Štev. 38.
Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, dne 22. septembra 1920.
Leto XXXIII.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja v i a k o t r c d o ob 3. uri zjutraj. — Cena mu j« 15 K na leto. — Za inozemstvo 25 K. Posamezne itevilke se prodajajo po 1 K.
Spiti in dopisi st poSiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljub« Ijana, Kopitarjeva ulica, — Naročnina, reklamacije in Inieratl pas UpravnUtvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Sami svoji gospodarji.
Zgodovina zadnjih dveh let je dovolj jasno pokazala, da je nemogoče, da bi še nadalje vso oblast v državi imela belgrajska vlada. Belgrajski gospodje poznajo pač samo Srbijo in Macedonijo, ki je posebno zadnja za Slovenijo skoro v vsakem oziru najmanj za 100 let zadaj. To kar je za srbske in macedonske razmere morda še primerno ali celo koristno, je pri nas že davno zastarelo in škodljivo. Tako se je n. pr. sedaj uvedel po celi državi ogromen indirektni davek, o katerem so si vsi moderni postavodajalci že davno na jasnem, da je najbolj krivičen davek, kar jih je. Na vsako stvar, ki jo potrebujemo, je naložen strašen davek. Ker moramo te potrebščine vsi kupovati, je s tem doseženo, da moramo vsi enako davka plačevati, revni in bogati. Revne družine še več, ker imajo navadno več članov kot bogate. V tem oziru smo padli za 50 let nazaj.
Pa ko bi ta davek, ki se pobere v Sloveniji — saj ga plačuje primeroma še enkrat več kot Srbija — vsaj doma ostal, za naše domače potrebe. Ne, naše oblasti imajo samo dolžnost davek pobirati in ga pošiljati v Belgrad in naše ljudi zapirati, če ga ne bodo mogli plačevati, toda o našem denarju razpolagati pa naše oblasti nimajo pravice. Tako pride le del našeja denarja nazaj v Slovenijo, velik del pa ostane v Belgradu, odkoder se razliva proti jugu. Nele, da so nam vzeli z zmanjšanjem krone na četrtino njene vrednosti tri četrtine premoženja, kar se pozna v tem, da je sedaj vse štirikrat dražje, temveč hočejo še od te četrtinke, ki nam je ostala, velik del uporabiti za južne pokrajine. To je skrajna pristranost in krivič-nost, posebno če mislimo na to, da od vojne odškodnine, ki jo dobi naša država, ne bo Slovenija niti vinarja dobila,
Vrhutega nam hoče država vzeti *e premoženje, ki ga ima Kranjska dežela. Že svoj čas so hoteli liberalci kar lepo vso našo deželno imovino prepisati na državo, pa jim je naša stranka preprečila, a kljub temu se obnašajo » Belgradu tako. kot bi bila vsa imovina bivše vojvo-dine Kranjske njihova imovina. Vse deželne doklade, ki so v prejšnjih časih ostale v deželi in je deželna oblast sama
z njimi razpolagala izključno za naše potrebe in namene, vse te doklade romajo sedaj v Belgrad in pridejo bogve komu v dobro.
Edina rešitev iz tega položaja je, da postanemo v Sloveniji sami svoji gospodarji v okviru jugoslovanske kraljevine. Našega denarja naj gre v Belgrad toliko, kolikor ga pride pri stroških za skupne zadeve na nas, ostali denar pa naj ostane v Sloveniji in tisti, ki naj razpolaga z njim, naj bj naše ljudstvo samo. Slovenija naj zato dobi svoj pokrajinski deželni zbor, kateri edini naj odloča o našem denarju, ga obrača za slovenske gospodarske in kulturne potrebe.
Dobro se zavedamo, da je Slovenska ljudska stranka v tem oziru sama in da bo pri vseh drugih strankah naletela na velikanski odpor (»Domovina« imenuje to našo zahtevo: lajna), toda ravno tako dobro se zavedamo, da je ta pot edina, ki je za naše gospodarske potrebe odrešilna.
Volitve so pred durmi. Boj sc bo vršil za to: ali postanemo Slovenci sami svoji gospodarji ali hlapci belgrajskih mogotcev, Vse nam nasprotne stranke so več ali manj za belgrajsko komando, ker se dobro zgve' da bodo imele pri nas svojo moč	'->,bo svobodomiselni
Belgrad krt4	' v in za uspeh
stranke jim je .	'čno bodoč-
nost lastnega naroda.
Zato naj se vsi naši pristaši dobro pripravijo na volitve. Če dobi največje število glasov Slovenska ljudska stranka, smo zagotovljeni, da dobimo samoupravo, zakaj proti večini je težko odločati. Če se pa Slovenci odločijo za nasprotne stranke, si bodo sami krivi svojega Gospodarskega in kulturnega hiranja.
Popolna samouprava, s tem geslom v volivni boj za Slovensko ljudsko strankol
Pad vse važno!
Najvažnejša stvar pri volitvah je volilni imenik, to je Usti uradni zapisnik, v katerem so vpisani vsi upravičeni volilci. Kdor ni vpisan, ne sme voliti, če je sicer še tako upravičen in kdor je vpisan, ima pravico tudi če drugače ni upravičen.
Volilni imenik sestavi občanski u^ad, Vpisati mora vse, kT imajo volilno pravico. Volilno pravico pa imajo: 1. samo molki (vse ženske so izključene), 2, moški mor* vsaj do 25. sept, 1920 izpolniti 21, leto svo-je starosti. 3. Biti mora do 25. septembra; t. 1. vsaj 6 mesecev stalno naseljen v obči« ni. 4, Nemci in Madžari nimajo volilne pra-vice, četudi imajo pri nas volilno pravico!. Nemški Kočevarji torej zaenkrat ne volijoi,
5.	Volilne pravice nimajo aktivni in neak-tivni častniki in vojaki, ki služijo. Pač p« imajo volilno pravico vsi oni vojaki, ki do* služijo do 28. novembra, ko bodo volitve^
6.	Volilne pravice nimajo vsi oni, kl so ob* sojeni zaradi pregreška ali prestopka tat« vine, poneverbe, goljufije, oderuštva ali beračenja, vlačugarstva, zvodništva, dokler ne minejo tri leta po prestani kazni, Dalkf vsi oni, ki so bili obsojeni radi hudodelstva, dokler trajajo pravne posledice zdru* žene z obsodbo. 7. Volilne pravice nimajol vsi oni, ki so v konkurzu, v ječi, ki so pod kuratelo, varuštvom ali očetovsko oblast, jo.
Te volilne imenike pošlje župan 23. t. m. na sodišče- odkoder jih vrnejo čez 5 dni in potem morajo biti volilni imeniki skozi 8 dni razpoloženi pri občanskem
uiradu.
Najvažnejše. Vsak naš pristaš-volile«
naj gre gledat, ali je vpisan ali ne. Pogleda naj se tudi za svoje somišljenike, če so vpisani ali ne, Kdor ni vpisan, naj gre takoj zase in če treba tudi za svojega somišljenik ka, če le-ta ni vpisan, na občinski urad io tamkaj zahteva popravek. Zahteva je lahko pismena ali ustmena, katera se mor« vzeti na zapisnik. Zahtevi se morajo priložiti dokazila, da je dotični res upravičeni priti v volilni imenik. Ta dokazila (cerkvena ali občinska) so brez kolekov in jih morajo dati župni, občinski in drugi uradi brezplačno. (Največ teh dokazil bo o star rosti in šestmesečnem bivanju v občini), Ako občinski urad tekom 24 ur ne odgovori, je znamenje, da je predlog (reklamacija) zavrnjen, in vloži naj se nove pritožba na sodnijo,
Opozarjamo pa naše pristaše, naj paH zijo tudi na to, če so vpisani pristaši nasprotnih strank, a nimajo volilne pravice, Naj se istotako pritožijo in predložijo dokazila, če je potrebno.
Somišljeniki! Te volitve so najvažne)«
t1
le. Gre za samoupravo Slovenije. Zato ne ■memo nobenega glasu izgubiti. Nasprotniki bodo porabili vsa tudi nepoštena sredstva, da nas tukanijo.
Volilne kroglpce, ali kako bomo volili.
Ker bomo pri pribodlnjih volitvah čisto drugače volili, kot smo bili doslej navajeni, zato je potrebno, da to nekoliko pojasnimo.
Prvič ne bomo več volili posameznih poslancev, temveč kar naravnost stranke. Stranka razglasi pred volitvami svoje kandidate in potem se volilec na volišču odloži, katero stranko voli. Stranko presoja ne toliko po kandidatih, temveč po načelih, katera stranka zastopa. N. pr. Volive: ve, da se bo Slovenska ljudska stranka borila v državnem zboru za to, da postanemo Slovenci v gospodarskem in kulturnem oziru sami svoji gospodarji s svojim deželnim zborom, s svojo vlado in s svojimi financami. Liberalna stranka se bode potegovala za to, da povsod komandira Belgrad. Pameten volivec se bo odločil na volišču za Slov. ljudsko stranko. Izmed kandidatov, ki iih postavi stranka, bo izvoljenih toliko, .kolikor dobi razmeroma glasov. N. pr. 'Kranjska brez Ljubljane ima voliti 14 poslancev. Vsaka stranka postavi vseh 14 kandidatov. Število volivcev znaša recimo 4900. Prva stranka dobi 21 tisoč glasov, d'uga 14 tisoč, tretja 7 tisoč, četrta 6 tisoč, peta 1000 glasov. Potem dobi prva tlranka 6 poslancev, druga 4, tretja 2, četrta tu.di 2, peta nobenega. — Zato je sedaj prav vsak glas važen, lcer vsak glas pride v poštev. Naj pristaši Slovenske ljudske stranke to upoštevajo in naj gledajo na to, da ne bodo le same prišli volit, temveč da tuc'i drugod agitirajo za Slovensko ljudsko et:;.nko, ker gre tu za našo samoupravo.
Drugič. Glasovnice so odpravljene, ker je v južnih krajih večina volilcev, ki ne znajo ne brati ne pisati Namesto glasovnic je upeljano tako-le: V vsaki volilni sobi je toliko skrinjic z odprtino, kolikor j-; strank. Ko stopi volilec v volilno sobo in ga spozna volilni odbor kot pravega, mu dajo v roko kroglico, Potem mu razlože, katera skrinjica je za to in katera za ono stranko. Nato gre volilec od skrinjice do skrinjice ter spusti kroglico v skrinjico tiste stranke, s katero voli. Ker je kroglica narejena iz mehkega blaga, zato pade toliko tiho, da nikdo ne sliki. Zaukazano je, da mora volilec v odprtine vseh skrinjic vtakniti zaprto roko in zopet zaprto iz nje potegniti, tako, da nihče ne ve, v katero skrinjico je spustil kroglico.
Naše somišljenike prosimo, da natančno pouče vse svoje pristaše v tem načinu volitev, da ne bo nepotrebne zbeganosti. Sklicujte zaupne sestanke in raz-motrivajte ves potek volitev.
Vsaka hiša, v kateri jc kak Član Kmetske zveze, mora imeti »Domoljuba", kmetsko glasilo. 2'
Svobodna trgovina po liberalnem receptu.
Liberalci hočejo svobodno trgovino na ta način, da naj dobijo ves izvoz v roke bankirji in judovski trgovci, ki naj spravijo ves dobiček v svoj žep.
Slovenska ljudska stranka je tudi za izvoz, toda izvažajo naj nc trgovci in meše-tarji, bankirji in Judje, temveč zadruge. Čisti dobiček naj si delita zadruga in država.
Na ta način bi država prišla do dohodkov in ji ne bi bilo treba kmeta do kože slačili, kmetje bi pa svoje pridelke dobro prodali.
Bankirji pa bodo vsled svobodne trgovine kmetske pridelke skušali nizko kupovati in drago prodajati, ogromen dobiček pa spravili v svoje žepe. Na ta način bo prišla država čisto v judovske roke in judovsko odvisnost.
Samostojna kmetska stranka, ki povsod caplja za dr, Žerjavovo kapitalistično stranko, se je na zadnjem svojem shodu navdušeno zavzela za svobodno trgovino, kakor jo hočejo imeti liberalni kapitalisti.
V liberalno kmetsko stranko se je liberalizem žc tako globoko vkoreninil, da prireja »kmetske« sJiodc in na teh shodih sprejema protikmetske predloge. Ni čuda, besedo v liberalni kmetski stranki imajo sami pristni liberalci in brezverska kapitalistična »Domovina « ne najde dovolj navdušenih besedi, da bi mogla dovolj pohvaliti liberalno kmetsko stranko.
Kmetje, ne dajte se osužnjiti še enkrat liberalnemu kapitalizmu, ki je v Jugoslaviji toliko nevarnejši, ker stojijo za njem Judje.'____
Cene živini in prašičem v Belgradu se dvigajo.
Poroča J. Brodar iz Belgrada.
Cene pri živini in prašičih so se tukaj na belgrajskem semnju zadnjih 14 dni precej dvignil« ' -Wr pri govedi za 3 krone pri kg,	- * kron pri kg. Pred 14 d ,-ajskem trgu živina (vo jn kg, debeli za mesarj so pa voli za pleme po i po 16 do 17 kron. Pru_. 5 kron kg, za špeh 28 do 30 Kro... jir je tukaj na trgu po 1 dinar, to je 4 krone kg, beli fižol (fižolica) po 8 kron kg, — Iz tega sledi, da cene ne bodo hitro padale, kakor se je pričakovalo. Opozarjamo naše kmete, naj se ne prenaglijo s prodajo živine, ker v kolikor mi je znano, so nekateri naši kmetje že v svojo škodo prodaK preveč živine, vsled padanja cen. Ako se je vse podražilo, kar kmet potrebuje, ni povoda, da bi padale cene, kar kmet potrebuje.
Odškodnina za mobilizirane konje in vozove.
Zadnje dni je poslanec Brodar v imenu Kmetske zveze ponovno in sicer že v tretjič posredoval v vojnem ministrstvu radi odkodnine kmetom za mobilizirane
konje, voze in opremo za Koroško. P0Ve dal je, da je ljudsvo zelo nezadovoljno, ke se mu toliko časa ne izplača, posebno h ker so se vzeli konji nekaterim revnim k'' niso dobili konj nazaj, ne plačajo se jim'p] tudi ne, da bi si mogli kupiti drugo delavno živino. Poslanec jih opozori, da je seda skrajni čas, da se to izplača, ker vsa neza.' dovoljnost ljudstva se je jela obračati pro! ti državi sami kot taki. Naše ljudstvo :e vajeno še izpod Avstro-ogrske, da sc vse kar se vojaštvu da, ali pomaga, tudi plača!
Načelnik tehničnega topniškega oddei lenja odgovori, da mu jc stvar znana in ie že rešena. Kmetom je izplačati 24 0 000 K ter jc zagotovil poslanca, da se to izplača v najkrajšem času.
Odprava verskih šoi.
Znani liberalni minister Pribičevič je za celo pokrajino Vojvodino samovoljno odredil, da verske in občinske šole postanejo državna last in je v višjih razredih srednjih šol odpravil pouk v krščanskem nauku,
Pribičevič je vrhovni general jugoslo. vanske liberalne stranke, katera v svojih glasilih »Domovini« in »Jutru* vedno bolj vneto hvali samostojno kmetsko stianko,
Naša rana.
