ffrrn mrr "PROLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P /tumult II GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. FT — NO. 1232. as M«ond-cltu matter Dwcmbtr i, lilt, «t tk« twtl off k« tt Chlcaso. III., under t Im Act of Conirn« of March Srd. t »7». RAZBQLJENA ŠPANIJA CHICAGO, ILL- .4 APRILA, (APRIL 23,) 1931. LETO—VOL, XXVI. PROSLOSTB USTANOVITEV REPUBLIKE BREZ SOCIALNIH PREUREDB NE PRINESE REŠITVE DOLGO ZAOSTALI DEŽELI Strmoglavljenje Alfonza povzročilo poparjenost med reakcijo v inozemstvu.—Opozicija katoliške cerkve. ... — Španski socialisti v boju za republiko KATERO POT tEUTI SVOJEMU OTROKU? V Španiji že dolgo vre. Sedem let jo je tiščala za vrat diktatura pod vlado Primo de Rivere. Ko je padla, so novi ministri obljubovali reforme, povratek parlamentarizma in svobodne volitve. Toda zviti kralj Alfonz je s temi tolažili iskal le izhoda, kako čimbolj u-trditi svoj režim v napetem položaju. Republikanci niso mirovali. Bolj in bolj so prodirali med ljudstvo s svojo propagando. V prilog so jim bile tudi gospodarske razmere. Skušali so oklicati republiko že prošlega decembra in sestaviti vlado, toda y igri je odnesel zmago kralj in dal ene voditelje zapreti, drugi so utekli preko meje. Prvič je postala Španija republika leta 1873. Obstala je leto dni. Dežela sp ni bila pripravljena za tako formo vlade in republikanci so bili zelo ne-složni. Burbonska dinastija, ki je do prošlega tedna vladala Španiji, je stara 231 let. Pred njo so imele tron druge. Burbon-ci so prišli znova na španski prestol 1. 1875. Od tedaj so oprli svoj režim popolnoma na plemstvo ter katoliško cerkev. Kralj Alfonz XIII. je postal vladar Španije 1. 1902. Poročil se je leto pozneje z angleško princezo Viktonjo-Evge-tiijo. Španija je bila nekoč svetovna velesila z ogromnimi kolonij al* nimi bogastvi posebno v južni, centralni in tudi severni Ameriki. Udala se je uživanju in brutalno izkoriščala podjarm-ljena ljudstva. To jo je pokopalo. V svojih tradicijah je bila španska monarhija ena naj-konservativnejših na svetu. Najboljša zemlja je v posesti plemstva ter katoliške cerkve. Najbrž nikjer na svetu ne la-stuje rimska cerkev proporčno toliko bogastev kakor v Španiji. In menda nikjer kakor je bila npr. v Franciji. In če po francoskem vzgledu razpusti še samostane, bo udarec toliko hujši. Za piovizoričnega predsednika republike je bil v republikanskih krogih v najprej izbran Aicala Zamôra. Republikansko gibanje ima svojo naj-jacjo oporo v socialistih, v svobodomiselnih krogih, katerih boj je predvsem naperjen proti cerkvi, in v raznih liberalnih (Nadaljevanje na 7. strani.) TEKMOVANJA ZA SOVJETSKI TRG Sovjetska naročila v Zed. državah znižana. Povečana ? Nemčiji, Angliji in Italiji. MENTALNE BOLEZNI V ZEDINJENÏH DRŽAVAH NARAŠČAJO NOVI ZUPAN MESTA RACINE V WISCONSINU JE SOCIALIST William J. Swoboda je bil 7. aprila izvoljen za župana mesta Racine, ki je drugo največjo mesto v Wisconsinu. Prvo po velikosti je Milwaukee, ki ima istotako socialista za župana. Sodrug Swoboda je šele 33 let star. Pravi, da se je navzel socialističnih idej med vojno, ko je služil v ameriški armadi. "Ko sem se vrnil, sem videl, da je vojna napravila nad 30,000 novih milijonarjev, ki so vpili doma. da naj umiramo za čast domovine ! Tega mi je bilo dosti, pa sem se odločil za socialistično gibanje", je pojasnil re-porterjem novi župan. V zavodih za slaboumne in v blaznicah je bilo leta 1930 v Zed. državah 415,152 bolnikov, kar je blizu 37,000 več kakor leto poprej. Journal of the American Medical association piše, da ako se bodo mentalne bolezni večale v toliki meri, bo v omenjenih zavodih čez tri leta že nad pol milijona slaboumnih in blaznih. Par sto tisoč slaboumnih in blaznih ima zavetje na domovih svojih sorodnikov. Na prosto so puščeni iz zavodov na željo in v varstvo sorodnikov le taki blazni, ki ne ogrožajo osebne varnosti drugim ljudem. Uprave zavodov za mentalno bolne jamrajo, da so prenatr-pani z bolniki. Dasi jih pove-čavajo in grade nove, narašča število bolnikov še mnogo hitreje. Večje ječe in večje blaznrce so reflekcija na sedanji si3tem, ki povzroCa, da se mnogim o-mrači um, ki bi v zdravejših ekonomskih razmerah ostali normalni. PREOBUUDENOST IN NARAŠČANJE ŠTEVILA BREZPOSELNIH POVZROČA ssr r rrHS FAŠISTIČNI VLADI VELIKE SKRBI.ïs^SW SODNE DOLOČBE IN KAZNI V GALIJI SO ZELO POOSTRENE Mussolinijev režim ni posebno siguren svoje varnosti, zato je preuredil italijanski sod- ni si*em sebi v ie večjo pro- Vg|e{, je ameriskjh „ tekcijo. Kritiziranje Mussolini- toy tep raznjh biznUkih intere_ J»; mm.8trov ter dru- goy y Zed državah katerim g.h viijih javnih uradnikov je sovjetska t jna , svojjm strogo kainjivo. is otako vsa- tekmovanjem na mednarodnem ka agitacija proti fašizmu Lju- t škoduje ima rug|d ¡zyoz di. ki se pregrete soper telesno y t„ deže,0 težkoče , ^ varnost Mussol.n.ja, kralja ah ne gtroške N ja 1 ameri, papeža, se kaznuje s smrtjo. ška y,ada caringke oblaiiti. Zadostuje, da človek grozi, da Ta boj traja f yeč me8 bo ubil koga izmed omenjenih, dagi Mogkya ; pa zapade smrtni kazni V Ua- nj,a Amerjki * liji pred fašizmom ni bilo smrt- . '__, ,. n . ... naročila drugam, če se s provo- ne kazni. Potem so jo uvedli cjranjj ne * 'u v w le za izjemne slučaje v "vele- shingtonu mPis)ijo ,da je Rusy. izdajah npr. proti Slovencem takorekož \ i rimorju. traktorje in razne stroje v tej V zaporu bo moral vsak jfet- deželi_ ker so tukaj4nji izde,_ mk.ako ima kaj posesti, plače- ki ^ prilagodeni potrebam vati sam za svoje vzdrževanje. Sovjetske Unjj kakor jz_ S tem bo dvojno kaznovan !• a- ae)ki indugtrij m Sih deieL sisticna oblast ga bo «tkakr- AH Rusija je V8een<) poskušaU senkoli političen al. kak drug prene8ti de, 8yoJjh naroži, prestopek pognala v ječo in Nemeijo> jn kakor poroeaj<)( M mu potem vzela posestvo, da bo j4 nemški industrialci in fJjnan. z njim pokrila svoje izdatke za žniki da„ $75 000 000 krediu hrano in "trdo ležišče" k. ga in za ta denar sj ,ahko ^ , bo dala jetniku Vsled te do- iftroje fa d izde]ke N ločbe je teror zglo povečan, ker čijiproU plačevailju na obroke. daje vlad. moč da uniči svoje Naroči|a y omenJjeni u b nepnjatelje fizično s težkim. mora]a ¿„ija glasom zapornim, kaznimi m gospo- 8porazura, pla(5ati nJem*ki iD_ darsko. Trden tak režim n., dustriji y teku h ker se za svojo ohrano pre- v At»»it« ; u-uu - i več zanaša na silo Novi zakon ln Ita,1J1 ruska n»- vec zanaša na suo. rsovi zakon r(^lla narasl u t k določa zaporne kazni od enega je §e vedno Zal,Ste^kL\e držav. Razne dežele med tem se utar- procesij, raznih drugih verskih ^&r «o- .vwflnli tr» lonL. vjetske trgovske komisije sprefr- voriti slabo o umrlih osebah. • Te kazenske določbe je faši- V najubožnejših krajih Italije se prebivalstvo najbolj stična vlada izdelala sporazum- množi. Vlada in papež zatirata porodno kontrolo Začetek starostne pokojnine v New Jerseyju Dne 14 .aprila je zakonodaja države New Jersey sprejela predlogo, ki določa dolar pen-zije na dan državljanom, ki so preko 70 let stari in brez sredr stev za preživljanje. Prohibicija na Finskem Na Finskem imajo že dolgo prohibicijo, ki pa se ni zado-voljrvo obnesla, dasi Finska ne pozna graftanja kakor je razvito v Zed. državah. Dne 14. aprila je finski parlament legaliziral pivo, ki sne imeti do dva in četrt odstotka alkohola. Prej ga je »melo imeti le 1.6 odstotka. Koncem prošlega leta je Š"e-la Italija že 42,874,000 prebivalcev. Ker je po velikosti Italija le štiri tisoč kv. milj večja kot Arizona, toda 30,000 kv. milj manjša kot Montana, si lahko predstavljate njeno veliko obljudenost. V nobeni važnejši deželi v Evropi ni gostoča prebivalstva tolikšna, kakor v Italiji, a vzlic temu zahteva fašistična vlada in papež, da se porodov ne sme omejevati. Cerkev in država pazita skupno, na podlagi sporazumnih odredb in zakonov, da se vsako gibanje za kontrolo porodov že v kali zatre. Prodajanje ali brezplačno razpečevanje preventivnih sredstev je v Italiji strogo zabranjeno. Število brezposelnih je v Mus-solinijevem raju naraslo že na milijon, ali vzlic temu hočeta vlada in cerkev še več in več o-trok, da bo še več lačnih in brezposelnih. Lani je prebivalstvo naraslo za nad pol milijona, ali 26 na vsakih tisoč Italijanov. To je naraščaj, s kakršnim se menda ne more ponaša- no s papežem. Nad 8,000 novih knjig V Z. D. je bilo leta 1930 iz- Samomori na Dunaju Na Dunaju, ki še vedno slovi kot eno najbolj veselih meet na svetu, si je leta 1930 skušalo vzeti življenje 3,065 ljudi. Posrečenih samomorov je bile 1,019. banje močno, se porodna kontrola vseeno izvaja, dasi imajo ljudje težkoče radi strogih po danih 8,134 novih knjig. stav. V Kalabriji, kjer je igno- ~ -----■ ranča največja inbed.^huj- SPREMENJEN POLOŽAJ V ŠPANIJI med- '«flp^ v Pijemontu, 1 razvita provinca \ -- j^^^M^^HBHHf B^BBBB^^^^^^^M i, samo 16 na tisoč. Italija je revna dežela, sko- jk. ' fiptfS9| KSBH^^^^^^HH ro brez prirodiiih zakladov, ra- V^P^Sjj^^i zen vodnih sil. Njeni pridelki ^H^^Kpvop''^ še od daleč 'ne zadoščajo za' 4f^^^KJ^M^ prehranjevanje prebivalstva,' 1 ^^^^^BMS^M^^BfIM^BB^^^^^^B vsled tega je treba živila v velikih količinah uvažati. Ker je zdaj naseljevanje skoro v vse dežele ustavljeno, se Mus-solini praska, kam bi s prebitkom prebivalstva. Poročajo, da ne govori več zoper porodno kontrolo, ker je .spoznal, da mora tolikšno naraščanje prebivalstva na eni strani, ter gospodarsko propadanje na drugi, privesti v katastrofo. Sestradana Italija tvori tudi nevarnost miru. zato se pojavljajo na ligo narodov zahteve, da začne ona študirati problem ti nobena velika dežela. V zgo- preobljudenosti ter porodne dovini Italije ni bil narastek kontrole. Eni ji celo predlaga-prebivalstva še nikoli tolikšen jo, da naj napravi pritisk na kakor lani. Vzrok temu je, kot dežele, ki po nepotrebnem sili-omenjeno, zatiranje porodne jo ljudi v prekomerno razmno-kontrole in pa gonja katoliške Ževanje. "To, kar počne Itali-cerkve proti materam, ki se ja„ je kriminalstvo," komenti-branijo prevelikega števila o- ra en odličen propagator regu-trok. ; lacije porodov v svetovnem ob- • Zanimivo je tole: V tistih 8e&u- italijanskih provincah, posebno Ako se bo prebivalstvo Italije na severu, kjer je odstotek a- množilo po sedanjem merilu, im nedavno »o Alfoniov« lm*m ttrvIjaU na a bila ta fotografija mta ja «prožil stražnik v skupino dijakov, ki so biH na stroki medicinska fakultete ln motali rassM predmet« na poHcijd. En dijak jo padol smrtno sado«. Ali krnim nalfabetov majhen, in kjer je bo naraslo v 50 letih več ko £ T J* i**!** £ bn« pr^mmnm . . ' ' , 1 _ » . . . _ , , ! Španiji. Kralj ■ druitno jo odšel na varno v Inosomotvo. Za tako shičajo prva pnnouuin iMisms UIIU, p u 111 Jwnuvi u* uu, si jo dal "aa stran " okrog 91S^N>0,000, katere ima V ramnib vloibab v Zmd. svobodomiselno in kulturno gi- Štela blizu 70 milijonov ljudi.| driavali, Juini Amoriki. Angliji, Švici « Franciji.* QIasoei iz Rase ga (¡ibanja Ljudje se selijo nazaj na farme Cleveland, O. — Prvi maj je nik), in BarbiČev orkester za-praznik svetovnega delavstva, [igra valček in koračnico. Prične To je resničen mednarodni dan. |se ob 7:30 zvečer. Vstopnina Praznuje ga proletariat vseh dežel. * V Clevelandu se bo vršila socialistična prvomajska manifestacija v avditoriju Slov. nar. doma v petek 1. maja ob 8. »večer. Imela bo izbran spored. Sodelujejo trije pevski zbori, namreč "Zarja", ter če-ški in finski. Nastopijo tudi češko delavski telovadci pod vodstvom s. J. Martinka.. Govorniki bodo s. Sharts iz Daytona, večkratni socialistični kandidat za governerja in član strankine eksekutive; dalje VVillert, Siskovich, Martinek in več drugih. Slovensko in ostalo jugoslovansko delavstvo je vabljeno, da pride polnoštevilno na to slavnost. — John Krebel. 