GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XIII ŠTEVILKA 126 OKTOBER 1985 Vode na vršaju dovolj — V Zaplano jo vozijo s cisternami Tudi v naši občini so praktično vsi vodni viri za pitno vodo v tem sušnem jesenskem obdobju usahnili. Dovolj vode je le na Borovniškem vršaju, kar potrjuje pravilnost strokovne odločitve in odločitve vseh nas, da smo prispevali sredstva za zajemanje tega vodnega vira In izgradnjo vodovoda. Na Komunalnem podjetju, ki upravlja z V primeru, da je motena oskrba s pitno vodo, kličite Komunalno podjetje—tel.: 751-009. vodovodom, so nam povedali, da se je v tem času gladina vode znižala le za deset (10) centimetrov. Sedaj najbrž ni nikogar več, ki bi še naprej dvomil v upravičenost te odločitve in investicije. Kako je, če ni vode, v naši občini sedaj vedo le krajani Zaplane, saj so vse »štirne« usahnile in jim morajo vodo s cisternami voziti do domačij. To akcijo koordinira štab za civilno zaščito, vodo s cisternami pa vozijo pripadniki JLA, gasilci z Dragomera, z Vrhnike, s Fenolita in Industrije usnja. Pregled dosedanjih aktivnosti v pripravah na volitve 86 Ko govorimo o volilnih aktivnostih, imamo vse preveč v mislih le samo izvolitev, ki je pravzaprav le zaključek široke predhodne aktivnosti — evidentiranja, predkandidira-nja in kandidacijskih postopkov. Da bi vsi ti postopki tekli v skladu z volilnim pravilnikom, predvsem pa, da bi aktivnosti tekoče preverjali, so bile vse naloge opredeljene v rokovniku volilnih opravil. Naloge so v dosedanjih aktivnostih posamezni nosilci opravljali v skladu z rokovnikom. V začetku leta je bilo največ pozornosti namenjene Srečanje lovcev Gonarsa in Vrhnike Vsako leto se srečajo vrhniški lovci In lovci s pobratenega Gonarsa. Tokrat so bili gostitelji naši lovci. Najprej so se pomerili v streljanju na glinaste golobe, nato so imeli lovsko kosilo, popoldan pa so šli na skupni lov na race. Zvečer na družabnem srečanju so razglasili tudi rezultate In podelili priznanja. Gostje so bili s programom srečanja navdušeni in so se ob poslovilnem nagovoru zahvalili za gostoljubje. Vsi skupaj si se želijo takšnih srečanj in za prihodnje leto so naše lovce že povabili v Gonars. analizi delovanja delegatskega sistema (ocena dela delegacij, delegatov in nosilcev odgovornih delegatskih in družbenih dolžnosti). Nato je sledila faza evidentiranja, v kateri so opravili prerez stanja aprila 1985, drugi prerez stanja evidentiranja je bil opravljen konec septembra 1985 (statistično poročilo 10. oktobra 1985). Postopek evidentiranja bo zaključen konec novembra 1985 in oblikovano dokončno statistično poročilo o vseh evidentiranih možnih kandidatih v občini. Za konkretne aktivnosti v posameznih sredinah so se dogovorili na skupnih posvetih s predstavniki KK SZDL ir. 00 sindikata. Vodstvi OK SZDL in Občinskega sindikalnega sveta pa sta na svojih rednih posvetih spremljali izvajanje nalog. Kljub dogovorjenim rokom in aktivnemu vključevanju tudi drugih DPO ter nekaj družbenih organizacij in društev pa se aktivnosti v vseh sredinah niso lotili enako odgovorno in zavzeto. V nekaj manjših OZD in PE ter v KS Borovnica so se vključili dokaj pozno. Izhajajoč iz zbirnih poročil so v skoraj vseh sredinah zmanjšali število delegacij. Vsi ugotavljajo, da bodo tako poskušali doseči boljšo kvaliteto v sestavi in delovanju. Vendar pa v vseh sredinah še niso dokončno oblikovali števila delegacij. V začetni fazi evidentiranja je bilo nekoliko težav pri evidentiranju možnih kandidatov za najodgovornejše delegatske dolžnosti. Po nekajkratnih urgencah se je število evidentiranih bistveno povečalo, tako da so sedaj evidentirani 304 možni kandidati za odgovorne delegatske dolžnosti v občini. Prav tako je evidentiranih 9 možnih kandidatov za najodgovornejše delegatske dolžnosti v SR Sloveniji. Skupno število evidentiranih možnih kandidatov se je v primerjavi s prvim poročilom sorazmerno precej povečalo. Tako je do 10. oktobra za zbor združenega dela evidentiranih 345 delegatov, za zbor krajevnih skupnosti 551 delegatov in za družbenopolitični zbor 38 delegatov. Za skupščino SIS je v združenem delu evidentiranih 596 delegatov, iz krajevnih skupnosti 1050 delegatov. Vseh evidentiranih skupaj pa je 2542 delegatov. Število evidentiranih, mladih do 27 let je 478 ali 19 odstotkov in je v primerjavi s prvim poročilo višje, vendar še ni zadovoljivo. Med vsemi evidentiranimi je 890 ali 35 odstotkov žensk, 417 ali 16 odstotkov članov ZK in 53 ali 2 odstotka udeležencev NOB Seveda pa evidentiranje še ni zaključeno, saj bo decembra stekla faza kandidiranja. M. S. Izobraževanje sindikalnih aktivistov Izobraževanja sindikalnih aktivistov so se na Občinskem sindikalnem svetu tokrat lotili nekoliko ^ugače kot prejšnja leta. Nekate-™J1 predsednikom osnovnih organizacij se letos Izteče mandat in v osnovnih organizacijah so že evidentirali nove možne kandidate za predsednike osnovnih organizacij sindikata. Zanje so 17. °Wobra organizirali enodnevni seminar. Predavatelj Jože Šketa je spregovoril o sindikatu v združenem delu ter o organiziranosti in "Jetodah dela osnovnih organiza-c'l- MIlan Korelc je imel predavaje na temo: Vloga In delovanje osnovnih organizacij na področju st-0 In DS. O družbenoekonomskih razmerah v občini je spregovoril Peter Petkovšek, Toni Turk Pa jih je seznanil z varnostno-poli-*'Cno oceno. O programskih usmerltvah In nalogah občinskega sindikalnega sveta so ^Pregovorili s Simonom Seljakom. ja Sodelovanje se nadaljuje Delegacija Novolesa, znane in priznane delovne organizacije za predelovanje lesa iz Novega mesta, je obiskala vojašnico Ivan Cankar na Vrhniki in s jem n^ daljevala sodelovanje, ki se je začelo na letošnjem športnem prvenstvu Mubljt > ■ kega armadnega območja. To je bilo v Novem mestu in Novoles je bil Pokroviiclj vojakov — športnikov z Vrhnike. Ob tej priložnosti so jim pokazali Proizvodni proces, opozorili na uspehe delovne organizacije in predlagali, naj b| sodelovali še v prihodnje, kar so Vrhničani z veseljem sprejeli. Te dni pa so Novomeščani obiskali Vrhniko in v vojašnici spoznali oblike Pouka in izobraževanja pri izgradnji vojaške usposobljenosti vojakov, videli so °ojekte, kabinete i,i spominsko sobo enote. Ker pa so bili vojaki v času obiska na rednem poligonskem pouku na terenu, so gostje videli tudi stanovanjski del 'er način življenja in dela v otežkočenih pogojih. M. ARSIĆ delegacija Novolesa je obiskala tudi spominsko sobo enote. V Delavskem naselju hitro uredili ceste Za primer, kako se da hitro od ideje do realizacije pripeljati neko akcijo, so dokazali krajani Delavskega naselja ob Robovi cesti. Od »prvih debat« do zaključka asfaltiranja 450 metrov ulic so rabili le pičle tri tedne. Poleg asfaltiranja so uredili tudi kanalizacijo za meteorne vode in napeljali javno razsvetljavo. Investicija je vredna preko ene milijarde (stare) dinarjev. Od tega so si sami s prostovoljnim delom prislužili skoraj 500 milijonov dinarjev. Ostala denarna sredstva pa so zbrali tako, da je vsako gospodinjstvo prispevalo po 16 milijonov (starih) dinarjev, upokojenci pa nekoliko manj. Nekaj sredstev so jim primaknile še delovne organizacije, Samoupravna komunalno cestna skupnost pa je zagotovila premostitveni kredit, saj bodo denar zbrali v treh obrokih. Izvajalec del je bilo komunalno podjetje. Z ene od delovnih akcij krajanov Na Vrhniki dokončana mrliška vežica O samem začetku akcije za gradnjo pokopališča in vežic na Vrhniki ter o