz v višjih osebi prejemkih in sredstvih za stil de. .-mk Albin Mikkd Šolanje J po delu "j Nagel industrijski razvoj cS in okolice terja vedno več sM kovnega 'kadra. Le tega primiM kuje v vsej industriji. Vs-poraB z razvojem industrije pa si poča f toda vztrajno utira pot tudi si -stvo, predvsem tehnična sredihi šola z oddelki:, strojni, elektro! j gradbeni. Ta šola je že predi li dala prve kadre, M uspešno t* .rabljajo pridobljeno, znanjčlB svojih delovnih mestih, -"ai kljub razvoju šolstva je obstoji velika vrzel v kemijski in né luirški industriji po srednjem ste kovnem kadru. To vrzel je topo I ‘polnila »Cinkarna« Celje,. k je a i potrebe, svojega razvoja ustanov | la v letu 1962 samostojna oddeffi TSŠ za odrasle za metalurgijo 1 kemijo. To misel je imela tiJ Štore, toda do reali cije te zamisli ni: prišlo. Pprsp® tivni razvoj Železarne z npviB postrojenji in' tehnologijo Seta, zahteval vedno več riSatTFa^tö* sposoben opravljati in voditi p: ižvodnjb v 'obratih. | Čeprav je ustanovljena šola.! Celju ibila izključno za ipatótj Cinkarne, je bilo sprejeto tudi m kaj tovarišev iz Železarne štete Tu se je pokazalo razumevanj in tesno sodelovan je dveh met* lurških obratov, čeprav z radić« tehnologijo dela in proizvodnji Začetne težave, ki se vedno te javljajo ob rojstvu sličnih šdl,jj bile kmalu prebrođene. Pouk v popoldanskem času. Snov je la široko zajeta s posebnim j darkom metalurgije 'in kem Predavatelji, strokovnjaki iz 0> käme in pa profesorji so se. indili snov čimbolj približati * šateljem, da bi jim omogočili M je učenje. Saj so nekateri tov» ši ponovno sedli v šolske M1 po dvajsetih in še več latih. . Kljub prizadevnosti predavaäj ljev pa je nekaj slušateljev OP* stilo študij. Niso vzdržali para nega detla, ki, ga .ta vrsta izdbrj be zahteva. V dopoldanskem j nočnem času napraviti svoj popoldan v šolo, zvečer .pa oo v noč delati naloge in s P* Ijanjem gradiva utrjevati zna Šolsko leto, ,ki se ti zdi a® četku tako dolgo, je knaalu|| nilo. Za nami je leto naporoyla ni uspeh je zelo dober, kagjj predvsem zasluga neumnrniffii davateljev in pa trdne v°y|||| šateljev. Da bi kar najfool3j|| čano zaključili šolsko lei»,v^ organizirali izlet povezan kurzijo v Kidričevo in -Ruše, ® smo si ogledali ‘pridobivanje", minija, karbida, ferolegur i*1 sika. .. i Prijeten dan smo zakljucuM zelenem Pohorju, kjer je vsa® pozabil na težave. Ob veseli P] mi nas je avtobus popeljal nas v Celje. Razšli smo se, da si j ■počitnice pridobimo novih ki nam bodo potrebne v na ■ , njem študiju. -ji Tako kot si po delu pridobi^8 znanje slušatelji v »Cinka1®! ’ veliko članov kolektiva na poiti tudi na tehnični srednji v Celju. /EDNO MANJ NEZGOD jjjrb za delovnega človeka pred (godami pri delu je ena naših filj nalog. Pravilno poučeva-t novo sprejetih članov kolek-ia,ki se pojavljajo so garancija Sparno delo posameznika — opine. Poleg tega pa moramo Rti še za tehnično varnost de-fca mesta. Vse mere, ki jih ptiv izvaja za zaščito delavca iae morejo imeti uspehe, če jpamezniki teh navodil ne upo-jvajo, niti.se proti takšnim -prelom posameznikov disciplini io ne ukrepa. ; Medtem, ko smo v letu 1963 dogli zavidljive uspehe, katere bi jto v letu 1963 še poboljšali pa jotavljamo, da nam je vodilno listo v črni metalurgiji v prvih lecih leta 1963 ponovno vzela parna Ravne. Iz analiz nezgod i razvid no, da so glavni vzroki imi faktor. Kot smo že zgoraj tienili leta 1963 in smo sezna-ipni z rezultati podjetij črne lalurgije je prav, da se na Hip seznanimo tudi z gibanjem Igeč pri delu in problemi z varili dela o katerih je razpravna komisija Centralnega Veča iavezar sindikata Jugoslavije. Samo delen pogled na gibanje neagnd v celi državi v letu 1963 um jasno kaže, da so kolektivi forili Vse ukrepe glede varnosti [ela in zaščitnih sredstev. Ce pokamo tabelo nam ta še jasne- i potrjuje to dejstvo. F Leto Število nezgod I 1958 287.352 1959 288.243 1960 296.592 1961 307.245 1962 290.480 Zanimiv je tudi podatek, da se levilo nezgod nezavarpvanća janjša. [Iako se je v letu 1958 ponesre- I vsak 10 i zavarovanec. Leto Zavarovancev L lftS9 11 K I960 12 f 1961 12 1962 13 Iz gornjih tabel je razvidno, da p tendenca pri zniževanju nezgod pozitivna na eni strani, na drugi pa če pogledamo samo industrijo ih rudarstvo ugotavljamo, da se je povprečno ponesrečil vsak deveti delavec. To nam dokazuje, da so v teh panogah delovni pogoji zelo težki. Naslednja tabela nam po panogah prikazuje število nezgod na 100 zavarovancev. Medtem, ko je črna metalurgija vedno blizu na vrhu tabele je sedaj prepustila to mesto industriji in predelavi premoga ter panogam, ki se vedno bolj razvijajo* na 100 zavarovan. Industrija in predelava premoga 252 Ladjedelništvo 188 Barvna -metalurgija 147 Kovinska industrija 147 Industrija gradbenega materiala 137 Lesna idustrija 133 čma metalurgija 129 Proizvodnja in predelava nemetalov 126 Industrija celuloze in papirja 112 Prehrambena industrija 112 Poglejmo še gibanje nezgod nekaterih , panog po republikah. Predvsem je izrazita razlika v povprečju nezgod med SR Makedonijo in SR Slovenijo. Nadpovprečno visoko število nezgod je opaziti v Sloveniji predvsem v rudnikih, gradbeništvu, poljedelstvu, gozdarstvu, prometu in stanovanjsko komunalni dejavnosti. V rudarstvu pa izstopajo predvsem Hrvatska ter Bosna in Hercegovina! Pri tem pa ne smemo pozabiti na nezgode pri prihajanju oziroma odhajanju z dela. Karakteristično za Slovenijo je to, da se število prometnih nesreč vedno bolj dviga. Nadalje moramo analizirati odnos delavec — uslužbenec, ker so delavci v veliko večji meri izpostavljeni nezgodam. Komisija pri CVSSJ ugotavlja, da je aktivnost gospodarskih organizacij kot nosilcev vsakodnevnih skrbi za varnost pri delu v preteklem letu napravila znača- jen korak naprej. Podatki raznih sindikalnih forumov govore o raznih oblikah materialne stimulacije v borbi za zmanjševanje nezgod, da se sistematično obravnavajo vse nezgode po vzrokih in' izvorih ter finančnih izgubah nastalih vsled nezgode. Delavski sveti in upravni odbori so imeli v devetih mesecih lanskega leta 6.901 sestanek in izvršenih 3.619 analiz v cilju reševanja problemov zaščite pri delu. Vedno več je tudi HTV služb, v letu 1961 jih je bilo 1960 v letu 1963 pa že 3333. Referentov HTV pa od 3000 na 2433. Organizirano je bilo veliko tečajev in seminarjev, katere je obiskalo: 5.230 vodilnih uslužbencev, 1.946 referentov HTV in 40.271 delavcev. Za napredek varnosti dela in izobraževanja kadrov so formirani razni šolski forumi v Tuzli, Valjevu, Osijeku, Reki, Splitu in Ljubljani. V jeseni pa bodo odprti še v Prištini, Skopju, Sarajevu, Zagrebu in Beogradu. Predvsem pa je potrebno urediti odnos zaščite pri delu v novih statutih gospodarskih organizacij tako, da bi materija bila na odgovarjajoči način zastopana. To pa predvsem zato, ker se v osnutkih, statutov na to pozablja. Osnutek statuta kolektiva Železarne Štore bo po vprašanju HTV vseboval naslednja poglavja. — Organizacija in funkcioniranje službe HTV; — Notranji specifični predpisi; — Izobraževanje in vzgajanje operativnega, tehničnega in delovnega kadra;, — Obvezno sodelovanje z organizacijami in ustanovami; — Preciziranje osebne odgovornosti; — Planska zagotovitev finančnih sredstev za HTV; — Permanentno zasledovanje za odpravo pomanjkljivosti; — Analiza posledic nezgod (materialna škoda); — Izdelava sistema stimuliranja za znižanje nezgod. Delo Ljudske tehnike So dela, ki so za člane elekibro-stroijnetga krožka naše L.T zelo zanimiva. Tudi poletna vročin'a jih pri izvajanju del ni ovirala, saj so dela morda skromna, so pa zato privlačna. Lepo število članov te najbolj aktivne sekcije LT je že prispevalo svoj delež pri izdelavi raznih naprav in strojnih delov, ki se redko dobe, so pa potrebni za naše panoge. Nekaj .najbolj afctivndih članov te sekcije električne in mehanične delavnice je izdelalo že Zahtevne komade kot n. pr. vretanska končna stikala', ki se odlično, obnašajo na Naslednji izdelek je zanimivejši za člane iz električne delavnice. To je električna žarilna peč določene kapacitete. Z njo. se ukvarjata tov. Pišek in Zupanc. Peč bo posebne oblike z vgrajenimi pripomočki za avtomatično reguliranje temperature. Verjetno najibcdj težavna naloga pri električni ža-rilni peči je vgraditi grelec v posebne samotne opeke, katere so člani sami skonstruirali. Peč mora doseči določeno temperaturo. Pri nameščanju grelcev je bilo precej pomislekov in pogovorov. V programu je tudi manjše šte- žarjavih in dvigalih. Tudi štiri-podne tečne doze in aluminijaste glave za tenmoelemenite so se dobro obnesle. Trenutno je v delu več izdelkov, ki jih bodo uporabljali v različnih otoraitäh. V končni fazi je butanska peč za 20 1 talilni lonec. Ekipa pod vodstvom tovariša Hermana je imela precej težavno nalogo pri izdelavi gorilčev za butan. S prizadevanjem in iznajdljivostjo sd nalogo uspešno rešife Z malenkostno rekonstrukcijo samega gorilnika bo peč lahko namesto1 butana uporabljala ceneni-plavžni plin. Peč je posebne izvedbe in bo predvsem služila trie-talografskemu laboratoriju v, raziskovalne