50c. Vabljeni vsi. — Odbor. Detroit, Mich. — Kluba št. 114 in 115 JSZ. ter angleški odsek prirede prvomajsko slavnost skupno v petek 1. maja na 116 Six Mile Rd. Prične se točno ob 8. zvečer. Pevski zbor Svoboda zapoje za otvoritev slavnosti socialistično koračnico. Potem slede govori v slovenskem in angleškem jeziku o pomenu 1. maja za delavski razred. V&topnina na to priredbo je samo 25c. Pridite v čimvečjem številu, kajti letošnji Prvi maj bo praznik prebujenih delavskih množic, ki bodo manifestirale kakor še no-benkral po vojni. John Jane. agitaciji za list in Zvezo. Sodrugi in sodružice vrše v tej naselbini svojo dolžnost, zlasti se uveljavljajo llotkovi in Pa-horjevi, sodružica MedvešČek iii Fr. Novak, ki vodi delo. Da-si sem bil poslan v to naselbino, nisem imel dosti posla, ker so ga opravili drugi. So še ljudje, ki nimajo Proletarca, ampak ako ni. tudi voda ne odnese. Vseeno sem dobil dva nova naročnika, kar se je smatralo za nekaj izrednega. Po mojem odhodu mi je sporočil Fr. Novak, da je dobil še enega novega. Ogleiby ima okrog 5,000 Ako so bila delavska politična . in prosvetna zborovanja kdajkoli potrebna, se lahko po vsej pravici reče, da so nujno potrebna posebno v tej dobi, ko je kapitalistični sistem svoje gospodarstvo temeljito zavozV, pripravil milijone in milijone delavcev ob zaslužek, pognal v bedo milijone ljudi, pri tem pa se uničujejo ogromne zaloge živil, ker delavci nimajo sredstev, da bi jih pokupili, kapitalizem pa jih rajše zavrže, ako jih ne more dobičkanosno prodati, pa magari, čs pri tem pogine nevem koliko ljudi. Sistem, kakršen je, ni zrno- soc. organizacijo ,ampak za to je še dosti časa. Ste že kdaj slišali, da se kak kapitalist brani svoje organizacije, češ, bom pristopil, toda se mi še ne mudi. Njih ni treba nič siliti. Zato pa vladajo, ker so organizirani, delavci pa se največ prerekajo, namesto da se bi učili ter se združili v svoji politični stranki. J. Ambrožlč. di druge narodnosti so zastopane, toda v manjšem številu. Slovenskih družin štejejo okrog 75, vseh Slovencev pa je do 400. Svoje cerkve nimajo. Kar je vernih, hodijo| v poljsko. Včasi pride kak frančiškan iz Lemonta, da poskrbi za duše Skozi dobrih decet I* je prebivalstvo na ameriških farmah nazadovalo, in da pOagitira ZH njihov tisk. prebivalcev. Največ je Italija- žen obstati. Prihaja vedno nov, Poljakov in Litvincev. Tu- globlje v bankrot, in njegovo prevzame Barberton, O. — Klub št. 232 JSZ. priredi majsko manifestacijo v soboto 9. maja v dvorani druš. "Domovina" na 14th St. Prične se ob 7. zvečer. Govornika bosta v slovenskem jeziku John Terčelj in v angle- ki zapoje več pesmi. Dalje sta na sporedu slovenska deklama- »onsburga, Pa. Chicago, III. — Prvomajska slavnost kluba št. 1 se vrši v petek 1. maja ob 7.30 zvečer v dvorani SNPJ. Nastopijo slovenski in angleški govorniki; slovenski govornik v bo Joško Oven. Sodeluje zbor "Sava", jJeziKU jonn ierceij in v .:___• » 0 • n0|:0 ofn škem John Kutch, oba iz Ca- cija v prizoru in ena angleška. Na sporedu je tudi par de- Culi bomo tudi solista na akor- klamacij ,ki jih bosta predvajala Joe Pustovrh ml. v angleškem in Mary Bregar v slovenskem jeziku. Oktet "Javornik" pa zapoje nekaj lepih pesmi. Po programu se razvije ple- dino. V angleškem jeziku bo vpri-zorjena drama "Black Hell". Po sporedu bo plesna zabava. Podrobnejše poročilo bo v maj- ski številki. Vstopnina je 35c sna in prosta zabava ob zvokih za o3cbo, da se pokrijejo glavni ¡zbornega * orkestra. Klub bo s.roški.—^P. O. udeležence čimbolje postregel. Milwaukee, Wis. — Tukajš-j nji soc. klub št. 37 priredi pr- manifestacijo, madtam ko ja v mestih naflo naraščalo Lata 11*30 aa je izaelilo is mast na farma toliko ljudi kakor jih je ilo is farm f mesta, pravi statistika afrikul-turnega dapartmanta v Washingtonu, D. C. Na sliki je C. J. Galpin, načel-nik sa statistiko v omenjenem dapartmantu. Gornja črta na karti predstavlja izseljevanje iz farm v mesta, in spodnja is mest nazaj na farme. Da bomo čim dostojnejše priliko, da jo vidimo na odru. praznovali naš delavski dan, Naravno, da bomo šli na pred-apeliramo na zavedno sloven- stavo, ker nas zaljubljena vdo-sko delavstvo v tem okrožju, da va RoŠlinka s svojim romarjem pride na prireditev v obilnem in raznašalcem blaževega žeg številu. Ad. Krasna. na zelo zanima. a Slov. pev. zbor "Bled" vprizori v nedeljo 17. maja v S. D. D. na Franklinu opereti "Rož- To in ono iz Johnstowna Johnstown. Pa. — Dne ll.'marin" in "Snubači". Ko ju aprila je preminul Ivan Saunik. boste videli, boste v duhu za Ugonobila ga je pljučnica. Pokojnik je bil doma iz Brežic. Prišel je v Ameriko okrog 1. 1909. Po poklicu je bil pek. Bavil se je s to obrtjo v starem kraju v Ribnici in na Rakeku. Soproga mu je umrla v starem Vstopnina prosta za vse. Pridite vsi na to delavsko ----da bomo čim-—,—............ . ______ vomajsko proslavo v nedeljo lepše izrazili svojo solidarnost kraju, ostalo družino pa je do-26. aprila v SST dvorani. Zve- s proletarijatom v borbi za na- bil vso v Ameriko. Dosegel je čer besta uprizorjeni dve igri, še skupne pravice. Dinastije visoko tftarost 74 let. Bil je angleška "What Price Coal?" padajo, stebri starega reda po- vedno čil in poln humorja. V in slovenska "Njegov jubilej", kajo, delavci, bodočnost je va- njegovi družbi je bilo vedno Igrala bo dobra godba in pri- ša! Organizirajte se zanjo? pravi j eno bo vse drugo, da bo Udeležujte se vsi do zadnjega občinstvo zadovoljno. svojih priredb, kakor bo v so- Uljudno se vabijo vsi rojaki, boto 9. maja.—J. Jankovich. da skupno proslavimo delavski praznik Prvi maj. Vstopnina za moške 50c, za ženske 35c. Ker je vstopnina nizka, se pričakuje nadvse velika udeležba, da proslavimo Prvi maj demonstrativno. Vsi na plan 26. aprila! Za publicijski odsek:— Joseph Ule. nekaj časa v rodni vasi, tako bodo vplivali na vas ljubki de kliški in fantovski nastopi. X. ParkhiU, Pa. — Johnstownski sodrugi smo doslej vedno praznovali prvi maj, kot je pač bilo v danih razmerah mogoče. Za letošnjo prvomajsko slavnost, ki se bo vršila v soboto 2. maja zvečer v Slov. domu na Franklinu, je klub pripravil bogat program, s sodelovanjem dramatičnega odseka. Nasto-Collinvvood, O. — Majska | pijo dobri govorniki, podane slavnost, ki jo prireja klub št. bodo pomembne deklamacije in 49 JSZ. v nedeljo 3. maja v sodelovalo bo hrvatsko pevsko Slov. del. domu na 15335 Wa- društvo "Rodoljub", znano kot prijetno. Pogreb se je na njegovo željo vršil civilno v Central City na Grand View pokopališče ob obilni udeležbi. Na r Z agitacije za Proletarca in JSZ. Mi gremo naprej kljub depresiji.—Po La Sallu in okolici. Prva pot v Joliet. V prejšnjih dopisih sem deloma poročal o mojem posetu naselbine La Salle ter drugih v okolici, kjer smo s sodrugi V tem mestu je glavni vir zaslužka cementna industrija. V "cementovnah" delajo samo moški. Žene in dekleta, ki delajo za dnevno ali tedensko plačo, morajo na dolgo pot v La Salle, v tovarno za ure, kjer so delavci zelo izkoriščani. Pred kakimi šestimi meseci je ta kraj obiskal misijonar pater ?e-.*ot sedani». nismo ob-Odilo Hainšek, ki se je potru- čutlh °Veta Premo- dil tudi sempatja po hišah na *ovnik Pittsburgh coal kompa-agitacijo za Ave Mario. Razu-'nl-»e Je «bratova! že dalj časa mesto prevzame delavstvo ki bo na sedanjih razvalih zgradilo socialistično uredbo. O tem zborovanju se razpravlja v klubih in društvih. Pridite na konferenco pripravljeni, da bo njeno delo toliko bolj plodonosno. Večer prej se vrši v Girardu v SND prireditev pod pokroviteljstvom tamkajšnjega kluba v prid konference. Louis Zorko, konferenčni tajnik. Delavske razmere v 'krizi* Moon Run, Pa. — Take kri- me se, da ni pri tem pozabil a-gitirati tudi proti naprednim našim listom, kot sta Proletarec in Prosveta. V pridigah so ti komaj polovico dni, nedavno pa je popolnoma prenehal. V kompanjski prodajalni ne dajo ničesar na up. Če nimaš,"da gospodje zelo drzni. Ljudi si- bi P|a*al, pa hodi lačen okreg. lijo na razno priseganje in se KoJe ta kompanija začela sploh trudijo, da napravijo na- SV?JV boJ*a zdrobitev linije je nje neizbrisen vtis ter jih s tem \eUko obljubovala. Njeni Iju- ohranijo zase. Delavci bi storili dje.80 zastavljali, da bo zni- pametno, če bi takim ljudem zfn,je m.eB1dn.e lesutv,ce Pomenilo svetovali, da naj delujejo za *tn,no dJl0 obrat 8 P°)n0 spreobrnenje med izkoriščeval- Paro' Ma™kdo jim je verjel, ci, ako mislijo, da je pridigar- Kompanija pa je kmalu poza stvo še potrebno. "a obljube' ker 8° Vsakdo, ki dela v cementar- »» interes, glavno Kaj bo z ni, je deležen velike porcije de'avcV nj° br,*a: _ , pokore, brez da bi mu jo vrhu Res že ča8' da se bl de,av' Naši kandidatje. — Izlet 44 Zarje" v Detroit Cleveland, O. — Kot že po- ročano, je soc. stranka nomini-rala za prihodnje volitve Štiri aLdermanske kandidate. V L distriklu je kandidat John VVillert, v II. Jos. Martinek. v 111. Max Wohl in v IV. Jos. A. Siskovich. Prvotno je bilo določeno, da bo Siskovich kandidat v III. distriktu, a pozneje je bilo to spremenjeno, da ¿0 kandidiral v IV. Vodili bomo zanje živahno kampanjo, da pridobimo tudi delavci zastopstvo v mestnem odboru. • Pevski zbor "Zarja" se pripravlja na izlet v Detroit, kjer bo sodeloval v nedeljo 26. aprila na koncertni priredbi soc. pevskega zbora "Svoboda". Zbor "Zarja" je najel posebno karo v vlaku, ki nas odpelje iz Clevelanda ob 12. zvečer. Voz-nina v oba kraja je samo $3.50. Kdor želi iti z zborm, naj se priglási v klubovih prostorih v SND. Odprto je vsak večer od 7. do 10. Zdaj se vam nudi najlepša prilika iti v Detroit na lepo prireditev "Svobode" malo ceno.—John Krebel. za te nalagali še v spovednicah.— Radi urednikove želje, da bodimo v teh par številkah bolj grobu mu je spregovoril par a£'tirali za razširjenje tega li- kratki, končam. Več pa v pri L ... J .. .1____ A _ J.__ »f ■ , . t af O tri Q nAi a An n i n Ir 1 iil\/ktt U/\/l n i ik i«/)n ink besed v slovo Andrew Vidrich. 8ta in za pojačanje klubov. Tu zapušča štiri hčere in enega sina. Blag ti spomin, stari proletarec ! • Diletantski zbor kluba št. 5 JSZ. se marljivo pripravlja na majsko proslavo, ki se bo vršila v soboto 2. maja v S. I. D. na Franklinu. Na sporedu je stara, toda vedno realna social- Name so rojaki v teh krajih napravili najboljiš vtis. Videl sem, .da so ideje, ki jih zastopa naše gibanje, tu zelo močno u-taborjene. Ako je kdaj kak čas neprimeren za agitacijo, pa bilo za kakršenkoli list, tedaj ie to ta-kozvana prazniška sezona. Jaz sem bil tam okrog velikonočnih na drama "Njegov jubilej", ki praznikov, ko imajo družine po- terloa Rd., bo imela obsežen in skrbno izbran spored. Otvoritveni govor bo imel Jos. Dum. O pomenu slavnosti in položaju eno* najboljših hrvatskih pevskih zborov v Ameriki. Dramski odsek vprizori dra bo igrana v slovenskem jeziku. V angleškem jeziku pa nam predstavijo naši mladi komedi navadi izredne izdatke z nakupovanjem oblek za otroke, pa tudi starejši si radi kaj ku- hodnjih izdajah. — Anton Vičič. jo "Hans von Smash". Glavni P^0 "za pomlad", ako dopu- Ohijska konferenca Pro-— svetne Matice JSZ, Klubom in društvom prosvetne matice JSZ. v okrožjih Cle-veland, Barberton, Girard in v drugih naselbinah tega dela države Ohio naznanjamo, da se vrši prihodnja konferenca v nedeljo 24. maja v Slov. nar. domu v Girardu. Začne se točno ob 9. zjutraj. Ako katero društvo ali klub ne dobi poseb- junak je priseljenec iz Nemči- ^aJ<> finance. Dekleta še po- negft vabi,a> jih prosimo> da mo "Njegov jubilej", ki jo je je, ki s svojim polovičnim zna-®«*™ ^le, d* dobe nove oble- upo§tevajo t'0 naznanii0 t^r iz- ko,katera se bori za delavstvo? ci predramili. Republikanci in demokratje dajejo samo obljube, kadar hodijo pred volitvami okrog delavcev in moledujejo za njihove glasove. Ko so izvoljeni, hodijo po preprogah, kakor pittsburški župan ki je dal zanjo $1,950. Mehka stvar, katero ni sam plačal, nego davkoplačevalci. Brezposelni marsikje še praznih vreč nimajo, da bi ležali na njih. Ako čitate liste, vidite, kako siplje mestna administracija ljudski denar v kanal korupcije, da se izteka v žepe, katerim ne spada. Ali ne bi bilo pametno, če bi delavci pri prihodnjih volitvah ne glasovali več za sovražnike svojih interesov, nego za socialistično stran- bo govoril Jos. Martinek, ured- prevel iz nemščine pokojni so- njem angleščine argumentira, ke, kajti sosedova jo bo imela,1 V0jy0 zastopnike nik češkega socialističnega li- drug Jože Zavertnik. Drama tudi gospodari, dela in nadzi- Pa ona» druga, in tretja, in se- ____^ sta. Miss Terbižan bo dekla- se odigrava na resničnem oza- ra. Razen teh dveh predstav bo-1 veda, te druge, naša tudi! — Vecerinka v prid SND, v Detroitu Detroit, Mich.—Sodeč po priredbah, ki jih imamo v naši naselbini, bodisi kulturnih kakor tudi zabavah, bi človek lahko dobil vtis, da je Hoover-jeva prosperiteta lepo obrodila. Pa ni, kajti mnogi detroit-ski rojaki so vsled nje zelo prizadeti. Kulturno in socialno življenje pa vzlic temu gojimo kolikor mogoče. In ni ga malo. V soboto 2. maja bo ženski odsek S. N. D. priredil večerin-ko v znani dvorani na Six Mile Rd. in Woodward. Želimo, da s tem pripomoremo po pravilu, "kamen do kamna", k zgradbi. Delničarji razmotrivajo o načrtu, da bi zgradili zdaj nekaj začasnega, namreč poslopje, v katerem bi imeli zborovanja, kake manjše priredbe in podobno, da bi služilo za najnujnejše potrebe. Ampak tudi to stane precej denarja. Ako se udeležite te večerin-ke, boste pripomogli k cilju, a ob enem boste imeli tudi mno- Eni delavci piavijo, da bi šli v Igo zabave.—Katie Krainz. mirala "I Shall Be Free", in Vinko Zgonik "Prvemu maju". Vinko Coff aranžira živo sliko, ▼ kateri pojeta Planine in Miss Bhimel. Ann Wasworth poje ki igra na kitaro. Nekaj komadov bodo udnrjali tamburaši predstav bo dju današnjega družabnega re- mo čuli govore, godbo, hrvat-| Starše tarejo skrbi. Na vsak da. Slika malega "neodvisne- sko pevsko druš. "Rodoljub" in način hočejo ustreči otrokom, ga" rokodehca, ki ga uničuje par pesmi menda zapoje tudi toda kje vzeti? Pa se že kako moderna strojna doba. naš stari "Bled". Program je iztisnejo dolarji, če ni bila brez- Za smeh in kratek čas bodo zelo bogat ,a poleg tega bo poselnost predolga, in ako se "Kičeni Srem". Tenorist Louis gl ešč i ni. "Hans von Smash" ali podali eaši agilni člani mladin- ostalo še nekaj časa za ples-skega odseka komedija v an- no zabavo. Belle bo pel, iti čuli bomo tudi Die Bauern gruppe, ali kakor jim pravimo, Tirolce. Fende in Misich nam dasta 10 mint šale. Zapoje Jadranov kvartet (Pod- če hočete po slovensko, "fant od fare", kajti Hans bo poskr- sko boj- Dojmovich- Novak- Stano- vrstna godba. bel, da se boste vsi od srca na- "Vdova Rošlinka". Predstava smejali. Po programu bo ple- bo v S. D. D. na Franklinu. Da-sna zabava. Igrala bo prvo- si smo o tej igri že večkrat či- bolezni hiše ogibajo, da ni treba vabiti še zdravnike v vas. Mladina po večini ne premišlju-Dne 16. maja vprizori žen-je o skrbeh svojih roditejev, ker druš. št. 600 veseloigro je navajena, da dobi, kar želi ali hoče. Morda ne vse, kajti dostikrat se mora sprijazniti s kompromisom, toda brez nič le tali, bomo imeli tu zdaj prvič ni. __________| Vzlic vsem tem neprilikam mi je prišel na misel delavski KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI ielite svojim priredbam čimveč moralnega In gmotnega uspeha? er OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i klic, "mi vstajamo! Vas je strah!" V La Sallu so me o veljavi tega gesla uverili s svojim delom in voljo za sodelovanje. Dvomim, da sem ga kje dobil več v svojih 37-letih v delavskem gibanju kakor tukaj; Z njihovo pomočjo smo dosegli uspehe, na kakršne bi v teh časih nikdar ne računal. Rezultat tega dela je petinštirideset novih naročnikov. Tudi Fr. Novak ter sodružice na OgIesby »o dosegli lep uspeh v Majska izdaja "Proletarca" izide kot običajno v povečani obliki, bo tiskana na boljšem papirju ter bo imela bogato vsebino. V nji bodo članki o problemu brezposelnosti» starostni pokojnini, o bodočnosti naiih podpornih organizacij, o naiih kulturnih druitvin, delavskem gibanju med ameriikimi Jugoslovani itd. Kot običajno, bodo v nji zastopani razni tukajinji in starokrajski sotrudniki. Cene tej izdaji so sledeče: j Posamezen iztis......