Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija ■osti 'r i coolweX; April 2004, št 4, leto 5 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litija.net/tiskarna-aGo Litijski in šmarski vrtci 75 let skrbi za naše otroke V začetku meseca, 2. aprila natančneje, so litijski in šmarski vrtci s svečanostjo v nabito polni športni dvorani Gimnazije Litija obeležili častitljivo obletnico - 75. obletnico obstoja in delovanja. Proslava, ki se jo je udeležila tudi Štefka Kučan, je sovpadla z otvoritvijo novega prizidka ob enoti Medvedek, vrtca Lučka za otroke s posebnimi potrebami, ki se je v Litijo preselil s Save. Nanj so otroci in vzgojiteljice resnično dolgo čakali. Če kdaj, potem v tem primeru velja kitajski pregovor »Gore bo premikal tisti, ki je v začetku premikal kamenčke«, ki so ga zapisali tudi v vabilo na proslavo. Ob prireditvi, na kateri so bili glavni in zagotovo najpomembnejši akterji otroci, ki so s prikazom svojih spretnosti ponazorili potovanje po devetih enotah vrtca, smo se pogovarjali z ravnateljem, prof. Francem Končarjem. »Poslanstvo, ki ga opravljamo, družba morda danes premalo ceni. Vsekakor z dajatvami države nismo zadovoljni! Vendar moram reči, da imamo v Litiji in Šmartnem srečo, saj imajo ljudje posluh za naše morebitne težave. Dobro sodelovanje s skupnostjo pa je konec koncev dokazala tudi odlično izpeljana prireditev ob obletnici,« je dejal ravnatelj vrtcev z devetimi enotami, ki dnevno skrbijo za več kot 500 otrok. Ta seveda ne bi uspela brez vzgojiteljic, mestne skupnosti, šole, sponzorjev in prizadevnih staršev, ki so žrtvovali del svojega prostega časa in pomagali pri organizaciji proslave. No, časa za spanje na lovorikah pa ni, saj je dela je še veliko. »Določene naše enote denimo nimajo večnamenskih prostorov, telovadnic in igrišč, kar je pri zagotavljanju telesnega razvoja otrok pravzaprav nujno!« meni ravnatelj Končar. Moti pa ga tudi arhitektura vrtcev, ki še vedno premalo sledi značilnostim doma, kar skušajo vzgojiteljice nekako reševati s posameznimi kotički. nadaljevanje na strani 7 Kako ohraniti podeželje? Vedno več se govori, da je potrebno ohraniti podeželje, da vasi ohranijo prvotni kmečki videz. Ali je temu tako. lahko vidite, daje investitor, ki ni iz naše občinemostavil/ sicer z dovoljenjem celo vrsto hiš, ki nimajo/opravka prav nič z ohranjanjem podeželja, pač pa kažejo svetovni vojni), toda dodati moramo, da v Podšentjurju ni javnega vodovoda, ni kanalizacije, napetost električne energije je prešibka, da bi se priključili novi uporabniki, in še to, cesta ki povezuje Podšentjur z Litijo in Kresnicami(g)slej ko prej postala kolovozna pot. Vprašanje se postavlja, kdo bo odgovoren po vselitvi v te hiše za komunalno urejenost, ali bo Občina prevzela breme ureditve komunalne urejenosti (kanalizacijo, napeljavo vodovoda, čistilne naprave ali pase bo vsak posameznik poslužil najlažjega načina, vse v reko Savo, ki je za take stvari najbližja. \ Ciril GOLOUH V geometričnem središču Slovenije - Geossu se v aprilu in maju kar vrstijo pomembne prireditve. Za nami je 3. april, ko smo na Geossu šestič počastili dan slovenske zastave in 16. april, ko smo pospremili maratonca Skubica na dolgo pot v Bruselj, kamor je ponesel slovensko zastavo. Pred nami je 8. maj, ko bomo odkrili ploščo z datumom sprejema Slovenije v EU. V maju bo nato vsako soboto na Geossu kaka prireditev. Letošnji prvi maj ne bo samo svetovni praznik dela. Za Slovenijo bo to pomemben dan, saj bo naša zastava zaplapolala v Bruslju skupaj s še 24. iz družine držav, članic Evropske unije. V ta namen bo v naši državi več prireditev. Ta dan bodo posebej izpostavila tudi sredstva javnega obveščanja, Državni zbor in svet, vlada, občine in mnoge druge organizacije. Na Geossu bomo ta dogodek obeležili 8. maja v skladu z dosedanjo tradicijo - z odkritjem spominske plošče z datumom sprejema v EU in simboličnim dvigom evropske zastave, ki bo poslej skupaj z državno in občinsko (zastava občine Litije, da ne bo pomote) na Geossu stalno plapolala. Geoss tako postaja bogatejši iz leta v leto. Pomembnim datumom (zapisu Živimo in gospodarimo na svoji zemlji ob prisotnosti vseh takratnih županov z dne 14.9-1989, datumom osamosvojitve in datumom sprejema v ZN) se bo pridružil še en prelomni dan v zgodovini Slovencev - 1. maj 2004. Prireditev (predvidoma ob 14. uri, vsekakor pa v soboto 8. maja) bo razen odkritja plošče z datumom sprejema Slovenije v EU in dviga zastave EU vsebovala tudi krajši kulturni program s slavnostnim govornikom. Sodeloval bo Pihalni orkester Litija pod vodstvom prof. Vasje Namestnika, ki bo prvič na Geossu izvedel skladbo Koračnica na Geoss, zaigral bo državno himno in Bethovnovo Odo radosti. Zagotovo bo nastopil še en pevski zbor in recitatorka ali recitator. Do oddaje tega besedila v tisk program še ni dokončno oblikovan. Morebitne spremembe ure in programa bomo obiskovalce seznanili po radiu Geoss, litijski TV in dnevnem časopisju. Na prireditev pa vse bralce Litijskega in Šmarskega občana že zdaj vljudno vabimo. Pridite, da v stičišču vseh Sbvencev, na Geossu skupaj počastimo ta pomemben dogodek za vse nas. Naslednja pomembnejša prireditev na Geossu bo ob prvi obletnici postavitve spomenika Rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo (15. maj). Takrat se bodo ob slavnostnem govoru, kulturnem programu, pohodu nekaterih veteranov na Geoss in vodom slovenske vojske predstavili veterani osamosvojitvene vojne za Slovenije. Tudi ta bo poslej tradicionalna. Nadaljevali bomo s planinskim pohodom na Geoss (22. maj) in kolesarskim vzponom na Geoss (29- maj). Sredi junija pa bomo prvič javno obeležili Dan Geoss v spomin na dan, ko je iniciativni odbor sprejel projekt, takrat imenovan Projekt Vače 81, avtorja Petra Svetika. Ta projekt se je v naslednjih letih ob veliki zagnanosti in prostovoljnem delu članov odbora, domačinov, organov občine in številnih sponzorjev, uspešno razvijal Danes je Geoss poznan večini Sbvencev, njegov pomen se širi prek državnih meja, vrhunec je dosegel z lani sprejetim zakonom o Geossu. Na vse omenjene prireditve vas odbor Društva za varovanje in razvoj Geossa vljudno vabi. Na vsaki bo v središču Slovenije zanimivo in pestro. Maj in junij tako postajata meseca Geossa! P. Sv. Iz uredništva... Aprila smo mnogi že čisto majski. Ko pogledam cvetoča dekleta in postavne fante, njihove žareče poglede in nasmejana usta, se mi zdi, da se jih pridih maja drži skozi vse leto. Pred dnevi so mi prijazno namignili, da bi morala pisati o oliki, o vsakdanji kulturi, ki nam osmisli dan -pomladni ali kak drug. Prijazna znanka, ki veliko da na lepo vzgojo, mi je dejala, da jo najbolj razjezi, če nekdo na cesti preprosto povedano odlaša s pozdravom, da je skoraj prepozno, se mu izmuzne z odmaknjenim pogledom v prazno ali pa celo ne odzdravi. Na začetku je kazalo, da bo aprilski Občan po vsebini »prijazen«, pa se je izkazalo, da med ljudmi spet brbota od nezadovoljstva. Pisce ne moti neprijaznost, pač pa domnevne nepravilnosti, dvojna merila in še kaj. Posebej je to očitno na šmarskem delu časopisa - prepričajte se sami! Imamo pa povedati tudi dosti lepega - ob vsaki številki posebej sem prijetno začudena, koliko ljudem ni vseeno do soljudi, koliko se jih trudi, nekaj počne, se razdaja. In če dobro pogledate, je tudi nekaj takih brez prikritih namenov, brez pričakovanja dobičkov (ekonomskih ali političnih). To pa ni kar tako in to je zame ostanek in temelj dobre vzgoje, olike, in nravi, značaja, ki ga lahko danes še toliko bolj občudujemo. Andreja ŠTUHEC Želimo Vam lepe prvomajske počitnice, če si jih boste privoščili, prijetno praznovanje državnih praznikov in vstopa v Evropsko unijo, predvsem pa sončne in sproščujoče proste praznične dni preživite na kar najbolj izviren način! Uredništvo Mladi igralci Svea Lesne drugi v državi V Kobaridu se je v mesecu marcu odigralo finalno srečanie letošnjega državnega prvenstva v malem nogometu za kadete. V finalnem srečanju so se pomerili ekipi aktualnih prvakov iz pretekle sezone Slovenske Gorice in nekdanji trikratni prvaki države mlada ekipa Svee Lesna Litija pod vodstvom trenerja profesorja Tomaža Rozine. Pot do finala je bila za mlade litijske igralce, lahko bi rekli kar suverena in brez »večjih« težav. Na prvem regijskem turnirju v Nazarju so osvojili prvo mesto brez poraza v konkurenci šestih ekip. Prvo mesto jih je peljalo na polfinalni turnir v litijski športni dvorani, kjer so v konkurenci šestih ekip zahodnega dela naše države brez težav ugnali vse nasprotnike in se uvrstili v veliko finale. Le to je prvič v zgodovini potekalo pred zelo številčnim občinstvom. V dvorani seje namreč zbralo preko 400 ljudi, obe ekipi pa sta imeli tudi glasne navijače. V za oko lepi predstavi so bili mladi litijski igralci pred veliko zmago saj so še štiri minute pred koncem vodili s 3:1. Nekaj športne smole in iznajdljivost nasprotnika je ob zadnjem pisku sirene pomenilo izenačenje na 3:3- Po pravilih so se izvajali kazenski streli pri katerih pa so imeli več sreče igralci Slovenskih Goric, ki so na koncu slavili s 7:6. Solze na licih mladih litijanov povedo več kot pa zapisana beseda. Vseeno pa je drugo mesto v državi lep dosežek mladih fantov, ki večina lahko igra še prihodnje leto v isti konkurenci in ob strokovnem delu trenerja Tomaža ti fantje še niso rekli zadnje besede. Poglejmo kdo so vice prvaki naše države: VRHOVEC GAŠPER, PRETTNER TOM, ZAGORC ANDRAŽ, PUS DENIS, ZUPAN mrjOVIČ IW BUČARBORUT, RAČIČ MATIC in KALTAK DENIS. Njihovi vzorniki iz članske vrste pa se prav sedaj v zaključnih bojih državnega prvenstva trudijo ohraniti položaj številka 1 iz pretekle sezone. So se pa v zgodovino slovenskega malega nogometa, kjer je kar nekaj njihovih rekordov že zabeleženih, vpisali z dosežkom v rednem delu saj so v 18 krogih zabeležili prav toliko zmag, kar je verjetno rekord tudi v primerjavi z drugimi športi. V prvem krogu, oziroma četrfinalu zaključka državnega prvenstva so se litijani kljub porazu v Ljubljani (izgubili so po 31 srečanjih) uvrstili v polfinale. V drugem srečanju so namreč zmagali z 10:3- Njihov nasprotnik bo ekipa Nazarja. Stane KOKALJ Peš po Posavskem hribovju Nekdanji sejem Alpe-Adrla se je preimenoval v sejem Počitnic. Po mojem mnenju zgovoren in primernejši naziv za malo morje dejavnosti, ki so se predstavile radovednim in navdih za počitnice iščočim obiskovalcem. Da je nastop in predstavitev aktivnosti Centra za razvoj Litija na tem sejmu že tradicija, potrjujejo tudi številni sodelujoči partnerji centra, ki s skupnim nastopom leto za letom Iščejo podjetniških oz. turističnih možnosti. Letos so širši javnosti predstavili blagovno znamko pohodniške poti Posavskega hribovja. Od 19. do 23. marca so obiskovalci sejma Počitnice v planinski koči, kakor je bil urejen skupni predstavitveni prostor Centra za razvoj Litija, spoznavali pešpoti Posavskega hribovja. fCWpFD?tn Projekt je logično nadaljevanje fdr\f rv(f predhodnih dveh in sicer: kolesarskih in konjeniških poti po Posavskem hribovju, ki ju je center že predstavil v minulih dveh letih. Vendar pa omenjena dva predstavljata zanimivost za manjši del popotnikov - kolesarjev in konjenikov - medtem ko je pohodništvo zajelo široko populacijo, saj ta način preživljanja prostega časa ne pogojuje posebne opremljenosti. Kristina Jurjevec, turistična vodička z Vač, s centrom sodeluje že dlje časa, je na tokratnem sejmu bdela nad informativno stojnico. »Izbrana tematikapohodništva je pritegnila veliko zanimanja, saj so obiskovalci spraševali po gradivu in nasvetih, kam na izlet. Predvsemjih zanimajo enodvnevni izleti, odkrivanje novosti, krajevnih zanimivosti, zgodovinskih posebnosti naših krajev. Predvsemje dober znak, da si obiskovalci sami kreirajo izlete, karjepoudarjeno v tokratnemprojektu, ne pa da se prepuščajo agencijam, ki promovirajo že uveljavljene turistične kraje. Takoimenovano Posavsko hribovje nudi ogromno novih možnosti.« Vsem trem projektom je skupnih 63 kontrolnih točk, ki hkrati predstavljajo gostinsko in prenočitveno ponudbo. Predvsem gostinci oz. lastniki kmečkih turizmov in podobnih ponudb so se projektu oz. navezi v Posavskem hribovju pridružili zaradi obstoja podjetniških priložnosti in povezav. Da delo zdaj, ko so osnovane konjeniške, kolesarske in nazadnje tudi pohodniške poti po Posavskem hribovju, še ni končano, je jasno vsem udeležencem, predvsem pa na centru spoznavajo, da bo potrebno še veliko vzpodbud in motivacij za razširitev in obogatitev ponudb. Seveda pa so nosilci razvoja udeleženci sami. Nekateri med njimi so se predstavili tudi na sejmu Počitnice. Prispevke pošljite do 10. MAJA 2004 na naslov Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net ali obcan@siol.net O DELU OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Litija, se je v četrtek 25. marca 2004 in v sredo 31. marca 2004 sestal na 15. redni seji ter sprejel naslednje sklepe. • Potrjen je bil skrajšani zapisnik 14. redne seje z dne 10.02.2004 ter skrajšani zapisnik nadaljevanja 14. redne seje z dne 12.02.2004 • Potrjen je bil nadomestni mandat članu občinskega sveta. Na podlagi sklepa Občinske volilne komisije, se je nadomestni mandat (po odstopu svetnika Romana Ciglerja) v tretji volilni enoti prenesel na naslednjega kandidata z liste kandidatov, tako da nadomestni mandat pripada Janezu Jesenšku, roj. 20.11.1962, stanujoč Bistrica 8, Dole pri Litiji. Nadomestni mandat je bil kandidatu potrjen do izteka mandata občinskega sveta. • Sprejet je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi števila članov krajevnih in mestne skupnosti in volilnih enot za volitve v svete krajevnih in mestne skupnosti v Občini Litija. Sprejeta sprememba in dopolnitev odloka je podlaga za razpis volitev v novoustanovljeni Krajevni skupnosti Breg-Tenetiše. Svet krajevne skupnosti šteje sedem članov, volijo pa se v eni volilni enoti. • Sprejetje bil Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Litija za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986-90-2000 za območje Občine Litija. • Sprejet je bil Odlok o dopolnitvah odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartno. • Sprejet je bil Odlok o grbu in zastavi Občine Litija. S sprejetjem odloka je Občina Litija dobila grb in zastavo. Grb je bil izdelan na podlagi prvotnega in je heraldično usklajen, zastava pa je modro-bele-modre barve, na sredini pa je grb občine. • Sprejet je bil Odlok o občinskem prazniku Občine Litija v prvem branju. Za občinski praznik, ki se praznuje vsako leto, se predlaga 14. marec, kot spomin na našega občana, kulturnega preroditelja in rodoljuba Luko Svetca. Občinski svet je sprejel tudi sklep, da se o podanem predlogu obvesti vse občane ter se jih pozove, da posredujejo svoja stališča in morebitne druge pripombe, hkrati pa je občinski svet župana zadolžil, da imenuje novo komisijo sestavljeno iz predstavnikov vseh političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu in strokovnjakov, ki bo preučila in pregledala eventuelno prispele pobude ter pripravila predlog odloka za drugo branje. • Sprejet je bil Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Litija v prvem branju. Sprejetje odloka je potrebno zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo ter izvajanja soustanoviteljskih pravic in določil v zvezi s pogodbo o razdružitvi premoženja med občinama Litija in Šmartno. • Sprejet je bil sklep s katerim je Občina Litija pristopila k Skupnosti Občin Slovenije. Za podpis pristopne izjave je občinski svet pooblastil župana Mirka Kapljo. • Pri točki Premoženjsko pravne zadeve so bili sprejeti naslednji sklepi: a) Letni program prodaje premoženja: - Občina Litija proda stavbo (ti.Elznerjevo hišo) stoječo na parceli št. 69/1 v izmeri 188 m2,in pripadajoče dvorišče na parceli št. 69/2 v izmeri 52 m2, k.o. Litija, s sklenitvijo neposredne pogodbe za ceno, ki ne sme biti nižja od 18.600.000,00 SIT. Stroške pravnega posla (davek na promet nepremičnin, notarski stroški, vpis v zemljiško knjigo) v celoti krije kupec. - Občinski svet občine Litija sprejme letni program prodaje in nabave občinskega stvarnega premoženja za leto 2004. Pred sklenitvijo pravnega posla se obvesti občinski svet. - Občinski svet zadolžuje upravo, da pristopi k pripravi spremembe odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, vrednosti stavbnega zemljišča in plačila sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v občini Litija, ki bi omogočil odpis komunalnega prispevka za določene kategorije zavezancev. b) Ukinitev javnega dobra k.o. Vače - Občinski svet občine Litija sprejme Sklep o ukinitvi javnega dobra za parcelni št. 2250/3 in 2250/4 v k.o. Vače. Prekvalifikacija zemljišča omogoča ureditev vpisa etažne lastnine pri poslovno stanovanjskem objektu na naslovu Vače 28a. • Pri točki Kadrovske zadeve so bili sprejeti naslednji'sklepi: - Občinski svet je za predstavnika sveta zavoda OŠ Litija imenoval Tomažič Srečka, Plaznik Martino in Cvetežar Aleša. - Občinski svet je za predstavnika sveta zavoda OŠ Litija imenoval Tilia Matejo, Sušnik Metko in Koprivnikar Mojco. - Občinski svet je razrešil dosedanjega v.d. direktorja ZIK Litija Ivana Pavlico ter za novega v.d. direktorja za obdobje šestih mesecev imenoval Heleno Hauptman. Občinski svet je novega v.d. direktorja zadolžil, da izpelje postopek izvolitve predstavnikov zaposlenih v svet zavoda v skladu z veljavnim odlokom. - Občinski svet je razrešil dosedanjo predsednico Nadzornega odbora Občine Litija Marušo Hauptman ter za novega predsednika imenoval Borisa Bevca. • Občinski svet je sejo zaključil s pobudami in vprašanji svetnikov. OBČINSKI PRORAČUN V LETU 2003 Prihodki občine so v letu 2003 znašali 1 milijardo 621 milijonovtolarjev,odhodki občine pa 1 milijardo 531 milijonovtolarjev, proračunski presežek je znašal 90 milijonovtolarjev. V letu 2003 je občina odplačala 4 milijone glavnic kreditov in 5 milijonov obresti najetih kreditov. Občina Litija je dolgoročno zadolžena v višini 94 milijonov za naslednje investicije: vodovod Kresniški vrh in Čatežka gora, cesto Mala dolga noga v Jevnici, cesto Zagozd na Dolah, ureditvijo in izgradnjo kanalizacije Graške ceste, Marokove ulice in Valvazorjevega trga, izgradnjo Gerontološkega centra in prizidka k vrtcu Medvedek v Litiji. Zadolženost znaša 58 % od največje zakonsko dovoljene (10 % od skupnih prihodkov proračuna). Za subvencije podjetnikom in kmetom je občina porabila 19 milijonov, za transferje občanom in gospodinjstvom (sem sodijo oskrbnine v vrtcih in domovih, prevozi, regresiranje prehrane, darila novorojencem, letovanje, subvencije stanarin, zdravstveno zavarovanje brezposelnih) pa 438 milijonov. Za delo društev je občina v letu 2003 prispevala 91 milijonov, za delo krajevnih skupnosti pa 41. Za delo in investicije v javne zavode je občina namenila 238 milijonov, za javno podjetje KSP pa 93 milijonovtolarjev. Občina je v letu 2003 nadaljevala z investicijo sanacije matične knjižnice, ureditvijo in izgradnjo kanalizacije Graške ceste, Marokove ulice in Valvazorjevega trga. Občina je zagotovila sredstva za rešilni avto za Zdravstveni dom, posode za ločeno zbiranje odpadkov in izgradnjo pločnikov ter javne razsvetljave pri krožišču na glavni zasavski cesti. Občina je v letu 2003 pričela z investicijo v sanacijo prizidka pri OŠ Litiji, prizidka k vrtcu Medvedek v Litiji, obnovo Vedlinove hiše na Valvazorjevem trgu 6, pristopila k izgradnji regionalne deponije odpadkov, pričela z izgradnjo poslovilnega objekta na litijskem pokopališču, izgradnjo vodovoda na Vačah. Izdelan je del potrebne dokumentacije za gradbeno dovoljenje in za sofinanciranje iz državnega proračuna za izgradnjo Gerontološkega centra, prizidka k OS Gabrovka in prizidka k OŠ Vače. Ker gre za večje investicije in državni denar, pa so postopki za pridobitev soglasij in sofinanciranja iz državnih virov sorazmerno zelo dolgi. Med prihodki občine pa je velik problem skozi vse leto predstavljala prodaja občinskega premoženja - občinskih stavbnih zemljišč. Kljub javnemu razpisu, ugodni legi zemljišč in objektov, bližini komunalnih vodov in pošteni tržni ceni ni bilo zanimanja za nakup, saj občina ni prejela nobene popolne ponudbe. Kljub izpadu pomembnega vira sredstev od prodaje premoženja, ki ga občina ne uporablja, je občina ravnala gospodarno in ni dopustila prevzemanja obveznosti izven razpoložljivih sredstev, saj smo leto zaključili pozitivno s proračunskim presežkom. Župan: Mirko KAPLJA JAVNI POZIV ZA PODAJANJE PRIPOMB NA PREDLOG ODLOKA O OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE LITIJA Občinski svet Občine Litija je na 15. redni seji z dne 25.03.2004 sprejel predlog Odloka o občinskem prazniku Občine Litija v prvem branju. Za občinski praznik se predlaga 14. marec, ki bi ga Občina Litija praznovala vsako leto kot spomin na našega občana, kulturnega preroditelja in rodoljuba Luko Svetca. V skladu s sklepom občinskega sveta, se sprejeti predlog odloka daje v javno obravnavo, zato pozivamo vse občane, da lahko podajo svoje pripombe in predloge na predlog občinskega praznika. Pripombe se posredujejo pisno na naslov: Občina Litija, Jerebova 14,1270 Litija (s pripisom za Občinski praznik), najkasneje do petka 28. maja 2004. Pripombe na predlog besedila odloka pa lahko podate tudi osebno na Občini Litija -soba 44 v času uradnih ur. Podane predloge in pripombe bo obravnavala posebna komisija, ki jo bo imenoval župan občine Litija. Predlog besedila odloka: Na podlagi prvega odstavka 6. in 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04) je Občinski svet Občine Litija na .... seji dne.... sprejel ODLOK O OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE LITIJA 1. člen S tem odlokom se določa občinski praznik Občine Litija. 2. člen Občina Litija praznuje svoj občinski praznik 14. marca vsako leto v spomin na velikega Slovenca in občana Luko Svetca, ki se je 14. marca 1864 v kranjskem deželnem zboru odločil, da bo govoril samo slovensko. 3. člen Za občinski praznik se izvede slavnostna seja Občinskega sveta. 4. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Občina Litija na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija (Uradni list RS št. 132/03) objavlja JAVNI POZIV za predložitev prijave površin za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od stanovanjskih oz. poslovnih prostorov na območju občine Litija Občina Litija poziva vse fizične in pravne osebe, ki imajo v uporabi stanovanjske oz. poslovne površine, da v kolikor še niso podali prijave površin za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za stanovanjske oz. poslovne površine ali niso posredovali spremembe stanovanjskih oz. poslovnih površin (dograjen prizidek, izdelana mansarda), da to storijo najkasneje do srede, 19.maja 2004. Zavezancem, ki ne bodo posredovali zgoraj navedenih podatkov, bo občinska uprava posredovala davčnemu organu ocenjeno površino prostorov (na podlagi podatka o višini in tlorisni velikosti objekta pridobljenega iz uradne evidence geodetske uprave), ki bo podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Obrazec za prijavo stanovanjskih oz. poslovnih površin za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča lahko zavezanci dvignejo na Občini Litija, Jerebova 14, Litija (soba 57) in ga posredujejo na naslov Občina Litija, Jerebova 14, Litija ali ga oddajo v tajništvu Občine Litija. Številka: 462-44/2004 Datum: 05.04.2004 ZUPAN OBČINE LITIJA Mirko Kaplja Vsem občankam in občanom Občine Litija čestitam ob 27. apriluDnevu uporaproti okupatorju ter ob 1. maju prazniku dela. Želim Vam, da jih čim lepše preživite. Župan Občine Litija: (JŽtsdčj)—" VZPOSTAVITEV SISTEMA RAVNANJA Z IZRABLJENIMI MOTORNIMI VOZILI V Sloveniji uvajamo sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. S predelavo in ponovno uporabo že odsluženih materialov bomo znatno prispevali k bolj čistemu okolju, ki ga avtomobili v svojem celotnem življenjskem krogu močno obremenjujejo. Avtomobil je sestavljen iz približno 40 različnih materialov in 10.000 sestavnih delov, med njimi tudi nekaj posebno nevarnih za okolje. V stiku z zemljo ali podtalnico lahko povzročajo resno onesnaženje predvsem svinec, živo srebro, kadmij, šestvalenski krom, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulatorji in druge nevarne snovi motornih vozil. Ker do sedaj veljavna zakonodaja ni predpisovala razgradnje motornih vozil ali kakega drugega ukrepa za varovanje okolja, so lahko izrabljena motorna vozila končala na divjih odlagališčih ali avtoodpadih. Izrabljena motorna vozila v večini primerov niso bila obdelana v skladu z okoljskimi standardi in zahtevami. Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo, torej s 1. majem 2004, začne na območju Republike Slovenije veljati nov sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, katerega bistvena prednost, glede na dosedanjo ureditev, izhaja iz povečanega varovanja okolja. Spremembe narekuje direktiva Evropske Unije (2000/53/EC), ki določa ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili v vseh članicah Evropske unije in je za vse članice obvezujoča. Bistvena novost sistema je, da zagotavlja razgradnjo, predelavo in ponovno uporabo vseh izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisanimi okoljskimi standardi na območju celotne Slovenije. V praksi to pomeni, da lastnik izrabljenega motornega vozila pred odjavo iz prometa dostavi vozilo na prevzemno mesto, na katerem pooblaščeni predelovalec poskrbi za njegovo predelavo. Cena razgradnje oz. uničenja 1 kilograma izrabljenega vozila je 21,1 tolarja brez DDV. Teža avtomobila je navedena v prometnem dovoljenju in/ali v uradnih evidencah. Pred odjavo iz prometa bo moral zadnji lastnik predložiti potrdilo o plačilu stroškov, ki dokazuje plačilo. S 1. maiem 2004 lastniku še ne bo treba Plačati stroškov razgradnje izrabljenega motornega vozila. Stroške razgradnje bo začasno plačevala država. Z ureditvijo plačilnega sistema pa bodo obveznost plačila stroškov prevzeli zadnji lastniki avtomobilov. Plačilo stroškov razgradnje velja za izrabljena motorna vozila, kupljena pred 1. marcem 2003. Za avtomobile, kupljene po 1. marcu 2003, lastniku ne bo treba plačati stroškov, saj so le ti vključeni v ceno avtomobila. Po 1.1.2007 pa obveznost plačila prevzamejo proizvajalci oz. uvozniki avtomobilov. Začasno opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili v upravni enoti Litija podjetje GET INŽENIRING, d.o.o., Vernek 3,1281 Kresnice, kamor lahko občani tudi sami pripeljete odsluženo vozilo (odprto od ponedeljka do petka od 7.00 ure do 15.00 ure, v sredo od 7.00 ure do 17.00 ure, tel. št. 8977-923,041-621-130). Država bo za vse stare avtomobile, ki so že odjavljeni iz prometa in ležijo v naših garažah, pod kozolci, na travnikih in v gozdovih, omogočila brezplačen prevzem in razgradnjo. V sodelovanju med Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, lokalno skupnostjo, krajevnimi skupnostmi in podjetjem GET d.o.o. bomo določili lokacije in datume odvozov zapuščenih vozil. Na posamezno zbirno mesto bo potrebno zagotoviti vsaj osem zapuščenih vozil. Akcija bo potekala od 1. maja 2004 dalje, predvidoma eno leto. O nadaljnjih postopkih odstranitve izrabljenih avtomobilov vas bomo obveščali v prihodnjih mesecih. Občinska volilna komisija Občine Litija je na svoji seji z dne 23. marca 2004 na podlagi 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94, 33/ 94,70/95 in 51/02), ugotovila, da je članu občinskega sveta Občine Litija Romanu Ciglarju, roj. 16.08.1967, stanujočemu Tlaka 7, Gabrovka, zaradi odstopa prenehal mandat člana občinskega sveta in da je mandat člana občinskega sveta Občine Litija prešel na naslednjega kandidata z liste kandidatov Slovenske ljudske stranke - SLS. Ta kandidat je Janez Jesenšek, roj. 20.11.1962, stariujoč Bistrica 8, Dole pri Litiji. Kandidat je podal pisno izjavo, da sprejema mandat. Številka: 008-1/2004 Litija, 23. marec 2004 Predsednik OVK: Anton Primožič l.r. DAN DATUM URA PRIREDITEV KRAJ četrtek 6.5. 19.00 Dobrodelna prireditev za šolski sklad OŠ Litija Kulturni center Litija petek 7.5. 19.00 Območna revija odraslih PZ 1. revijalni koncert Kulturni dom Šmartno sobota 8.5. 10.00 Otroška matineja: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON Gledališče FRU-FRU Kulturni center Litija sobota 8.5. 20.00 Koncert UPZ OŠ Gradec ob 10. obletnici delovanja Kulturni center ponedeljek 10.5. 18.30 Otvoritev muzejske razstave Zgodovina brodarstva Avla Občine Razstava ob 10. obletnici delovanja Vitla Litta kluba-fondacije Litija torek 11.5. 18.00 Razstava ob 10. obletnici pričetka adaptacijskih del v Knjižnici Litija ter razstava fotografij obnove Knjižnica Litija petek 14.5. 19.00 Območna revija odraslih PZ 2. revijalni koncert Kulturni center Litija 17.5. 22.5. KUSE: KULTURNI ŠOK Teden prireditev ponedeljek 17.5. 20.00 Odprtje likovno fotografske razstave Knjižnica Litija torek 18.5. 20.00 Literarni večer: ERVIN FRITZ Knjižnica Litija sreda 19.5. 20.00 Filmska predstava: Pod njenim oknom Kulturni center Litija četrtek 20.5. 