namene. vilo 60 A vtičnic in vtičnic za napetost 500 V. Ravno tako tudi manjše število 25 A vtičnic in vtičev posebne oblike, ki jih potrebujemo po obratih. Sam potek, to je priprava in organizacija dela je že v teku in -bo določena ekipa to delo v kratkem opravila. V kratkem sem- navedel dela, ki jih trenutno opravljajo člani elekitrostrojnega krožka LT v naši' železarni. Ha so dela zanimiva in privlačna je videti po tem, ker člani zelo radi opravljajo zadane naloge. Prednost- pri izvajanju del pa je brez dvoma to, ker elani strokovno sodelujejo pri izdelovanju raznih naprav in strojnih delov. To pa je tudi glavna naloga in namen elektro-strojnega krožka Ljudske tehnike. NAŠI DOPUSTI I NA RABU i Na Rabu .je v letošnjem letu do izida te številke Štorskega Želeja letovalo 184 člano-v kolektiva, 208 svojcev in 39 članov ostalih jfktivov. Nekaj naših članov pa je letovalo v počitniških domovih kolektivov, ti so koristili pravico-, ki jo daje naš pravilnik o psih, ki pravi, da imajo pravico do regresa člani kolektiva in njih ! rK če se izkažejo z napotnico počitniškega doma, kjer -bodo letovali. regresa iznaša 500 din po osebi, regres Ipa se nakaže počitniške-j' * lomu in ga posameznik ne imore dobiti na roke. Ta ugodnost je )i tl. Id 1 Pomembna, saj omogoča v o-kviru pravilnika koriščenje letnega IH tudi -v drugih počitniških domovih. Ugodnost pa ne velja za ^toje dopustov v hotelih. Sklepi upravnega odbora UJŽ o HTV Na rednem zasedanju Upravnega odbora UJŽ so bili med drugimi sprejeti tudi naslednji sklepi: — zadolžujeta se -komiisaj za higiensko tehnično varsnot UJŽ in sekretariat da nadaljujeta s štu- . dijami problematike higiensko tehničnega varstva, nadalje izdelujeta odgovarjajoče analize ter delata na napredku in razširjenju poročevalske službe na tem področju, kakor ria še večji izmenjavi izkušenj med podjetji. Med ostalimi se mora v analizah uvesti tudi primerjave z inozemskimi pokazatelji. Pristopiti je tudi k analizi ekonomskih posledic nezadovoljivega higiensko tehničnega in zdravstvenega oz. ekonomskih posledic nezgod in izostankov z delal — Pri analizah in izvajanju zjdravstvenega varstva v podjetju je skrbeti, da se več pozornosti posveča preventivi in ne samo kurativi. — Pri napredku higiensko tehničnega varstva je v bodoče še bolj aktivno sodelovati z družbenimi organi, posebno s sindikalno organizacijo. Ravno tako je sodelovati v tem -pogledu z društvi inženirjev in tehnikov ter pri tem koristiti materal s posvetovanja DIT, k je bilo v letošnjem letu. — Zadolžuje se izvršni odbor UJŽ da redno spremlja problematiko higiensko tehničnega in zdravstvenega varstva ter ukrepa v cilju napredka te dejavnosti, da na svojih sejah razpravlja o tem problemu ter občasno poroča o -tej problematiki Upravnemu odboru. Racionalizacije Komisija za izume in tehnične izboljšave je dne 9. julija 1963 obravnavala predloge in jih rešila kot sledi: 1. Predlog tov. KLJAKOVIČ Rutomira št. 41163, ki nosi naziv »ADMINISTRATIVNA IZBOLJŠAVA PRI UVEDBI ENOTNE EVIDENCE IN OBRAČUNA TOPLIH OBROKOV ZA VSE OBRATE«. Predlog je bil obravnavan že drugič in smo ga oddali v potrditev Upravnemu odboru. 2. Predlog tov. GAJŠEK Jožeta, štev. 42/63, ki nosi naziv »TEHNIČNE IZBOLJŠAVE V LIVARNI SIVE LITINE«. Pred,-log smo oddali tehničnemu direktorju tov. ing. Starcu za ožji strokovni svet, ker je vsota nagrade, ki bi jo prejel 100.000 din in ne spada v pristojnost komisije, temveč ožjega strokovnega sveta in upravnega odbora. 3. Predlog tov. ing. KNEZ Petra, štev. 43/63, ki nosi naziv »DODATEK KATRANA SINTERNI MEŠANICI«. Predlog je bil obravnavan in oddan UO v potrditev. 4. Predlog tov. MLAČ Branka, štev 44/63, ki nosi naziv »IZDELAVA LITOŽELEZNEGA PESKA«. Predlog je bil oddan UO V potrditev. 5. Predlog tov. SAMEC Franca, štev. 45/63, ki nosi naziv »PREUREDITEV TEKALNEGA VALJA NA VOZU ZA TEKOČI GRO-DELJ«. Predlog je bil oddan v potrditev UO. 6. Predlog tov. ČRNIČ Vladota, štev. 46/63, ki nosi naziv »NAKLADANJE VROČIH GREDIC«. Predlog je bil oddan v potrditev UO. 7. Predlog tov. TAJNIKAR Janeza, štev. 47/63, ki nosi naziv »SKRAJŠANJE OBRATOVALNEGA ĆASA«. Predlog je 'bil oddan UO v potrditev. 8. Predlog tov. VIDIC Alojza, štev 48/63, ki nosi naziv »SPREMEMBA REBER ZA ELEKTRODNE PLOŠČE«. Predlog je bil oddan UO v potrditev. 9. Predlog tov. RAMŠAK Marjana, štev. 49163, ki nosi naziv »UVEDBA TRAKU 18«. Predlog je bil oddan UO v potrditev. Na zasedanju je obravnavala tudi predavanje o izumih in tehničnih izboljšavah, da bi bil kolektiv seznanjen s to problematiko. ing. Rado Jelerčič KAKO SMO POSLOVALI V I. POLLETJU (Nadaljevanje s prve strani) 38.200 oziroma 36.900 efektivno na roko delavca in tako omogočili, da je letošnje povprečno izplačilo v primerjavi z lanskim letom višje za 26%. Perspektiva v proizvodnji za II. polletje je ugodna. Morda bo vsled neenakomerne dinamike proizvodnje asortimana v -posameznih mesecih nekoliko manj ugoden proizvodni in finančni rezultat, kar pa v celoti gledano ne bi smelo bistveno vplivati na rezultate I. polletja in na obvezo, ki smo jo dali v okviru letnega plana, Albin Miklavc MLADI O MLADIH Iz spominov 10 vprašanj predsedniku in sekretarju mladinske organizacije. Vsakdo, ki trdi, da pozna mladino in njeno organizacijo, pozna verjetno tudi njena dela: ceste, proge, mostove... Znano mu je, da organizira krožke, prireja predavanja. Ve tudi, da bi morala biti mladinska organizacija tista, ki naj bi odgovorila vsem onim, ki današnjo mladino kritBzäratjo, pri tem pa stojijo prekrižanih rok. Očitajo, da zahaja s svojo nezainteresiranostjo, nezrelostjo, pasivnostjo, dekadenco itd. v slepo ulico, iz katere bo težko najti izhod. Osebno ne komentiram takšnih neodgovornih in neosnovanih posploševanj! Tisti, ki tildi, da je mladina brezidejna, da nima smisla za sodoben tempo življenja, naj stopi- med mlade, naj prisluhne njihovim živahnim pogovorom (ki pa so, le priznajmo, najbolj borbeni vedno tam, kjer se ne vodijo zapisniki). Izvedel bo marsikaj; prav gotovo pa bo slišal za prenekatero težavo in problem, s katerim se spoprijemajo mladi ljudje. Če bo trezno premislil, pri tem izluščil razne ekstremne' pojave huliganstva ipd., bo prišel do zaključka, da je današnja generacija dostojen naslednik Ustih mia- ■ dih fantov in deklet, ki so nesebično, prezirajoč žrtve hodili za lučjo svobode in-'enakopravnosti. Martin Lazar: Mladi komunisti bi morali biti bolj aktivni Zadržuje jih privzgojen strah pred »-upiranjem proti oblasti«, kot sem nekje bral. Kako je s tem pojavom v Štorah? Žal se ta pojav kaže tudi pri nas. Ne bi vedel povedati v kakšnem obsegu, lahko pa rečem, da gre na bolje. Kot dokaz naj navedem tiste svetle izjeme iz naših vrst, ki so si ravno zaradi svoje družbeno-politične razgledanosti in aktivnosti pridobili zaupanje kolektiva in bili izvoljeni v organe upravljanja! Vida, Vi ste sekretar. Kako dolgo iste že v železarni in kako dolgo se aktivno udejstvujete v mladinski organizaciji? Lahko bi rekla, da se aktivno udejstvujem že od vstopa v kolektiv. Od tega bo kakšna štiri leta! Gotovo ste si že ustvarili lasten pogled na tukajšnje življenje, uvajanje mladih na delo, stimulacijo ...? Seveda! Velik korak naprej je bol napravljen z uvedbo uvajalnih seminarjev. Kar pa se -tiče stimulacije: različni ljudje, različni značaji, različne potrebe in različna mnenja. Naslednji dialog — razgovor novinarja z mladincem — je vzet iz nekega inašega tednika: »Nekaj moljih kolegov je že šlo drugam«. . — In jim je tam bolje? — — Kakor komu. Nekaterim bolje, drugi pa se je jeze na iste stvari. — — Ali ste o tem kaj rekli prei j sodniku aktiva? — — Mladinskega? — — Seveda. — — Rekel sem njemu in vsem članom odbora. Na sestanku sem povedal. Pa kaj bi oni, saj nimajo nobene besede, saj si ne upa7 jo -nič ziniti, ko jih pa potem starejši zafrkavajo. Paziti moraš, kaj govoriš in proti komu kaj rečeš... — — Kaj pa delavski svet? — — Tam ne pridem zraven. Pravijo, če ima kdo kaj povedati, naj pove na mladinskem sestanku in naj odlbor mladinskega aktiva posreduje naprej. — —■ Pritožite se! — — Saj nisem neumen, da bi se pritoževal. Dva sta se, pa so ju-frk! Rekli so, da sta slalba učenca, da sta lena, da ne dosegata norme, da... Najbolje bo, da grem drugam. Saj -ni povsod talko,' Nekje imajo te stvari lepo urejene.