$ .15 100 iztisov ____$12.80 10 iztisov............ 1.40 250 iztisov____32.00 25 iztisov............ 3.50 500 iztisov ____50.00 50 iztisov............ 6.90 1000 izstisov____95.00 Kdor prijateljev tega lista želi imeti v nji pozdravni oglas, je cena $1 za vsak palec prostora v iirini ene kolone. Ta cena velja samo za pozdravne oglase. Prosimo, priporočite trgovcem in drugim, pri katerih nabavljate potrebičine, da poiljejo oglase v majsko itevilko. Za pojasnila piiite upravniitvu. Sodrugi in tomiiljeniki, poskrbite» da pride prvomajska itevilka Proletarca, ki je manifestacijski izraz zavednega delavstva, v čimvečjem itevilu med slovensko ter drugo jugoslovansko ljudstvo. KRALJEVAŠKI TRABANTJE V CHICAGU LAŽEJO < V clevelandski "Enakopravnosti" z dne 15. aprila ima Frank Vidmar dopis, obsegajoč dve in pol kolone, v katerem hvali fašistično politiko jugoslovanskih kraljevašev v Chicagu pod konzulovim vodstvom in napada Proietarca ter njim neljube osebe. 7 Dopisnik, ki je za tisti kup stavkov POSODIL ime, najbrž ne ve, koliko laži je podpisal. On se skorogotovo ne zaveda, da je orodje sedaj, kakor je bil orodje, ko je igral posredovalca in "mesenžerja" na konvenciji SNPJ. v VVaukeganu med "progresivno" in Bartulovičevo skupino. Bil je tudi predstavnik cementnega bloka na banketu, oziroma zabavi komunistične struje ter komunističnih delegatov za časa konvencije SNPJ. v Chicagu L 1929. "Radnik" ga je hvalil obakrat za velikega "progresivca". V omenjeni 'E." naglaša med drugim s črnim tiskom "velikansko jugoslovansko proslavo", ki je baje spravila socialiste čisto iz tira. Vršila se je dne 30. novembra v Ashland avditoriju, v katererti je prostora za do 5,000 ljudi. Rekli so, da je bilo v nji 6000 ljudi, dasi ni bilo v nji niti enega pravega Ribničana, da bi jo razrinil. Kobalova Svoboda je pisala» da je bil to jugoslovanski "četrti žulaj". Ker jih je pri "Svobodi" precej, ki dvomijo vanj, jim Kobal svoje kraljevaštvo uriva po ovinkih, natvezil jim je legendo o "četrtem žulaju". Tisto slavnost mora po naročilu poveličevati tudi Fr. Vidmar, ki piše, da se socialistom izmikajo tla, Proletarec propada, Kolombatovič je velik demokrat in slične klobase ter danke. Kakšna je bila "velikanska jugoslovanska proslava", ki jo razglašajo bivši zavezniki komunistov? Vladni "Jutranji list" v Zagrebu z dne 6. decembra piše pod naslovom "Proslava 1. decembra v inozemstvu" sledeče: Chicago, 5./12.—Narodni praznik jugoslovanskega narodnega zedinjenja je bil tu proslavljen zelo svečano. V katoliški ih pravoslavni cerkvi so se vršila svečana bogoslužja. V največji dvorani v Chicagu je bil prirejen koncert» na katerem so sodelovala vsa tukajšnja jugoslovanska pevska društva. S proslave je bil poslan poklonstveni brzojav Njegovemu Veličanstvu Kralju, v katerem mu prisotni izrekajo globoko podaniško udanost. Vsa proslava je napravila na udeležence globok vtis." * To je tista "velikanska jugoslovanska proslava", katero opeva Frank Vidmar v "E." in Kobal v "Svobodi". Ker sta Vidmar in Kobal ter drugi funkcionarji njune zadruge inc. sodelovali pri aranžiranju "velikanske jugoslovanske proslave", pač vedo, kaj pomeni izražanje "globoke podaniške udanosti njegovemu veličanstvu kralju." Hinavstvo teh tipov se vidi še posebno iz zaključnega stavka Vidmarjevega-Kobalovega dopisa v "E.", kjer pravi: "Naša nova domovina je republika in vsi državljani smo republikanci". To sta napisala da nablufata čitatelje o njunem pravem namenu. Delala sta na vso moč za konzulovo slavnost, toda o prej citirani podaniški lojalnosti pa pred ameriškimi citate 1 ji previdno molčita. Ampak izjava podaniške udanasti, ki ste jo poslali z omenjenega shoda kralju, vas bo spremljala kamorkoli se ganete. i . i Drugič, vi ste lagali, ko pravite» da so sodelovali na "velikanski jugoslovanski slavnosti" vsi jugoslovanski pevski zbori. Cemu jih ne naštejete? "Sava" je imela isti dan koncert v dvorani CSPS. ob najboljši udeležbi in z najboljšim moralnim in gmotnim uspehom v svoji zgodovini. Laž je, da je Ashland avditorij največja dvorana v Chicagu. Vi pustite, da vas klečeplazni diplomatski agentje s svojimi kobalskimi hlapci izrabljajo, pa ste v kaši! Fantje, kar je vas pametnih, pustite to ničvredno družbo! NOVE POŠTNE ZGRADBE Izkoriščanje Kitajcev v pralnicah Smničenja b. Stauta, da naše društvo zadržuje vplačane prispevke za zvezno glasilo, je I GKDO OBREKOVANJE. Pomniti je treba, da JPZS. danes V kitajskih pralnicah v ame-nima oficielnega glasila in riških mestih je delavnik še d ruš. 7 je del te podporne or- vedno od 12 do 18 ur. V San ganizacije. Kakor hitro pa bo Franciscu je v začetku aprila gl. odbor JPZ Sloga zopet u- zastavkalo okrog 500 kitajskih postavil glasilo, bo naše društvo Pralniških delavcev, ker niso akoj pričelo s pobiranjem pri- mogli več prenašati krivičnih spevkov zanj, pa naj bč glasilo razmer. Zahtevali so skrajša- 'Obzor' ali katerikoli drugi list. nje delavnika s 15 na 12 ur in Sicer smo mnenja, da je b. Pa na mesec plače, namesto S. dobro informiran o tej zadevi, želi pa jo prikazati v javnosti v taki luči, da onečasti društveni odbor, kateri ni bil pri volji plesati kakor je on igral! Za druš. "Bratje Svobode" *t. 7 JPZ. Sloga, Jo* Vidmar, predsednik; Jo« Gnwetx. tajnik; Lawrence Mesarich,' blagajnik. /eselica in shod federacije SNPJ v Penni Pittsburgh, Pa. — Federacija SNPJ. za zapadno Pennsyl-vanijo priredi dne 28. aprila ob :30 zvečer v Slovenskem domu na 57th in Butler St. veselico in shod v prid brezposelnih Članov. V tem času se vrši v Pitt-^burghu konferenca zvese jugoslovanskih bratskih organizacij, zato so na to prireditev povabljeni glavni odborniki S. N. P. J., ki bodo na zborovanju. Na prireditvi federacije bo go-I voril gl. predsednik V. Cainkar in drugi gl. odborniki. Vstopnica je 50c za osebo.—M. P. LISTNICA UREDNIŠTVA Nekaj naznanil in poročil je bilo sličnih, zato smo od vsakega vzeli po eno, da smo prihranili prostor. Poudarjamo pa, da nas to veseli, ker vidimo, da se v enih naselbinah ljudje resnično trudijo, da svoje prireditve zadostno oglašajo in da poročajo o važnih dogodkih. Prihodnja bo prvomajska iz- ____________________n J . . . , 1 v, * daja* v tiak sre PreJ kot obf- n* poslopij. Z d«iom .o «nih i« pričeli. Zgoraj ekica nov poit* t 1rnhodnja Seia kluba Si. 1 čajno regularna številka, zato !CtBttl..C,,^J * vr* « * B~tom., in «podaj * 1 > hodo poročilat ki pridejo od Amoriika postna uprava ima v načrtu, da loto« zgradi v«l«^Ui polt- $26, kolikor so dobivali do stavke. Kitajski delavci v raznih ameriških mestih so se že dostikrat uprli izkoriščanju, a le malokrat z uspehom. Nad 7000 aeroplanov ¥ Z. D. V Zed. državah je bilo ob zaključku prošlega leta 7,354 aeroplanov, ali 669 več kot ob pričetku leta 1930. Pilotov s licenco je bilo ob pričetku januarja 15,280 in 8,993 mehanikov. Med piloti je 385 žensk. Louiavillo-u, Ky. Pošta zgradi novo poslopja tudi v Chicagu, toda načrti «a nuo dogotovljoni. Bo ogromna «tavfca, sgrajona juino od poataja Union nad ialosniakimi tir«, katori držo na omonjeiu kolodvor. jo nanj. Po njemu se čisto nič | • j g vf - jpyo ne ravnajo, kajti svejo cerkev UJdfdUIU». 51. i JliO so dali za deklo kapitalizmu,' Milwaukee, Wig. — V 16. medtem ko Kris'^ov nauk obso- &tev. "Obzora" nam br. Staut ja krivice, izkoriščanje in grab- podaja zapriseženo izjavo br. ljenje bogastev. Slovenski takozvani misijonarji zahtevajo od vernikov prisege s svečami v rokah, da ne bodo čitali naprednih de- ako je dotična izjava resnična 1 avskih' listov. Verniki mislijo, ali ne, o tem bo odgovarjal o- Mike Pastirka, da nam tako dokaže svojo trditev, ki jo je zapisal v 15. štev. Obzora. Do tu je vse prav od strani b. Stauta; da se gre misijonarjem zato, da obvarujejo duše, v resnici pa prirejajo take dramatične Naš sestanek v La Sallu La Salle, III. — Dne 8. aprila smo imeli sestanek, da se po-razgovorimo o agitaciji za naš tisk in o splošnem delu naših klubov. Ob tej priliki je imel s. Anton Vičič, ki je bil tu na agitaciji, sledeči nagovor: "Veseli me, da sem med vami, in veseli me ,če vam morem biti v pomoč. Sprejeli ste me sodružno, kar človeka navdušuje za nadaljno delo. Vidim, kakor vidite in čutite vi, da tare kapitalistični sistem delavstvo kjerkoli. Reakcija sistema privatnih interesov in verskega fanatizma dviga svojo glavo in z vso svojo silo potiska delavski razred navzdol kakor še nikoli prej v tej deželi. Delavstvo pa v svoji nezavednosti čaka in tarna. Tudi škriplje z zobmi. vsled bede, toda ta protest je skrit kje doma. V ostalem čaka, da nekaj pride, česar ni, čaka, da pride božja milost z neba — čaka na povrnitev časov, ko se jo voljo, ker dobi po smrti toliko večje zasluženje. Trpljenje pride vsled božje volje. Pravijo, da je bilo zmerom tako in vedno ostane. Tisti, ki delavca tako uče, se branijo trpljenja in prav nič se jim ne pozna, da bi živeli v mizeriji. Privoščijo si vse mogoče udobnosti. Nič se jim ne milijo pristradani delavski gro-ši. da so bolj sposobni za zavajanje ljudstva in za vladanje. Čitajte delavsko literaturo! Širite delavske časopise, kajti delavski tisk pobija in razganja temo ter kaže ljudstvu pot iz sedanje odvisnosti. Vlastodržci se boje razumnega delavstva, zato mu čitanje delavskih listov kjerkoli mogoče zabranjujejo. Cerkev straši verne s pogubljenjem, če In delavstvo jim sledi brez P™«^. v. rok« delavske liste odpora. Cemu razredi? Cemu na eni strani izobilje, na drugi glad? Mor nismo prišli vsi enako na g^horn v peč. in jih čitajo. Marsikakega reveža pridigarji toliko zavedejo, da vrže delavski list — svojega prijatelja — v strahu pred svet? Ali naj ima tisti, ki gara za kruh. manj pravice do Pridigarji, ki dajejo ljudem tak strup, trdijo, da širijo Kri- .... ^ i i j i _ i Q j «neiiiu »miiju je n vwa >■•* je dobilo delo in za delo pla- ^ ^^ Delayci go gpo_ njega, nego tisti, ki nikoli ne stu80V nauk# v'resnici pljuje-dela ničesar koristnega, nego — " J J je le trot v panju delavcev? Kako to, da so eni ljudje postali gospodarji, in vsi drugi so hlapci Jerneji? Take razmere so nastale na svetu zato, ker se tisti, ki delajo, branijo misliti. Ker je temu tako, jih razni patri in drugi zavajalci lahko omotijo. Takemu stanju je treba na- menjeni član. Toda b. S. piše med drugim tudi tole: "Vašega dopisa g prisege v cerkvah raditega, da naikmmi "I* urada" itd. ne trpinu zapro luč do resnice. moremo priobčiti dokler nam Tako je, prijatelji in sodru- ne vpoiljete prispevkov sa «legi, in nič drugače. sil©, ki eo jih vplačali člani v«. Kdor vi.di stvari drugače, je iega društva dosedaj in katere zaslepljen. Slep je ob belem »amovol jno in neupravičeno za dnevu z zdravimi očmi. držujete." Delavci, ne gre se radi vere, n o*«,.,*,, k« ~ • nT le za vpr^nje kdaj naj E5 JSZ. Chicago, III. — Sodrugi in sodružice, ne pozabite na prihodnjo sejo kluba St. 1, ki se vrši v petek 24. aprila. Na' dnevnem redu važna poročila. Ob enem bo ob tej priliki po dnevnem redu skončana razprava o angleški delavski stranki. Zaključne referate bosta imela Joško Oven in Ivan Mo-lek. — P. O. četrtka naprej, objavljena šele v naslednji številki. upravo lista, nego direktno na prid drug drugega namesto za Y IOUc , . . zavajalce, gospodarje in druge "Jad J,P?S- ,od ^.'j se Je krvosese ' mesečno plačevalo glasilu, do- .Sodrugi, odpraviti. tak si- »^ojalo Kakor stem, je naša dolžnost. Biti h tro ,Je °bzor "ehal !>'t. moramo proti njemu v borbi in 8,l°' V / i °d." na straži povsod. Razširjajmo ' ' '£ 7 \ Č]*m' naš tiak, ki se s delavsko besedo katerl, 30 'meh «'a*!° P'ačano bori proti temu sistemu; ki od- za Cel,° leto',8? <«oMi «5c na- kriva mreno raz oči in briše¡?aj\a,, .?a kd0 ,zmed č,anov pajčevine iz možgan. jfie nl dobl! omenjene vsote, naj Na delo za organizacijo, za se naznam Pn druš- tajniku, pa naš tisk in našo bodočnost. To je pot, po kateri pridemo do zmage!" Na tem sestanku so nato sledile živahne razprave, ki bodo imele za naše gibanje v tem kraju dobre posledice. Poročevalec. ča. Delavec posluša misijonarje, ki ga ne uče, kako naj se organizira, nego kako naj se pripravi za lepše življenje tam zgoraj. Tu naj bo udan v bož- sobni misliti. Delavci so sposobni za organizacijo in v nji je njihova rešitev. Potrebno pa je, da se v ta namen uče. Tudi gospodarji se veliko uče, Vi /..vé u t 11" t m! M* V♦ Ml Mf M* w M* >1*'A* ; tf !lf ¿A* W ¿t' ' A° 'A'.' Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2340-42 Blue Island Ave. Tel. Rooeevelt 3673 t I i / * I OK >V|wV7rV:l él'I é)}( »> V éW i A-1 i IßMI A,M Mf /,vf /jVt /|Vf /,vf ;,v.f /|Vt '¡¡vt M t V* M' W W Avf M t /jVf' V nedeljo 3. maja Ob 7:30 zvečer. PRVOMAJSKA PROSLAVA KLUBA ŠT > 49 J. S. Z. v Slovenskem del. domu, 15335 Waterloo Rd. COLUNWOOD, O. Na programu govori, koncertne točke Tirolcev, liOuis Bellyja, tamburašev v "Kičenem Sriemu", Ann Wasworth na kitaro g petjem, kvartet "Jadrana" in drugi. Glavni govornik Joeeph M ar ti nek, urednik Češkega socialističnega lista. Igra Barbičev orkester. Vstopnina SOc L&.lßfj ( iVy«w iWiti iWév< >W iv^iWiv/ iW^v éw m YjI.IPS PROLETAREC Liai sa íbUivm dalavskaga ljudstva. Izhaja v «a k četrtek. ImUj« J«|Mlov«n»ka Dalavska Tiskov a« Druiba, Chicago, lil. Glasila Jugaalovanaka Socialistična Z v as« NAROČNINA sa Zedinjene driava in Kanado m celo F $100; sa pol leU $1.76; xs četrt leta $1.00. — laoaasnstvo: sa ceAo lato $3.60; sa pol leU $2.00. ▼si rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev ▼ številki tekočega tedna. PROLETAREC f^ftblitihed every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Ine. Established 1906. Manager _______ Frank Zaits Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United State* and Canada, One Year $3.00 ; Six Months •1.76; Tkrsc Months $1.00.—Foreign Countries, One Tesr $3.60; Six Months $2.00. Address. PROLETAREC M39 W. 26th St., Chicago. 111. TaJapbona: Rockwall 2864. -4^- 546 Zapravljanje življenj V! Chicagu se je prošli teden dogodila katastrofa, kakršne so znane le v premogovni-l ih in kovinskih rudnikih. V tunelu, ki ga grade pod ulicami za odvodno kanalizacijo, se je dogodil požar. Dvanajst delavcev in gasilcev je bilo zadušenih v dimu in plamenu. Gasilci so storili kolikor mogoče, da rešijo ujete delavce; precej so jih rešili, ene v opa-snem stanju. Pri tem je nekaj gasilcev dalo svoje življenje ,in časopisje je slavilo njihovo junaštva. Zgoreli in rešeni delavci so večinoma Litvinci in podobni, zato se listi radi njihove nesreče niso posebno žalostih. Vsa življenja so bila zapravljena po nepotrebnem. Znano je, da kontraktorji računajo za taka dela veliko več, kakor so vredna. Razliko razdele z graftarji v političnih uradih. In da pe dobiček timvečjl, se tudi za varnostne naprave ne ozirajo dosti. Delavce Litvince, Poljake, črnce, Italijane itd. riski-rajo~ceš, saj ne bo nesreče! A se včasi le dogodi. Gasilcem, ki so dali življenje pri rešilnem dehi, so napravili slovesen pogreb. Listi so jim zapisali lepe nekrologe„ Župan je slavil njihovo junaštvo. Vse prav in lepo—kajti gasilci so to zaslužili. < Toda čemu tako malo brige o vzrokih? Res, poročali so, da koronerjeva komisija preiskuje in zaslišuje. Kontraktorska firma je navedla za vzrok nesreče neprevidnost nekega delavca. Šel je v gotov del tunela s svečo, kjer je bilo mnogo žaganja, pa je po nesreči zanetil ogenj. Ker dotične sveče ni več, od zg • jlih delavcev pa je le malo ostalo, ni dokazov in ne prič. Od živih bi sicer lahko precej izvedeli, ako bi resno vpraševali. Ampak nočejo, da se bi razpravljalo o pravem vzroku. Sistem je tak, da mu je le za profit. Nesreč sicer ni mogoče popolnoma odpraviti. Toda ako odpravimo profit, odpade tudi glavni vzrok izgub človeških življenj in poškodb v industriji. Pa napornem dela počitek Kaj je za političarje, ki se potegujejo za javne službe, naj napornejše delo? Volilna kampanja, kajpada! Kadar je treba na shode pred volilce, katere opajajo z obljubami, so lahko pokonci nočindan. Gredo na dva, deset, dvajset shodov dnevno, če treba. So na posvetovanjih, izdajajo povelja in kujejo nove načrte za ukanjenje sovražnika. Ko je borbe konec, gredo poraženi kot zmagoviti kandidate na "zaslužene počitnice". Človek bi mislil, da se za zmagovitega kandidata delo iie'e pričenja, pa gre meninič tebinič na oddih v Florido, Californio, na Kubo, v Evropo itd. Nič čudnega. Cilj jim ni delo, nego plača in postranski dohodki, ki jih služba donaša, ter politični vpliv, ki si ga pridobe z javno pozicijo. Tako tolmačijo svoje dolžnosti večinoma vsi politiki republikanske-demokratske 3tranke. So sicer med njimi tudi izjeme, toda redke. JEGU^EVO ROMANJE Upokojeni ljubljanski nadškof Jeglič je bil od cerkvenih oblasti v Gorici povabljen na versko slavnost goriške nadškofije. Pri italijanskem konzulu v Ljubljani so mu pot v Italijo dovolili. Na italijanski postaji preko meje pa so ga zavrnili, istotako njegove spremljevalce. Dasi so imeli pravilno vizirane potne liste, se italijanska mejna oblast ni ozirala nanje; nego je hotela, da se nadškof Jeglič vrne v Jugoslavijo takoj z naslednjim vlakom. Ravnal ee je, kakor bo mu ukazali. Njega in druge cerkvene katoliške dostojanstvenike v Jugoslaviji je žalitev zelo jezila. Jeglič je vrnil Italiji odlikovanja, ki sta mu jih dala kralj in Mussolini, češ, ako nisem vreden, da se me purfti v Italijo, tudi ne maram vaših redov. Iz tega incidenta se je razvila poJitično-cerkvena afera, ki je dobila v evropskih pa tudi v ameriških listih precej pozornosti. Na obeh straneh se hujska—katoličani proti katoličanom, vatikan pa je vsled svojih zvez z Mussolinijem "nevtralen", dasi se zadeva njega najbolj tiče. PLOVNI VELIKAN ZA AEROPLANE gledališče, šip je z njim več prijateljevi Sedeli so v loži. V J drugi loži je sedela Carniciu. Pozdravili »o se medseboj in gledali predstavo ... Proti koncu predstave pa se nag1 o od pro vrata lože, kjer je sedel Pánica, v ložo stopi mlada Carniciu ter ustreli z revolverjem na Pánico. Panica je obležal mrtev. Carniciu so prijeli na hodniku ter aretirali. Carniciu, mlada atentatori-ca, je sprožila v Pánico strel, k i ga je naročila Sofija in njena p litika v makedonskem vprašanju. Toda federalisti delajo še danes krepko . . . s In zdaj bi se bil kmalu likvidiral tudi neki jugoslovanski p jlitični spor na enak način in KARL MARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ Panam&Li prekop postaja proeašk za nove p!ovr« volikare. Na sliki je ameriška vojna ladja Saratoga za prevažanje aeroplanov, ki je skoro toliko široka kakor na enih krajih Panamaki kanal, skozi katerega je plula z Atlantika na Pacifik. Aeroplani se dvigajo v zrak z ladjinega krova, kajpada v vojne namene. Zdaj le v manevrih, kdaj p»znv je pa v resnih bitkah, ako bodo Kelftoggov mi x>vni pakt pojedli moli, miši ali črvi. ma letoma v inozemstvo. Kaj pač počneta, bogvedi. Pa-velič je hotel v Ameriko na agitacijo med tamošnje Hrvate, pa mu niso dovolili izkrcanja v Ameriki. V Evropi se družita pa menda z raznimi anti-jugoslovansko razpoloženimi politiki, baje celo z Mussolini- rfc ¥ I rs v . Jjem in bolgarskimi Makedonci. Atentat na Zoguja. — Ponesrečena zaro ;a za umor Perceca. Tudi MaKedoici so Radi svojega delovanja v ino-preselili nekoliko balkanizma na Duna j. — Politika revolverja in krvi. l^T— ¡ta biif Poročilo Proletarcu iz Dunaja. Zogu je napravil po balkan- važna dižavniška mesta Bolga- PoTare^ Ni dolgo tega kar je bil na sko: potegnil je iz žepa re-; nje in predstavljajo v Bolga/.- takeRa na smrt obsojenega člo- BALKAN NA DUNAJU albanskega kralja Zoguja iz- volver in začel vračati strele, vršen atentat na Dunaju pred To je Balkan in t<\ je krvna o-veliko opero. Dva Albanca, ki'sveta albanskih amavtov. . živita na Dunaju, ata stopila j Ko so aretirali oba napadal-nenadoma pred kralja Zoguja, j CJ4f ki sta enega iz kraljevega ki se je vračal iz opere po spremstva ubila, so spoznali v predstavi ter začela streljati njih dva Albanca. Opozicijo- ji močno roko. Kaj mislijo pa Makedonci sami? Teh krmarji držav ne vprašajo dosti. Toda poleg (Nadaljevanje). 6. Večvrednost. Kakor smo že pripomnili, je Marx pri svojem obravnavanju vrednostne teorije navezal le-to na klasično ekonomijo, je v njeni definiciji zboljšal in poostril na mezdno delo De lal je v duhu Hegla, ki postavlja mislečemu razumu, kritiki nalogo, poostriti nezavestno nasprotje do protislovja. Začetek k temu di-jalektičnemu procesu so napravili v Angliji, kakor 8mo že tožili, antikapitalistični kri-na is.em kraju: na Duna/u.T Uki' k\ P0"«1*"1» ®voje nasprotstvo tri leta Tamkaj živi hrvatski novinar p4° lzldu liicardovega dela. Piercy Raven-Gustav Perčec, emigrant. S * °"e ,lmenuJe k*Pital metafizično bitje, Paveličem, vodjom opozicijo- " J10?***111 ^enuje fetiš, dočim označuje-ii al ne stranke pravašev na ilr- \a delo za gospodarsko resničnost. Tej proti-vatskem, je pobegnil pred dve-1 Ii so bili že tudi znani izrazi večprodukt in večvrednost. Na te se je o-slanjal tudi Marx, ko je začel pisati svojo kritiko politične ekonomije. Toda razlika med Marxom in temi socijalnimi kritiki je zelo velika; dočim so ti večdelo ali večvrednost enostavno obsojali kot nepravno, je postala večvrednost za Marxa ključ, s katerim je razkril kapitalistični gospodarski red 'in preiskal njegov nastanek, procvit in konec. Antikapitalistična literatura mu je mnogo manj pomagala pri izdelovanju več vrednostne teorije kakor pa klasična ekonomija za vrednostno teorijo. Marx je moral izvršiti tu skoro še vse sam. Njegovo vprašanje se tu ni glasilo več: Kaj je bistvo blagovnega bogastva in kako ga merimo? — temveč: Ka-veka baje ubiti vsak srbski dr- ko Je nastalo, kako narašča in kam vodi? nanj. V istem tednu je dunajska po- bolgarske in jugoslovanske o- , • i. J i: . • .. . J • . . .. . tirala tri Hrvate, ki so name-nentacije, imamo še tretjo on- . . 4 \ 4 D a . .. . J ravan izvršiti atentat na Perče- entacijo, namreč — za samo- žavljan kadarkoli in kjerkoli Kapital je oni del bogastva, ki se ga uporablja v svrho dobička, pomnoževanja. Odkod izhaja ta dobiček, to povečanje? Odgovor se glasi: ga sreča. In dunajska policija je are- nalca, pristaša prejšnjega krmarja albanske države škofa licija aretirala dva oz.tri Hrva-iFan Nolija. Pred nekaj leti je te, ki so osumljeni, da so hoteli namreč v Albaniji vladal Fan po naročilu zagrebške policije Noli kot predsednik države, to- gando. Makedonci trdijo,, da ubiti na Dunaju živečega hr- da njega je strmoglavil Zogu so narod zase, da imajo svoj vatskega emigranta, novinarja s pomočjo Italije, ki je z Zogu- jezik, da imajo pravico do svo- rftojno makedonsko državo kot republiko v zvezi balkanskih republik. Bore se za ta cilj s pomočjo komitašev in propa- Vsak kapital, naložen v produktivno podjetje, sestoji iz dveh delov: en del se uporabi za stvarna produkcijska sredstva_ za stavbe, stroje, orodja in surovine; drugi pa za delovne mezde. Prvi del imenuje Marx konstantni kapital (c), drugi del pa varia-O tem, kdo so atentatorji in bilni kapital (v). Prvi je konstanten ali sta-kdo jih je poslal na Dunaj stre- Jen, ker doda blagu le toliko vrednosti, ko- ča na Dunaju. Zakaj pri vseh treh so našli napačne potne liste (pravilno izdane, a z napačnim imenom), revolverje ter fotografije Perčeca. Perčeca. Postajali s0 namreč jem dobila botrstvo-nad Alba- je zemlje sami in da je radi te- M?1» PišeJ° inozemski l^ti mar- Hkor se ga obrabi ali izgubi: ta ne ustvarja ---.----w ... ....... . ~ ... _ , sikaj . . .! nikakih novih vrednosti; Marx ga imenuje Eno je gotovo: kos jugos'o- P**iyni del. Izdatki za delovne mezde vanske notranje politike bi se se imenuje varijabilni ali izpremenljivi kapi-bil s tem atentatom "odigral" tal» ker pridejo ti izdatki izpremenjeni iz na Dunaju. Z revolverji irf^ produkcijskega procesa: ustvarjajo nove, do-krvjo. •; datne vrednosti; Mafx ga imenuje tudi ak- Dunaj, mesto tujskega pro- tivni del' ker ustvarja večvrednost (m), meta, je postalo mesto politič- To sestavo kapitala in konstantnega in variabilnega dela imenuje Marx organično sestavo. Obratne kapitale, ki sestoje iz ca. 80% konstantnih in 20% varijabilnih delov, imenuje on srednjo ali moralno sestavo. Ce je konstantni del še večji, varijabilni pa seveda nižji, imenuje on to kapitalije visoke sestave. Kapitale z izpod 80% konstantnih delov in nad 20% varijabilnih imenuje on kapitale nizke sestave. In sicer: ker čini višja je lestvica kapitalistične produkcije, tem dragocenejši in obsežnejši so stroji in tovar- na ulici, kjer stanuje Perčec, nijo. Mussolini je dovolil tudi ga treba delati na tem, da po- slkaJ ter baje prežali nanj. Zakaj Zoguju, da se je oklical za kra- stane makedonsko ozemlje dr-pri vseh treh je policija našla lja in da se hiša, v kateri sta- žava zase. Ta orientacija pa Perčeceve fotografije. In na- nuje Zogu, imenuje dvor. Fan je zoprna Bolgariji in Jugosla-šla je pri njih nabite revolver- Noli pa je s svojimi ožjimi pri- viji. je. Zato je policija vse tri od- staši zbežal iz Albanije. Zcgu ¡n panica je brl eden izmed dala sodišču z ovadbo, da so pa je Albanijo popolnoma pro- glavnih vodij teh Makedoncev, pripravljali umor Perčeca. Ker dal Italiji. Zato ima v somišlje- On je bil federalist. Kot tak je Perčec hrvatski emigrant in nikih Fan Nolija hude sovražni- seveda ni mogel živeti ne v je radi svojegn političnega de- ke. Mnogo teh živi v emigra- Jugoslaviji ne v Bolgariji, kanc' nad Balkanci ,mesto aten-lovanja v inozemstvu bil od dr- ciji na Dunaju. In ko je nji- marveč je mogel pobegniti na tatorskega prometa . . . žavnega sodišča v Beogradu hov, od Mussolinija maziljeni Dunaj od koder je vodil pro-' obsojen na smrt, gre vsekakor kralj Zogu dospel na Dunaj, pagando za samostojno Make-za političen atentat. sta ga dva teh emigrantov pri- donijo in napadal bolgarski in Pred nekaj leti je bil v ve- čakala pred opero ter streljala jugoslovanski režim. Bolgar-liki operi na Dunaju pri predstavi ubit v loži