20.00 Skupina BUBE: TRI DEBELE RITI (gledališka predstava) Kulturni dom Šmartno petek 21.5. 20.00 SLON IN SADEŽ-kabaret predskupina: tolkalna skupina PERKAKŠNS Kovač bar Litija sobota 22.5. 21.00 SFILTROM - rock koncert Kovač bar Litija četrtek 20.5. 19.00 Slavnostni koncert ob 50. obletnici neprekinjenega delovanja Glasbene šole Litija Kulturni center Litija sobota 22.5. 10.00 OTROŠKA MATINEJA Zaključek sezone Kulturni center sobota 22.5. 19.00 Slavnostni koncert ob SO.Ietnici MoPZ Polšnik Lovski dom Polšnik sobota 22.5. 20.00 POZDRAV EVROPI Glasbena prireditev za mlade pred Športno dvorano v Litiji nedelja 23.5. 15.00 V jeseni življenja nam poje pomlad 6. srečanje zasavsko-posavskih upokojenskih PZ grad Bogenšperk torek 25.5. 18.00 Potopisno predavanje Maja Sinkar: MJANMAR - Burma Knjižnica Litija četrtek 27.5. 19.30 Nika Vipotnik in Zmago Štih: VEČER ŠANSONOV (E. Piaf, J. Brel, Ježek) Kulturni center petek 28.5. 20.00 MAJ MLADOSTI Koncert Kovač bar Litija sobota 29.5. 22.00 MAJ NOROSTI Prireditev za mlade Kovač bar Litija OBČINSKI GRB IN ZASTAVA Občinski svet Občine Litija je na svoji 15. seji z dne 25. 03.2004 na podlagi predloga Komisije za veksiološko in heraldično uskladitev občinskih simbolov sprejel Odlok o grbu in zastavi Občine Litija, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št.32/04 in je začel veljati dne 03.04.2004. Zakon o lokalni samoupravi v prvem odstavku 10. člena določa, da imajo samoupravne lokalne skupnosti pravico do uporabe lastnega grba in zastave. Pravna podlaga za občinski grbin zastavo se nahaja tudi v prvem odstavku 6. člena Statuta Občine Litija, ki pravi, da ima Občina Litija lahko svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih svetnikov. Grbin zastava predstavljata identitetna simbola občine in predvsem označujeta pripadnost lokalni skupnosti. Na grbu je situla, ki Občino Litija lokacijsko postavlja v širše osrednje območje v državi, nadalje je brodnik-splavar, ki povezuje mesto Litija in ostale kraje v občini z reko Savo, razpoka na situli pa ponazarja reko Savo z ovinkom. Osnovna je modra barva, sama situla pa je rumene barve. Tako sta na grbu dve kontrastni barvi. Rumena barva po heraldičnih predpisih predstavlja kovino. Situla pa izhaja iz bakrene dobe. Obroba grba je poznogotski ščit. Brodar se premika od desne proti levi. Grb Občine Litija se uporablja na štampiljkah, na pečatih in ostalih oznakah organov Občine Litija, lahko pa tudi v krajevnih in mestnih skupnostih na območju Občine Litija terv javnih zavodih in javnih podjetjih, katerih ustanoviteljica je Občina Litija, v prostorih in na poslopjih sedeža občine, mestne skupnosti in krajevnih skupnosti, na svečanih sejah, na listinah in čestitkah, na vizitkah, vabilih ali drugih izkazih, ki jih uporablja župan, zaposleni v Občini Litija in Občinski svet Občine Litija in na plaketah in drugih priznanjih občine. V odloku so določena tudi pravila, če se grb občine uporablja poleg drugih grbov, če se uporablja z dvema drugima grboma ali če se grb občine Litija uporablja z več drugimi grbi. V primeru, da se skupaj uporabljata grb Občine Litija in grb Republike Slovenije, veljajo za njuno uporabo določbe 11. člena Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94). Zastava Občine Litija je usklajena s heraldično veksiološkimi principi, ki izvirajo iz nenapisanega pravila stroke, da naj barve zastave izvirajo iz barv grba. V zastavi, pa so podobe (atributi označeni v grbu), ki ponazarjajo zgodovinske, etnološke, naravne in druge vrednote ljudi, ki jih simbol predstavlja. Zastava Občine Litija izvira iz grba Občine Litija. Barve v zastavi so prenesene iz grba po obsegu barvnih polj. V sredini belega polja pa so atributi iz grba po veljavnih priporočilih heraldike in veksiologije. Zastava je stalno izobešena na poslopju sedeža Občine Litija, lahko pa je tudi izobešena na sedežih javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Litija. Zastava se izobeša tudi ob občinskem prazniku, ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije, ob jubilejih, komemo- zastava izobesi tudi na drugih zgradbah ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, ob slovesni in kuftumi prireditvi pomembni za občino ali kadar predstavnik občine sprejemajo uradne obiske. V primem, da se skupaj uporabljata zastava Občine Litija in zastava Republike Slovenije, veljajo za njuno uporabo določbe 16. člena Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. V odloku so določena tudi pravila, če se zastava občine uporablja poleg drugih zastav, če se uporabljaz dvema drugima zastavama ali če se zastava Občine Litija uporablja z več dmgimi zastavami. Občinski simboli so avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo slikovno vsebino in videz po osebi, ki je te simbole ustvarila. Avtor grba in zastave je Marko Boltin. Občinska uprava je odgovorna za pravilno uporabo simbolov in izvajanje odloka in sicertako, da sprejema prošnje za uporabo simbolov, izdaja odločbe o uporabi simbolov, kot tudi vodi evidence izdanih odločb. Določeno je, da se lahko dovoli uporaba simbolov v oznaki firme, v zaščitnem znaku, v brošurah, v obliki spominkov ali značk, v obliki našitkov ali značk na praporih, na delovnih oblekah-uniformah, v propagiranju proizvodov v sredstvih javnega obveščanja in v priznanjih, ki jih podeljujejo. Prošnjo za uporabo občinskih simbolov lahko vložijo gospodarske družbe, društva, zavodi, ustanove in druge pravne osebe, ter samostojni podjetniki, ki imajo sedež v Občini Litija. Prošnja za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov Občine Litija mora vsebovati: ime in naslov uporabnika, ustrezno dokumentacijo s tehničnimi podatki, namen uporabe občinskih simbolov, opis tehnike tiska, naklado, naziv in še, če gre za vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba občinskih simbolov. V odločbi o dovolitvi uporabe simbolov se določijo pogoji, pod katerimi se dovoli uporaba, omeji uporaba za določen namen ali določi rok, v katerem je uporaba dovoljena. Že izdano dovoljenje lahko direktor občinske uprave vsak čas prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali če s svojim ravnanjem škodi ugledu občine. Globe določene s tem odlokom se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni, njihova višina je določena v znesku 90.000,00 SIT oz. 45.000,00 SIT za posameznika, odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika, znesek 200.000,00 SIT oziroma 100.000,00 SIT je določen za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika. Z globo se kaznuje tisti, ki uporablja simbole brez ustreznega dovoljenja ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem oziroma tisti, ki uporablja zastavo, ki je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana in tisti ki uporablja grb, ki je poškodovan, zbledel ali umazan. racijah, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega ' pomena, ob obiskih mednarodnih in domačih delegacij in lokalnih skupnosti ter ostalih podobnih priložnostih in v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze in sicer na poslopjih zgradb oziroma mestih, kjer je prireditev ter na drogovih za razsvetljavo. Določeno je, da je zastave potrebno odstraniti najkasneje 24 urza tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Župan občine ima pravico, da odredi, da se INFORMACIJA O LOČENEM ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV Na območju občine Litija je bilo v obdobju od 1. januarja 2004 do 31. marca 2004 na 74 zbiralnicah zbrano 32.960 kg ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in sicer: 20.260 kg papirja in kartona; 7.900 kg stekla in 4.800 kg plastenk in pločevink. Za prevzem ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ima Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d.o.o. z Družbo za ravnaje z odpadno embalažo SLOPAK sklenjen dogovor, na podlagi katerega družba zagotavlja brezplačni prevzem ločeno zbrane odpadne embalaže po posameznih materialih in sicer embalaže, ki je KOMUALNI ODPADEK - torej nastaja v gospodinjstvih in ne v gostinstvu, trgovini.... Prevzem posameznih frakcij na lokaciji Ponoviška 15, Litija izvaja podjetje Papir - Servis, ki ima ustrezna dovoljenja za tovrstno dejavnost. Javno podjetje je s podjetjem Papir- Servis sklenilo tudi dogovor o plačilu prevzetega papirja (časopis, revije...) zbranega v okviru ločenega zbiranja, ki ga plačuje po ceni 9,00 SIT/kg, medtem ko ostale frakcije prevzemajo brezplačno. Naj ponovno poudarimo, čemu so namenjeni štirje zabojniki in čemu ne: 1. POSODA Z MODRIM POKROVOM ZA PAPIR VARCUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijoI Sončni sprejemniki energije (kolektorji): DA-NE 1. V naših krajih vpade na 1 m’ površine med 1000 in 1400 kWh sončne energije letno. S pravilno dimenzioniranim solarnim sistemom lahko pokrijemo do 75% potreb po sanitarni topli vodi. Ljudje smo preračunljivi. Če že investiramo, preračunamo, ali se nam to početje kdaj povrne. Ne smemo pa pozabiti, da denar ni vse. 2. Z vgraditvijo SSE in izkoriščanjem sončne energije ohranjamo okolje. Emisije CO_ se tako zmanjšajo za okoli 700 kg letno. Naravo smo dobili na posodo, dajo uživamo in jo neokrnjeno zapustimo nadaljnjim rodovom. So področja v Sloveniji, kjer so SSE praktično na vsaki hiši, drugje pa jih je le za vzorec. 3. Enodružinska hiša s štirimi, petimi stanovalci v povprečju potrebuje SSE skupne površine 6 m' in pa solarni hranilnik tople vode volumna 300 I. Seveda je tu še avtomatika s tipali, ob- točna črpalka, armature, povezovalni cevovodi, izolacija. Koliko to stane? Za praktike malo manj, za ljudi z globokimi žepi več. 4. Predlog: skrajnji čas je, da izberete eno od predlaganih variant! Cena (SIT) Subvencija (SIT) Vračilna doba (let) Opomba Varianta A Vključitev v samograditeljsko skupino pod okriljem Gradbenega inštituta ZRMK, Ljubljana. Skupina izdela SSE za vse člane in nabavi vse potrebne komponente. Informacije: ENSVET 400.000. 00 180.000. 00 B S ponudbami poiščete najbolj ugodnega izvajalca. Izberejo se kvalitetne in cenovno ugodne komponente. Izberete solarni paket renomirane firme. Izvedba na« ključ«, kar pomeni, da je vaše delo samo plačilo. Prevzamete delujoč sistem. 590.000. 00 180.000. 00 1.100.000,00 180.000,00 9.2 17.2 38.7 ■ upoštevana cena ekstra lahkega kurilnega olja ELKO 95,00 SIT ■ predvideni letni prihranki ELKO=250 I SVET ENERGETSKO S/ETOVANJE Pokliči: tel. 041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! 4. POSODA Z RDEČIM POKROVOM ZA PLOČEVINKE IN KOVINSKO EMBALAŽO V zabojnik za PAPIR spadajo: časopisni papir, reklamni letaki, revije, knjige, zvezki, brošure, pisarniški in računalniški papir, embalažni papir, škatle, odpadna embalaža iz papirja, kartona, lepenke, prospekti, katalogi, pisemski in ovojni papir, drugi izdelki iz papirja in kartona. V zabojnik za papir NE spadajo: zelo umazan papir, papir z dodatki drugih materialov (folije, kovine povoščen papir), staniol papir in celofan, papirnat jedilni pribor, odpadna embalaža od mleka in pijač, higienski papir, ,— kopirni papir, lepilni trakovi, plastika, tapete, vreče za krmila, vreče za cement. V zabojnik za PLOČEVINKE spadajo: - pločevinke od alkoholnih in brezalkoholnih pijače (iz aluminija in bele pločevine), - konzerve iz prehrambene industrije, - kovinski pokrovi od steklenic in kozarcev za vlaganje, - druga kovinska embalaža iz prehrambene industrije, ki so ji odstranjeni vsi nekovinski predmeti, - pločevinaste igrače alu folija vsi drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, železo...). Priporočljivo je, da se pločevinke stisnejo.__________ V ta zabojnik NE spadajo: kovinska embalaža nevarnih snovi. Podjetje Papir - servis v tem trenutku plastično embalažo in kovinsko embalažo prevzema skupaj in v okviru svojega sistema zagotavlja sortiranje in nadaljnjo uporabo ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. V VAŠ ZABOJNIK ZA OSTANEK KOMUALNIH ODPADKOV ODLAGAJTE (SIV POKROV): 2. POSODA Z ZELENIM POKROVOM ZA STEKLO V zabojnik za STEKLO spadajo: V zabojnik za steklo NE spadajo: - vse vrste praznih in čistih steklenic, - porcelan, - kozarci za konzerviranje, - keramika, - razbiti kozarci in steklenice, - glinasti izdelki, - male stekleničke za parfume in kozmetiko, j!! - ravno steklo (okna), - druge votle steklene posode. ) X fi - ogledala, - avtomobilsko steklo, - zamaški, % i* 81 - steklenice iz umetnih snovi, - žarnice, - svetlobne in neonske cevi. DA NE - snovi, ki nimajo ponovne uporabne vrednosti, - papir, - onesnažen papir, - steklo, - smeti, - pločevinke, plastenke, - ohlajen pepel, - odpadki večjih dimenzij, - higienski papir, - odpadki iz obrti, - otroške plenice, - nevarni odpadki, kot so: - neuporabna keramična posoda, - olja in masti - motorna in jedilna olja, masti ter - lepilni trakovi, maziva, - kopirni papir, - zdravila - kreme, tablete in drugo, - šiviljski odpadki, - pesticidi; ostanki raznih škropiv, - tapete, - akumulatorji, baterije, - kuhinjski odpadki-odpadki, - čistila, kozmetične barve in ličila, - manjši vrtni in leseni odpadki. - barve, laki in lepila, - ostale odpadne kemikalije iz gospodinjstev in njihova embalaža. 3. POSODA Z RUMENIM POKROVOM ZA PLASTIČNO EMBALAŽO V zabojnik za PLASTIKO spadajo: - plastenke, - vrečke in folija, - embalažna plastika živil, - plastika kombinirana z drugimi materiali, (embalaža od tekočih živil, kot so mleko, sokovi) - plastična posoda, - plastični kozarci, - kozarci od jogurta, - posode od margarine in podobno. Plastenke morajo biti prazne in brez pokrovčkov!________ V zabojnik za plastiko NE spadajo: - onesnažena plastika, - ostala plastika, ki ni namenjena embalaži (otroške stvari, talne obloge...). <^£i> '■i L: ■ Odpadke kot so vejevje, listje oziroma odpadke, ki nastajajo ob čiščenju vrtov in parkov trenutno še lahko odlagamo na odlagališče Širjava. Po zaprtju, predvidoma v juniju 2004, pa bo potrebno zagotoviti prevzem tovrstnih odpadkov v okviru zbirnega centra. Ravnanja z gradbenimi odpadki, izrabljenimi avtomobili in izrabljenimi avtomobilskimi gumami ni potrebno zagotavljati v okviru lokalnih skupnosti oziroma v okviru obvezne lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Prevzem izrabljenih avtomobilskih gum zagotavlja država v okviru javne službe, ki se izvaja kot koncesionarna gospodarska javna služba. Na podoben način bo država zagotovila tudi prevzem izrabljenih avtomobilov. Ponovno apeliramo na gospodinjstva, da nadaljujejo z ločenim zbiranjem odpadkov. Le tako bomo razbremenili deponije, ohranjali naravna bogastva in zmanjšali porabo energije. Prispevek pripravila: Občina Litija in Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d.o.o. Vsebino prispevkov pripravili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES NAROBE SVET... Slovenska ljudska stranka Narobe svet se dogaja že kar precej časa v Litiji. K današnjemu pisanju me je vzpodbudilo dogajanje v zvezi z Elsnerjevo hišo. Ne želim, da bi se to moje pisanje sprevrglo v nekonstruktivno kritiko, ampak, da bi se vendarle čimbolj odgovorno pristopilo k reševanju tega problema in še mnogih drugih. Pred leti kupljena Elsnerjeva hiša se danes prodaja za polovico takratne cene, brez upoštevane revalorizacije. Ne trdim, da je takrat občinska oblast delala napačno, toda v nadaljevanju pa sigurno zelo negospodarno. Rezultat takšnega ravnanja je, da so pripeljali ta lep, star objekt v takšno stanje in na takšno vrednost. Sedaj se ta hiša prodaja nam neznanemu kupcu. Naši svetniki so na seji občinskega sveta zahtevali informacijo o kupcu, pa je na žalost niso dobili, kar se mi zdi s strani vodstva občine, sila neodgovorno.V naši stranki se bojimo, da bodo odgovorni hišo prodali nekvalitetnemu kupcu in, da se nam lahko tudi v centru mesta ponovi restavracija Pošta. Če bi temu moralo biti tako, si v SLS-u želimo, da odgovorni dobro pretehtajo svoje odločitve. Mogoče bo k temu pripomogel sklep zadnje seje občinskega sveta, ko je le ta na predlog svetniške skupine SLS-a sprejel, da bo to zadevo pred končno prodajo, še enkrat obravnaval občinski svetla naša skrb pa izhaja iz dejstva, da ne razpolagamo z nikakršnimi informacijami o boniteti kupca. Ker pa je kupnina zelo nizka, dajemo v premislek, ali ne bi bilo možno oživiti ta objekt v uporabo občinskih ustanov, (muzej, galerija...) kajti v Litiji bomo v prihodnosti potrebovali podobne prostore za katere bo potrebno zagotoviti finančna sredstva in v tej navezi vidimo priložnost zmanjšati negativne učinke dosedanjega ravnanja. V SLS-u se sprašujemo, ali imajo odgovorni kakšno dolgoročno vizijo, kako v prihodnosti napolniti staro mestno jedro. Mi smo vsekakor za kvalitetno rešitev. Te stare stavbe bi morale postati najeminentnejši objekti z najbolj kvalitetno naselitvijo. Morale bi biti v ponos mestu in mu dati pečat. Naj zaključim z mislijo, da se moramo zavedati, da je urejenost mesta in celotne občine, ogledalo ljudi, ki v tej občini živimo. Naključnemu obiskovalcu ali bodočemu občanu, kateri bi se eventuelno odločil živeti ali odpirati gospodarsko dejavnost v našem, sicer lepem mestu in lepi občini, moramo ob prihodu v kraj ponuditi pozitiven vtis. Prav ta prvi vtis je najmočnejši.Vse se prične na recepciji. Gvido KRES " N Spoštovane občanke in občani občine LITIJA Ob prihajajočih praznikih in ob vstopu v EU vam želimo prijetno praznovanje, ter, da bi vsi skupaj ohranili narodno in državljansko zavest in identiteto, seveda ob naši skupni želji, da bi se naša pozitivna pričakovanja v čim večji meri uresničila. SLS Litija V __________________________________________________________________Z m Z DRUŽINA USTA socialnih demokratov Spoštovane občanke, občani! Iskrene čestitke in lepe praznične dni za 21. april-dan upora proti okupatorju in 1. maj - praznik dela. Združena lista socialnih demokratov - 00 Litija in KO Šmartno VABILO Ob dnevu upora proti okupatorju vas vabimo na proslavo, ki bo v torek, 27. aprila ob 11. uri najavorskem Pilu. Kulturni program: Pihalni orkester Litija, recitatorska skupina Mladega foruma. Slavnostni govornik bo podžupan občine Litija Jože Mirtič. Prijateljsko srečanje ob partizanskem golažu bo v lovskem domu. Združena lista socialnih demokratov - 00 Litija in KO Šmartno ZA BOLJ PRAVIČNO DOHODNINO V ponedeljek, 22. marca 2004, je poslanec Franci Rokavec organiziral poslanski večer, ki je bil namenjen predstavitvi in razpravi o novem predlogu zakona o dohodnini. Predlog je predstavila svetovalka Vlade RS Neva Žibrik. V predstavitvi predloga zakona o dohodnini sta sodelovala tudi mag. Uroš Rožič, profesor Pravne fakultete v Mariboru in Janez Pirc, sekretar sindikata kmetov. Namen predstavitve je bila podrobna obravnava odprtih vprašanj oziroma novosti, ki jih predlog zakona prinaša, kjer je predvsem vprašljivo prehodno obdobje za obdavčitev kapitalskih deležev nad 1% vrednosti podjetja, vprašljivost hkratne obdavčitve katastrskega dohodka in subvencij v kmetijstvu, poslabšanje olajšav za družine z več kot tremi otroki ipd. Prisotni, ki so sodelovali v razpravi so bili enotni, da bi morala nova dohodnina temeljiti na bolj pravični porazdelitvi bremen in sicer brez neutemeljenih diskriminacij pri obdavčitvi. Seveda pa mora najprej država racionalizirati svojo porabo. Posebej je izstopal analitični prikaz dohodkovnega gibanja v kmetijstvu, ki ga je argumentirano predstavil sekretar sindikata kmetov Janez Pirc. Potrebno je omeniti, da je že sedanji katastrski dohodek neživljenjski, saj ne sledi negativnim dohodkovnim trendom v kmetijstvu. Po obširni razpravi so prisotni in organizator poslanskega večera izrazili pričakovanje, da bo razprava in odločanje v Državnem zboru RS prinesla bolj pravično izračunavanje dohodnine. Petra HIRŠEL IMRD POZDRAV EVROPI! i's>sf«srsii te tenasrsčk Le še nekaj dni nas loči od uradnega vstopa Slovenije v Evropsko unijo, postali bomo polnopravni člani te skupnosti, kar je velik korak za majhno in po vrhu še mlado državo. 1. maj bo za slovenske državljane in državljanke pomemben dan, ki nas bo popeljal v skupnost, ki temelji na svobodi, varnosti, miru ter zakonitosti. Hkrati se nam bodo odprle tudi mnogotere poti za sodelovanje z najbolj razvitimi evropskimi državami, kar posledično pomeni tudi povezovanje mladih (študentov, dijakov), ki so željni pridobivanja novega znanja in hkrati spoznavanja drugih kultur in življenjskih stilov, tudi v evropskih državah (univerzah). Tako bo znanje dolgoročno prehajalo v državo, kot tudi iz nje, saj bomo postali bolj odprti tudi za druge evropske narode. Tako bo izmenjava mladih študentov in tudi dijakov potekala bolj odprto in široko. Študij v tujini nebo imel več statusa nemogočega, saj gledano iz dolgoročnega vidika, ko bomo že dodobra integrirani v skupnost, študija v državah - članicah EU - ne bodo ve č spremljate takšne omejitve, zahteve in zapleteni postopki kot doslej. Torej, mladi, željni izmenjave in pridobivanja znanja ter širjenja idej, razen svoje motiviranosti, ne bodo imeli večjih ovir na poti do izobraževanja Prav tako pa bodo takšna načela veljala za pretok delovne sile in izmenjave kadrov s tistimi državami članicami EU, ki teh omejitev ne bodo začasno zadržale. Vendar bi lahko rekli, da je pretok mladih in delovne site te minimum vsega kar se nam vprihodnosti obeta. Seveda je ob takšnih, velikih in pomembnih odločitvah potrebno v zakup vzeti tako dobre kot tudi slabe plati. Realno gledano - z dodatkom optimizma -je potrebno poudariti, daje za vse stvari potreben ČAS, še posebno pri tako odmevnem in velikem dogodku kot je vstop v EU. Čas bo tudi nam, državljankam in državljanom RS odprl in pokazal mnoge, do sedaj še več ali manj neznane poti, na katerih se bomo ob začetku najverjetneje še malo »lovili«, a kasneje nas nedvomno čakajo še boljši časi. Ta dogodek bo Mlada liberalna demokracija (MLD) Litija, mlade in tudi malo starejše počastila in proslavila s prireditvijo na prostem POZDRAV EVROPI, Ki bo v soboto, 22. maja 2004, pred Športno dvorano v Litiji. Skupaj bomo, optimistično, veselo in žurersko, proslavili ta veliki dan, ki je majhen za človeštvo, a velik za Republiko Slovenijo. Program: • Pričetek ob 20. uri, • Glasba za vse okuse, ki jo bosta predvajala dva vrhunska DJ (di džeja) • Light show... • Izbira naj, naj... e Spremljajoče dejavnosti... • Zaključek ob l.uri... Vabljeni vsi mladi po letih in srcu !!! Mojca KOPRIVNIKAR N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Nova Slovenija ne počiva Kljub vsej predvolilni mrzlici in pripravam na vstop v EU, 00 N.Si Lilijane počiva V četrtek 18. marca smo se v Kulturnem domu v Moravčah udeležili predavanj dr Andreja Bajuka na temo EU V NAŠI DENARNICI. Glavni problemi v naši državi, na ltatere nas je spomnil naš predsednik pa so: 1. Šolstvo 2. Podpora družinam (predvsem mladim-stanovanjskaproblematika) 3. Gospodarski razvoj (vladajoča koalicija načrtno zavira ta razvoj) 4. Prenova vseh državnih institucij 5. Davčna reforma (tudi tuje velika napaka vladajoče koalicije saj je kapital najmanj obdavčen, DELO pa najbolj, če primerjamo z ostalimi članicami EU) Vsi se moramo zavedati dejstva da se moramo izobraževati celo življenje in da ni človeka, ki bi vse znal! Zato vas vljudno vabim, da se udeležujete takih predavanj. Naslednja predavanja bodo 15.4. ob 19-30 v kulturnem domu Moravče. Predaval bo mag. Janez Drobnič na temo NAŠ VSAKDAN V EU. Predvidena so tudi predavanja v naši občini in obisk kandidata za EU, poslanca Lojzeta Peterleta!! V sredo 27. marca pa smo se udeležili tudi 3- Konference stranke, ki je potekala v Narodnem domu v Celju. Dnevni red je bil: referendum o izbrisanih, volitve v Evropski parlament ter volitve v Državni zbor. Mlada Slovenija M.Si (podmladek N.Si je podal predlog o izredni seii odbora za zunaio politiko in zaslišanje nekdanjega predsednika republike Milana Kučana. Ugotoviti smo, da se sploh ne ve kdo vodi zunanjo politiko in kdo dela take napake! Več o tem lahko izveste na spletni strani: www.nsi.si oz na: www.msi.si V soboto 3. aprila pa smo se udeležili volitev RO M.Si Ljubljana vzhod. Izvoljena sta bila dva naša nova člana in sicer Andrej Zupančič in Tomaž Fojkar (oba izvoljena za člana regijskega odbora M.Si Lj vzhod). Članstvo občinskega odbora N.Si Litija se iz meseca v mesec veča. Naša strategija je jasna - do volitev podvojiti članstvo ter zastopati javni interes! Če imate politične ambicije, ali pa bi radi izboljšali našo občino se nam pridružite. Dosegljivi smo na tel 040/618003 oz. na elektronski pošti: sukicb@email.si. V poletju in jeseni pripravljamo še veliko aktivnosti, tako zabavnih kot tudi političnih. Pridružite se nam! Boštjan SUKIČ, predsednik 00 N.Si Litija IZJAVA ZA JAVNOST - IZZID REFERENDUMA Rezultat nedeljskega referenduma “Izbrisani” jasno nakazuje, da Slovenke in Slovenci ne bomo dopustili razprodaje slovenskega državljanstva Državljanstvo torej ni pravica, kar je hotelauveljaviti Vlada Republike Slovenije in kar je prvenstveno predvsem politika ZLSD. Državljanstvo mora izražati pripadnost narodu - kar je razvidno tudi iz zahtevanih zakonskih pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva. LDS, ZLSD in DeSUS so navkljub Ustavnemu načelu, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, hoteti uzakoniti nedržavotvomo rešitev s katero bi vsi tisti, ki si statusa niso namenoma urediti v zato ustavno predpisanem roku, pridobili, po našem mnenju, neupravičen status. To so tisti ljudje, ki v Slovenijo niso verjeti, ki so z agresivnim delovanjem želeli preprečiti njeno odcepitev; skratka ljudje, ki so osamosvojitvi Republike Slovenije popolnoma nasprotovali! V Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, daje močno izražena voljadržavljank in državljanov - preko 95 % je namreč glasovalo PROTI uveljavitvi ti. Tehničnega zakona - dovolj močan argument, da minister Bohinc nemudoma preneha z izdajanjem protiustavnih odločb in da Vlada Republike Slovenije prekine z vsemi aktivnostmi v povezavi s samoimenovanimi Izbrisanimi. Prav tako pričakujemo in hkrati pozivamo ministra Bohinca, da odstopi s položaja ministra, saj referendumski izzid nakazuje voljo državljank in državljanov po utemeljenem »izbrisu« njega samega iz izvršilne veje oblasti. Z ministrstva za obrambo so dne 27. marca 2004 sporočili, da bodo od ponedeljka 29- marca 2004 naprej, ko je Republika Slovenija uradno vstopila v zvezo Nato, slovensko nebo varovala italijanska letala S tem naj bi imela Republika Slovenija prvič potem 1991 svoj zračni prostor zaščiten. Predsednika Vlade RS sprašujemo, kako lahko odločitev slovenske Vlade o zaščiti slovenskega zračnega prostora s strani vojaških enot Italije predstavlja Republiki Sloveniji varnost in zaščito? Dejstvo je namreč, da je bila Italija v drugi svetovni vojni na strani agresorjev. Ob tem velja še omeniti, da bodo slovensko nebo varovala letala iz eskadrilje »5. Stormo Giuseppe Cenni«, ki je imenovana po fašističnem junaku, pilotu, v življenjepisu katerega piše, da je ob vseh ostalih vojnih akcijah zadel veliko ciljev in uničil veliko mostov, zgradb, skladišč, cest, taborišč in drugih objektov na območju nekdanje Jugoslavije. Sprašujemo se ali je zaradi »uspešnega« vstopa Republike Slovenije v zvezo Nato tako zaslepljen in samozadovoljen, da je popolnoma pozabil na zgodovino Slovencev? Alijev ozadju ponovno strahospoštovanje do velikih držav članic zveze Nato in kot smo že vajeni, slabe pogajalske sposobnosti naših predstavnikov? V SNS smo prepričani, daje zaščita slovenskega zračnega prostora z italijanskimi vojaškimi letalskimi enotami absurdna, nesprejemljiva in neprimerna. O tem zgovorno priča zgodovina in nikoli končan italijanski nacionalizem ter nenehni negativni odnos italijanske vlade do slovenskega naroda in slovenskega ozemlja. Ali se predsednik Vlade RS ne zaveda, da tovrstne odločitve postavljajo ponovno pod vprašaj varnost in zaščito Republike Slovenije? Ostale nove države članice zveze Nato so protestirale proti zaščiti zračnega prostora s strani letal, ki so bile v drugi svetovni vojni agresorji. Slovenska vlada pa se je s tovrstno odločitvijo zveze Nato kot kaže brez pomislekov strinjala. Od predsednika Vlade RS pričakujemo tudi uraden protest pri zvezi Nato! Matjaž Peskar, predsednik 00 SNS LITIJA Vesti iz parlamenta Marčevsko zasedanje Državnega zbora se je pričelo s prvo obravnavo predloga zakona o dohodnini. Namen novega zakona je bil odpraviti neustavnosti obstoječega zakona in zagotoviti bolj pravična plačevanja dohodnine vseh razredov naše družbe. Po opravljeni drugi obravnavi je razvidno, da nova dohodnina ne bo bolj pravična, saj so nove vladne stranke (LDS, ZLSD, Desus) izglasovale celo vrsto diskriminacij, med drugim odlog pri plačevanju kapitalskih deležev, uvedbo dohodnine invalidom II. in lil. kategorije, kmetom, ipd. Napredek je le predhodno obdobje glede dohodnine na subvencijah, športu in nespremenjena progresivna lestvica pri dohodnini otrok. Marčevsko sejo je zaznamovala obravnava kar dveh interpelacij in sicer v primerih ministra za zdravje dr.Dušana Kebra in ministra za notranje zadeve dr.Rada Bohinca. Razlogi za interpelaciji so bili več kot očitni, vendar je večina v Državnem zboru prezrla argumente, ki so bili izpostavljeni v razpravi. Zlasti v primeru ministra Bohinca pri izdajanju dopolnilnih odločb t.i. IZBRISANIM. 