« Zanima me, če ste že slišali ka.5 podobnega tudi med mladinci Železarni? Predsednik: Mislim, da ne! Sekretar: Jaz tudi ne! Kako je že bilo takrat na Dan mladosti? Mislim dogodke na Svetini! O tem je bilo že precej govora Upam si i trditi, da tudi preveč neupravičene kritike na našo organizacijo. Sam sem se zanimal za stvar in lahko rečem naslednje: sama proslava je potekala v redu. V dogodkih pa, M so ji sledili, so imeli glavno besedo posamezniki, ki niso člani tukajšnje organizacije! Ne želim jih imenovati. Ker nisem pristaš posploševanja se sprašujem: zakaj soditi večino po posameznikih?! Se vam zdi javno obravnavanje nekaterih problemov pravilno? Vsekakor! Posebno v glasiifli-h kolt je »Železar«, ki si pridobiva vedno več zvestih bralcev in j è že postal zrcalo dogajanj v -tovar-ni. Želi kdo od vaju ob tej priliki kaj pripomniti, dodati ali izjaviti? Sekretar aktiva tov. Vida Gradinar: Nujno bi potrebovali tehničnega sekretarja! ... in predsednik: Ob tej priliki pozivam vse , mladince k , še resnejšemu delu. Posebno velja to opozorilo predsednikom 'obratnih aktivov. Prav tako -bi želel vzpodbuditi organizacijo mladih komunistov, ki naj se bolj potrudi, da bo svetal vzgled vsem ostalim. Lojze Vrečko Srečanje na Sutjeski Tudi v našem kolektivu deluje mladinska organizacija. Kakor vse ostale se tudi ta spoprijema z življenjem. Organizacija in posamezniki-. Nekaj o tem v naslednjem razgovoru s predsednikom TK ZMŠ Martinam Lazarjem in sekretarjem Vido Gračnar. Mi" lahko poveste najprej nekaj o številu mladih, zaposlenih v železarni? V Železarni Store je zaposlenih precej mladih ljudi, ki so razporejeni po vsej tovarni. Ne bi vedel točnega števila, mislim pa, da se vrti okrog 400; od tega je 311 volilnih upravičencev, ostali so mlajši. Kako bi prikazali z diagramom delovanje vaše organizacije v teku leta? Ce bi začeli z letno konferenco tam nekje v jeseni, bi se krivulja aktivnosti zelo dvignila in bi preko zime in pomladi počasi padala, da bi dosegla sredi poletja, to je v času dopustov najnižjo točko. Proti jeseni pa se zaradi predkon-ferenčnih priprav zopet dviga. Katere so -po vašem mnenju ovire pri delovanju? Naštejte samo nekatere! Kot povsod se tudi pri nas borimo s težavami kadrovskega značaja. Večina članov so vozači, ki prihajajo na delo bodisi s kolesi, vlaki, avtobusi... Zadnje čase se javlja kot »ovira« [tudi izredno šolanje. Samo v Tovarniškem komiteju obiskuje večerne šole več kot tretjina članov. Nekateri pravijo (mimogrede: prepričan sem, da se ne motijo) da je ena bistvenih komponent v ravnanju mladih strah; velik del njih si -ne upa javno kritizirati in s predlogi posegati v dogajanja. Gb 20. obletnici velikih .borb na Sutjeski v Bosni, je bil na tem mestu velik shod mladine iz vse države. Predvsem je bila zastopana mladina, včlanjena v taborniški, počitniški in. -telesno vzgojni organizaciji Partizan. Tako sem se kot predstavnik stenskega Partizana udeležil veličastne proslave na Sutjeski tudi jaz. Iz celjskega okraja bi moralo oditi v Bosno 10 mladih ljudi, toda zgodilo se je, da sem s tega območja odlšel na pot sam. V Ljubljani pa sem se pridružil še 42 mladincem in mladinkam. Potem smo se skupaj odpeljali z vlakom do Sarajeva in od tod do Foče, tu pa presedli v avtobus, ki nas je popeljal do našega končnega cilja — Tjentišta na Sutjeski ... Povedati moram, da me je očarala slikovitost te bosanske gozdne pokrajine. Bil sem nameščen v logor, katerega šotori so stali tik nad Sutjesko, divjo gorsko rečico, M ji .podobno kot naši Savici ali Soči lahko '/vidiš zelenkasto dno. Vendar je, kot vse planinske vode, zelo hladna... odpre novo ustanovljeni mladinski center, ki bo služil za refcre- -acijo in oddih vse jugoslovanske mladine. Po otvoritvi je tov. Ran-kovič stopil na govorniški oder in imel daljši -govor, Osi so ga prekinjali vzkliki prisotnih, izražajočih na ta način svojo pripadnost socialističnemu duhu in ljubljenemu Titu, ki je kot .partizanski vodja —- -strateg vodil poleg vseh partizanskih borb tudi to na Sut- . jeski. Na območju Tjentiš-ta je. po tistih nepozabnih krvavih 'borbah obležalo 500 borcev in ranjencev. Tu je dal svobodi svoje življenje tudi legendami sin in 'komandant črnogorskih partizanov, narodni Tako smo dokončali dan veličastne manifestacije mladine Jugoslavije, ki je s svojo prisotnostjo ter vzklikanjem. Titu, Partiji — izpovedala, da v n jej. še živi in bo večno živel duh očetov, 'bratov, sester in mater, ki so V težkih, neenakih borbah s fašističnim okupatorjem dali svoja življenja svoje najdražje na žrtvenik svobodni domovini. Na proslavi je prvi govoril predsednik jugoslovanske mladine tov. Tomo Badovinac. V krajšem govoru je orisal pomen in» vlogo tega kraja med vojno, izrazil misel, naj Sutjeska za vse čase ostane simbol herojstva in samoodpovedovanja, nato pa zaprosil podpredsednika republike tov. Aleksandra Ranfcoviča, da heroj Sava Kovačevič. Njegov spomenik je ob našem obisku krasila zastava, vsi prisotni pa smo ga zasuli s cvetjem ... Živeli smo prav po taborniško. Vstajanje, gimnastika, umivanje ter skupen zajtrk. Jedli smo 'trikrat dnevno. Vendar je bila hrana dobra in kalorična. Dviganje in na II. svetovno vojno Povzpeli smo se na grič. Od strani, od koder smo prišli, je bil poraščen z gozdom, na drugi strani pa je bdi travnat in brez drevja. Čeprav je bilo šele nekaj po polnoči, je vendar nekakšna sir vina že oznanjala prihajajoče jutro. Skozi to sivino smo- opazili doli pod seboj manjšo skupino hiš. 'Nekje daleč, čisto tam spodaj, pa se je v nekem pristanišču zamolklo oglašala ladijska sirena. . »Tisto tam spodaj, kjer se oglaša sirena, je St. Jean de Luz«, je pojasnila Jakie. St. Jean de Luz. Poznal sem ta kraj. To je staro pristaniško mestò. Nekdaj »republika« slavnih pomorskih roparjev, — sedaj zanemarjeno gnezdo okupatorja. Posedli smo; da -se malo odpočijemo. Jakie in Charli pa sta medtem skovala načrt za akcijo. Jakie mi je s prstom pokazala stolpu podobno zgradbo, stoječo na kraju vasi. »To bo gotovo transformator« sem si mislil. »Elektfic« je dejala Jakie. »Vem, skušali ga bomo, uničiti«. »Nič ne 'bomo poskušali, uničiti ga moramo!« je trdo rekla, vignili smo se in se potiho spustili v dolino. Za vasjo smo se previdno prebližali zgradbi. Jakie se je pritisnila oib neko hišo. Tudi sam sem se prihulil do nje. S koncem prsta me je potipala za roko, si položila prst na usta, potem pa z istim prstom pokazala tja ,k prvi hiši onstran transformatorja. Ob steni hiše sein opazil stoječo temno postavo, »Nemoč, stražar«,, je dejala. : Prikimal sem in si položil prst na usta. Sele sedaj sèm pogrešil Char-lija. Ravno sem hotel nia to opozoriti Jakie, ko se je tam ob zidu, tik pb Stražarju dvignila še ena postava. Isti hip sem zaslišal pridušen stok in oba tam ob zidu sta se zavalila po tleh. Takoj sem uganil. To je hil Charli, ki je podrl nemškega stražarja. Odkočil sem puško, da hi imel pripravljeno, če bo potrebno. Položaj je postajal od . sekunde do sekunde bolj napet. Jakič me je prijela za komolec, me krepko stisnila, 'kot da hoče tako poudariti važnost ukaza. ki mi ga je nameravala dati. Ukaz se je glasil takole: »Pet minut nihče po tej strani ne sme priti do transformatorja. Ko bo pet minut minilo, se umakni! Na hribu se dobimo! Razumel?« »Razumel!« sem odvrnil. Nekaj dolgih skokov in že je bila pri transformatorju. Od zidu, kjer je poprej stal stražar, sie je odluščila še ena postava itn se ji pridružila. »To mora biti Charli« sem pomislil. Nič več nisem smel gledati t ja, če 'sem • hotel izpolniti ukaz, ki mi ga je bila dala Jakie. Obrnil sem se s hrbtom proti njima in pričel ostro opazovati vso okoli- . SCI oo, Z roko sem segel v žep te, prsti odvil ročno granato, ny tem (ko sem v drugi roki dja puško, pripravljeno na strelU Bil sem trdno odločen, ji** skokov sem ihtel' do vrhiaf tel pa je zemlja krog meaté posß čila. Nemci so iz težke strojnic »silnopilli« za mano. Kljub teini sem srečno pf ekohalil vrh in si nia drugi strani pogreznil v Tu sta se mi pridružila še Jakie in Charli. Jakie me je zaskrbljt no pogledala, če nisem moni kaj skupil. »Uvala, jaz sem v redu«. Sei dejal. »Pa vidva?« »Tudi v redu. Samo Charli J bdi malce ineroden, pa ga je mee ugriznil v prst.« Charli mi je pomolili že obl z an prst pod nos. Pri tem jp h rekel eno samo besedo: »Bocteli To besedo smo vsi dobri J® znali. Pomenila je najbolj ljiv izraz za Nemca. jp /j »Kaj je z Nemcem, je mrtersj sem vprašal. »Pa- kaj naj bi storili z njiffl| je skoro osorno revsknila Jaki® Nič več nisem spraševal. Njej glas mi je povedal dovolj. Vrij sem, da je bilo to, kar smo. sij rili, povračilo samo dolga, kri® ga Nemcem vsak po svoje doli vali. , . . - Nemci za nami v gozd ne 'bi upali, to srno vedeli, zato s*| stopili zložneje. ij I bi spuščanje zastave smo opravljali svečano. Hodili smo na izlete na bližnje vrhove, Slovenci smo obiskali 'tudi skupno grobnico tri tisočih borcev in ranjencev, ob kateri nas je major Rufer podrobno seznanil s težko in neenako borbo v Sutjeski. Pridružil se mu je tudi podpolkovnik 'Lovno,, ta je bil med ofenzivo na Sutjeski v vrstah ranjencev bednikov tifusarjev. . Slovenci smo se ob grobnici tudi skupinsko slikali. Sutjeska je popisala najslavnejše strani naše zgodovine. Tu sita se 'brezmejno junaštvo in revolucionarna zavest naših borcev dvigniti visoko nad sile fašističnih osvajalcev. Sutjeska je pokazala, da je končna zmaga vedno na ti- sti strani, ki je moralno močnep in ki se nesebično bori za sv®® do. Vsak griček, skoraj Vsaka P® zemlje je prepojena s krvjo..V“® in krut je bil tukaj davek z®3* in svobodi: Okupator pa je ven darle doumel, da je narod s ^ kimi heroji nepremagljiv, J Ko se danes, dvajset let po strašnih dogodkih spominial!J slavnih dni revolucije, ‘naj 1 navdaja dolžno spoštovanje J mrtvih in živih junakov Kozare, Neretve in Pohorja. jeska je in bo ostala v svoi »bo* larod simbol, 'ki ga bo spodbujal in ' dii k dokončni zmaigi — k ditvi naše lepe socialistične J*1 slavlje! VILI 20HA® NA OBISKU... ^j veste od kod vse prihajajo j delo vaši tovariši? Bi verjeli, i ge vsi, ki ste osem ur nerazdeljiv organizem, razidete do ^jlednjega delavnika kar v de-((j različnih občin, v več kot petdeset različnih krajev?! Da bi vas po tej plati čim bolj seznanili, ob enem pa popestrili naše glasilo, je uredništvo »Sterskega žclezarja« sklenilo, da uvede stalno rubriko z naslovom: NA OBISKU..., v kateri boste spoznali okolje, ki v njem živijo in delajo člani kolektiva. To bo nekak sprehod po naši ožji domovini, po tem prelepem kotičku 'zelene Štajerske. JV** I IMH s— El ' - " '/ —i—L**_______Ij-.