Ljubezniva antanta je odposlala na Koroško plebiscitno komisijo, ki naj vodi ljudsko glasovanje dne 10. oktobra. Ta prijazna komisija je takoj v začetku stopila na nemško stran in kjer le more, ustreže nemškim zahtevam, če so upravičeno sii ne. Tako co odstranili demarkacijsko črto. da nemški agitatorji in tolovaji trumoma vdirajo v ozemlje A, ki je pod našo upravo, nazadnje pa so dosegli celo, da mora naše vojaštvo zapustiti Koroško, ravnotako naša žandarmerija, med tem ko čaka na avstrijskem ozemlju blizu naše meje 8000 Italijanov s 100 mitraljezami, gotovo ne Avstrijcem v zabavo in tudi ne v obrambo, temveč zato, da ob primernem trenotku udero v naše ozemlje in glasovanje »pravično« izpeljejo. Dalje je plebiscitna komisija ukazala, da se ukiniio nadzorstva nad nemškimi veleposestvi, kjer je na stotine naših kmetov in ki bodo morali tako glasovati, kot bo nemška gospoda ukazala, Končno so Nemci preti odredbam mirovne pogodbe dosegli, da glasuje veliko prebivalcev ozemlja B v ozemlju A. Tudi Jugoslovani imajo svojo komisijo na Koroškem, kateri sedaj predseduje neki gospod Jovanovič iz Belgrada. Ta komisija menda nima drugega opravka, da prikima temu, kar antantina komisija reče, Naša komisija na Koroškem je podrejena naravnost Belgradu in kima pač tako kot v Belgradu dovolijo. Slovenska deželna vlada nima pri komisiji nobene besede m ko je na merodajnih mestih razložila, da se ne sme nikdar pristati na take neupravičene nemške zahteve, ni na merodajnih n®' stih našla pravega umevanja. Zato je rel£ Ia: jaz si roke umijem in odstopila. V Bev gradu so nato stvar še enkrat prerešetava-li in odstopa slovenske deželne vlade niso vzeli na znanje.
Naši čitatelji pa zopet enkrat vidijo, kako prav ima Slovenska ljudska Stranka, ki pravi: v slovenskih zadevah naj odloča v prvi vrsti Slovenec, V boj proti centralizmu na celi črtil
O ministrskem predsedniku, Vesniču bomo pa rekli svojo besedo takrat, ko bo čas zato.
Ali ostane Kmet vedno brezpraven ?
Svoj čas sem opisal razmere naših uradov in početje uradništva tičoče se žalitve kmetskega stanu, toda žal, drž. pravdnih je videl v mojem spisu nekaj državi nevarnega. Opisal sem, kako litijska davčna oblast odmerja dohodninski davek našim kmetom, ne upošteva ničesar.
v davčnem uradu žalil kmetski stan in posebno še mene, '-er skušam kot načelnik K. Z. v tukajšnjem okolišu izposlovati vsaj nekaj pravice. Zahteval sem zadoščenja enkrat, dvakrat, trikrat, toda brez uspeha. Davčna oblast litijska mi je z dopisom z dne 13. jul. 1920, št. 2/pr. ex 1920 odgovorila, da je dotičnl uradnik, ki je »baje< žalil mojo osebo, bil z nnredbo Nj. kr. Vis. prestolonasl. Aleksandra z dne 17. nov. 1919, Ur. list št. 174 ex 1919 imenovan carinikom ter bil zato premeščen v Zagreb in ga davčni urad niti zaslišal ni. Dvomim, da bi, ako bi bil jaz dotičnega uradnika žalil in bi on imel na razpolago priče, kot jih imam jaz, stvar pustil, oziroma če bi sodnik, ako bi jaz ne hotel priti k razpravi, pisal: >dotični, ki je Vas žalil, ni hotel priti k zaslišbi in ga ::alo sploh zaslišal nisem.« Mislim, da bi se žo dobilo par žandarskih bajonetov, ki bi mi
svetili v sodno dvorano, kajti jaz sem kmet, ' >
Dobro, sedaj sem spoznal, kaj je pravica. Sedaj vem, demokrat naj dela, kar hoče, naj žali, zaničuje magari po turško, kmeta za glavo prikrajša. Zato se sploh ne zasliši, če sam noče priti k zaslišbi. Ne bom pozabil tega, toda saj upam, da kdaj pravica pride še okrog. Takrat bo kmet smel vsaj zahtevati, da se ščiti njegova čast.
Nekaj nezaslišnega je zopet od strani davčno oblasti glede osebno doh. davka iz leta 1919. Našim kmetom je črv obilno škode napravil, javili so to in prosili za odpis in uspeh: davčni vijak je še hujši. Kot tajnik K. Z. sem našim kmetom napravil na-' povedi za dohodnino, nihče ni imel 1600 K prebitka, toda davčna oblast ga je videla 4000—5000, da celo 7000 K s	"i
Če se hočeš
pritožiti nad previsoko odmero davka, moraš viogo kolekovati z kolekom za 8 kron, kar je glasom naredbe ministrstva financ v Belgradu z dne 16. aprila 1920, et. 3005, člen I.,"sklenjeno. Res je bila dosedaj vsaka
Sedaj pa: previsoko se davek naloži, če se pritožiš, moraš plačati. Bodimo veseli, da se gospoda, ki nas kmete pozna
ki bi si Jo kdo drznil ziniti v zagovor obdavčili z kolekovino 2 dinarjev, ampak gorje mu, če 2 dinarja nimaš v žepu. Če pojde tako naprej, kdo bo še želel ostati na kmetih, kdo izmed nas se bo ogreval za Jugoslavijo.
in mu bo mar vse drugo nego zvestoba državi. Krivica rodi nezadovoljnost, nezadovoljnost pa je vir needinosti in upornosti. Vsak ugovor proti neposlavnosti je bob ob steno, vsako pojasnilo o neugodnih premoženjskih razmerah ničevno, vsako opisovanje o slabi nerodovitni zemlji uradnikom neumljivo, vsaka prošnja za omiljenje nov povod za neusmiljeno privijanje.
Kaj pomaga državi, do mozga izžemati ubogega kmeta, ki tvori čez 80% prebivalstva, in ga s tem sistematično vpeljevati v sovraštvo proti sebi. Uničite kmeta, in uničeni boste vsi. Kmet je potrpežljiv do skrajnosti, toda te potrpežljivosti bo konec, ako poklicani faktorji ne ukrenejo drugače. Ne samo odredbe, ne samo ukazi, ki zadevajo z kruto silo kmetski stan, ne samo spletke, ki uničujejo naše gospodarstvo, ne samo strankarska politika, ampak pravice dajte kmetu, čuvajte ga pred krivico, pokažite da se zavedate, da niste samo tisti, ki kmetu gospodujete, steber državi, ampak tla je kmet tisti, ki vzdržuje državo, preživlja vse in za blagor državo največ trpi. Uradništvo naj gre kmetu na roko, saj je plačano z njegovimi žulji. Kmet naj ima v uredništvu ne več zatiralcev, ampak prijatelje, ki ljubeznivo občujejo ž njim. Država naj upošteva to, sicer si koplje grob. Zavest, da narod trpi krivico, lahko ob prvi priliki državi silno škoduje.
To so moje misli, nabral sem jih med ljudstvom, ki trpi, ki dela od zore do mraka, ki je bilo državi vsikdar zvesto, a so ga krivice tako zbegale, da se nagiblje na stran komunizma. Če se nagne v tabor komunističnega rovarjenja, naj vlada ve, da si ga je sama tako vzgojila.
Popis vseh Invalidov f
družin padlih vojakov.
Ministrstvo za socialno politiko ie izdalo Uredbo o invalidih in družinah padlih vojakov, ki določa nove pokojnine in preskrbnine oziroma dodatke ter druge državne pomoči omenjenim osebam. Potrebni krediti za to so zagotovljeni, tako da bo mogoče v kratkem za-čcli z nakazovanjem. V to svrho pa potrebuje poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo, ki mora izvesti omenjeno Uredbo, najnatančnejši popis vseh oseb, ki imajo pravico do državne podpore po določbah te naredbe. Razposlalo se ie že vsem okrajnim oblastem in občinskim uradom v Sloveniji na-redbo z obširnimi navodili, kako ie treba izvesti ta popis, pri katerem morajo sodelovati ne le vsi upravni javni činitelii, temveč tudi vsi prizadeti posamezniki, da bo mogoče izvesti in završiti lo obsežno delo točno in hitro. Zavedati se moraio tudi vsi oni, ki jim je poverje-
na naloga sodelovanja pri tem popisu, da je od njihovega točnega in hitrega dela odvisna uso. da onih mnogih siromakov, ki morda čakajo ž« več mesecev na pomoč države, da jim zagotovi primerno življenje ali pa da si bodo mogli po-staviti nov temelj svojega pridobitvenega delovanja v človeški družbi.
Popis obsega sledeče oddelke;
1 invalide;
2.	družine padlih (umrlih in pograšanih| vojakov:
3.	sirote brez očeta in matere;
4.	siromašne bivše internirane in konfinl-rane civilne osebe obojega spola, ki so zadobile poškodbo al, bolezen;
5.	siromašne družine onih oseb, ki jih (• sovražnik usmrtil iz političnih ali vojaških razlogov, kakor tudi onih oseb, ki so pomrle za časa internacije ali pozneje, toda radi bolezni, ki so jo takrat zadobile ali se iim je poslabšala;
6.	civilne invalide, in
7.	tuje državljane - invalide in družin* padlih.
Vsem tem osebam je priznana n o v a p r a* v i c a do stalne in izredne pomoči. Civilnim invalidom se bodo dajali umetni udje, prilika za zdravljenje in sredstva za ponovno usposobitev za pridobitveno delo.
Popisovali bodo edinole pristojni občinski uradi stalnega bivališča, ki pošljejo za vsakega omenjenih oddelkov po en izvod okrajnemu glavarstvu in poverjeništvu za socialno skrb. Vsi izkazi moraio biti dogo-tovljeni že pred koncem septembra. Radi tega naj se zglase nemudoma vse navedene osebe, ki bivajo stalno v svojem kraju, pri županstvu, da jih vpiše v izkaz. One osebe, ki so pristojne v Sloveniji, a se za časa popisa ne nahajajo v, občini svojega stalnega bivališča (n, pr, v bolnici, v invalidski šoli, na začasnem potovanju itd.), naj se javijo pismeno občinskemu uradu svojega stalnega bivališča. Oni naši državljani, ki imajo domovinsko oravico na področju kake druge pokrajinske vlade (Hrvati, Bosanci itd.), se moraio javiti pismeno svoji pristojni domovinski občini, ako ravno bivajo morda stalno v Sloveniji. Te osebe ne smejo biti vpisane V izkazu one občine, v kateri bivajo, ker jim mora nakazati preskrbnino pristojna pokrajinska vlada iz svojega kredita. — Tuje državljane, h katerim je treba za sedaj prištevati tudi še naše ljudi iz zasedenega ozemlja, popiše županstvo stalnega bivališča.
Vsi invalidi in ostale osebe, ki jih je treba' popisati, so dolžne, da se same prijavijo osebno ali pismeno pri pristojnem občinskem uradu v smislu prednjih navodil, ker bodo v nasprotnem slučaju same nosile posledice. Občinski uradi pa morajo paziti na to, da ne vpišejo v svoje izkaze oseb, ki bi se morale zglasili v drugi občini; vse take nepravilne prijave morajo odstopiti pristojnemu županstvu,
Pokojnine in preskrbnine oziroma dodatke bo izplačevala vojaška pokojninska likvidatura v Ljubljani (pozneje delegacija ministrstva financ v Ljubljani) potom poštnega čekovnega urada.
Nujno potrebno ter za državo in posameznike velevažno je, da bo izveden ta popis ka» najtočneje in brez odlašanja v določenem roku, ker ie to prvi ločeni del splošne socialne statistike vseh navedenih oseb, ki bo izvedena tekom meseca oktobra t. 1.
Ako kak občinski urad doslei slučajno še ni prejel naredbe opr. št. 111, 8987/1 z dne 6. septembra t. I. z navodili in vzorci za popis invalidov, vdov in sirot, naj io nemudoma zahteva pri invalidskem oddelku poverjeništva za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo v Lubljani,
Tedenske novice.
Pivmsi&e isovicc.
d Najsvetejša svetinja slovenskega naroda je veljala doslej še vedno naša sv. vera, katero so branili naši očetje s svojo krvjo in ki edina je ohranila naš narod nravno zdravega. Brez vere bo naš narod
brez dvoma propadel. Prejšnjo nedeljo pa je proglasil na ljubljanskem liberalnem shodu dr. Triller, ljubljanski podžupan, da je najsvetejša svetinja slovenskega ljudstva — sokolstvo. Če sedaj pomislimo na blejska bogoskrunstva — in blejsko sokolsko gnojnico, dalje na sokolska pijančevanja in plese in podiranje mlajev, potem nam je jasno, kako globoko je propadel slovenski liberalizem, da proglaša to divjaštvo za najsvetejšo svetinjo slovenskega naroda.
d Ostudno blati duhovnike zadnja »Domovina« napram liberalnim kmetom. Ime Kristus iz samega zaničevanja do Boga piše z malo začetnico. »Domovina« je tisti list, ki hvali samostojne liberalne kmete in se ti. ka v isti tiskarni kot Kmetijski list.
d Za one, ki potujejo v Bosno. Občinstvo, ki namerava potovati v Bosno in Hercegovino, se opozarja, da si preskrbi od policije izdan potni list, ker se brez policijskega dovoljenja nikomur in v nobenem slučaju ne dovoli potovanje v Bosno in Hercegovino.
d Ponarejeni bankovci. Poroča se, da krožijo med občinstvom ponarejeni fitiri-tisoč kronaki bankovci.
d Grad Češnice pri Moravčah bo, kakor je sklenila deželna vlada, dražbenim potom prodan in sicer pod pogojem, da mora bili kupec kmetskega stanu in da bo zemljo res sam obdeloval. Posestvo se odda, ker pomenja obremenitev .za poverie-ništvo za kmetijstvo, ki ga sedaj opravlja.
d Griža in tifus v nekaterih krajih Slovenije še vedno razsajata in zahtevata precej žrtev. Po najnovejšem uradnem izkazu jc nanovo obolelo na griži v Ljubljani 88, v Mariboru 10, v Velenju 14, v Tržiču 14, v Žirih 13, v Studencu pri Kr-Skem ,12 oseb. Umrlo je za grižo v dobi enega tedna v Ljubljani 10, pri sv. Krištofu (okraj Celje) 7, v Studencu 5, v Žireh in Tržiču po 4, v Kozjem in Mariboru po 2 osebi. Trebušni tifus razsaja zlasti v Trbovljah in okolici.
d Gospodična Marica Žgur, »bolna« učiteljica iz Radomlja, je poslala v »Domovino« tako »čeden« odgovor »Domoljubu« kljub sokolski časti, na katero se sklicuje, da se je celo uredništvo »Domovine« čutilo primorano napisati pod njen dopis pripombo, da je za njeno pisavo samo toliko odgovorno, v kolikor določa zakon. Odlcar je začela ta gospodična sokolica pisati v »Domovino«, nam je še bolj zrastlo spoštovanje pred sokolsko oliko.
d Za babice. Zdravstvena oblast je Izdala sledečo naredbo: Izvrševanje babi-ikega posla je dovoljeno le osebam, ki so si pridobile usposobljenost za babištvo. Le v sili, kadar pomoč izučene babice ni do-sežna, so babiška opravila dovoljena tudi osebarn, ki niso izučene babice. Prestopek le naredbe kaznujejo, če dejanje ne spada pod občni kazenski zakon, politična oblastva z denarno globo od 20 K do 1000 K ali z zaporom do enega meseca.