gradnji sami so bili Vrh-ničani sproti obveščeni preko Našega časopisa in na zborih krajanov. Zdaj je mrliška vežica zgrajena. Za osvežitev naj kljub temu samo na kratko navedemo podatke o gradnji pokopališča in mrliške vežice. O razširitvi pokopališča in gradnji vežic so se na Vrhniki pogovarjali in dogovarjali skoraj dvajset let. Med tem časom je bil napravljen nasip na južni s'rani starega pokopališča. S Ponovno je potrebno poudariti, da je vrhniško zd ruženo delo v glavnem pokazalo veliko razumevanja za rešitev tega problema, saj je v celotni akciji v letih 1982, 1983 in 1984 prispevalo v denarju, delu in materialu 9.113.703,00 dinarjev, od tega samo IUV 5.100.000,00 dinarjev. V letu 1983 so z akcijo zbiranja sredstev nadaljevali še pri krajanih Vrhnike. S prostovoljnimi prispevki krajanov so zbrali 1.35.875,00 dinarjev. Pri zaključnih delih na objektu pa je pet vrhniških obrtnikov prostovoljno opravilo kleparska, mizarska, elektroinštalaterska in pečarskadela manjkljivosti so tudi že odpravili. Predvidevajo, da bodo v štirinajstih dneh uredili še vse administrativne zadeve in nato bodo vrhniške krajevne skupnosti predale novo mrliško vežico v upravljanje Komunalnemu podjetju. Seveda bo sedaj, ko je vežica dograjena, bistveno drugačen tudi pokopališki red. Že od 1968. leta je v občinskem odloku zapisano, da dokler ni zgrajene mrliške vežice, pokojnik lahko leži doma. Zdaj pa je v javni razpravi osnutek Odloka o pokopališkem redu na območju občine V rhnika, ki je bil objavljen v avgustu v OBRAČUN Poraba v letih 1977,1982, 1983,1984 Viri v letih 1977, 1982, 1983, 1984, 1985 1. Pokopališče — komplet nasip 1. Sredstva SKOCES-a 431.197,00 z dokončano zunanjo 2. Lastna sredstva KS 2.527.980,95 ureditvijo 8.194.841,95 3. Združeno delo a) v denarju 6.625.191,50 b) v materialu 155.155,00 2. Mrliške vežice 7.450.011,10 c) v delu 2.333.356,60 Združeno delo skupaj 9.113.703,10 4. Prispevki krajanov 1.135.875,00 5. Prispevki obrtnikov 1.136.100,00 6. Premost. kredit SKOCES-a 1.300.000,00 SKUPAJ PORABA: 15.644.856,05 SKUPAJ VIRI: 15.644.856,05 tem pridobljena nova pokopna mesta so problem odložila za nekaj let. V letu 1981 pa so se priprave za gradnjo pričele na osnovi nekoliko spremenjenih načrtov (načrti, ki so bili izdelani v letu 1977, so bili dopolnjeni v smislu cenejše gradnje vežic in boljše izkoriščenosti novega dela pokopališča). Ob samem začetku zbiranja sredstev oziroma iskanju možnosti so se v glavnem naslanjali na združeno delo in njihova prostovoljno pripravljena sredstva, delo in material. v skupni vrednosti 1.136.100,00 dinarjev, kar je toliko, kot so uspeli zbrati vsi krajani Vrhnike. Iz rekapitulacije finančnega dela tega poročila je razvidno, da kompletni stroški gradnje pokopališča in vežic vključno z vso dokumentacijo, prispevki, komunalni priključki ter odkupom zemljišč znašajo 15.644.856,05 dinarjev. S temi delovnimi akcijami v letošnjem oktobru je peščica prizadevnih Vrhničanov očistila vežice in uredila okolico. Opravljen je bil že tehnični pregled in nekatere ugotovljene po- ISKRA — industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o. TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, h. sub. o. Vrhnika, Idrijska c. 42 Vabi k sodelovanju Če imate smisel za ustvarjalno delo, ste pripravljeni prevzeti odgovorne, tudi vodilne naloge, imate ideje, ki ne padajo na plodna tla, vas veseli inventivno delo in delo na novih programih in če želite priznanje vašega dela v poštenih odnosih, stimulativno nagrajevanje, dodamo izobraževanje, potem berete pravi oglas, kajti pri nas potrebujemo: dipl. inženirje elektro in strojne stroke inženirje elektro in strojne stroke tehnike elektro in strojne stroke KV delavce — elektromehanike, orodjarje, strugarje, brusilce, ključavničarje. Vašo željo ali potrebo po delu v novi delovni skupini torej lahko uresničite. Pišite nam, pokličite po telefonu, še bolje bo, če se oglasite osebno. Pričakujemo vas v ISKRA Antene, Idrijska c. 42 Vrhnika, kadrov, spi. služba tel. 751-079 delegatski prilogi številka 52. V petem členu osnutka tega odloka je zapisano: »Pokopališči na Vrhniki in v Borovnici morata imeti mrliško vežico za polaganje umrlih na mrtvaški oder in čuvaje do pokopa. Na območju mesta Vrhnika se posmrtni ostanki umrlih obvezno prenesejo v mrliško vežico in čuvajo v njej. Isto velja tudi za posmrtne ostanke umrlih v Borovnici, katerih svojci živijo v večjih stanovanjskih objektih. In prav bi bilo, da vrhniške krajevne skupnosti organizirajo javno razpravo o tem od loku. saj bo potem, ko bo odlok sprejet, potrebno izvajati določbe. Takoj, ko začne veljati nov odlok, pa bo nujno imeti tudi mrliški avtomobil. "TO Turistično društvo Vrhnika je za svoje delo sredi oktobra prejelo republiško priznanje za uspešno sodelovanje pri razvoju turizma v Sloveniji. Programsko volilna konferenca OK ZSMS Vrhnika — Novo vodstvo Mladi iz vrhniške občine smo imeli 4. 10. 1985 programsko-volilno konferenco. Na njej smo poleg kadrovskih sprememb in dopolnitev analizirali tudi naše dosedanje delo, ki v določenih primerih ni bilo zadovoljivo. V razpravi, v kateri so sodelovali mladi izKS in OZD, smo ugotovili, da interes za našo dejavnost v določenih sredinah pada. Vzrok za to lahko iščemo v sami naši organiziranosti, ki jo bomo morali spremeniti. Pri tem mislimo, da suhoparne oblike naše dejavnosti popestrimo oz. spremenimo v tako obliko, da bo lahko vsak mlad človek v njej del sebe. Padec standarda in rast življenjskih stroškov še kako občutimo, saj je med nami velik delež študentov, dijakov, mladih družin in prav te smo izgubili iz svojih vrst. Predvsem smo zanemarili mlade kmetijce, čeprav vemo, daje v naši občini precej mladih, ki jim je kmetijstvo vsakdanji kruh. To je le nekaj utrinkov, ki so bili najbolj izpostavljeni na konferenci. Sprejeli smo tudi program dela za obdobje oktober 85 — april 86. Poglavitni smoter tega programa je energično in usklajeno delo z mladimi v OO ZSMS, še posebej v OŠ in DO, kajti le z neposredno pristojnostjo v osnovnih organizacijah si bomo vrnili izgubljeno zaupanje mladih. Na koncu smo izvolili še novo vodstvo OK ZSMS in nekatere nove člane predsedstva OK ZSMS Vrhnika. Novi člani predsedstva OK ZSMS Vrhnika za mandatno obdobje oktober 85 — oktober 86 JANEZ ČERIN, 1961 -predsednik OK ZSMS — profesionalno Janez Čerin je aktiven v ZSMS od sprejema dalje. Največ svojega dela je posvetil področju idejno političnega izobraževanja. Kot osnovnošolec je bil med najaktivnejšimi člani marksističnega krožka na šoli. V srednji šoli je vodil marksistični krožek na osnovni šoli, v svoji OOZSMS Borovnica je organiziral predavanja in tudi predaval oz. vodil pogovore predvsem na področju osvobodilnega gibanja. Na osnovi svojega dela je bil izvoljen v POK ZSMS Vrhnika, kjer je vse do odhoda v JLA (ŠRO Bileča) sodeloval pri organiziranju idejnopolitičnega dela in izobraževanja v OK ZSMS Vrhnika. Po prihodu iz JLA se je ponovno vključil v delo OK ZSMS. V aprilu je bil izvoljen za predsednika OK ZSMS Vrhnika in to funkcijo opravlja še danes. SLAVKO KORČE, 1961 -sekretar OK ZSMS — neprofesionalno Slavko Korče je aktiven v ZSMS že od leta 1977, ko se je vklj uči I v delo C MDA p ri OK ZSMS Vrhnika. Od leta 1978 pa se je poleg velikega angažiranja pri Centru udeleževal tudi delovnih akcij. Leta 1978 je bil v Brkinih, leta 1979 na L MDA B1. Brezovica in Z MDA Ulcinj, leta 1980 na Z MDA Posočje. Leta 1982 je po vrnitvi iz