-*: T .____________:__;____J par je že, trg ob Pesnici! Tn s pro zgodovino se lahko pohvali. Kcokrait je že menjal ime? Mar godil G-uizej na semenj v Sveti U? Ko je stekla železnica, pr-fiija našem ozemlju, so ga ime-IviiiSveti Jurij òb Južni želez-fiid WS dao so prišli Nemci i-n se jim' Adatto, da ibi si ob tem ne raviioikratkem imenu zlomili jezit, so ga kratkom alo preimenoval v Anderburg bei Calli. Marši-gtaremu rodoljubu je v teh težil časih krvavel» srce, 'ko je Kal izgovarjati te trde besede. pacitet trgovine, niso mogle absorbirati tistih denarnih sredstev, ki so bila na razpolago. Zadnji dosežete na področju trgovine je nedvomno nova samopostrežna trgovina Center. Velik steste je bil napravljen tudi na področju komunalne izgradnje. Uredili in asfaltirali . so nekaj càst, napreduje pa .(tudi regulacija Pesnice. Za popravilo in izgradnjo športnih objektov do sedaj še niso žrtvovali večjih sredstev. Pravijo pa, da .bodo! Kakor vsi ljudje, znajo narediti V ŠENTJURJU panes nosi zopet novo ime. pe bi sicer vedel povedati kak- , je bil Šentjur pred sto, dve leti. Možno je sicer, da si je ali tam kakšen kronist delal ;e (finalem zaselku na levem 'Pesmice, v katerem so se Bkp piščanci koklje 1 držale mo-feiegsfeerkvenega poslopja hiše ■šice današnjega zgornjega tr-RKer nisem dobil v roke nič Motaega, si razvoj Šentjurja fedstavljam pač po svoje. . l'iòle zgodovine se je vrtelo. Hiš B:hišic je bilo vedno več in ,z©or-1 trg je povezala s spodnjim prašna cesta. Vedno bolj in bolj fe življenje prenašalo navzdol proti železnici. Le, šolo, to ma- tudi Šentjurčani vesel ali pa skisan obraz. Radi se .potrkajo po prsih in povedo, da bó v teku tega leta rešen v njihovi občini problem elektrifikaci je, saj se procent elektrificiranosti vrti že okrog 85. To, je vsekakor lep in zavidanja vreden uspeh. In kdaj se jim obraz Skisa? Sliši sé'Skoraj neverjetno, .pa je vendarle res: ko pomislijo na kruh. Da, na .kruh! Sicer je pa to njihov star problem; vsak otrok že namreč ve, da je kruh, ki ga prodajajo v Šentjurju, pečen v Štorah. Vsekakor je .to žalostna ugotovitev, na katero 'kraj, ki je dosegel v (zadnjem času 'takšne uspehe, nikakor ne more biti ponosen. Občinski možje sicer pravijo, da se bodo stvari, v doglednem času uredile in obljubljajo občanom novo pekarno, v kateri , bo prodajalna kruha z bifejem in slaščičarno. Potrpite torej Šentjurčani, kmalu boste jedli lep, svež, doma pečen kruh! Katero od gostiln bó'mogoče zamenjala, ali pa še ji postavila ob bok mlečna restavracija. V njej boste dobili jogurt in mleko. Če boste potrpežljivi, boste dočakali kiosk ali trafiko, v kateri boste lahko kupili vsak dan nove časopise in revije... Še in še bi se dalo govoriti o Šentjurju in njegovih prebivalcih, njihovih dosežkih, težavah in načrtih. Toda na tem mestu dovolj O tem. Preden pa še poslovimo od kraja od koder prihaja k nam na delo samo Iz. trga več kòt sto delavcev, mu priznajmo, da se je od Guzejevih časov sem zelo, zelo spremenil. Iz malega, legendamo-fomantičnega' zaselka sc je razbohotil v to kar je danes — srce Vo-glanjstee doline. Njegovim prebivalcem pa želimo, da bi se jim uresničilo in ostvarilo vse to, kar si sami želijo! L. Vrečko IZ PROŽINSKE VASI kiučenosti, so si Šentjurčani polili nekako v sredo. [Življenje v Šentjurju je dobi-|6 vse drugačen značaj. V tem SiSnò 'kmetijskem predelu so se Bi pojavljati ljudje, ki niso Sod aore do mraka garali po Pitih; hpdili so na šibi! V očeh [Satih kmetov so bili uboge pare piihtnarji, prepuščeni na milost h nemilost lastnikom «porajajoče Industrije. Toda bilo jih je ved-'s-več : i moških, žena ih otrok. Sodili so v Štore, Celje... In lokovmjatoi so ugotavljali: štrukli prebivalstva v Šentjurju se feminja v korist proletariata! ■ se mottili (kér so pač strokov-, *M). Danes ima Šentjur že moč-'lastno industrijo in nihče‘se frnur ne čuti, če- hiti na »Ro-pna«, da bi se odpeljal v služ-1 To je pač nekaj vsakdanjega, tej vsakdanjega je postalo v ®tjurju tudi tuljenje tovarniške ®a, :kl «ga je bilo nekoč čuti le pipanih industriisMh središčih. *. Šentjur dobiva svojo lastno Ostrijo! Kdo ne pozna LIP-a * ALPOS-a, vse močnejšega iz-jjtoaga podjetja, katerega izdel-! ■ so iskani celo na tržiščih Švice j 'Nemčije? Nova klavnica je ena ! teodemejših pri nas. Njen .prost, okrog 5.000 ton žive teže let-tda slutiti, da ima ta industrija [široke možnosti, za nadaljnji tej. Pda moti se, 'kdor misli, da je Nin j a industrije edini cilj Platnih Šentjurčanov. Vzpored-I |s tem razvijajo kmetijstvo, tr-? Ifao, gostinstvo, obrt, komunali» OPazen napredek so dosegli |Pgovdni, Do nedavnega je bila I tešč šentjurska občina znana Ì p®n, da so beležili občuten od-IS razpoložljivih denarnih sredic v druge občine. Z drugimi j ^amd; zaradi pnunaj'hriih ka- Prožinska vas ni daleč od štor. Iz vasi hodi mnogo ljudi na delo v Štore in Celje. Vas se razteza od Kompol do Vrbnega. Skozi njo pa teče Voglajna, ki hladi mladino Prožinske -vasi. v vročih dneh. Življenje v Prožinski vasi je podobno življenju v drugih vaseh. Večina prebivalcev je. zaposlena v tovarnah in podjetjih, a drugi del se ukvarja s kmetijstvom. Če malo podrobneje pogledamo življenje naše vasi, bomo naleteli na več problemov,"ki jih bo. treba rešiti čimprej. Eden največjih je ta, da nekaj hiš še nima elektrike. Za prebivalce blizu Ogorevca' sedaj napeljujejo električni vod. Ostali pa nameravamo prihodnje - leto začeti z napeljavo. Ker sami nimamo dovolj denarja, bomo zaprosili za pomoč občinski ljudski odbor. Da bo delo lažje šlo, se bomo povezali s prebivalci sosednjega Vrbnega, kjer je še tudi nekaj hiš brez elektrike. Drug pereč problem je. ta, da Prožinčani nimamo prostora, kjer bi se lahko večkrat sestali mi pa imeli kakšno prireditev. Edino kar imamo, je naš gasilski dom, ki ga ne moremo rabiti za drugo kot za svoje namene. Med nami je dosti mladincev in mladink, ki bi ustanovili igralsko družino ali kakšen pevski zbor toda žal nimamo zato ustreznih prostorov. Več mladincev je vključenih v gasilsko društvo, ki ima za sabo že precej uspehov. Tudi v društvu imamo precej težav. Največja težava je to, da po 25 letih obstoja društva še nimamo svojega avtomobila. Za prevoz nam služi voz s konjsko vprego, Tudi dom je majhen in slabo opremljen. Druge težave imamo s člani. Vsi člani so obremenjeni z delom v tovarni in doma. Največ težav imajo člani, ki delajo v izmenah in ne morejo na sestanke in vaje. 25 naših gasilcev so člani delovnega kolektiva železarne Štore. Je še dosti težav in problemov, ki jih raje tu ne bi našteval. Kljub vsem tem problemom, ki jih imamo pa Prožinčani ne spimo. V počastitev Dneva vstaje slovenskega naroda smo MALENKOSTI, KI NISO TOLIKO VAŽNE Sonce je pripekalo. Po malici, ko te močno zažeja, sva s kolegom stopila do bifeja. »Poglej belo vrano na oknu«, mi je dejal žejni sotrpin in me dregnil pod rebra. Izbuljil sem oči in se zavrtel ter začudeno gledal, da bi videl to, kar naj bi bila bela vrana. Kljub vsem naporom v lepem pripekajočem dopoldanskem soncu je nisem uspel videti, ali pa sem toliko slep. Kolega me je zasmehljivo pogledal, na hitrico izpil kislo vodo z nečim, kar naj bi se imenovalo malinovec, stegnil je roko in dejal: »Ali se ti ne zdi, da cvetlice na oknu. merilne službe naredijo prijetnejšo . okolico. Verjetno imajo čedna dekleta, da jih negujejo in zalivajo, kaj!