r Fantovski pretepi se zopet množe. Pred vojsko že so naša izobraževalna društva toliko vplivala na ljudstvo, da so pretepi do malega popolnoma prenehali in tudi pilo se je že veliko manj kot v nekdanjih časih. Sedaj pa se je zopet začela pojavlja-
ti ta grda fantovska navada, 12. t. m. so se stepli fantje povodom veselice požarne brambe v Tomišlju. Stepli so se fantje iz Tomišlja na eni strani in fantje iz Črne vasi na drugi strani. Razbili so celo vrsto šip v gostilni, poškodovanih pa je bilo precej pet fantov, lahno poškodovana sta bila dva fanta. Stariše, ki imajo vsaj malo skrbi za svoje otroke, lepo prosimo, naj pošiljajo svoje fante v društvo, v Orla, da se ne navadijo posedati po gostilnah, kjer popolnoma podivjajo in so potem tudi za domača delo vedno slabši in bodo pozneje vedno slabi gospodarji in ničvredni družinski očetje. Teh, ki sc zdaj pretepajo, ne bomo več spreobrnili, voda mlade, doraščajoče fante je treba takoj v roke vzeti in jih navaditi na društvo, ne pa na oštarijo.
d V smrt na vešalih je bil obsojen pred celjsko poroto dne 17. t. m. posestnikov sin Ivan Drame iz Klohočovnika pri Konjicah, ker je 23. marca 1919. ustrelil svojega očeta med spanjem v glavo in ga tako zavratno umoril.
d Požar. 18. t. m. je pogorela pri Kor-čulji na Jezici šupa in hlev,
d Tatvine. Z dežele se nam piše: Nikjer ni ljudstvo varno pred tatovi. Od dela izmučeni kmet ne more mirno spati, ker ga budi vedni strah, da mu ne odneso najpotrebnejših stvari. Ljudstvo splošno pravi: »Ako so bile v vojski potrebne izjemne naredbe za vsako malenkost, zakaj bi se ne odredilo kaj posebnega zoper tatove?! Tat ali ropar, ki je ukradel veliko svoto, udri šiloma v hišo grozil s smrtjo mirnim stanovalcem, naj bo kratkomalo — obešeni« To je mnenje vsakega resno mislečega človeka po deželi. Ko bi tatovi in roparji videli, da se pristojne oblasti ne mislijo šaliti, bi že dobili potrebni strah in re-špekt pred postavo in pošteni ljudje bi lahko mirno hodili na delo in bi brez skrbi počivali. Oblasti, zganite se!
d Umrl je dne 11. t. m. v Kranju g. Iv. Lampe, ki je celih 45 let služboval v lekarni g. Šavnika v Kranju. Cela Gorenjska je poznala pokojnika in ga spoštovala. Pokojnik je bil rojen leta 1855. v Zad-logu pri Črnem vrhu. Pokoj njegovi dušil d Smrtno ponesrečil se je v gramozni jami pri Mali vasi blizu Št. Jurja pri Grosupljem 28 letni Anton Drobnič iz Male vasi. Ponesrečeni in dva njegova bratranca so kopali gramoz. Utrgal se je plaz in podsul Antona Drobniča in enega bratranca, drugi se je pravočasno umaknil. Na klic sta prihitela na pomoč Janez Gačnik in njegov sin. Z velikim naporom so odkopali Drobniča mrtvega, bratranca, ki je bil zasut samo do pasu, pa Ie malo poškodovanega.
d Kamna gorica. Tukajšnjo Delavsko bralno društvo vprizori v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v zadružnem skladižču s sodelovanjem domačih visokošoleev, petdejan-sko žalolgro: Mlinar in njegova hči.
d Na ribenski planini se je izgubil nad eno leto star, rujav konj, z belo liso na čelu, ena noga je pri kopitu bela. Z ribenske planine se pride na bližnje planine. Ko bi ga bil kdo videl ali zaprl v svo| hlev, prosi podpisani, naj se dotični zglasi proti nagradi in odškodnini. V Ribnem, p. Bled. Franc Sodja, posestnik,
d »Plebiscit u koruškoj Slo veni i« je naslov drobni, v hrvaščini pisani knjižici, ki je posvečena prvemu osvoboditelju našega Go-sposvetskega polja g. generalu Krsti Smiljanlču. Knjižico je spisal dr. Valentin Rožič in jo je iz-
dalo in založilo društvo »Gosposvteski Zvon Knjižica razpravlja na kratko o koroškem vprašanju in nudi dober pregled (Statistiko pasa A in B) o koroški Slovenm. Pridejan i« tudi natančen zemljevid pasa A in B in cele Koroške s posebnim ozirom na važnost koro. ške Sloveniie za celo Jugoslavijo in Jadransko morje; vrhu tega ima še dve geografčni skici ki nam predočujeta pomen Koroške za Jugoslavijo. Posebno mična in lepa pa je naslovna stran knižice, katero krasi dobra slika narod-nega mučenika koroškega poslanca Fr. Grafenl auerja. Slika je izborno izvirno delo prof, s" Štantela. Knjižica z zemljevidom velja 8 K in se dobi pri društvu »Gosposvetski Zvon« v Ljubljani. Knjižico toplo priporočamo.
d Knjižica »Ljubljanska pehota 17. ob pre. vratu« (M. Škerjanec) se priporoča zlasti vsem vrnivšim se ujetnikom in drugim pripadnikom bivšega ljublanskega pešpolka. Lepo opisuje, kako se je vse moštvo zavedalo, dasi popolnoma odrezano od domovine, da je prišel čas, udariti za Jugoslavijo ... Posebno lep spominek je pa imenik vseh vojnikov pol. k a ob času bivanja v Rivi. Ta imenik ie prišel v domovino po prav posebni poti. — Knjižice je še dosti v zalogi. Dobi se v upravi »Slovenca« po 2 K.
d Pravilno slovensko pisati se naučiš, če kupiš v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani knjigo »Slovenski pravopis«, spisal dr. Breznik. Stane 12 kron.
Gospodnrs!(a obvestila.
g Ljubljanski trg. Sijajne ponudbe iz inozemstva so povzročile izvoz prašičev, Tako ponujajo dunajski trgovci za prašiče, postavljene v Maribor po 38 jugoslovanskih kron za 1 kg žive teže ter prevzamejo sami vse druge stroške. Ponudbe iz Čehoslovaške tudi presegajo naše dosedanje cene. Ker je tudi število prašičev v Hrvatski in Srbiji letos zmanjšano, se čuti izvoz še bolj. Na ljubljanski trg sploh ne prihajajo v omembe vrednem številu domači prašiči, kar zelo otežkoča trgovanje s prašičjimi izdelki. Mast se bo podražila in tudi prašičje meso se bo komaj obdržalo na sedanji ceni 28 in 24 kron za 1 kg, Kranjske klobase so se podražile za 4 krone pri kilogramu. — Istotako se čuti pomanjkanje telet. Ker se je Ljubljana zalagala v veliki meri s prekmurskimi teleti in nastaja jeseni v Prekmurju redno pomanjkanje telet, je uvoz odtod več kot za polovico manjši. Domačih kranjskih telet ni mogoče v omembe vrednem številu spraviti na trg, ker kmetje ne dajo telet. Kar se tiče okusa, naša domača teleta visoko nadkriljujejo prekmurska, tako da telečje meso ljubljanskega trga ni prvovrstno, — Goveje meso in drobnica ostaja na prejšnjih cenah. Prodaja govejega mesa je velika vsled dragih močnatih izdelkov, — Sadni trg je dobro obiskan, posebno kmetski trg, kjer se prodaja sadje za kuho po 2 do 3 krone za 1 kilogram. Grozdja v večji množini še ni na trg. — Trg gob ne- • koliko pojenjuje, povpraševanje po gobah je veliko. — Zelje v glavah je ceno; dobi se že po 50 vin. kg. — Cena kislemu zelju bo padla. — Jajca prihajajo redko na trg, plačujejo jih po 2 kroni. Naval na jajca ie ogromen. — Perutnina prihaja nekoliko močneje na trg in se plačuje za par lepih piščancev 60 K. — Krompirja na ljubljanskem trgu primanjkuje. — Prodaja masla ni posebno živahna, vsled visoke cene fine moke in sladkorja.
g Cenc sena. Poroča se nam z dežele, da prekupci plačujejo seno tx> 60 K. dasi
ie v Ljubljani že čez 100 K. Kmete opozarjamo, da naj se držijo pri prodaji sena svojih zadrug, ki ne iščejo dobička zase. Če zadrug nimajo, naj jib ustanove. Kmetje tistih krajih, kjer ni sena, naj kupujejo seno pri senenih zadrugah, kjer imajo dovolj sena. Več sena, kot ga potrebujejo sami, je v ljubljanski okolici, Vrhniki in po Štajerskem,
g Cena cementa v Brodu. V brodskih trgovinah je narastla v zadnjih dneh cena cementu od 3 K na 4 K za kilogram.
—	Cene na novosadskem žitnem trgu. Pšenica 740—800 K, rž 590—620, ječmen 460—470 K, oves 220—240 K, koruza v strokih 70—100 K (dobre kakovosti), do 4 % pokvarjena koruza 120 K, Moka št. 0: 12.60 K, št. 2: 11.20 K, št. 6: 10.60 K, otrobi 210—230 K.
—	Vinska cena v Dalmaciji. Koncem avgusta bile so v Dalmaciji naslednje vinske cene (po stopnji); črno vino 120—130 kron, opolo 110—120 K, belo vino 160 do 180 K za hektoliter.
g Vrednost tujega denarja- Dolar stane 116 K, avstrijska krona 40 K, carski rubelj 1.25 K, češkoslovaška krona 1.68 K, francoski frank 7.90 K, nemška marka 1.90 K, rumunski lej 2.30 K, italijanska lira 5 K, turška lira 4.80 K.
g V Trstu padajo cene kavi. V zadnjem tednu so v Trstu znatno padle cene kavi. Santos-kava, ki je stala v maju t. 1. 110—120 šilingov za cent s stroški vred v Trstu, stane sedaj 87 šilingov. Cena Rio-kavi se je v istem razmerju znižala na 67 šilingov. Pri teh cenah je nastalo večje povpraševanje po kavi.
g Na novo urejena trošarina na pijače. Po novem bo moral trošarino (užit-nino) vsakdo plačati, tudi tisti, ki kupi vino od vinorejca naravnost za svojo porabo. Trošarina znaša 32 K za 1 hI vina, vinskega mošta, vinske brozge, vina iz jagod, slada in medice; 8 kron za 1 hI sadnega mošta, 60 vin. pa na steklenico vina do % litra. Vinorejci in prodajalci morajo naznaniti pri pristojnem užitnin-skem uradu vse prostore, v katerih shranjujejo vino. Obenem so pa zavezani vsi, ki imajo več vina pri hiši kot 25 litrov, da naznanijo svojo zalogo užitninskemu * uradu, in sicer do 23. septembra.
—	Sadjo in krompir na Koroškem. Od nekdaj je nudila Koroška poleg Tirolske po svoji kvaliteti najboljše sadje. Letošnje leto je sadje v Rožu in Podjuni zelo dobro uspelo. V Rožu imajo kmetje izbornega zimskega sadja na vagone na razpolago. —> Krompirja pa ima letos Koroška več sto vagonov za izvoz. Na to opozarjamo 1
g Trgatev na Štajerskem, V velikem delu Slovenskih goric so sredi tega meseca pričeli s trgatvijo. Mošt ima povprečno 16 do 18 stopinj sladkorja in pričakujejo oni, ki so podbirali in bodo z glavno trgatvijo še počakali do konca septembra, celo 20 do 22 stopinj sladkorja, torej toliko, kakor je imel letnik 1917.
g Od veselične takse so odslej oproščene samo vstopnice za zabave na vaških proščenjih, cerkvenih slavnostih in proslavah ter narodnih svečanostih, ako se vrše na krajih, ki so za to določeni. Zato oprostitev ni treba posebej prositi. Vse druge dosedanje oprostitve (za prireditve y člo-
vekoljubne, poučne itd namene) so odpravljene, Prošnje za takšne prireditve so brezuspešne.
g Uspeh nakupovanja plemenske govedi za črnogoro v Sloveniji, Nakupovanje plemenske govedi za Črnogoro sc je gladko in lahko izvršilo. Nakupilo se je; 45 bikov, 290 junic in 58 krav, vsega skupaj torej 393 glav. Kupovala se je enobarvna živina in sicer junice nad enim letom, mlade krave do petega leta in biki od enega do dveh let. Nakup se je izvršil meseca avgusta in septembra in sicer nalašč v ta namen sklicanih plemenskih sejmih v krajih, kjer imajo dobro in za pleme sposobno živino. Vsak plemenski sejm je bil združen s posredovanjem živinorejskega nadzornika, ki je opozarjal in bodril živinorejce na enotno in smotreno delo v prihodnjcsti. Nakladalo se je na sledečih postajah: Ribnica, Dobrepolje in Stična na Dolenjskem, Št. Jurij ob j. žel., Laško in Belica na Paki na Spodnjem Štajerskem in Sinčavas na Koroškem.
g Izvoz surovega sadja. Vsem interesentom, ki se pečajo z izvozom sadja, se javlja, da so se dosegle z ozirom na valuto in carino važne olajšave in ugodnosti, tako da se izvoz lahko vrši brez posebnih ovir. Izvoz sadja je prost. Carina za 100 kg surovega sadja znaša 8 K. Za sadje je odpravljena zahteva kupnine v zdravi valuti. Ker se torej sadje lahko proda za vsako valuto, odpade pri carin-jevanju »uverenje«, ki je delalo največ, težav. Izkazati se je treba samo z dotično fakturo ali prepisom fakture. Vsi carinski uradi so dobili strog nalog, da morajo zacarinjenje surovega sadja hitro izvršiti, da gre blago lahko brez ovire svojo pot. Tudi obratno ravnateljstvo južne železnice je obljubilo, da bo po'možnosti dostavljalo potrebne vagone v prvi vrsti za surovo sadje. Posredovalo bo v tej zadevi tudi pri avstrijskih in nemških železnicah, da bodo tudi te dajale na razpolago prazne vozove za sadje. Interesenti so še posebno opozarjajo, da pravočasno naročajo potrebne vozove na nakladalnih postajati, z natannčo navedbo, kam je sadje namenjeno. Glavnemu ravnateljstvu južne železnice je treba tudi sporočiti, kdaj se nakladanje v večji meri začne. Sadje se prevaža kot brzovozno bla^o in velja za to blago, nasuto brez embalaže v vagone, poseben znižan tarif, ki je veliko nižji nego tarif, ki velja za navadno brzovozno blago.
g Obveznice vojnih in predvojnih posojil. Veliko število naših državljanov ima obveznice vojnih in predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske v Avstriji in Ogrski, odkoder jih za sedaj še jie morejo uvesti v domovino, ker se nahajajo tam pod sekvestrom. Finančni minister je v zaščito naših državljanov odredil: Da se pozovejo državljani, ki imajo gori omenjene obveznice ter jih niso mogli uvesti na naše ozemlje, ker se nahajajo v prej omenjenih državah pod sekvestrom, da jih prijavijo delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. — Prijave morajo vsebovati sledeče podatke; 1. krstno in rodbinsko ime lastnika, poklic, kraj stanovanja (natančen naslov). 2. Vrsto in številko vsakega posojila, njih skupno nominalno
vrednost (po možnosti serije in številke)* 3. Podlago, na kateri so se založile (n.pr, depot, lombard, ženitbena kavcija itd.) ter vsota dolga, za katero jamčijo. 4, Kraj in zavod, pri katerem so obveznice zalo« žene. Prijave se morajo vložiti v roku od 15, do všetega 30. septembra t, 1,, ia sicer posebej za obveznice predvojnih int posebej za obveznice vojnih posojil. Ta' rok se ne bo podaljšal. Prijave, ki ne bf točno odgovarjale prej označenim predpis som, se ne bodo vpoštevale. Strankam, ki so svojedobno te vrste obveznic prijavile tukajšnji podružnici »Jadranski ban* ki« ali pa v najzadnjem času »Repatriji«, ni treba vložiti predpisanih objav, pač pa naj predlože tozadevna pismena potrdila, ki so jih prejele od »Jadranske banke«, oziroma »Repatrije«, Priporoča se, da stranke, ki imajo obveznice posojil s posredovanjem domačih denarnih in drugih zavodov (bank, hranilnic, posojil* nic, zavarovalnic itd.) v depotih, v lom-bardu itd, v Avstriji in Ogrski, prijavijo obveznice potom teh zavodov delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Vse aruge stranke naj vlože prijave v predpisanem roku naravnost delegaciji.
g Jugoslavija in Avstrija sta sklenili trgovinsko pogodbo na isti osnovi, kakor sta sklenili trgovinsko pogodbo Italija in Avstrija. Po tem sporazumu pošlje jugo-, slovanska vlada na Dunaj 15.000 ton žit4 in 40.000 ton turščice. V kratkem odpoš« ljemo še drugih 50.000 ton žita in 110.00® koruze ter 10.000 ječmena in drugih živil« Zato bo pa Avstrija dovolila izvoz kovin, prevoznih sredstev, tkanin, papirja, keim-4 kalij, barv in lokomotiv.
j Pohištvo za novi kraljevski konak t Belgradu je naročeno na Francoskem za' ceno od 2,700.000 frankov. Na razpis zai sobano tega pohištva v Jugoslaviji ni prišla niti ena ponudba, ter se je moralo delaf oddati v tujino.