0 aroganci priča tudi stališče ministra Bohinca, ki po jasni referendumski odločitvi ni pripravljen prevzeti odgovornosti za nastali položaj. Ključno vprašanje reševanja t.i. izbrisanih je bil tudi glavni razlog, da je predsednik Vlade RS prekinil koalicijsko pogodbo s Slovensko ljudsko stranko. Ker je bila SLS zaradi načelne drže glede reševanja vprašanja t.i. izbrisanih izločena iz Vlade je jasno, da so v skladu z evropsko politično prakso ministri SLS (mag. Franc But, mag. Ivo Bizjak in Jakob Presečnik) podali odstop kot ministri Vlade RS. V prvi obravnavi je zbor obravnaval STRATEGIJO PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE. Pri tem sem opozoril na status Litije in Šmartnega pri Litiji. Vsi dejavniki, ki določajo somestja kažejo, da sta do tega statusa in posledično tudi statusa regionalnega središča upravičena tudi Litija in Šmartno pri Litiji. Omenjena določitev pa je zelo pomembna za nadaljnji razvoj tega območja. V okviru obravnave sem opozoril tudi na spornost izgradnje HE Ponoviče, kar bo Urad za prostorski razvoj do naslednje obravnave temeljito preučil. Na izredni seji Državnega zbora je bilo večino časa namenjenega USTAVNIM SPREMEMBAM in paketu evropske zakonodaje. Na podlagi glasovanja o predlogih stališč, ki jih je pripravila Ustavna komisija, sprememb na področju regionalizacije in sodstva ne bo, vprašljive pa so tudi spremembe na področju referenduma. Velika verjetnost je, da bo prišlo do dopolnitve ustave na področju zagotavljanja enakih možnosti kandidiranja moških in žensk na volitvah, zagotavljanja enakih pravic invalidov pred zakonom in dopolnitev 50. člena ustave, da se poleg zagotavljanja socialne varnosti vključi tudi besedilo »vključno s pravico do pokojnine«. Ta norma je verjetno še kako pomembna saj se trenutno vse pogosteje pojavlja večja potreba po zagotavljanju MEDGENERACIJSKEGA KONSENZA. V okviru marčevske seje sem ponovno izpostavil problematiko prodaje IUV Vrhnika, vendar kljub zagotovilom ministra za finance, dr. Mramorja, da je komisija za prodajo državnega premoženja dala pozitivno soglasje za prodajo družbe strateškemu partnerju iz ZDA, ki bi po ponudbi ohranil vsa delovna mesta in oživil proizvodnjo tudi v Šmartnem pri Litiji, se to ni zgodilo. Še več, z zadnjimi odločitvami postaja vsa problematika povezana z IUV Vrhnika še bolj kaotična. Verjetno bodo potrebne jasne zahteve lokalne skupnosti za razrešitev nastale situacije. Poslanec DZ, Franci ROKAVEC Ražanac je malo dalmatinsko mesto oddaljeno 20km severno od Zadra. V bližini so: narodni park Paklenica, slapovi reke Krke, Kornatski otoki in Pag. APARTMAJI: - za 8 + 2: od 55 - 85 EUR / dan - 4 osebe: od 35 - 45 EUR / dan - za 4 + 2: od 35 - 50 EUR / dan - za 2 + 1: od 25-35 EUR/dan INFORMACIJE in REZERVACIJE: tel.: 01/8983-843 ali GSM: 041-719444 Kaj storiti z Litijo ? (>x.) Martin Brilej zgradba svoje lice kazala v hrib, proti Sitarjevcu, kar pa ne bi bilo smiselno. Zato so se odločili, da bodo zgradbo obrnili proti severu oz. proti železnici, da bo vidna z vlaka, hkrati pa bo pred njo prazen prostor, primeren za nadaljnjo urbanistično rabo. Tudi pri gradnji stanovanjskega naselja na Stavbah, ki so ga zgradili leta 1926 za potrebe Predilnice, so močno upoštevali estetski in funkcionalni vidik tega velikega posega v prostor. Stanovanjsko naselje na Stavbah je bilo namreč v tistem času najlepše urejeno delavsko naselje v takratni Jugoslaviji in so si ga hodili ogledovati od blizu in daleč. V smiselno razporejenih zgradbah so bila ločena stranišča za posamezna stanovanja, v zgradbah je bil vodovod, na sredini pa zelo lep park. Za tiste čase je bil to visok delavski standard. Zanimivo pa je, da so blok za mojstre zgradili nekoliko stran od ostalih, poleg tega pa so med stanovanjskimi bloki naredili toliko prostora, da so bile z vlaka vidne najlepše litijske hiše, predvsem Ukmarjeva (danes center za socialno delo) in že omenjeno sodišče. Liliji-Litta! Prihod železnice 16. septembra 1849, je Litiji prinesel razvoj, kakršnega brez nje ne bi bilo. Hkrati pa je dotlej nezanimiv prostor ob železnici postal zelo dragocen. Najprej so zgradili most čez Savo, nato je ob železnici zrasla topilnica, nato pa na drugi strani predilnica. Sledila je gradnja velikih in pomembnih zgradb: glavarstva, pošte, vile, stanovanjskih hiš na Dobravi, Stavb...Na fotografiji: Litija oz. Gradec leta 1913. LITIJA IN PROSTOR Vzroki za nastanek Litije oz. prvotnega naselja, ki je dobilo to, velikokrat speminjajoče ime (od Villa Litta, prek Luttey, Lithia..., Littai do Litija), so zelo raznovrstni. Verjetno je naseljevanje pogojevala Sava, po kateri so pluli že Argonavti in razni stari prehodi od severa proti jugu, nenazadnje tudi pranaselbine okrog Litije (Vače, Sitarjevec...) v železni in bronasti dobi. V srednjem veku se je naseljevanje razvijalo tudi zaradi rudarjenja in raznih drugih iskanj in raziskovanj. Litija je pričela dobivati prostorsko obliko v 14. stoletju, ko so zgradili grad Turn in je dobila trške pravice, kar je v tistem času veliko pomenilo. Od prvih stalnih poselitev je Litija le počasi spreminjala svoj videz. V glavnem je ostajala enaka vse do leta 1849, ko je mimo pripeljal vlak. Ta dogodek je imel doslej največji vpliv na prostorski razvoj Litije. Železnica je takratnemu trgu postavila trajen prostorski razvoj, saj se je vsa raba pretežnega dela novega prostora pričela prilagajati prav železnici. Treba je povedati, da je bil prostor, kjer je stekla železnica, ob njenem prihodu pravzaprav prazen, neposeljen in nepozidan. Ljudje so prišli prvi vlak, ki je na slavnostni vožnji 16. septembra 1849 pripeljal mimo Litije, ogledovati od drugod, saj v tem delu Gradca, kot se je takrat imenoval ta kraj, ni bilo domala ničesar, razen precej oddaljenih kmetij in gradu Fischern (Ribče), ki je stal na mestu, kjer je danes propadajoča Vila, ki so jo na ruševinah gradu zgradili prvi lastniki Predilnice. Po burnem razvoju (gospodarskem in poselitvenem), je Litija nenavadno hitro pričela dobivati novo podobo. Najprej so leta 1852 zgradili most čez Savo. Leta 1880 so zraven železniške postaje zgradili Topilnico, ki so jo leta 1935 podrli, ob današnji Ljubljanski cesti pa vrsto značilnih topilniških hiš za delavce, ki jih tudi ni več. Leta 1886 so postavili Predilnico, kmalu za tem pa nad njo prve stanovanjske zgradbe, ki še danes stojijo (bloka v ulici Na Dobravi in veliki hiši na Prisojni). Temu so sledile druge zgradbe, stanovanjske in poslovne ter upravne, saj je Litija od sosednjega Šmartna začela prevzemati sedeže vseh dotedanjih upravnih organov in kmalu postala celo sedež okrajnega glavarstva, ki je bilo v poslopju današnje knjižnice. Sodišče je bilo najprej v Pečkajevi hiši v današnji Levstikovi ulici, leta 1905 pa so zgradili nadvse lepo zgradbo novega okrajnega sodišča, v kateri je od konca 2. svetovne vojne šola. Potem so sledile še druge velike in pomembne zgradbe kot Pošta (kjer je bil najprej tudi poštni urad, glavni namen pa je bila zelo ugledna in urejena restavracija s prenočišči, kegljiščem, vrtom...). Zlasti predel Gradca ob železnici je dobival hitro in novo podobo. Tu je poleg omenjenih velikih zgradb, zraslo tudi mnogo stanovanjskih hiš. Pomembne odločitve Koliko so dali takratni urbanisti in graditelji na prostorski, funkcionalni in estetski izgled Litije, kažeta tudi gradnji dveh lepih litijskih hiš. Ko so gradili okrajno sodišče, material za gradnjo so kopali v še danes vidnem kamnolomu v Podkraju, se niso mogli takoj odločiti kako naj stavba stoji oz. kam naj bo obrnjeno njeno lice z vhodom. Načeloma naj bi bilo obrnjeno proti jugu, v tem primeru pa bi to pomenilo, da bi tako lepa In tako je Litija v 2. polovici 19. in v začetku 20. stol. dobivala povsem drugačen prostorski izgled, ki ga je nato vrsto let ohranila kot svojo značilno in prepoznavno podobo. Vendar pa so takratni načrtovalci rabe prostora delali v povsem drugačnih razmerah, saj niso imeli prevelikih težav z infrastrukturo, še posebno prometom. Danes je povsem drugače, saj ravno promet, energetska oskrba in varstvo naravnih virov predstavljajo osnovo za posege v prostor. Pred 1. svetovno vojno v Litiji domala ni bilo avtomobilov, ves cestni promet so predstavljale konjske vprege vseh vrst od tovornih do potovalnih. Še koles je bilo malo, bolj pogosto so jih pričeli uporabljati šele po 1. svetovni vojni. Glavno prometno žilo je predstavljala železnica, po cestah pa konjske vprege. Danes je seveda vse drugače, domala neprimerljivo s časi pred 50 in več leti. (nadaljevanje prihodnjič: Prostorski vidik Litije danes) »Bistro Valvazor« v Litiji je 19. marca gostil 5 občni zbor ekoloških kmetov, članov združevanj »Zdravo življenje« iz Lukovice. Ekološka pridelava hrane v občinah Litija in Šmartno pri Litiji V Sloveniji je konstituiranih 8 področnih združenj ekoloških kmetov, ki tvorijo zvezo s 1500 člani. Združenje »Zdravo življenje« iz Lukovice šteje 107 članov in pokriva poleg naših dveh občin (30 članov) področje Domžal, Kamnika, Lukovice, Moravč, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. S tem projektom smo pričeli leta 1999. Sama pridobitev certifikata oznake »ekološka kmetija« in uporaba blagovne znamke »Biodar« s strani nadzorne službe Kmetijskega zavoda Maribor in zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, traja po različnih panogah pridelovanja hrane od 2 do 5 let, tako da v naslednjih dveh letih lahko pričakujemo porast ponudbe e ko pridelane hrane. Ta način pridelave je nadgradnja načinom kmetijske proizvodnje kot je sonaravna reja živali, integrirano poljedelstvo, itd. Nenazadnje zaradi specifičnosti izvedbe pomembno vplivamo na ohranjevanje podeželja v prijaznejši obliki izkoriščanja naravnih danosti z uporabo znanj in izkušenj, kar v tehnološkem smislu ne pomeni koraka nazaj, ampak naprej. V EU se tega dejstva zavedajo že dlje časa (Švica, Avstrija), saj je njihovo razmišljanje v tej smeri, očitno in ob primerni participaciji držav članic (beri občin) namenjajo sredstva za ta namen iz raznih strukturnih skladov in drugih oblik sofinanciranja. Na občnem zboru je bilo prisotnih 62 članov združenja. Od vabljenih gostov se je, poleg predstavnice Kmetijsko svetovalne službe ge. Lovše Liljane, odzval predsednik društva biodina-mične pridelave hrane »Ajda« iz Kranja g. Grabljevec in nam orisal delo tega društva. Zlasti smo pogrešali vabljene predstavnike litijske in šmarske občinske uprave, saj bi si le ti iz »prve roke« pridobili kvalitetne informacije o našem načinu sobivanj z naravo in pridelavi čim bolj zdrave hrane. Predsednik združenja ing. Janez Ocepek je v svojem expozeju dela in nalog v bodoče še posebej poudaril prizadevanje na področjih osveščanja potrošnikov in oblikah ponudbe ekološko pridelane hrane tudi s pomočjo spletnega portala htto://www.zdruzenie-zekzz.sl. Po končanem uradnem delu, se je druženje nadaljevalo v sproščenem vzdušju ob izmenjavi mnenj in izkušenj iz našega področja delovanja. Ob tej priložnosti se izvršni odbor združenja zahvaljuje direktorju KZ Litija g. Rappl Borisu za omogočanje uporabe prostora in strežnemu osebju bistroja »Valvazor« za pomoč pri izvedbi zbora. Za združenje ekoloških kmetov »Zdravo življenje« Lukovica BANCERL FASADERSTVO SLIKOPLESKARSTVO GRADIŠEK JflDEZ S.A. PARTIZANKA 13 1270 LITIJA GSfTI: 041-648-943 IZDELAVA TOPLOTNOIZOLACIJSKIH FASAD -5 stiroporjem -z mineralno volno (lamele ali plošče tervol) Izvajamo fasadne sisteme: DEM IT, JUBIZOL, ROflX, BAUMIT, TERRANOVA barvanje fasad sanacija fasad E - delavnice Aljoša Knep, vodja projekta E-delavnice Sife skupina Univerze v Ljubljani SIFE in @ktiv podeželjskih žena Pred kratkim smo študentje Sife projektne skupine Univerze v Ljubljani izvedli izobraževalno računalniško delavnico, ki je potekala na OŠ Gradec v Litiji. Delavnice so potekale tudi drugje po Sloveniji, v Litiji pa je bila izvedena v sodelovanju z Aktivom podeželskih žena. Skozi skupno druženje smo spoznavali osnove praktičnih računalniških znanj (MS Word, MS Excel, internet). Vseh 16 udeležencev je z navdušenjem sodelovalo ter pridobilo znanja, koristna za njihovo vsakdanje osebno in poslovno življenje. Študenti izvajalci smo vključeni v mednarodno nepridobitno organizacijo SIFE (www.sife-slovenij.org, www.sife.org), ki v preko 40 državah po vsem svetu, uspešno vključuje in povezuje skupine študentov, v prostovoljnih aktivnostih priprave in izvedbe projektov v lokalnih skupnostih. Osnovne smernice temeljijo na prostovoljnem delovanju in v podajanju, danes za preživetje potrebnih, osnovnih poslovnih znanj ljudem, ki sami nimajo priložnosti pridobiti znanja, na način, ki jim je blizu, razumljiv in prinaša konkretne rezultate. Vsem, ki so prispevali k uspešni realizaciji delavnice se še enkrat iskreno zahvaljujemo in pozdravljamo še več tovrstnih aktivnosti, ki pripomorejo h kakovosti in napredku v celotni litijski občini. AVTOC€NT€lt UTIJfg Ljubljanska c. 14, 1270 LITIJO, Tel.: 8981060 Delovni čas: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 13.00 VCJ LKANIZERSTVO (velik izbor pnevmatik in aluplatišč) -► IZPUŠNI SISTEMI (lonci, katalizatorji, cevi, varjenje...) -6 AMORTIZERJI -► PODVOZJE (končniki, zglobi, roke, ležaji...) -►ZAVORE (obloge, ploščice, cilindri, diski...) -►AVTOMEHANIKA (sklopke, tesnila, filtri, olja, svečke...) -►AVTOOPTIKA -►ROČNA AVTOPRALNICA (zunanje in notranje čiščenje, poliranje...) Kmetijsko gozdarska zadruga Litija NOVO PRODAJA NA OBROKE 6 mesecev (čeki) - korito dekobplast 50 cm = 399 SIT/kos - lonček obešanka 27 cm = 205 SIT/kos - VMS vrečke - semenarna (VALENTIN, VREČKA MALA) - pestra ponudba okrasnih čebulnic - za vrtičkarje in druga orodja - mot. žaga STIHL MS 180 = 62.587 SIT - mot. žaga HUSVARNA 350 = 104.742 SIT LRVE - bogata ponudba - za zaščito lesa, kovine - plaskanje + pribor (čopiči, valjčki) Delovni čas: Od ponedeljka do petka: od 7.00 do 19.30 ure e sobota: od 7. do 13. ure Telefon: (01) 8963 241 KAJ BO S KRESNIŠKIM MOSTOM? v Vprašanje, se zastavlja ne samo uporabnikom ampak vsem, ki vedo v kakšnem stanju je most. Kako je mogoče, da se je objekt, ki je bil ob dograditvi pred 30. leti v ponos tega območja ob reki Savi, spremenil do te mere, da mu grozi zaprtje? Sedanje stanje mostu, bode v oči domačine, uporabnike tovornega prometa, lastnike Industrije apna, župana Občine Litija... Še posebno pa vse, ki so se pred tremi desetletji tako prizadevali, da so Kresnice in vasi na desnem bregu Save od Jevnice do Pogonika, in na levem bregu od Senožeti do Spodnjega Hotiča, dobile za tiste čase sodoben prehod preko Save. Med najbolj gorečimi pobudniki gradnje mostu je bil nedvomno takratni direktor IAK dipl ing. Ivo Kramžar. Žal je kmalu po dograditvi mosta prevzel druge naloge v drugih krajih. Po upokojitvi se je vrnil na dom v Litijo. Ob enem od obiskov Kresnic, jeseni preteklega leta, se je zamislil nad zgodovino in usodo objekta, kije trenutno v tako žalostnem stanju. »BO V KRESNICAH MOST ZAMENJAL DOBRI STARI CERARJEV ČOLN?« Fotografija iz zbirke Mihe Cerarja izleta 1933 Utrnila se mu je misel, da bi bilo dobro vsem, ki si prizadevajo urediti oziroma obnoviti most, pristopiti na pomoč in na nek način prispevati k ureditvi razmer. K sodelovanju je povabil tudi sodelavce, ki že nekaj mesecev brskajo po različnih virih: pisnih, fotografskih, osebnih, arhivskih itd. Skupina soavtorjev tako pripravlja brošuro, ki naj bi obsegala približno 50 pisanih strani vključno s fotografijami. Izšla bo predvidoma v juniju 2004. Vsebina brošure bo obudila zgodovino prometa po reki Savi od 12. stoletja naprej, začetek prečkanjaSave s čolnom po letu 1850, (po izgradnji železnice), usodo »broda« in visečega mostu, ter opisala priprave in gradnjo aktualnega mosta. Poseben poudarek brošure bo namenjen ključnemu vprašanju upravljanja z mostom. Razrešitev tega vozla bo odločilnega pomena za bodočnost objekta, ki mora postati široko okno v svet ne pa portal, ki se ga kraj sedaj upravičeno sramuje. Vse druge rešitve prinašajo samo krpanje vozišča in odlaganje problema do fizične zapore mosta. Predvidoma bomo v naslednji številki Občana napovedali predstavitev brošure. Miro VIDIC LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00 MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. Občni zbor Društva upokojencev Litija V veliki sejni dvorani Občine Litija je 8. aprila potekal občni zbor Društva upokojencev Litija. Občnega zbora so se udeležili tudi župan občine Litija Mirko Kaplja, predsednik Mestne skupnosti Litija Železnik Bojan ter predstavnik pokrajinske zveze Zasavja. Letos je bilo volilno programsko leto in se je na občnem zboru ocenjevalo delo vodstvenih organov za minula štiri leta in odločalo o novih ljudeh, ki bodo Društvo upokojencev vodili naslednje štiri leta., kar je dalo še poseben pomen zboru. Ponovno je bil za predsednika izvoljen Janez KRES, ker pa je dela v društvu vedno več, sta bila izvoljena še dva podpredsednika, ki ne bosta samo zamenjevala predsednika v njegovi odsotnosti, pač pa bosta zadolžena konkretno za določeno področje dela v društvu. Društvo upokojencev Litija šteje okoli 1100 članov, na celotnem območju občine, kjer delujejo še tri društva, pa je vseh upokojencev preko 3000, če vzamemo še Občino Šmartno pa se ta številka poveča na 3750. Iz navedenega je razvidno, da je upokojenska struktura številčno zelo močna, če na drugi strani primerjamo, da imamo v občini Litija 6992 delovno aktivnih občanov, med njimi 1123 brezposelnih, zato je na to upokojensko populacijo na vseh področjih našega življenja še kako računati. Ob tej priložnosti je predsednik DU Litija Janez KRES podelil posebne listine in spominska darila šestim parom (zlatoporočencem na sliki), oziroma zakonskim parom za petdesetletnico poroke. V Litiji je vedno več mlajših upokojencev, ki pa se v društvo le stežka vklj učujejo, CENTER ZA RAZVOJ LITIJA m*#™* * i m i Peš po Posavskem hribovju na sejmu Počitnic Marija Čop se je za predstavitev na sejmu odločila zaradi pozitivnih impulzov s strani Centra za razvoj, saj je prvič v 14 letih podjetništva doživela pomoč pri promociji in spodbudi za razvoj. Razgibano delo (gostinstvo, trgovina, prevozništvo) ji prinaša veliko izkušenj, poslovnih izzivov; na področju JI gostinstva, s čimer so se predstavili tudi na sejmu, pa ponujajo domačo hrano, značilno za naše kraje, v Podkumu pa vas sprejmejo pod kozolcem. Posebej dobre izkušnje imajo s pogostitvami tujcev (občinske delegacije v Zagorju), saj so se specializirali tudi za cattering. »Organizacija razstavnega prostora centra je bila odlična, menim da smo se predstavljali z enim od boljših konceptov na sejmu. Tudi obisk je to dokazoval, vendar pa opažam, da je naše kraje doslej obiskoval poseben segment ljudi: upokojenci, planinci, šolske skupine, ostali pa koristijo turistične agencije. Upam, da bodo pohodniške poti pritegnile tudi družine, je pa potrebno projekt dodelovati, sicer utegne ostati brez pričakovanih rezultatov. Vloga Centra za razvoj pa je izredno pozitivna, saj na tem področju orje ledino.« Projekt Peš po Posavskem hribovju se bo nadaljeval s promocijo posameznih poti in kontrolnih točk. Pripravljajo namreč dvodnevni izlet - kombinacijo ekskurzije s tiskovno konferenco - v maju, ki bo novinarje in druge promotorje posavskega turizma seznanil s turistično-rekreativno ponudbo Pohodniških poti Posavskega hribovja. Ena od že uveljavljenih poti, ki so jo pridružili projektu je tudi Pohod od cerkvice do cerkvice, ki ga organizirajo na Polšniku. Letos bodo na pohod povabili že osmič. Romana Repovž, ena od organizatork, je tudi udeleženka sejma Počitnice: »Pohod je nekaj posebnega, saj lahko upravičeno rečemo, da je to pohod z vsebino. Navadno se nam pridruži od 800 do 1000 pohodnikov, ki jih pritegne sakralna in zgodovinsko-kulturna dediščina. Organizatorjem, kar okoli 100 ljudi je potrebno za organizacijo, uspe pritegniti vsa krajevna društva, ki poskrbe za pestro dogajanje, program, varnost, pogostitev. Tudi sodelovanje s centrom je zgledno, npr. tokratni skupni nastop na sejmu, kjer tudi širše s propagandnim gradivom predstavljamo naš kraj, ki ga je gotovo vredno obiskati.« 10 let Fondacije SPOMINSKE KUVERTE, ŽIGI, RAZSTAVE... Leta 1994 je bila v Litiji ustanovljena Fondacija Villa Litta, pobudniki za ustanovitev pa so bili Joža Ocepek, Marko Povše, Rosana Maček in Martin Brilej, ki je bil vseh 10 let tudi predsednik fondacije. Osnovni namen ustanovitve fondacije je bil v pričetku zbiranja denarja za obnovo litijske knjižnice in spodbujanju financerjev za vlaganje v obnovo te znamenite litijske hiše, v kateri je litijska knjižnica. Osnovni namen je fondaciji vsekakor uspel, saj je občina Litija ob pomoči Ministrstva za kulturo RS uspela knjižnico oz. zgradbo lepo obnoviti in opremiti. Manjka le še dokončna ureditev okolice, ki pa je tudi v izvajanju. K obnovi je pripomogla tudi fondacija Villa Litta, ki je z raznimi akcijami zbrala blizu 3 milijone sit. Kasneje je fondacija pričela finančno podpirati tudi kakovostne dosežke v kulturi in drugih področjih, zlasti mlade ustvarjalce. Fondacija nenehno skrbi tudi za kulturni utrip na prav posebnem področju. Vsa leta obeležuje pomembne dogodke v občini, še posebno pa obletnice znanih in pomembnih ljudi, ki so se v Litiji rodili ali ustvarjali. To izvaja z izdajanjem spominskih poštnih žigov in pisemskih kuvert ter organizacijo priložnostnih razstav. Doslej je na te način obeležila: narodnega buditelja in politika Luko Svetca, 45-letnico mesta Litije, fosilno morsko obalo na Vačah, spominski planinski pohod na Tišje, 100-letnico Pihalnega orkestra Litija, 150-letnico prihoda železnice v Litijo, 110-letnico Pevskega zbora Zvon Šmartno, 115-letnico Predilnice, lutkarja Naceta Simončiča, publicista Jožeta Župančiča, jadralnega letalca Milana Boriška, skladatelja Petra Jereba, 60-letnico bitke na Tisju, pisatelja Slavka Gruma, skladatelja in litijskega glavarja Viktorja Parmo, 50-letnico mesta Litije, Oglarjenje na Dolah, slikarja Gvidona Birollo, turističnega, smučarskega in planinskega pisca Rudolfa Badjuro in skladatelja Antona Lajovica. Ob 10. obletnici delovanja bo fondacija Villa Litta izdala spominsko pisemsko kuverto in spominski poštni žig, ki bo v uporabi dne 11. maja na pošti 1270 Litija. Organizirana bo tudi spominska slovesnost, ki bo 11. maja ob 12. uri v litijski knjižnici. Ob tej priložnosti bo odprta tudi priložnostna filatelistična razstava in razstava fotografij obnove knjižnice. M.B. X 46®03'27" 14°50'00" uto Šteto med tistimi, ki pa so vključeni, je 140 članov starih nad 80 let, za katere je bito v letu 2003 organizirano posebno novoletno srečanje. V društvu pa je še posebno aktiven, posebno v MPZ naš starosta Andrej SMRDEL, ki je dopolnil že 90 let. V okviru društva delujejo različne sekcije: kulturna, planinska, športna, in izletniška. Vse so na svojih področjih aktivno delovale in dosegale lepe uspehe. Nekaj najodmevnejših prireditev v letu 2003: - peto srečanje pevskih zborov Zasavske Posavske regije na gradu Bogenšperk; - družabno srečanje vseh članov DU v Občini Litija na Geossu na Spodnji Slivni; - planinska sekcija je izdala ob 10. letnici poseben bilten »Prusnik« in organizirala nad 80 pohodov po raznih krajih Slovenije; - organizacija športnih sre č a nj v občini in z društvi DU Tabor Maribor, DU Loška Dolina, DU Lesce. Upokojenci sodelujejo tudi na drugih področjih: pri pobudi za izgradnjo Gerentološkega centra, sodelujejo v Zasavski pokrajinski zvezi, na srečanjih Zveze društev upokojencev Slovenije, ni pa jim tuje sodelovanje z drugimi društvi v Občini Litija, Mestno skupnostjo Litija ter Občino Litija. Ob zaključku novo izvoljenemu vodstvu ter staremu novemu predsedniku zaželimo uspešno vodenje DU z željo, da društvo v svoje vrste pritegne še več posameznikov. Ciril GOLOUH Spominski posnetek ztatoporotencev DU Litija s predsednikom društva Janezom Kresom ter županom Mirkom KAPLJO. Na sliki zakonci, BORIŠEK, VOZELJ, SUHADOLNIK, BUČAR, REPOVŠ ter PINTAR, (foto C. GOLOUH) Brez muje se še čevelj ne obuje, so včasih radi rekli in rek utda vse bolj velja tudi danes. Vsi, ki se trudijo preživeti s kombinacijo gostinstva in turizma, vedo, da so kraji resda čudoviti, navdihujoči in zanimivi, da pa se je treba zelo potruditi, da na obisk pritegneš zahtevne turiste. Na stojnico centra je pritegoval planinski duh in tudi zanimiv in glasen nastop tolkalne skupine Perkakšns in Litije: »Nastop na sejmu se je tako Centru za razvoj Litija kot tudi naši skupini zdel dobrobrodošla novost promocije: tako centra kot Perkakšnsov. Z nastopom smo naša pričakovanja vsekakor upravičili, saj smo k stojnici pritegnili ogromno poslušalcev - in tudi gledalcev. To pa je bil tudi osnovni namen. Vsekakor pa nismo pričakovali toliko ponudb za gostovanja povsod po Sloveniji in celo po tujini. Takšnega načina sodelovanja, kot nam ga je ponudil Center za razvoj Litija, si lahko vnaprej le še želimo. ” Tudi mladi novinarji iz OŠ Gradec so si ogledali sejem, opazili pa predvsem, da je poln pričakovanj s strani ponudnikov in obiskovalcev. Na sejmu so se obiskovalci seznanili s turistično ponudbo, s ponudniki izdelkov in idejami za preživljanje prostega časa, med katerimi je bilo največ avtodomov, počitniških prikolic in čolnov. Ponudniki z obiskom niso bili najbolj zadovoljni, vendar je statistika pokazala, da je bilo obiskovalcev več kot lansko leto. Turistične agencije so ponujale svoje počitniške apartmaje in sobe v hotelih na morju in v gorah. Ponujali so tudi počitniške prikolice, avtodome in čolne, v katerih smo si lahko ogledali njihovo notranjost. Predstavile so se slovenske regije in občine, lokalne turistične organizacije, združenja in društva, turistične kmetije ter vinogradniki. Turistično ponudbo Litije je predstavil Center za razvoj Litije in okolice. Na različnih koncih sejma smo poslušali različno glasbo. Vsekakor je bil sejem prirejen za vse okuse, najbolj pa so v sejmu verjetno uživali ljubitelji počitnic. Ponudniki so na sejem prišli z namenom, da bi obiskovalce prepričali s svojo ponudbo, da so najboljši. Najbolj zavzeti so prišli celo iz tujine. Ko smo jih vprašali za mnenje o sejmu, jih je veliko odgovorilo, da je obiskovalcev iz leta v leto manj. Eden o drugemu pa menijo, da bi vsi lahko pokazali več in bili boljši. Očitno s sejmom niso najbolj zadovoljni. Vsak obiskovalec je na sejem prišel s svojim namenom, nekateri so pričakovali boljšo organizacijo. Sejem je bil skratka zanimiv in poln pričakovanj. Tudi ponudniki so se potrudili in nekateri pripravili animacijski program. /Poročilo napisali: Zala Gombač, Monika Rupnik učenki 9. razreda OŠ Gradec/ A.