« Prav prijetno presenečen sem res pogledal »belo vrano« na oknu merilne službe. Spomnil sem se, da so tam samo 'mladi fantje, ki pa, kot je videti ljubijo cvetlice. Počasi sem se obrnil, pozabil na žejo' in šel mimo upravnega poslopja, kjer je mnogo deklet, okna pa so zapuščena, da je poslopje videti kot kasarna rajnkega Franca Jožefa. Nedvomno bi bile staremu poslopju v okras, ne samo sedanje cvetlice pri vhodu, pač pa tudi na oknih. V mislih vidim, kako dekleta izza rož gledajo pri oknih na bližnjo in daljno štorsko okolico, da si spočijejo oči in roke od nenehnega pisanja in tipkanja. Morda se bodo le pojavile cvetlice tudi na drugih oknih in bele vrane ne bodo več bele in osamljene, pač pa cvetoče in zelene. Da, povedal sem, da je žejni sotrpin pil rogaško z malinovcem. Sam sem moral oditi žejen, zato ker je bilo veliko žejnih klanov pa zelo malo kozarcev. Vendar pravijo, da je žeja huda kazen in človek si pač želi, da steče nekaj hladnega in mokrega po suhem grlu. Skušnjava 'za kozarec hadne vode iz rogaških vrelcev je bila le prevelika in vrnil sem se, da pogasim začetni požar. Stopil sem v gnečo, čakal, gledal in premišljeval. Vsi žejni, lačni, predvsem žejni. Urne roke uslužbenke ne morejo dohajati zahtev žejnih in lačnih trpinov. Prav grdo se je namrdil livar, ko je dobil kup vrnjenega denarja, takoj nato pa iz neumitih rok klobase in kruh. Saj je hudo. Koliko ljudi bi čakalo šele takrat, ko bi si uslužbenka za vsako štetje denarja umila roke. To pač ne gre, ker bi padel promet in ekonomski uspeh bi bil prizadet. Končno sem le dobil željeni kozarec vode; ga na dušek izpil in odhitel iz gneče v obračunski oddelek, da mi popravijo plačilni listek in dodajo še nekaj premalo izračunanih dinarčkov. V hodniku lesenega provizorija, kjer nam računajo nagrade, sem se tako zatreskal v brhko obra-čunarko, pa ne v njo, temveč v dragoceno torbico, ki jih imajo za prenašanje denarja delavcem. Še zdravnik verjetno nima tako lepe torbice, sem pri sebi dejal in telebnil po odtrganih deskah hodnika, ki prežijo na goste, pa tudi nd zaposlene. Brž sem se pobral in jo čisto tiho popihal. Še sreča, da je v hodniku slaba, razsvetljava, da ni prišla moja zadrega in nerodnost preveč do veljave. NA PREVIJALI š č U Ranjeni prihajajo s položajev. Zdravniki in bolničarji niti glave ne morejo dvigniti, toliko je dela. Na koncu prišepa še neki Milenko iz Podbrdja. Upira se na puško in stiska zobe od bolečin. »Tovariš doktor bi še mene malo previli«? Seveda, junak. Kakšne narave pa je rana? »Zdi se mi, daje nemško-šrap-helska,« pojasni ranjenec. IZ PARTIZANSKE MALHE LEVO KRILO NAPREJ Legendarni črnogorski heroj Sava Kovačevič je bil po telesu orjak in tudi glas je imel tako močan, da je preglasil regljanje strojnic. Po tem so ga poznali ne le njegovi borci, ampak tudi sovražnik. Nekoč je šel s posebno nalogo sam skozi gozd. Kar zasliši pred seboj korake. 'Skrije se v grmovje in zagleda, da prodira med drevjem sovražnik. Vsak čas bo pri njem. Tedaj Sava zavpije z mogočnim glasom: »Desno krilo zavij»! »Levo krilo, naprej«! Sovražnik spozna njegovi glas, v vrstah je opaziti omahovanje in končno jo vsi ucvrejo v beg. Ko je položaj že čist se izvije iz bližnjega> grmovja starka in reče: »Sinko, nikogar ni tukaj, razen če hočeš, da sem ti jaz za levo krilo«! pripravili lepo proslavo, ki je bila v soboto 20. 7. 1963. Na bližnjem hribu je za.gorel kres, godba na pihala iz štor pa je zaigrala nekaj skladb. Nato so pevci iz Teharij zapeli nekaj partizanskih pesmi. Potem so bile z diapozitivi prikazane slike iz NOB od vstaje do konca vojne. V nedeljo, 21.julija pa je bila verižna vaja v počastitev 25. ob letnice GD Prožinska vas. Po verižni vaji je bilo hitrostno tekmovanje v oblačenju. Prvo mesto je dosegla Ljubečna. Potem pa je bila kratka svečanost. Tov. Trnovšek je podelil pokal gasilskemu društvu Prožinska vas, v priznanje za uspešno delo! Duh socialistične zavesti pa so Prožinčani pokazali tudi pri volitvah, saj volišče pri Mastnaku ni bilo med zadnjimi. Pri zadnjih volitvah je bila skoraj 100% udeležba. Treba bo v bodoče misliti na to, da se rešijo vsaj nekateri najbolj pereči problemi, za katere nam bo potrebna pomoč. Gasilsko društvo pa si bo moralo omisliti še kakšno akcijo, v katero bi se vključilo čimveč mladine, da ne bi zahajala v slabo družbo, ampak pomagala « s 'svojim delom graditi socializem, bratstvo, edinstvó', mir na svetu.* Tržan Marjah 15 let delovanja strelske družine „Kovinar“ videu smo (ne) lep nogom« V mesecu septembru praznuje strelska družina Kovinar Store petnajst let svojega obstoja in zato je prav, da na kratko pregledamo njeno delovanje od ustanovitve pa do danes. Takoj po vojni ni bilo časa misliti na športno dejavnost, ker je bila bolj potrebna obnova domov in drugih objektov, ki jih je porušil okupator. Po demobilizaciji borcev iz NOV se je začela utrjevati tudi športna dejavnost v Štorah. Na pobudo prvoborca iz leta 1941 tov. Karla vovka in Pavleta Stefančič se je v septembru 1948. leta ustanovila strelska družina »Kovinar« Store. Ob ustanovitvi družine ni bilo nobenih finančnih sredstev, nobenega inventarja, orožja, niti strelišča. Za začetek so člani iz lastnih sredstev kupili od privatnika Novaka iz Toplic nad Štorami zračno, puško za 1000 din. Eno puško enake kvalitete pa nam je posodilo Prosvetno društvo Kompoie nad Štorami. Ob ustanovitvi se je prijavite v članstvo 30 članov in mladincev. Predsednik je bil tovariš Vovk, tajnik pa tovariš Stefančič. V letu. ustanovitve družine ni bilo : posebne športne dejavnosti, ker se je družina le' utrjevala -v organizacijskem pogledu. Naslednje leto pa se je družina organizacijsko popolnoma utrdila in pričela z izgradnjo provizoričnega strelišča ob Voglajni na Opoki. Leta 1950 se je družina / močno okrepila v članstvu in začela z gradnjo 300 m dolgega strelišča. S prostovoljnim delom članstva je družina gradila strelski rov in lopo za šest strelišč. V istem letu je bila tudi otvoritev tega strelišča. Prvo finančno pomoč je dobila družina od Železarne v znesku 15.000 din za izgradnjo strelišča, ostala sredstva pa je družina dobila s tem, da so člani družine opravljali prostovoljna dela v Železarni Store in pri Gozdni upravi Celje, za kar je družina prejela (finančna sredstva. Pionirji v tem letu še niso sodelovali v družini v pravem pomenu. Naslednje lato pa so začeli pristopati in to najprej sinovi-strelcev, nato pa še njihovi prijatelji. Z vztrajnim -treningom smo že v tem letu vzgojili .pionirsko ekipo. Ta ekipa se je že v tem letu udeležila tekmovanja v Celju in dosegla povprečne rezultate. V tem letu so na strelišču v glavnem vadili člani predvojaške vzgoje, 'ki so bili naši'člani oziroma mladinci. Družina je organizirala razna večja meddružinsfca tekmovanja s strelskimi družinami Stefe Antona Kostje iz Tržiča, SD iz Karlovca, Maribora in Jesenic. Ta tekmovanja med družinami so postala tradicionalna. Rezultati na teh tekmovanjih so bili za tiste čase in .pogoje strelstva odlični. Družina si je priborila na teh srečanjih večino ekipnih pa tudi posameznih prvih mest, za kar je tudi prejela več pokalov, diplom in drugih trofej. Ko je družina zamenjala kratke puške in dobila športne .puške z dolgo cevjo, so se rezultati izboljšali. Tako si je ekipa družine v letu 1953 na republiškem prvenstvu v Ljubljani priborila I. mesto v skupini »B«. Trije naši člani in ena članica pa so prejeli značko dobrega strelca. Naslednjega leta pa so člani, mladinci in pionirji nastopali na republiškem .prvenstvu v sklopu OSO Celje in dosegali dobre rezultate, posebno pionirji, ki so bili več let zapovrstjo prvaki Slovenije. Iz vrst teh pionirjev so izšli mladinci, ki iz leta' v leto posegajo v borbo za višje naslove v okraju, republiki in celo v vsej državi. Najboljši pionirji in sedaj mladinci SO: Dečman Vili (v JLA), Brečko Franc, Dečman Mihael in Seme Alojz (v JLA). Z vztrajnim treningom je mladincu Dečmanu kljub težkemu livarskemu poklicu uspelo, da se je v letu 1961 plasiral na večkratnih izbirnih .treningih v državno reprezentanco med 10 najboljših mladincev v državi, v letu 1960 pa je bil mladinski prvak LRS, medtem ko je Brečko Franc v letu 1959 dosegel II. mesto v LRS. Družina je vsako leto organizirala razna množična tekmovanja v okviru ZB NOV, sindikata in v počastitev .pomembnejših obletnic in državnih praznikov. Tradicionalna tekmovanja s SD Rade Končar Zagreb, Litostroj Ljubljana, Jesenice in Ravne so se vršila, skoraj vsako leto. Ravno tako so se vršila tudi .povratna srečanja, v Zagrebu, Jesenicah in Ravnah, kakor , tudi v -Ljubljani. Manjša! tekmovanja v okviru okraja Če-; lje pa so bila v. Vojniku, Konjicah, Preboldu, Šoštanju, Šmarju, Rogaški Slatini, Laškem, Sedražu in z več družinami v Celju. Leta 1958 je družina proslavila 10. obletnico obstoja'. V ta namen-je družina organizirala več tek-. movanj s SD Celje, pripravila izložbe pri trgovskem podjetju v Štorah in priedila zaključno proslavo, katere so se udeležili predstavniki .družbenih in .političnih ter športnih organizacij iz Celja in Štor. Na svečani proslavi je družina prejela po zastopniku SZ Slovenije odlikovanje, .predsednik Stefančič Pavel pa diplomo od SZ .Jugoslavije. Družina se je odločila za izgradnjo malokalibrskega strelišča, kar je bil tudi sklep X. rednega Naši strelci so prejeli zaradi svojih uspehov že dosti priznanj letnega občnegž zbora. Ta program dela je bil vključen v. počastitev 40. obletnice ZKJ in SKOJ v letu 1959. Prostor za strelišče je bil določen na lepem prostorni v Kresnikih, 5 minut od železniške postaje v Štorah. Lokacija je bila odobrena. Gradnja se je pričela z izkopom rova, planiranjem prostora in 'kanalizacije. Vzporedno s tem se je začela tudi. gradnja zidane strelske lope za 8 ležišč. Pri izgradnji strelišča so sodelovali večinoma strelci, pa. tudi drugi 'člani- kolektiva Železarne Store in pri tem opravili 6,150 prostovoljnih delovnih ur. Finančna sredstva za material v znesku 625.00 din je dala družini na razpolago Železarna Store. Dne 3. 10. 