Dopisi.
RADOVLJICA.
Dne 5. septembra t, L smo blagoslovili novo odsekovo zastavo, dar naklonjenosti p. n. lesne dražbe: Resman, Hudovernik, Mulej in Jane. Zastava je ročno delo č. šolskih se* ster v Maribora .ki so izvršile umetniško delo po načrta g. Helene Varnlk-ove. Nastavek e izdelal g. Tratnik. — Po sprejemu na ko« odvoru in v Ljudskem domu se le razvil sprevod: Orli-konjeniki, kumica v narodni noši na okrašenem vozu, jeseniška godba, slikovite narodne noše gorenjskih fantov in deklet II Lancovega ln Selc, Šeat belooblečenih gojenk dekl. naraščaja fe neslo na belih trakovih še nerazvito zastavo: nato predsedstvo, dolga vrsta čilih in vrlih Orlic, gojenk in deškega naraščaja. Sprevod so zaključili drugi udeleženci ln narodne noše na konjih. — Mnogoštevilna množica je prihitela in prisostvovala sv. maši na prostem pred župno cerkvijo, katero je daroval č. g. dr, Snoj, kl (e v svojem govora zelo lepo razložil vse simbole na novi zastavi .Po sv. maši se je blagoslovila nova zastava, katero je izročila čislana g. kumica Mulej-eva orlovskemu telovadnemu odseku v last in varstvo z geslom: Z Bogom za narodi — Med živijo-klici in sviranjem orlovske himne se je razvil ln dvignil novi prapor. Po obredu je otvoril predsednik odseka br. Srečko Kristan javno zborovanje. Govorni so: domači g. župnik Fatur, predsednik O, Z. br. Pire fn v imenu S. K. S. Z. br. Puntar in v imenu kat. dijaštva visokošolec Š. zborovanje je lepo uspelo in se je zaključilo s himno

»Lepa naša domovin.:.« Ljudstvo, slo in sto-glava množica je z zanimanjem napeto sledila in glasno pritrjevala govornikom.
Popoldan sc jc vršila javna telovadba Orlov, Orlic, deškega in dekliškega naraščala. Zelo srečno izbran spored, dokaj precizno izvaanjc težkih vaj, prostih kakor onih na orodju, posebno na krogih jc zadovoljilo gledalce v polni meri. Po telovadbi se ie razvila zelo živahna prosta zabava.
Omenim nai še okrašeno Radovljico s slavoloki in številnimi zastavami; tako je naje mesto dostojno sprejflo bratske goste. Pripomnili moramo, da so se topot obnaŠEli nasprotniki dekaj časino, razen par vinjenih kričačev sokolske prireditve.
PORAZ SAMOSTOJNEŽEV V ŠT. LOVRENCU FOii FBEŽINOM (ŠTAJERSKO).
V r.odeijo line 5. septembra t. 1. je Urlep sklical shod S. IC. S. v št. Lovrencu pod Preži-nom. Macgofcrojni piakaii pa so vabili na sbod, toda, zgodilo se je, da Je iz shoda Samostojno postni shod K. Z. — Shod je bil napovedan ob 2. uri popoldne. Vrli kmetje šentlovrenski so se zbirali pred gostilno, — Urlep in kapotan Sau- ( cln pa sedita ?.a mizo, ter nestrpno čakata svo- i Jih pristašev, n nju čakanje jo zastonj. Napo- : sled so vendar Urlep ojucačt, se peda nud j kmetu ter pove, da so čcšpljo letos bogato ob- j rodile. Ker je bila ura že tiičert na 3, vpraša i nekl kmet U.-lcpa, zakaj nt? začne shoda. On pa ! pove, dn so ravnajo »po startni Ko pa tedi po j stari uri ni bilo nobenega njegovih, se ga osmi- | lljo naši kiueijc tsr napolnijo dvorano. Urlap i so prijazna smehlja, rrfcl meno in zatrjuje: saj ! no (jro proti veri! Začne sa shod. Za predsed-r. ka sno Izvolili kmeta, člana Kmetska zveza, IcSketja. la pcieli besedo navduser.cmu kmet-tkemu fantu članu Kmcitlie zveze, kateri v Jedrnatih besedah razloži program ln delo Kmetska zveze, krtači Smnostofnože, ter opiše njih itesrečno politiko za kiucts na Slovenskem. Kct spokorna grelnika sta poslušala Sancin ln Uilop. Med njihovim navorom Je Fr. Banni-paitner z natančnimi podatki označil Urlepovo Ijtiborcn do kmetov. Končno naš govornik od-lrčno odklanja vsiljivost Samostojnežev in za-kliče: bvala vam, da sta pripomogli k tako lepemu shodu Kmetsko zveze. Z navdušenimi klici: »Živela Kmetska zveza«, so kmetje zaposlili dvorano, Urlcpa in Sancina. Da bi Jima prt na bilo predolg čas, sta jima pa čo vrla k-i.ctc bpolccr ln Poiak dala vež lepih na-v. :■:, kateri »ima tetov: ie danes nemilo doni, j ,•) u" i:;':.

? '-.TANSKI DOLINI.
r:-o avgusla sc jc vršil ua Trati v Po-ljr.iiski dolini orlovski tabor z Javno telovadbo, ki je uspel uad vso pričakovanje sijajno, šio-viine čete Orlov in Orlic in naraščaja, vso polno navdušenja ln orlovsko samozavesti, rono-n^brejne množico ,Ui so sc udeležile tabora in telovadbo vse to je So dvignilo pogum našemu mladamu Grlu, ki sc je dvignil prejšnji dan na Trati, da tekmuje z brati, ki ga obdajajo na vseh straneh, — Prvi jo do;.pel na Trato bratski žirovski odsek, k; sta pa sprejela bi. Dom-Sar in Stanonik na konjih. Br. Demšar je v kratkem, a Iskrenem pozdravu naglašal orlovsko bratstvo in se zahvalil za številno udeležbo. 7, žlrovskim cdscUoiu so došll tudi naSi braijs iz zasedenega ozemlja. Njih navdušenja Ž a oiicvsko stvar ni zadržala niti demarkac. črta, niti slabo vreme, niti dolga ccsta. Nato Je šol žirovski rdsok z našimi fanti Orii naproti bratskim četam, ki so Imelo priti po cesti lz šlioija LcI:o. V narodnih ucšaii so sledila naša delilota. ki se obdarovala udeležence s šopki, tu številno občinstvo. Kmalu so Joli prihajali okrr.Š3i.i vozovi, za nji'j'i fc zaslišijo zvoki orlovsko himna; čelo žkofjeloškeca okrožja prihajajo! Na čela orlavska podim iz Selc, naio dolga vrste Crlov, Orlic in naraščaja iz Ckoije Lok", Stare Leko, Sclo, št. Vida, Radovljice Itd. Boste ja navuiueno pozdravil br. Stanonik, na pozdrav ja odgovoril v ognjevitih besedah škofjeloški načelnik. Grlcvska čete so se z ljudstvom V red razvile v dol« sproved, ki jo ob zvokih gotlbs — kakor zmagcsUven vhod — odkorakal skiizi Gorenja vas na Trato prod cerkev. Tu jo pozdravil udiležence čast. gosp. župnik Josip Brajec. Za tem se Je vršila božja Služba. C. g- Sjpiritual Ciril Potočnik jc v kras-6'
nom cerkvenem govoru razvijal in poudarjal misel, dn morajo biti tudi naša mladost, zdravje in moč Begu posvečena. Po govoru je daroval sv. mašo in s tem je bilo dopoldansko slavje zaključeno. Opoldan so dospeli še bratje iz Horjula, ne meneč se za dolgo in naporno pot. Kmalu popoldne se je jeln zbirati na ttlova-dlšču množica glodalcev. Godba zaigra orlovsko himno, telovadba se začne. Z napeto pozornostjo ie spremljalo občinstvo precizno izvajanje težkih vaj Orlov in Orlic, zlasti Je ugajala moreška ln prosie vajo naraščaja. Glavna in najtežja točka bogatega sporeda pa je bila orodna telovadba članov in naraščaja. Občinstvo je občudovalo čudovito spretnost telovadcev in jim navdušeno ploskala. Med telovadbo in sploh pri celsm taboru jo igrala selška godba, ki Jc mnogo pripomogla k tako sijajnemu uspehu prireditve Po telovadbi so nastopih govorniki, tako g. gimn. profesor Gorjanc, brat Terčelj iz Škofje Loke in brat Gogala iz Poljan. Po govorih so Je razvila med udeleženci prisrčna zabava in le prehitro jc prišel čas ločitvo. Naš novo ustanovljeni Orel šteje žo skoro 40 članov ln njegovo število se zmeraj raste. Zlasti vlada veliko zanimanje za naraščaj. Upa-| mo, da so ob letu zopet vidimo. Bog živil
OD DEV. MARIJE V POLJU (zakasnelo).
Velika b 1 a ni n ž a samostojnih. Napovedali so, da pride cela Slovenija skupaj, več gadb, minister Kukovec-Mrmolja. Družili so se z liberalci (zalo baje prihcu ministra), bile so velike priprave, — slavoloki itd. — A11 nedelja Je pokazala njih moč. — Skcro da niso J delavci, železničarji shod obvladali (prevzeli) | tri četrtine delavstva; ko so samostojni govor- j niki videli, da delavstvu govore, so opustili napade na delavstvo in resolucije proti t urnemu delavniku. In od vseli strani se Je govornike opozarjalo, da Je večina delavstva zbrr.:ioga. — Zato je pa tudi delavstvo molčalo. — Ubrali so diugo struno. — Kečuveno so napadali duhovnike kot Habsburgovce, proč z duhovniki, proč s klerikalci, proč z »Domoljubom«, poteptajte ga, na njega mesto »Kmetijski list«. — To je bil kmetski shod? Na vozovih so otroko vozili in delavko — le malo Jc bilo kmetov, in to Jo bil sprevod Kmetske samostojne stranke? — Ravno zato pa, ker ste peli na to struno, bosta pri naših kmetih malo opravili. Naš kmet je veren in tak ostane, stranko, ki napadi našo vero po duhovnikih, naš kmet nc bo podpiral stranko, kl pravi, da je kmetska in verna, pa sc druži z liberalci, svobodomisclci, kapitalisti naš veren kmet no bo podpiral nikoli. — Pod pretvezo (slabo občinsko gospodarstvo v občini) sto vzeli nekaj kmetov, ali naš veren kmet je čul na shodu, da straka samostojnih proti veri, dubovntkom, časopisju deluje, zato se bo z gnjusom obrnil od take stranke. — Zdiužil se pa bo res v pravi kmetski krščanski Kmetski zvozi v močno četo proti vsem nakanam Samostojne stranke. — Voditelji naše Samostojne stranke so liberalci, — bili in bodo liberalci. — Zatorej kmetje, pojdimo na delo, — v boj za krščansko Kmetsko zvezo.
Član Kmetske zveze.
DEV. MARIJA V POLJU (zakasnelo).
Orli napadeni. — Samostojni izzlvači — pretepači.
Sadovi samotojnega shoda, kjer se Je udri-helo po duhovnikih, klerikalcih, krščanskemu časopisju, sa že kažejo. V nedeljo 22. avgustn so se v mraku samostojni Bcričevci vračali od shoda in veselice v Gornjem Kašlju, kjer so v gozdu srečali naše Orle, kateri so se vozili od Delske orlovske prireditve. Na vsak način so hcl&li dobiti povod za napad. Najprvo so hoteli z vozovi vkup udariti, a našemu vozniku se Je posrečilo to preprečiti; kar to ni šlo, so začeli zmerjati s čuki, žvižganjem, vpitjem in podobno. Pri drugem našem vozu, kjer se Je vozil naraščaj, ndnri eden b palico med nje. a k sreči ni ntkosar zadel. Med Orli zavlada upravičeno ogorčenje, skočijo z voz ter zahte. vajo zadoščenja. A tu Jo samostojnim korajže zmanjkalo. Orli so pokazali pesti in samostojni so bežali kot zajci, videlo sc Je lo šc, kako se je tu pa tam katari metre daleč valil proti domu. Danes povemo vsem lzzivačem in protopačam na ves glas, da so časi minuli, ko so Orlo napadali. Vsak napad, vsako izrivanje bo kruto maščevano.
KOMENDA (zakasnelo).
Komunisti lz tovarne ua Perovem pil Kam niku so na nedeljo sv. Jakoba ponosno niikn rakali v društveno dvciano v Komendi, kamn Je Delavska zveza sklicala svoj shod.' ikoni gotovo so bili prepričani, da se pred njimi tre sojo vsi kmetje in krščanski delavci, posebno ker so imeli s seboj skoraj ves »generalni štab ln šc eno dlčno komunistovko. Toda na siiodu se ie stvar drugače razvila v strah in sramoto komunistom. Tajnik Delavske zvezo za liam. nik je očital kamunistom laži, katerih so ™ komunisti posiuževali med krščanskimi delav. ci kmetskih družin, a komunisti so pcsiuball udano svoje grehe; le retiko se ie kak kju.uiiiS| malo na stolu premaknil, da je lažje očitek no. žrl. Vedno bolj so bili siti — pa iie Jedi - aiai pak lastnih laži. — Kajne koiiiuuisti — soviaž-niki vere, kmeta ln krščanskega delavstva — laž Ima kratke nogel — Dobiii so besedo in sedaj so postali »brihtni«. Lepi sodrug Kramar Jo trdil: »2akona ni treba«, zagovarjal je prosto ljubezen; to njegovo trditev jo paujuval prijazni sedrug Kralj. Poslušajte: Pošteni kmetski ljudje kličejo človeka takih naprav i besedo, ki jo privoščimo ouim živalim, ki se valjajo po svojem blatu. Calo dični ko.uiuai-siovai je rdečica zalila obiaz in je »skesana« odšla. Niso pa znali sedrugi vsi skupaj uati odgovora na hudomušno vprašanje: aii prepoveduje 5. ali 6. božja zapoved tatvina. drug Kralj se kar kratko odreže: »Inu lueuua že prepoveduje.« Učeui in debri komunisti pač no znajo božjih zapovedi, ker ne hodijo v cerkev ln jih tudi no izpolnjujejo. Ka vpraša«,e, kaj so iskale pred kratkim ponoči patrulj« pred kouundsko kaplanljo, so hinavski s.drii-gi molčali. Skušali so napadati duhovščine, a Jim je bila beseda odvzela, ker so samo sumničili in lagali, doprinesti pa niso mo:<li niti onega dokaza. Zanimivo je, ko so jim ie očitalo sov.ašlvo do cerkve in surovost, da so z./a-čali vso krivdo na Sokola. Ho pač oboji enaki. Poslušali so tudi morali za nje primeren »vak: da tisti sovražijo cerkov in duhovnike, ki fcra-dajo, sc surovo obnašajo, v cerkev no lioUiio, ncc.httijcjo in takrat so povesili glave in mislili temno misli... [Generalni štab« komunistov (Kralj, Vovk, Kramar, Sitar) si ni bil na Jasnem gjedo zasebne lastniae l.a stavi.euo vprašanje. Nazadnje so sc pa le zcdinlli, d.i zasebne lastnine no priznajo. To sc p:avi po ko-munistovsko: TI kmet 13 ledi živino, vole, krave; mi komunisti pn burno prišli in zaklali vole in pouiolzli kvavo — pa nič plačali, ba <« tisti plm.al, kl za nami pride. Ko so odhajali, so si deli zadnji badiilni muk: »Pojdt.no v cštarijo.« Seveda po pogorišču jo treba gasili.
kmetje! Vidite, to so kpmunlsti. Prevratna, revolucionarna so njih načela; so popclai brezverci, njih življenje Jo le za telo, njih liog trebuh, uživanje, strast. Njih vzornik piše: »Vera v posmrtno življenje Jo neumnost« in tke-ščanska nebesa prepustimo vrabcem«. Ker je pa kmet in krščanski delavec spoznal komuniste, zato je pa ie zapel mrtvaški zvonček (ličnim ln prijaznim komunistom in komunistov-kam v kmetskih občinah. V dno dušo pa naj bo sram kmetske može, fante in še bolj dekleta, ki se udinja takim ljudem, ki taje svetest sv. zakona, kl oznanjajo prosto ljubezen, ki ponoči hcdljo v patruljah okoli oken poštenih ljudi], ki ne znajo in ne spolnjujejo božjih ia cerkvenih zapovedi, kl žive po geslu: Kar jo tvoje Je moje; kar Jc pa moje, pa tebi nič mar. Še enkrat sramota za njo i
Zato pa, pošteni kmetjo in krščanski delavci, napovejte boj prevratnemu, brozvesine-mu, brezverskemu nezakonskemu otroku komunizmu.