JLA prevzel vodstvo C MDA pri OKZSMS. Še istega leta je vodil priprave in samo organizacijo L MDA Poko-jišče 82 in pri pripravi brigade za Z MDA Plitvice 82. Leta 1983 so mu na RK ZSMS zaupali funkcijo komandanta za naselje na R MDA Bresto-vica 83. Tudi v letošnjem letu je vodil aktivnosti na področju prostovoljnega dela. Na podlagi aktivnosti v P OK ZSMS je predlagan za sekretarja OK ZSMS Vrhnika. JANJA VINTAR, 1961 -vodja Centra za obveščanje in propagando Od samega vstopa vZSMS je aktivna v OO ZSMS Vrhnika. Na osnovi aktivnosti je postala leta 1980 članica predsedstva OO ZSMS Vrhnika in vodila komisijo za informiranje. Leta 1982 je bila izvoljena za predsednico OO ZSMS in jo uspešno vodila. Istega leta je postala članica predsedstva OK ZSMS Vrhnika. Najprej je vodila komisijo za kulturo, sedaj pa vodi Center za obveščanje in propagando. V svojem delu je zelo uspešna, saj COP redno obvešča o dogajanju na OK ZSMS in v OO ZSMS. IRENA JERINA, 1966 — predsednica KO DO-D Vseskozi je aktivna v OO ZSMS Blatna Brezovica. Leta 1982 je bila izvoljena za sekretarja OO ZSMS. Vključuje se v delo na področju kulture in klubske dejavnosti. Je organizator kulturnih prireditev v krajevni skupnosti. Leta 1984 je bila na podlagi aktivnosti izvoljena za članico predsedstva OK ZSMS Vrhnika. Vodi KO za DO-D. DARINKA KODERMAN, 1968 — predsednica KMKS V delo mladine se je vključila v svoji krajevni skupnosti Ligojna. Najprej je delovala na področju klubske dejavnosti in kulture. Leta 1984 je bila izvoljena za predsednico OO ZSMS Ligojna. Udeležila se je več mladinskih delovnih akcij na Pokojišču in R MDA Bela krajina. PETER CELARC, 1967 -vodja C MDA Aktiven je že od samega vstopa vZSMS. Udeležil seje vseh mladinskih delovnih akcij na Pokojišču. Prav tako je bil eden mladih, ki se je trudil , da bi se obudilo delo mladih na Vrhniki. Postal je član predsedstva OO ZSMS Vrhnika. Na podlagi aktivnosti predvsem na področju MDA je tudi predlagan za vodjo Centra za MDA. BORIS BOLE, 1963 -predsednik komisije za SLO in DS Vseskozi je aktiven v svoji krajevni skupnosti Verd, bil je tudi predsednik OO ZSMS, ko pa se je zaposlil, je deloval v OO ZSMS Iskra Antene. Leta 1984 je tudi postal njen predsednik. Na podlagi aktivnosti je tudi predlagan za predsednika komisije za SLO in DS. JOŽE ZORMAN, 1960 -komisija za klubsko dejavnost Je večletni aktivist, član OO ZSMS Borovnica. Še posebej se je izkazal na področju klubske dejavnosti. Zaposlen je v Slovenijalesu. V svoji KS veliko dela na področju klubske dejavnosti, pomaga pri organiziranju družbenih iger oz. srečanj (Polžje dirke, Bolšji sejem, Igre brez meja). SANDI DOBROVOLJC, 1963 — predsednik KMD Aktiven mladinec je v svoji OO ZSMS Iskra Antene, kjer je tudi njen predsednik. Zanima ga delo z mladimi v združenem delu, zato je tudi predlagan za predsednika konference mladih delavcev. JANA MELE, 1969 - Konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju Aktivna je že od samega vstopa v ZSMS na osnovni šoli Ivan Cankar. Prizadevala si je, da bi se ustanovila OO ZSMS Vrhnika. Ko seje mladinska organizacija na Vrhniki ponovno osnovala, je postala članica predsedstva OO ZSMS. SAŠA MLADENOVIČ, 1967 — predsednica komisije za kulturo Od vstopa v ZSMS je aktivna v svoji KS. Veliko je delala na področju kulture in v društvu prijateljev mladine. Pozna deloZKO Vrhnika. RIHAR BRANKA-predsednica komisije za šport V TVD Partizan Vrhnika je vrsto let aktivna pri organiziranju športne dejavnosti. NAŠ ČASOPIS 3 « i « < t i Aktivnost delavcev, zaposlenih na področju samostojnega osebnega dela je vedno večja V naši občini je pri nosilcih obrti zaposlenih 292 delavcev, kar pomeni na Vsako obratovalnico 1 delavec. Število iz leta v leto veča, pa tudi za naslednje srednjeročno obdobje je zaradi razvoja drobnega gospodarstva predvidena rast zaposlovanja na tem področ- l Ju. V preteklih letih je bila med temi delavci 2aradi nepovezanosti, občutka odrinjeno-sti in specifičnih problemov vedno bolj prisotna težnja po organiziranju. Na pobudo Posameznih sindikalnih aktivistov med temi delavci je bila v letu 1978 ustanovljena Osnovna organizacija Zveze sindikatov delavcev na področju samostojnega osebnega dela. V začetni fazi je bilo sicer nekaj težav s pridobivanjem novih članov, Plačevanjem članarine, pri organiziranju različnih aktivnosti in drugih težav. Članstvo se je iz leta v leto večalo, tako da je v OOS trenutno vključenih 86 delavcev. Delavci na področju samostojnega osebnega dela so tako spoznali potrebo po vključe- vanju v družbenopolitično delo, prav tako pa tudi nekateri nosilci samostojne obrti spoznavajo, da članstvo delavcev v sindikatu prispeva med drugim tudi k boljšemu delu in da sindikat nima le tradicionalne »zaščitniške vloge« za delavca. Osnovna organizcija je bila v zadnjih letih zelo aktivna in je v svoj program aktivnosti vključila poleg nalog, ki jih je vodil Občinski sindikalni svet, tudi številne druge aktivnosti, ki so za to organizacijo specifične. Kot prednostna naloga je opredeljeno pridobivanje novih članov in uresničevanje samoupravnih pravic in družbenoekonomskega položaja preko delegatskega sistema. Z osamosvojitvijo Sklada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v letu 1983 je dana tudi materialna podlaga za strokovno in družbenopolitično izobraževanje teh delavcev, čeprav bi želeli na tem področju program izobraževanja dopolniti in vzpodbuditi delavce za večji obseg strokovnega izpopolnjevanja. Poleg tega je osnovna organizacija uspela v zadnjih letih organizirati tudi letovanje za člane sindikata, preko stanovanjskega sklada pomagala pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev in organizirala (različna) udeležbo na kulturnih in športnih prireditvah tertovariških srečanjih delavcev. Najpomembnejši nalogi, s kterima se OOS trenutno ukvarja, so priprave na skupščinske volitve 1986 in priprave na programsko volilno konferenco OOS. V fazi evidentiranja je OOS opravila vse potrebne naloge. Na občnem zboru osnovne organizacije sindikata bodo pregledali dosedanje delo in obravnavali določbe kolektivne pogodbe, ki pa jo sami delavci oziroma člani sindikata še vedno premalo poznajo. Občni zbor bo v petek, 22.11.1985 ob 17. uri v prostorih Obrtnega združenja. Zato pozivamo vse člane osnovne organizacije sindikata, da se zbora udeležijo, š. S. Varnostne kabine in loki za traktorje do 1. januarja 1986 Veliko število kmetijskih strojev in druge mehanizacije, ki polagajo pri delu na kmetijah, je poleg napredka prineslo tudi pedno veliko število nesreč, tudi tistih z najhujšimi posledicami- V primerjavi s sosednjimi državami je pri nas od tri do deset-fat več nesreč v katerih izgube življenje vozniki traktorjev in jihovi sopotniki. 