1959 je bila svečana otvoritev tega strelišča, Strelišče je izročil namenu tovariš 'Mitja Ribičič, član republiškega izvršnega sveta LRS, ob navzočnosti predstavnikov SZ Slovenije in OSO Celje. V letu I960 je obiskal našo družino predsednik SZ Jugoslavije generalpolkovnik Vojo Todorovič v spremstvu sekretarja SZJ tov. Mica Stefanoviča, predsednika tovariša Vasja Klajnška in predsednika OSO Celje tov. Franca Rojška-Jake. Gostje so si ogledali strelišče, na katerem so trenirali naši mladinci. Predsednik strelske zveze Jugoslavije se je zanimal za delo in rezultate idpužine in se strinjal z organizacijo in delom družine. Vpisal se je tudi v spominsko knjigo na strelišču; V letu 1960 je bila družini poverjena organizacija medrepubliškega dvoboja ekip Hrvatska — Slovenija. Rezultat -tega srečanja je bil 5:1 za reprezentanco Slovenije. Družina je organizirala za Vse tekmovalce v restavraciji Železarne Store prijeten sprejem in zabavni večer. Na malokalibrskem strelišču se je v tem letu vršil dvoboj mestnih reprezentanc Var- Strelska družina v Štorah leta 1932 Strelišče za malo kalibcrsko puško zgrajeno v prostovoljni delovni akciji Strelstvo je le eno od športnih disciplin, ki jih morajo gojiti gasi®1 za pridobivanje potrebne kondicije in spretnosti pri gasilski slu2"1' Na meddruštvenih tekmovanjih dosegajo naši gasilci najboljša tat Precej let je že poteklo, odkar so vsi, ki se smehljajo na sliki, na nogometnih igriščih zadnjikrat neusmiljeno -brcali okroglo usnje. Čeprav je. med njimi še nekaj »zelencev« {upam, da mi ne bodo zamerili), je le pretežni del starejših, izkušenih, nekdanjih stebrov Kovinarja. Precej jih manjka, toda nekateri so se le odzvali na prijateljsko nogometno tekmo z moštvom celjskega Olimpa. , Dan pred praznovanjem dneva borca, je .bil na stadionu železar-jev nogometni turnir med pionirskim in ligaškim moštvom celjskega Olimpa in domačega Kovinarja Za ; nameček je bila nedvomno najzanimivejša tekma starejših odsluženih igralcev Olimpa in Kovinarja. Ne bi rad navajal imena, kdo vse je igral, vendar so že imena Verdel, Maver, Petaver pri Kovinarju in Čoh, Cater in Orel. pri Olimpu, dala Slutiti, da bo dvoboj nadvse zanimiv. Prav nä kratko ibi omenil pri jateljsko nogometno srečanje med igralci I. moštva gostov in domačinov. Tekma je bila ostra, mnogo prekrškov 'in nespodobnih izražanj na obeh poljih, kar ne more opravičiti mladih fantov v borbi za zmago, igralci so si skušali z vsemi mogočimi in nemogočimi, načini priboriti zmago. Olimp je bil sicer nepopoln, vendar smo od njega pričakovali! več. S takšno igro kot 'tretji celjski predstavnik v slovenski ligi ne bo us- pel, Domača enajsitorica je po,,; noma odpovedala. Pozna sej i manjka starih igralcev irr tjj | roke za vodstvo enajsterice,%j! 'bi častno zastopala naš železa! revir. Po tej tekmi so igrali vetj — moštvi starejših igralcev oj pa in Kovinarja. To kar nji čeprav smo želeli, videli pn | šah, smo videli pri starejših! danjih igralcih. Lepe in šljene akcije obeh moštev šoi kazale dober nogomet. Š ti ridi pa celo petdesetletni asi so pot zali svoje nekdanje znanje in J nest. Nikakor nismo zahtevah, bi videli hitro in ostro igro. Ttj igralci so se kmalu znašli in d sikatera akcija je bila hitra! duhovita. Nekaj odličnih stréj ■brez vsakega igračkanja Veri® Ožeka in Čoha so igralci to$fj gradili: Videli smo, da so hai rišcu nekdanji odlični igralci;! katerih se lahko mlajši še maj mnogo nauče. Tekma se je te cala z minimalno zmago, d«nl nov 2:1, vendar bi. neodločSf bolj ustrezal; Napad Olimi Čohom je obrambo Kovi močno zaposlil. Nasprotni® bila pravilno povedano eni vredna. Rahla premoč pa” sé! le pokazala pri domači enajsti ci v tem, da je bila za Spožnll mlajša. Vsekakor je prišlo do izll prijateljsko srečanje in obuja spominov med nekdanjimi igra kar naj bi se v bodoče v strn rekreacije za starejše še doga* Moštvo »starih asov« Gasilci tudi športniki šava — Celje. Rezultat je bil 1:1. Gostje iz Varšave so bili z organizacijo tekmovanja zadovoljni. Za utrditev in razširitev strelske organizacije smo ustanovili strelske in mladinske sekcije na osnovni šoli v Teharju, Štorah, Kompolah in mladinsko sekcijo na MIŠ v Štorah. Družina je nameravala organizirati pionirsko sekcijo tudi na osnovni šoli na Svetini, vendar se stem ni strinjala upraviteljica šole. Strelske sekcije delajo na vseh šolah 0} naša družina v najkrajšem po množičnosti pionirjev, mladUj cév in članov ena največjih v lju oziroma v celjskem okraju. -, V letu 1963, ko družina && nuje 15. obletnico svoje ustam viitve, si je zadala želo dbK®j| program dela, kjer bo pofrsh. vložiti še mnogo truda, predvs® pa urediti strelišče zaprtega za treninge z zračno puško -v h““ skam času. [aj moramo tolikšne važnosti je zdravo boTj«,ž,a splošno zdravje, sem ueflil T zadnjem sestavku o jlezni prebavil. Kakšno boga-u predstavlja za posameznika jraVo zobovje ve samo tisti, ki t ie 'izgubil, čuvajmo sr torej M kar nam je darovala na- . fpjj dojenčku začnejo rasti Ljjjp postopoma in to pri noir-Hem splošnem razvoju napo prvi sekalci v četrtem mela starosti. Ta. rok se lahko u; mailo zapozni, kar še ne , imeni bolezenskega 'stanja, a akasniiev za več mesecev ni |č normalna in je tedaj potre-L posvet z zdravnikom. Dopet dobiva torej postopoma fene zobe, ki štejejo 20 zob, ifeireh let. S 6 leti dobi ot.rok P stalni zob, tako imenovani Betnd molar ali kočnik. Te,-W večin a otrok . hiavad.n o zgubi, p mislijo starisi da je to še Meonik in gà pustijo otroku semiti. Od 6. leta naprej izpada lično zobovje in g.a nadome-jjastalno. Z 12 leti dobi otrok i|i (stalni kočnik to je ' tudi ■ližmo doba ko je dobil otrok »pino stalno zobovje. Od 18. Sla naprej zraste še tako ime-Unni .modrostni zob, ki se po-' jifiTesto tudi še v poznih letih kh‘navadno ni popolnoma raz-jrit iniie zelo ddv.zétén. za gnitje fer hitro razpada. Mlečno zobovje Rot' sestavni del prebavnega «rata ima mlečno zobovje nato trdo 'hrano pretvarjati v pine oblike, da jo želodec lah-Kprejme v nadal jnji prebavni proces. Druga važna naloga je, »drži in pripravlja mesto za Kub zobovje. Enamo je, da so .mlečniki manj-nn nežnejši bof. stalni zoibje. Idi ptaagka.'. čelju^' .je"' mnogo injšakot čdljust odraslega in pse ne bi .primerno razvijala |,ras/a_stalm. zobje ne bi imeli timber so mnogo1 večji kot. Bjfriiikd in b.i"'-rasli iz' vrst. Na-m mlečnikov je torej Ta, da ■sip mesto .asa stalno zobovje,' [Ji pa tudi vzdržujejo tako ime-, ivani draži jat rasti, ki povzro-ft.da raste čeljust ih na ta na-fc ustvarja prostor za stalno Bovje. Iz tega je razvidno, kolke važnosti je ohranitev, zdra-kii mlečnega zobovja v.se do-llej, ko nastopi njihov fiziološki bad, to je /takrat, ko ga pod" [jim rastoči stalni zob izpodrine, kb starisev naj bi bila zadpšt-■da očuva jo otroku mlečno Bv.je, pr avo casino napotitev k pbzdravniku, ki že male začet--liokvare takoj pozdravi.. Važno Ifcroba .privaditi na zobozdrav-|fa im ha redni pregled zobov-ii>?kii naj bo vsa/j vsakega pod || Tako se bo otrok ' otresal strahu pred zobozdravnikom, «uval si bo zolbe in ne, bo ni-loli vedel; kaj se pravi zobobol. SBekd grešimo ravno pri mlieč- ffczobovju, ker puisti-jib starši fku mlečnike segniti, češ saj i®&odo zrasli drugi, ne zave-f®io pa se posledic, tj. zastoja ij Mi čeljusti. Greih je torej, Pl otroku mlečniike gniti ih Ik'izdirati. Na mestu izdrtega ‘nastane praznima, dražlaj l®fi odpade, čeljust se me raz-IB rastoči s talni zob mima protra in zraste izven vrste. Gni-*;mle6niik pa lahko okuži že izpod .njega rastoči stalni ?“• Iz navedemega lahko razvi-kako važna je ohranitev TOvega mlečnega zobovja. [Stalno zobovje šteje 32 zob, htevši modrostne. Kot mlečniki t° tudj stalni zobje podvrženi ZAHVALA _]sem, fei so spremili na zaidnji P mojega dragega moža KOLARIČ JOŽETA « ma zahvala vsem daroval-cj+vetja,. pevcem in godbi Že-Store, kakor tildi govor-^‘hua za poslovilne besede. Žalujoča žena z otrokoma vedeti o svojem zobovju različnim zobnim obolenjem, od katerih najvažnejša je- gniloba ali .»Icaries«.. Povzročajo jo bakterije, ki se nahajajo v ustih in ki vderejo v zob na mestih, kjer je razpadla zobna skleninà. To gnitje zoba je spočetka omejeno na vrhnje plasti, širi pa sie v globin,q in s. tem povzroči. razpad zoba. Še prej pa povzročijo Té klice vnetje prehrambenega organa zoba, tako imenovane pulpe v kateri potekajo krvne žile in živci. Posledica tega vnetja iso močne bolečine, ki se v glavnem porajajo ponoči. Če se to vnetje ne pozdravi, se širi v glob ino in povzroča vnetje Okolice zobne korenine in končno propast zobne pulpe, ki pod vplivom bakterij segnijei, nastane gangrena z vsemi kvarnimi posledicami, ki so vnetje pokostni-, oe, tvorba gnojnih abcesov, ki se včasih pii adiro ceto na zunanjo 'stran lica. Posledica foh vnetij je tudi .tvorba grahoiloimov, ki so lahko kot imfigirano' tkivo vzrok fokalne infekcije Ižairišča), ki so vzrok najrazličnejšim organskim oholem, jem.. iPofeg ; otekline mehkih delov lica nastanejo pril .navedenih boleznih zobovja lahko tudi splošne motnje' zdravstvenega 'stanja. Nakazama obolenja so izmed kopice . zobnih obolenj glavna, ki jih moramo preprečiti, da' si ohranimo zobe. Načiln očuvanja zob hočemo v naslednjem omeniti in nakažati1 sredstva in njihovo uporabo. Prvo in glavno jè čiščenje zob in ustne votline. Za to so nam potrebni: zobna ščetka, zobni praški in paste in raz j’ kužilne ustne vode. Zobna ščetka naj bo trda, prašek in paste so,- v glavnem istih sestavin in. služijo v glavnem mehaničniemu čiščenju zob, ustne vode pa naj imajo razkužilno moč. Način či-ščen ja ,s ščetko,, je ,navadno,iak-r šen: večina si čisti zobe tako, da vtakne ščetko v usta to v vodoravni ,smeri drgne zunanje - pio-" iskve'Zobov. To je odveč, ker to opravijo že lica sama. Ščetko je treba nasloniti, na zobovje, pritisniti.