Š. Zatiranje kriminalitete in vzdrževanje javnega reda in miru v preteklem letu Policijska postaja Litija (v nadaljnjem besedilu PP Litija) je v preteklem letu beležila povečanje števila varnostno zanimivih pojavov z elementi kaznivih dejanj, saj je PP Litija v letu 2003 obravnavala 577 takih pojavov, v letu 2002 pa 520 (v nadaljnjem besedilu se številke v oklepaju nanašajo na leto 2002), kar znaša 11% porast. PP Litija v letu 2003 sicer uspešno preiskala 10 kaznivih dejanj več, vendar je procent raziskanost manjši, saj znaša 52,9% (57.1 %). Na pristojno državno tožilstvo je PP Litija podala 471 (418) kazenskih ovadb, to je za 11,3% več, od tega 249 (239) zoper znane osumljence ter 106 (102) poročil za dejanja, ki niso vsebovala vseh elementov kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da je procent raziskanosti kaznivih dejanj manjši tudi zato, ker so policisti raziskali kar nekaj kaznivih dejanj, za katere se uvede kazenski postopek na predlog oškodovanca, oškodovanci pa predlogov za pregon niso podali, zato so morali policisti takšne primere zaključiti le s poročilom za okrožno državno tožilstvo, ta poročila pa se ne prikazujejo kot raziskana kazniva dejanja. Zato vse oškodovance pozivamo, da v takih primerih podajajo predloge za pregon kaznivih dejanj in osumljencev, saj menimo, da bo uvedba kazenskega postopka vzgojno in preventivno vplivala na potencialne storilce kaznivih dejanj. PP Litija je beležila rahel porast števila kaznivih dejanj na področju gospodarske kriminalitete, porast števila kaznivih dejanj glede na preteklo leto pa je beležila tudi na področju splošne kriminalitete. Raziskanost splošne kriminalitete je sicer nekoliko slabša kot v lanskem letu, statistično gledano pa se je izboljšala raziskanost gospodarske kriminalitete, saj so bili raziskani vsi primeri s področja gospodarske kriminalitete. S kaznivimi dejanji, za katere smo podali kazenske ovadbe, je bilo oškodovanih 486 (421) oseb. Smrtnih žrtev ni bilo, povzročeno pa je bilo za približno 54 (33) milijonov SIT materialne škode. Tri (3) osebe so bile hudo telesno poškodovane, 37 (18) oseb pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Na področju zlorabe prepovedanih drog je PP Litija evidentirala 3 kazniva dejanja z znanim osumljencem. Poleg tega so policisti opravili še 12 zasegov substanc, za katere so sumili, da so prepovedane droge. Skupno je bilo zaseženih 423,4 g konoplje rastline oz. marihuane. To je sicer približno enako kot v preteklem letu, vendar je bilo manj zasegov prepovedanih drog. Policisti so skupno zasegli še 15,8 g heroina ter 70 ml amfetamina. Ocenjujemo, da je problematika zlorabe prepovedanih drog na območju PP Litija večja kot kažejo naši statistični podatki. Na področju javnega reda in miru so policisti PP Litija v letu 2003 obravnavali 561 (608) kršitev, kar pomeni 7,7% upad glede na leto 2002. Poleg tega so policisti po različnih predpisih izrekli 18 (37) denarnih kazni in izrekli 8 (3) opozoril. Največ kršitev je bilo storjenih ob sobotah in sicer 76 (102), sledita četrtek s 69 (51) storjenimi kršitvami in nedelja z 68 (77) kršitvami. Največ kršitev je bilo storjenih v popoldanskem in večernem času, zlasti izstopa čas med 18. in 22. uro s skupno 156 (155) kršitvami. Policisti so pri kršitvah javnega reda obravnavali 513 (551) fizičnih oseb, kar pomeni 6,9 % upad. Delež polnoletnih kršiteljev znaša 93,4 % ali 479 (504) oseb, mladoletnih kršiteljev pa je bilo 34 (47) ali 6,6 %. PP Litija je izvedla 543 (627) intervencij, kar pomeni zmanjšanje za 13,4%, ter pridržala 20 (28) oseb. Omenjeno dejstvo kaže na izboljšanje stanja na področju problematike javnega reda in miru. PP Litija je večino oziroma približno 70% interventnih klicev prejela preko OKC PU Ljubljana, saj je preko te službe prejela 1235 (1088) klicev za interventne dogodke, od teh je bilo 949 (801) dogodkov, na katerega je bilo potrebno policiste napotiti takoj. Povprečen skupen reakcijski čas, to je od klica na OKC PU Ljubljana do prihoda policijske patrulje na kraj, je znašal 24 minut in 26 sekund in se je v primerjavi s preteklim letom poslabšal za eno sekundo. PP Litija je zaradi ugotovljenih kršitev podala 381 (447) predlogov za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške ter 43 (26) poročil inšpekcijskim službam in sicer 25 zaradi prekoračitve obratovalnega časa gostinskih lokalov oziroma zaradi obratovanja teh lokalov brez dovoljenja, 6 poročil zaradi zaposlovanja na črno ter 12 drugih poročil. Kljub nekoliko večjemu številu kaznivih dejanj in nekoliko slabši raziskanosti kaznivih dejanj ocenjujem, da je bilo delo PP Litija v preteklem letu dobro in da so varnostne razmere na območju Občin Litija in Šmartno pri Litiji dobre. Vsi zaposleni na PP Litija se bomo trudili, da bi se varnostne razmere še izboljšale oziroma da bi ostale vsaj na nivoju preteklega leta, to pa bo zelo težko, saj v letošnjem letu beležimo zelo veliko povečanje vlomov v gostinske in trgovske lokale ter stanovanjske hiše, ta kazniva dejanja pa je najtežje raziskati. Zavedamo se, da bomo lahko uspešni pri preiskovanju kaznivih dejanj le s sodelovanjem občanov. Ob tej priložnosti bi vse občanke in občane ponovno opozoril, da za svojo varnost lahko veliko storijo tudi sami z raznimi samozaščitnimi ukrepi, kot so zaklepanje stanovanjskih hiš, stanovanj in avtomobilov, varnejše shranjevanje vrednejših predmetov, stalni nadzor nad osebnimi predmeti na javnih krajih in podobno ter ne nazadnje tudi s takojšnjim obveščanjem policije o vseh varnostno zanimivih pojavih. V kolikor bodo policisti o raznih tatvinah, vlomih oziroma napadih takoj obveščeni, je tudi veliko večja verjetnost, da bodo osumljence izsledili in oškodovancem vrnili ukradene predmete. Jože PAVLI, komandir policijske postaje nadaljevanje s 1. strani 75 let skrbi za naše otroke So pa v vrtcih, kar starši litijskih in šmarskih malčkov že občutijo, uspešno odpravili čakalne dobe, ki so bile še pred petimi leti pereč problem v takrat še skupni občini, saj je dobesedno brez varstva ostalo tudi do 200 otrok. V enotah Ta če k, Sonček, Kresnička, Kekec, Jurček, Ciciban, Najdihojca in Medvedek pa se danes kadarkoli najde prostor za male nadebudneže. Vrtci se skušajo prilagoditi tudi spremembam delavnika zaposlenih staršev, tako da posamezne enote obratujejo od pol šeste zjutraj do pol pete ure popoldan. »Smo male lučke, ki svetijo, žarijo, smo vaš nasmeh, včasih jok, včasih radost,« je rek z vabila, ki morda najbolje opiše poslanstvo današnjih vrtcev. To se je namreč od zgodnjih začetkov, ko so vrtci reševali predvsem potrebo po varstvu, močno spremenilo. »Danes je naloga vrtca, da zbuja vedoželjnost, Graška c. 41,1270 LITIJA Tel.: 01/898-00-70 GSM: 041-665-833 GSM: 041-687-342 •PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL UVOZ IN PRODAJA RABUENIH VOZIL • SPLOŠNI SERVIS VSE NA ENEM MESTU HITRO IN POCENI! Delovni čas: PON. - PET.: od 8.00 - 16.00 Tudi po nakupu ostanemo z vami! radovednost,« je prepričan Končar, ki pravi, da so otroci mali raziskovalci, ki jih ne smemo omejevati. Morda najpomembnejši premik v vzgoji in varstvu je bržkone osredotočenje na individualnost otroka. »Želimo razvijati posebnosti vsakega posameznega otroka,« pravi ravnatelj, ki nasprotuje faktografskemu učenju, ki je po njegovem mnenju največja pomanjkljivost osnovnih šol. Zato močno zagovarja vključevanje spoznanj sodobne evropske pedagogike v vzgojni proces. Tako litijski in šmarski vrtci nimajo le posluha za uvajanje novosti v prehranjevanju, ki so jih deloma povzeli po waldorfskem vzorcu, ampak je otrokom na voljo tudi mnogo obogatitvenih programov; od eko vzgoje do učenja angleščine. Slavnostno obletnico litijskih in šmarskih vrtcev, ki se je neizbrisno vtisnila v spomin malčkom in nj ihovim staršem, so obeležili tudi mnogi mediji; od lokalnega radia Geoss inATV Signala, kjer so pripravili posnetek prireditve, do nacionalne RTV hiše, ki je vrtcu posvetila eno od svojih oddaj v sklopu otroške in mladinske serije 11. šola. Alenka KOTNIK Delo PGD Litija v letu 2003 V letu 2003 je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Litija zelo zaposleno z uspešnimi intervencijami, delovnimi akcijami v domu, z usposabljanjem članov in pridobivanjem opreme. Največja pridobitev v našem gasilskem društvu je nova avtocisterna, ki jo uporabljamo za prevoz pitne vode In gašenje požarov. Je sodobno opremljena z vso potrebno opremo za gašenje notranjih požarov. Za to veliko pridobitev je z veliko donacijo zaslužna Občina Litija ter Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije, kjer so nam dovolili premostitev sredstev iz tega sklada, saj dobimo nekaj sredstev za koncesijsko pogodbo gasilskega tehničnega reševanja na območju Občine Litija in tudi izven nje. V zbiralnih akcijah smo nekaj denarja zbrali sami, zahvaljujem se tudi občanom mesta Litije in okolice, ko so tako lani kot leto poprej prispevali kar velik finančni delež ob obisku naših članov na domu, ki so vam prinesli tudi koledar ob Novem letu. Žal je nekaj občanov naše gasilce ob njihovem novoletnem obisku na pragu odslovilo z raznimi žaljivkami, vendar tudi ti lahko računajo na našo pomoč v taki ali drugačni nesreči, saj smo gasilci dobrega srca in pomagamo ljudem prostovoljno ne glede na čas. Velika pridobitev je tudi nabava nove hidravlične črpalke za uporabo tehnično reševalnega orodja pri nesrečah, saj smo s to črpalko pridobili veliko dragocenih minut pri delovanju tega orodja, saj deluje enkrat hitreje in tako hitreje rešimo ukleščeno osebo v vozilu pri prometnih nesrečah. Povečali smo tudi garažo s prizidkom in s tem pridobili kar nekaj dragocenega prostora. Kar precej prostovoljnih ur se je nabralo pri tem delu in tudi pri prekritju stolpa, saj je bil streha dotrajana. Število intervencij našega prostovoljnega društva se na našem operativnem območju vsako leto povečuje. Ker je naše društvo tudi osrednje društvo v občini, operativno delujemo po celotni občini, kjer nas potrebujejo. Tako smo imeli v lanskem letu kar 44 intervencij na vseh področjih. Reševali smo utopljence, Izjemen uspeh študentov PF na tekmovanju Willem C. Vis International Commercial Arbitration Mont Na Dunaju je od 1. do 8. aprila potekalo svetovno najbolj prestižno tekmovanje s področja gospodarskega prava ter arbitraže, ti. VVillem C. Vis International Commercial Arbitration Moot. Študentje Pravne fakultete Univerze v Ljubljani smo se ga udeležili tudi letos in dosegli zelo odmevne rezultate. Prebili smo se vse do osmine finala ter zasedli končno deveto mesto med 136. univerzami iz 42. držav. Za ilustracijo uspeha: celotno tekmovanje poteka v angleščini, poleg naše ekipe pa je le še ena ekipa med 16. najboljšimi prihajala iz države, kjer uradni jezik ni angleščina. Član ekipe in t.im coach, katerega naloga je usmerjati ostale tekmovalce ter na njih prenašati svoje izkušnje s preteklih tekmovanj je bil tudi Boštjan Koritnik iz Litije. Poleg izvrstne uvrstitve smo prejeli tudi nagrado za enega naših pisnih izdelkov, tj. memorandum za tožnika. S tem smo kot prva slovenska ekipa prejeli kakšno priznanje na pisnem delu tekmovanja. Da bi bil uspeh še večji je Tanja Petelin prejela t.im. honourable mention, Metka Potočnik pa je zasedla kar drugo mesto med vsemi govorniki. Člani ekipe se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili pripravo in udeležbo na tekmovanju: AJM Slovenija, Davčno izobraževalni inštitut Simič & partnerji, Hidrotehnik, Inštitut za primerjalno pravo, IUS Softvvare, Krka, Mladinska knjiga. Založba, Odvetniška pisarna Kos in partnerji, Petrol, SNS, Študentska organizacija PF ter Pravna fakulteta Ljubljana. Naši starši imajo tu seveda prav posebno mesto. Uroš PODOBNIK gasili kontejnerje, bilo je kar nekaj požarov v stanovanjskih objektih, veliko je bilo tudi požarov v naravi, katere smo uspešno pogasili. V zimskem času smo imeli tudi šest dimniških požarov in kar nekaj intervencij smo imeli na področju reševanja ob razlitju nevarnih tekočin in onesnaženja okolja. Kot vsako leto pa smo imeli tudi v lanskem letu največ dela pri reševanju ukleščenih oseb ob prometnih nesrečah. Tako smo opravili kar 15 reševalnih intervencij, v katerih smo rešili 25 težje ali lažje poškodovanih oseb, žal pa smo imeli tudi 5 smrtnih primerov. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem našim operativnim gasilcem, ki so vse težke tehnične intervencije opravili strokovno in v zelo hitrem času. V sušnem poletnem času so naši šoferji prevozili kar 1.250.000 litrov pitne vode v razne kraje naše občine - seveda v svojem prostem času, za kar se jim toplo zahvaljujemo. Udeležili smo se občinskega gasilskega tekmovanja s člansko ekipo ter pionirsko in mladinsko ekipo, kjer smo zasedli mesto primerno našim udeležbam na vajah. V našem društvu je težko pridobiti mladino, saj so polno zaposleni s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi, tako da se težko uskladimo za proste termine in tudi s težavo izberemo ekipo. Vsako leto v naše društvo pristopi tudi kakšen nov član, a naše število se prepočasi povečuje, še vedno nas je namreč premalo za delovanje tako velikega društva z raznolikimi intervencijami in delom. K sodelovanju v naše prostovoljno gasilsko društvo vabimo občane, ki bi radi delovali v tej humanitarni organizaciji, saj nikoli ne veš, kdaj boš pomoč tudi sam potreboval. Še posebej so dobrodošli mladi, saj bo treba našo ekipo pomladiti in jo tudi strokovno usposobiti. Strokovno usposabljanje se vrši tako v društvu kot na nivoju občinske gasilske zveze. Za razne specialnosti kot je tehnično reševanje ob nesrečah, razlitju nevarnih tekočin, uporabo dihalnega aparata in drugo, pa se vsako leto izobražujemo in dopolnjujemo na izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Zagotavljam Vam, da je človek lahko tudi srečen, ko vidi, da je lahko pomagal človeku v nesreči in mu je za to tudi hvaležen. Zahvaljujem se vsem posameznikom, ki nas podpirate in pomagate in vsem našim članom, ki se trudimo pod taktirko našega pred-sednika Ulanec Zvoneta, da naše društvo tako uspešno deluje in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«. Janez Jurič, poveljnik PGD Litija V hitrih servisih Vulco bomo vaše vozilo skrbno pregledali in primerno obuli. Obiščite nas v našem servisno-prodajnem centru. Avtoservis Kastelic Brodarska 15, Litija tel.: 01 899 50 70 GSM: 041 521 764 www.sava-tires.si/slo/vulco/ HITRI SERVIS. ZA SREČNO POT. GOODfVEAR I SUBSL- WJJX ULDA TEKME/PRIREDITVE ŠPORTNIH KLUBOV IN DRUŠTEV V OBČINAH LITIJA IN ŠMARTNO V MAJU 2004 NOGOMET SOBOTA 08.05. čl. Kresnice - Termit SOBOTA “ čl. Litija - Svoboda Kisovec SOBOTA “ ml. Arne tabor 69 - Kresnice SOBOTA “ ml. Litija-Brinje SOBOTA “ kad.A Litija - Svoboda Kisovec SOBOTA “ st.d. Litija - Bela Krajina SOBOTA “ st.d. Kresnice - Ljubljana SOBOTA “ st.d. Jevnica - Dana Mirna SOBOTA ml.d. Litija - Dolomiti SOBOTA “ cic. Olimpija B - Kresnice SOBOTA “ cic. Litija-Elan Portoval B SOBOTA 15.05. čl. Vir-Litija SOBOTA “ čl. Kolpa - Kresnice SOBOTA “ ml. Kresnice-Rudar Trbovlje SOBOTA “ ml. Komenda Simer-Litija SOBOTA W kad.A Ihan - Litija SOBOTA “ st.d. Olimpija - Litija SOBOTA “ st.d. Domžale - Kresnice SOBOTA “ st.d. Borovnica - Jevnica SOBOTA “ ml.d. Zagorje - Litija SOBOTA “ cic. Kresnice-Rudar Trbovlje SOBOTA “ cic. Alfa klub - Litija SOBOTA 22.05. čl. Kresnice - Ihan SOBOTA “ čl. Litija-Rudar Trbovlje SOBOTA ml. prosta ekipa - Kresnice SOBOTA “ ml. Litija - Jezero Medvode SOBOTA “ kad.A Litija-Rudar Trbovlje SOBOTA “ st.d. Litija - Kolpa SOBOTA “ st.d. Kresnice - Dana Mirna SOBOTA “ st.d. Jevnica - Domžale SOBOTA “ ml.d. Litija - Šmartno SOBOTA “ cic. Elan Portoval B - Kresnice SOBOTA “ cic. Litija-Zagorje SOBOTA 29.05. čl. Dolomiti - Litija SOBOTA čl. Svoboda Kisovec - Kresnice SOBOTA “ ml. Kresnice - Kalcer Radomlje SOBOTA “ ml. Avto Debevc Dob - Litija SOBOTA “ kad.A Termit - Litija SOBOTA “ st.d. Svoboda Ljubljana - Litija SOBOTA st.d. Jevnica - Kresnice SOBOTA “ ml.d. Krim - Litija SOBOTA “ cic. Kresnice - Dol SOBOTA cic. Domžale B - Litija PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA RS DU Litija: SOBOTA 08.05. Breg - Lisca - Lovrenc - Veliko Kozje - Radeče SOBOTA 15.05. Prešnica - Slavnik - Podgorje SOBOTA 22.05. Pohod na GEOSS SOBOTA 29.05. Bizeljsko - Podsreda - Bohor PS Litija: NEDELJA: 16.05. Tolsti vrh - Kriška gora (Kam.Alpe) PS Sava* SOBOTA' 15.05. Ljubelj - Preval - Dobrča - Tržič Zveza športnih društev občine Litija POLETJE BO SPET VROČE! KLIMA NAPRAVE PANASONIC že za 84.000 SIT (brez DDV in montaže) PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS ELEKTRO-PRENOVA d.o.o. LITIJA GSM: 031 694196 Tel. / fax: 01 8984-061 mali oglasi PRODAMO: TVVINGOI. 99, rumeno-zelene barve, prevoženih 72000 km, 1. lastnik, cena: 980.000 SIT Možem kredit, leasing. Tel.: 01/8980-820, 040-834-794 Iščemo gozdnega delavca. Delo je na območju Litije. Ce imate veselje do dela v gozdu in končano poklicno šolo, pošljite prošnjo na naslov: GOZD Ljubljana d.d. Tržaška cesta 2, p.p. 229,1001 Ljubljana. Folklorna skupina Javorje išče gramofon starejše izdelave z zvočnikom v obliki trobente in ročnim navijanjem lahko je v okvari. Kontaktna oseba je Franci Lindner 051 314127 Prisrčno se zahvaljujemo. Otok PAG - VLAŠIČI, štiri posteljne apartmaje oddamo v prijetni dalmatinski vasici. Inf. Tel. 041/246 425 ali 8983 887 OBČINA LITIJA objavlja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB za oddajo v najem poslovnega prostora za opravljanje trgovske, storitvene ali pisarniške dejavnosti, za določen čas do 31.12. 2006, v pritličju objekta Valvazorjev trg 8, v Litiji v skupni izmeri 51,04 m2 in obsega: prodajalno v izmeri 31,20 m2, skladišče v izmeri 18,10 m2 in WC v izmeri 1,74 m2. Najemnik z lastnimi sredstvi opremi poslovni prostor za opravljanje ponujene dejavnosti. Poslovna stavba je priljučena na mestni vodovod in na javno kanalizacijo, izveden je priključek na nizkonapetnostno elektro omrežje (moč) in na telefonsko omrežje. Ogrevanje poslovnega prostora je možno s pomočjo peči na elektriko. Pogoje razpisa za oddajo poslovnega prostora v najem, ki so sestavni del te objave in vse druge informacije, dobijo zainteresirani na KS P Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15 v Litiji (tel. 89-00-10). Interesenti za najem poslovnega prostora morajo oddati pisno ponudbo z vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti do vključno torka 11.5.2004 do 12.00 ure (osebno ali po pošti) na naslov: Občina Litija, Jerebova ulica 14,1270 Litija. Na kuverti mora biti napis: “Ne odpiraj; “ponudba za poslovni prostor Valvazorjev trg 8!” Nepopolnih pisnih ponudb za najem poslovnega prostora (13. člen Pravilnika) ali prepozno prejetih pisnih ponudb za najem poslovnega prostora ne bomo obravnavali v postopku ugotavljanja najugodnejšega ponudnika za najem poslovnega prostora. Ogled poslovnega prostora bo mogoč po dogovoru. OBČINA LITIJA Župan Mirko Kaplja ZLATOPOROČENCA IZ LITIJSKE GRAŠKE DORRAVE, MAGDA rojena HIRŠL in FRANCI GORIŠEK Pred 50. leti sta se spoznala v Litiji, na Graški Dobravi, kjer je vse od rojstva živela Magda. Franci je prišel na delo v Litijsko Predilnico, kjer je bil zaposlen vse do upokojitve. Rodila se jima je hčerka Milojka in sin Robert. Zdaj pa imata že tudi 4 vnuke in 3 pravnuke, ki jih tudi večkrat obiščejo. Z delom in veliko odrekanja sta zgradila tudi prijeten dom, kjer še v njem sama skrbita za vse, tudi za težko prizadetega sina. Minilo je že 50 let, ko sta se poročila v Litiji in nato z vsemi svati proslavila ta prvi lepi dogodek na ohceti, v Stranskem vrhu pri Polšniku, v rojstni hiši Francija Soriška. Tistega davnega leta 1954 so 20.2. vsi svatje z ženinom in nevesto na ohcet pešačili iz Renk na Polšnik in še naprej v rojstno hišo ženina. Bilo je pol metra snega in vse ledeno, a za tiste čase, za vsega vajene svate ni bilo težko. Letos, 20.3. sta si Magda in Franci ponovno segla v roke in s številnimi svati slavila zlato poroko na gradu Bogenšperk in nato v gostinskem lokalu Kimovec v Hotiču. Vsi navzoči so bili ves čas zlatega svatovanja zelo sproščeni in veselega srca, za kar jim bosta zlatoporočenca vedno hvaležna. Zahvaljujeta se tudi vsem za tako skrben in lepo opravljen poročni obred. l. p RAZPIS za VPIS OTROK v Vzgojno varstveni zavod Litija za šolsko leto 2004/05 SPOŠTOVANI STARŠI ! Zaradi izpada razpisa za VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VVZ LITIJA iz prejšnje številke Občana, Vam sporočamo, da bo vpis po sledečem vrstnem redu v posameznih enotah: ❖ Vrtec TAČEK - Hotič sreda, 21. april ❖ Vrtec NAJDIHOJCA - CKS 8, Litija ponedeljek, 26. april Vrtec KEKEC - Sava sreda, 28. april Vrtec SONČEK - Vače torek, 04. maj ter DODATNI TEDEN od ponedeljka, 10.05. do petka, 14.05. 2004, in sicer v ponedeljek od 10. do 16. ure, torek, sreda, četrtek, petek od 10. do 14. ure. VPIS OTROK V DODATNEM TEDNU BO POTEKAL NA UPRAVI VRTCA MEDVEDEK (Graška Dobrava) In velja za VSE ENOTE VRTCA ! VPIS OTROK JE MOŽEN TUDI PO TELEFONU na številki: 01/898-13-78 in 898-10-27 Z/1 VSE ZAMUDNIKE: 18. - 20. maja 2004 /torek, sreda, četrtek/ v vrtcu MEDVEDEK (Graška Dobrava) v Litiji, od 10. do 14. ure. OBVESTILO STARSEM PREDŠOLSKIH OTROK V mesecu APRILU 2004 izvajamo REDNI VPIS predšolskih otrok v VVZ Litija za šolsko leto 2004/05, zato Vas vabimo, spoštovani starši, da se tudi vi odločite in vpišete svojega malčka v naš »otroku prijazen vrtec«. Obenem pozivamo tudi starše, katerih otroci obiskujejo ljubljanske vrtce, da premestijo svoje otroke v VVZ Litija, saj smo z izgradnjo prizidka pri vrtcu »MEDVEDEK« razširili naše kapacitete bi imamo dovolj prostora za vse otroke. V prihodnje nameravamo v skladu z željami in potrebami staršev tudi podaljšali naš poslovni čas, če pa bo dovolj prijav, pa se bomo v prihodnjem šol.letu lahko dogovorili tudi za večerno ali sobotno varstvo. PRIJAZEN POZDRAV, Ravnatelj VVZ Litija: Franci KONČAR, prof. m& car LJUBLJANSKA 16,1270 LITIJA commerce 80 440 01/89 83 173 SEAT CORDOBA FRESC •mm ZA AKCIJSKI MODEL Z ELEKTRONSKO KLIMATSKO NAPRAVO CUMATRONIC IN LITIM116 COL PLATIŠČI y *samo omejena količina vozil iz zaloge °3L_ /SEAT CORDOBA FRIO POLAVTOMATSKA KLIMA POPOLNOMA BREZPLAČNO !!! VJ ^prihranek 247.425,00 SIT - količina omejena lis E AT IBIZA FRESC ” 1 1,6 16V, SPI in TDI motorji LITIJSKI SREBRNIK spomin na pridobivanje srebra v litijski topilnici Primerno darilo za vsako priložnost (kupite ga v litijski knjižnici) Fondacija Villa Litta Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA 17. 3. 2004 se je od nas poslovila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta DANICA KOMAN 1.6.1931 - 17.3.2004 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, družini Osredkar za vso pomoč, prijateljem, sosedom, znancem in SCT Kresnice za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem iz Polšnika za zapete pesmi in pogrebcem. Žalujoči: mož Drago, sin Mirko, hčerka Marjeta z možem Marjanom in vnuk Franci z družino ter ostalo sorodstvo »Srce ima razloge, ki jih razum ne pozna«. ZAHVALA ob smrti našega DRAGA PRELOGARJA iz Litije (1954 - 2004) se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče sv. maše ter pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali in nam še stojite ob strani. Posebna zahvala tudi g. župniku za lep poslovilni obred. Njegovi: mama in sestri z družinama Tini! Zakaj, zakaj... se sprašujemo vsi, ki smo te poznali, vendar odgovora ni. Odnesla siga s seboj; mor da ga tudi sama ne veš. Se včeraj si bila polna življenja in ko smo se začeli dogovarjati, kam vse nas bo vodila pot s konjenicami, ki smo se jih vsako leto udeleževale, si bila polna radosti in načrtov. Komaj si čakala, da osedlaš svojo kobilico Tosco, ki bo 18. maja dopolnila 3 leta. Veselila si se aprilskega praznovanja s prijatelji v Timi, kjer bomojezdili ob vstopu v EU, težko sipričakovala konjenico na Pohorju in še mnogo lepih načrtov je bilo pred nami, vendar se ti ne bodo nikoli uresničili. Imela si mnogo prijateljev in vsakemu, ki te je vprašal za nasvet, si znala svetovati in pomagati. Zaradi ljubezni do živali si se kljub oviram odločila za študij veterine, ki siga uspešno dokončala in se zaposlila na kliniki za male živali v Ljubljani. Vse kar si doživela v zadnjem letu v svoji nesrečni ljubezni, pa ti je vzelo moč in mi ti nismo znali pomagati. Tudi vedeli nismo, da je tako hudo, kajti vedno si nekje videla pozitivno stran življenja. Draga Tina, ob koncu ti želim, da bi našla svojo srečo in mir, čeprav nekje nad oblaki, saj tu ti niso dopustili, da bi bila srečna. Za vedno te bomo ohranili v svojem srcu, kot dobro in pošteno prijateljico, ki jo v današnjih časih le redko še najdeš. Hvala ti za vse! j^.~ POR I A L NEPREMIČNINE Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01/898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si encija za posredovanje v prometu z nepremičninami, lik licence in član Informacijske borze nepremičnin. KZai ovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav. ^ zavarovalnica triglav.d.d. • • Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN • Priprava pogodb • Kompletna izpeuava postopkov pri prenosu lastništva V naših srcih ti, naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni, vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Deset let je minilo, odkar nas je zapustila preljuba hčerka, žena in mamica TANJA VEHOVEC roj. JEREBIČ Hvala vsem, ki svoje misli namenjate njenemu spominu, postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in prinašate cvetje. Vsi njeni V SPOMIN Zdaj počivaš na dežju, nikogar ni nikjer, tu si sam in zate obstaja le še mir. In sedaj, pomladno cvetje, bo spomin ohranjalo na dan, ko ti je dih ustavilo. Vsi tisti, ki te resnično pogrešamo, te nosimo v svojih srcih in sanjah... za vedno! Tvoj brat ZAHVALA 24. aprila mineva leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj in nenadoma zapustil naš sin, brat, vnuk in nečak BOŠTJAN GRUBAN Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v tistih težkih časih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Vsi njegovi ' v ... . ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil MARTIN PIVEC iz Konjšice 20 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala lovcem Lovske družine Polšnik za organizacijo pogreba, darovano cvetje in govor ob slovesu. Zahvala Zasavskim rogistom, pevcem MPZ Polšnik, praproščakom ZLD Zasavje, lovcem Lovske družine Vače in sosednjih lovskih družin. Radi bi se zahvalili tudi g. župniku za lepo opravljen pogreb in besede ob slovesu. Vsem in vsakomur iskrena hvala. Vsi njegovi 0 Neizmerno ljubila si svoj dom, vse do konca svojih dni. Težko tvoje je bilo življenje, delo in trpljenje. ZAHVALA V 98. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in praprababica GABRIJELA JUVAN Markova mama iz Klenika pri Vačah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev na Slemšku. Hvala njeni osebni zdravnici dr. Tanji Ptičar in gospe Miri Mahkovec za pomoč v težkih trenutkih njenega življenja. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Zaletelu za lep pogrebni obred, MPZ iz Vač, g. Marketu Juvančiču za lep govor in pogrebcem iz Klenika. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Le kaj tega treba je bilo, se sprašujem, ko ti pišem v slovo, a vedi, da za vedno bo v nas vseh, iskrica, ki si nosila jo v očeh. ZAHVALA 17. marca 2004 je nehalo biti srce naše TINE BAŠ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih, izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in denar ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej iskrena hvala Valvasorjevi in Pohorski konjenici za spremstvo in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem. Zasavskim rogistom ter Danetu in Aniti za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ■il V SPOMIN 19. aprila je minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil dragi ata in prijatelj FRANC PLANINŠEK Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ■■■ V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 3. maja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož in ati BRANKO RAJ NAR __ (1957 - 2003) iz Šmartnega pri Litiji Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate svečke. Vsi njegovi ::V. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Nisi rekla niti zbogom, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA ob bolečini, žalosti in nepričakovani izgubi naše drage žene, mami, babice, sestre in tete CILKE ŠUŠTAR izGolišč 21.12.1944-8.3.2004 Ob težko sprejeti bolečini se iskreno zahvaljujemo najbližnjim svojcem, vaščanom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam izrazili na kakršen koli način globoko sočutje, nam stali ob strani ob težkih trenutkih, podarili cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani za zdravljenje in pomoč v zadnjih dnevih njenega življenja in sodelavkam KC Ljubljana. Posebna zahvala g. župniku Tonetu Dularju za lep obred, kolektivu KSP Litija, pogrebcem, pevcem, gasilcem, g. Setničarju za zaigrano Tišino in ml. Jožetu Ostrežu za poslovilne besede. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Janez, hči Ana, hči Pavla in sin Jože z družinama KNJIŽNICA LITIJA 1270 LITIJA, Parmova 9 Vodja: 01/89811 53,051 305567 E-mail: joza.ocepek@guest.arnes.si Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 MAK -MojA Knjižnica Izločanje in odpis gradiva v knjižnici Večkrat nas sprašujete, kakšni so postopki pri izk) č a nju gradiva, zato smo vam pripravili nekaj podatkov tudi o tem. Izločanje gradiva v knjižnici poteka skozi vse leto. Navodila za izločanje in odpis gradiva je izdala Narodna in univerzitetna knjižnica 7.5.2003. Na njihovi osnovi je sprejet PRAVILNIK O IZLOČANJU IN ODPISU KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V KNJIŽNICI LITUA. Gradivo se izloča po naslednjih kriterijih: poškodovano in umazano gradivo ter drugo gradivo v slabem stanju; nepopolno gradivo, katerega deli so izgubljeni ali uničeni; odvečni izvodi gradiva, ki glede na povpraševanje ne ustrezajo več potebam uporabnikov v nabavljeni količini; zastarelo gradivo; starejše izdaje gradiva, ki se lahko nadomestijo z novejšimi; pogrešano gradivo zaradi kraj, izgube ali podobnih razlogov, gradivo, ki ga ni mogoče izterjati od uporabnikov - zamudnikov in gradivo iz inventurnega primankljaja. Komisija izloča tudi gradivo, ki si ga bralci ne izposojajo več, vendar te primere presoja po dodatnih kriterijih, kot so: pomen gradiva v osrednji knjižnici; ugled avtorja ali dela v strokovni javnosti in referenčnih bibliografijah; potrebe in interes lokalne skupnosti; zastopanost - nezastopanost vsebine v drugih delih; kvaliteta in cena izdaje (oprema, grafike...). Odpisano gradivo je knjižnica dolžna najprej ponuditi NUK-u, nato katerikoli drugi zainteresirani knjižnici ali pa ga podari drugim javnim zavodom, humanitarnim in podobnim organizacijam ter uporabnikom. Poškodovano in uničeno gradivo knjižnica odda v reciklažo. Joža OCEPEK NOVICE IZ KNJIŽNICE LITIJA OTVORITEV RAZSTAV... V četrtek 1. aprila so v Knjižnici Litija pripravili otvoritev dveh razstav: skic Marije Smolej in kostumov Roka Rappla. Marija Smolej je članica litijskih likovnikov, riše za razne revije, tudi za Planinski vestnik, piše pesmi, ki jih je v lanskem letu izdala v samozaložbi. V času šolanja na Srednji šoli za oblikovanje je narisala tudi 36 barvnih skic o zgodovini mode, ki so na ogled v litijski knjižnici. Rok Rappl iz Litije je diplomiral na Janačkov! akademiji glasbenih in dramskih umetnosti v Brnu na Češkem. Študij nadaljuje v Švici, v sezoni 2002/03 je bil v predstavi Princeska na zrnu graha ljubljanske Opere, režiser, scenograf, kostumograf in oblikovalec luči. Nekaj kostumov iz te predstave si lahko ogledate do konca aprila. PRISLUHNILI SMO... V torek 6. aprila je Knjižnico Litija obiskala Darinka Kobal in otroke razveselila z zgodbico Škrat Hej Hoj, varuh narave. S tem so se »pravljice v naročju dedka in babice« za to šolsko leto tudi končale. V torek, 13. aprila so se otroci razveselili lutkovne predstave Gosenica dobi krila. Po prisrčni predstavi so otroci spoznali lutke in instrumente s katerimi si lutkarji pomagajo, da so predstave še bolj prepričljive. Poskusili so izvabiti zvok iz lončenega basa, enim je to uspelo bolj, drugim manj. S to predstavo so se pravljične ure v tem šolskem letu končale. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V tednu od 19. do 24. aprila potekajo slovenski dnevi knjige in ob tem v Knjižnici Litija in Šmartno potekata akciji PODARIMO KNJIGO. Občani lahko knjigo podarite ali si jo izberete. OBLETNICA V MAJU V maju bo minilo 10 let od začetka obnovitvenih del v Knjižnici Litija. Ob tem jubileju bodo v litijski knjižnici pripravili razstavo fotografij o obnovi in jo združili s praznovanjem 10. obletnice ustanovitve fondacije Villa Litta klub Litija. AKCIJA MAK, MOJA KNJIŽNICA Akcija mak, pridobivanje novih članov, nagrajuje: 1. Šeststota članica, ki je podaljšala članstvo je Marija Mali, Na gričku 6, Litija. Nagrajenka je dobila knjižno nagrado, čestitamo. 6 ' ’ - Aleksandra MAVRETIČ LITIJA V SLIKI IN BESEDI Mercator odprl novo trgovino v Litiji 31.3-2004 je Mercator odprl nove prodajne prostore v bivših prostorih »Merkurja Kranj« na Jerebovi ul 14. Na otvoritev je prišel sam generalni Zoran JANKOVIČ , ki je imel za varovanje celo četo varnostnikov iz »Sintala«, vendar miroljubni litijani se na to niso ozirali, pač pa so komaj čakali, da se bo odprla trgovina. Na vhodu so čakale nove trgovke, medtem ko je Nuša DERENDA poskakovala in prepevala (plejbek) na otvoritvenem prostoru in zabavala številno množico obiskovalcev. Novost za občane je tudi v tem, da ne bodo samo zapravljali denarja v trgovini, pač pa bodo pod nadzorom varnostnika parkirali svoje vozilo brezplačno, če bodo prinesli ob vrnitvi k njemu potrjen parkirni listek, če bodo prišli z nepotrjenim bo treba plačati 500 Sit, če boste prišli brez listka pa bo potrebno plačati 2500 Sit. Spoštovani občani to je red, ki se ga boste morali privaditi. Postni kuharji v Litiji Vsi že veste, ko je pepelnična sreda ali Veliki Petek, da ne smete jesti svinjskega mesa. Ker pa ne veste kaj bi kuhali, vam vsako leto pomagajo res dobri kuharji, ki vam v Domu Ribičev v Litiji spečejo okusne ribe, zraven pa dobite še mrzel krompir, če želite pa še kaj redkega. Na sliki je ekipa, ki poskrbi za vse te dobrote. Ciril GOLOUH m ZK-KULTURNI CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, tel: 01898 02 70 DOGAJANJA V DVORANI KULTURNEGA CENTRA Pomlad je navadno tudi čas prireditev, kar se najbolj odraža v prostorih Kulturnega centra. Že zadnji teden marca je naznanil pestro dogajanje vsakovrstnih prireditev, ki se bodo nadaljevale cel april in tudi maj. Tako se bo v teh dveh mesecih v dvorani na Stavbah odvilo kar 19 srečanj, revij, koncertov in drugih prireditev. Nihče ne more reči, da se v Litiji nič ne dogaja. V napovedniku prireditev, ki je objavljen vsak mesec v Občanu, se najde za vsakogar kaj, le malo se je treba potruditi in vzeti pot pod noge do Kulturnega centra ali kakšnega drugega bližnjega prizorišča. Vaš obisk bo poplačal trud vseh, ki skušajo popestriti kulturno dogajanje v kraju in si po svojih močeh prizadevajo obogatiti naš vsakdanjik. Vabljeni na prireditve, katerokoli si boste že izbrali! VABILO 27. maja, ob 19-30, Vas prisrčno vabimo na zanimiv VEČER ŠANSONOV v svojstveni izvedbi Nike Vipotnik in Zmaga Štiha. Repertoar skupine THEARET. Šanson obsega repertoar Edith Piaf, Jaquesa Brela ter Frana Milčinskega - Ježka. Nostalgična podoba preproste in iskrene čustvene pripovedi »pesmi s ceste« zveni simpatično in parodično. Rdeča nit večera so prevodi in satirična vezna beseda ter značilni glas harmonike. Primerno za vse, ki si želijo nekaj več! Vljudno vabljeni v dvorano Kulturnega centra! Vstopnice po 1500 SIT bodo na voljo 3 dni pred predstavo v pisarni Kulturnega centra ter uro pred pričetkom na blagajni. OBVESTILO V KC od meseca novembra zbiramo in uskljajujemo podatke o javnih prireditvah v občini. Napovednik prireditev je nato za vsak mesec objavljen v Občanu, zato naprošamo vse organizatorje javnih prireditev v občini, da nam posredujejo podatke zanje (datum, ura, naslov in kraj prireditve). V interesu celotne skupnosti je, da se posamezne prireditve ne podvajajo, da so časovno razporejene in da je javnost obveščena o kulturnih dogodkih v občini. Informacije sporočite v KC, tel. 01 8980-270 ali po elektronski pošti na naslova: - lojzka.slapnicar@zik-litija.si - helena.hauptman@zik-litija.si PRAZNIK KRESNIŠKIH PEVK Pevke ženskega pevskega zbora nam vsako pomlad podarijo lepo kulturno prireditev, ko se predstavijo na svojem letnem koncertu. Skupaj z vodjem Jožetom Rženom so za letos izbrale spevne, večinoma narodne pesmi, ki govorijo o večnem hrepenenju po mladosti in ljubezni, ki se ravno ta čas prebuja v naravi. ŽePZ deluje že 24. leto in večina sedanjih pevk vztraja v njem že od samega začetka. Zakaj? Ker je petje vsestransko izražanje čustev, ker je lepa oblika druženja in prijetna skrb za poživitev življenja na vasi. Ob pogledu na polno dvorano poslušalcev imajo prijeten občutek, da je njihova pesem zaželjena, to pa je tudi pravo plačilo za vsakega zborovodjo in pevca. Letošnji koncert je zaznamovala tudi atraktivna skupina tolkalcev Perkakšns iz Litije. V nasprotju z umirjenim petjem, je 9 fantov na bobnih in drugih tolkalnih instrumentih pošteno pognalo poslušalcem kri po žilah. Po bučnem aplavzu se je dalo ugibati, da sprememba ritma, zanimivi »eksotični« inštrumenti in moč izvajanja - enostavno »vžgejo«. To pa niso bili edini gostje. Pevke sta s svojim obiskom presenetila še Kekec in Rožle. V prisrčnem in šaljivem pogovoru sta obudila spomin na nekdanje čase in pevkam prinesla »pušeljc« planinskega cvetja - za korajžo. Rož’co sta s pomočjo Mojce razdelila tudi prisotnim ženskam. Številni aplavzi, čestitke in pohvale pevkam, gostom, napovedovalcema in organizatorjem koncerta so dokaz, da je možno pripraviti lepo prireditev, če je le dovolj dobre volje in pripravljenosti za kulturno sodelovanje. Kresniške pevke sta z obiskom presenetila tudi Kekec in Rožle, kasneje se jima je pridružila tudi Mojca.__________ Pevke se zahvaljujejo vsem, ki ste prispevali k dobremu počutju na njihovem koncertu. Pravijo, da so dobile pogum, da bodo še vztrajale, zato za 25. obletnico zbora že vabijo na veselo snidenje! Ivanka BRUNČEK RENAULT GOSPETI JOŽE s.p.jB ¥ RENAULT Brodarska 7, LITIJA Tel.: 01 8980 820 fax: 01 8980 825 GSM: 040 834 794 e-pošta: renault.gospeti@siol.net Odprto: vsak dan od 8.00 do 17.00 ure, sobota: od 8.00 do 12.00 ure POPUSTI PRODAJA novih in rabljenih avtomobilov za vozila z diesel in bencinskimi motorji do 700.000 SIT I za gospodarska vozila do 580.000 SIT POPUSTI KREDIT, LEASING PRODAJA originalnih rezervnih delov, Boutigue Renault $ POOBLAŠČEN SERVIS mehanična dela vseh znamk • Menjava olja ELF (31) in filtra že od 7.716 SIT naprej na vozilih vseh znamk «■ Menjava olja ELF, filtrov, svečk, tekočin, zavornih oblog... ^ AVTOKLEPARSKA DELA (POGODBA Z ZAVAROVALNICO TRIGLAV) ® VULKANIZERSTVO, LETNE GUME (Continental, Michelin, Sava, Gislaved) Črna komedija v Kresnicah V Kulturno prosvetnem društvu Kresnice se je formirala nova gledališka skupina Enkraten teater, ki je v petek, 2.4.2004, in v soboto, 3.4.2004, v kresniški večnamenski dvorani predstavila gledališko igro Črna komedija. Obakrat je uspelo, na predstavo prišlo več kot 100 gledalcev. Igro so pripavljali dobra dva meseca. Večino dela so opravili sami, saj ni bik) na razpolago praktično nobenih finančnih sredstev. Pri pripravi scene, rekvizitov in razsvetljave so na pomoč priskočili prijatelji in krajani. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem, ki ste kakorkoli pomagali, še posebej Romanu Jakošu in Janezu Pestotniku. Igra temelji na situacijski komiki, ki je gledalcem blizu. Črna komedija ima naslov samo zato, ker celotna fabula temelji na odklopu elektrike, oziroma pregoreli varovalki. Gledalci v dvorani so večkrat s smehom skoraj prekinili predstavo. Uro in pol trajajoča komedija je polepšala večer tudi bolj zahtevnemu gledalcu, saj igra mladim igralcem ni tuja, oder imajo v nogah, izgovorjava je artikulirana in dobro razumljiva. V naslednjih mesecih si želijo čimveč gostovanj. Ob materinskem dnevu v Polšniku Letošnja pomlad je resnično nagajiva, marsikaj pod snegom skriva... bi lahko ponovili besede, ki jih je že uporabil znan pesnik v eni svojih otroških pesmic, iz tedna v teden nas preseneča z vremenskimi nevšečnostmi in toploto, ki bolj pritiče zgodnjemu poletju. Marec s seboj prinaša tudi praznike posvečene našim dekletom, ženam in materam, nenazadnje pa tudi moškemu spolu, ki praznuje s štiridesetimi mučeniki. Kot običajno v Polšniku nismo počivali, zato smo se zbrali v soboto 20. marca v podružnični šoli, kjer v našem kraju potekajo tovrstne slovesnosti. V KD Polšnik, smo v sodelovanju s KS, PŠ Polšnik in DPŽD pripravili proslavo, ki se je končala z razstavo dobrot iz kvašenega testa, srečelovom in zakusko s harmonikarjem Pavlom Kokaljem. Seveda je vse pecivo prišlo izpod rok pridnih članic DPŽD, narezke pa je priskrbela KS. Vsi obiskovalci so ob vhodu prejeli pozdravno darilce, predstavnice nežnejšega spola, pa so v dar dobile rdeč nageljček. Oboje sta delila simpatična bratec in sestrica Matic in Zarja Mandelj, ki pa sta na koncu požela aplavz tudi s pogumno zapeto pesmico. Na odru, s spomladansko navdihnjeno sceno, ki smo jo pripravili s skupnimi močmi, je potekal program sestavljen iz nepogrešljivih melodij MoPZ Polšnik, ki se vneto pripravlja na svojo 30,- letnico delovanja. Le-to bodo slavili v letošnjem maju. Učenci PŠ so pod mentorstvom učiteljic Ide Dolar in Katarine Feštanj pripravili igrico, ter recitirali in zapeli, kjer jih je s prečno flavto spremljala Nina Košir, ki je nekaj melodij zaigrala tudi samostojno. Program so povezovale misli znanih ljudi, ki govore o materi, pa tudi pesmi domačih avtorjev; Pavle Voje ter Diane in Laure Horvat Ker naj bi bil smeh pol zdravja, smo poskrbeli, da se je občinstvo nasmejalo ob skečih kjer glavno vlogo igra vsakdanje materino delo. V njej so svoje igralske sposobnosti pokazali Katja Kotar, Blaž Vozel, Špela Kos, Matic Jager in Diana Horvat, ves ostali tekst pa smo prebirali še Mateja Jager, Janja Kadunc in Laura Horvat Ob robu odra so poglede pritegovali cvetlični aranžmaji iz krep papirja, ki so delo spretnih rok članice DPŽD, Magde Vozel Njeni izdelki se s svojo lepoto lahko hvalijo kar sami. Truda vsakega posameznika, ki je bil vložen v izvedbo tokratne proslave ni mogoče izmeriti, dejstvada je po našem mnenju uspela, pa govorijo v zahvalo vsem, ki smo tako ali drugače prispevali k temu. Laura HORVAT Pomladno prebujenje v KO Rdečega križa Hotič Mesec marec je čas prihajajoče pomladi, praznujejo žene, mamice, dekleta, mučeniki In celo ptički se ženijo. Tako smo tudi v Krajevnem odboru RK Hotič pripravili srečanje krajanov. Posebno vabljeni so bili starejši krajani, krvodajalci In pa krajani, ki so si na novo ustvarili dom v naši krajevni skupnosti. Srečanje smo pripravili v nedeljo, 28. marca, v dvorani gasilskega doma Hotič. Matere in žene so ob prihodu, z nasmehom in šopkom spomladanskega cvetja, pričakali učenci OS Gradec, sicer pa nas je s svojo udeležbo veselo presenetilo dosti krajanov. Najprej je prisotne pozdravila nova predsednica Krajevnega odbora RK Hotič, pozdravila nas je tudi nova predsednica Območnega odbora RK Litija, g. Helena Perko. Sledil je nastop učencev Podružnične šole Hotič, ki so s svojim prepevanjem, deklamacijami in skeči prijetno popestrili program. Posebno presenečenje za navzoče je bilo Družinsko gledališče Kolenc iz Vač, ki je s krajšimi skeči dodobra nasmejalo občinstvo. Glasbeni program sta s flavto in harmoniko nadaljevala Ula in Rok, z lepim petjem pa zaključili pevci hotiškega moškega zbora. Obdarovali smo podmladek RK, učence Podružnične šole Hotič, nato je sledilo družabno srečanje. Najstarejše krajanke in krajani so se poveselili ob prigrizku in pijači. Za glasbo je poskrbel domačin Peter in moški pevski zbor, ki je zapel še nekaj pesmi. Na sam materinski dan smo s simboličnimi darili in veliko dobre volje obiskali tudi naše krajanke v Domu Tišje. Na ta dan smo obiskali tudi žene in matere, za katere smo vedeli, da se zaradi bolezni srečanja ne bodo mogle udeležiti in tudi njim izročili darila. Po srečanju smo ugotovili, da bi jih morali obiskati še več. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, čalnom RK Hotič, darovalcem in vsem, ki ste karkoli prispevali k nastanku srečanja - hvala tudi Separaciji Hotič. Krajevni odbor RK Hotič Predstavitev potapljanja otrokom litijskih vrtcev V mesecu marcu so otroci, ki obiskujejo vrtce v litijski občini doživeli obisk potapljača. Kot predstavnik potapljaškega društva Vodolaz iz Podšentjurja pri Litiji sem se odločil, da tudi našim malčkom predstavim skrivnosti potapljanja. Prikazal sem jim opremo, ki jo potapljač potrebuje za varno potapljanje. Vso opremo so otroci lahko tudi otipali, nad čemer so bili zelo navdušeni. V video predstavitvi so si ogledali različne morske rastline in živali, ki jih potapljač med potapljanjem lahko opazuje. Ker sem tudi poklicni potapljač, sem jim predstavil svoje delo. Zanimivo jim je bilo, da lahko zidamo pod vodo, še posebej zanimiva pa se jim je zdela potopitev kita v Piranskem zalivu. Pri tem dogodku sem sodeloval tudi sam, zato sem ga lahko opisal iz prve roke. Malčkom sem potapljanje nameraval prikazati na kratko, vendar je bilo zanimanje tolikšno, da se je obisk zaključil šele po dobri uri, saj so iz njihovih radovednih glavic kar naprej letela vprašanja, na katera sem z velikim veseljem odgovarjal. Meni so bili obiski vrtcev zelo prijetni, mislim, da tudi otrokom, zato sem pripravljen predstavitev ponoviti, če pa potapljanje zanima tudi Vas, me poiščite, (tel. 041877 868) Boris GROBLJAR SPECILŠJLHZIIIFSAIMA TKSOVDNA 2A DMILES ŽIVALI 400NA&A Odprto pon - pet: 9.00-12.00 I5.00-19.00 sob: 9.00 - I 2.00 Mateja Šimenc s.p. (Tel.: OI/8981 -005 1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19 Društvo Sožitje Litija in Šmartno je letos prvič za svoje člane organiziralo vikend seminar. Potekal je od 26.03 do 28.03 2004 v Zdravilišču Rogaška Slatina. Vikend seminar Društva Sožitje Vikend seminarji društev so namenjeni izobraževanju in usposabljanju družin, ki živijo z osebo z zmerno, težjo, težko in kombinirano motnjo v duševnem razvoju. Ta oblika vključuje predavanja za starše, zaposlitvene aktivnosti In delavnice za osebe z motnjami v duševnem razvoju, družabne aktivnosti, upoštevane pa so tudi potrebe in želje udeležencev seminarja. Večina odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju, v občini Litija in Šmartno, živi doma pri starših in ni vključena v organizacijske oblike.Tudi zato smo v društvu že večkrat razmišljali o takšni obliki izobraževanja družin predvsem pa druženja oseb z motnjami v duševnem razvoju. Priprave na vikend seminar so se začele že v začetku letošnjega leta. Dela je bilo veliko (prijave, obvestila članom, lokacija izvedbe, izbira, ponudnika), organizacijo je vodila Marjeta Mlakar-Agrež. Tako je v sredini meseca marca prišel, za mnoge težko pričakovani, petkov odhod v Rogaško Slatino. V naslednjih dveh dneh so bila za starše izvedena tri predavanja. Prvo z naslovom Preoblikovanje stališč staršev je pripravil Marjan Lačen. V živahnem razgovoru, ki je sledil so se pogovarjali o tem, da mora oseba z motnjami v duševnem razvoju odločati sama o sebi. Majda Vrh je govorila o informiranju o sistemskih oblikah skrbi. Starši in skrbniki so lahko spraševali o svojih pravicah. Tretje predavanje je nosilo naslov Skupine za samopomoč staršev. Predavanje je vodila Marjeta Mlakar-Agrež, ki je predstavila.skupine, ki potekajo v občini Šmartno. Izvedla pa je tudi delavnico v katero so se vsi aktivno vključili. Sočasno s predavanji so tekle zaposlitvene delavnice za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Likovno delavnico sta vodila g.Pavel Smolej in. ga.Marija Smolej. Izdelali so okoli 80 likovnih izdelkov. Še posebej so se posvetili velikonočnim voščilnicam. Plesno delavnico, v kateri so vsi udeleženci dejavno sodelovali s pleso.m, gibanjem in poslušanjem glasbe je vodila Marija Čibej. Izvajala pa se je tudi glasbena delavnica pod vodstvom Sandre Rihter. Prepevali so ob spremljavi kitare, igrali na različne instrumente in se sproščali ob glasbi. Poleg vseh aktivnosti pa je bilo dovolj časa tudi za različne družabne aktivnosti, ki so bile v hotelski ponudbi. Pred odhodom domov je bilo v kristalni dvorani zaključno srečanje. Predstavile so se vse skupine s svojimi izdelki. Marjeta Mlakar-Agrež je udeležencem podala nekaj zaključnih misli. Glede na vse pozitivne pohvale, vtise upamo da bomo s to obliko izobraževanja in druženja nadaljevali tudi v prihodnje. Alenka VIDGAJ V Oglarski deželi Pred nami je mesec maj, za marsikoga ta čas predstavlja vrhunec pomladi, nekako tako je tudi v Oglarski deželi na Dolah pri Litiji. V dneh, ko nas je zapuščala zima, in ko vreme in temperature še niso dopuščale običajnih opravil na kmetijah, so Dolski oglarji marljivo čistili svoje gozdove In travnike, ter pripravljali les tudi za najbolj značilno Dolsko opravilo - to je kuhanje oglja. Mesec maj predstavlja višek sezone tudi za Oglarje, saj v tem času skuhajo največ oglja, prav tako, pa je mesec maj tudi vrhunec za vse, kar vsebinsko zapolnjuje in bogati Oglarsko deželo. To je čas, ko se predstavijo Dolski Oglarji in društva, ter ostali akterji v KS vsem, ki imajo radi podeželje, s svojo dediščino, tradicionalnimi izdelki in izročilom na vsakoletnih majskih prireditvah. Tudi letos vabimo vse, ki imate radi naravo in sprostitev na podeželju, da nas obiščete in se udeležite katere izmed prireditev. ŠD Dole je v ta namen izdalo priložnostno zloženko, ki vsebuje koledar prireditev v Oglarski deželi za leto 2004 in je bila predstavljena na sejmu Počitnic, z naslednjo vsebino: PRIREDITVE V MAJU 2004 • Sob. 8. maj 2004 pohod po oglarski poti (izhodišče Lovska koča na Dolah od 8 do 10 ure). • Sob. 15. maj 2004 likovna kolon, v Oglarski deželi e Sob. 22. maj 2004 Kolesarski vzpon na Dole Vabljeni v Oglarsko deželo, za dodatne informacije pa lahko pokličete tel. št.: 01/ 89 72 970 in GSM 031/ 362 542- ŠD Dole IFTGG 901GI K Opel. Nove Ideje, boljši avtomobil ijsi avtsmoDiir sesa se gg f *Mb 7 bb BS £ mi . si! I IBS. I; 19 1 avtotehna 11 in Mahkovic Spodnji Log pri Litiji Tel.: 01/8974-888 NOVICE IZ OS LITIJA Pika Nogavička Dramska skupina Osnovne šole Litija Neuradno zasačeni z mentorico Jano Štojc je letos uprizorila delo A. Lindgren Pika Nogavička v priredbi Andreja Rozmana. Prvič so se z njo predstavili na festivalu Primadona v Koloseju v Ljubljani 5.marca, in sicer v organizaciji založbe Tuma. Za učence je bilo prav posebno doživetje igrati na velikem odru v Koloseju. V predstavi igrajo učenci sedmega razreda devetletke in osmošolci. Sceno je pripravila učiteljica Marija Bregar Hostnik, pesmi jim je uglasbila učiteljica Marjana Stradar, multimedijsko predstavitev je pripravil Sebastjan Dimeč, režijo pa Jana Štojs. Skupina se je s predstavo udeležila tudi območnega srečanja otroških in mladinskih gledaliških skupin v Trbovljah 11.3.2004. Tam so se predstavile skupine iz občin Trbovlje, Zagorje in Litija. Neuradno zasačeni so se potem uvrstili na medobmočno srečanje gledaliških skupin, ki je letos potekalo v Kulturnem centru v Litiji. Strokovna spremljevalka revije Simona Zorc Ramovš jim je zadala zanimivo nalogo. Ogledala si je namreč 50 predstav, kjer so kar nekajkrat odigrali tudi Piko. Nato je izbrala najboljše tri predstave o Piki. In tako smo na odru Kulturnega doma Šmartno gledali Piko v izvedbi treh gledaliških skupin - gledališke skupine Neuradno zasačeni, gledališke skupine Sezuti čeveljček in gledališke skupine OŠ Šmarje-Sap. Po mnenju gledalcev, mentoric in strokovne spremljevalke je predstava odlično uspela. Neuradno zasačeni pa so se širši množici predstavili tudi na sobotni otroški matineji v Kulturnem centru na Stavbah v Litiji. Nadarjeni učenci Na Osnovni šoli Litija posvečajo veliko pozornosti odkrivanju nadarjenosti pri učencih, razvijanju le te in delu z nadarjenimi učenci. Zato že tretje leto potekajo projekti Nadarjeni učenci v oddelkih podaljšanega bivanja, letos pa so ustvarjalne delavnice pripravili tudi za učence 4. razreda devetletke in osemletke. Potekajo enkrat tedensko od 16. do 17 ure. Vodijo jih učitelji, ki so si zbrali dejavnosti glede na svoja nagnjenja, sposobnosti in strokovno usposobljenost. Vsebine, ki pa jih na posameznih delavnicah izvajajo, pa so SESTAVLJAMO, GRADIMO.., DOBIMO SE V KNJIŽNICI, POSKUSI, POSKUSI..,GNETEM, POSLUŠAM.., ZANKE, UGANKE.., MIKROSKO-PIRAMO.., SPREHOD PO SVETOVNEM SPLETU. Take oblike dela so za učence zelo zanimive, kajti pri delu niso tako časovno omejeni, so bolj sproščeni in niso obremenjeni z ocenami. Mentorska mreža šol Na Osnovni šoli Litija v letošnjem šolskem letu poteka mentorska mreža šol za učitelje prvega in drugega triletja.devetletne osnovne šole. Srečanj se udeležujejo učitelji iz Trbovelj- iz OŠ Tončke Čeč, OŠ Ivana Cankarja in OŠ Trbovlje, učitelji OŠ Šmartno pri Litiji, OŠ Gabrovka in OŠ Litija. Na skupnih srečanjih se zbere 76 učiteljev. Mentorska mreža šol deluje pod okriljem Zavoda, republike Slovenije za šolstvo, kjer izobrazijo mentorje za vodenje srečanj. Na OŠ Litija je 5 učiteljic, ki vodijo mentorsko mrežo za prvo triletje; to so Marjeta Laba, Marjana Dražumerič, Mateja Premk, Alenka Koprivnikar in Andreja Fele ter dve učiteljici, ki vodita mentorsko mrežo za drugo triletje, to sta Ida Dolar in Lojzka Žičkar. Na srečanjih se učitelji seznanjajo z novostmi devetletnega šolanja. V pomladi smo vsi mladi Takšen je bil motiv za pomladno delavnico, ki so jo izvedli učenci 3.a, njihovi starši in učiteljica Darja Kos na materinski dan. V začetnem kratkem programu so se predstavili prav vsi in počastili praznik. Nato so odpadne stekleničke, lončke in skodelice prebarvali, polepili, prelakirali, da so zažareli kot okrasni, uporabni predmeti. Njihovo skupno geslo »Vse, za sanjsko stekleničko« se je uresničilo. Pri delu so zelo uživali prav vsi. Nato so učenke Zala Doblekar, Petra Kaučič in Maša Zavrl staršem ob poslušanju neznane skladbe zastavile domačo nalogo z uganko. To pa je že umetnost igrati v dvoje. In kaj flavta poje? Naj bo plod domišljije tvoje. Starši so nalogo res opravili in misel ene izmed mamic se je glasila: Kljub deževnemu popoldnevu je sijalo sonce, sonce sreče za vse mamice. Pojemo pomladi Tako se je glasila območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je potekala 30.3.2004. Na njej so se predstavili tudi učenci Osnovne šole Litija. Pod vodstvom Marjane Stradar sta zapela Otroški zbor OŠ Litija in Mladinski zbor OŠ Litija. Predstavila pa se je tudi Vokalna skupina OŠ Litija pod vodstvom Sandre Rihter in korepetitorja Viljema Gučka. zbrala Petra PAVLICA POGLED SKOZI OKNO OSNOVNE ŠOLE LITIJA, PODRUŽNICE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM Učenca Marija Pirc in Klemen Zidar sta se skupaj z mentorico Mino Čibej udeležita 5. mednarodnih dni glasbe in plesa v Ljubljani. Izobraževanje je potekalo štiri dni in je zajemalo glasbene in plesne delavnice ter kulturni program z zaključno prireditvijo v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Izobraževanje na katerem so se vsi naučili veliko novega, je organiziral Zavod za usposabljanje Janeza Levca v Ljubljani. Tretji in zadnji roditeljski sestanek Podružnice s prilagojenim programom je bil v petek, 26.marca. Starše je pozdravila ravnateljica Gabrijela Hauptman. Mentorji izbirnih predmetov III. triade, so pripravili kratke predstavitve predmeta. V kulturnem programu so se predstavili učenci vseh razredov in pevski zbor. Učenci so obdarili svoje mamice z blazinicami za igle. Pri izdelavi jim je pomagala mentorica Janja Stopar. V četrtek, 1 .aprila, je Podružnica s prilagojenim programom organizirala 6. državno tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 12 šol s prilagojenim programom. Vodja tekmovanja je bil Viljem Guček. Vsi tekmovalci so prejeli praktična darila, najboljši pa diplome in medalje. V tem mesecu so bili zelo aktivni pevci in pevke pevskega zbora podružnice. Uspešno so nastopali na Občinski pevski reviji v Šmartnem in Republiški pevski reviji Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo v Celju. Mentorici pevskega zbora sta Sandra Rihter in Alenka Vidgaj, na kitari je zbor spremljal Viljem Guček, na flavti pa Mina Čibej. Petju se je priključila tudi skupina učencev na orffovih instrumentih in dramska skupina, ki je z igro popestrila program. Republiško pevsko revijo so si ogledali vsi učenci saj so imeli ta dan kulturni dan. Po reviji so se zabavali pod vodstvom skupine BEPOP. V soboto, 20.marca, so imeli učenci planinski izlet na Rašico. Vračali so se polni prijetnih vtisov, saj je bil čudovit pomladni dan. Marjeta MLAKAR-Agrež OS GRADEC NIC SE NE ZGODI KAR TAKO Bo kar držalo. Brez truda ni nič. Veliko ur smo namenili raziskovanju, vajam na odru in pripravi razstave. In čemu vse to? 22 učencev turističnega krožka OŠ Gradec se je pod vodstvom mentoric Danijele Kunc, Stanke Sirk in Amalije Kadunc, udeležilo 18. festivala Turizmu pomaga lastna glava. Območno tekmovanje je bilo 19- marca na Brdu pri Lukovici. Domačini so se zelo potrudili in za nas pripravili pester program: z vozovi smo se popeljali do Prapreč, kjer smo si ogledali cerkvico z lepimi freskami in prisluhnili petju in glasbi. Ogledali smo si tudi rokovnjaški tabor in se preizkusili v rokovnjaških igrah. Sprostitvi je sledilo resno delo, postavitev razstave in odrski nastop. Na razstavnem prostoru so strokovni komisiji zelo nazorno predstavili vsebino naše raziskovalne naloge Jani Orehek, Valentina Čebela in Cita Potokar. V soju žarometov in v polni dvorani obiskovalcev pa so na odru odlično nastopili: Željana Ostojič, Monika Rupnik, Aljaž Sadar, Jošt Peterca, Maša Koprivnikar, Tadej Premk in Ana Velkavrh. S svojo dinamičnostjo in komičnimi situacijami so zelo navdušili občinstvo. Zares lahko rečemo, da smo na Brdu pri Lukovici preživeli lep dan in se domov vrnili s srebrnim priznanjem. Ljudski rek -Nič se ne zgodi kar tako - pa bo moto naši ustvarjalnosti tudi v bodoče. Amalija KADUNC m _ _ j J montaža Bajec PUC OKfifl in URATfi Borut Bajec $4i.,UUai25;Hia|aTi; 1270 Litija Telefon: 01/898 08 11 •!l£oi/898 37 21 Gsm: 041/754468 • E-mail: bbajec@siol.net Zastopnik "RONI 3000 5000 mn 25. JUBILEJNI TEK NA PETELINJEK V soboto, 10. aprila 2004 so prizadevni organizatorji Športnega društva Presad Gabrovka pod pokroviteljstvom glavnega sponzorja Greda d.o.o. Mirna PE Presad izvedli 25. jubilejni tek na Petelinjek. Preklopite na PLIN. Preklopite na PETROL. Poskrbimo za vse! Lahko tudi za 133 m1 brezplačnega | PETROL utekočinjenega naftnega plina. Več informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.petrol.si. Kljub slabemu vremenu se je teka udeležilo 176 tekačev iz vse Slovenije in tudi Hrvaške. Teklo je 116 tekačev v moških kategorijah, 28 tekačic v ženskih kategorijah in 32 tekačev v osnovnošolskih kategorijah. Naš tek že četrto leto šteje tudi za enega od 14. tekov za Dolenjski pokal v tekih in je tako vključen v vseslovensko akcijo Slovenija teče za zdravje pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenje. Ob letošnjem jubileju pa je bil izbran za tek v okviru Slovenskega pokala v tekih. V okviru le tega pa smo izvedli tudi pohod po Moravški gori. Naš jubilej so s svojo prisotnostjo počastili tudi župan občine Litija g. Mirko Kaplja, ki je podelil spominske kipce tekačev pobudnikom in najzasluženejšim organizatorjem, predsednik Društva Marathon iz Novega mesta g. Edvard Doljak, ki je predsedniku SD Presad g. Miranu Grmu izročil spominsko plaketo in glavni organizator Dolenjskega pokala v tekih g. Stane Lindič. Ob tej oblrtnici smo pobrskali tudi v zgodovino teka v Gabrovki. Pobudniki teka Marjan Valenčič, Jože Potrbin, Brane Sladič in G usti Potočnik so 22.aprila 1979 izvedli 1. gabrovški maraton v počastitev krajevnega praznika. Tek je potekal od gostilne Pri Metodi do Javorškega Pila preko