80.000 evidentiranih in registriranih traktorjev Sloveniji pomeni torej stalno grožnjo za nove žrtve. Število trometnih nezgod in delovnih nesreč, v katerih so udeleženi ozniki traktorjev in njihovi sopotniki, se že nekaj let zmanjšuje, jendar mnogo premalo. V prometnih nezgodah je tako v tem ob-obju umrlo 131 ljudi, v delovnih nesrečah pa po neuradnih oce-jah 150 ljudi, v večini primerov traktoristi. | Koliko družinskih tragedij in zrokov za propadanje kmetij se kriva v teh statističnih podatkih, I potrebno naštevati, dovolj je i podatek, da je velika večina >rtev starih od 15 do 45 let in da 5 med njimi vse več otrok. Vzroki so še vedno v premajhni izkušenosti pri uporabi frietijske mehanizacije, nepaz-'vosti, veliko nesrečam pa je jzrok tudi psihično stanje vozni- predvsem vinjenost. Veliko frometnih nezgod s traktorjem, fasti nesreč pri delu, pa pov-rfoči nepopolna oprema traktor-večina jih je še vedno brez postnih kabin ali lokov, neka-N pa so tudi slabo vzdrževani, i 0 Podatkih akcije »Brezhibno ,°zilo je varno vozilo« v letu '"4 je stanje med traktorji, ki so r'1' Pregledani, izredno slabo. I ad 30 odstotkov jih je imelo na-Pake na zavorah, krmilnem me-Iar>izmu ali pa so vozili z izrab-Jenimi gumami. Lahko pa pred-IPvamo, daje stanje še slabše p traktorjih, ki jih uporabljajo ]žklJučno za delo na poljih. L 2a hitrejše zmanjšanje števila 'lev je zato nujno, da se odločuje izvajajo tečaji za varno delo j* traktorji, na katere je potrebno fjjtegniti tudi tiste, ki so si v F^adu z zakoni pridobili pravico ?° izpita za vožnjo traktorja brez tsPešno končanega tečaja. l poseben poudarek pa je po-J%no posvetiti vgrajevanju farnostnih kabin ali lokov. V Padu z Zakonom o varnosti Testnega prometa morajo biti traktorji opremljeni z var-?°stno kabino ali lokom do 1. j^huarja 1986. leta. Ker je ve-rko oviro za množičnejše i Srajevanje varnostnih kabin *Jfedstavljal temeljni prometni Tja vek. ki so ga morali ob na-I^Pu plačevati lastniki trak £0riev, smo v sodelovanju z CUgimi subjekti, ki delajo na «j°dročju kmetijstva, dali po-rudo, da se traktorske kabine H! loki oproste vseh obvezno- Predlog je bil sprejet in od Jo!" 'uli'a 1985 ni ve° Potrebno * [11 nakupu kabine ali loka pla- čati tudi 28,9% temeljnega in republiškega prometnega davka. V Sloveniji izdelujejo varnostne kabine ali loke naslednje organizacije: 1. CENTROVOD v Slovenskih Goricah — tel. (062 ) 74-254 , 74-291 Kraigherjeva 19a za traktorje STEYR 86, 188, 8 in T 84 ZETOR 2511, 3511, 4718, 4712 in 4911 PASOUALI TV 730, 402 in 404 IMT 533, 539, 540, 560 DEUTZ D 4006 UNIVERZ AL 445 URSUS C 335 in C 355 Centrovod daje pri neposrednemu naročilu v tovarni kupcem 10% popust na tovarniško ceno. 2. INTEGRAL AVTORADGONA — Gornja Radgona za traktorje IMT 539, 533, 542, 560, 558 FIAT-ŠTORE za vse tipe ' ZETOR 2511, 4911, 5011, 6011, 6945 in 7011 URSUS 335, 355, 360 TORPEDO 4006, 4606 3. MERCATOR, AGROKOMBINAT Krško varnostne kabine za vse tipe traktorjev TOMO VINKOVIĆ TV - BJELOVAR po naročilu pa tudi za d ruge tipe pre-gibnih traktorjev 4. SGG TOLMIN, TOZD Gozdne gradnje in mehanizacija — specialne varnostne kabine za delo v gozdarstvu za IMT 560, 568, 577, 578 — varnostne loke z vetrobranom in streho za traktorje IMT, ZETOR, FIAT-ŠTORE, UNIVERZAL, URSUS, SAME, DEUTZ-TOR-PEDO 5. KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE Šentjur pri Celju varnostne loke za traktorje FIAT-ŠTORE Predlagamo, da bi posebno pozornost pri izvajanju akcije »Brezhibno vozilo je varno vozilo«, ki bo potekala v jeseni, posvetili tudi tehnični brezhibnosti traktorjev. . BOJAN ŽLENDER Obravnava vseh aktualnih vprašanj razvoja kmetijstva Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri predsedstvu OK SZDL Vrhnika je v zadnjem mandatnem obdobju 1983—1985 obravnaval vsa aktualna vprašanja s področja kmetijstva in gozdarstva, za katera je bilo v predsedstvu ali na sejah sveta ocenjeno, da jim je potrebno v okviru socialistične zvezo posvetiti posebno obravnavo. Svet se je sestal na 8 sejah in med rugim obravnaval poročila o stanju kmetijstva v občini, poročila o uresničevanju programa pospeševanja proizvodnje hrane in programa interventnih ukrepov ter v tej zvezi tudi pobudo za povečanje prispevne stopnje za pospeševanje proizvodnje hrane. Organiziral je javno razpravo o predlogu za izdajo Zakona o gozdovih ter javno razpravo o osnutkih zakonov s področja kmetijstva in zaključno razpravo o njih. S kmetijskimi strokovnjaki je organiziral razgovor o organiziranju proizvodnje na melioriranih površinah v naši občini. Ppleg tega se je ob obravnavi teh vprašanj in v javnih razpravah seznanjal z vsemi aktualnimi vprašanji na področju kmetijstva in na podlagi ugotovitev posredoval sprejeta stališča in predloge za predsedstvo OK SZDL oziroma skupino delegatov za Skupščino SRS. Š. S. Priznanje za servisiranje Wartburgov Na letni konferenci serviserjev in proizvajalcev avtomobilov VVartburg je kolektiv servisa Slovenija avta prejel posebno priznanje tovarne in plaketo mesta Eizenach za 20-letno sodelovanje in vzorno vzdrževanje. To priznanje je še posebej pomembno, saj je za založenost z rezervnimi deli in za dober odnos do lastnikov VVartburgov Servis prejemal vedno najvišje kontrolne ocene in je med 46-timi servisi v Jugoslaviji v samem vrhu priljubljenosti. Na sliki: Zunanjetrgovinski in servisni direktor ob predaji priznanj direktorju našega Servisa. Urejanje smučišča na Ulovki Urejanje vedno bolj priljubljenega smučišča na Ulovki se je tako kot prejšnja leta nadaljevalo tudi letos. Pridni in zagnani delavci Industrije usnja Vrhnika, pa tudi ostali smučarski delavci, so tudi v tem letu nadaljevali že začeta dela, lotili pa so se še novih. Zbirali so se ob torkih in četrtkih popoldan — razen poletja — praktično preko celega leta. Nadaljevali so z odstranjevanjem kamenja in zatravitvijo že lani urejenega dela smučišča med obema grapama. Ta del smučišča je precej velik, kamenja pa je bilo veliko, zato so ta dela zahtevala precej zamudnih ur in se zavlekla prav do jeseni. V mesecu oktobru pa so začeli z deli na novi poseki, zamišljeni od hiše Komunalnega podjetja Vrhnika do Jamnika. Poseka je dolga okoli 300 m, precej strma, značilno zanjo pa je to, da se na njej dolgo zadrži sneg. Poseku dreves je sledilo pobiranje vej, ravnanje in urejanje terena s strojem, delo pa se bo nadaljevalo z grabljenjem in pobiranjem kamenja, prihodnje leto pa še z zatravitvijo. Tako bo Ulovka dobila odličen teren za izvedbo raznih sindikalnih tekmovanj, pa tudi prvenstvenih tekem pionirjev in cicibanov Slovenije. Homologacija proge za te namene je že v teku. Srn učarsko društvo bo dobilo tudi odličen teren za izvedbo kvalitetnih treningov. Tako tekmovanja in treningi na Ulovki ne bodo več ovirali rekreativnih smučarjev. Kar najhitreje nameravajo delavci IUV na tej poseki zgraditi tudi vlečnico. Vsekakor je ta poseka ena največjih pridbitev smučišča v zadnjih letih. Delovnih akcij na Ulovki smo se udeležili tudi člani Smučarskega društva Vrhnika, izvedli pa smo tudi precej samostojnih. Na teh akcijah smo pobirali kamenje na zgornjehi delu smučišča, v grapi teT z že prej omenjenega dela smučišča, odstranjevali smo veje z nove poseke in pomagali pri urejanju le-te. Skrbeli smo tudi za vzdrževanje naše štartne hišice. Zavedamo se, da nam IUV, vodstvo žičnic in žičničarji sami izdatno pomagajo pri zagotovitvi ugodnih pogojev za izvedbo treningov, zato se je naših delovnih akcij udeleževalo tudi po 40 cicibanov in pionirjev in njihovih staršev. Zavedamo se tudi, da bo samo z neposredno vloženim delom naših članov potekalo sodelovanje z IUV še v prihodnje. To pa si tudi sami najbolj želimo. PETER PETROVČIČ občinska raziskovalna skupnost vrhnika RAZPISUJE NAGRADE INOVATORJEM IN IZUMITELJEM ZA LETO 1985 Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika poziva vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v občini Vrhnika, da do 31. 1. 