POLHOV GRADEC. •
Poljski tatovi. — že dalj časa so se ljudje pritoževali, da Jo bilo to noč enemu, drugo noč zopot drugemu pokradeno s poija: krompir, koruza, korenje ali kaj drugega. Dolga časa se ni moglo priti na sled teir. tatovom. V ponedeljek 13. t. m. so Je posrečilo našim orožnikom dobiti dva poljska tatova, ln sle« sta bila Jožef Hojkar, p. d. Cesar in Janez Tr-novec, p. d. Mnznik, oba iz Polhoveea Gradca. Priznala sta, da sta iz njive Jožefa Leben « Izkopan krompir odnesla domov. Ljudem so je čudno zdelo, kako more Cesarica Neža, žena prvega, prehranltl dva prašiča in dve ovci,
nima nič svofega, niti v najem vzetega zem Ijlšča. Pri hišni preiskavi Cosarlce so dobili tudi koruzo ln orehe, o čemer ne more pove' dati, kje Jih Je dobila. Muznik ima lepo po. kojnlno, ker Je bil samo par mesecev pri orožnikih. Mlad Je še ln lahko dela, pa mu država daje večjo pokojnino, kakor Jo ima marsikateri duhovnik, ki Je bil do svoje starosti v službi. Konec te igre Je bil ta, da sta morala sa na nestl nazaj krompir v vrečah pravomu lastniku. Vse tri pa še čaka zaslužena kazen pri sodišču. Pokradeno ]e pa bilo v zadnjem času tudi precej sadja po vrtovih ln dvema, ki sta v bližini teh dveh tatov, so še na sledu in bosta kmalu prišla v roke pravice.
VELIKI GABER PRI ŠT. VIDU, DOLENJSKO.
12. t. m. na dan sladkega Imena Marijinega je praznoval Veliki Gaber z okolico zadoščenje presv. Rešnjemu Telesu. Roparji, ki so v Zagradcu vlomili v cerkev, so tudi v Vel. Gabra šiloma odprli tabernakelj in odnesli stari clborlj. Drugega, hvala Bogu, v tabeinaklju niso našli, ker Je bilo na varnem. Ali tisočkrat huje, nego ves rop, nas je zadelo oskrunjenje posvečenih hostij, ki so Jih te zveri v človeški podobi raztresle zunaj po travi. Že takrat je vsa šentviška župnija opravila nro molitve v zadoščenje za to brezbožnost, ali hoteli smo vendar še posebej zadostiti tako kruto žaljenemu Tzvellčarju. Ker ni bilo mogoče dobili redovnikov iz LJubljane, smo sc obrnili na samostan v Stični in tam so bili tako dobri, da ■o nam poslali preč. g. patra Benedikta. Spo-vedoval Jc že v soboto popoldne neumorno do pol 10. ure zvečer. Zjutraj v nedeljo sta zopet omenjeni g. pater ln domači duhovnik spove-dovala vse jutro do 10. mnše. Jasno ln krasno Je pokazalo tukajšnje ljudstvo, da je skoz in skoz verno, pobožno ln ud.ino svojemu Izve-ličaiju. Več stotin vernikov Je prejelo Jezusa v picsv. R. T. Posebno razveseljivo Je bilo gledati veliko število moških, ki so opravili sv. spoved ln prejeli sv. obhajilo.
Ob 6. Je bila pridiga ia tiha sv. maša, ob 10. pa pridiga ln pota sv. maša. Na koru so peli pevci ln pevko lz Sel pri šuinberku, ki so z najprijaznejšo pripravljenostjo prihiteli v Veliki Gaber ln ostali še do popoldne, ko so so pelo lltanijo prosv. Srca Jezusovega.
Pil obeh sv. mašah Jo bilo darovanje, ki no so ga udeležili vsi verniki in so radovoljno pc)?.galt svoje prlnose na oltar.
Posebna zahvala naj bo Izrečena preč. gg. patrom iz Stiškega samostana ln pevcem in pevkam iz Sel. Hvala pa tudi vsemu dobremu ljudstvu, ki Je neovržno dokazalo, da jc v dnu svojega srca krščansko.
IZ RADOVLJICE.
Malo kronike našega mesteca. Tisto nedeljo,ko smo blagoslovili odsskovo zastavo, Je Lenatov Tonček, kt hoče biti nobel gospodek, nagovarjal nekoga prod Kunsteljovo gostilno, naj gro notri ln naj oklolta kakega »čuka«. Izvirno sokolsko kulturo Je hotel pokazati, ko Je kar tebinič, menlnič pegnal z vozom v orlovski sprevod. Seveda se mu ni posrečilo, ker Je krepka roka zadržala voz z nadutim gospod-kom. —
Sobota 18. t. m. Sladkor, kava, olje, rlž, vse bo dražje. To Je politika, to so ministri, tako ia enako, rezke besede padajo. Trg poln vozov; od daleč ln blizu so prihiteli vozovi s — kupci. — Vse navzkriž, od prodajalne do prodajalne. Spominja me ta dan na začetek svetovne vojne leta 191i.
Vse kupuje vprek in nosi in vlači skupaj. Naši mesarji tudi žive od same ljube zgube. Cena živini pada, a meso se nc gano od 20, 22 ln 24 K. Tega si ne moremo tolmačiti. Res, hudo Je živeti od same zgube, na uho pa naj ti povom, dragi bralec, da se z zgubo ne kupi ničesar. Premoženje pa tudi z njo gotovo ne raste. Ali se godo samo za gotove — čudeži? — Dobili smo novega šol. voditelja, ki bo, kakor kaže, dober voditelj, ki se briga za šolo ln vzgojo. In takega smo žo davno potrebovali. Pa drugič ša kaj, če mi, g. urednik, odstopite malo prostorčka.
ROVA.
Od vseh strani beremo lepa poročila, le lz prijaznih Rov že dalje časa nI nobenega glasu. Mislil bi, da js tam vse pospalo. Toda, nI Se
tako. šo so tam dobri, zavedni Ijudjo ln tudi delavni za našo stvar, toda preskromni, da bi se po svetu bahali. To so pokazali na Mali Šmaren na Homcu. Prišli so polnoštevllno, toda zopet so bili preskromni, da niso prišli skupno, v narodnih nošah, z diuštvono zastavo. Priredili so dvakrat mcscca avgusta poučno, kmetsko igro: »črnošolca«, in sicer s prav dobrim uspehom. Obenem so pripravili bogat sre-čolov ln amerikansko licitacijo jagnjeta.
Toda, kje so Orli, kje Orlice?! Menda so že ustanavljali, pa imajo premalo »korajže«. Kmetska zveza tudi spi. Premalo imajo med seboj »Sokolov« in »Samostojnežev«, da bi sami čutili potrebo po organizaciji. Preveč so za-vervanl v svoio kmetsko delo. In res, malokje vidiš tako lepo obdelano polje, kot v takozva-neni Podkraju. šc colo vinska trta Jim obilo rodi. — Kdaj se bo pa na Rovih pričela šola? I Čuje se. da so otroci že skoro pol leta brez šol. pouka ln da bodo še pol leta. Torej je verjeti, da ne znajo več pisati in brati. S šolo gre pa zdaj nazaj I Drugod dobijo učiteljice, če se jim ne ljubi poučevati, dopust in namestnico. Zakaj je pa na Rovu ni? Zato, ker se nihče ne zmeni. Kje so možje, ki bi poskrbeli za svoio mladino? — Rovlani, ako si s tem ne morete pomagati, Iščite izobrazbo v Izobraževalnem društvu, v Orlu! Prirejajte predavanja! Za svojo deco poskrbite, da se ustanovi Orlovski naraščaj za dečke in deklico! Na delo! Bog živil
SODRAŽICA.
Tudi naša politična in nepolitična društva so po dolgem času hrepenenja dobila svoj dom. Na Malega Šmarna dan ga nam je gospod župnik blagoslovil in pri tej priliki pozdravil in zahvalil ve one činitelje, ki so v tej neznosni draginji omogočili, da nam je nad prostori »Kmetijskega društva«, katero ie samo doprineslo prav ogromne žrtve, vzrastla krasna ter za naše razmere dovolj prostorna dvorana. Tu bo odslej naša mladina na deskah predstavljala svet, pela lepe narodne pesmi, telovadila in poslušala poaučna_ predavanja. Možje in žene sc bodo pa ob raznih shodih navduševali za naša prava načela ter motrili različna gospodarska vprašanja. Tekoj po blagoslovitvi je zapelo »Izobraževalno in pevsko društvo Glas« nekaj moških ia mešanih zborov, v katerih so se zlasti odlikovala grla malih pevk, igralci so pa izborno predstavljali »Divjega lovca«. Poleg domačinov so našo otvoritev v prav obilnem številu počastiH organizirani fantič in dekleta od Sv. Gregorja. Ob prvi enaki priliki jim vrnemo.
MOKRONOG.
Pogorel fe znani liberalno-samostojni agitator g. Ivo Majcen, gostilničar, merar in lesni trgovec iz št. Janža pri našem sodišču. Liberalci so namreč ukazali svoim zaupnikom, da morajo tirati pred sodišče klerikalce, zlasti pa duhovnike, da jih bodo potem po časopisju razkričali za naivečje podlcfe, tatove časti — sploh za izvržek človeštva. G .Majcen pa vse rad ubo!;a — kar mu gospodje ukaže jo,, iu je zato tožil g. župnika cd Sv. Trojice. Ker ie bila tožba izvita iz trte in ker so priče morale pod prisego izpovedati resnico, ie bil g, župnik popolnoma oproščen in g. Majcen je pa potegnil »ta kratkega«. Veščaki cenijo škodo »pogorev-ščinc« na 6000 kron. Zavarovan je bil pri vodstvu libernlno-samostojnih kmetov. Ne* vemo pa še do danes, je-li že dobil izplačano zavarovalnino ali ne. Ako jo sploh dobi in mi o tem slučajno zvemo, bomo o tem kot resnični prija-teli g. Majcnn ve3tno poročali.
IZ VINICE.
Naša župnija ob Kolpi more pokazati znaten napredek ua verskem ln Izobraževalnem polju. Mladina Je priredila že več Iger, ki so kar očarale ljudstvo, ki nI bilo še kaj takega vajeno. Mladeniči se marljivo vežbujo za orlovsko organizacijo, društvene prireditve, petje ln tamburanje. 8. avgust Jo bil Izredno slovesen, za pobožna srca slavnosten dan. Vršil se Je dekanijski sfcod 3. roda sv. Frančiška za Belokrajlno. Vršila so je veličastna procesija lz žapne cerkve na žeželj k zgodovinsko znameniti božjepotnl cerkvi Mat B. na hribu s Kal-varijo, kamor tudi romajo lz vseh delov Hrvatske. Krasno procesijo mimo Kalvarlje na vrh hriba s prelepim razgledom po Belokra-
Jlnl ln Hrvatski so zvrstoma menjavale v pest-rib belokr. narodnih nošah tretjerednlkl ln Marijina hčere lz Metlike, Podzemlja, Črnomlja, Dragatuša, Sinjega Vrba in Adlcšič. — Na praznik Mar. Imena (10. ncd. po Blnk.) Je bila vsakoletno slovesno »proščenje«. Hrvati lz sosednih župnij ob Kolpi so trumoma hi teli k žeželjski M. B., kjer se je na predvečer razvila veličastna procesija s svečami in petimi Utanljaml, kjer so Mar. družbenice nosile na ozaljšanem trouu žeželjsko Gospo.
CERKLJE PRI KRANJU.
V	poletnem času sc je nabralo pri nas precej novic. Imeli smo: sv. misijon, procesijo sv; Rešnjega Telesa, Orlovski tabor oziroma javni nastop celega kamniškega orlovskega okrožja. Udeležba pri vseh teh slovesnostih je bila velikanska. Pri župni cerkvi smo dobili nov bronast zvon, ravnotako na Zg. Kemiku, v Laho-vičah pa kar tri. Vsi lepo ubrano vabijoi ljudi k službi božji. Naši »samostojni« govorniki so nastopili v Komendi, ker jih doma nihče več ne posluša. Petelin na gnoju si {e izbral še eno družico, ali kakor pravijo Cerkljani, »omav-sano« kokoš, pa je ušla. Dobili smo šestrazred-nico, pa je nimamo več. Najbolj čudno pa se nam zdi, zakaj da zaradi navedenih reči našega nadučitelja glava boli. Najbrže zato, ker premišljuje, kako bi našim Gorjancem iztisnil zadnje kronce iz žepov. Res, stotaki kazni, ki so |ih plačali gorjanci na Štcianji gori in v Stiski vasi, je Vaše delo, g. Lapajne! Ponosni moramo biti na moža, ki daje na ta način ljudstvu vzgojo iz izobrazbo)
SV. GREGOR.
»Domovina« z dne 17. septembra 1920, št. 103, prinaša iz znane lcovačnicc blizu Sv. Gregorja dopis, v katerem hoče smešiti orlovski tabor pri Sv. Gregorju, ki se je Izvršil v vseh ozirih res dobro, o čemer se ne bomo prerekali, najmanj seveda z »Domovino«, ki ie živ krst več ne prišteva še vsai malce resnim listom. Na druga natolcevanja in neslanosti se pač ne izplača odgovor ljudem, ki letajo tako nizko, da mla'e podirajo. Lc več stvarnosti in mnogo notranjega delt po društvih, gospodje, pa manj komedijantskih nastopov, od katerih slovenski narod nikdar nič imel ne bol
VIŠNJA GORA.