Nove gore in Gobnika nazaj v Gabrovko.Prvega teka se je udeležilo 14 tekačev v dveh kategorijah. Leta 1982 in 83 je proga potekala od Gabrovke do Čateža in nazaj v dolžini 14 km. Tekačem so se pridružile tudi ženske. Ker je bila proga na Čatež nezanimiva, se je porodila ideja o krožni poti, ki naj bi potekala bolj po gozdnih poteh. Korbar Franc - Franko je predlagal tek na Petelinjek, kjer je bila med NOB — — ■ — partizanska javka. Igor Medved in Albert Pavli sta si traso ogledala in jo tudi markirala. Po tej progi tečemo še danes. Proga je za moške dolga 11 km, za ženske 6 km, za starejše fante in dekleta 2 km, za mlajše 1 km, najmlajši pa tečejo 500 m. Vsi tekači, ki so doslej tekli pri nas, pravijo, da je proga lepa, ne pretežka in se radi vračajo na naš tek. Ob tej priložnosti smo se zahvalili pobudnikom teka in vestnim organizatorjem Igorju Medvedu, Bertu Pavliju in Dušanu Pavliju. Zahvaljujemo pa se tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam vsako leto pomagali, da so se tekmovalci lahko okrepčali s čajem in sokovi in prejeli praktične nagrade : Gredi d.o.o. - PE Presad, KS Gabrovka, Osnovni šoli Gabrovka, Žitu Ljubljana, Black Jack - Imeri, Stickerei -Anžlovar, Veterinarstvu Šekli - Kukoviča, trgovinama Lipa in Pri Metodi, Janku Petrovčiču, Mizarstvu - Gabrovka, Vrtnariji - Klinc, KGZ Merkator - Litija, Zavarovalnici Triglav, Merkurju - Litija, Petrolu - Gabrovka, ŠD Dole in Sokolski zvezi Slovenije. Ponosni smo, da smo v teh letih privabili v Gabrovko veliko število tekačev in tako uresničili cilj in namen rekreacije, druženja in promocije zdravega načina življenja z gibanjem v naravi. ZMAGOVALCI PO KATEGORIJAH : OSNOVNOŠOLCI-KE: Letnik 1993 in mlajši: Dino Tokič-AK Kladivar Celje; Vanja Močnik - lnfrax - Cerkno Letnik 1990-1991: Vid Zevnik-AK Sevnica; Monika Adler-AK Domžale Letnik 1988-1989: Lucijan Sinkovič-AK Sevnica; Maja Teraž-AK Sevnica ČLANICE: do starosti 29 let: Darja Kokalj - Lukovica od 30 - 39 let: Nataša Prašnikar - Tekaški forum; od 40 - 49 let: Tanja Oberdank -Šiškarica; od 50 - 59 let: Urška Bizjak -Škofja loka; nad 60 let: Rožica Lampe -Triatlon klub ČLANI: do starosti 19 let: Aleš Lindič - Marathon -Novo mesto: od 20 - 29 let: Marko Vojska; od 30 - 39 let: Toni Vencelj - TK Portovald -Novo mesto; od 40 - 49 let: Klemen Dolenc - Novice Extreme; od 50 - 59 let: Boštjan Dečman - BTC bauer; nad 60 let: Janez Zakrajšek - GRS Jezersko Pia Čuk prvič v finalu Najmlajši teniški upi Tenis kluba As Litija Pia Cuk, Mark Čuk, Tim Steferl, Eva Kolman in Tevž Tičar so že na prvem turnirju v Ljubljani pokazali, da se bodo kmalu kosali z najboljšimi. Nihče ni pričakoval, da se bo to zgodilo že kar na naslednjem turnirju v Strunjanu. Pokazali so še boljšo igro kot prvič, predvsem pa je bilo čutiti že bistveno manj treme, kar je prineslo velik klubski uspeh: Eva Kolman je sicer žal po tesnem boju izgubila v predtekmovanju, Tevž Tičar se je prebil v osmino finala, Mark Čuk v četrfinale in Pia Čuk kar v finale, kjer je. potem izgubila in osvojila 2. mesto. Tim Šteferl pa se tokrat tekmovanja ni mogel udeležiti. Uspeh je za mlado Pio enkraten, še posebej če vemo, da so to tekmovanja za otroke od 08-11 let, Pia pa jih nima niti osem! V klubu so prepričani, da bodo uspehi samo še dodatna spodbuda za nadaljnje delo, tako za tekmovalce kot za njihovo trenerko Oksano Dobrynsko, ki vodi najmlajšo ekipo. Vsi skupaj že nestrpno pričakujejo priprave v Umagu med prvomajskimi počitnicami, ki se jih bodo udeležili skupaj z ostalimi tekmovalci Tenis kluba AS Litija, ki pa v preteklih dneh tudi niso lenarili, temveč so tekmovali po Sloveniji in v tujini. Na izbirnem turnirju do 12 let sta bili najuspešnejša Anita Kosmač in Ana Šter, ki sta se prepričljivo uvrstili v A finale Večerovega turnirja, ki bo v Mariboru, Lara Lukač, Blaž Bizjak, Tim Prašnikar, ter nova članica TK AS Litija moravčanka Živa Košak, pa se bodo pomerili v B finalu istega turnirja. Nik Razboršek, ki je na Večerov turnir uvrščen v A finale že dirketno in mu ni bilo treba igrati izbirnih tekmovanj, zato se je na Otočcu udeležil reprezentančnih priprav do 12 let. Nad pripravami je bil navdušen, saj je imel možnost dva dni trenirati z najboljšimi v Sloveniji. Anja Poglajen se je vrnila z uspešne ITF turneje po Alžiriji, kjer je bila celotna slovenska ekipa zelo uspešna, saj so prav vsi osvojili po nekaj novih ITF točk. Anja je bila dvakrat uspešna v igrah posameznic, kjer je zabeležila dve uvrstitivi v četrfinale, med dvojicami pa celo eno v finale. Turnirji v Alžiriji so bili 5 in 4 kategorije. Novo osvojene točke pa so popeljale Anjo že direktno v glavni turnir ITF turnirja 1 kategorija v Umagu, ki velja za enega najmočnejših v Evropi. Na njem so nastopile tudi 1 .na svetovni lestvici Mihaela Krajiček (NED) ter. večkratna evropska prvakinja Monica Nicolescu (ROM). Žal je žreb prav slednjo že v prvem krogu namenim Anji Poglajen, ki je bila kljub solidni igri brez možnosti za uspeh. Romunka tudi sicer na tekomovanju ni imela težav in je prepričljivo osvojila turnir. Kljub vsemu pa Anja iz Umaga ni odšla praznih rok. Nove točke je dobila v igri dvojic. (M.P.) PREDVELIKONOČNI ČAS V VRTCU TAČEK - HOTIČ V četrtek 8.4.2004 so vzgojiteljice vrtca Taček v Hotiču povabile otroke iz KS Hotič, kateri niso vključeni v vrtec. Pripravile so jim velikonočne delavnice, v katerih so lahko skupaj s starši ustvarjalno izdelovali pisanice, embalažo za pisanice, velokonočne kokoši in naravne aražmaje. Čeprav je bila udeležba majhna, pa so prisotni z zadovoljstvom odnesli domov izdelke, kateri so Jim popestrili In polepšali praznične dni in njihove domove. Otroci, ki so vključeni v dnevno varstvo vrtca Taček, pa so v pred- izdelovanje pisanic, katere so okrasili z barvno mivko, tempera barvo in modelirno pasto. Izdelali so kokoši iz žagovine, ter v jajčne lupine nasadili pomladansko cvetje. Za izdelane pisanice so spletli košarice iz rafije. Seveda jim ni primanjkovalo velikonočnih pobarvank, katere so povezali v pobarvane slikanice. Skupaj so izdelali velikonočno razstavo, ki je polepšala kotiček v igralnici, ter povabili starše, da si jo ogledajo. Ob čokoladnih jajčkih in zajčkih so si zaželeli lepe velikonočne praznike, ter veseli in polni pričakovanj odšli praznovanju naproti. prazničnem tednu usmerili svoje početje v Posvetite se vašim nogam, ki vas takp ati drugače prenašajo in nosijo skozi vaše življenje. Za lahekkpraki brez vraščenih nohtov, otiščancev, kurjih očes ter zadebeljenih pet. Pokličite in se dogovorite za nego nog na vašem domu! ‘Bernarda ‘Kolenko, iMezinčekis.p. gSM: 031 301 904 ali tel: 01/89911 65 Maja MEDVED TAEKWONDO KLUB LITIJA Uspehi na Hrvaškem V soboto 3.4.2004 je v sosednji Hrvaški potekalo odprto prvenstvo v borbah, tehniki ter samoobrambi, katerega se je udeležil tudi Taekwondo klub Litija pod„vodstvom trenerjev Francija Šircelja ter Maruše Višnikar. Na prvenstvu je sodelovalo 42 klubov iz devetih evropskih držav. Skupno je bilo prijavljenih 527 tekmovalcev, kateri so se borili na štirih boriščih, eno borišče pa je bilo pripravljeno za tekmovanje v tehniki ter samoobrambi. Iz našega kluba se je tekmovanja udeležilo (v borbah) 12 tekmovalcev, kateri so zopet pokazali, da so dobro pripravljeni pred prihajajočim državnim prvenstvom v borbah, ki bo konec aprila v Logatcu. Od litijskih tekmovalcev se je znova dobro izkazala juniorka Špela Šinkovec, ki je zlahka ugnala svoje tekmice, ter na koncu osvojila prvo mesto. Ne smemo pa skopariti pri pohvalah saj so se na tekmovanju izkazali prav vsi borci, kar dokazuje, da se nam za prihodnost kluba ni treba bati in jim lahko zaželimo le tako naprej. Rezultati našega kluba pa so sledeči: 1. mesto: KAROLINA AŠKERC (kadetinja-33kg); LARA AMRŠEK (kadetinja-37kg); ŠPELA ŠINKOVEC (juniorka-59kg); ANITA JUVANČIČ (seniorka-63kg); MARUŠA VIŠNIKAR (seniorka-67kg) 2. mesto: KATJA KREMŽAR (kadetinja-37kg) 3. mesto: MANCA KOLAR (kadetinja-33kg); MAŠA KOPRIVNIKAR (kadetinja-51 kg); POLONA DOBRAVEC (seniorka-67kg) Tekmovanja pa so se udeležili tudi Nermin Rekanovič kadet-51 kg, Perko Miha junior-59 kg ter Manca Vidmar juniorka-59 kg. S formo litijskih borcev smo trenerji zelo zadovoljni ter jim želimo še naprej podobnih rezultatov. Franci ŠIRCELJ 10. MEMORIAL TONETA LEBINGERJA Solze so premila govorica oči, in ko ob boleči izgubi zmanjka besed, iskrena solza pove več, kot zmore beseda," smo zapisale pred desetimi leti. 17.04.1994 so naše solze povedale več, kot so zmogle besede, saj nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš trener in prijatelj Tone. Rad je imel košarko in ljubezen do nje je vztrajno prenašal na nas in vse generacije, ki jih je treniral. Uspeh pa ni bil zaman.V letih aktivnega igranja smo pod njegovo taktirko uspešno zastopale barve kluba in na njegovo željo in pobudo od leta 1983 nadaljevale z rekreacijsko košarko. Prav on nas je vzpodbudil, da smo vzpostavile stik z ekipo veterank takratne Industromontaže iz Zagreba z legendarno Ružico Meglaj Rimač na čelu in počaščene smo, da nam je to uspelo, v Tonetovih očeh pa smo opazile iskrice zadovoljstva. Ne samo na nas, bil je ponosen tudi na svojega sina in vnuka, ki se je odločil, da gre po njegovih stopinjah, vendar je košarkarsko žogo zamenjal za hokejski plošček. Žal pa dedek ni imel možnosti vnuka spremljati na njegovi športni poti, ker mu je zahrbtna bolezen to preprečila. Zanj je bila premočna nasprotnica in 17,04.1994 ga je dokončno premagala. V naša srca se je naselila globoka žalost. Ko smo ga spremljale na zadnji poti, smo sklenile, da v čast njegovega spomina organiziramo 10. memorialnih turnirjev.,Letos je to deseti, zadnji in je potekal ravno na dan Tonetove smrti, to je 17.04. v OŠ Gradec. Udeležile so se ga ekipe veterank Zagreba, Splita, Ljubljane, Kopra, Murske Sobote in domačinke. Izvedba zadnjega spominskega turnirja pa ne pomeni, da bomo zaključile z našo dejavnostjo, nasprotno, vsako leto bomo v okviru datuma Tonetove smrti pripravile turnir, vendar v manjšem obsegu. Z vsemi ekipami smo vzpostavile, ne samo športne pač pa tudi prijateljske stike in jih bomo ohranjale tudi v bodoče in ne samo to, v okviru možnosti jih bomo poskušale še razširiti. Spomin na Tonetovo delo, trud in ljubezen do košarke, ne bo nikdar ugasnil. Z iskrenim spoštovanjem se bomo spominjale vseh prijetnih trenutkov, ki smo jih vsa ta leta skupaj preživeli, teh pa resnično ni malo in v naših srcih so našli svoj kotiček. Veteranke smo ponosne, da smo Tonetovo željo izpolnile in z našo dejavnostjo bomo še nadaljevale. V svoje vrste smo z veseljem povabile tudi "mlajše veteranke” in skupaj se bomo potrudile, da ženska košarka, čeprav rekreativna, v Litiji ne bo utonila v pozabo. Na koncu pa se iskreno zahvaljujemo g. županu Mirku Kaplji, tehničnima vodjema g. Miru Plazniku in g. Veriju Kolmanu, vsem sodelujočim ekipam, sorodstvu, sodnikom in pomožnim sodnikom, navijačem in pa seveda našim zvestim donatorjem in sponzorjem, ki so vsak na svojem področju ogromno pripomogli k uspešni, a zahtevni organizaciji vseh 10. turnirjev v počastitev spomina na legendo litijske košarke Toneta Lebingerja. Veteranke Litije umnoiNSTM/icue Miro Petek s.p Kresnice 78 1281 Kresnice GSM.041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si Novice iz NK Litija Pomladanski del nogometne sezone 2003/04 je že v polnem teku. Vse selekcije, člani, mladinci, kadeti, starejši in mlajši dečki ter tudi cicibani so tako po zimskem premoru že pričeli uresničevati svoje nogometne sanje na igrišču, prav tako pa so vsi člani in simpatizerji kluba dodobra zavihali rokave. Tekmovalni cilji so predvsem povezani z osnovno maksimo Zdrav duh v zdravem telesu, kjer se trudimo vsem našim članom omogočiti športno udejstvovanje kot pomembno naložbo za zdravje. Seveda nas uspešni nastopi na nogometnem igrišču v vseh kategorijah še posebej veselijo ter nam dajejo še več moči za uspešno izvajanje vizije razvoja našega kluba. Člani in nekateri obetavni mladinci so tako pred začetkom tekmovanja opravili priprave v Novigradu. Z njih so se fantje vrnili veselo razpoloženi, saj je za večino njih to pomenilo doživetje, o katerem so lahko le brali v različnih tiskanih medijih, predvsem o izkušnjah prvoligaških ekip. Za strokovno delo je skrbel prof. Rajko Kneževič, nekateri ostali člani Upravnega odbora pa za prepotreben suport, da so igralcem nudili vse potrebno za kakovostno delo. Izvedena skupščina NK Litija je postavila tudi nov Upravni odbor kluba; predsednik kluba ostaja Tomaž Vehovec, kateremu bodo povsem volontersko po svojih najboljših močeh pomagali Anto Jovič, Anton Berčon, Janez Tišler, Milan Turudič, Avgust Cvetežar ter Vojko Strmljan. 17. 03. 2004 smo v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije organizirali predstavitev bodočega potrebnega licenciranja klubov kot pogoj za tekmovanje v okviru NZS. Izvajanje gospoda Branka Elznerja ml. kot predstavnika krovne organizacije s(m)o poslušali v prostorih Občine Litija, kjer so nekateri občinski delavci skupaj z gospodom županom Mirkom Kapljo lahko prisluhnili vsem zahtevanim merilom za tekmovanje v prihodnosti. Ob tem je potrebno poudariti, da NK Litija v letošnjem letu slavi 75 letnico obstoja in delovanja. Takšen jubilej nas uvršča med najstarejše športne kolektive v državi in prav se nam zdi, da ga tudi ustrezno proslavimo. V ta namen se je izoblikoval Organizacijski odbor ob 75 letnici delovanjaNK Litija, katerega predsednik je postal Jože Mirtič, v odboru pa so svojo pomoč in sodelovanje potrdili tudi župan Občine Litija Mirko Kaplja, Bojan Železnik, Milan Smolnikar, Anton Kovič, Peter Strle, Milan Turudič, Vojko Strmljan, Avgust Cvetežar, svojega predstavnika pa bo prispeval tudi »mlajši brat«, KMN SVEA LESNA Litija. Seveda vljudno vabimo k sodelovanju tudi vse ostale zainteresirane, kateri bi se hoteli vključiti v kakršno koli obliko sodelovanja v okviru NK Litija. O samem programu te častitljive obletnice vas bomo natančno obvestili. Naša prizadevanja, da bi na igrišču trajno uredili avtomatski sistem namakanja nogometne zelenice, se približuje končni realizaciji. Močno upamo, da bo investicija zaključena že v mesecu aprilu, ter da bo igralna površina na začetku prihodnje nogometne sezone pripravljena tako, da bo v čast in veselje vsem uporabnikom. Nenazadnje v NK Litijaskušamo slediti sodobnosti v koraku s časom. V ta namen smo organizacijo, delovanje in vse novosti NK Litija predstavili tudi na svetovnem spletu. Vsem radovednim naj izdamo še e-naslov: http:// users.volja.net/nk_litija/ Športni pozdrav! UO NK Litija SPllAL n'5 d.o.o. • tenis igrišča • odbojka na mivki e badminton • biljard IGRANJE TENISA V KRESNICAH V SEZONI 2004 - eno igrišče dve uri tedensko + dopoldan neomejeno 12.000,00 SIT, - dijaki, študentje in upokojenci samo 8.000,00 SIT. Informacije in rezervacije : 041 43 66 55 Kegljaški klub Litija 2001 ima za sabo še eno uspešno tekmovalno sezono. ZAKLJUČEK KEGLJAŠKE TEKMOVALNE SEZONE 2003/2004 Prva ekipa Litije je tekmovala v I. slovenski kegljaški ligi. Osvojila je 8. mesto, kar ji tudi v naslednji sezoni zagotavlja tekmovanje v najvišjem razredu. Druga ekipa je v II. slovenski ligi vzhod osvojila 2. mesto, kar je njihov do sedaj največji uspeh. Kadetska ekipa je med 12 ekipami osvojila 6. mesto. Mladinska ekipa je med 14 ekipami osvojila 7. mesto. Na državnem prvenstvu posamezno se je pri članih odlično uvrstil Klemen MARKOVIČ, ki je po šestih nastopih med 54 finalisti osvojil 7. mesto. Uspešnost dela z najmlajšimi je potrdila Valerija KOKALJ, ki je v kategoriji deklic do 11 let osvojila naslov državne prvakinje. Tekmovanja v kegljanju se bodo v Litiji končala v maju in juniju z OBČINSKIM PRVENSTVOM ZA POSAMEZNIKE v naslednjih kate-gorijah: dečki in deklice 7 do 15 let; kadeti; mladinci; člani in članice (kategorizirani kegljači); člani in članice do in nad 50 let (nekategori-zirani); invalidi in paraplegiki, ki bodo letos na občinskem prvenstvu tekmovali prvič. Prijave zbiramo vsak torek in četrtek na kegljišču v Litiji. Milan AMON r rl PLANINSKI KOTIČEK SKUPNA TURA SLOVENIJA NA VRTAČO W V okviru alpinistične šole AO Litija je vodja šole Vito Bukovšek v soboto, 13.3. 2004, organiziral skupno turo na Vrtačo. Ta 2181 metrov visoki vrh je najvišji v grebenu, po katerem zahodno od Ljubelja teče državna meja med Slovenijo in Avstrijo. V lepem vremenu ponuja lep razgled proti severu na Celovško kotlino, na jugu pa se med pobočji Begunjščice in Stola blešči Blejsko jezero, za katerim se dvigujejo Julijske Alpe. ■■P Tura je bila v prvi vrsti namenjena tečajnikom, vabljeni pašo bili tudi vsi pripravniki, alpinisti in inštruktorji. Podatek, da je na osem tečajnikov pazilo šest alpinistov in osemnajst pripravnikov, pove vse. Ni manjkate dobre volje, prave energije, zagnanosti in zagrizenosti, kar je v našem odseku že stalna praksa. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali naLjubelju, nekateri s smučmi, drugi brez njih, in jo mahnili po smučišču do koče na Zelenici. Kolona se je raztegnila in skozi zatrep Suho ruševje smo sopihali v več manjših skupinah. Sneg tudi pešakom ni delal preglavic, saj je bila pot lepo zgažena. Spotoma smo lahko opazovali čudovite skulpture napihanega snega. Za pristop na vrh smo si izbrali Vzhodno grapo. Začetni del grape je bil poledenel, zato smo si nataknili dereze, zgornji pa lepo zalit s snegom. Č ez skalni skok smo napeljali vrv, za vsak primer. Na vrhu nas je pričakal orkanski veter, ki ni dopustil nikakršne gasilske slike (je pa uspela na Zelenici). Pogled po belih okoliških grebenih in na v led okovan križ, je bilo lepo plačilo za vložen trud. Smučanje po puhastem snegu v grapi je bilo kar naporno, v spodnjem delu pa so za presenečenj e poskrbele ledene plošče. Sledila je smučarska idila, ki je kar prehitro minila. Že zelo zgodaj popoldne smo se vsi zbrali pri koči. Da ne bi bili prekmalu doma, so se nekateri najbolj vztrajni podali še proti Trianglu, ga osvojili in presmučali, ampak to je že druga zgodba. Skratka, dvaintrideset udeležencev skupne ture je bogatejših za novo izkušnjo, nova znanja, močne noge, močne roke in malo manjšo rit. Hvala vodji šole, inštruktorjem in alpinistom, da smo se vsi srečno vrnili v dolino in doživeli lep dan. Tanja MENEGALIJA Alenka na vrhu Vrtače, ob cepinu, kije bil ves odet v ivje Prišel je čas za kolesarje !!! 19. kolesarski vzpon na GEOSS SD Partizan Litija bo v nedeljo, 30. maja organiziral že 19. tradicionalni množični kolesarski vzpon na GEOSS. Start bo ob 10.30 v Sp. Hotiču. Proga bo dolga 7 km z višinsko razliko 400 m. Na cilju bo vsak udeleženec prejel spominsko medaljo in toplo malico, za najhitrejše v treh moških in ženskih kategorijah pa organizator pripravlja spominske nagrade. Prejeli jih bodo tudi najstarejši, najmlajši, najtežji... itd., razglasili bodo tudi najlepšo kolesarko in kolesarja... Čase ne bodo merili, ker je kolesarjenje množičnega značaja. Startnina bo 2.000,00 sit za odrasle in 500,00 sit za mladino, družine bodo imele popust. Prijave na startu od 9.00 naprej. Geslo vzpona: zmagovalec bo vsak, ki bo prikolesaril na cilj! TEKLI SMO NA SMUČEH V letošnji zimi se člani ŠD PARTIZAN lahko pohvalimo, da smo na smučeh tekli v bližnji okolici Litije, v DOLINI PUSTOVEGA MLINA. Še predno se je zima začela, se nas je nekaj članov društva zbralo in porabili smo kar precej ur, da smo pripravili del travnika, poti in mostičkov, ki so kasneje, ko je zapadel sneg, služili kot tekaška proga. Ko je bila pokrajina že čisto bela, se naše delo še ni končalo. Najprej smo utrdili progo, “potegnili" sledi, šele nato smo lahko začeli z rekreacijo. Izobešene so bile tudi table, da imamo organizirano progo za tek, tako da je Dolino obiskalo tudi nekaj drugih krajanov. Tekaške smuči smo pospravili šele sredi meseca marca, saj spada pokrajina v tem delu v zelo hladno in nesončno območje. In prav to nam je bilo v smučarski sezoni všeč. Kolesarji in kolesarke - pozor! Pred vami je nov izziv! In to prav v središču Slovenije, na Slivni. V nabiralniku, pri okrepčevalnici Kimovec je dnevnik, v katerega se vpišete, ko prikolesarite na cilj. 15 kolesarskih vzponov na GEOSS vam bo prineslo diplomo, 30 vzponov medaljo, kolesar z največ vzponi pa si bo prislužil pokal. Sezono vpisovanja bomo zaključili v mesecu septembru. Brž na kolo, za zdravo telo! GOSTILNA IN PIZZEKIA Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Vabimo vse zaključene družbe! manjše in večje družbe, za poroke, obletnice in razna srečanja do 20,30 in 160 oseb 00 O® Ugodna nedeljska kosila. LITIJA PRED VSTOPOM V EVROPSKO UNIJO I e nekaj dni pred uradnim vstopom v Evropsko unijo niso nič Lkaj obetavni podatki za našo lokalno skupnost občino Litija, posebno ne na področju gospodarstva. Občina Litija, ki leži v osrčju Slovenije, ne daje podobe, da je res v osrčju Slovenije. Karakteristično za našo občino je, dajo delijo na dva dela reka Sava, železniška proga in magistralna cesta. Preprosto: gospodarski tokovi so zaobšli Litijo, prav tako druge dobrine, ki so povezane z gospodarskim razvojem. Nikakor se ni smiselno vračati v preteklost, ko so čolnarili in splavarili po reki Savi, ko se je rudarilo pod Sitarjevcem, v čas ko je bila Litija politično središče, vendar je danes potrebno sprejeti izziv nove vizije razvoja občine Litija, sicer se bo stagniranje gospodarskega razvoja nadaljevalo. Ker gospodarski razvoj nazaduje, pa temu posledično odhaja vedno več litijskih občanov, litijskega znanja (strokovnjakov), ki jih ni malo v sosednje občine, kjer lahko delujejo ustvarjalno, kajti v domači občini te možnosti nimajo. Smo pred vstopom v Evropsko Unijo, mnogi pričakujejo veliko, vendar se moramo postaviti na realna tla, ne pričakujmo preveliko, da ne bomo kasneje razočarani. Zaupajmo temu kar imamo, če bo kaj pricurljalo iz te obljubljene skupnosti, se moramo zavedati, da bomo to enkrat drago plačali, če ne mi pa naši vnuki in pravnuki. In kakšna je osebna izkaznica naše lokalne skupnosti OBČINE LITIJA: velikost 221 km2; število prebivalcev 14.382; število zavezancev za dohodnino 8.348; število delovno aktivnih 6.992; število aktivnih 7.897; število zaposlenih v Litiji 1.406; število nezaposlenih 1.123; upokojencev nad 3.000. \ / številki zaposlenih v Litiji so tudi delavci, ki se vozijo nadelo V iz drugih delov Slovenije, med tem ko se vsi ostali delavci Litije (preko 3500 vozijo v Ljubljano, ostali pa druge kraje po Sloveniji. Gospodarski razvoj v Litiji je v resnih težavah. Največ je še zaposlenih v Predilnici Litija, Lesni industriji Litija, SCT Apnenica Kresnice, nekaj večjih privatnih podjetij, ki zaposlujejo več delavcev, ostala pa so manjša obrtna podjetja, ki zaposlujejo relativno malo delavcev, v mnogih primerih so v takih podjetjih zaposlena eden ali dva. Iz navedenega je razvidno, da Litija z vsem svojim živim potencialom gravitira v osrednje slovensko regijo (Ljubljansko regijo), kamor se steka znanje in ustvarjalnost litijskih občanov (delavcev, kulturnikov, inženirjev in znanstvenikov na drugih področjih.), na račun njih pa priteka v proračun Občine zajeten kup denarja, iz katerega se financirajo družbene potrebe vseh prebivalcev Litije. Lahko si zamislimo, kaj bi bilo v Litiji, če ne bi bilo toliko litjanov zaposlenih izven občine Litije, če ne bi bilo upokojencev in tudi 1406 zaposlenih v Litiji, ki skupaj Ciril GOLOUH Oavno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno^1 številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s p. CDK 39,1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov L AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 4. S. 2004 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 MONTAŽA KRAMBERGER Uroš Kramberger s.p. C.D.K. 35, 1270 Litija GSM: 031/632-962, FAX: 01/898-44-56 iSl B w 1 ■■■ mmmsm \ PVC in ALU okna, vrata rolete, žaluzije, senčila police PREDSTAVNIŠTVO ZA: 'L, „ „ j . ( aluminij montal komen Okna z razgledom Nudimo vam kvalitetno vgradnjo ter ostala zaključna dela. M KLIŠE KULTURNI ŠOK Pon. 17. 5. 20:00 Knjižnica Litija Razstava slik in fotografij članov Kluba litijskih študentov Razstavljajo Sabina Kramar, Maja Berčon, Jasna Uršič in drugi. Tor. 18. 5. 20:00 Knjižnica Litija Literarni večer in pogovor z Ervinom Fritzem Poleg poezije bodo obiskovalci osebno spoznali tudi enega najbolj priznanih slovenskih pesnikov. Sre. 19. 5. 20:00 Kino Litija Pod njenim oknom Najbolj hvaljeni film lanske slovenske filmske produkcije. Čet. 20. 5. 20:00 Kulturni dom Šmartno Bube: Tri debele riti Gledališka krimi-komedija absurda o politiki, vojni in seksu v prvih bojnih črtah demokracije. Pet. 21.5. 21:00 Terasa pred Barom Kovač Slon in Sadež Kabarejska eksplozija smeha improligaškega dvojca iz oddaje Štafeta mladosti. Sob. 22.5. 20:00 Terasa pred Barom Kovač Sfiltrom Rock koncert Predskupina: PERKAKŠNS zaVkAZVedRllO polnijo občinski proračun. Kajti Občina ne predstavlja samo 23 zaposlenih v občinski upravi, vendar Občina v širšem pomenu besede smo mi, državljani, občinska uprava pa je samo distributer našega denarja, ki plansko usmerja proračunske tokove. Cpoštovani občani 29.3.2004 smo stopili v zvezo »Nato« in še O isti dan sta ob 17,15 uri preko Litije preletela dva italijanska lovca F16, žal, zgodovina se ponavlja. S prvim majem stopamo v Evropsko zvezo, vstopa se nekateri zelo veselijo, kdor spremlja smernice in dogajanja v tej skupnosti, ne more biti optimist, pač pa se moramo zamisliti, da bomo po vstopu delali in živeli po evropskih smernicah, to se pravi po njihovih diktatih in žal prihajamo zopet na plansko gospodarstvo, kjer bodo nekateri planirali drugi pa bodo brez razmišljanja morali to izvajati. In kaj lahko Litija pričakuje od tako opevane Evropske Unije? Žal lahko rečem, da sem v tem pogledu pesimist, kajti mi ne bomo odšli nikamor, Evropa že dalj časa prihaja k nam in spreminja naše navade, splošno utečeno življenje, postajamo vedno bolj objekt (robot) s katerim bo upravljalo mogočno administrativno evropsko telo ob pomoči domače bohotne administracije. In prav o tem moramo razmisliti: kaj bomo imeli. Imeli bomo toliko, kolikor bomo sami sposobni ustvarjati, če bomo kaj dobili, pa bomo to drago plačali, če ne takoj, pa bodo ta račun poravnali naši zanamci. Vstop v Evropsko zvezo letos sovpada tudi s praznikom dela 1. majem in nekateri že pripravljajo večje manifestacije, proslavljanja ob vstopu v EU, na drugi strani pa pozabljajo na delavski praznik, na dan, ko je delavstvo v vsej svoji zgodovini organiziralo razne proteste in se borilo za boljše življenjske pogoje in tudi naš delavski razred je postavljen pred dejstvo, da se bo moral boriti za svoje pravice, pravice do dela in dostojnega življenja, do pravičnega razdeljevanja ustvarjenega dohodka. Tako pa smo priča, da posamezniki v naši družbi dobijo v enem letu toliko, kolikor delavec ne more dobiti celo življenje, pa čeprav bi delal noč in dan, svetek in petek. To je realnost današnjega časa, ki ga je prinesla (ne) Samostojna Slovenija. **V Praprotnik Vinko s.p. GRADBENIŠTVO IN CEMENTNI IZDELKI Zgornji Log 12,1270 litija, telAx: 01/8985-140 M; K Razvoj in proizvodnja opreme za dom in vrt Nudimo številne ideje za ureditev vašega vrta! iieMesgjtt-i • MOŽNA DOSTAVA • ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU • IZPOSOJA ŽELEZNIH PODPORNIKOV ZA BET. PLOŠČO • BALUSTRADE IZ STEKLOCEMENTA I KEMIJSKI I ZNAK ZA I OGLJIK STAR JAHALNI PLAŠČ TUJE ŽENSKO IME DAR, POKLON POLOTOK V FRANCIJI (ORIG.) ENAKA SAMO- GLASNIKA KEMIJSKI ZNAK ZA DUŠIK BALETNIK OTRIN VRAČ PODSTAVEK ZA SEKANJE REKA V SAUDOVI ARABIJI VELIKO FINSKO JEZERO LUKA OB NERETVI VLADAVINA KANA IME IGRALCA ULAGE DIŠEČE MAZILO ZA LASE PREMAZ PROTI VLAGI »KLADATELJ (OSKAR) BOKSAR MUHAMAD STANJE NELAGOD- NEGA IVAN CANKAR PODREDNI VEZNIK SKUPINA ZAHOD. VIONGOLOV TV NAPOVEDOVALKA (AJDA) ROBERT REDFORD POČELO TAOIZMA GRŠKI BOG VETROV ITALIJ. PISATEU DRAGO OKORN SLOVENSKI DRAMSKI IGRALEC (PRIMOŽ) SKOPSKI NARODNI ANSAMBEL POLSKI DENAR EDVARD KARDELJ JEZERO V S. ITALIJI SPOMLA- DANSKA GOBA (SMRČEK) RIMSKI NARAVO- SLOVEC VELIKA PAPIGA RUSKI VLADAR JAPONSKI LOVSKI AVION PRIPRAVA ZA PEČENJE IME PISATELJICE PEROCI ANTON NOVAČAN KIT UBIJALEC GORAN PETROVIČ IVAN KRI LOV JADRAN. OTOK STARA PRESTOLNICA JAPONSKE ŠPANIJA MESTO V SOMALIJI DUŠIK TENISAČI-CA PISNIK NADALJE- VANJE GESLA POL- MER TEŽJE BESEDE: UARAGALO, NI EVO, ŠAMAN, ZERO, IDRO SESTAVIL: JOŽE VIZLAR NAGRADE PRISPEVA GCPPRAPROTNIK Zgornji Log Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.5.2004 na naslov uredništva. Izžrebali bomo tri reševalce. 