‘ jo,-, da pridejo, ščetine v medzobni prostor din s krožnim vrtenjem izčistimo ostanke jedi, ki so se nabrali ravno v tem prostoru.. Ge . smo čiščenje tako opravili,, smo to delo, uspešno končali in sedaj storimo še zadnje, da razkužimo / ustno votlino s primerno razkužilno vodo. Kdaj si naj čistimo Zobe? Navadno delamo to 'napačno, namreč'zjutraj, kar seveda tudi ni škodljivo. Važno pa je, da si očistimo zolbe žvečeir predno gremo''spat. Go toga ne , štor imo v tem času, zaspimo z ostanki jedi med zobini, ki se potem razkrajajo, tvorijo v ustih, različne kisline kot n. pr. : mesno mlečno kislino, ki je ■ sovražnik zobne skleniine, jo razjeda in- tako odpira vstopna vrata različnim bakterijam, ki' povzročajo gnitje zob. Če smo čiščenje tako o,pravili smo odstranili pogo je za razvoj škodljivih snovi, ki razjedajo zobno sklenino in možnost okužbe zob in pričetne karies. Zobna karies iati gniloba .je torej sovražnik zobovja št. 1, medtem ko je zobni kamen številka 2. Iz sline se izločajo. razne anorganske snovi, ki se kot usedlina nabirajo ob zobu na meji, kjer ga obrobi ja zobno meso v obliki zobnega kamna, To nabiranje je .stalno‘iti .se veča. Posledica tega je pritisk na zobno meso, ki zateka, se vname, boli in stalno fervavi. Če isé to stanje ne ozdravi z odstranitvijo zobnega kamna, postane vnetje kronično z vsemi posledicami, ki so; atrofija zobnega meša, to je krčitev dlesni, ob zobu se dlesen niža, zob postaja daljši, izgublja oporo, ker tudi čeljustna kost atrofira (se krči). Zob se začne majati in končno izpade. Ker si ljudje zaradi bolečin in krvavenja ne upajo čistiti zob, sé io •stanje slabša in .končni izid je izpadanje zob. Pogosto so to stanje smatra za avitaminozo; skorbut, se ga zdravi1 ,z vitamini .— seveda brezuspešno, ker je pravi krivec .obolenja zobni kamen. Zaradi tega nam naj vsaj polletno zobozdravnik temeljito očisti zobni' kamen. A niso, samo' zobna- gniloba in zobni .kamen s posledicami povzročitelji propadanja zobovja, imamo še druge med,katerimi bi omenil avitaminoze; težja kronična obolenja in tudi nosečnost. Večkrat slišimo mlade žene tožiti, da .so imele do nosečnosti in poroda zdravé zobe, potem pa .so tim 'začeli po' vrsti razpadati.. Naravno, ker večina ženske ne ve, da1 razvijajoči plod rabi za tvorbo skeleta (okostja) kalcij, ki ga odteguje materi in to razmeroma največ iz .zobovja. Bodoče matere bi se morale tega zavedati An to Izgubo nadomestiti' z uživanjem kalcijevih preparatov in na Ta način Uravnovesiti razmerje med izgubo in potrebo. , H koncu bi še omenil čuvanje mlečnega zobovja z uživanjem tablet »fluonkaTcdja«, ki ga naj jemljejo otroci: po predpisu zdravnika. Čuvajmo torej zaklad, ki ga imamo v ustih! Dr. Jože Ludvik ŠPORT V KOLEKTIVU Tako laort lani in predlanskem je tudi letos poskrbela sindikalna organizacija za športno izžiiivitja-nje v kolektivu. Medsebojno tekmovanje ekonomskih enot v različnih panogah je zopeit razživelo' športno veselje po vsem kolektivu.1 Tekmovanje se vrši v različnih panogah: šah, streljanje, atletika, kegljanje, rokomet, namizni tenis, nogomet. Zanimanje za rekreacijski' šport je v ekonomskih enotah zelo razveseljivo. Nekateri obrati imajo skupne ekipe, tako so se združili; 1 Livarna sive litine in livarna valjev, elektrodelavnica in energetski oddelek, laboratorij, OTK in modelna, uslužbenci in komunalni oddelek, elektroplavž, samotama in jeklarna, valjarna in abdietovalnica valjev, mehanična delavnica. Rezultati: • Za skupen plasma posamezne ekonomske enote se štejejo točke dveh najboljših. Tek na sto metrov: 1. Perper Božo; livarna 12.1; 576 točk. 2. Hribernik Vili, valjarna 12.3; 536 točk. 3. Škorjanc Polde, OTK 12.3; 536 točk. Tek na štiristo metrov: 1. Riček Avgust, livarna 1:00.4: 432 točk. 2. Vodeb Jože, OTK 1:00.4; 432 točk. 3. Turk Franc, mehanična 1:00.5; 429 točk. Tek na tisoč metrov: 1. Dolganoč Miha, elektno del. 2:58.4; 501 točk. 2. Hiti' Martin, mehanična 3:03.0;-453 točk. 3. Čebular Franc, valjarna 3:05.0; 433 točk. Štafeta 4 X 400 metrov: 1. Elektro delavnica 4:08.0; 1540 točk. 2. OTK — laboratori j 4:08.2 1536 točk. 3. Mehanična delavnica 4:15.0; 1360 točk. 'i. Valjarna 4:19.2; 1248 točk. 5. Livarna 4:20.0 1228 točk. Met krogle: 1. Zone Franc, mehanična 14.36; 895 točk. 2. Dolganoč Miha, električna 13.49; 764 točk. 3. Kranjc Stane, mehanična 13.29; 744 točk.. Skok v daljino: 1. Perper Božo, livarna 5.53 m; 452 točk. 2. Bakia Ivo, OTK 5.26 m; 396 točk. 3. Cvirn Jože, električna 5.12 m; 367 tačk. Skok v višino: 1. Leban Jože, livarna 165 cm: 616 točk. 2. Bakia Ivo, OTK 160 cm; 563 točk. 3. Zorc Franc, mehanična 155 cm; 512 točk., KOŠARKA O košarki smo že pisali. Naši mladi fantje imajo tetino več pristašev, zato so tudi njihove tekme dobro obiskane. V zadnjem času so dosegli lepe uspehe. Tekmujejo v okrajni ligi, v kateri so na drugem mestu. V spomladanskem delu so dosegli naslednje rezultate: Slovenske Konjice — Štore 62:54 Štore — Slovenska Bistrica 57:54 »Partizan« Celje— Štore 50:34 Štore — Elektra B 65:61 , Štore — Prebold . 55:54 Štore — Velenje 34:29 Po spomladanskem delu je lestvica naslednja: Slovenske Konjice 6 5 1 10 355:314 Kovinar Štore 6 4 2 8 279:290 Rudar Velenje 4 2 2 f 4 238:207 Celje mesto 5 2 3 4 310:337 Prebold 6 2 4 4 331:404 Slovenska Bistrica 5, 1 4 ■ 2 359:318 Elektra B (izven) 6 5 1 10 336:263 Za jesenski del so naši košarkaši odigrali že tekmo š Partizanom iz Slovenskih Konjic ter jo -rešili v svojo korist z rezultatom 45:41. Poleg tega'so odigrali še več prijateljskih srečanj in sicer: s Konjicami dvakrat ter ipo eno srečanje s Slovensko Bistrico, Preboldom in. Velenjem. Od teh tekem sp na tujem terenu rešili dve v svojo korist.' Pohvalno za naše igralce jé tudi to, da na domačem igrišču še niso izgubili nobene tekme. HH mm mm Ä; I 1.3 ‘•'«.•*.>1 Naši košarkaši na svojem terenu, (od leve proti desni) Posinek, Gorišek, Gozdnikar, Jakše, Cvirn, Škrjane, tekmovalec iz Konjic, Hiti, Grum, Pocajt, v sredini Ocvirk Božo, ki vodi to sekcijo Prizor s tekme s »Partizanom« Konjice, katero so naši fantje končali v svojo korist z rezultatom 45:41 SKUPNI PLASMA Cti oj g cd Ü 6 cd Ö § g R p J! % OJ to M cd 1 . p E-i Id > 0 ro S O > 3 400 metrov 964 928 905 950 916 100 metrov 858 820 834 778 663 1000 metrov. 770 820 . 701 728 745 4 X 400 metrov 1540 1360 1536 1248 1228 Skok v višino 924 926 1025. 782 616 Sikok v daljino 724 688 681 469 815 Met krogle 1472 1597 1184 1124 968 Skupaj : 7252 7145 6866 6076 5949 REZULTATI V KEGLJANJU Mehanična delavnica 55.13% Valjarna 223 + 217 = 440 Električna 54.53% Mehanična 225 -j- 194 = 419 Uslužbenci 54.53% Elektroplavž 170 + 236 = 406 OTK 51.40% OTK 162 + 222 = 384 Elektroplavž 47.66% Elektrodelavnica 202 + 168 = 370 V nogometu so igrale do sedaj Livarna 160 -j- 197 + 357 naslednje ekonomske enote:- ; Uslužbenci 167 4- 170 = 337 Vaia appa : Elektrodelavnica 1,0 Rezultati v streljanju Uslužbenci : Mehanična del. 0:1 Iz vsake enote' po 15 najboljših • OTK :,ElekFtri'čna 2:1 se šteje v skupni plasma. Mehanična : Livarna 1:4 Livarna 68.8 % Uslužbenci : Valjarna 2:0 Valjarna 62.26% OTK : Mehanična 0:0 STRAN 8 »ŠTORSKI 2ELEZAR« St. 8. — 15, avgusta IM V mesecu juliju 1963 Novo sprejeti člani kolektiva Odšli iz podjetja Naraščaj v družini so dobili Mlakar Martin, energetski obrat; Trbovc Janez, 1/ivairna sive litine; Debelak Drago, jelklarnia; Kovačič Stanko, samotama; Rojc Milam, valjarna; Korez Janez, ekspedit. Čestitamo! Poročili so se Izostanki Disciplinske kasni ZAHVALA ab itežki izgubi maža Vinjenost pri prihodu na dielo jebila ugotovljena pri: Guček Martin, valjarna, Pilko Martin, promet. . Trzam Marjam, pripravnik v skladišču; Spolen aik Jože, KV livar, siva livarna; Klinc Kristina, servirka v Počitniškem domu na Svetini. Kos Dragutin, NK delavec v litvarni sive litine; Rozman Marija, KV kuharica na Počitniškem domm ZB Store; Debelec Avgust, KV kurjač na prometu; Pdmter Marjan, NK delavec, mehanična delavnica; Bukovšek Franc, NK delavec, jekl-larna; Urleb Anton, KV topilec, larvar n a valjev; Kompolšek Karl, KV elektro inštalater v elektroobratu; Zorič Ladislav, NK delavec, zidarji — gradbeni oddelek; Kramperšek aMtija, NK delavec v livarni sive litine; Haler Ferdinand, metalurški tehnik, valjarna; Pevec Franc- \ Rudolf, NK delavec, livarna sive litine; Bukovšek Janez, NK delavec, jeklarna; Sum e j Jurij, VK uslužbenec, priprava