makedonski vodja Panica, ki ga je ubila plačana atentatorica Carniciu. Albanski kralj Zogu je ušel krogljam, pač pa je padel mrtev njegov adjutant. Atentat na Perčeca pa je dunajska policija onemogočila še pred izvršitvijo. Vsi ti atentati so bili politični atentati in v vseh teh so Balkanci streljali na Balkance. Balkan si je torej izbral Dunaj za kraj, kjer naj obiačunavajo med seboj politični sovražniki. Z revolverji. Zdaj pa nekoliko podrobnosti : nih atentatov, ki jih vršijo Bal- C. B. Vlada lovi "nepostavne tujce" V fiskalnem letu. končano s dana sodišču. Pred leti je v isti veliki dunajski operi bil ustreljen makedonski vodja Panica. Makedonci so Balkanci v vsem svojem početju. In že dolga leta se godi ž njimi, kakor se godi Ko so evropski časopisi javi- z mnogimi balkanskimi narodi: li z debelimi črkami, da je bil razdeljeni so na več držav, ka-pred dunajsko opero izvršen! terih vsaka trdi, da so Make-atentat na albanskega kralja donci "naši". Skoro pol Ma-Zcgjja, tedaj so mnogi šele kedoncev je pod Bolgarijo, sko-zvedcli, da je nekje na Balka- ro pol jih je pod Jugoslavijo, nu tudi majhna, siromašna dr- ostali pa so v Grčiji in Ajbani-žavica, da je ta državica mo- ji- Tako je narod makedonski narhija in da ima ta monarhija razdeljen med štiri države. In kralja, ki mu je ime Zogu I. vse te tekmujejo, katera bo do-Dotlej vsega tega mnogi niso bila še ostale Makedonce. Po-vedeli. Kdo bi razumel ta zme- sebno sta si v makedonskem deni Balkan ! Toda obenem so vprašanju nasprotni Jugoslavi-spoznali, da so ti-lje balkanski ja in Bolgarija. Bolgarija bi monarhi vse drugačni, kakor so rada Makedonce vse "zedini-bili nekdanji monarhi velikih la" pod vlado Sofije, Jugosla-držav. Ta-le albanski kralj vija pa spet trdi, da so Make-Zogu se je pripeljal baje na donci Srbi in da bi morali biti zdravljenje na Dunaj, drugi prav za prav vsi jugoslovan- nanj. Hotela sta s tem izvršiti ska vlada podpira denarno in svojo strankarsko dolžnost, ki moralno strujo, ki je za priklo- je v Albaniji ne bi mogla izvr- pitev vse Makedonije, k Bolga- 30. junijem 1930, je bilo iz Zed. Alti. In sta napravila iz Duna- riji. In na Dunaj je bila po- držav deportiranih 16,631 tu- - - -ja znova Kraj, kjer bi atentat siana mlada atentatorja Men- jerodcev, ki so prišli sem nepo- niška Poslopja in tem večje so glavnice za kmalu povzročil zmedo v neki cia Carniciu, da ubije revoluci- stavno, ali pa so se pregrešili surovine, dočim uporabljajo primitivni obrati državi, v Albaniji. onarja Panico. Z žensko spret- zoper kake druge zakone. Po mal° strojev, cenene delavnice, toda relativno Kralj Zogu je potem odpoto- nostjo je znala dobiti stike s mnenju delavskega departmen- m"ogo delavcev. Razmerje med c in v kaže val v Italijo, pred njim pa se federalističnimi krogi makedon- ta je sedaj v deželi kakih 200,- hkrati razvojno stopnjo produkcije, je tja preselila njegova dama. skih emigrantov na Dunaju, še 000 nepostavnih priseljencev,1 Oba atentatorja pa sta bila od- več, s Panico samim. Nekega kateri so podvrženi deportaci-1 večera je šel Panica v operno ji. K ČLANKU 'BALKAN^A DUNAJU* spet pravijo, da je prišel radi neke lepe dame, s katero se pozna že dalj časa. (Poprej je dama poznala že mnogo drugih kavalirjev, celo v Novem Sadu je živela nekaj časa z nekim zdravnikom in bila je nastanjena tudi v Sloveniji.) Kralj ski državljani. Tako imate v obeh državah ti nasprotni si trditvi: Bolgari trdijo, da so Makedonci Bolgari in d? je krivica, da je skoro polovica makedonskega naroda in ozemlja ped Jugoslavijo. Narobe trdi spet Jugoslavija. ^ - - ------ —- ««v «.u, njjcv «tu^uoinvijn. Zogu je torej lepo prišel na Du-I In Bolgarija se zelo ogreva za naj ter se tu nastanil v hotelu. In je šel gledat operno predstavo. Ko se je vrnil iz opernega poslopja in hotel stopiti v avto, sta dva človeka začela streljati proti njemu. In Kralj to, da bi pridobila zase vse makedonsko ozemlje. Bolgarske makedonske organizacije delajo v Bolgariji na vso moč, da bi uspele v svojem hotenju. Makedonci to se znali vriniti na Članak «a laj strani opisuj« mat dragim poelcuaii «Urita*, ki ja bil i«. *rian «a «lb«nak*ta "kralja" Zoguja na Dunaju. Omanjau j« tudi rarok kruljava "balama!", radi kaSara ja prilal v avstrijaju» glavno m..»o Na •liki ja kralj Zogu in pa njagwra ljubica, a katari poročajo, da sa piia Marija Janko; baja Ja cala bananica, kar »¿«ar nitaaar na pomani, ako «| Ho-▼ak kralj ali kak drug arktokrat, ki aa narad »ljubi v "plabajka". Ta dama h imala ananja fta s rasnimi goapodi, kl Imajo dosti danarja, pa dala. Val vam pava ilaaafc "Ballum aa Dunaju . SS* Po Marxu ustvarja torej edino le in samo varijabilni kapital večvrednost ali splošno govorjeno: dobiček. £akaj ustvarja varijabilni kapital več vrednosti, kakor je stalo kapitalista, smo videli zgoraj pri pojasnjenju bistva delovne mezde: delavec dobi sicer njemu pripadajočo menjalno vrednost njegove delovne sile, toda uporabna vrednost delovne sile funkcijonira recimo — dvakrat več ur, kakor je, potrebno za njeno obnovitev. To večdelo je vtelešeno v večvrednosti. Dočim prejme delavec dnevno plačo recimo — 3 marke, za čije obnovitev zadostuje 5 ur dela, se uporablja njegovo delovno silo 10 ur. Teh 5 ur večdela se pokaže v menjalni vrednosti blaga, tako da sestoji vrednost gotovega blaga iz obrabljenih delov konstantnega kapitala, izdatkov za delovne mezde in še nastale večvrednosti. Neposredno pred produkcijskim procesom sta bila tu samo konstantni in varijabilni kapital, ali na kratko: c -f- v; po končanem produkcijskem procesu imamo v blagu vtelešen konstantni in varijabilni kapital kakor tudi večvrednost ali c -j- v + m. To je resnična blagovna vrednost (V), ali na kratko izraženo: V = c + v -f m. Razmerje med delovno mezdo in večvrednostjo, ali med plačanim in neplačanim delom, ali na kratko m/v imenuje Marx večvrednostim rato; ta kaže stopnjo izkoriščanja dela. Ako znaša delovna mezda 3 marke, ki se lahko reproducirá v 5 delovnih urah, in dela delavec v tovarni za to plačo 10 ur, tako da ustvari za 6 mark menjalnih vrednosti, potem znaša večvrednostna rata 100%. Na ta način v produkcijskem procesu nastala celokupna večvrednost se imenuje množina večvrednosti, ali na kratko: m X to se pravi: poedina večvrednostna rata, pomnožena s celokupnim številom v nekem podjetju zaposlenih delavcev ali a celotno vsoto delovnih f mezd. (Dalje prihodnjič.) PRAVI SVETOVNI VLADARJI P*V ODGOVOR NA RAZNE KLEVETE' Eden izmed slovenskih listov, ki propagira v Ameriki za režim diktature v Jugoslaviji, je tudi "Slovenski Tednik" v Bue- j nos Airesu, Argentina. V izdaji z dne 7. marca se j pritožuje nad "Proletarcem", ker je komentiral nekatere stavke, ki jih je S. Tednik priobčil v prid Živkovičeve dikta-ture. Izjavlja, da ne dobiva od j jugoslovanske vlade «ikake > podpore, pač pa piše za kralja Aleksandra ter njegovo vlado i iz idealističnih razlogov. Nato | razlaga, kaj vse so pripravljeni storiti idealni ljudje. Tudi življenja dajejo za ideale. Ali u-rednik Čebokli le ni siguren, da bodo ljudje verjeli njegovi izjavi, kar pove z naslednjim v istem članku pod gornjim naslovom : "Mnogim se bo ta naša trditev zdela nevrjetna." Namreč trditev, da jugoslovanska vlada ne podpira S. Tednika. . Nato dostavlja: "ln na vse zadnje popolnoma upravičeno, ____________________ ker bi tudi po našem mnenju Na dilu na U*» je ameriški kapitalu* kn finančni magna* Andrew W vsaka druga drŽava podprla Mallon, ameriški finančni tajnik, »dan najvplivnejših članov v ameriški vla- glasilo kot je 'Slovenski Ted-|^ Na desni j. Montagu C. Norman, nik'/ — am na k Jliffoslaviia ža- 1 K •««»•*■"> «Oto m f.nancnim promotom B ?.t (~.amPaK Jugoslavija, za obi^ * Amoriki tor konfariral s finančnimi carji na Wall llbog, nima za take stvari de- Str^u t#r , Mellonom o svetovni* finančnik probUmik narja DRAMA IN GLASBA "IVirifika" !tudi ljud#tvo- Hrastar v ny°iem upercia lldk lim kot mnogi očitajo, temveč zato, ker gobrojne vlade tekom deset let hočemo v svoji ljubezni do Jugoslavije in dosledni v pošteno- ribanja za prazen nič. Članek zaključuje: tEBRSff^Jt^ 99 i «H PEVSKI ZBOR "SVOBODA ODSEK KLUBA ŠT. 114 J. S. Z. DETROIT» MICH. vprizorl v nedeljo 26. aprila v Radničkem doma na 1343 E. Ferry and Russell Avenue ROMANTIČNO OPERETO V TREH DEJANJIH : Zarja * gostuje v Detroitu C le vel and, O. — Ob priliki, ko vprizori opereto "Darinko" soc. pev. zbor "Svoboda" v Detroitu v nedeljo 26. t. m., prisostvuje tifrdi pev. zbor "Zarja" iz Clevelanda. Zbor "Zarja" ima na programu dve točki, mešan in moški ln tudi njen Jjubček ni bil zabit, da bi si ne znal pomagat iz zagate. Ko pride fantina na obisk k svoji ljubici—preoblečen v žensko—prične poželjivo gledati za Oyn*hijinim očetom, ki tudi n: bil odvraten zapeljivim pogledom "prijateljice" in si je želel nekoliko "spremembe" v zakonu. Naša zapeljiva zbor. PoJeg tega ima tudi na "f aperca" ga ima kmalu v svo- razpolago pesmi za med deja-ji mreži in že mu sedi na kole- nji "Darinke". Naš dolgoletnih. V tej pozi in v momentu ni pevovodja J. Ivanush je di-objemsnja, pa se odpro vrata rigent zbora, in v sobo stopita žena, oziro- Namen našega poseta je edi* ma mati in hčerka in — skok, no ta, da utrdimo prijateljske da joj! odnošaje. Oni nam ne bodo šli Opereta bi se lahko tukaj iz spomina;, posebno v prošli končala, ampak se ne. Bil bi krizi so rtam izražali tople konec, ki bi nikogar ne zado- simpatije. Spominjamo.se jih voljil. Namen operete pa je tudi od zadnje opere "Urh Grof vsakega zadovoljiti, kar se bo Celjski" in v prošlem koncertu, na Savinem koncertu tudi zgo- Pevcev zbora "Zarja" in dru-dilo. Tudi druge točke bog;v-gih je priglašenih nad 60. Kdor tega programa bodo všeč po-'želi videti,Detroit in posetiti setnikom. Sodelovala bo Jasna Koncert "Svobode", naj se javi, B. Bjankini, ki bo solistka na še je prilika do sobote večer t i 9 9 DARINKA Spisal Jos. Lavtiiar. Dirigira John Berlizg. OSEBE : Hrastar, grajičak (bas) ..................................Frank NograJak Halona, njegova žena (alt) ............................. Ursula Se«nr®v Darinka, njuna hči (sopran) ...................-........... Mary Vorlii Branko, vites (bariton) ....................................... Jo«eph Stoti« -------i__Z___J_... . , ! „— - i Erazen. vite» (itenor) _____________________________________ Anton Chaenik Maksimin, vit« (tenor) ........................................ Ciril Rant Globokar, kmet (bariton)..............-..............»... Rude Potoinik Blaftfciik. kmet /tenor) ...................................... Janko Zornik Jakob, sluga (bariton) ...........-....................... Fran jo Kuhovoki Agata, dekla (sopran) ..................................-.......Mr». Spondal Podloaok, berač (bariton) ...............................William Travnik □ K Kmta*jo, leno. fantja, doklota itd. Dojanj« so vrii na Krškem gradu v 17. stoletju. Režira Frank Nograiek. Iz prijaznosti sodeluje pevski zbor "ZARJA", odsek kluba it. 27 J. 5. Z. iz Clevelanda, O., pod vodstvom g. John Ivanuaha. Vstopnina 75c, rezervirani sedeži $1.00. . fPričetek ob 3. popoldne. Po predstavi ples in prosta zabava. i pravi on sam, mu dela krivico, ki pa jo bo morda kdaj pozneje popravila. Končno še: Ako diktatura ni dobra za Italijo, posebno še ne za manjšine, katerim pripada tudi g. Čebokli, zakaj je dobra za Jugoslavijo? "Sloven ski Tednik" napada italijansko in hvali jugoslovansko. Dosledno to ni, čeprav se sklicuje na doslednost. Znanost in cerkev Ko je papež govoril na radio 19. aprila, je med drugim dejal, da sta cerkev in znanost v popolnem soglasju. Veda mu tega ne potrjuje, še manj pa zgodovina cerkve same, katero se ne more zastieti, kakor se za grne okno v sobi, da ne vidiš od zunaj, kaj se godi v nji, niti od znotraj, kaj se godi zunaj. Zgodovina je odprta knjiga. Njena poglavja beležijo tisočero slučajev o zatiranju vede od strani cerkve. Papežev drugi kot prvi radio govor je bil le reklama za cerkev, ki pa lahko vleče samo naivne, nepoučene ljudi. Štirje socialisti izvoljeni v Sheboyganu V Sheboygan sta bila pri pro-šlih volitvah izvoljena dva socialista v odbor mestnih super-vizorjev, in dva v šolski odbor. Slab barometer Dolgo je veljalo pravilo, da je barometer ameriškega gospodarskega življenja jeklarska industrija. Njena produk-icija še vedno pada, ker se na-iročila manjšajo. Februarja je nazadovala za 167,157 ton 1 železa v primeri s prejšnjim mesecem ter mesecem februarjem lansko leto. ljubavne sanje preteklih dni— zato ljubimo našo pesem, zato je naša dolžnost, da ji pomagamo do razmaha in jo negujemo kot nežno cvetko na tujem vrtu. Pevsko društvo "Svoboda" se udejstvuje v Detroitu že štirinajst let. V svoji zgotdovini beleži poleg mnogih koncertov tudi dvoje manjših' operet in sicer "Rožmarin" in pa "Snu-bači", ki sta bili obe dostojno predvajani. "Svoboda" pa stopa vsled svoje življenske sile sedaj pred javnost z mnogo večjim glasbenim delom, ki se odlikuje zlasti po svoji mehki mere zelo .težka kompozicija. V nji sodeluje enajst solistov, dueti, trio, kvarteti in močan ensambel. Posamezne slike so odlično zgrajene in prekompo-nirane. Centralno dejanje je silno napeto. Opereto je zložil Jos. Lavtižar, dirigira Mr. John Berlisg, režijo vodi Fr. Nogra-šek. Ob tej priliki nastopi tudi pevski zbor "Zarja" iz Clevelanda, odsek soc. kluba št. 27 s 40 pevci kakor tudi s solisti in kvartetom. Predstav a se vrši v nedeljo 26. aprila v Radničkem domu na 1343 E. Ferry in Russell Ave. Pričetek