1. NAGR.: vrtni umivalnik - barok v vrednosti 30.000 SIT 2. NAGRADA: korito za rože - veliko 3. NAGRADA: korito za rože - malo Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANCI MARČEVSKE KRIŽANKE: 1. Angelca BEDENE, Litija 2. Jožefa RENKO, Tepe 3. Milka KEPA, Šmartno I65TERHLTA EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM www.interalla.si PVC OKNA IN VRATA SISTEM X LINE patent zaščitne X-komore za izjemno izolativnost in trdnost OKNO LUXURY- z njim boste drugačni i Izboljšan 5 komorni sistem za največjo možno izolativnost U(k) vrednost profilov = 1.1 W/m2 K za prihranek energije Povečana protivlomna varnost za varno bivanje in počutje Nižji profil za več svetlobe v prostoru, siva tesnila za lepši izgled PE Ljubljana. PE Litija.... .01/51-11-624 ..041/770-298 Počitnice na morju Območno združenje Rdečega križa Litija bo v času poletnih šolskih počitnic organiziralo letovanje na morju, za otroke od 5-15 let starosti iz območja občine Litija in občine Šmartno pri Litiji. Letovanje bo 11 dnevno (10 polnih penzionov), v času od: -01.07.-11.07.2004 Debeli Rtič, -11.07.-21.07.2004 Debeli Rtič, - 05.07.-15.07.2004 Punat otok KRK. Kot vsako leto, bomo tudi letos v času letovanja organizirali številne prostočasne aktivnosti. Vsi, ki so že letovali z nami, vedo da na letovanju ni samo morje in sonce, temveč tudi obsežen program iger; športnih tekmovanj, kvizov, plesa in obisk znane osebnosti. Za vzgojo in varnost otrok, ki bodo razdeljeni v manjše skupine, bodo skrbeli vzgojitelji-vodiči, predvsem iz vrst pedagoških delavcev in študentje pedagoških poklicev, ki imajo dolgoletne izkušnje na tem področju in poleg tega tudi dodatna znanja (učitelji, plavanja, animatorji s področja kulturnih dejavnosti, ročnih spretnosti in dr.). Najnižji prispevek staršev bo predvidoma 19.300,00 SIT, ki bo odvisen od dohodkov na družinskega člana. V primeru pridobitve ustreznih sredstev iz naslova javnega razpisa za organizatorja letovanj ZZZS bomo temu prilagodili tudi ceno. Prednost pri letovanju bodo imeli otroci z zdravstveno indikacijo in otroci iz socialno ogroženih družin. Območno združenje Rdečega križa Litija pričakuje, da bosta za delno kritje stroškov ekonomske cene obe občini zagotovili ustrezna finančna sredstva za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. OZ Rdečega križa Litija je v letu 2004 (v času novoletnih in zimskih počitnic) že zagotovilo brezplačno letovanje 10 šoloobveznim otrokom. Starše vabimo, da omogočijo svojemu otroku letovanje pri Območnem združenju Rdečega križa Litija ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Zinka Tori UL Luke Svetca 1, Litija GSM: 031 639 178 POPRAViILA m lllUiJE /ZOIBINIEPIROTEZ AQp A^/lO,1! KLIMATSKE NAPRAVE Prodaja in montaža Možnost plačila na 12 obrokov Dominator d.o.o. DOMINATOR Tel.: 051 359 555 April 2004, št. 4, leto 5 NOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI www.litiia.net/tiskama-aco PRVOMAJSKO SREČANJE NA JAVORJU Občina Šmartno, PGD Javorje, ŠD Javorje, KD Javorje In društvo »Prosti čas« Šmartno tudi letos pripravljajo bogat dvodnevni program prvomajskega srečanja na Javorju. Srečanje bo potekalo v petek, 30. aprila in v soboto, 1. maja 2004. Prireditve bodo v vsakem vremenu. Osrednja prireditvena značilnost bo odprtje razglednega stolpa na panoramski pešpoti. Program prireditev se bo pričel že v petek 30. aprila 2004 in sicer od 14. ure dalje s postavljanjem mlaja in kresa. Uradni začetek prireditve z glasbo in družabnimi igrami bo ob 18. uri, od 20. do 21. ure bo kurjenje kresa in ob 21 .uri prikaz gašenja požara s staro gasilsko brizgalno. Družabno srečanje se bo nato nadaljevalo vse do polnoči. V soboto, 1 .maja se bo program pričel že ob 8. uri zjutraj in sicer z mašo v farni cerkvi, ob 8.45 uri pa bo osrednja slovesnost ob delavskem prazniku in vstopu Slovenije v Evropsko unijo. V kulturnem programu bodo sodelovali: Pihalni orkester Litija, Mešani pevski zbor Zvon Šmartno, Folklorna skupina Javorje, Recitatorska skupina OŠ Šmartno, Kulturno društvo Javorje... Nato pa se bo srečanje nadaljevalo po naslednjem programu: • ob 10.00 uri - pogostitev z golažom, • ob 11.00 uri - pohod po Panoramski poti in otvoritev razglednega stolpa • ob 14.00 uri - kulturni program, z nastopom folklorne skupine in kulturnih skupin iz Šmartnega, • ob 15.00 uri - gasilska vaja, • ob 16.00 uri - družabne igre, • do 21.00 ure - družabno srečanje _________________ Še posebej naj poudarimo, da bo poskrbljeno za to, da bodo prireditve v vsakem vremenu. Vse, ki se boste na Javorje pripeljali, opozarjamo, da bo v vasi v petek od 18. do 22. ure in v soboto od 8. do 21. ure popolna zapora ceste. Ob cesti Leskovica - Javorje oziroma zunaj vasi Javorje bodo urejena parkirišča. Dostop z avtomobilom je mogoč iz smeri Leskovica in Debeče. Predlagamo pa, da se na Javorje odpravite peš po eni izmed naslednjih poti: Šmartno - Črni Potok - Riharjevec - Javorje; Šmartno - Bogenšperk - Leskovica - Javorje; Vintarjevec -Riharjevec - Javorje; Vintarjevec - Debeče - Rupe - Javorje; Sobrače - Felič Vrh - Javorje; Sobrače - Vodice - Javorje; Ivančna Gorica - Pristava - Debeče - Javorje. Letošnja osrednja prireditvena značilnost bo odprtje razglednega stolpa, ki ga postavljamo na najvišji točki pohodne poti, to je 710,3 m visoki Osrenci. Pohodniki Panoramske krožne pešpoti (dolžina 6 km), ki se prične pri šoli na Javorju in poteka večinoma po meji med občinama Šmartno pri Litiji in Ivančna Gorica, se boste lahko povzpeli na stolp, s katerega boste s pogledom zajeli celo Slovenijo. Za tiste, ki se morda ne boste podali po poti in povzpeli na stolp, bo ves čas poskrbljeno na samem prireditvenem prostoru, tako z bogatim kulturnim programom, kakor tudi z različnimi, posebej za to srečanje izbranimi, družabnimi igrami, v katerih boste lahko sodelovali prav vsi in se potegovali za bogate nagrade. Seveda bo poskrbljeno tudi za lačne in žejne, oskrbeli pa se boste lahko tudi z vrsto izbranih izdelkov in dobrot, ki vam jih bodo na stojnicah ponudili domačini. Torej, prisrčno vabljeni vsi, ki želite pestre in doživete prvomajske praznike. Še posebej vabljeni pa ste tudi naši sosedje - občani Ivančne Gorice. Državno ekipno prvenstvo v krosu Osnovna šola Šmartno bo ob sodelovanju z društvom Prosti čas Šmartno letos ponovno organizator državnega prvenstva v krosu za osnovne in srednje šole in osnovne šole s prilagojenim programom. Pričakujemo, da se bo tekmovanja udeležilo približno 2500 tekmovalcev. Letošnje tekmovanje bo v soboto 8. maja 2004. Poleg tekmovalnega dela pripravljamo tudi rekreativni tek za učence od 1. do 4. razreda. Po končanem tekmovanju bo rekreativni tek v okviru akcije Slovenija teče. Za ljubitelje hoje pa bomo organizirali pohod po Panoramski javorski poti. Vabimo vas, da pridete v Šmartno, si ogledate državno tekmovanje, nato pa se preizkusite tudi v rekreativnem teku ali se udeležite pohoda. Vse prebivalce Šmartna in okolice opozarjamo, da bo tega dne v Šmartnem zelo gost promet. V določenih obdobjih bodo zaradi velikega števila avtobusov tudi občasne zapore. Vse udeležence v prometu prosimo, da so strpni in upoštevajo navodila policije in redarske službe še posebno jih prosimo, da na dan prireditve uporabljajo avtomobile le v nujnih primerih. Albert PAVU Osnovna šola Šmartno in društvo Prosti čas Šmartno vabita na ogled Dnevnikovega šolskega ekipnega krosa 2004 za osnovne in srednje šole v soboto S. maja 2004 pri osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji Začetek prireditve bo ob 10.30 uri. Vabljeni vsi ljubitelji teka, saj boste z vzpodbujanjem tekmovalcev, ki jih bo preko 2000, tudi vi prispevali k njihovemu dobremu počutju v našem kraju. Še posebej vabljeni vsi, ki bi se želeli udeležiti rekreativnega teka, olimpijskega teka ali pohoda po Panoramski javorski poti. Ali gre v občini (skoraj) vse samo še navzdol? O Industriji usnja Vrhnika se v zadnjem času precej piše. Ampak vsepovsod, razen v domači občini ni pravih informacij. Razen vzhičene hvale, da bo rešitev najdena. Dragi občani, ali sploh veste, da je država zadnji trenutek preprečila prodajo usnjarne, ker so očitno spoznali, da pri tem vendarle nekaj smrdi in da so hoteli vsaj zaposlene »nategniti«? Kaj bo storila občina, da se ne bo nadaljevala agonija zaposlenih v IUV oziroma ne bodo cele družine ostale na robu socialnega zloma? Kaj je s komunalnimi odpadki, da so se cene dvignile za več kot 100 odstotkov, po drugi strani pa mnogi opažajo, da je odvoz komunalnih odpadkov vedno bolj nereden in neurejen? Kje so razlogi, da so lastniki z Bogenšperka odpeljali »protokolarno« tiskarno, ker se menda z vodstvom občine niso uspeli dogovoriti o nadaljnjem konceptu razvoja? Ali ima občina z Bogenšperkom samo izgubo ali tudi kaj zasluži, kar bi bilo pričakovati od takšnega objekta? Kaj bo občina storila s socialnimi stanovanji, ki jih je z delitveno bilanco pridobila iz nekdanje skupne občine? Jih bo prodala najemnikom, ki že zdaj komajda poravnavajo najemnine in ostale stroške? Kakšno je finančno stanje šmarske občine? Po nekaterih informacijah menda finančno stanje ni preveč rožnato? Po drugi strani pa ni zanemarljivo dejstvo, da je litijska občina menda lansko leto prvič po dolgih letih zaključila s pozitivno tekočo bilanco. Lansko poletje je najmanj polovica prebivalcev nekaterih vasi na območju KS Primskovo podpisala zahtevo za ustanovitev svoje krajevne skupnosti (v skladu z zakonom in občinskim statutom). Do danes nobenega odgovora, župan pa je menda rekel, da se mu na to ni zdelo vredno odgovarjati. Mar res? Ima prav? Ali se ne zaveda, da s tem dobršnemu delu prebivalcev nekaterih vasi na Primskovem krši z ustavo in z zakoni zajamčene državljanske pravice? Bo pač o tem moralo odločati ustavno sodišče, ali so podpisniki očitno ravnali v nasprotju z ustavo, da se županu ne zdi vredno vsaj odgovoriti. Še bi lahko nizal vprašanja, na katera javnost ne dobi jasnih odgovorov. Vsa zgoraj našteta vprašanja sem našel na internetnem naslovu www.smartno.net Na tem naslovu lahko najdete še mnoga druga zanimiva vprašanja in tudi marsikateri zanimiv odgovor je objavljen, ki bi ga mnogi najraje pozabila ali zradirali. Tudi o tem, kako so zaposlenim v IUV ponujali po jurja za delnico, za državne pa so ponujali po tri jurje! Pretresljive informacije lahko preberete na www.smartno.net Rudi BREGAR Prispevke pošljite do 10. MAJA 2004 na nasfovTiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: tiskama.aco@siol.net ali obcan@siol.net Smeti - za nekoga (pre)velik izdatek, za drugega (pre)velik dobiček? Načrtovana podražitev komunalnih storitev v zvezi z novim režimom pobiranja ter ločevanja odpadkov bo v prihodnosti marsikomu pošteno dvignila pritisk. Ob napovedanih podražitvah, katere bodo seveda (zopet?) ogrozile vse tiste z najmanjšimi dohodki, pa se le smiselno vprašati, kakšno ozadje ]e za vsem tem dogajanjem. Najprej nekaj o sami lokaciji novega odlagališča in sortirnice odpadkov za odvoz na končno smetišče. V novi Občini Šmartno pri Litiji so se predstavniki ljudstva, zbrani v Občinskem svetu odločili, da novo odlagališče in sortirnica v Občini Šmartno pri Litiji BO! Morda vsi občani niso pozorni na dejstvo, da je območje predvidene sortirnice ZASEBNA lastnina; torej se bo potrebno (če se že kdo ni??) z lastnikom zemljišča dogovoriti o ustreznem nadomestilu oziroma pogodbi, ki bo bremenil posredno Občinski svet, neposredno pa seveda koga drugega kot občane. Da je temu res tako, nas zlahka prepričajo prihajajoči novi zneski na položnicah, ki so »nespodobno« visoki. Osebno sem mnenja, da so ti zneski, katere je potrdil tudi Občinski svet, BISTVENO PREVISOKI. Ob tem javno sprašujem odgovorne, naj pojasnijo celoten postopek izbire lokacije kot tudi nekaj »postranskih vprašanj«, katera bi si prav tako zaslužila kakšen odgovor: - Ali je Občina Šmartno pri Litiji pripravila kakšno javno ponudbo, s katero bi za tovrstno odlagališče in sortirnico lahko konkuriralo večje število pravnih in fizičnih oseb; v tem primeru bi verjetno velik vpliv na izbiro imele različno ovrednotene ponudbe, med katerimi bi odgovorni lahko izbrali za Občino najustreznejšo in najbolj primemo? - Ali Občina Šmartno pri Litiji res nima LASTNEGA ustreznega zemljišča, kjer bi lahko zgradila zbirališče in sortirnico odpadkov. S tem bi prihranila veliko sredstev iz občinskega proračuna; v svoji lastni občini se mi takšno dejstvo zdi pametnejše kot pa bremeniti že tako skromen občinski proračun. - Ali je bila s strani odgovornih narejena kakšna temeljita strokovna študija, katera bi pokazala ne le upravičenost izbrane lokacije, temveč bi pokazala vse pozitivne in negativne »učinke« (npr. posledice povečane obremenitve cest) za prebivalce bližnje in malo daljše okolice? Ob tem naj opozorim še na dejstvo, da je kar okoli 290 prebivalcev KS Jablaniška dolina s podpisi PROTI izrazilo svoje nestrinjanje z izbiro lokacije. - Ali je Občina Šmartno pri Litiji sodelovala na kakšnem javnem državnem natečaju oziroma razpisu, s katerim je konkurirala za subvencioniranje izgradnje takšne sortirnice; če je odgovor nikalen, naj odgovorni svoj odgovor utemeljijo, saj tovrstni razpisi na državni ravni seveda obstajajo? - Kdo bo upravljalec nove sortirnice? Ali bo to neka zasebna družba ali pa bo upravljalec Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, za katerega menim, da je dovolj strokovno kompetenten za izvajanje takšne dejavnosti ter je še vedno v skupni lasti obeh občin? - Ali ne bo takšna izbira lokacije in izvajalcev pravzaprav ustvarila monopol nad ravnanjem z odpadki, kateri bo seveda spet polnil predvsem žepe zasebnikov? - Zakaj je bila odločitev o lokaciji sprejeta tako rekoč brez javne razprave in z zelo veliko naglico? nadaljevanje na strani 2 Končuje se uspešna sezona 2003/2004 Sezona se že počasi nagiba proti koncu, nekaj Šmarskih selekcij je že končalo tekmovanje, mlajši dečki A (letnik 1991) se borijo za polfinale, člani pa imajo do konca samo še 2. krosa. Prvi so s tekmovanjem končali starejši necm B (letnih .390), ki so zasedli končno 7.-8. mesto v Sloveniji, kar je soliden uspeh. V zadnjih dveh tekmah so izgubili proti kasnejšim finalistom RD Termo Škofjo Loko in RK Inles - Rlko Ribnica. Najboljši strelec.pri Šmarčanih v sezoni 2003/2004 je bil Pregelj Žiga z 47 zadetki. Mlajši dečki B (letnik 1992) so si z zmago proti RK Atom Krško, ki se je končala z 27:18, priigrali četrtfinale, ki je potekalo v Trbovljah. Rezultata obeh tekem sta bila: RK Celje Pivovarna Laško - RD Šmartno 99 -17:8 (8:5). Strelci za Šmartno 99: Gregorič 5, l iber, Loc in Okorn po 1 zadetek. RK Rudar Trbovlje - RD Šmartno 99 -18:6 (8:4). Strelci za Šmartno 99: Liber 2, Berdajs, Gregorič, Bučar in Berdajš-Štepec po 1 zadetek. Zal se mlajšim dečkom B ni uspelo uvrstiti v polfinale, saj sta bili ekipi Celja in Rudarja daleč premočan nasprotnik. Vseeno pa so se tako uvrstili med 9. in 16. mestom, kar pa je na koncu soliden uspeh. nadaljevanje na strani 4 DRUŠTVO ZA RAZVOJ 1275 ŠMARTNO pri Liliji Nova pridobitev v turistični ponudbi občine Šmartno Resnično je lahko žal tistim, ki se zaradi slabe vremenske napovedi ali dela na vrtu niso udeležili 1. pohoda PO OBRONKIH JABLANIŠKE DOLINE, ki ga je v soboto 3.4.2004 organiziralo Društvo za razvoj podeželja LAZ iz Jablaniške doline. _________ Pohodnike so navsezgodaj pričakali domačini iz Zgornje Jablanice, ki so jim za simbolično startnino ponudili jabolko, štrukeljce in čaj. Prihajali so iz cele Slovenije, največ je bito domačinov, takoj za njimi pa ljubljančanov. Po kratkem vzponu do cerkve si je bilo moč oddahniti ob ogledu cerkve svete Ane in nato po uri hoda ponovno pri domačinih v Jablanških Lazih. Pot je označena z lesenimi puščicami, na katerih je logotip društva LAZ in simbol doline - jabolko. Ozka cesta skozi spodnjo Bukovico ponuja čudovite poglede. Ta dan vidljivost sicer ni bila idealna, je pa to razlog več, da pot prehodimo večkrat, saj so obronki Jablaniške doline lepi vse dni v letu. Nemalo pohodnikov je bilo navdušenih nad postankom na kontrolni točki v Prelesju. »Ni je veselice brez golice« in dobrega golaža! A kaj, ko so bili šele na pol poti! Povzpeti se je bilo treba do mamoljske cerkve. Nekateri so se zadržali ob ogledovanju zares lepih oltarjev v cerkvi, drugi ob stojnici Aktiva kmečkih žena in deklet iz Polšnika - če štrudelj, potratna potica, krof,... ni šel v želodec, je romal v nahrbtnik. Prijetno je bilo posedeti z mamoljskimi fanti v senci pod mogočno lipo. Traserji poti so se trudili izogniti asfaltu kolikor se je le dalo, zato so pohodniki naredili kakšen ovinek več. Čez Čebelnik in Zelenec se tudi ni dalo priti brez postanka pri prijaznih domačinih. Po petih urah hoda je bil morda zadnji vzpon do gradiške cerkve nekoliko odveč in so zato še bolj z užitkom posedeli na osončeni trati pred cerkvijo. Če ne prej, je žegnanje v Gradišču konec julija spet priložnost za obisk. Še zadnji ovinek okrog gradiškega hriba in že smo na cilju, v vasi Gradišče. Vaščani so pripravili pravo veselico. Za popestritev toplega sončnega popoldneva so pohodnikom zapele pevke Folklorne skupine Javorje, zaplesali so najmlajši folkloristi iz OŠ Šmartno, Franci Lenart pa je iz svojega obsežnega kulturno-zgodovinskega gradiva nanizal par podatkov o Jablaniški dolini in Gradišču. Pozdravne besede z željo, da se pohod obdrži in postane tradicionalen je izrekel šmarski župan g. Izlakar. Dobro voljo so dvignili tudi harmonikarji in Kerjavel s svojo kozo. Kar težko je bilo vstati, oprtati obložen nahrbtnik s potico, butarico, dobitkom iz srečelova in se odpraviti nazaj v dolino. Pa ni bilo hudo - le 20 minut spusta je do Zgornje Jablanice. Mislim, da smo bili zadovoljni vsi - pohodniki in organizatorji! Tisti od daleč, ki so bili prvič pri nas, se niso mogli načuditi prijaznosti domačinov, urejenosti kmečkih dvorišč in seveda vsem dobrotam, ki so jih zanje pripravili. Pripravljenost vaščanov, da spremenijo svojo vas v obiska vredno, izletniško točko, pa je prijetno presenetila tudi organizatorje. Vzpodbuditi podjetniško žilico v ljudeh, jim pomagati pri uresničitvi projektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, to so pravzaprav cilji in poslanstvo društva LAZ. Do 2. pohoda na prvo soboto v aprilu naslednjega leta bo društvo pripravilo izletniško karto območja Jablaniške doline. J.B. Poročilo o delujta 12. redni seji Občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji, ki je bila dne 07.04.2004 ob 18.00 uri v sejni sobi občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, Šmartno pri Litiji POTRDITEV ZAPISNIKOV: - 7. izredne seje z dne 19.02.2004 -11. redne seje z dne 26.02.2004 in -1. korespondenčne seje z dne 22.03.2004. Zapisniki so bili sprejeti z 11 glasovi »za« in O glasovi »proti«. Ob glasovanju je bilo prisotnih 11 svetnikov. AD 1). Obravnava predloga Odloka o lokacijskem načrtu za peskokop Veternik -predlog za drugo branje. Svetniki so z 9 glasovi »za« in 0_ glasovi proti sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o lokacijskem načrtu za območje peskokopa Veternik. AD 2). Obravnava predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Bogenšperk - hitri postopek. Svetniki so s 7 glasovi »za« in s 5 glasovi proti sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Bogenšperk v prvem branju. Svetniki so z 8 glasovi »za« in s 4 glasovi proti sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Bogenšperk. Na podlagi 6. in 29. člena statuta Občine Šmartno pri Litiji (Ur.l. RS, št. 33/03,106/03) razpisujem JAVNI NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE OBČINSKEGA GRBA IN ZASTAVE OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI 1. Namen javnega natečaja je izbrati grb in zastavo, ki bosta predstavljala občino in vse njene občane. Grb in zastava bosta poleg praznika, uradna simbola občine Šmartno pri Litiji. 2. Prvi trije najboljši predlogi, ki jih bo izbrala v ta namen sestavljena komisija, bodo nagrajeni in sicer: 1. nagrada 50.000 SIT 2. nagrada 30.000 SIT 3. nagrada 20.000 SIT 3. Pri izdelavi in oblikovanju osnutka grba in zastave je potrebno upoštevati naravne, kulturne in zgodovinske značilnosti krajev in prebivalcev na območju občine Šmartno pri Litiji ter veljavne norme s področja grboslovja z vidika barv, grbovnih elementov in oblike ščita. 4. Interesenti naj svoje predloge z obrazložitvijo pod šifro posredujejo na naslov: Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji, s pripisom JAVNI NATEČAJ - za oblikovanje občinskega grba in zastave. V posebni ovojnici (označeni s pripadajočo šifro) mora biti predložen naslov, na katerega bo poslan sklep o izbiri. 5. Javni natečaj bo odprt do 30.6.2004. 6. Nagrada in izbira simbolov se lahko izključujeta. KOORDINATORJI MED KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI IN OBČINSKO UPRAVO OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji je na svoji 10. redni seji Odlok o ustanovitvi in pristojnostih odborov krajevnih skupnosti na območju Občine Šmartno pri Litiji Odlok je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 16/04 in je stopil v veljavo naslednji dan po objavi to je 21.02.2004. v skladu z odlokom je župan občine sklical zbore občanov po posameznih krajevnih skupnostih hkrati pa pozval občane, da podajo predloge kandidatur za člane odborov krajevnih skupnosti Zbori občanov so se po krajevnih skupnostih odvijali od 10.03.2004 do 27.03.04 V skladu s 63. členom Statuta Občine Šmartno pri Litiji lahko zbor občanov veljavno odloča, če na zboru sodeluje najmanj ena tretjina volivcev iz območja posamezne krajevne skupnosti, za katero je zbor sklican. Sklicani zbori občan žal niso dosegli sklepčnosti, zato je župan navzoče na zborih občanov seznanil z namenom imenovanja koordinatorjev za posamezno krajevno skupnost do imenovanja odbora krajevne skupnosti. V skladu z dogovori, je župan s sklepom imenoval naslednje koordinatorje: KS Javorje: Dolšek Jože; KS Liberga: Poglajen Andrej; KS Kostrevnica: Jesenšek Mitja; KS Vintarjevec: Pipan Vinko; KS Zavrstnik: Bučar Bogomir; KS Velika Štanga: Damjan Kastelic; KS Štangarske poljane: Čeme Franc; KS Razbore: Zadražnik Martin; KS Primskovo: Zadražnik Jože; KS Jablaniška dolina: Pintar Branko. V skladu s sklepom župana so koordinatorji imenovani za določen čas - do imenovanja odbora krajevne skupnosti ter predstavljajo vez med krajani posamezne krajevne skupnosti z Občino Šmartno pri Litiji. Krajani se lahko na njih obračate s svojimi problemi. AD 3). Obravnava predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Litija za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986-1990-2000 za območje Občine Litija - hitri postopek. Svetniki so z 8 glasovi »za« in 0_ glasovi »proti« sprejeli naslednja sklepa v paketu: SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Litija za obdobje 1986-2000 ter prostorskih sestavin družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986-90-2000 v prvem branju. SKLEP 2: Kartografski del Odloka je v digitalni obliki. Svetniki so z 8 glasovi »za« in 1_glasom »proti« sprejeli naslednja sklepa v paketu: SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Litija za obdobje 1986-2000 ter prostorskih sestavin družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986-90- SKLEP 2: Kartografski del Odloka je v digitalni obliki. AD 4). Obravnava predloga Odloka o dopolnitvah odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Smartna - hitri postopek. Svetniki so z 8 glasovi »za« in 0 glasovi »proti« sprejeli naslednja sklepa v paketu: SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna v prvem branju. SKLEP 2: kartografski del odloka je v digitalni obliki. 7.0 izbiri bodo avtorji obveščeni osebno, javnost pa z objavo v lokalnem časopisu. Župan občine Šmartno pri Litiji Milan Izlakar l.r. Občina Šmartno pri Litiji poziva vse občane, društva in organizacije, da posredujejo svoje PREDLOGE za DOLOČITEV DATUMA PRAZNIKA občine Šmartno pri Litiji. Pisni predlogi naj vsebujejo: - ime in priimek avtorja predloga - predlog datuma občinskega praznika z obrazložitvijo Ovojnice s predlogi pošljite na naslov: Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji, s pripisom PREDLOG ZA OBČINSKI PRAZNIK. Izbrani predlog in ime avtorja bosta objavljena v lokalnem časopisu. Občina Šmartno pri Litiji organizira PREDAVANJE o zakonitostih grboslovja in zastavoslovja, Svetniki so z 8 glasovi »za« in 0 glasovi »proti« sprejeli naslednja sklepa v paketu: SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje Litije in Smartna. SKLEP 2: kartografski del odloka je v digitalni obliki. AD 5). Obravnava Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šmartno pri Litiji predlog za prvo branje. Svetniki so z 9 glasovi »za« in 2 glasovoma »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema predloženi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šmartno s podanimi pripombami in pobudami v razpravi kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. AD 6). Obravnava Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Litija -predlog za prvo branje. Svetniki so z 9 glasovi »za« in 2 glasovoma »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejme predloženi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Litija v prvem branju, (pripombe) KARMEN AD 7). Obravnava Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šmartno pri Litiji - predlog za prvo branje. Svetniki so s 7 glasovi »za« in 2 glasovoma »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Smartno pri Litiji sprejema Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šmartno pri Litiji v predloženem branju s podanimi pripombami, kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. AD 8). Obravnava Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Šmartno pri Litiji - predlog za prvo branje. Svetniki so z 10 glasovi »za« in 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Šmartno pri Litiji kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. AD 9). Sprejem predloga Investicijskega programa za protipotresno sanacijo, adaptacijo in dograditev Osnovne šole Šmartno. Svetniki so z 9 glasovi »za« in 0. glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejme predlog Investicijskega programa za protipotresno sanacijo in dograditev Osnovne šole Šmartno. AD 10). Odločitev o višini letne stopnje najemnine za poslovne prostore. Svetniki so z 10 glasovi »za« in 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema da se za sledeče poslovne prostore: Upravna enota RS Staretov trg 25 1275 Šmartno pri Litiji, Kovič Gordana s.p. UL Luke Svetca 1,1270 Litija, Baš Cveta s.p. Ul. Luke Svetca 1,1270 Litija in Cestnik Igor s.p. Maistrova 10, 1270 Litija, obračunava najemnina po letni stopnji najemnine kot jo določa 27. člen Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 36/98). Najemnina po omenjenem pravilniku se začne obračunavati od 01.05.2004 dalje. AD 11). Poročilo o poteku spremljanja UN Zavrstnik in sprejem sklepov. Svetniki so s 7 glasovi »za« in 0 glasovi »proti« sprejeli naslednja sklepa v paketu: SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema sklep o ponovni javni razgrnitvi ureditvenega načrta le v delu predlaganih sprememb pobudnikov za območje dopolnilne gradnje in komunalne asanacije Zavrstnika. SKLEP 2: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji pooblašča upravo, da pripravi pogodbo o sofinanciranju ureditvenega načrta Zavrstnik, pri čemer pobudnika krijeta vse novo nastale stroške ponovne javne razgrnitve, javne obravnave in ponovnega pridobivanja mnenj nosilcev urejanja prostora. SPOMLADANSKA REKREACIJA V OŠ ŠMARTNO Društvo »Prosti čas« Šmartno obvešča otroke in mladino, da se bo tudi v pomladanskem času nadaljevala rekreacija ob vikendih (sobota in nedelja dopoldan). Bazen bo na voljo že po velikonočnih praznikih, v telovadnico pa lahko pridete ponovno prvo nedeljo po državnem krosu, to je 9. maja. Veseli bomo, če se nam boste pridružili! Danica SEDEVČlC ki ga bodo izvedli člani društva Heraldica Slovenica. Namenjeno je vsem, ki vas ta tematika zanima, predvsem pa potencialnim udeležencem javnega natečaja za oblikovanje grba in zastave Občine Šmartno pri Litiji. Predavanje bo v TOREK, 11. maja 2004 ob 18. uri v sejni sobi Občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2. Vljudno vabljenil v_______________________________________________________________________/ nadaljevanje s 1. strani \ Smeti - za nekoga (pre)velik izdatek, za drugega (pre)velik dobiček? Sam se že skoraj 20 let ukvarjam s problematiko smeti. Moje osebno mnenje je, da bi morala biti lokacija izbrana med več ponudbami, kamor vključujem tudi različne možne lokacije, ki so v občinski lasti. Upravljalec sortirnice bi moral biti izbran na osnovi javnega razpisa izključno na osnovi strokovnih meril, ne pa na osnovi osebnih poznanstev in različnih drugih meril! Seveda bi moral obstajati tudi ustrezni nadzor tako nad poslovanjem upravljalca, kot tudi sodelovanje različnih strokovnjakov, kar bi zagotavljalo, da bi bil glavni interes KAKOVOST ŽIVLJENJA občanov, ne pa finančno poslovanje različnih zasebnih družb. Prav tako bi morali biti občani seznanjeni z vsemi pozitivnimi in negativnimi vidiki ustanavljanja takšnega podjetja, ne pa le postavljeni pred izvršena dejstva. Če (vsaj nominalno?) oblast že izvira iz ljudstva, potem ima to isto ljudstvo tudi pravico (vsaj to?) vedeti, kaj se v njihovi občini sploh dogaja! Popolnoma nesprejemljiva se mi zdi tudi cena, katero moramo občani plačevati za izvajanje tovrstne storitve. Tako ali tako socialne razmere