V	nedeljo 26. t. m. se vrši orlovski tabor v Višnji gori. Dopoldne ob 10. uri bo sv. maša na trgu v Višnji gori, po maši tabor, popoldne ob 2. url javnn telovadba. Po iavnl telovadbi prijateljski sest-nck v društvenem domu. Višnja gora je središče novomeške, žužemberške in ribniške doline. Zato se vabite vsi naši somišljeniki vseh teh dolin. Pokažimo z obilno udeležbo, da Dolenfci prav nič ne zaostajamo na izobraževalnem polju za ostalimi Slovenci. Na taboru pozdravi tudi zastopnik Kmetske zveze in zastopnik Obrtne zveze. V nedeljo torej, Dolenjci, v Višnjo goro!
RAKA NA DOLENJSKEM.
Gospodarski delavni načrt Kmetske zveze za
okrai Krško.
Odposlanci krajevnih odborov K. Z. so sc zbrali k skupni seji v Velikem Podlogu sredi Krške plan ave. Ker so se seje hoteli udeležiti mnogi možje, se fe le-ta razvila v velik shod. Župnik z Rake fe razvil sledeči »gospodarski načrt« za okraj: Zn ves gospodarski napredek se imamo zahvaliti možem SLS., ki zlasti od I. katoliškega shoda (1892) delajo po dobrem načrtu za našo gospodarsko povzdigo. Hranilnice, zadruge, katere so liberalci pozdravljali s kamenjem (metali so je na nas kaplane, ki smo hranilnice ustanavljali), so rešile slovenskega kmeta iz liberalnih oderuških krempljev, ki so rezali v meso slovenskega kmeta, kabor nekdaj grajšninski bič.
Naša krška ravnina je bogata žiinica, vsaj za dom ' okraj moramo pridelati vsega doma. Treba so bo sprijazniti z umnim obdelovanjem s stroji (zlas*j mlatiluice).
Regulacii-a Krke ln dotokov bi travnike In polja zelo Izboljšala. (Potreba vodovodne zadruge.)
Živinoreja: Voiska je pokazala, kako smo napredovali in Itako močni smo. Ves ta napredek pa je šel mimo naših krajev, kjer go-
vedo in prešiči bivajo še vedno v starih, malih« zaduhlih, temnih, umazanih hlevih. Možje m iantje ste videli umno živinorefo na Gorenjskem, Koroškem, Tirolskem itd. Odtod pri na« tudi vedne živinske bolezni in kuge, k- nam napravijo stotisoče škode vsako leto. Nimamo pravih plemenskih bikov, mna^cv. Koliko dragocene gnojnice se izgubil Nekatere občine ste t-ko srečne, da imate še občinske pašnike in delate r.a to, da iih razdelite Za bozio voljo .vas prosim in rotim: ne in nel Cez nekai let boste to napako bridko obžalovali. (Pomen liviocrejskih zadrug, zavarovalnic.)
Vsled edine skrbi za trto fe sadjarstvo popolnoma zanemarjeno. Trta ie draga reč; amerikanke hitro o ne in, za sadiarstvo je hriboviti del krškega okraja kakor nalašč ustvarjen (za n«;iineiše sadne vrste). V primeri s do-nodki so strešici pri sad erefi ravno v nasprotnem rarracrju kot pri vinogradništvo.
Brez vinarskih zadrug bo naše vinarstvo sploh propadlo, ker ne bomo mogli konkurirati s hrvatskimi vini.
Gozdarstvo. Imamo lepe velike državne gozde (Kraškov, Gorjanci), iz katerih se pa Srra siromakem prodajajo po dražbi neizrečeno drago. Ali naj bo taka naša ograrna reforma?
lztFcd kmetskih obrti bi se najhitreje dala »peljati vrboreja s pletarstvom. Sadike žlahtne Jrrbe Ibekc)! Sefte lan za platno (platnarstvo)l Pravo r>eso kot pripravo za pridelovale sladkorja. Manjka nam premetnih zvez. Če z MaLe p'5c!u v St .Jern:!, menda pismo roma čez Ljubljano!! Novo»e5čsn se pelje v Krško iez Ljubljano. Pri vedno višjih voznih tariiih sc bemo morali navaditi potovati peš in — bosi.
loiefmo pred očmi železnico: Brežice— Noto rr.osto—Adrifal
Pred vsem pa ie treba splošne izobrazbe. Potem boste šele začeli spoznavati, kako bogata e naša Jugoslavija, kako lepa ie!
Kako potrebno je za nas, da smo prišli izpod tujegi nemško-mažarskega jarma pod fkupno našo streho! Ce boste reč brali ln obsevali med sebof v društvih ia zadrngah, boste "poznali, da samo v organizaciji je Taia rešitev, raša moč. Samo združeni kmetje boste mogli odbijati napade na pravice kmctsJ.^la stanu.
&ker fe kmetski stan steber JutJo^nvije. sta tega odvisna tndi obstol in sreča Jngo-llaviie.
Marinček ie razvil politični delavni na-frt. — Odbor se je spopolnii. Načelnik ie Kun-larič iz Cerkelj.
(To naj bo obenem odgovor raškim samo-itejncrem na sorove in lažnive napede. Saj Irugeda take duševne ničle pač zmožne niso. pč! Zmožne so. nevednega in ubožnega soseda /rabliati za svoj — žepi)
Da vsi spoznalo.
Vsem Je znano, da so čeSkl Sokoli letos malo pred Vsesokolsklm zletom v Pragi, kamor so prišli tudi slovenski Sokoli, izdali v svojem glasilu geslo: noben Sokol ne eme biti katoličan; izstopajte tru-morna iz katoliške cerkve. — To je bil le njih namen od začetka, odkar obstoji Sokol, pa sc niso upali javno in odkrito povedati, sicer bi jih ljudstvo zapustilo in pristopilo v katoliška društva.
Znano je tudi, da so Češki Sokoli odslovili ameriškega katoliškega Sokola, ki je prišel iz Amerike v Prago, da se udeleži vsesokolskega zleta, samo radi tega, ker je katoliški Sokol. Sprejeli bi jih pa, če bi opustili naslov ».katoliški«. S tem so Sokoli jasno in odločno povedali, kaj hočejo. Hočejo namreč odločen boj proti katoliški Cerkvi, katoliške duhovnike izgnati, cerkveno premoženje zapleniti, raz-kilstjaniti šole, uvesti civilno poroko, vreči križ Iz šol, vzgojiti mladino v popolnoma brezverskem in protiverskem duhu in zatreti vsako sled katoliškega mišljenja in življenja.
Češki Sokoli tega tudi ne tuje ln ne prikrivajo svojega namena, kakor pri nas slovenski Sokoli. Češki Sokoli bi bili te lansko leto izvršili svoj načrt, če tega ne bi bila preprečila češka katoliška ljudska stranka (lidova stranka). Tu se kaže živa potreba, da smo katoličani močno organizirani v svojih organizacijah, da sovražnikom Cerkve preprečimo njihove naklepe. Gorenji oklic je mnogo pripomogel, da je marsikateri vsaj še nekoliko veren katoličan izstopil iz sokolske organizacije in prestopil k čchoslovaškemu Orlu.
Kaj sledi iz tega? Iz tega sledi, da naši Sokoli, katori so s češkim Sokolom v najtesnejšem stiku, nameravajo isto kakor Sokol v čehoslovaški republiki. Torej vreči križ iz šol, vzgojiti mladino brezversko itd. Slovenski Sokoli sicer to se-daj. ko še nimajo tolike moči, tla bi iz-
vedli, kar nameravajo, prikrivajo in taja, Tako se jim posreči, da pristopi k Sokolom morsikater veren katoličan; kakor hitro pa dobe politično moč v svoje roke liberalci (sedanji demokrati) — ne smemo pozabiti, da Sokoli pripravljajo — posebno na deželi samo ugodna tla za liberalno stranko — bodo pokazali svoje protlversk* roge in izvedli svoj načrt. Že samo to, d4 Sokoli, kadar lmaj« v nedeljo telovadbo, ne gredo k sveti maši, mora vsakemu š« tako malo poučenemu človeku odpreti oči in spoznati, da je Sokol proti verski.
In kaj je naša dolžnost T Naša doli. nost je, da vsi vstopimo k Orlom, ga pod. piramo in agitiramo zanj, se oklenemo svojih katoliških organizacij in delujemo za njih procvit. Opozoriti moramo tudi n» to, da ima samostojna kmetijska stranka med svojimi voditelji tudi zagrizene Sokole.
Ce pravijo protiverekl Sokoli: noben Sokol ne sme biti katoličan, pa pravimo ml: noben katoličan ne im« biti Sokol 1
V nedeljo vsi v Leskovec!
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančišksnsko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3% brez kakega odbitka.
Mn tli ti J. M Hi L HPiMiL
GIe| lnserat!
Naša prehrana.
V prvem odstavku o prehrani smo poudarjali, da moramo s pravilno sestavljeno in prpravljeno hrano nadomestiti vse snovi, ki jih človek porabi in tiste, ki jih Izloči iz telesa.
Prva važna snov za naše telo je b e-1 j a k o v i n a.
Beljakovine so sestavljene iz ogljika, Vodika, kisika, dušika in žvepla. Razločujemo tri glavne skupine beljakovin in ■icer: 1. beljakovec, 2. vlaknovec, 3. sir-fiina.
Beljakovec ima svoje ime od jajčnega beljaka, se nahaja v raznih živalskih in rastlinskih sokovih, v jajčnem beljaku, v krvi, nekoliko tudi v mleku. Ima Ito lastnost, da se pri 70° zakrkne in se ne »topi več v vodi.
5*
. Vlaknovec je glavna sestavina mišic (mesa) ter se nahaja tudi v krvi.
Nahaja se pa tudi v rastlinah in sicer kot 1 e p i v o. V žitnem zrnu je dušičnata zaloga hrane, ki je poleg škroba potrebna za nove stanice, ki se tvorijo v kalici. Vlaknenec v krvi se takoj zakrkne, ko priteče kri iz organizma in kakor hitro se spoji z zrakom.
S i r n i n a je znana snov, ki se nahaja v mleku razstopljena ter se iz mleka izloči s pomočjo mlečne kisline ali pa umetnega sirišča. V sočivju se nahaja sirnina v trdi obliid ter se imenuje 1 e g u n i n.
Beljakovine so važnega pomena za naše telo, zakaj:
1.	Beljakovine v hrani nadomestijo vse one porabljene snovi, ki tvorijo temelj razvijanja našega telesa;
2.	beljakovine rabimo, da naše telo doraste, zakaj telesne celice potrebujejo
beljakovin in se brez te redilne snovi n* morejo razmnoževati Iz tega sledi, da so beljakovine v tej lastnosti našemu te« lesu nenadomestljive. Jasen zgled nam to dokazuje: ako se otroku, ki raste na mto dokazuje: ako se otroku, ki raste in se začne razvijati, odtegne mleko kot edina prava in zato beljakovin polna hrana, začne v rasti zaostajati, pojavijo se razne bolezni.
Razkrajanje ali pokvarjanje beljakovi-nastih živil razbranimo: 1. ako iste hranimo na hladnem prostoru; 2. ali da jih posušimo; 3. da jih zapiramo neprodušno v ste« klenice; 4. da pridenemo beljakovinam take snovi, ki omejujejo pokvarjanje. Tako na primer vlagamo jajca v apneno vodo m druge take tekočine; krvave klobase hranimo na hladnem prostoru. Meso zavijamo v prtič, ki smo ga namočili v kisu. Preši-čevo meso nasolimo in ga posušimo v di-
mu. Razne vrste stročnic, grah, fižol, ako jih hočemo ohraniti rveže, vlagamo v kon-zervne steklenice ter jih. zalivamo s solno raztopino in jih segrevamo do 100° C ter neprodušno zajpretno.
Visoka peta.
Nekdo je reikel: »Zagrabi svet za en sam rob, in celega boš imel pred seboj.« Malo razbitih črepinj zadostuje, in že veš, kakšna posoda je bila. Ko ti stopi tujec v izbo, ga spoznaš koliko je vreden, ako dobro paziš, kako je vstopil, kako je vrata zaprl, kako je po ljudeh pogledal itd. Ptiča niti videti ni treba, da ga le slisiš peti, pa veš kako se mu pravi.,, Tako bi mogel kdo tudi zgodovino in življenje ljudi v posameznih dobah presoditi samo po stopinjah, ki bi jih našel utisnjene v ilovico. Stara Grkinja je nosila lahke sandale (ope-te čevlje) da je stopala mirno in plemenito. Res so bile Grkinje mirne, dostojne in plemenite. Žene srednjega veka so bile obute v ozko obutalo; zunanje znamenje, kako se je vse njih delovanje osredotočilo na ozek prostor domače hiše in družinske •obe. In žena današnjih dni? Poglejte njeno visoko petol Kakor da se jezi, ker je manjša od moža, je ukazala čevljarju, naj ji poda ta vi peto, da bo i svojega vzvišenega mesta vsaj z navidezno pravico trdila, da je možu enakovredna .,. Kako nenaravno I Kako nelepol Le en zgled najdemo v zgodovini, ko je moda vsilila žen-«ki obuvalo, napravljeno kakor nalašč v muko in trpljenje in jo obenem preverila, da taka moda je edino lepa: to je bilo pri Kitajkah, ki ao — revice — morale svoje noge tlačiti v čevlje, katerih peta je bila tako visoka, kakor stopalo dofgo. Zato ao •i pa tudi svoje noge pokvarile tako, da se ti gabi, ako talko nogo pogledaš na sliki. In to grdobo kitajskega čevlja so si izposodile današnje dame, gosposke in kmečke, ki hočejo biti »napredne«, pa si ne znajo današnjemu duhu primernejšega obuvala izbrati, kaikor da privlečejo stari model izza kitajskega zadovja in ga postavijo za — modo...
Stopalo, kakor ga je Bog ustvaril, je polno umetnosti in prikladnosti; ustvarjeno je za stojo in za hojo. Sestoji iz treh delov: peta, podplat palca in podplat mezinca. Glavno težo telesa nosi peta. Večjo težo kot mezincev podplat nosi podplat palca; zato je tudi večji in širji. Vsi trije deli pa so kakor trije stebri, na katerih aloni teža noge. Med temi stebri se stopalo pne v loku, tako da se ta lok na zno-tranji strani tal nič ne dotika. Vsakdo pa ve, da obok lahko nosi mnogo večjo težo, kot raven strop; tako je tudi tisto stopalo, ki je »izpodrezano« mnogo močnejše kot plosko stopalo. Pri ljudeh, katerih poklic jih sili k obilni stoji ali hoji, se rad obok atopala povesi in dobijo takozvani »plat-hw«, t, j, vse stopalo jim leži plosko na zemlji. To se jim pozna potem pri hoji, ki je težka in neokretna in jih mnogo poprej utrudi. Pri hoji z naravnim (izpodrezanim) Btopalom se zastavi stopinja tako, da se noga najpoprej opre na peto, se potem za-ziblje preko oboka in se opre na mišičje okrog palca in mezinca. Mišičje okrog pal-
ca in mezinca je trdo in mehko obenem; zato je hoja sigurna, a vendar upogljiva. In ravno obok stopala naredi, da je prehod od pete na prste mehak in upogljiv. Če tega oboka m, se ta prehod izvrši trdo in neposredno. Odtod trda in mučna hoja pri ljudeh z ploskimi podplati.