1986 prijavijo svoje kandidate za nagrade inovatorjem in izumiteljem za leto 1985. Predlog naj poleg splošnih podatkov vsebuje še: 1. podroben opis inovacije oziroma izuma, 2. opis dosedanje oziroma nameravane uporabe, 3. oceno finančnega učinka predlagane inovacije oziroma izuma. Prispele predloge bo ocenjevala posebna komisija pri skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika. Predloge pošljite do roka na naslov: Delovna skupnost skupne strokovne službe SIS občine Vrhnika, Vrhnika, Cesta 6. maja 1. občinska raziskovalna skupnost vrhnika Na podlagi sklepa koordinacijskega odbora pri skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika z dne 29. 10. 1985 objavljamo RAZPIS ZA RAZISKOVALNE NALOGE ZA PROGRAM V LETU 1986 Vabljene so delovne organizacije in skupnosti ter raziskovalne in razvojne organizacije, izumitelji in raziskovalci, da prijavijo naloge, ki naj bi jih sofinancirala Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika. Naloge naj bi obravnavale predvsem naslednja področja: — izkoriščanje surovinskih in energetskih virov — varčevanje energije pri neposredni uporabi — povečanje proizvodnje hrane in živinske krme — nadomeščanje uvoženih surovin in materialov — pospeševanje razvojne in inovacijske dejavnosti in pridobivanje tehničnega znanja. Prijave naj vsebujejo: 1. prijavitelja naloge 2. naslov naloge 3. izvajalca naloge (imena nosilca in sodelavcev) 4. opis naloge s cilji 5. možnost aplikacije 6. izhodišča in metode dela 7. program dela s terminskim planom 8. finančni predračun za leto 1986 in za celotno nalogo 9. struktura financiranja naloge: — lastna sredstva — drugi možni sovlagatelji —, Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika — Raziskovalna skupnost Slovenije. Rok za prijavo je 31. 12. 1986 Prijave pošljite na naslov: DS Skupne strokovne službe SIS občine Vrhnika, Vrhnika, Cesta.6. maja 1. Z ene od delovnih akcij krajanov Na Vrhniki dokončana mrliška vežica O samem začetku akcije za gradnjo pokopališča in vežic na Vrhniki ter o gradnji sami so bili Vrh-ničani sproti obveščeni preko Našega časopisa in na zborih krajanov. Zdaj je mrliška vežica zgrajena. Za osvežitev naj kljub temu samo na kratko navedemo podatke o gradnji pokopališča in mrliške vežice. O razširitvi pokopališča in gradnji vežic so se na Vrhniki pogovarjali in dogovarjali skoraj dvajset let. Med tem časom je bil napravljen nasip na južni s'rani starega pokopališča. S Ponovno je potrebno poudariti, da je vrhniško združeno delo v glavnem pokazalo veliko razumevanja za rešitev tega problema, saj je v celotni akciji v letih 1982, 1983 in 1984 prispevalo v denarju, delu in materialu 9.113.703,00 dinarjev, od tegasamo IUV 5.100.000,00 dinarjev. V letu 1983 so z akcijo zbiranja sredstev nadaljevali še pri krajanih Vrhnike. S prostovoljnimi prispevki krajanov so zbrali 1.35.875,00 dinarjev. Pri zaključnih delih na objektu pa je pet vrhniških obrtnikov prostovoljno opravilo kleparska, mizarska, elektroinštalaterska in pečarskadela manjkljivosti so tudi že odpravili. Predvidevajo, da bodo v štirinajstih dneh uredili še vse administrativne zadeve in nato bodo vrhniške krajevne skupnosti predale novo mrliško vežico v upravljanje Komunalnemu podjetju. Seveda bo sedaj, ko je vežica dograjena, bistveno drugačen tudi pokopališki red. Že od 1968. leta je v občinskem odloku zapisano, da dokler ni zgrajene mrliške vežice, pokojnik lahko leži doma. Zdaj pa je v javni razpravi osnutek Odloka o pokopališkem redu na območju občine V rhn ika, ki je b il objavi jen v avg ustu v OBRAČUN Poraba v letih 1977,1982,1983,1984 Viri v letih 1977, 1982, 1983, 1984, 1985 1. Pokopališče — komplet nasip z dokončano zunanjo ureditvijo 8.194.841,95 2. Mrliške vežice 7.450.01 {,10 1. Sredstva SKOCES-a 2. Lastna sredstva KS 3. Združeno delo a) v denarju b) v materialu c) v delu Združeno delo skupaj 4. Prispevki krajanov 5. Prispevki obrtnikov 6. Premost. kredit SKOCES-a 431.197,00 2.527.980,95 6.625.191,50 155.155,00 2.333.356,60 9.113.703,10 1.135.875,00 1.136.100,00 1.300.000,00 SKUPAJ PORABA: 15.644.856,05 SKUPAJ VIRI: 15.644.856,05 tem pridobljena nova pokopna mesta so problem odložila za nekaj let. V letu 1981 pa so se priprave za gradnjo pričele na osnovi nekoliko spremenjenih načrtov (načrti, ki so bili izdelani v letu 1977, so bili dopolnjeni v smislu cenejše gradnje vežic in boljše izkoriščenosti novega dela pokopališča). Ob samem začetku zbiranja sredstev oziroma iskanju možnosti so se v glavnem naslanjali na združeno delo in njihova prostovoljno pripravljena sredstva, delo in material. v skupni vrednosti 1.136.100,00 dinarjev, kar je toliko, kot so uspeli zbrati vsi krajani Vrhnike. Iz rekapitulacije finančnega dela tega poročila je razvidno, da kompletni stroški gradnje pokopališča in vežic vključno z vso dokumentacijo, prispevki, komunalni priključki ter odkupom zemljišč znašajo 15.644.856,05 dinarjev. S temi delovnimi akcijami v letošnjem oktobru je peščica prizadevnih Vrhničanov očistila vežice in uredila okolico. Opravljen je bil že tehnični pregled in nekatere ugotovljene po- ISKRA — industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o. TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, n. sub. o. Vrhnika, Idrijska c. 42 Vabi k sodelovanju Če imate smisel za ustvarjalno delo, ste pripravljeni prevzeti odgovorne, tudi vodilne naloge, imate ideje, ki ne padajo na plodna tla, vas veseli inventivno delo in delo na novih programih in če želite priznanje vašega dela v poštenih odnosih, stimulativno nagrajevanje, dodatno izobraževanje, potem berete pravi oglas, kajti pri nas potrebujemo: dipl. inženirje eiektro in strojne stroke inženirje eiektro in strojne stroke tehnike eiektro in strojne stroke KV delavce — elektromehanike, orodjarje, strugarje, brusilce, ključavničarje. Vašo željo ali potrebo po delu v novi delovni skupini torej lahko uresničite. Pišite nam, pokličite po telefonu, še bolje bo, če se oglasite osebno. Pričakujemo vas v ISKRA Antene, Idrijska e. 42 Vrhnika, kadrov, spi. služba tel. 751-079 delegatski prilogi številka 52. V petem členu osnutka tega odloka je zapisano: »Pokopališči na Vrhniki in v Borovnici morata imeti mrliško vežico za polaganje umrlih na mrtvaški oder in čuvaje do pokopa. Na območju mesta Vrhnika se posmrtni ostanki umrlih obvezno prenesejo v mrliško vežico in čuvajo v njej. Isto velja tudi za posmrtne ostanke umrlih v Borovnici, katerih svojci živijo v večjih stanovanjskih objektih. In prav bi bilo, da vrhniške krajevne skupnosti organizirajo javno razpravo o tem od loku. saj bo potem, ko bo odlok sprejet, potrebno izvajati določbe. Takoj, ko začne veljati nov odlok, pa bo nujno imeti tudi mrliški avtomobil. ■:T1 mmmmm Turistično društvo Vrhnika je za svoje delo sredi oktobra prejelo republiško priznanje za uspešno sodelovanje pri razvoju turizma v Sloveniji. Programsko volilna konferenca OK ZSMS Vrhnika — Novo vodstvo Mladi iz vrhniške občine smo imeli 4. 10. 