dela; Kragll Marija, NS uslužbenka, štipendistka, kadrovski sektor; Flis Justina, uslužbenka, štipendistka, finančni sektor; Oberski Avgust, SS uslužbenec, štipendist, finančni sektor; Ring Anica, KV kemolaborantka, kemijski laboratorij; Trupej Jožef, NK delavec, ekspedift |l|| skladišče; Softič Jasim, NK delavec, livarna sive litingj Gajšek Edvard, strojni tehnik, mehanična delavnica; Stanite Hermina , NK delavka, komunalni oddelek; Leskovšek Ivam, NK delavec, livarna sive litine; Jelenc Ivan, NK delavec, ellektrorpLavž; Korez Vincenc, NK delavec, jeklarna; Anderlič Anton, NK delavec, jeklarna; Viđali Ivan, NK delavec, jeklarna; Brkič Anton, NK delavec, jeklarna. Nezgode Pri delu so se poškodovali naslednji: ELEKTROPLAVŽ: Artič Martin je odpenjal nosilno verigo -L katera se je obesila za ograjo in zanihala ter ga udarila po glavi. Guček Franc je z drogom drezal si-deriit v bunker čeljustnega drobilca. Pri tem se je nepričakovano ruda hitro pogreznila, drog pa mu je spodrsnil ter ga pritisnil za sredinec desne roke ob steno. Jeklarna: Šuhelj Antom je pri brušenju kokil obrnil kokilo z drogom tako nerodno, da si je stisnil kazalec desne roke ob drugo kokilo. Anderlič Anton, ko je ravnal kokile na hladilni mreži z žerjavom, se mu je ena kokiila prevrnila in ga oplazila po levi nogi. Pustek Franc je pri rafinaciji šarže v SM peči dobil nenadoma drobec saj v levo oko, ki ga je poškodovalo. Kristan Franc je pri. kovanju odvod-ke dobil, drobec železa od kladiva v podlaktniici leve roke. Livarna šive litine: Magdalene 'Jože. Ko sta s sodelavcem pri prelivanju tekočega železa iz večje ponovce v manjšo pomovco to napolnila, je agi večje padel večji kos žlindre v manjšo pomovco. Pri tem je brizgnilo železo iz pomovce im ga opeklo po levi nogi. Obdelovalnica valjev: Stokaviiiik Karl je med obratovanjem stroja ; čistil ostružke kar je po HTV predpisih izabramjetno. Piri' tem se je preveč približal vpenjalni glavi ter tako dobil udarec po zadnji strani glave. Zvilo mu je tudi desno roko. Če bi Sto-kovnik po dobljenem udarcu padel v nezavest, bi bile poškodbe lahko še težje ali celo smrtne. Elektroobrat : Teržan Jernej je delal pri razpajka-nju bovdenske vzmeti na osebnem avtomobilu. Z vzmeti je odletela kapljica cima im. mu poškodovala levo oko. Valjarna: Mraz Franc je pri drugem vtiku palice na trdtjem ogrodju dobil poškodbe pod desinimi kolenom zaradi izbitega zoba odvodne mize, 'katerega je izbila palica. c£ ROKOMET Klajnšek Frame, star 59 let, pri -nas zaposlen 14 let kot vratar, sedaj pa je invalidsko upokojen. Feldin Franc, livar na elektroplavžu je samovoljno zapustil delo. Kolarič Jože, topilec v livarni valjev, umrl. Cera j Franjo, kurjač sušilne peči v livarni sive litine je odšel sporazumno "jN Gračner Jože, valjarna; Pdmter Marija in Mohorko Stanko, oba iz ekspedi-ta; Hrastnik Peter iz livarne sive litine; Valiant Mirko iz valjarne; Ozek Binam-' ko iz mehanične delavnice; Gajšek Alojz iz ob delov almi ce valjev. Čestitamo! Zaradi bolezni je hiilo Izgubljenih 2.470 delovnih dni, zaradi rednega Letnega dopusta 3.561, zaradi izrednih dopustov 278, zaradi neplačanih izostankov 46, zaradi neopravičenih izostankov 33 im ostalih izostankov 756 delovmih dnii, torej skupaj 7.144 delovnih dni. mmmw BiH Ü ■ Meti s padcem ali obratom so odlike rokometašev pred nasprotnikovimi vrati. V naši ekipi se posebno odlikuje Gozdnikar. Pa tudi tale Hitijev strel je le za las zgrešil vrata. Skupno je bilo v j ulij ti osrečenih disciplinskih kazni 22. Kazni so iz rekli : glavni direktori, šefi sektorjev in EE 21. Po stopnji so bilie kazni sledeče: opomini 8, ukorih, denarne do 5% od 1 mesečnega OD 7, povračilo materialne škode 1. _ A P n g, škode i. Pritožb zoper odločbe disciplinskih organov ni bilo.. Disciplinski prekrški so bili: neupravičeni izostanki zdela 12, disciplinske narodnosti med elom 3, prihod na delo v vinjenem stanju 2, odklonitev delovne naloge2, malomarno izvrševanje dela2f netovairiški odnosi med delom 1. SIVKA RUDOLFA se iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki so mi izrekli sožalje ter mi darovali vence, še' posebno se zahvaljujem ekonomski enoti valjarne, sindikalni podružnici ter upravi (podjetja, ki mi je poleg venca nudila še enkratno pomoč db priliki pogreba mojega moža. Žeiia Citili ja z otroki 17. — 18. 8. 1963 — angleški zgodovinski film — tragedija »HAMLET-« Igraijo: — LAWRENCE OLIVIER, JEAN SIMONS 24. — 25. 8 1963 — jugoslovanski vojni film — »PARTIZANSKE ZGODBE« Igrajo — BORIS BUZANClC, Spela rozin, branko plesa, MILAN MILOSEVIC, JANEZ VRHOVEC 31. 8. — 1. 9. 1963 — sovjetski avanturistični, ■ barvni fflbn v Cinsmaskopu — »RDEČA JADRA« i'/AM (Raba Sdoj letošnji letni dopust sem po nekaj letih zopet enkrat preživela s svojo družino v našem prijetnem počitniškem domu na Rabu. Skupina je odpotovala 12. junija 1963 že z jutranjim brzo-vlakom do Reke, od koder je vo- in ker je bilo v glavnem ore, lepo smo prišli na svoj raci Med našim bivanjem na Rabu tovariš upravnik skrbel še z t ganizacijo raznih izletov v bi njo okolico,. tako smo med drt gimi obiskali tudi SUHO PUM vikend naseljem. Omeniti morsi Promet: Hrastnik Rudolf si je pri sestopu z voza nategnil kite desne noge. Kratek pregled vzrokov navedenih nejzgod nam kaže, da pri delu niso bili upoštevani varnostni predpisi in navade, ikot n. pr. uporaba zaščitnih srediste v (očala), uporaba slabega orodja ter delto z drogovi. Y nekaterih primerih gre tudi za osebno neprevidnost. M ■ — Hi IIIPIII ____1 - ***** žila ladja brze proge ob 1630, tako da smo prišli na Rab ob 1930. Vožnja z vlakom kakor z ladjo je bila zelo prijetna. Morje je bilo mirno, zato je bil tudi neopravičen naš strah pred Senjskim zaTidölh. Vem dordVčr' 'T£Wf" že enkrat doživela, da te morje tam včasih prav neprijetno zaziblje. Ko smo se na Rabu izkrcali, smo šli v naš dom, kjer nas je upravnik pozdravil in odredil vsakemu svoje bivališče. Ker smo bili počitka potrebni,- smo se najprej malo odpočili potem pa je bila že itak pripravljena večerja. Naslednji dan smo začeli z običajnim kopanjem in sončenjem tud lep izlet na Barbatji Matom co, od koder so mi ostali pri lepi spomini na prijetno družb in dobro kapljico pri kateri si f res pozabili na vsakdanje sij in si načrpali novih, moči za:-'UHljnje-delo.—Krajše -sprehode smo delali vsak. po svoje, k smo se na raznih prirèditoah plesih zabavali, Kar prénurd minil čas lepih dni,::f Tovariš upravnik nam je M slovo priredil lep večer, kjer tik s svojim res lepim turisticM o veselem razpoloženju peli irti zabavali pozno o noč.. Škoda Jj samo, da je manjkala godba, \ bi razpoloženje .še bolj pomdij nila. 1 Ozebek Kristina', Žerjav v Samcu V prejšnji številki smo objavili, da nam je pisal naš delavec Oset Franc, žerjavovodja v Samcu. Njegov najdaljši sestavek smo posredovali upravi osnovnih sredstev, ki nam do izida prejšnje številke ni mogla posredovati odgovora, zato ga objavljamo sedaj. Uprava osnovnih sredstev na navedeno vprašanje sporoča naslednje: (sledi' dopis Uprave osnovnih sredstev). Na vaš dopis v zvezi s člankom tov. Oset Franca, žerjavo vodje v Samcu vam sporočamo, da je za predmetni žerjav oz. maček že izdan delovni nalog za popravilo oz. zamenjavo istega, Trenutno se je pristopilo k izdelavi tehnične dokumentacije tj. izdelavi ustreznih načrtov za nov maček. jave nekako preurediti. Vetrn je ta skupina prešibka, dt§ mogla rešiti vse naenkrat. Lansko jesen smo predvm da bo žerjav v Samcu letos: P pravljen. Medtem se je pa.jipM žala z ozirom na povečani $ ročila odlitkov, potreba po.tt gradnji Monorell — postopki I stranski hali obstoječe livarni ki je pa tudi zahteval kompkH novi žerjav z mostom vred.ßj leg tega sta pa še odpovicm žerjava v cevni livarni in v PU mogovni lopi tako, da ni j>\ mogoče poprej iz objektivi razlogov pristopiti k popravi žerjava v Samcu. Sedaj se rt jeta še dva 5 tonska livna Žel va v livarni in vzporedno s.JJ žerjav v Samcu. Igrajo 0 AN AST ASI JA VETRIN-SKAJA, VASILIJ LANOVOJ, SERGEJ MARTINSOV, IVAN PEREVERZEV 7. — 8. 9. 1963 — nemški barvni film — komedija »GRAŠČINA STRAHOV« Igrajo — LISELOTTE PULVER, HEINZ BAUMANN, HUBERT MEYERIN CK, ELSA WAGNER 14. — 15. 9. 1963 — sovjetski film — drama »SONCE SIJE VSEM« Igrajo — VALENTIN ZUBKOV, LIDIJA ALEŠNIKOVA, NIKO-KOLAJ SERGEJEV, TATJANA KONJUHOVA Da se ni že popreje pristopilo k popravilu mačka je bil pa vzrok tale: v železarni razpolagamo z velikim številom žerjavov, ki pa so po večini vsi starih in zastarelih izvedb, ki tehnično povsem ne odgovarjajo zahtevam sodobne tehnologije, kakor tudi ne zadovoljivim HTV pogojem. Vzroke je iskati predvsem v tem, da je del teh žerjavov še iz predvojnih časov, večina, ki pa je bila nabavljena po vojni pa izvira iz reparacijskih elementov, ki so pa pravtako zastareli. Železarna Štore in vsa žerjavno-vzdrževalna služba se pa posebno zadnja leta zelo trudi in prizadevaj da skuša vse kritične primere rešiti in take žer- Kaj praviš koliko denarja i*® podjetje s tem. čakanjem?« : »Gotovo več, kot bi ga dali za konstrukcijo bifeja in za Pw druge uslužbenke«.