462
Črtice iz Londona.
Kdor potuje po revnejših londonskih predmestjih, zapazi večkrat na pol podrte hiše, z zabitimi okni, ki imajo samo zgoraj za ped široko odprtino za svetlobo in zrak. Iz kletij, razsvetljenih s plinom, prihaja na ulico divje vpitje, in v nos vdari neprijeten duh spridene masti in raznovrstnih odpadkov. Nad vhodom visi napis: Postelje za moške po dva, štiri in šest penezev jedno noč.
To so londonska priprosta prenočišča, v kojih išče zavetja stotisuče najraznovrstnejših ljudij, umazancev, revežev in potepinov. Za šest penezev dobiš posteljo ločeno od druzih, za štiri v skupni spalnici in za dva na leseni klopi, kjer si vsaj varen pred vremenom.
V spalnice ne sme iti nobeden pred določeno uro. Vsi morajo bivati v kleti, kjer ne sme po postavi nihče spati. Klet jim služi za shajališče po dnevu in za skupno kuhinjo; večina gostov si prinese namreč hrano iz mesta in jo pripravlja tukaj.
Kdor opazuje razpadajoča poslopja, ne bi verjel, da so gospodarjem in najemnikom zlati viri. Njihovi gospodarji so veleposestniki, v sredi mesta pripada jih mnogo princu valeskemu, lord Salisbury-ju in jed-nakim gospodom. Poslopja donašajo dobro najemnino, dokler jih policija ne zapre radi varnosti, ni tedaj čudno, da se najemniki kmalu umaknejo v mesto in žive od obrestij.
Socijalistično navdahnjeni grofijski svet je sklenil Londončanom pokazati, kakšno da mora biti ljudsko prenočišče. Na Parker Street blizu Dinry Lane je napravil zelo nepripravno palačo „Model Lodging House", katere ne morejo vzdrževati, ampak je le breme davkoplačevalcem. V tej stvari je pa Anglež zelo občutljiv, raje da sto funtov za kak milosrčen namen, kakor pa šiling v podobi davka v korist revnejših someščanov.
Od grofijskega sveta postavljeni zgled za ljudska prenočišča bi težko našel posnemalcev, če ne b sklenil dobrosrčni plemenitaž, Lord Rowton na lastne stroške ponoviti poskus. Ta mož je bil prepričan, da bi se prenočevalcem v Londonu za navadno plačo lahko dajala tisočkrat boljša postrežba, in da bi vklub temu potrošena glavnica donašala dobre obresti. Ni se bal v nevarnost staviti 400.000 goldinarjev. Postavil je ne daleč od mostu Vanahall novo prenočišče „L<wi Rowton Lodging House", v kojem lahko prenoči 400 ljudij. Spalnice so ločene* razsvetljene z elek-
trično lučjo in zračne; velika kuhinja, kadilnica in čitalnica so skupno. V hiši dobi se tudi kuhana hrana, tobak, pijača itd. Vse je bilo tako urejeno, da so kritiki trdili, da je prelepo.
Podjetje se je Lord Ro\vtonsu posrečilo. Glavnica mu je donašala po pet odstotkov. Gostje so se navadili na snago in red, da se ne vrnejo nikdar več v prejšna prenočišča. Ustanovil je tudi delniško družbo, ki bo še letos postavila novo poslopje za 700 gostov. Na ta način bodo „Common lodging Houses", sramota Londonu, kmalu izginila.