1985 programsko-volilno konferenco. Na njej smo poleg kadrovskih sprememb in dopolnitev analizirali tudi naše dosedanje delo, ki v določenih primerih ni bilo zadovoljivo. V razpravi, v kateri so sodelovali mladi iz KS in OZD, smo ugotovili, da interes za našo dejavnost v določenih sredinah pada. Vzrok za to lahko iščemo v sami naši organiziranosti, ki jo bomo morali spremeniti. Pri tem mislimo, da suhoparne oblike naše dejavnosti popestrimo oz. spremenimo v tako obliko, da bo lahko vsak mlad človek v njej del sebe. Padec standarda in rast življenjskih stroškov še kako občutimo, saj je med nami velik delež študentov, dijakov, mladih družin in prav te smo izgubili iz svojih vrst. Predvsem smo zanemarili mlade kmetijce, čeprav vemo, da je v naši občini precej mladih, ki jim je kmetijstvo vsakdanji kruh. To je le nekaj utrinkov, ki so bili najbolj izpostavljeni na konferenci. Sprejeli smo tudi program dela za obdobje oktober 85 — april 86. Poglavitni smoter tega programa je energično in usklajeno delo z mladimi v OO ZSMS, še posebej v OŠ in DO, kajti le z neposredno pristojnostjo v osnovnih organizacijah si bomo vrnili izgubljeno zaupanje mladih. Na koncu smo izvolili še novo vodstvo OK ZSMS in nekatere nove člane predsedstva OK ZSMS Vrhnika. Novi člani predsedstva OK ZSMS Vrhnika za mandatno obdobje oktober 85 — oktober 86 JANEZ ČERIN, 1961 — predsednik OK ZSMS — profesionalno Janez Čerin je aktiven v ZSMS od sprejema dalje. Največ svojega dela je posvetil področju idejno političnega izobraževanja. Kot osnovnošolec je bil med najaktivnejšimi člani marksističnega krožka na šoli. V srednji šoli je vodil marksistični krožek na osnovni šoli, v svoji OOZSMS Borovnica je organiziral predavanja in tudi predaval oz. vodil pogovore predvsem na področju osvobodilnega gibanja. Na osnovi svojega dela je bil izvoljen v POK ZSMS Vrhnika, kjer je vse do odhoda v JLA (ŠRO Bileča) sodeloval pri organiziranju idejnopolitičnega dela in izobraževanja v OK ZSMS Vrhnika. Po prihodu iz JLA se je ponovno vključil v delo OK ZSMS. V aprilu je bil izvoljen za predsednika OK ZSMS Vrhnika in to funkcijo opravlja še danes. SLAVKO KORČE, 1961 -sekretar OK ZSMS — neprofesionalno Slavko Korče je aktiven v ZSMS že od leta 1977, ko se je vklj uči I v delo C MDA p ri OK ZSMS Vrhnika. Od leta 1978 pa se je poleg velikega angažiranja pri Centru udeleževal tudi delovnih akcij. Leta 1978 je bil v Brkinih, leta 1979 na L MDA B1. Brezovica inZ MDA Ulcinj, leta 1980 na Z MDA Posočje. Leta 1982 je po vrnitvi iz JLA prevzel vodstvo C MDA pri OKZSMS. Še istega leta je vodil priprave in samo organizacijo L MDA Poko-jišče 82 in pri pripravi brigade za Z MDA Plitvice 82. Leta 1983 so mu na RK ZSMS zaupali funkcijo komandanta za naselje na R MDA Bresto-vica 83. Tudi v letošnjem letu je vodil aktivnosti na področju prostovoljnega dela. Na podlagi aktivnosti v P OK ZSMS je predlagan za sekretarja OK ZSMS Vrhnika. JANJA VINTAR, 1961 -vodja Centra za obveščanje in propagando Od samega vstopa vZSMS je aktivna v OO ZSMS Vrhnika. Na osnovi aktivnosti je postala leta 1980 članica predsedstva OO ZSMS Vrhnika in vodila komisijo za informiranje. Leta 1982 je bila izvoljena za predsednico OO ZSMS in jo uspešno vodila. Istega leta je postala članica predsedstva OK ZSMS Vrhnika. Najprej je vodila komisijo za kulturo, sedaj pa vodi Center za obveščanje in propagando. V svojem delu je zelo uspešna, saj COP redno obvešča o dogajanju na OK ZSMS in v OOZSMS. IRENA JERINA, 1966 — predsednica KO DO-D Vseskozi je aktivna v OO ZSMS Blatna Brezovica. Leta 1982 je bila izvoljena za sekretarja OO ZSMS. Vključuje se v delo na področju kulture in klubske dejavnosti. Je organizator kulturnih prireditev v krajevni skupnosti. Leta 1984 je bila na podlagi aktivnosti izvoljena za članico predsedstva OK ZSMS Vrhnika. Vodi KO za DO-D. DARINKA KODERMAN, 1968 — predsednica KMKS V delo mladine se je vključila v svoji krajevni skupnosti Ligojna. Najprej je delovala na področju klubske dejavnosti in kulture. Leta 1984 je bila izvoljena za predsednico OO ZSMS Ligojna. Udeležila se je več mladinskih delovnih akcij na Pokojišču in R MDA Bela krajina. PETER CELARC, 1967 -vodja C MDA Aktiven je že od samega vstopa vZSMS. Udeležil seje vseh mladinskih delovnih akcij na Pokojišču. Prav tako je bil eden mladih, ki se je trudil , da bi se obudilo delo mladih na Vrhniki. Postal je član predsedstva OO ZSMS Vrhnika. Na podlagi aktivnosti predvsem na področju MDA je tudi predlagan za vodjo Centra za MDA. BORIS BOLE, 1963 -predsednik komisije za SLO in DS Vseskozi je aktiven v svoji krajevni skupnosti Verd, bil je tudi predsednik OO ZSMS, ko pa se je zaposlil, je deloval v OO ZSMS Iskra Antene. Leta 1984 je tudi postal njen predsednik. Na podlagi aktivnosti je tudi predlagan za predsednika komisije za SLO in DS. JOŽE ZORMAN, 1960 — komisija za klubsko dejavnost Je večletni aktivist, član OO ZSMS Borovnica. Se posebej se je izkazal na področju klubske dejavnosti. Zaposlen je v Slovenijalesu. V svoji KS veliko dela na področju klubske dejavnosti, pomaga pri organiziranju družbenih iger oz. srečanj (Polžje dirke, Bolšji sejem, Igre brez meja). SANDI DOBROVOLJC, 1963 — predsednik KMD Aktiven mladinec je v svoji OO ZSMS Iskra Antene, kjer je tudi njen predsednik. Zanima ga delo z mladimi v združenem delu, zato je tudi predlagan za predsednika konference mladih delavcev. JANA MELE, 1969 - Konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju Aktivna je že od samega vstopa v ZSMS na osnovni šoli Ivan Cankar. Prizadevala si je, da bi se ustanovila OO ZSMS Vrhnika. Ko seje mladinska organizacija na Vrhniki ponovno osnovala, je postala članica predsedstva OO ZSMS. SAŠA MLADENOVIČ, 1967 — predsednica komisije za kulturo Od vstopa v ZSMS je aktivna v svoji KS. Veliko je delala na področju kulture in v društvu prijateljev mladine. Pozna delo ZKO Vrhnika. RIHAR BRANKA—predsednica komisije za šport V TVD Partizan Vrhnika je vrsto let aktivna pri organiziranju športne dejavnosti. '/>--i > « i i i > » i i i i i i i Aktivnost delavcev, zaposlenih na področju samostojnega osebnega dela je vedno večja V naši občini je pri nosilcih obrti zaposlenih 292 delavcev, kar pomeni na vsako obratovalnico 1 delavec. Število se iz leta v leto veča, pa tudi za naslednje srednjeročno obdobje je zaradi razvoja drobnega gospodarstva predvidena rast zaposlovanja na tem področju. V preteklih letih je bila med temi delavci zaradi nepovezanosti, občutka odrinjeno-sti in specifičnih problemov vedno bolj prisotna težnja po organiziranju. Na pobudo Posameznih sindikalnih aktivistov med temi delavci je bila v letu 1978 ustanov-ijena Osnovna organizacija Zveze sindikatov delavcev na področju samostojnega osebnega dela. V začetni fazi je bilo sicer hekaj težav s pridobivanjem novih članov, Plačevanjem članarine, pri organiziranju različnih aktivnosti in drugih težav. Članstvo se je iz leta v leto večalo, tako da je v OOS trenutno vključenih 86 delavcev. Delavci na področju samostojnega osebnega dela so tako spoznali potrebo po vključe- vanju v družbenopolitično delo, prav tako pa tudi nekateri nosilci samostojne obrti spoznavajo, da članstvo delavcev v sindikatu prispeva med drugim tudi k boljšemu delu in da sindikat nima le tradicionalne »zaščitniške vloge« za delavca. Osnovna organizcija je bila v zadnjih letih zelo aktivna in je v svoj program aktivnosti vključila poleg nalog, ki jih je vodil Občinski sindikalni svet, tudi številne druge aktivnosti, ki so za to organizacijo specifične. Kot prednostna naloga je opredeljeno pridobivanje novih članov in uresničevanje samoupravnih pravic in družbenoekonomskega položaja preko delegatskega sistema. Z osamosvojitvijo Sklada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v letu 1983 je dana tudi materialna podlaga za strokovno in družbenopolitično izobraževanje teh delavcev, čeprav bi želeli na tem področju program izobraževanja dopolniti in vzpodbuditi delavce za večji obseg strokovnega izpopolnjevanja. se na na V Poleg tega je osnovna organizacija uspela v zadnjih letih organizirati tudi letovanje za člane sindikata, preko stanovanjskega sklada pomagala pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev in organizirala (različna) udeležbo na kulturnih in športnih prireditvah tertovariških srečanjih delavcev. Najpomembnejši nalogi, s kterima OOS trenutno ukvarja, so priprave skupščinske volitve 1986 in priprave programsko volilno konferenco OOS fazi evidentiranja je OOS opravila vse potrebne naloge. Na občnem zboru osnovne organizacije sindikata bodo pregledali dosedanje delo in obravnavali določbe kolektivne pogodbe, ki pa jo sami delavci oziroma člani sindikata še vedno premalo poznajo. Občni zbor bo v petek, 22.11.1985 ob 17. uri v prostorih Obrtnega združenja. Zato pozivamo vse člane osnovne organizacije sindikata, da se zbora udeležijo, š. S. Varnostne kabine in loki za traktorje do 1. januarja 1986 f° Podatkih vozii0 Veliko število kmetijskih strojev in druge mehanizacije, ki po-iagajo pri delu na kmetijah, je poleg napredka prineslo tudi fredno veliko število nesreč, tudi tistih z najhujšimi posledicami. V primerjavi s sosednjimi državami je pri nas od tri do deset-pt več nesreč v katerih izgube življenje vozniki traktorjev in jihovi sopotniki. 80.000 evidentiranih in registriranih traktorjev Sloveniji pomeni torej stalno grožnjo za nove žrtve. Število "ometnih nezgod in delovnih nesreč, v katerih so udeleženi pzniki traktorjev in njihovi sopotniki, se že nekaj let zmanjšuje, endar mnogo premalo. V prometnih nezgodah je tako v tem ob-obju umrlo 131 ljudi, v delovnih nesrečah pa po neuradnih oce-|ah 150 ljudi, v večini primerov traktoristi. [ Koliko družinskih tragedij in zrokov za propadanje kmetij se kriva v teh statističnih podatkih, i potrebno naštevati, dovolj je p podatek, da je velika večina 'lev starih od 15 do 45 let in da I med njimi vse več otrok. Vzroki so še vedno v pre-Nhni izkušenosti pri uporabi Fetijske mehanizacije, nepaz-*vosti, veliko nesrečam pa je jzrok tudi psihično stanje vozni-P. predvsem vinjenost. Veliko jjfometnih nezgod s traktorjem, jlasti nesreč pri delu, pa pov-ffoči nepopolna oprema traktor-I večina jih je še vedno brez ^mostnih kabin ali lokov, ne kari pa so tudi slabo vzdrževani. akcije »Brezhibno je varno vozilo« v letu 1 984 je stanje med traktorji, ki so P' pregledani, izredno slabo. J'ad 30 odstotkov jih je imelo napake na zavorah, krmilnem me-i,ariizmu ali pa so vozili z izrab-J©nimi gumami. Lahko pa predavamo, daje stanje še slabše P'1 traktorjih, ki jih uporabljajo Imućno za delo na poljih. 1 ^a hitrejše zmanjšanje števila ptev je zato nujno, da se odločuje izvajajo tečaji za varno delo ^traktorji, na katere je potrebno rjjtegniti tudi tiste, ki so si v r^adu z zakoni pridobili pravico P° izpita za vožnjo traktorja brez rsPešno končanega tečaja. l ^oseben poudarek pa je po-£r*bno posvetiti vgrajevanju rarnostnih kabin ali lokov. V fkladu z Zakonom o varnosti rastnega prometa morajo biti r$i traktorji opremljeni z var-jjOstno kabino ali lokom do 1. Januarja 1986. leta. Ker je ve-9*o oviro za množičnejše jr9rajevanje varnostnih kabin f'edstavljal temeljni prometni f^Vek, ki so ga morali ob na-jnPu plačevati lastniki trak-?°riev, smo v sodelovanju z « rUgjmi subjekti, ki delajo na ![°dročju kmetijstva, dali po- čati tudi 28,9% temeljnega in republiškega prometnega davka. V Sloveniji izdelujejo varnostne kabine ali loke naslednje organizacije: 1. CENTROVOD v Slovenskih Goricah — tel. (062) 74-254 , 74-291 Kraigherjeva 19 a za traktorje STEYR 86, 188, 8 in T 84 ZETOR 2511, 3511, 4718, 4712 in 4911 PASOUALI TV 730, 402 in 404 IMT 533, 539, 540, 560 DEUTZ D 4006 UNIVERZAL445 URSUS C 335 in C 355 Centrovod daje pri neposrednemu naročilu v tovarni kupcem 10% popust na tovarniško ceno. 2. INTEGRAL AVTORADGONA — Gornja Radgona za traktorje IMT 539, 533, 542, 560, 558 FIAT-ŠTORE za vse tipe ZETOR 2511, 4911, 5011, 6011, 6945 in 7011 URSUS 335, 355, 360 TORPEDO 4006, 4606 3. MERCATOR, AGROKOMBINAT Krško varnostne kabine za vse tipe traktorjev TOMO VINKOVIĆ TV - BJELOVAR po naročilu pa tudi za d ruge tipe pregibnih traktorjev 4. SGG TOLMIN, TOZD Gozdne gradnje in mehanizacija — specialne varnostne kabine za delo v gozdarstvu za IMT 560, 568, 577, 578 — varnostne loke z vetrobranom in streho za traktorje IMT, ZETOR, FIAT-ŠTORE, UNIVERZAL, URSUS, SAME, DEUTZ-TORPEDO 5. KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE Šentjur pri Celju varnostne loke za traktorje FIAT-ŠTORE Predlagamo, da bi posebno pozornost pri izvajanju akcije »Brezhibno vozilo je varno vozilo«, ki bo potekala v jeseni, posvetili tudi tehnični brezhibnost traktorjev. BOJAN ŽLENDER Obravnava vseh aktualnih vprašanj razvoja kmetijstva Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri predsedstvu OK SZDL Vrhnika je v zadnjem mandatnem obdobju 1983—1985 obravnaval vsa aktualna vprašanja s področja kmetijstva in gozdarstva, za katera je bilo v predsedstvu ali na sejah sveta ocenjeno, da jim je potrebno v okviru socialistične zveze posvetiti posebno obravnavo. Svet se je sestal na 8 sejah in med rugim obravnaval poročila o stanju kmetijstva v občini, poročila o uresničevanju programa pospeševanja proizvodnje hrane in programa interventnih ukrepov ter v tej zvezi tudi pobudo za povečanje prispevne stopnje za pospeševanje proizvodnje hrane. Organiziral je javno razpravo o predlogu za izdajo Zakona o gozdovih ter javno razpravo o osnutkih zakonov s področja kmetijstva in zaključno razpravo o njih. S kmetijskimi strokovnjaki je organiziral razgovor o organiziranju proizvodnje na melioriranih površinah v naši občini. Poleg tega se je ob obravnavi teh vprašanj in v javnih razpravah seznanjal z vsemi aktualnimi vprašanji na področju kmetijstva in na podlagi ugotovitev posredoval sprejeta stališča in predloge za predsedstvo OK SZDL oziroma skupino delegatov za Skupščino SRS. Š. S. Jttdo, da se traktorske kabine J 'I 'oki oproste vseh obvezno-« Predlog je bil sprejet in od julija 1985 ni več potrebno ' " nakupu kabine ali loka pla- Priznanje za servisiranje VVartburgov Na letni konferenci serviserjev in proizvajalcev avtomobilov VVartburg je kolektiv servisa Slovenija avta prejel posebno priznanje tovarne in plaketo mesta Eizenach za 20-letno sodelovanje in vzorno vzdrževanje. To priznanje je še posebej pomembno, saj je za založenost z rezervnimi deli in za dober odnos do lastnikov VVartburgov Servis prejemal vedno najvišje kontrolne ocene in je med 46-timi servisi v Jugoslaviji v samem vrhu priljubljenosti. Na sliki: Zunanjetrgovinski in servisni direktor ob predaji priznanj direktorju našega Servisa. Urejanje smučišča na Ulovki Urejanje vedno bolj priljubljenega smučišča na Ulovki se je tako kot prejšnja leta nadaljevalo tudi letos. Pridni In zagnani delavci Industrije usnja Vrhnika, pa tudi ostali smučarski delavci, so tudi v tem letu nadaljevali že začeta dela, lotili pa so se še novih. Zbirali so se ob torkih in četrtkih popoldan — razen poletja — praktično preko celega leta. Nadaljevali so z odstranjevanjem kamenja in zatravitvijo že lani urejenega dela smučišča med obema grapama. Ta del smučišča je precej velik, kamenja pa je bilo veliko, zato so ta dela zahtevala precej zamudnih ur In se zavlekla prav do jeseni. V mesecu oktobru pa so začeli z deli na novi poseki, zamišljeni od hiše Komunalnega podjetja Vrhnika do Jamnika. Poseka je dolga okoli 300 m, precej strma, značilno zanjo pa je to, da se na njej dolgo zadrži sneg. Poseku dreves je sledilo pobiranje vej, ravnanje in urejanje terena s strojem, delo pa