Poglavitno težo pri hoji torej nosi peta; ker nanjo se pri vsakem koraku vedno nanovo in neposredno opre vsa teža telesa. Zato je pa peta oblečena v debelo, jedrnato kožo in ta koža je podložena z močno mišičasto plastjo. To za hojo po mehkem svetu zadostuje. Za peščena pota, ali za kameniti tlak po mestih je to premalo. Zato je človek že od nekdaj naprav-Ijal več ali manj umetna obuvala in je zlasti peto zavaroval s trdno podlago kot oporo. To je zgodovina umetne pete. Trojno korist »i je hotel človek pridobiti s tako umetno peto in je to korist tudi dosegel Umetna peta — če je temu primerno napravljena — tvori široko in močno podlago za stopinjo; varuje kožo pred grobimi vtisi grušča in kamenja: dvigne za nekoliko centimetrov človeško nogo in s tem kolikor toliko podaljša širok ost koraka. In ravno ta okolnost, da umetna peta dvigne človekovo postavo, je vabljiva za ženski spol, ker si hoče umetno dvigniti svojo postavo, ki >e po naravi nižja od moške. Ženska, kateri ni v nobeno sramoto, da je manjša in šibkejša od moškega (saj je žc Bog rekel v raju: Možu boš pod oblastjo in on bo čez te gospodoval) — ta ženska, Id bi rada bila moškemu prav v vsem enakorodna, si je umetno dvignila svojo postavo z umetno peto 7 cm visoko. In kaj te je zgodilo. Kakor se vsaka nenaravnost maščuje, tako se je nad žensko maščevala tudi ta. Medtem ko je poprej poglavitna teža slonela na nizki peti, ki je bila temu primerno močno izdelana, se je sedaj ležišče pete pomaknilo na sprednji del stopala. Le poglej jo, ko stopica po mestnem tlaku, aii ni kakor bi hodila po jajcih; seveda, zato ker morajo prsti, oziroma pal-čev in mazinčev podplat nositi skoroda vso težo. Zato pa podplat polagoma zgubi vsako prožnost in noga, namesto da bi slonela na treh stebrih, se maja in balansira le na d /eh. Odtod tista negotova hoja, da se bojiš, zdajinzdaj bo vse skupaj zaropotalo po tlaku... Vse stopalo je postavljeno tako-rekoč na glavo, žile in kite spredaj na noji so vedno nategnjene, meča pa, ker nimajo več pravega posla, polagoma osla-be in skrnijo, Ako bi vsi ljudje stalno tako hodili, bi naposled spodnji deli nog okrnili v tanke palčice in človek bi hodil kakor »na štelcah«. Ker pa so kite in žile od kolen navzdol vedno nategnjene, je umljivo, da kri ne more tako prosto v spodnji del nog, kot bi morala. Pa navzdol bi kri še prišla, ampak nazai. navgorl Po izreku zdravnikov je najtežja naloga, ki jo ima izvršiti krvni obtok v človeku ta, da premeri neovirano to dolgo pot navzgor, ki je od prstov na nogi pa do srca nazaj. Mišice fmuskelni) v spodnjih nogah, zlasti v mečan, poganjajo kri po žilah, ker se pri hoji stegujejo in krčijo. Ko se je mišica stegnila, je naredila prosto pot, da se je kri vsled sesajočih udarcev srca dvignila višje, Da ta kri vsled teže zopet ne zdrkne navzdol, pripomore v veliki meri zopet mi-
šica, če se je skrčila in jo na ta način zadržala, To se zgodi pri hoji, pa tudi pri sedenju, ali kadar človek stoji; ker tu čuti človek od časa do časa potrebo, da nogo premakne in tako mišico skrči. Iz izkušnje veš, da ne moreš nikdar dolgo sedeti, da bi držal nogo čez nogo: vse ti nekam odr-veni, ako noge ne preložiš. To je tista potreba, ko kri zastaja in morajo mišice na; pomoč. Kako bodo pa mišice prišle na po« moč, če jih ni. In ravno vsled visokih petaJ mišice pod kolenom odrvene .,, Zato se| ni čuditi, če se danes bolj kot kdaj poprej) pojavlja pri ženskah v srednjem delu ži-t vota naval krvi, v spodnjih nogah pa mrz-i lota .,, Koliko takozvanih »ženskih bolez-i ni« bi odpadlo, ali vsaj v toliki meri se ne pokazalo, ako bi ne bilo visoke pete, Seve* da v otroških letih se ta znamenja še ne( pokažejo; čim bolj pa bo deklica prihajala) v leta dozorelosti, tem bolj se bodo tudi pokazali nasledki te neumne mode. In že* ne in matere, bolehne in slabokrvne, kakšen rod naj nam dajo?l Slaboten in boleV hen, kakor so pač saime! Že pred vojsko' so po vseh državah poročali o »nazadovanju« rojstev. Sedaj pa pride še modernal žena in mati na visokih petah in obeta, dal bo še tisti rod slab in maloštevilen! Dekleta, žene in matere vsaj po kmetih bodite pametne in proč z vsem, kar vas dela grde in bolehne l In med to štejemo tudi visoko petol	K-s.
Razno.
z Dr. Krekova kuharska gospodinjska šola pri uršujtnkah v Ljubljani s pravico javnosti prične z rednim poukom v šolskem letu 1920/21 dne 29. t. m., v sredo. Notranje učenke morajo bati vse na zavo-i du že v torek, dne 28. t. m.; vnanje učen-! ke„ to so one, ki bivajo v mestu in obiskujejo le šolo, pa imajo priti dne 29. t. m. ob! četrt na 8. uro zjutraj v zavod- Šelenburg* ova ulica 1. Ko bi katera izmed vpisanih' učenk ne mogla priti na tu določen dan, mora to takoj vže naprej naznaniti, sicer izgubi prostor, ki se potem odda drugim, katerim se je moral radi pomanjkanja prostora odkloniti vstop.
graj Listek Mg
junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja'" (Dalje.)
Kaj čuden mož je gospod Albert, pravi posebnež, to vedo vsi patri, posebno odkar dela tu v samostanu dunovne vaje: če mu ni kaj všeč, zna biti sirov kakor koc. Sirota ae pa tako joka... in od tako daleč prihaja.
»Boir. še enkrat poskusil —« io je tolažil starec. »Še enkrat grem prosit. Mogoče, da vendar-le pride.«
Zopet ie minulo nekaj časa, medtem ko je Štefana s sklenjenimi rokami prisluškujoč stala pred podobo, ki je visela na steni in je predstavljala Gospodovo mrtvo truplo v naročju njegove matere. Zopet so se bližali koraki.
Zopet je bil stari brat. Rekel je: »Nič ni. Ne pride. Rekel je, da povej patru gvardijanu, kar imaš na srcu. Pater gvardijan takoj pride.«
»Sai ne morem tujcu povedati,« je tožila
itefana. Moj Bog, taka bridkost, ie sanialo s« i ni, da se bo zato peljala v Line, da kaj takega doživi. Štefana je po tihem jokala in )< je sledila bratu, ki jo je peljal k porti. Zopet •o se odprla vrata in iz samostanske klavzur« ]• stopil precej visok, širokoplečat gospod, ki mu je temna, kodrasta brada segala skoraj do pasu.
;Kaj želiš?« jo je ne preveč pniazno vpra-lal pater gvardijan. Brat je ob gvardijanovem prihodu spoštljivo globoke povesil svojo sivo glavo.
Štefana je mirno ter zaupljivo rekla: »Prečastiti gospod oče, lepo prosim, da bi prišel doli gospod pater Albert iz Lambaha, v zelo važni zadevi bi ga rada vprašala za svet. ker je bil moj izpovednik, vrhutega sem prišla od zelo daleč.«
Kapucinski gvardijan je odgovoril: Saj je že vendar dvakrat rekel, da ne pride.»
Štefana je svoj bledi, objokani obraz dvignila proti strogemu patru gvardijanu in je na glas ter z vso močjo svojega srca vzkliknila:
»Potem ga v tretjič prosim, ne gre samo zame, gre tudi za druge! Prosim ga —« njen srebrni glas je odmeval po mračnem hodniku, kakor se ptiček, ki ga preganja vihar, zateče k oknom trdosrčnih ljudi. -Mora priti! Saj je zadnjikrat, prav gotovo zadnjikrat.«
Ko je tako iskreno prosila, so se v klav-zuri odprla vrata.
S hitrimi koraki je stopil ven visok, suh mož v črni meniški kuti. Štefana čuje glas, ki
1'o vprašuje tako častitljivo, tako sveto, kakor >i govoril sam Zveličar:
»No sedaj, kaj pa ti je vendar« Poleg gvardijana je stal gospod Albert, neprijr.zen in mračen; kakor takrat v stolpu je r:iztegnil roko pred seboj in jc nejevoljno ..vzkliknil:
Kaj s:-m ti pisal? Pa si kljub temu prišla? — Moram reči, to je pa res poko ičina, človek sc mora ~ačudili.«
_ »Prosim, prečastiti oče, odpustite to motenje,« se je obrnil proti gvadijanu, nato zopet proti Štefani: »Pojdi domov in beri, kaj sem ti 'pisal.c
»Saj sem že brala,« je rekla Štefana, na licih in na čelu so ji rdele rdeče rože od samega sramu, da mora tu stati pred menihi in se jim vsiljevati, tnda ne umakne se s portinega praga, sedaj velja, ne sme ji uiti, dokler ji ne razodene volje boiiic.
Rekla je: >Pre': stiti gospod, saj bi ne bila prišla, pa se:n morah. Poslušajte ine samo trenutek. Gospo;! Albert, v veliki stiski sem in nujno potrebujem sveta, ki ga mi morete cVti samo vi, iz srca vas prosim, samo en trenutek.<-
S.<i je dosti duhovnikov doli pri vas, ni treba, da bi moral biti ravno jaz. Kaj boš počela, kadar bom bival v Italiji? Pojdi domov, meni mrzi vse to!« je rekel strogi mož. Tedaj jo je obšel pogum, ki ga je imela ona bolna žena v evangeliju, ki se je dotaknila roba Jezusove obleke in je ozdravela, z nedolžno roko je segla v klavzuro ter je prijela za rožni venec svetega moža ter je vroče, iskreno prosila:
Gospod Albert, za božjo volio vas prosim, ne zavrzite me, uslišite me: Gospod Albert, sem li to od vas zaslužila? Gospod, spomnite se na takrat, ko sem k vam prišla, kljub temu, da me niste klicali, spomnite se na dar, ki stm vam takrat prinesla, in ne odrecite ni ir.o;e prošnje!«
ifiol« je rekel Albert in je položil prst . i a usta. Sveta, iskrena prisrčnost čudovitega ileteta ga je genila. Res, najdragocenejši dar i-.u je prinesla v kužni brlog, Telo Gospodovo. Kes ne zasluži, da jo kakor psa podi od sebe. Preizkušnja pa je dobra: tudi zlato se očiščuie v ognju; toda ni božje, pretrdo izkušati, ni-li bil zopet pretrd z njo?
»Torej pridi,« je kratko rekel, »ter mi kratko povej, kai imaš na srcu.« Obrnil se je k gvardijanu: »Prosim, častiti oče, nemudoma me pokličite, kadar bo čas oditi v Lambah,«
:>Se bo.zgodilo,« je odvrnil gvardijan. »Brat Sergij, odi >ri malo govorilnico.« Seaaj je Albert stopil iz klavzure, brat Sergij je stopil k malim vratom na desni ter jih je odprl, nato
3J
s« je vrnil nazaj r klavzuro in vrata porte so se zaprla za njim in za gvardijanom.
» Torej pridi semkaj noter,« je velel Albert in se je moral skloniti, ko ie iel skozi nizka vrata. Z lahkim, tihim korakom mu je sledila Štefana.
Stala sta v mali sobici, zamreženo okno j« gledalo na samostansko dvorišče. Na eni steni je visel velik črn križ, na drugi pa podoba spečega moža, iz čigar strani je rastlo urevo z mnogimi glavami, mesto z listjem. Pri oknu je stala mizica s pisalnim orodjem in z dvema stoloma. Albert ni rekel Štefani, naj sede, kajti noče, da bi pogovor predolgo trajal.
K oknu naslonjen, a prekrižanimi rokami in s skoraj prezirljivim pogledom je vprašal: »Torej kaj imai?«
Štefana je sklenila roke, kakor bi morala pod pečatom zakramenta izpovedati sveto skrivnost, in je svoje oči, ki so bile vsled prelitih solz dane« še čistejše, večje in svetlejše, uprla v njegov suhi meniški obraz ter je rekla:
' Lepo prosim, to je namreč tako ... Prečastiti, vi me poznate in veste, da sem že izza otroških let sklenila, živeti samo za Jezusa in za nikogar drugega, tudi sem to Zveličarju povedala, ko sem šla k prvemu sv. obhajilu.«
»Vse to vem,« je kratko odvrnil menih in je nejevoljno s kazalcem udarjal ob okno. Saj vse to že davno ve, kaj neki ima, jo je pač mati zopet pregovarjala k možitvi, to je stara pesem. Skoraj nejevoljen je, da je prišel v govorilnico.
»Toda,'- nadaljuje dete, »sedaj sem pa prišla v tako zagato, da ne vem ne naprej, ne nazaj. Zato sem vam prejšnji teden pisala, če smem priti.«
To je bilo tiho, rahlo očitanje, s katerim je nehote zadela patra Alberta. Hitro je rekel Albert:
»Saj je pa tudi res, ne kaže letati za človekom. Toda, kaj je?« zasmehljivo je skremžil ustne. »Kje je tista zagata?« Te je li mati zopet mučila z učiteljem Lindnerjem in ti nisi vedela, kako bi prišla iz zagate, ter si prihitela v Line; to je res prav uboga Šteika.«
Lahno je zamajala Štefka z glavo, njegovo zasmehovanje jo je ranilo.
»Res, bila sem uboga Štefka, toda ni šlo in ne gre več za Lindnerja, gre za stotnika Hendelna.
Na mah se Albert od okna ves obrne proti
deklici:
»Kako?« je vprašal. »O tem se sanja tvoji materi, se ji ii meša?«
»Ne,« je rekla Šteika, »nič se ji ne sanja, prečastiti, žalibog je resnica, da je stotnik tako nor in da si ie ravno mene vtepel v glavo.«
»Res?« se ie norčeval Albert. »Res, hoče Ii res veliki luteran poročiti katoliško terci-jalko, in patricij, ki ima v lasti polovico mesta Štajer, jemlje za ženo kuhinjsko pomivalko, ki nima drugega, kakor zakrpano obleko in par raztrganih črevljev.«
»Raztrgani niso,« je odvrnila Štefana in je pogledala na popravljene črevlje. »Seveda, gospod pater, prav imate, tudi meni se je^vse skupaj zdelo velika norost, tudi sem desetkrat povedala materi in patru Erteliju, da je vse skupaj prazen niči Gospod Albert, ni mi bilo lahko, poslušati vedno isto: da je pokorščina boljša kakor daritev, dan za dnem poslušati vse zglede vseh svetih zakonskih žena, pa da je zakon zakrament, devištvo pa ne, da zaničujem zakrament, če se nočem možiti. O, gospod, vse to sem morala prenašati in nihče mi ni pomagal,«
Visoko se je sklonila Albertova spokorna postava. Njen zvesti, tožeči glas je vzbudil v njegovem srcu ono uro, ko se ie s patrom Er-telijem prepiral za deviško dušo Štefanino. Je-li moral stari Ertelij na robu groba mučiti nevesto Gospodovo, ki je nosila božje Telo? O, ti ubogo človeško meso, ki omahuješ med Bo-gom_ in svetom, te li celo v strogosti osiveli menih ne more zatajiti na robu groba? Albertovo srce je kipelo same nejevolje nad redovnim bratom, ki je na robu groba dal hudičev svet ubogemu, zapuščenemu detetu, toda premagal se je ter je mirno in umerjeno rekel:
»Praviš, da nisi nikogar imela? Li nisi imela Jezusa v Zakramentu? Kai naj rečejo
tisti, ki nimajo Zakramenta? — Saj sem ti ji jaz večkrat govoril o svetih zakonskih žen»l pa to ni nič motilo. Vedno si imela dar »Dn znanja, ko sem te vodil jaz; zakaj te je v" pustil ta dar, ko je na moje mesto stopil nai1' Ertelij? Kar se pa tiče onega, da je zakon z! krament, devištvo pa ne« — ie više
apostol pred očmi Štefane, ki je tiho, skorj brez sape poslušala, svit nadnaravne luči J je žarel okoli ostrižene glave.