ob 3. popoldne. Vstopnina: režer-in sentimentalni melodiji, glas- virani sedeži $1 in splošni 75p. beni liriki in gracijozni muzi- Po predstavi ples v obeh dvora-ki. Tridejanska opereta "Da- nah. klavir in Paul Schmidt, ki bo igral na violino. Koncert se prične ob 3. pop. po novem Času in želeti je, da bi posetniki prišli v dvorano do tega časa in nt; pol ure ali pa še več pozne- 25. t. m. Vožnja stane tja in nazaj $3.50 z vlakom. Priglase se sprejema vsak večer v prostorih Soc. kluba št. 27 v S. N. D. št. 1 staro poslopje. J Franceskin, tajnik pevske- je, kot se čestokrat zgodi na ga zbora "Zarja". OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, rinka" ima zelo romantično o-zadje. Snov je vzeta izza tlačanske dobe 17. stoletja. Dejanje se vrši na Krki, kjer oholi graščak Hrastar silno kruto potopa s svojimi podiožnimi krneli. Vse prošnje zatiranih ne ganejo tirana. Zgodi se pa, da )dide njegova hčerka Darinka na izprenod in po neprevidnosti zaide pred zmajev brlog, ki jo nemudoma odnese s seboj, ter jo kot neprecenljiv zaklad skrbno čuva. Z obupnimi klici opozori Darinka očeta na svojo nesrečo; z njo simpatizira Za publ. odsek, F. C. ker o£la$a]o v Proletafcu NOVI ČIKAŠKI ŽUPAN 0B-LJUBUJE "POČIŠČENJET Komična opereta na "Savinem" koncerta Chicago, III. — Dvomljivo je, ako je bila na našem odru predvajana bolj originalno komična stvar kot bo prihodnjo nedeljo popoldne na Savinem koncertu v dvorani SNPJ, kjer bo uprizorjena opereta "Cynthia's Strategy". Suče se okrog dveh mladih zaljubljencev in dveh roditeljev, Cynthijinih staršev, katera sta že pozabila na svoja zaljubljena leta. Posebno oče ima puritanske (ali pa starokranjske) nazore in nasprotuje ljubavni aferi svoje hčerke — kot da bi se on poročil z njenim ljubimcem ! In sicer je toliko nasprotoval, da je kratkomalo prepovedal vsako shajanje zaljubljencev. Pa ni šlo tako gladko. Ta prepoved je rodila naravnost nasproten učinek. Zaljubljenca sta pričela premišljevati kako najti pot, da bi se od časa do časa sestala. Ženske so v takih slučajih dostikrat bolj iznajdljive kot pa moški. In tudi naša Cynthia se je izkazala za jako premeteno in modro. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bliiini urada SNPJ bi Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. I Park View Wet Wash Laundry Co. $ FRANK GRILL, preds. P PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU J Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in % Berwynu in dovažajo čistega na dom. V TOČNA POSTREŽBA delo JAMCENO. % Telefoni: Canal 7172-7173 5 1727-1731 W. 21 st St. Chicago, III. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111. Tsl. 6524. Gospodinj«, sahtsvajts v trgori-nah kruh Is naš« pekarn«. V torek 7. aprila je bil izvoljen za čikaškega župana bo£S demokratske politične mašine Anton J. Cermak. V kampanji so ga podpirali razen njegove stranke mnogi vodil.li re-publičanski političarji *er republikanski dnevniki, ker jim je bilo veliko na tem, da porazijo ***** republikanskega župana WmJ sppo n men KNJIŽNICA KLUBA ŠT. 1 J. S. Z. 3639 W. 26th St., Chicago, 111. (v upravnistvu Proletarca) ima na razpolago bogato zbirko knjig v slovenskem in angleškem jeziku» katere izposojuje proti mali odškodnini članom in nečlanom. Urad odprt vsak dan izvzemši nedelj in praznikov in ob večerih razven torka večera. • r Knjižničar. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. A. H. Tal. Lawmlala 2012 Skubic, preds. — J. F. Korecky taj. V naii tiskarni m tiaka "Pi olatarac' Dr. John J. Zavertaik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at ¿724 W. 26th Street * Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — 6:30 — 8:30 Daily at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. only H. Thompsona. Cermak je bil izvoljen z blizu 200.000 glasovi večine. Po narodnosti je Čeh. Star je 58 let. Prišel je v Ameriko, ko mu je bilo 6 let. Delal je v mladosti nekaj Časa v premogovniku v južnem 11 li— noisu. V politiki se udejstvuje nad 28 let; namreč toliko časa ima že razne javne urade. Povzpel se je na mesto političnega bossa demokratske stranke v Chicagu, ki se po programu in "ciljih" od republikanske v ničemur ne razlikuje. Kot običajno, se je dogodilo tudi pri teh volitvah: Ljudstvo se je naveličalo po več letih "republikanskega" župana in izvolilo demokrata. iesidence Tel.: Crawford 8440 i Pristopa jt« k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita al dnornik "PROSVETA" i Stana um celo lato $6 00, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova druAtva Deset č'anov(lc) je treba sa novo drufttvo. Naslov sa list In sa tajniltvo 1«: . 2S57 S. LAWNDAI.E AVE.. CHICAGO. IUL NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaikam, Čeikem, Poljskem, kakor tudi r Angleikem in Namikem jasikn. Naia posebnost so tiskovino sa druitva in trgovca. Pravi prijatelj V SLABIH ČASIH JE HRANILNA VLOGA V SIGURNI BANKI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS. i Adam Milko v lč s SUŽNJI KRVI ROMAN ČUVSTEV IN tlAGONOV ČLOVEKA VM wrw™™ Tim àa HMllM U ProUtarce pridriuje avtor. W è\"l èvi êW êvV ê> « è> I â>V Si. SW At'/ ÉWAW AM M AWfV«'«^ é*< (Nadaljevanj«.) "Danes ni mogoče, gospa," jo je zavrnil on. "Morda kdaj drugič, ako ne bo ponehalo," jo je potolažil, ko je le silila vanj.<• "Diiutfte?" je namrdnila obraz. "Če bo le mogoče, goepa," je dejal Kamon. "Hvala, hvala, goapod manager; je že bolje," se je opravičevala ona malo iznajdljivemu managerju, ki ji je pred nosom zapiral vrata. "Lahko noč, gospa!" Potem je stopil k oknu in gledal na uhco. "Prokteta ženska, vedno mi je pod nogami." Ko je Madalena prišla domov, se je v ognju veselja vrgla sključenemu soprogu krog vratu. "Sklenila sem pcgodibo, ki pa me veže samo za dobo šestih mesecev." Ramon je molčal. Sklonil je glavo Še nižje in krotil vihar, ki mu je divjal v prsih. Spomnil se je matere; videl je njene solzne oči in roke, ki stegnjene pred Bogom prosijo, da naj ji vrne izgubljenega sina. Zunaj je motil tišino krohot razposajenih žensk. Od tega dne je ostajal Ramon navadno doma. Zdel je v sobi, se uikvarjal s knjigami, ali pa igral na gosli, katere mu je bila kupila Madalena s svojim prvim zaslužkom od nekega cigana, ki je igral v istem varijeteju. 2 njimi si je hotel udušiti bol in trpke spomine. Kakor njegovo srce, take so bile njegove pesmi: žalostne, polne vzdihov in bolesti. Nekega večera se je v scbo zopet pritihotapila gospodinja. "Krasno igrate, gospod Forestier," je kimala. "Ako bi mi kdaj dal Bog, da bi bila vdova, potem bi si »zbrala moža, ki bi znal igrati." "Jaz pa ženo, ki bi bila debela in velika, kakor ste na primer vi." Kakor, da bi jo pomazal z medom okrog ust, tako sladko se je nasmejala. Potem je sedla na otomano m se zagugala. "Vi se radi gugljete, gospa?" "Kadar ni moža doma, mi pride vse na miseA in vse mi ugaja," je spet napeljala vodo □a svoj mlin. Zgodilo se je, da je Bog ve kako ugasnila . luč. Ramon je hotel nažgati voščenko, pa ga je zavrnila gospodinja. "Lepše je takole v mraku; kar pustite. Človek je vse bolj sprejemljiv za lepe misli," se je zagugala, da so bolestno zaječala peresa. "Prisedite prosim!" Ramon se je vznemiril. Kaj hoče ta ženska? Kaj je v resnici ves svet ponorel? "Verujte mi," je rekel, "lepih misli skoro ne morem sprejemati, zlasti ne v tem trenot-ku." "Tako? Kako, da ne?" ga je hotela ona potegniti za roko, ko je stopil mimo nje. "Tako," je Skomignil on in se zagledal luč, ki je iz udice svetila v sobo. "Moje življenje je skozinskoz klavrno. Dan za dnem isto .nemirno življenje, polna avantur in stvari, ki niso v skladu ne s telesom, ne z dušo človeka." "Ne razumem vas, gospod manager," je . napihnila obraz gospodinja. "Ne?" je ponovil Ramon. "Poglejte mor-• je, kadar je najbolj razburjeno — to je moja preteklost." "Tak vi ljubite avanture?" "Življenje hoče tako," je hotel Ramon resno govoriti. "Vi ste dečko, ki ga ni v našem mestu. Poznam vse mlade fante," ga je držala gospo-difnja za rokav, "a takega še nisem videla." Umolknila je, se opogumila in vstala. "Ljubim vas," je grozeče pogledala v njegove oči. "Moje sožalje," je stegnil Ramon desnico in (z blagim pogfledom odstopil; zakaj zazdelo se mu je, da stoji pred njim osmrajen kos mesa, ki išče požeruha, da bi zasadil vanj pohotne zobe. Od tega večera se ni več vtihotapila v njegovo sobo. Ko je odbila ura dve po pofoioči, je odšel Ramon na ulico. Ko je prišel do China vari-jeteja ,je pogledal v dvorano, nato v garderobo, a Madalene ni mogel najti. Kje naj bi j*ci£grešil? je pomislil in se urnih korakov podal proti domu. Pa je ni bilo ne na uilici, ne pred vrati. Naslonil se je na okno in prisluškoval. Na ulici je bila tišina. Tu in tam jo je predramil krohot žensk, ki so postajale za vogali z moškimi in zopet je legel mir na speče mesto. Izza vogala se priklati izgubljeno pseto, rije s smrčkom po tlaku in išče sledi za gospodar-. jem. Ne dolgo za njim se začujejo stopinje, nato glasovi, hihitanje in šepetanje. Izza vogala sf preriva četvorica črnih postav, kraj ženske — kraj Madalene! Ramonu je otrpnilo arce. Skril se je za zaveso in prisluhni. "Pat, pst!" je šepetala Madalena preglasnim spremljevalcem in se tesnejfc zavila v plašč. Eden izmed njih, ki ji je hotel vedno biti najbližji, je hitro priskočil in nato še vsi ostali, da bi ji popravili ovratnik. Tik ob WTOMS) hiši je vrgla Madalena prgled v okno in položi a na usta prst. "Da ne čuje manager," je rekla, "ne budim ga rada." RESNIM IN PAMETNIM V PRESOJO IN ZABAVO Čikaške razprtiie, ali 'ins and outs' Tisti hip bi bil Ramon najraje pljunil skozi okno. Toliko poniževanja! Ako že ne sme igrati tega kar je, naj bi mu vsaj napram tem bedakom prizanašala s takimi opazkami! Da, on je samo manager, in kot tak nima pra- ¡člt»j<>. ni knjiga. Mar3i-vice dvigniti roke na srce, ako se njegova ple- ikdo Je celt) prepričan, da je salka druži (Nadaljevanje.) "Ameriški družinski koledar" po mnenju rojakov, kaieri ga z ljudmi, ki so mogoče višji po stanu, a nižji po srčni naobrazbi. Tako je premišljeval in v srce se mu je plazila težka slutnja: kaj ti je rekel oče? Naslednji hip je hitro zmetal raz sebe obleko, se zaril v posteljo in prisluhnil. Po stopnicah je hitela Madalena, tiho odprla vrata in se potuhnila v posteljo. Ko se je zdanilo, je Ramon vstal in hodil po sobi. ' Časih je obstal, se približal zaprtim očem svoje žene in se zamislil. "Ramon!" je tisti hip poskočila Madalena, "ti ne spiš?" "Ne morem," je odkimal on. "Ne moreš? Kako to, da ne moreš?" "Kdaj si prišla-sinoči?" "Kakor vedno." "Sama?" "Kakor vedno." "Lepo," je rekel Ramon, ko je premagal kri, ki mu je zalila obraz. "Verujem v tvojo besedo." Potem se je obrnil in odšel k oknu. V njem je vrelo, da bi pljunil v ljubeči obraz . "Dragec, ti dvomiš, da sem se vrnila sama?" "Ne," je dejal on. "O tem ne dvomim, ker vem zagotovo, da se," takrat je skočil proti njej, "da se nisi vrnila sama!" Madalena je obstala popolnoma hladna. "Cemu torej vprašuješ?" se je nasmejala. "Zato, da te enkrat stehtam. Nesramni-ca!" je bruhnilo iz njega. "Potegnil sem te iz blata, v katerem si brodila in zato sedaj lažeš? Kise m slepec, tudi nimam kamna v prsih. Človek sem, ki je zapustil dom, starše — vse, pa je ostal prevaran sredi ceste od človeka, zaradi katerega je zapustil vse, kar je imel, od . . ." "Ha-ha-ha," je bušknila v smeh Madalena, "kaj misliš postati prepovednik? Ljubček!" Privila ga je k sebi in ko je začutil toploto njenega telesa, se je premagan vrgel k njej .... 17. Ko je gospod Mover Majolly tisti dan zapustil dom, češ, da gre iskat Madaleno, je že pri drugi ulici zavil na levozakaj domislil si je bil kaj Čedne zvijače. Nasproti njegove hiše je bila restavracija Nolli. Mover se je vtihotapil Še tisti večer v svoje skrivališče in si najel sobo št. 25 v prvem nadstropju. Soba je ležala prav nasproti njegovega stanovanja in tako se je nadejal, da bo prišel na jasno v koliko temelje njegove slutnje z ozirom na nezvestobo soproge Hedy na resnici. Da bi čimbolj uve-ril svojo soprogo o resničnem odpotovanju, je na pretkan način oddal po nekem znancu pismo, v sosednjem mestu na poštni urad. V sobi št. 25 je preždel še ves naslednji dan. Podkupil je sobarico in vratarja, da sta o vsem poročala. Ko je naslednji dan čitala gospa Hedy v prisotnosti prijatelja Leandra prejeto pismo, je radostno vzkliknila. "Štirinajst dni!" "Štirinajst dni ga ne bo?" jo je s tihim zadovoljstvom objel Leander. Hedy ni odgovorila. S sladkim obrazom se je privila v svitu rdeče luči k svojemu ljubimcu, saj ni niti od-daleč slutila, da isti čas strmi izza zavese nasprotnega okna njen soprog. "Resnica!" je sikal Mover. "To je torej prijateljstvo in to je tista zvestoba, zvestoba žene izpred oltarja?" Ali naj plane na ulico in prične kričati mestu in vsemu svetu kaj se godi? Ali naj vdre v scbo in postreli oba kakor ničvredne živali v človeški podobi? Toliko solza je pretočila v njegovem naročju ! Toliko bolestnih vzdihov ji je privrelo iz prsi in sedaj ? Vse je bila hinavščina podle in gnusne ženske, ki je stremela le za tem, da je dobila takole bogatega človeka, ki jo je peljal pred oltar, da se lahko pokaže svetu kot soproga, samo soproga in kot žena, poštena žena in mati. "Prokletstvo!" je stisnil pesti, "ali je mogoče najti na tem svetu žensko, ki bi stala kakor skala trdno ob tebi? Da bi stala kakor skala in bi se ne zganila, kadar se požene vanjo gnusni vrtinec življenja, kadar stegne vanjo roko srčno podel in zamazan človek ?" Tisti čas je gospa Hedy odskakljala h klavirju, zaigrala in zapela. Leander Duray se je postavil za njo, se naslonil na njena ramena in jo Krmil s cigaretami. Mover se je krotil z železno voljo. Časih je že hotel planiti iz temne sobe, vdreti v stanovanje in zmetati oba na ulico. Evo ju! bi pokazal in pljunil na oba, pljunite vsi! To je moja žena in to je moj prijatelj — pljunite! Pa se je brzdal z vsemi močmi in sklenil, da ostane dolconca . . . (Dalje prihodnjič.) ko dopoldne uniformo mornarja ter ogrnil z njo Polaškovega Sejalca. Kajpada, da je soha s tem izgubila svojo vrednost, , toda fotografi so slikali in li- najboljša publikacija te vrste, 8ti g0 nato prjobči|i oblečene- kar jih izhaja v jugoslovanskih jezikih. Bilo kakorkoli—tisti, ki o takem poslu kaj vedo, razumejo, da je vzelo mno. Ka tele«, pa nič več. Andrij se je pež |ahko ,ed bodo * pi vi pritožil, da je v koledarja tudi tercijalke ,e A„ preveč nagih punčk. On jih ne liciji je bi,0 te nad, smatra za umetne«. Punčke Michigan Ave. zadorti, in Po-Fi*! '^««vesa Sejalca so preneali v Družinskem koledarju, medtem ko ima za koledar Frančiškanske Ave Maria zelo pohvalno besedo. V namenu, da se čimprej uniči Ameriški družinski koledar se z njegovimi "nagimi punčka-pohujšal nad nagimi podobami, mi", so sklenili, da mu je treba Intelektualni vodja zadružne svobode inc. bržkone ne obiskuje muzejev zato, da bi Za umetnost je tako navdušen, da je stroške, ki jih je imel z obiskovanjem galerij slik (po njegovem, "nagih punčk") zaračunal dobri materi SNPJ., ki mu jih je v svoji brezmejni do-brotljivosti tudi plačala. 