v naši občini ne le da niso rožnate, temveč se vse več ljudi bori za golo preživetje; prav zato sem mnenja, da takšne finančne obremenitve številnim občanom povzročajo še dodatne težave pri ohranjanju osnovnega človeškega dostojnega življenja. Moje osebno mnenje je, da bi bila cena cca. 2000 SIT za štiričlansko družino povsem ustrezna in da višji zneski nikakor niso opravičljivi z nobenimi razlogi. Svoj delež pri izgradnji bi morala primakniti tudi država, ki tovrstne ekološko sprejemljivejše rešitve problematike smeti seveda podpira. Vendar na dobrodušno dodelitev sredstev ne gre čakati križem rok; obisk Ministrstva za okolje in prostor ter ažurno spremljanje razpisnih dokumentacij tudi ni preveč težko opravilo, če le hočemo izboljšati kvaliteto življenja vseh nas? Vprašanje, ki se povsem nehote postavlja je, ali res to hočemo ali hočemo povsem nekaj drugega? Kot član nadzornega sveta Komunalno stanovanjskega podjetja Litija se s takšno izbiro ter predvsem s postopkom izbire tako lokacije kot izvajalca v celoti NE STRINJAM, zato s tega položaja nepreklicno odstopam. Obenem še enkrat pozivam odgovorne, naj občanom in občankam posredujejo ustrezne pojasnitve zgoraj omenjene problematike. Nenazadnje prebivalci Občine Šmartno pri Litiji niso le občinski delavci in občinski svetniki, kateri vlečejo ključne poteze v delovanju naše Občine, temveč tudi velika večina »navadnih« občank in občanov, od najstarejših pa vse do najmlajših, kateri šele prihajajo. In za njih se pravzaprav tudi gre, mar ne? , , „ - Lado PODKRAJŠEK ZLATA POROKA NA BOGENŠPERKU 20. marca 2004 sta na gradu Bogenšperk praznovala zlato poroko Mirko in Justina Pintar. Ob tej priložnosti smo se zbrali hčerki Silva in Justi z družinama ter ostalo sorodstvo. Slavljencema za visoko obletnico čestitamo in jima želimo veliko zdravja in še mnogo srečnih skupnih let. Silva in Justi z družinama ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV NASTALIH V GOSPODINJSTVIH JAVNO PODJETJE KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA d.o.o. OBVEŠČA GOSPODINJSTVA, DA BO ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV V ČETU 2004 Z OBMOČJA ŠMARTNO IZVEDLO od 03. do 05.05.2004 ODSTRANJEVALI BOMO: - neuporabno pohištvo in gospodinjske aparate, - neuporabne vzmetnice, preproge in manjšo sanitarno opremo (umivalniki, pipe, WC školjke...), - neuporabno avdio in elektronsko opremo (TV sprejemniki, računalniki...), - neuporabne športne rekvizite (smuči, kolesa...). Gospodinjstva prosimo, da v prvem navedenem dnevu do 8. ure odložijo kosovne odpadke na odjemno mesto za preostanek komunalnih odpadkov, oziroma na mesto, kamor pripravijo zabojnik na dan odvoza preostanka komunalnih odpadkov. Javno podjetje KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJE d.o.o. Rudi Kozlevčar l.r., direktor Oddelek za družbene dejavnosti zaživel tudi na Občini Šmartno Področje družbenih dejavnosti je v vsaki občini eno izmed najbolj obsežnih področij dela, saj obravnava vse starostne in socialne skupine občanov (predšolske in šoloobvezne otroke, dijake, študente, starostnike, brezposelne, ljudi s posebnimi potrebami) ter njim namenjene dejavnosti (predšolska vzgoja, osnovnošolsko Izobraževanje, knjižničarstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in športne dejavnosti). Tudi na tem področju se Občina Šmartno počasi osamosvaja. Z zaposlitvijo višje svetovalke se je večina nalog skupne občinske uprave Občin Litija in Šmartno že prenesla na matično občino, aktivnosti, ki so sredi postopka, pa se bodo v Šmartnem začele izvajati z novim šolskim letom. Ker pa je občinska uprava enovita in predvsem maloštevilna, se na tem oddelku opravljajo še nekatere druge naloge, ki z družbenimi dejavnostmi nimajo neposredne povezave. Med pomembnejše naloge, ki so povezane z nastankom nove občine, prav gotovo sodi priprava splošnih aktov, ki bodo urejali posamezna področja in določali način financiranja dejavnosti (npr. pravilnik o financiranju športa, kulture itd.). To so sicer naloge, ki jih občani ne zaznajo, so pa izrednega pomena za sistematično in predvsem učinkovito nadaljnje delo.Jako sta v pripravi nova odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šmartno in Zdravstvenega doma Litija ter pravilnika o financiranju športa in kulturnih dejavnosti v občini Šmartno, ki bosta podlaga z objavo razpisov v drugi polovici leta. V naslednjih mesecih bomo poizkušali najti najustreznejše rešitve za protipotresno sanacijo OŠ Šmartno in najprimernejšo organizacijsko obliko predšolske vzgoje. Od meseca marca na oddelku za družbene dejavnosti zbiramo prijave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za brezposelne občane, začeli pa smo tudi postopek za izbor občinskih simbolov - grba, zastave in praznika. Vsem občankam in občanom smo vedno pripravljeni prisluhniti in priskočiti na pomoč z informacijami, zato nas le obiščite. Karmen SADAR CfAtcev Ali nisem v državi Sloveniji? Ko hodim po naših javnih ustanovah se včasih vprašam, če je to res država Slovenija. Pri osemintridesetih letih sem prvič obiskal zobozdravnika in to v ZD Litija (hvala Bogu), ko sem nekaj časa čakal pred ambulanto se na vratih pojavi v beli obleki že po glavi malo srebrn možakar in me v južnjaški -slovenščini pozdravi in takoj zdrdra cenik njegovih uslug, pa mu še povedal nisem, kaj želim. Ker pa je moj materin jezik tudi uradni jezik države Slovenije, pač z ljudmi, ki v moji državi v javnih ustanovah ne govorijo jezik moje matere nočem imeti opravka, sem se obrnil in odšel nekaj metrov proč od ambulante g. Krsteniča. Seveda sem potrkal na druga vrata, kjer me je sprejela vljudna sestra v jeziku, ki se tu okoli govori že več stoletij. Zastavlja se mi pa že leta nekaj vprašanj, »Kako to dovolimo in to v ustanovah, ki jih davkoplačevalci plačujemo in to je vprašanje tudi za našo takoimenovano intelektualno srenjo in seveda za gospoda direktorja ZD Litija«. Pa kje je naš ponos in vzemimo si za vzgled Švedsko, ki tega ne dovoli in ljudje, ki ne obvladajo jezik države, ki jih plačuje nimajo tam kaj iskati. Spoštovani občani občin Litija in Šmartnega, bodite ponosni pripadniki večinskega naroda in ne dopuščajte, da v naši okolici z vami ne komunicirajo v jeziku naših dedov in babic. Prihaja tudi EU in kapitalisti, ki govorijo jezike velikih evropskih narodov in če ne bomo mi sami pokazali, kaj si o tem mislimo, bodo naši zanamci govorili samo še jezike velikih narodov. Se vprašate kako - enostavno jaz tudi pri prodajalcu sadja ne kupim nič, če ugotovim, da ne zna mojega Slovenskega jezika, za denar pač kupiš drugje in za njega tudi vse dobiš. Vse skupaj pišem, ker opažam, da se zadnje čase pojavlja v naših dveh občinah vse več ljudi, ki ne spoštujejo našega jezika in se ga nimajo namena niti naučiti, je pa to še bolj boleče, če se to dovoljuje v državnih ustanovah. Dušan CEJAK NOVICE IZ OS ŠMARTNO PEVSKA DEJAVNOST Na OŠ Šmartno v letošnjem šolskem letu delujejo trije zbori. V OPZ I so vključeni učenci prvega razreda devetletke in osemletke in drugega razreda. Več kot 45 pevcev z veseljem prepeva pod vodstvom Rahele Šinigoj. OPZ II sestavlja 30 učencev tretjega in četrtega razreda. Ta zbor je v letošnjem letu najbolj aktiven, saj se pripravlja na državno revijo otroških pevskih zborov. Zelo dejaven pa je tudi MPZ, sestavljen iz 40 učencev od petega do osmega razreda. Redno sodeluje na različnih šolskih prireditvah. Oba zbora vodi Selma Gradišek, kot korepetitorica pa ji pomaga Rahela Šinigoj. Vsi trije zbori so z velikim uspehom sodelovali na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je bila v torek, 6. marca 2004, v Šmartnem in v Litiji. Albert PAVLI USTVARJALNE DELAVNICE Učenci 4. a razreda so pred velikonočnimi prazniki skupaj z razredničarko in ob pomoči nekaterih staršev, pripravili ustvarjalne delavnice. Izdelovali so butarice, velikonočne voščilnice, aranžmaje in barvali pirhe. Vse izdelke so razstavili na priložnostni razstavi, po razstavi pa so učenci nekatere izdelke odnesli domov. Darja GORŠE POMLAD NA OŠ ŠMARTNO Učenci in učiteljice prvih razredov na OŠ Šmartno smo se odzvali pobudi Združenih narodov in pristopili k akciji ZVON MIRU in s tem proslavili Dan Zemlje. Evropski in naši zvončki so zazvonili 23. marca ob 10. uri na stopnicah pred šmarsko cerkvijo. Kljub deževnemu vremenu smo prenašali pomladni nasmeh, pesem, zvonjenje in cvetje naključno mimoidočim. V tednu pred velikonočnimi prazniki so prvošolci devetletke svojim staršem prikazali čisto svojo glasbeno pravljico ter jim zapeli in povedali nekaj pesmi. Po nastopu so se vsi skupaj pozabavali z ročnimi spretnostmi v ustvarjalni delavnici. Polona ZAGORC DRŽAVNA REVIJA OTROŠKIH ZBOROV mm vi II ■ i nli-v . aEb l —i Uspehi, ki jih je otroški pevski zbor OŠ Šmartno dosegel v zadnjih letih, so vzpodbudili zborovodkinjo, Selmo Gradišek, da prijavi zbor za državno revijo otroških pevskih zborov. Prijavo, ki je vsebovala tudi tonski posnetek zbora, je pregledala posebna natečajna komisija, ki je presodila, da otroški zbor lahko nastopi na državni reviji. 19. revija otroških in mladinskih pevskih zborov je bila 6. in 7. aprila v Zagorju. Na njej je nastopilo 41 zborov. Zelo uspešno tudi otroški pevski zbor OŠ Šmartno. Pod vodstvom zborovodkinje, Selme Gradišek in ob klavirski spremljavi Rahele Šinigoj je zbor zapel tri pesmi: Tomaža Habeta, Babica vse ve, Jakoba Ježa, Narobe svet in Frana Gerbiča, v priredbi Janka Slimška, Pastirček. Albert PAVLI POT V SOLO Tudi v letošnjem šolskem letu smo se učenci 4.a razreda OŠ Šmartno prijavili na mednarodni projekt, ki ga organizirata Renault Slovenije In Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Za uspešno sodelovanje je potrebno izpolniti kar nekaj nalog: - obravnavati je bilo potrebno vsaj 10 tem iz delovnega zvezka Otroci na cesti - opisati smo morali organizacijo kolesarskih izpitov na naši šoli - izpeljati smo morali posebno akcijo na temo prometne varnosti za lokalno javnost - izdelati smo morali skupinski izdelek, plakat z naslovom Pot v šolo Najprej smo se lotili tem v delovnem zvezku. Obravnavali smo veliko tem, predvsem pri urah kolesarskega krožka, razrednih urah in pri urah slovenščine. Naloge so učenci reševali frontalno, individualno in tudi v dvojicah. Maskota delovnega zvezka je Švig, ki prihaja iz drugega planeta, pomaga pa otrokom izvedeti čim več g prometu in njihovih nevarnostih. Že na začetku šolskega leta smo z učenci prehodili varno šolsko pot in sproti ugotavljali, da so naše šolske poti zelo slabo označene, ali pa sploh niso. Ob pogovoru z učenci smo prišli na idejo, da bi naše varne šolske poti označili s talnimi oznakami. Za motiv talne oznake smo uporabili logotip naše šole. Najprej smo poklicali zasebnika, da nam je pripravil predračun, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Šmartno in zasebnike v Šmartnem smo prosili za finančno pomoč, nekaj denarja pa nam je obljubila tudi šola. Znake bomo narisali na začetke pločnikov, pred prehodi za pešce in po varnih peš poteh, kjer hodijo učenci in drugi pešci. Vseh znakov bo 25, bodo rumeno zelene barve in posuti z odsevnimi kroglicami. Akcija risanja talnih oznak bo končana meseca maja, ker so takrat najboljši vremenski pogoji. Simbolično pa smo znak narisali pred novim vhodom v šolo in našo akcijo pospremili z geslom: OZNAČIMO VARNE ŠOLSKE POTI S TALNIMI OZNAKAMI! PRVOMAJSKA POTEPANJA Sicilija letalo 24.4.; 135,900 Sit; Gradovi južne Češke 24.4,21.900 Sit Dunaj-Bratislava 15.21.500 Sit; Avstrija-Švica-Liectitenstein 24.4.44.700 Sit E Benetke in Beneške Lagune 1.5,9.500 Sit; Rim -Pompeji-Sorento-Capri 23.4.59.900 Sit; Lugano-Boromejski oioki-iano 47.900 Sit; Benetke-razstava S. Dali 18.9.9.200 Sit PRVOMAJSKE POČITNICE-2.3.5-dni na morju, gorah, zdraviliščih;Slovenija, Hrvaška V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2004: Slovenija, Hrvaška, BIH, Grčija, Španija, Egipt, Turčija, Tunizija, Mehika, Dominikanska rep, Kuba, Maldivi - KATALOGE VAM POŠLJEMO TUDI NA DOM e-mail: potepuh@siol.net, www.mMolinar.si plačilo na 6 do 9 obrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/7132300,03/7132301; fax: 03/71323 08 ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ZASTOPSTVO LITIJA dl SKLEPANJE ZAVAROVANJ AVTOMOBILSKA zavarovanja ZAVAROVANJE STANOVANJSKIH HIŠ IN ETAŽNE LASTNINE NA NOVO VREDNOST POSLOVNA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA ŽIVLJENJSKA IN NEZGODNA ZAVAROVANJA PRIJAVA IN CENITVE ŠKOD ZAVAROVALNICA MARIBOR d. d., Ul. Mire Pregljeve 6,1270 Litija (občinska zgradba, poleg pošte) Tel.: 01/899-53-40, fax: 01/898-44-18, GSM: 041/989-171 Ker se zavedamo, da je Vaš čas dragocen, vas vabimo, da nas pokličete in z veseljem Vam bomo odgovorili na vprašanja ali pa Vas bo na domu obiskal zastopnik. Delovni čas: Ponedeljek, torek, četrtek: 8.00 -15.00 Sreda: 8.00- 12.00 in 13.00-17.00 Petek: 8.00-13.00 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Z BAZENOM V ŠMARTNO TUDI VATERPOLO Učenci vsakokrat pred uro športne vzgoje neumorno sprašujejo: »Učitelj/ica, kaj bomo pa danes delali?« In nemalokrat je bil naš odgovor: vaterpolo. Kar je bila še ne dolgo nazaj šala, je danes resnica. Kajti kmalu po otvoritvi bazena, smo v Šmartnem pričeli s krožkom vaterpola. Zanimanje zanj je bilo veliko, vendar smo športni pedagogi za začetek izbrali le nekaj najhitrejših plavalcev iz sedmih in osmih razredov. Na uvodni trening smo povabili Aleša Ošljaka, profesorja športne vzgoje in koordinatorja šolskega športnega tekmovanja v malem vaterpolu pri Vaterpolski zvezi Slovenije. Predstavil nam je osnovna pravila malega vaterpola, od tu naprej pa smo »zaplavali« sami. Pričeli smo s treningi dvakrat na teden in se resno pripravljati na področno prvenstvo v malem vaterpolu, ki nas je čakalo zadnji dan v mesecu marcu. V pokritem bazenu na Kodeljevem so fantje dokazali, da lahko kljub slabšim pogojem za treniranje (stojna višina v bazenu) in neizkušenosti uspešno zastopajo šolo in se borijo proti ostalim ekipam. Zaslužijo si vso pohvalo za lepo prikazano igro, športno obnašanje in končno osvojeno šesto mesto. Za prihodnje leto pa korajža velja! Sandra ŽILAVEC Ekipo OŠ Šmartno so sestavljali: Luka Berčan, Dejan Berglez, Gašper Čož, Martin Hostnik, Miha Knez, Matevž Lokar, Tomaž Medvešek, Branko Radosavljevič, Andrej Savšek, Janez Savšek, Luka Zaman in trenerka Sandra Žilavec, prof. šp. vzg. KOLE CARSKI vime 9 ERVIS Tenetiše 7a 1270 Litija Tel.:01/898-50-18 s KVALITETNA IN STROKOVNA POPRAVILA ROG, AUTHOR, SCOTT, SCHVVINN NOVOST VRHUNSKA KOLESA elan MAK MojAKnjižnica V torek, 6. aprila je bila v sejni sobi občine Šmartno pri Litiji predstavitev knjige, ki jo je napisala Jožica Kališnik, ki jo Slovenci bolj poznamo po pevski karieri. Uredila je gradivo iz ogromne zakladnice Kati Turk, pastirice in ljudske umetnice, ki je 30 let pasla krave na Gojški planini. V knjigi je 200 pesmi razvrščenih v osem vsebinskih sklopov, v likovnem delu so fotografije in Katine risbe, motivi za vezenje, prti, motivi za kozarce Etine gorčice... Delo Kati Turk je prof. dr. Janez Bogataj uvrstil v kulturno dediščino slovenskega naroda. Aleksandra MAVRETIČ Paneuropean Open 2004 V soboto, 3.4.2004 je Zagrebu potekalo mednarodno tekmovanje taekvvondo-ja pod nazivom »PANEUROPEAN OPEN 2004«. Udeležilo se ga je preko 500 tekmovalcev (42 klubov) iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Avstrije in Nemčije... Tekmovanje je potekalo v borbah, tehniki in samoobrambi za vse starostne kategorije. Tekmovanja sta se za TKD klub Dragon Ljubljana udeležila tudi dva domačina Šmarske občine, Sara Groznik in Rok Mohar, in tako prispevala k klubskemu uspehu. Sara Groznik, 1.dan, je nastopila v tehniki, kategoriji mladink, rdeči in črni pasovi, in po finalnem nastopu osvojila odlično 3.mesto. Uspeh je še dopolnila klubska tekmovalka Tina s četrtim mestom. Rok Mohar, 3.dan, je nastopil v tehniki, kategorija članov, rdeči in črni pasovi, in v tesnem dvoboju s hrvaškim tekmovalcem v finalu dosegel 1.mesto. Tako se mu je oddolžil za poraz pred dvema mesecema. Sara in Rok sta nastopila še v kategoriji dvojic, kjer sta v finalnem dvoboju z drugo dvojico iz kluba osvojila na koncu tretje mesto, drugo mesto je dobil drugi par iz kluba, prvo pa je pripadalo Hrvatom. Kot edini predstavnik iz Slovenije se je v kategoriji samoobrambe udeležil tekmovanja Rok, skupaj s članom Janom. Predstavila sta tehnike samoobrambe od napada udarca z roko, nogo, prijema z roko, napada z orožjem: nož, palica, pištola; in ena samoobramba po izbiri. Po izvedbi omenjenega programa sta dopolnila klubski uspeh s četrtim mestom. Naslednje tekmovanje, ki se ga bosta Sara in Rok skupaj s klubom udeležila, je mednarodni turnir Susedgrad sokol open v mesecu maju-priprave so že v teku. TKD klub Dragon Udeležbo na mednarodnem tekmovanju je Sari in Roku finančno omogočila LITIJSKA MESARIJA. | nadaljevanje s 1. strani \ Končuje se uspešna sezona 2003/2004 Zadnja med ekipami je končala sezono kadetska ekipa, ki se je uvrstila na 13.-14. mesto v Sloveniji, za konec pa so premagali eno od najboljših slovenskih ekip: RD Šmartno 99 - RK Prevent SG 33:27 (18:18) Strelci za Šmartno 99: Derenčini 12, Kahne 9, Lambergar 5, Bahovec 3, Izlakar 2, Berglez in Gabrovec po 1 zadetek. Za zaključek je bila to zelo dobra predstava Šmarčanov! Prevent je končal ligo na 3. mestu, Šmartno pa je bilo 7., vendar je v zadnjem krogu zasluženo slavil domačin. Prvi polčas je bil zelo izenačen, povsem drugačen pa je bil 2, saj so Šmarčani dobili le 9 zadetkov. Pohvaliti velja vse fante, na koncu pa so prejeli bučen aplavz 50 gledalcev! Ekipa članov RD Šmartno 99 trenutno zaseda 5. mesto v 2. DRL, z malo sreče pa je ekipa lahko na koncu 4., z malo smole pa tudi 6., saj so razlike majhne. Rezultati v zadnjem mesecu: RD Šmartno 99 - RK Radeče 35 : 17 (17 : 10) RK Grča Kočevje - RD Šmartno 99 33 : 27 (17 : 11) MRD Dobova - RD Šmartno 99 38 : 25 (18:11) RD Šmartno 99 - RK Atom Krško 29 : 29 (15 : 12) Največ se je zapravilo s porazom z Grčo iz Kočevja, saj bi tako lahko še aktivno lovili celo 3. mesto, tako ostaja borba za 4. mesto med RD Šmartno 99 in RK Atom Krško, ki imata oba 24 točk, RK Arcont Ragdona pa je blizu z 22 točkami. Mlajši dečki A (letnik 1991) zopet lovijo finale. Lansko leto so bili 3. v Sloveniji, letos imajo spet to možnost, prva ovira pa je turnir v Litiji (opomba: 17.10.), ki vodi v polfinale, nasprotniki pa so kar močni: RK Celje Pivovarna Laško, RK Velika Nedelja in RK Rudar Trbovlje. Vseeno pa so fantje prepričani, da se jim bo uspelo uvrstiti v polfinale. V mesecu maju bo potekal tudi zaključni turnir v mini rokometu, ki bo v telovadnici OŠ Šmartno 15. ali pa 16. maja, dobro pa tudi napreduje delo z deklicami, saj jih je v rokometno šolo vpisanih že 25 od 1. do 8. razreda OS. Punce vabljene v čimvečjem številu! Iztok IZLAKAR ORTO PAKET nagrajuje V nagradnem žrebanju so sodelovali tisti, ki so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje. Pravilen odgovor: ORTO PAKET Nagrajenci so: 1. Klara Andrejčič (1. nagrada • GSM aparat HALO) 2. Janez Kepa (2. nagrada • nahrbtnik) 3. Aleksandra Zaman (3. nagrada • majica) 4. Teodor Šinkovec (4. nagrada • kapa) Čestitamo srečnežem. Nagrade lahko dvignejo v poslovalnici DOLŠEK 8i DOLŠEK d.n.o., Usnjarska 7, Šmartno pri Litiji. DOLŠEK & DOLŠEK d n o. simobil Šmartno pri Litiji, Usnjarska 7, tel.: 01/8987-640 Del. čas: 9.00 - 12.00 In od 15.00 -19.00 ure; SOBOTA od 9.00 -12.00 Ujemi svet Društvo invalidov Litija in Šmartno ZDRUŽIMO SE V TEŽAVAH! Lepo je, če spoznaš da na svetu nekaj veljaš, da nekdo misli nate, ti zaupa in verjame vate. S temi besedami so bili člani Društva invalidov povabljeni na občni zbor 19. marca. Udeležilo se ga je 58 članov društva, predstavniki drugih društev ter predstavnik ZDIŠ g. Rudi Janežič, ki je tudi predsednik koordinacije Zasavje-Posavje. Seznanili smo se z delom društva in slišali načrte za leto 2004. Predsednik Bogomir Vidic je v svojem poročilu poudaril, da se je društvu lani pridružilo nekaj novih članov. Osnovna naloga društva je bila nadaljevati že utečene dejavnosti društva iz preteklih let. Med kratkoročne naloge smo na področju gospodarjenja uvrstili: dopolnitev pisarniške opreme, izdelavo toplotne izolacije našega doma in sanacijo balinišča. Za leto 2004 nam ostaja, zamenjava dotrajanega ostrešja in ureditev fasade na domu. Za ta dela bo društvo potrebovalo še dodatna sredstva, zato se bodo po vsej verjetnosti izvajala šele v prihodnjih letih. Z navedenimi sanacijami se bodo zmanjšali stroški ogrevanja. Z društvom diabetikov Litija ne delimo le skupnih poslovnih prostorov ampak načrtujemo in uresničujemo naše programe, ki so na več področjih zelo podobni. Skupaj smo nabavili sodobnejšo pisarniško opremo, ki je zaradi današnje narave dela nujno potrebna. Približevanje in pomoč težjim invalidom bo ostala naša prednostna naloga. Za doseganje tega cilja nameravamo povabiti k sodelovanju vse humanitarne organizacije na območju obeh občin in Center za socialno delo. Z usklajenim pristopom in skupaj dogovorjenimi programi bomo lažje uresničevali svoja poslanstva. Tako združeni bomo imeli tudi večje možnosti pri razpisih Evropske unije. V ta namen je bil 17.3.2004 imenovan poseben regijski odbor civilne družbe pri Regionalnem centru za razvoj v Zagorju. O delu je poročala tudi predsednica socialno-zdravstvene komisije ga. Jana Perc. V letu 2003 smo se dvakrat udeležili posveta na Zvezi delovnih invalidov Slovenije in prisostvovali na vseh sejah UO Dl Litija. Enkrat mesečno smo z društvom diabetikov organizirali prevoz na popoldansko triurno kopanje z organizirano telovadbo v zdravilišče Laško. Delno je strošek nakupa kart sofinanciralo društvo. Junija smo se odpravili na izlet na Primorsko, kjer smo videli razne zanimivosti in skupaj preživeli lep dan. Julija smo organizirali družabno srečanje s težkimi invalidi. Udeleženih je bilo približno osemdeset invalidov. V letu 2003 je bilo razpisanih šest terminov v objektih ZDIŠ za izvajanje programa OHRANJEVANJE ZDRAVJA. Trem invalidom je bila odobrena šestdnevna rehabilitacija v zdravilišču Dobrna, enemu okrevanje v zdravilišču Laško, ena invalidka je bila na terapiji v termah Topolšica. November in december sta bila meseca ročnih del. Ta oblika druženja JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Teb 01/898-74-72, fax: 01/898-71-81 Mob.: 041 643 514 ODPRTO: SOBOTA OD 700 DO 1 800 OD 7 00 DO 1200 Trgovina z gradbenim materialom toplovodno, vodovodno in elektroizolacijo z barvami in železnino PRVOMAJSKO DARILO 1 5% popUST ZA ENOROČNE bATERijE ARMAL, UNITAS (od 22. apriLa do 10. maja 2004) NIZKE CENE BetonsIle cevi Armaturne mreže Armaturno žeIezo Cement ApNO Lepilo ZA liERAMiko in sipoREX ALUaten CEvi OdTOČNE CEVI ToploTNA izolAcijA I SOV ER, UfiSA Keramične ploščice Barve Jub, BeUnIca, Helios, CoLor LamInatI lili p Kompletiramo vam TOPLOVODNO, VODOVODNO IN ELEKTRO INSTALACIJO • Prodaja strešnih oknov VELUX z montažo in izdelavo kompletne mansarde. IZPOSOJA UDARNIH KLADIV prispeva k ohranjanju in razvijanju psihofizičnih sposobnosti zato si v bodoče želimo še več članov za sodelovanje. Pred novim letom smo obiskali 28 naših članov, ki so težji invalidi ali socialno ogroženi. Zavedamo se, da je pomoči potrebnih še več, a na žalost ne vemo za njih. Velike aktivnosti so potekale na športnem področju. Vodja sekcije za šport je zadnje leto g. Milinkovič Nebojša. Društvo deluje v 5 moških panogah (pikado, balinanje, ribolov, kegljanje in šah) ter 2 ženski panogi (pikado, balinanje). Rezultati, ki spadajo v izjemne uspehe našega društva: Ekipno: udeležba na vseh ekipnih tekmovanjih v regiji; tretje-četrto mesto ekipno v šahu v finalnem državnem prvenstvu. Posamezno: skupna udeležba naših tekmovalcev na regijskih in državnih prvenstvih v vseh panogah; prvo mesto na odprtem prvenstvu paraplegikov in paralitikov (decembra v Litiji); prvo mesto na hitro-poteznem prvenstvu Slovenije za veterane nad 50 let v Slov.Bistrici; prvo mesto na veteranskem prvenstvu Slovenije (nad 60 let) v šahu. Vabimo vse invalide v delovnem razmerju, brezposelne, upokojene in člane Dl da se v letu 2004 priključijo obstoječim športnim aktivnostim. Vabimo vas z željo da bi vam pomagali ohranjati telesno kondicijo in psihofizične sposobnosti. S skupnimi močmi se bomo lažje borili proti stresnim situacijam katere nas obdajajo v vsakdanjem življenju. Zapisala: A.VRHOVEC —KO SEM SE MAJHEN BIL--------------------------------------- Ena od stvari, ki spadajo v slovensko narodno izročilo, so gotovo ljudski plesi. Zgodovina ljudskih plesov sega daleč nazaj v zgodovino naroda, plesi so se ohranjali iz roda v rod in z običaji postali eno od Gorenjske, Dolenjske, Bele krajine, Štajerske, Prekmurja, povsod so se oblikovali nekoliko drugačne! kot značaj njihovih prebivalcev. Tudi v naši regiji ohranjamo izročilo in gojimo folklorno tradicijo že 25 let, kot kulturno umetniško društvo Folklorna skupina Javorje pod vodstvom Ide Dolšek in Francija Lindnerja. Sprva kot ena skupina, kjer se je kalilo in zamenjalo lepo število plesalcev. Pred 15 leti pa so se začeli zametki otroške folklorne skupine na osnovni šoli Šmartno, prva mentorica je bila Maruša Meke, katere delo je uspešno nadaljevala Mojca Hauptman. Pred 6 leti pa je vodenje otroške folklorne skupine prevzela Bernarda Smrekar, ki je delo predhodnic še nadgradila. Število otrok se je tako povečalo, da sta nastali dve skupini predšolska skupina in šolska skupina. V soboto 28. 02. 2004 smo tako lahko videli v Kulturnem domu Šmartno, že drugič, celovečerni nastop z naslovom Ko sem še majhen bil ob sodelovanju članov ES Javorje in vsem, ki so jih zasrbele pete tudi po nekaj letni prekinitvi so prikazali plese, šaljivke, hudomušne ljudske pesmi in igrice, ki so se jih v časih igrali na kmečkem dvorišču. Tudi mladi harmonikarji niso stali križem rok vlekli so meh in polnili z glasbo prepolno dvorano občinstva. Skratka, vzdušje je bilo čudovito, lahko si le želimo, da bi bilo takih celovečernih nastopov čim več. Ne vem, če je bilo komu med občinstvom žal zgovoren se mi zdi komentar neke gospe po predstavi: “Srce mi je igralo, ko sem gledala te otroke veste, čisto zares je bilo tako, ko sem še majhna bila." Roman ZUPANČIČ SREČANJE NA JAVORJU S pomladjo je v naše kraje prišlo tudi sonce, ki vsak dan bolj toplo greje in prebuja naravo. Prav mesec marec je tisti, ki nam prinese veliko sonca in prebujajoče življenje. S soncem pa so poleg narave obsijana tudi naša srca, saj je ravno v tem mesecu toliko lepih praznikov. Najlepša pa sta gotovo dan žena in materinski dan. Ob tej priložnosti je Krajevna organizacija Rdečega križa Javorje v sodelovanju s Kulturnim društvom in Podružnično šolo Javorje pripravila srečanje krajanov. Na prireditvi so se posebej spomnili tudi krvodajalcev in starejših občanov, saj Krajevna organizacija Rdečega križa Javorje letos praznuje 40. letnico delovanja. Praznovanja obletnice sta se udeležila tudi sekretarka OZRK Litija, Danica Sveršina in bivši predsednik OZRK Litija, Karlo Lemut. V bogatem kulturnem programu so sodelovali javorski učenci in Oktet Valvasor. Posebni gostji sta bili babici z veliko začetnico, krajanki, ki sta rodili in vzgojili po7 otrok: Kristina Šuštaršič iz Riharjevca in Pavla Bavdež iz Javorja. Ker KORK Javorje letos praznuje okroglo obletnico je bila posebna pozornost namenjena tudi nekaterim članom, ki so ra prireditvi prejeli bronasti znak RK Slovenije. Letošnji nagrajenci so bili: Slavka Murne, Sonja Perme in Lojze Flisek za dolgoletno delo v upravnem odboru ter PŠ Javorje za dolgoletno sodelovanje s KORK Javorje pri različnih prireditvah. Javorčani so prireditev končali z dobro voljo in upanjem, da se naslednje leto spet srečajo. E.C. PESTRA IZBIRA APARTMAJEV V NASELJU SEVID Hrvaška (med Trogirjem in Primoštenom) Sredi Jadrana (420 km iz Litije) vas vabimo na poletni oddih v prijetne apartmaje. Samo 30 metrov od bivanja je čudovita plaža, rezervirana samo za vas. Blizu so mesta Rogoznica, Split in Šibenik, kjer se lahko sprehodite in občudujete znamenitosti ter doživite pestro nočno življenje. Za vse ostale, željne miru in tišine, pa predlagamo sprehod ob obali ob šepetanju morskih valov. APARTMA 1: 64m2 +26m2 terasa, oseb 4+1 Različni termini: od 45-60 EUR/dan APARTMA 2: 53m2 + 15 m2 terasa, oseb 4+1 Različni termini: od 40-60 EUR/dan APARTMA 3: 20m2 + 11 m2 terasa, oseb 2+1 Različni termini: od 25-30 EUR/dan DODATNE INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel.: 01/8983-843, GSM: 041-719-444 PRODAJA IN MONTAŽA KLIMA NAPRAV Iti FVA VaeeTl25a2^E ■ lil V Tel.: 01/897 67 60 toplozračni sistemi gsm: 041 770 590 A SISTEM KLIMATIZACIJE UNICO EDINI BREZ ZUNANJE ENOTE l> Sistem Unico se lahko namesti na zgornji ali spodnji del stene z enostavno montažo. I> Sistem Unico zagotavlja enostavno in hitro montažo. Dovolj sta le dve odprtini. \> Sistem Unico je opremljen z vsemi dodatki za instalacijo. Montaža zunanjih rešetk je možna od znotraj. D> Sistem Unico vam ne bo povzročal težav s kondenzom, ker ga preprosto nima.