»Tega ni rekel, ali pa si ga napačno ums. la; sveti očetje so na tridentinskem cerkve." nem zboru tako-le rekli: Kdor trdi, da j J zakonski stan prednost pred deviškim in sam. skim stanom, in da ni boljše in sveteiše, ostati deviiki in samski, kakor stopiti v zakonski stan, naj bo izobčen.«
Štefana je stala s sklenjenimi rokami prej njim kakor v cerkvi, kjer odmeva beseda boi. ja. Kakor strela očisti megleno ozračje, tako so se vse bridkosti njene duše razblinile v nit pred plamenečo besedo tega božjega služabnika, in njeno srce je vse srečno pilo nove moči za duhovni boj.
Z nad srcem prekrižanimi rokami, z ž»-rečimi, vani uprtimi očmi je poslušala nadaljnjih božjih besedi o devištvu; toda gospod Al-bert je obrnil drugam pogovor in ie vprašal:
»Rekla si, da se materi ni sanjalo o stotniku Hcndelnu. Kako pa veš, da res na tak način nate misli, zdi se mi. da si nekoliko pre-več domišhuješ, misliš li, da zato, ker te i« odnesel s sramotnega odra? To bi bil mordi storil tudi kdo drugi, če bi se bil on obotavljal.,
»Ne, ne zaradi tega, prečastiti,« je rekli deklica. »Prišel je k nam na dom.«
»Tako,« je Albert naguhančil teirno čelo. »Kdaj in kolikokrat?«
»Okoli trikrat.«
»Tako. Kdaj pa?«
Pomislila je: »Prvikrat mi je prinesel stvari od rablja,« sircsla se ie, »takrat smo pa le malo govorili, drugič ic prišel, preden ste prečastiti šli v Pasavo ...« Mahoma je prekinili in je vprašala: »Kako je bilo v Pasavi, duhovni oče, kajne, so vas oprostili?«
»Da. oprostili so me, toda zame ne žre, tudi če ni me bili pustili v verigah, bi hvalil Boga. Kaj je na meni? Nič! — Toda, kaj vprašuješ po meni, bila sva pri drugem predmeta Kaj je imel fant drugič pri vas opraviti? Pod kakšno pretvezo se ie prikradel v hišo?«
»Ni se prikradel, čisto pošteno ie priSel Prišel si je pomerit vezenino.
Oči svetega moža so bile v hipu polne globokega ognja, ki ii ic svetil v obraz, in bi Sel skozi malto in zia, kai šele skozi meso in kn.
»Si mu jo pomerila?«
»In si je dovolil nedopustnih stvari? Štefana, govori resnico.«
»Še nikdar se nisem lagala,« je odgovor-la z otroško odkritosrčnostjo, »poljubil meje.
el
Še globlje so se mu svetile oči, tako bo gledal dušo na sodni dan. Toda v njenih očel ne opazijo nikakega ognja, ne vidijo nobene sence skritega veselja na njenem čistem čela
»In ti?« trpko prihaja z njegovih usten.
»Rekla sem, da se to ne spodobi.«
Sedaj je vedel, da je bil ta poljub samo kapljica vode na razbeljeno železo. Blagor devici, ki je prestala izkušnjo. — Vprašal i« dalje:
»In tretjič? Kako je prišel tretjič?- .
»Takrat je zelo dolgo sedel v gost* prav nič mi ni bilo všeč,« je deklica zamaja« z ramami, »Toda mati so hoteli, da ostane® dokler ne gre. in on ni hotel iti ter ie govora in govoril, naj je bilo zaljubljeno ali ne, todi mati so rekli, da mislijo, da me ie vtepe' . glavo. Rekla sem jim, da si vendar m vtepu
v	glavo tako preprostega dekleta, na katerem nič ni, pa mi niso hoteli verjeti.«
Albert se je roke v rokavcih skrite drže' ozrl na angelsko glavo in reče sam pri sebi, četudi ni nikdar pri deklicah iskal in opazo™ lepote: »Pri Bogu, ni na njej nič! Roža ie
vi	tu, ki cvete, pa ne ve za to, blesti se v P ,j krasnih barvah, pa se ne zaveda.« Sponi se je na ono slavno devico, ki si je poreza lase in si je lica drgnila s pekočim popT°m'v(. se ni nič popačila, temveč je vedno lepše c tela, ker jo je ožarjala večna lepota ,o" i, ljubezni in prelepe krstne nedolžnosti, . nikdar izgubila. Štefka, moja ljuba d«*1"-
cvetlica Gospodova, ti Neia i« Štajra. tudi t» imai krstno nedolžnost, odtod tvoja liubkost,
, katero bi se rad igral lutrovski fant. Štefana je nadaljevala: Nato je iel na Dunaj k cesarju in ga dol-go nisem videla ter sem Boga prosila, da naj več ne pride s svojimi prismodarijami, o koliko sem molila, prečastiti, toda mati in gospod Ertelij mi nista dala miru, toda o tem sem že pravila, — Danes pa se je stotnik vrnil iz Dunaja in je takoj k nam prišel._
b proste roko prodam 264 zdrRvih cmro|f V	lepih stoječih	aiHFISli
blizu postaje Zgor. Duplje. Popraša se v Spod. Dupllah Stev. 23, ali pa pri posestnici Mariji Arhar v Zalogu, Stev. 29 pri Komendi.
IV. JAX IN SIN
Dunnlska cesta štev. 1«, LJUBLJANA.
Hi siroli ln slroll za plelenle.
Imborna konatmkoija in «l.[?antn* is-vrii'OT ib tovarno r i>in<*u. Ustanov* ljona 1.1M7. — DoAlo J« ravnokar vafija itevllo stroj« v za vsako obrt.
Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „A«lIer" Cen kl zastonj ln franko. Kolesa Iz prvih tovarn: Dflrkopp, StyiU, Wa<ienrad.
Juhe gobe, laneno seme
kupuje tvrdka z deželnimi in gozdnimi pridelki
Ktl k Kbbp , Damjana, Gosposvelska cesta SI. 8.
Č0SUL1CH -LIHE Trst - Amsriha
New-York—Bnenos-Ayres—Rlo di Janeiro—Santos-Montevideo.
Arezplačna pojasnila ln prodaja voznih listov zn polnilce % Slovenije edlnole pri:
SIMON KMETEC. LjaMlaoa, Kolodvorsko ollca 26, Najboljša in
najcenejša le pri tvrdki
ii GOREE
LJUBLJANA
Bosposvelska c. 14
(Marije Terezije c. 14.)
motorji pnevmatika
'fffffffffffvffff fff	Vfj |
ERJATEG & TDRK trgovina z železnino i:
pri »ZLATI LOPATI" preja i I Hammerschmldt (MOhlelsen)
Ljubljana, Valvasorjev trg it. ?, — nasproti Krllanska cerkve. —

Pozor, kmetovalci!
Naznanjam, da vzamem v delo vsako množino prediva, ter Izdelam iz njega vseh vrst vrvarsko blago po najnižji ceni.
Anion filnkovec, starejši, Kranj št. 12.
=KDOR HO€E=
biti postrežon z dobrim in cenim manufakturnim blagom, naj se obrne na trgovino ,Pri ivanki* Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29.
Šivalni stroji dospeli
predvojno blago za obrtno ln rodbinsko rabo. istotam se dobi vse posamezne dele, Igle, olje, potrebščine za Šivilje, čevljarjo ln krojače.
Josip Peteline, Ljubljana
Sv. Petra nasip 7.
Učcnec
za mizarsko obrt se takoj sprejme pri mizarju GOGAi>A na Bledu.
Naprodal le krava
s prvim teletom. Cena po doguvoru pri posestniku VALENTINU BABNltf, Gllnca aU 9. pri St. Vidu nad Ljubljano.
Trgooioa
marija Rogelj
L|ubljana, So. Petra ceste 81. 38.
priporoča svojo zalogo manufakturnega blaga, Stoto, cajba, cvilha, porbanta, plavine, ceflrja, Sifona, kravat, nogavic, pavole, heklgarna, cvirna m drobnarije. Ker je blago ravnokar došlo so cene nizke.
Znamenita nabožna knilga z zlato vsebino.
Kratko navodilo za pravo pobožnost do Matere božje. Priredil dr. Zdedar. — Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v vseh knjigarnah. — Cena samo 'J K 60 v.
e
k trem otrokom se sprejme najraje z dežele. Pogoji: zdrava, krepka in snažna ter veselje in ljubezen do otrok. Plača po dogovoru. Pismene ponud. na: Poitnl predal 27, Ljublj.
za prevoz lesa iz gozda kakor tudi
kupi „Impex" Ljubljana, Krekov t, 10.
&K5
Kupujem vedno ln v vsaki množini po naJvISJHi cenah i
Brinjevo olje, sobe gobe, ližol
ln druge deželno pridelke. Nudim najniijei
Kavo, olje, riž, sveče, moko, vžigalice, pravo sllvovko, rum
ter razno drugo blago.
_M. RAHT, Kran/._h
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. J. preje
Vzajemno podim drnšlvo v Limoni
Kongresni trg 19. daje
posojila proti vknjižbi na posestva, na po-j roStvo 1.1, d, pod ugodnimi pogoji;
obrestuje
bran. vloge po Rezervni zakladi koncem leta 1919 600.000 K. Jamstvena glavnica na deležih koncem leta 1919 2,000.000 K. Stanje hranilnih vlog nad 8,000.000 K.
Pojasnila In prospekti brezplačno j
mfiši - podgane stenice-šcisrkl
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkui. in sploino hvaljena sredstva kot} proti poljskim miiim 10 K, za podgane in mili 10 K^ za ščurke 10 K, posebne močne vrste 20 K, poseb-f no močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, praiek proti mrčesom 6 in 12 K, mazil« proti uiem pri ljudeh S in 10 K, mazilo za uii prt ilvini 6 in 10 K, prašek za uii v obleki in p«riltf 6 in 10 K, nktnra proti mrčesu na sadju ln na se* lenjadi (unič. rasti.) 10 K, praiek proti mravljam 10 Kj mazilo proti garjam 10 K.
Poillja po povzetju Zavod za eksport: '
M. J0NKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. \ ---
Kajstarejia hranilnica na Slovensken.
Kranjska hranilnica
v Ljubljani — ustanovljena L 1820
obrestuje hranilno vloge s
3%.
Kranjska hranilnica je pupllarno varen' zavod ln jo nadzoruje deželna vlada.
Za plačila zavodu se dajo na razpolaga poštne položnico.
Čisti dohodek Kranjske hranilnice Je — ne gledo na to, kar se odkaže rezervnim 117 kladom — po pravilih določen v pospeševanji občekoristnib naprav in podjetij na Kranjskem. — Skupna svota doslej v te svrhe odmenjenib zneskov znaša K 8,761.118-37.

ic, Ljubil
naznanja vsem svojim cenjenim odjemalcem, zlasti v okrajih;
Vel. Lašče, Bloke, Cerknica, LoSki potok, Lo l io Prezid
da je ustanovila v Vel. LaISah pod kolodvorom v prostorih g. Alojzija Hočevarja svojo podružnico:
Zalogo in prodajo dež. pridelkov na debelo,
kjer bodo cenjeni odjemalci dobili vedno in po najnižji ceni slasti: koruzo, oves, moko 1.1, d. vsako množino nad 100 kg. — Vreče Je poalaU oziroma prinesti seboj.

Primešaj krmi Maslin!
V srn slu tdloka tleželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.505, ki mi ca je me-tni magistiat ljubljanski izporočil dne iS nHija !M):>. št.-5.255. smejo dietetlčno sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Maslin je kot prosti obrtni predmet oglašeu. V I.jubljanl, dno 3.avgusta 190Q mag. o; r. St. 28.561. Ako Mastina v lekarnah in trgovir ah ue dobite, ga naročite po pošti. — 5 zavojev Mastina stane K 30-50 in so jih pošlje poštnine prosto na dom.
ffiazitO zoper garje (naftol- mazilo) uniči pri ljudeh garje, liSaj, srbečico, kožne bolezni m izpuščaje: pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K 1250.
Lekarrar Trnkocl v Ljubijo nI
(Slovenija) zraven rotovža.
I rnotin COmD sulie B°be in vse dru8e deželne Lvllbllu JLidC, pridelKe kupuje vedno po najvišji ceni Fianc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska
cesia št. 3S.	-463
Ljubljana, Kolodvorska ulice.
C fin nagrobnih »pomen kov vedno v zalogi, JUU dalje 15 vrst marmorja za pohištvene oprave, rodbinske grobnice, mavzolej', umetniški portreti iz marmorja, razna cerkvena dela,
mlinski kamni 1.1.d.	3613
LNteSM POSOJILNICA
v Ljubljani, v laslnem domu Miklošičeva cesta št. 8
obrestuje hranilne vlege po čistih
3
01
©
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
t\ —gvJl
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkl
]oan Jslačiri, IMnisIfana
Emonska cesta 2. 47»2
V vsako kmetsko hišo „Domoijuba"!
_Gospodarska banka v Ljubljani.
Vabilo na subskripcijo delnic droge emisije.
Izredni občni ibor Gospodarske banke v Ljubljani, pred:og upravnega sveta zvišbo delniške glavnice
z izdajo itcdsljniii
od ščirih milijonov ?ia osem milijonov kron 10.0G0 (desettisoč) delnic po 400*— kron
nominalne vrednosti. Obenem je občni zbor pooblastil upravni vsekako potno v gotovini vplaOati.
a podlagi tega pooblastila je sklenil upravni svet
1.	Druga emisija oblega 10.000 (desettisoč) doinic h. 400 — kron nominalne vrednosti.
2.	Dosedanji delničarji imajo pravo prevzeli (optirati) na dve delnici prve emisije eno delnico druge emisije.
3.	Kurz za optirane doluice zna-a 450-— kron, za neoptlrana 520-—. Poleg tega se mora plačati za vsako delnico znesek 30 — kron kot prispevek k emisijskim stroškom.
4.	Stibskripcija se vrši pri blagajni Gospodarske banke v Ljubljani, Dunajska cesta St. 38, I. nadstropje.
5.	Subskripcija se začne 27. septembra 1920 in traja do vštevši 16. oktobra 1920.
6.	Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice in emisij-ko stroške takoj pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v obzir.
7.	Dosedanji delničarji, ki hočejo pri subskriclji uveljaviti opcijsko pravico za delnice druge emisije, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emisije.
8.	Dodelitev delnic po končani subskripcijl si pridržuje popolnoma upravni svet Gospodarske banke.
V LJubljani, dae 14. septembra 1920.
Uuiflvoi svet Gospodarske banke v Ljubljani.
v smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih pet delnic en glas.
vz* !
kl se je vršil due 9. julija li)i0 je sklenil v smislu § 7 pravil na
svet, da določi pogoje oddajo tor Icurz novih delnic, katere 3e morajo
razpisati subskripcijo ta dru^e emisije pod sledočiml pogoji:
9.	Nove delulce so deležne divideuile od 1. januarja 1921 ter so opremtieuo s kuponom za leto 1921.
10.	Vsakemu subskribentu bo Izdala Gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
11.	Po dodelitvi delnic izročo sub-ieribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu dodeljenih doinic. Subskrihentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa ne v zno-ku svote vplačane ob sub kripcijl. se vrne 1. novembra 1920 tozadevni znesek oziroma prebitek.
12.	Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od 1. novembra do 31. decembra 1920 po 3'/»-
13.	Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah.
14.	Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripada v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
Izdaja konzorcij »Domoljuba*, 1»
Odgovorni urednik Anton Sninik v Liubliani.
Tiska Jugoslovanske tl*k*r**