4«. Ameriški družinski koledar priobčuje umetniške slike priznanih mojstrov, ki so na razstavah v svetovno znanih muzejih, in pa dela slovenskih u-metnikov. Ker je Andrej navdušen za umetnost in razen tega še zelo naroden človek, bi moral to odobravati. Ali, oi« je hud, hud, jezen in še togoten včasi, pa je vse zanič, kar je konkurenta. Ako bi si upali, bi ga začela izdajati Svoboda inc., ki je obljubovala zalagati tudi knjige. Ko je izprevi-dela, da stane izdaja knjige od tisoč dolarjev naprej, so na-(Nadaljevanje na 7. strani.) čenju umetnosti umetne le, ako v notranjost. Kdor obiskuje Art bi bile kakor tiste lesene Ti- IngUtul je |ahk ^ , rolke, ki ste jih kupili lahko na sliko te 8ohe je { } Ameriški vsakem večjem sernnju ali družinski koledar v ,etniku žegnanju ter na božjih potih: 1921 na 6. atrani# Lahko čedne lesene oblike, kočemaj- gibate ka do vratu, krilo do členkov, rokavi do pesti, spodaj "bati- j ranka"—kako bi se človek mogel pohujšati! Prijatelj Andrej je na svoji turi, ko je zbliževal otroke s starši ter starše z otroci, propagiral ta krasni nauk zbliževanja tudi v muzejih. Sel je npr. celo v Washington, D. C., pa ne zato, da ustanovi izmed vladnih krogov novo angleško poslujoče društvo, nego da si ogleda razne gole sohe, kipe ter slike v muzejih. Ker je želel, da mu bo znana vsaka poteza na tistih grešnih podobah, si je najel vodnika in si dal iz-krtačiti klobuk. Oboje je zaračunal dobri materi Jednoti, ki je zdaj soodgovorna za pohujšanje njegove alojzijske duše. Čudno, da ni Andrej storil enako, kot so storili s istim Polaškovim "Sejalcem" v Chicago nekega leta med vojno. Albin Polašek, Ceh po rodu, je slovit kipar. Eno najbolj znanih njegovih umetniških del je "Sejalec". Je to soha lepo razvitega fanta krepkih mišic v pozi sejalca. Nesreča je, da mu ni dal Polašek nikake obleke, niti figovega peresa. Je v na-turni Adamovi obleki. Vidiš na njemu vse, kakor ustvari Bog vsakega normalnega moškega. Krasno delo! so rekli kritiki. Ta Polaškov Sejalec je bil na razstavah v muzejih v Parizu, Berlinu, Pragi in Rimu. V Rimu ga je videl tudi pnpež. Nato je oil poslan cikaškemu Art institutu na Michigan Ave. Upravi tega muzeja se je zdel tako lep, da so ga postavili na stopnice, ki vodijo z Michigan Ave. | v Art Institute. Halo, pa se je 1 začel dimdaj ! Cikaška policija' je dobivala proteste od pobožnih bratovščin, starih krščanskih dam in od profesionalnih moralistov; zgražali so se, ker se "naše čikaške že,ne in dekleta pohujšuje z izstavljanjem nagega moškega kipa na eni najbolj prometnih čikaških u-lic." Stari irski policaji, ki so videli v kabaretih in drugje že mnogo različne nagote, so se praskali, reporterji pa so hiteli beležiti proteste. Listi so o njih poročali, in tako «e je dogodilo, da je hodila po Michigan Ave. mimo muzeja cela procesija radovednih mladih in Starih žensk ter moških, ki so zrli v to Po-laškovo pohujšanje. Nekatere ženske so se obračale vsled sramežljivosti stran, aparati Časni-ških fotografov pa so delovali, da pri tem vjamejo kako "zanimivo" sliko. Ker smo bili v vojnem času, so bile zelp v čislih vojaške u-niforme. Reporter čikaškega '*Examinerja" je prinesel ne- Waterloo Dry Cleaning Co. COLLINWOOD, O. Frank Trebeč, Črnimo, lflrau*c it popiavljam« molk» ti. ton*t* oo.vkt 15805 Waterloo Rd. fal Koawar* It?» ................. Milwaukee Leader Največji ameriški socialistl-Ini dnevnik.—Naročnina* $6.00 na leto, $3.00 za pol lota, $1.60 za tri mesec«. Naslov: S2S Juneau Ara. MILWAUKEE. WIS. Prva Jugoslovanska restauracl)a DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry ■v Mükovsky, lastnika. 4047 W. 26th Stre* 3. SlmiM. . Ma. Obiskujte svoje prijatelje in sorodnike pogostoma — CHICAGO _ AURORA ANO ELGIN RAILROAD ; - Naravnost v krasno pad no od Chicaga in Valley. okolico za-v Fox River Aurora Elfin Batavia Genova St. Chariot Wheatoa Glen Elim Lombard Villa Parte Elmhur« t Waat m or* Warranvilla Watt Chicago Wavn® Vlaki vozijo is Jackson in Wells St. postaje ter se ustavljajo na Garfield Park Rapid Transit postaji, kjer dobite zvezo-.« Canal 9t, Marshfield Ave., Kedsie Ave., Laramie Ave., Oak Park Ave., Forest Park, Maywood in Bellwood (izvzemii posebnih brzih vlakov, ki se ne ustavljajo na Msywood in Bellwood.) da;237, SNPJ., Connemaut, O...... lov, s katerimi kličejo naše ^ ^ ^ ^ ........... fante na nabor. On ne vidi nič ^^^je^dTel.Tun^^panUe je hudega v tem Seveda ne ker|izjavU> dft se ni odpovedal pre. pač piše, kakor mu narekuje ^^ negQ fie je umaknil zača8. propaganda režimskih age:uov.(no kQt dft b- prifi,a rftdi Ako je stvar tako brez PO-,njejfa Spanija v civilno vojno, mena. kakor jo on navaja, če-)Ali Qn se zanaU da ide še mu potem grožnje? Kako ju- Resnim in pametnim za smeh in kratek čas (Nadaljevanje s 6. strani.) do opustili. Premišljevali so urdno trditi, da sem ko- T « • -- » A11 on se zanasa, aa pnae se do opustili. Premišljev ljuboval, da se bo Prole- ™ pote™ amir» t Aven Plebiscit. kJer 8C bo 0 vPra" izdajanju koledarja in poboljšal, ako se ga pu. *oslovans^ vlada sma^ ^ republike ali monarhije boko posvetovali. Po stari kraj. Vidmar of f.^^A110 * umorfneT r letiu 19H1 nadle za več kot eno SNPJ'* Bon Air' F*......... 100 letju j.mi paaie ¿a \ec Kot eno 8g8 SMpj pu lo w Va 2 00 m 1111 a r» ^nlon.v 1 g8> SNpJf Moon Kun> pa..... 181, SSPZ., Power Point, O... 61, SSPZ., Barberton, O......... 70, SSPZ., Krayn. Pa............. 131, SSPZ., Nw'komi», 11L........ 1.60 18, SSPZ., Girard, 0............. 6.00 211, SSPZ., Gowanda, N. Y..... 69, S&PZ., Conemaugh, Pa..... 10, SSPZ., Moon Kun, Pa....... 27, SSPZ., Forest City, Pa..... 220, SSPZ., Detroit, Mich....... 174, SSPZ., Purgslove, W. Va. 4, JPZS., Sheboygan, Wis... 10, JPZS., Sheboygan, Wis..... 166, JSKJ., Indianapolis, Ind. 36, JSKJ., Conemaugh, Pa... Čitalnica Slov. del. doma, Collinwood, 0..................... 3.00 Čitalnica S. N. D., Waulcegan, 111.................................... 12.00 I ram. dr. "So6a", Strabane, Pa. 1.00 lxob. dr. "Vihar", Krayn, Pa. Izob. in zob. -dom, Library, Pa. ............................. Dram. klub "Slovenija", San Francisco, Cal. .............. KLUBI J. S. Z. 1, Chicago, 111. •-------------------- 6, Conelrauugh, Pa........... 47, Springfield, 111. —.......... 69, Herminie, Pa................. 235, Sheboygan, Wis. ---------- 6.00 3.00 2.00 2.00 3.00 6.00 3.00 6.00 2.00 3.00 3.00 6.00 1.60 6.00 689, SNPJ., Strabane, Pa......... 163, SNPJ., Youngstown, O____ 177, SNPJ., Reliance, Wyo..... 64, SNPJ., West Newton, Pa. 74, SNPJ., Virden, 01............. 296, SNPJ., Bridgeville, Pa..... 600, SNPJ., Johnstown, Pa._____ se glo- 124, SNPJ., Forest City, Pa..... 12.00 Iianor-!893» SNPJ., E. Worcester, N. Y. 1.00 r«™l*,h- 110» SNPJ" iahohn' Miiri..... 6 00 raigiau- k(t QMPT -rsku.—. in 3.00 8.00 3.00 18.00 3.00 6.00 9.00 "vi; ¿.Vj.^« ,^stvo na njegovi strani, ka- ^^^^ j"eTre"ba1 * ^ ^ ^Z 8.M kaj časa. Zdrav razum pove ^ ^dana ^ državnega de- ko[Tza®r°1tavlja ¿»«nlkftnem. I za tako knjigo precej stotakov, 176, SNPJ., Pin«y Fork, 0..... 8.00 človeku, da bi jugoslovanska in .lzaana „^ "¿JkV"'vlade pI' NaJbolj prignano stališče na- in kdo ve, če bi jih dobili na- vlada tako ponudbo pozdravi- j u ' 38 pram republikanski Španiji je zaj. Ker je njihovega denarja la in prepoved bi bi.i hold« that a naturaii»od Vlada mu je naročila, da naj da j^j ¿¡h prodala članstvu in da nam je tukajšnji jugoslo- Amorican «iti«an of Yugoslav origia, se zadrži v svojim izjavah pa- drugim rojakom. Ampak če vanski konzul trn v peti. Ne £ ^A^^ciLTn metno» ker bi p<>strl d™«*™ treba še nekaj tisočakov, naj on, pač pa nasprotujemo ^jego- ha ** ^rformod military Franciji nedobrodošel gost. Pr- gredo k vragu, samo da bomo \im metodam pri propagandi ^^ic. . . , Per.oo. rotuming from voten Alfonzov namen je bil, "socialistom škodovali." za svojo državo, oziroma via- foroiga r*«id«nc« bofor« poaching the da odpotuje direktno v Angli- Tudi nato so se spomnili, da do, kajti te metode se od onih, *«* of 27 ar* liabio far tho full t»™ ^ ker je po ženi v sorodstvu z je največja jugoslovanska pod- 0i Tega^si^i^em* izmislil jaz,,an^kim d1vo/1rom/ toda Mc- porna organizacija, takratna nego je to prepisano iz knjiži- ^naldova vlada si ne želi nje- „NZ.f sedaj HBZ., izdala Koče ki jo je izdala ameriška f°Ave P"sotnosti, dokler se po- i«^. ker ^ j{ ^Var ni obne-v^da in je na razpolago onMn,.ložaJ ^ razčisti (sla je izšelsamo en letnik. Ali ki mislijo potovati v inozem-j Ameriška vlada je napram Andrej in Vidrriar vendar ne mokratičnim nastopom si ie stvo ter drugim, če jo žele. novemu režimu v Madri/iu zelo vodita boja zoper rdečo nevar- 12.00 12.00 6.00 7.50 3.00 2.00 2.0» 6.00 Tajatftvo Pros volno $396.00 matico JSZ. ki se jih poslužujejo za slič-no propagando Mussolinijevi zastopniki, v ničemur ne razlikujejo. Pravi dalje: MS-svojim de- \ Ako vlada v starem kraju Wad na . AKO viaaa v sunem _________ Nekaj tednov prej je nost in rdeč koledar zato, da tolmači, da nam to škoduje.1 d . . nadleguje potnikov, posodila Morganova bančna bi SNPJ kaj prihranila, nego, Prvič, iz takih stavkov v ome- ^ povračajo to ne pomeni, zveza z odobritvijo Hooverjeve da z njenim denarjem škoduje- da se je tej svoji dozdevni pra- administracije kraljevi španski "ajzenponarskemu socializ- vici odrekia. In kako bodo j vladi $38,000,000. Zdaj hoče mu". Ne gre se jima, da "o- konzulovi propagandisti poja- ameriška vlada vedeti, če je no- blečeta punčke" in se obvaruje- vo politiko, nas pa napada, ker j nili to dft dobivajG ne/Cpterj ro. 1 va republika voljna prevzeti ta pohujšanja, nego, kako bi ne moremo in nočemo mirno;. v' Ameriki pisma, da naj veznost za ta dolg. In razen spravila na kant Proletarčev svoje sinove pošljejo na nabor tega želi. da nova vlada poja- koledar. Franto Vidmar se je njeni številki v Enakopravnost razvidite, da je ves spis le propaganda za konzula ter njego- gledati, da bi kdo pod kakršnokoli krinko zavajal nas narod v podaništvo in hlapčevstvo, katerega so mu že itak preveč v konzulov urad? Dopisnik hvali, KONCERT "SAVE" V NEDELJO 26. APRILA V DVORANI SNPJ. < » CHICAGO, ILL. Vstopnice v predprodaji 75c. V petek 1. maja ob. 7:30 zvečer t PRVOMAJSKA SLAVNOST KLUBA ST. 1 J. S. Z. sni, kakšno je njeno stališče z s tem pobahal v Svobodi in že koliko do- ozirom na privatno lastnino. A- drugič romal v Lyons in predlo-brega je že konzul storil za lju- meriška vlada se je pokazala v žil tamkajšnjemu društvu ini-di. Kakor jaz razumem, so slučaju za striktno kapita- ciativo, s katero bi rad s pomoč-konzuli plačani zato, da so iz- lističnega agenta in z vrhovno jo sv. Andreja Kobala odpra-seljencem iz njihove države na'pokroviteljico kapitalističnega vil koledar ,ki prosvetljuje naš uslugo in da jih v raznih zade- sistema. mili narod z "nagimi slikami", vah s starim krajem ali tudi s Bodočnost republike v Spani- Oba bosta imela vsled tega kri-tukajšnjimi oblastmi zastopajo, ji je veliko odvisna od zadrža- žarskega napora velike zaslu-Plačevati mu stotake in celo nJa ameriške vlade. Ako bo no- zasluge, ki jih sv. Peter ob asi-tisočak na mesec bi bilo mate- vi v,adi neiskrena ali celo so- stenci sv. Alojzija z lilijo ne-nje denarja v vodo, če ne bi bil vražna, bo z gospodarskimi pri- dolžnosti sproti zapisuje. Ko izseljencem, ko,so še državlja-'tiski ter v zavezništvu s cerkvi- bo ta iniciativa sprejeta, bo sia-ni Jugoslavije, v nikako korist.^0 skušala pripraviti špansko mežljivi Franto predlagal čla**-Ce gre izseljenec h konzulu ljudstvo, da sprejme nazaj u- »tvu, da začne SNPJ. izdajati po vizo, mar mu konzul napra- beglega kralja in zavrže repu- mesečne zvezke o življenju vi dobroto? Ali če poskrbi, da bliko. Novi režim v Madridu so svetnikov. Medtem se morda potnikom neprilike z oblastmi nekaj dni po prevratu priznale primeri, da postane Andrej v starem kraju olajša, n.ar ni razne j«užno-ameriške republi- .doktor svetega pisma, pa se to njegova dolžnost in v inter¿- ke» posebno one, ki niso pod lahko sprejme še ena iniciativa, su dežele, katera ga plača? Si- absolutnim vplivom Morganove ki bo povečala odbor SNPJ. za cer pa mi je znano, da si taki diplomacije. 