Srbstvo. »Slov. Gaspodar« je že pisal o lepoti ia milini hrvatskega jszika. Kar velja o hrvatskem, ravno iato velja tudi o srb3kem jeziku ; saj je srbo-hivaSčina eden in isti jezik. SliSiS ta jezik koga govoriti in ga razameS, vendar ne veS, s kom imaš opraviti, ali s Srbom ali Hrtratom, Ce morebiti ne vprašaš, kam ss priSteva. Ce bereS pi3anje, lahko veš, od kod izvira, ali od Hr^ata ali od Srba, ker Srbi pišajo s cirilico, fie pa slišiS samo brsti, pa ti je branjs zopet lahko ali hrvatsko ali srbsko, Moogcga slovenskega vojaka je vojna oaoda bila zanesla na Srb3ko. Ce ie sreSno sedaj priSel domov, ima gotovo še spoimn na pohod v Srbijo. Oa pozna zdaj ne samo srb3kega vojaka, ampak tadi srbsko žeaico in srb3kega starCk-a. Dragi vedo o Srbih nekaj iz šole povedati, iz zgodovina in zemljepiaja ia iz njih slovatva, vendar j« to vsled nemSkega daha naših šol praT malo. Srbska pretekloat je slavna, juaaSri čiat SrboT se operajo ˇ njih narodaib pesmih. Srbi so torej npošteranja vredai narod in že zato smo mi do zdaj jib skoraj savidali, sedaj pa jib blagrnjemo, ker 80 si ohratiili svojo državno samostojnoat in neodvisnost, h katcre skapnosti aedaj Bprejoujo Uidi aas. Da odkritosrCno govorimo: Ta narod se naa j» ¦«!• doMdaj sorrasiti in ima Srb preklinjatL Iforali 8ino skoraj zatajiti to aam lorodno pleme in t tem zatajevsmjo iti tako dalefi, da smo mo rali zatajiti todi Sroje sloTenska pokolenje, če nismo boteli teljati za Srbe. Če si bil dober Slo ˇenec, bil si že S;b. Ne bi bili mogli naši trinogi bolj potrditi in naglaSati naše krvnega aorodstva s Srbi, kakcr so s svojim preganjanjem ia iskanjem Srbov med nami. A dočim so cas sihli, da bi naj preklinjali Srba, je prišel čas, da jih mi kot brate iii rešitelje v odločilui ari javno biago •laTljemo in blagrojemo. Zananji pritisk nas je gilil, da bi nsj preklinjali Srbe, notraDJi glas in Łut že tedaj ni tega dovoljeval. Z božjo pomočjo in na božji poziv smo se srečno postavili na sta lišče preroka Balaams o sv. pismn: Iit&flci so prišli p-jd Mojze3om do moabskih mej bliza Jordana. Med Moabiti je živel mož po imenu Balaam, ki je poznal pravega Boga. Bo njega pošlje moabiki kralj, Balak po imenn, ter ma poroči : »Glej številno ljadstvq je prišlo iz E gipta in se je ustanovilo meni naproti. Pridi torej in prekolni ga. Gospod pa se je ponoSi prikazal Balaamu ter mn rekel: Pojdi tja, toda le aamo to ston, ksr ti bom jaz zapovedal.« Balaam zju traj vstace in gre h kraljn. Kralj pelje Balaama na tri gore, od koder je ridel tabor izraelski, ter roisli, da bo Balaam po njegovem povelja preklel Izraeice. Gospod pa na fdihne Balaama, naj blagoslovi Izraelce. Balaam torej pravi kralja: »Kako bom preklinjal, kogar Bog ae preklinja; kako i)om rotil, kogsr Bog ne roti?« Blagoslovit sem poklican, blagoslova torej ne morem zadrževati.« In blagoalovil je Izraelove otroke. Nato mu Balak reCe nevoljen: Pokiical uena te, da bi mi sovražnike preklel, ti pa si jib blagoslovil. Pojdi odkoder si priSel.« Tudi Slorenci, Hj-vati in Srbi gremo radi tja, odkoder smo prišli, vrnemo se ˇ mislik ˇ daljno preteklost, r kateri smo izisli kot sinovi ena noater« Jogoslavije. Sedaj si oatrarjamo stdanjoit, t kattri nas bo zopat vae skapaj objela mati Jogo ilavija. Kar je Bog zdraiil, člerek več ne bo lolil. ^smec ja botcl Stovenca prisiliti, naj bi pr«kliajal Srba. Bog pa ja obrnil ia odločil, da ga meramo blagoaloTili kot ivojega reiitelja. Bog totej fivi in btagoalori refiitelje in reSeaca v ajtdlojeni držan SloTeneeT, Hrratov in Srbev!