'enega člana. Njegova dolžnost Just Published NORMAN THOMAS' challenging program for oar democracy. He face» the facto candidly, suggeato way» out of our economic depreaaion, looka toward a better and more secure life for all. Head this new book today. AMERICA'S WAY OUT At BookMtorm $2.50 THE MACMILLAN COMPANY • ~ NIf YORK SUPPORT YOUR OWN BOOK STORE Order "AMERICA'S WAY OUT' By Norman Thomas POSTPAID $2.AO' PROLETAREC BOOK STORE 3039 Woot 26th St. Chicago, 111. Mail Ordora FilUd Promptly. Writ* for price list of othar English Books. za- ljudje laaiie marsikakšno slugo, ki pripada drugim. Dopisnik se norčuje tudi iz Preobrat v Španiji ima v bo, razpečavati knjigo o svetem glavnem politični značaj. Ako življenju svetih mož, žen, fan-izvede nova vlada ločitev cer-(tov in deklet, nadalje, oblačiti tiste italijanske deputacije, ki|kve od države, razlasti cerkev gole sohe v muzejih in zakrije šla v Washington, da pri ter veleposestnike in razdeli vati slike Žensk v muzejih, ka- vladi protestira proti naduti fašistični propagandi, s katero Mussolinijevi konzuli in drugi propagandisti begajo ameriške gla izvesti le, če ji armada, ki je Italijane. Pravi, naj gremo še ¡po tradicijah monarhistična, o- zemljo med kmete, bo ta pre- dar bo ta ali oni član peljal obrat imel tudi veliko socialno| skupino bratov in ftester obču-vrednost. To pa bo vlada mo- dovati zastrto umetnost. Vstopnina 3ftc mi v Washington, da še nas sprejme sluga, torej vratar di-žavnega tajnika, kakor se je po poročilih dogodilo italijanski deputaciji. Ali vidite sličnost med enimi in drugimi v njihovih fašističnih željah ? Ali je treba večjega dokaza, v čigavem interesu je bil naročen in spisan dopir, kakor je omenjena sarkastična opazka o slugi ameriškega državnega tajnika? stane lojalna, in ako bo imela zadostno oporo v ljudstvu. Pri zaključi v slepilne svrhe dopis z besedami: "Naša nova domovina je ameriška republika in vsi državljani smo republikanci." S tako barvo se zamorca ne pobeli. Republikanci ne sodelujejo na monarhističnih karni-valih, niti ne igrajo vloge elug Jaz nisem kriv, ako ga "outsi" lomijo. Sami naj gledajo, je rekel Poncij Pilat.—K. T. hm kakemu konzulu, ki si hoče s Ko ima nad dve koloni pro- svojo personalno politiko ustva-pagande za konzulsko politiko,1 riti lestvo do višjih pozicij, v imenu katere se pošiljajo v| Cfiarloe Pogoraloc. Beograd brzojavke udanosti, pa ODRUCOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Sojo kluba it. 232 JSZ. aa vrla vsako drago nedeljo « meseca ob !•. dopatdne v dvorani druitea "Domovina" na 14. eosti. Sodru*i, prihajajte redno na sojo in pridobivajte klubu nevh flaaav," da na ta naiin ustvarimo močrvo postojanko J. S. Z. Somiiljenike vabimo, da se nam pri* druiijo. Socialistična stranka jo V tej deieli edina delavska stranka s konstruktivnem programom, s kate-im si delavstvo lahko pribori holjlo bodočnost in končno osvoboditev Is mesdne sainosti. ROMAN HOLIDAY A NOVEL by Upton Sinclair AMERICA since tho World War—tho Roman republic after tho cleotiuc-tion of Carthago—how much alike , wore they? History repeats iteelf; Luke Falser, the hero of this unusual tale, swings % back and forth between the two cmlixatsofie, and cannot be sure which is real and which is a dream. Strikes and labor remits, "red" conspiracies and déportations, farm problems, speculation and hard times, feminism, divorce and prohibition is it Rome or is it America? A poignant love-story and a cutting social satire are woven into the pattern , of this new-old adventure. PRICE $2.50 Order frotn PROLETAREC 3639 W. 26th St. Chicago, III. ,1 A Jugoalav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 3. P. OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, * CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1232. BubUahad W—kly 3S39 W. ÎSlh St. CHICAGO, ILL. APRIL 23, 1931. I aiapkona: Rockwall 2SS4. VOL. XXVI. INCOMES AND POWER Income returns for 1929 show a trend in accord with the Sccialist view of capitalistic development. Considered over a ten-year period incomes of a million dollars or more increased from 33 to 504. Moreover, the total amount of these incomes increased from $77,078,139 in 1920 to $1,185,135,330 or fifteen times the amount of ten years ago. Whitle the upper group of powerful kings thius increase in financial power the middle class, the salaried men, and wage workers reveal a decline. Incomes of less than $5,000 rn 1920 were over $15,000,000,000 but in 1929 they declined to a little over $8,000,-000,000. In the lower incomes ranging at $2,000 a year the decline is still more evident. In the same period these incomes dec'Hned . {rem a little over $4,000,000,000 to about $1,500,000,000. The significance of these figures is lost when we read a statement issued by the ' National Industrial Conference Boaid which declares that there was an increase in national wealth and income in the last fifteen years from 1914 to 1929 and that the per capita wealth of the nation is $2,977. There was an increase in wealth and income, but when the income tax figures are studied they show "chat the upper capitalist and banking classes get the larger portion, and that the portion going to the.middle class, the salaried class and the wage workers is less, nnuch less than ten yeans ago. The remorseless trend is a concentration of weafuh and pewer into the hands of a small group. The middle classes decline in importance and the working class is more intensely exploited. An oligarchy of capital and finance ,more and more controlstour economic life. That power imist inejstft^bly bring a struggle between it and tSe masses for mastery of the republic and its economic riches, a struggle between Capitalism and Socialism that will determine the future of the world.—-The New Leader. What Right Has Anyone to 1 As Unearned Income? The chief interest in the recommendation of the investigators of the joint congressional committee on internal revenue taxation—for higher exemptions on earned incomes—lies .in the'fact that it admits that the larger in- f comes are not earned. It was a surprise to us wheTi congress and the treasury department, several years ago, made the distinction between earned and unearned incomes. They did not draw the line very closely, and it must be admitted that there is no way in which it can be drawn exactly, but the fact that they drew it at all was surprising. Previous to that time it had been claimed that the tall incomes that run into the millions were earned by those who receive them. Now, even the treasury department, presided over by "the greatest secretary of the treasury since Alexander Hamilton", Andrew Mellon, sends out blanks in which the distinction between earned and unearned income is made. In our opinion the exemptions in the federal income tax are already sufficient. The taxes in the lower brackets might be allowed to stand as they are, but the taxes in the higher brackets should be greatly increased, taking a part, at least, of those unearned incomes into the public treasury. The treasury faces a deficit of over half a billion dollars this year, and a similar deficit next year—hence this is no time to talk about reducing the income tax. nor to talk about not increasing it. Since it is admitted that the higher incomes are unearned, we should like to ask President Hoover and Andrew Mellon and all of their supporters in the senate, in the house, in Wall Street and everywhere else, a pertinent question. It is this: What right has anyone to an unearned income? And that suggests another question. Since no one has any moral right to an unearned income, why not take those unearned incomes into the public treasury, by way of higher income taxation, and use the money to provide employment for the unemployed? — —Milwaukee Leader. Long Range EviU The poisoning of the human soul by hatred, thsfrdarkening of the human mind by lies, and the^hardening of the human heart by slaughter and destruction are evils that spread long ,, after the guns have stopped.—George Bernard Shaw. Yon ceil tell an hone* man. io keep out of jaiL He doesn't know how SOClALlSlS WIN IN SIX Wisconsin cmES Additional steps toward complet.e Socialist control of Wisconsin were taken in the recent election. A Socialist mayor was elected in Racine, the second largest city in the sUte, aid the Socialists re-elected «the mayors of Manitowoc and lola. In Milwaukee, a hard-fought battle for school directors leaves the Socialists lacking only one of a majority over the capitalist "nonpartisans". One new school director was elected, and the one Socialist runni ig for re-elea.ion was successful. In Sheboygan, two members of the county commission were elected, while in West Allis the Socialist candidate for re-election to the school board was first in the poll. Two county supervisors were elected for Racine county. William Swoboda, newly elected mayor of Racine is only 33 years of aue, and is a relative new comer (to Racine politics. His victory is all the more remarkable because Racine has been known as the strongest Republican city in the state. Swoboda defeated George H. Herzog, former postmaster and long active in Racine political circles, by 1,860 votes. The total vote was lj,793 for the Socialist and 9 933 for the conservative. Swoboda explained to the capitalist papers that the "30,000 new mil-lionaries I fou kI on my return from fifteen months overseas service started me studying Socialism." For the eighth term, Martin Geor-genson, Socialist mayor of Manitowoc was re-elected. His opponent loot by a maigin of 3310 to 2748. Goorge Strehlow was re-elected to the Milwaukee school board, and William F. Buech was put on for the first time. Buech was at first reported defeated but a check of i.he vote »bowed him victory by 14Z votes. Mrs. Pauline Bernhardt was reelected to the school board of West Allis, an industrial suburb of Milwaukee, and Emil So miners and Otto Felbert are the two new supervisors in Racine county. R. J. Anderson, mayor of lola, was re-elected with three times as many vo.es as his opponent. No election was held in Beaver Dam, where Rae Weaver, the fifth Socialist mayor in Wisconsin holds office. Students on Compulsory Military Training Symbolical of the sincerity and vision of the thinking students of the nation, was the delegation of some 69 representing Columbia, Harvard, Yale, Johns Hopkins, Swarthmore, George Washington and other institutions who recently presented to senators and congressmen a protest against compulsory military trainning in colleges, signed since Christmas by over 10,000 students in 55 universities and colleges. The presentation was made to Senator Fraxier who with Senators Nye, Blaine, La Folle-tte, Brookhart, Noris and Heflin voted against federal appropriation for thii purpose, and to the since deceased Congressman Cooper of Wisconsin, who with 58 other members of the house also opposed it The petition, of which the students expect ito get 100,000 signatures within the year, and which they tern\ed a "mandate", states the signers are opposed to comlpulsory military •training in colleges because they believe that military courses "tend" to "teach doctrines contrary to the principles of the American governmeit and seek to idealize war and to inculcate a spirit of unquestioning military obedience 1 wthich is an emotional armament of war," and "insistence upon the compulsory feature of military training i idicates that the majority of student opinion stands opposed to it and constitutes its own confession of failure."—The People's Lobby. SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich 'J Another monarch has terminated his reign. King Alphonso decid- »he Cook Counly Socialists are ed that the risk was too great Paging a nrionstrous May Day rally to remain in possession of the j otf Friday May First at the Ashland Spanish throne, so he packed up his Auditorium. As previously explain-belongings and fled to France fol-1 ed, Socialist Club No. 1 JSF, because lowed by the Queen and the rest of of the yeaily contracts will be unable the royal family. And so his down- to participate in the County meeting. fall will go down into history as perhaps one of the most unusual, in that no blood was ahed. That the senti-men* of the people of Spain was unfavorable to «the king was clearly shown in the elections preceding the departure. The new republic was Andrew Grum Jr., were contenders. Comrades William Travnik, Rudolph Bernik, Mary Bernik and Agnes Ob- luck were among them. • • • Louis Kmmerson, the republican Governor of Illinois has vetoed u prohibition repealer, for Hlintis. He has done this in the face of an overwhelming referendum vote for the measure. To us Socialists this is nothing new. People and politicians who dare to throw Socialist, anc ther minori y parties from the ballots in the second largest city of th4 country are also capable of defying the large number of decent citizens who have found that prohibition has done nothing for the decent citizens but has made graft, crime, and vice more plentiful. You can be We are told that the County rally will be the fi*