se bo nadaljevalo z grabljenjem in pobiranjem kamenja, prihodnje leto pa še z zatravitvijo. Tako bo Ulovka dobila odličen teren za izvedbo raznih sindikalnih tekmovanj, pa tudi prvenstvenih tekem pionirjev in cicibanov Slovenije. Homologacija proge za te namene je že v teku. Smučarsko društvo bo dobilo tudi odličen teren za izvedbo kvalitetnih treningov. Tako tekmovanja in treningi na Ulovki ne bodo več ovirali rekreativnih smučarjev. Kar najhitreje nameravajo delavci IUV na tej poseki zgraditi tudi vlečnico. Vsekakor je ta poseka ena največjih pridbitev smučišča v zadnjih letih. Delovnih akcij na Ulovki smo se udeležili tudi člani Smučarskega društva Vrhnika, izvedli pa smo tudi precej samostojnih. Na teh akcijah smo pobirali kamenje na zgornjehi delu smučišča, v grapi ter z že prej omenjenega dela smučišča, odstranjevali smo veje z nove poseke in pomagali pri urejanju le-te. Skrbeli smo tudi za vzdrževanje naše štartne hišice. Zavedamo se, da nam IUV, vodstvo žičnic in žičničarji sami izdatno pomagajo pri zagotovitvi ugodnih pogojev za izvedbo treningov, zato se je naših delovnih akcij udeleževalo tudi po 40 cicibanov in pionirjev in njihovih staršev. Zavedamo se tudi, da bo samo z neposredno vloženim delom naših članov potekalo sodelovanje z IUV še v prihodnje. To pa si tudi sami najbolj želimo. PETER PETROVČIČ občinska raziskovalna skupnost vrhnika RAZPISUJE NAGRADE INOVATORJEM IN IZUMITELJEM ZA LETO 1985 Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika poziva vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v občini Vrhnika, da do 31. 1. 1986 prijavijo svoje kandidate za nagrade inovatorjem in izumiteljem za leto 1985. Predlog naj poleg splošnih podatkov vsebuje še: 1. podroben opis inovacije oziroma izuma, 2. opis dosedanje oziroma nameravane uporabe, 3. oceno finančnega učinka predlagane inovacije oziroma izuma. Prispele predloge bo ocenjevala posebna komisija pri skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika. Predloge pošljite do roka na naslov: Delovna skupnost skupne strokovne službe SIS občine Vrhnika, Vrhnika, Cesta 6. maja 1. občinska raziskovalna skupnost vrhnika Na podlagi sklepa koordinacijskega odbora pri skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika z dne 29. 10. 1985 objavljamo RAZPIS ZA RAZISKOVALNE NALOGE ZA PROGRAM V LETU 1986 Vabljene so delovne organizacije in skupnosti ter raziskovalne in razvojne organizacije, izumitelji in raziskovalci, da prijavijo naloge, ki naj bi jih sofinancirala Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika. Naloge naj bi obravnavale predvsem naslednja področja: — izkoriščanje surovinskih in energetskih virov — varčevanje energije pri neposredni uporabi — povečanje proizvodnje hrane in živinske krme — nadomeščanje uvoženih surovin in materialov — pospeševanje razvojne in inovacijske dejavnosti in pridobi-vanje tehničnega znanja. Prijave naj vsebujejo: 1. prijavitelja naloge 2. naslov naloge 3. izvajalca naloge (imena nosilca in sodelavcev) 4. opis naloge s cilji 5. možnost aplikacije 6. izhodišča in metode dela 7. program dela s terminskim planom 8. finančni predračun za leto 1986 in za celotno nalogo 9. struktura financiranja naloge: — lastna sredstva — drugi možni sovlagatelji — Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika — Raziskovalna skupnost Slovenije. Rok za prijavo je 31. 12. 1986 Prijave pošljite na naslov: DS Skupne strokovne službe SIS občine Vrhnika, Vrhnika, Cesta.6. maja 1. Malavašič in Smole v razstavnem salonu IUV IVAN MALAVAŠIČ Rodil se je leta 1927 na Vrhniki — v Podlipi. Likovno se je izobraževal na tečajih in predavanjih nekdanje likovne šole »Ivan Rob« pod vodstvom akademskega slikarja Rajka Slapemika. Je član Društva likovnih samorastnikov v Ljubljani in društva »Klas«. Ustvarja kot samorastnik na likovnem in na literarnem področju. Do upokojitve je bil zaposlen v Industriji usnja Vrhnika, kot nianser. Samostojne razstave: 1961 Logatec, Vrhnika 1962 Vrhnika 1963 Vrhnika 1964 Vrhnika 1967 Vrhnika 1970 Postojna 1972 Števerjan, Italija 1977 Vrhnika 1979 Vrhnika 1983 Vrhnika Skupinsko je razstavljal v različnih krajih po Sloveniji, v zadnjem času v Ljubljani (1984, »Extempore«) in 1985 na društveni razstavi DLS. FRANC SMOLE Rojen 4. novembra 1909 v Kočevju, kjer je obiskoval gimnazijo. Slika že od leta 1930, mentor mu je bil pokojni prof. Jože Pungartnik. Je član Društva likovnih samorastnikov v Ljubljani, ki mu je tudi 12 let predsedoval. Na njegovo pobudo poteka v Ljubljani od leta 1981 extempore »Podoba Ljubljane«. Za svoje likovne dosežke je prejel več nagrad in pohval. Med njimi 1981 pohvalo na razstavi »Majski susreti« v Beogradu. Avtorje prejel od občine Ljubljana-Bežigrad za svoje delo v letu 1983 občinsko plaketo. Franc Smole je razstavljal samostojno in skupinsko v mnogih krajih Slovenije in Jugoslavije. VRHNIČANI SO NAVDUŠILI NOVOMEŠČANE Moški pevski zbor LIKO Vrhnika Vabimo vse, ki imate radi pesem in si želite zapeti z nami, da se nam pridružite. Posebej bomo veseli tenorskih glasov. Vaje imamo ob četrtkih ob 20.00 in ob nedeljah ob 9.00 uri v mali "dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. DPD SVOBODA BOROVNICA razpisuje dela in naloge oskrbnika Kino dvorane v Borovnici Prijavijo se lahko vsi, ki bi jih tako delo zanimalo, veselilo. Delo je lahko honorarno, tako da se lahko prijavijo tudi upokojenci, študenti ipd. Prijave pošljite na naslov: DPD SVOBODA BOROVNICA, . 61353 BOROVNICA DPD SVOBODA BOROVNICA vabi na avdicij o za moški pevski zbor vse. ki si želijo prepevati in sicer vsak ponedeljek in sredo ob 20. uri v COŠ v Borovnici. Prijavijo se lahko vsi, ki jih zborovsko petje zanima, ki bodo redno obiskovali vaje, ki jih ni strah prevelike obremenitve skratka, vabimo vse, ki nimajo ob večerih kaj početi, pa se lahko' aktivno vključijo v pevski Zbor. DPD SVOBODA Borovnica Dve novi predstavi lutkarjev Lutkovna skupina ZKO Vrhnika je že vrsto let znanec naših najmlajših. Zvesta jim ostaja tudi y sezoni 85/86. Pripravlja dve predstavi: lutkovno — vsem znanega »Mačka Murija« in gledališko »Kužalaja mijau, mijau«. Tudi v poletnih dneh lutkarji nismo lenarili. Urejali smo si prostor za redno sestajanje in kar je še pomembneje — prostor za shranjevanje lutk, ki se jih je nabralo že kar precej. V urejenih prostorih pa bo mogoče dejavnost širiti in z delom lutkarjev seznanjati tudi šolarje, s tem pa zagotoviti podmladek v skupini. Veseli pa smo lutkarji vsakega, ki želi delati z nami. Telefon Zveze kulturnih organizacij, kamor se lahko javite, je 752-608 ali pa se oglasite osebno. Uspela revija kulturneg ustvarjanja Po uspelem nastopu na reviji kulturnega ustvarjanja pripadnikov JLA našega območja — revija je potekala v sklopu športnega prvenstva JLA v Novem mestu — kljub močni konkurenci se žiriji ni bilo odločiti in za najboljšo priredbo proglasiti priredbo Vrhnike in ji dodeliti 1. mesto. Na tej reviji so poleg pionirjev, mladincev, vojakov in starešin z Vrhnike sodelovali tudi amaterji iz Pivke, Maribora (med njimi so bili tudi profesionalci) in Novega mesta. Konkurenca je bila zares močna. Ob tej priliki bi se radi zahvalili našim sodelavcem — udeležencem na tej reviji. S svojim nasto- Dokumenti o kulturnem življenju v občini I Vse fotografije, dokumente^plakate, scenarije ali drugo dokumentacijsko gradivo o kulturnem življenju v naši občini (dramske sekcije, folklora, pevski zbori, prireditve raznih društev) pred vojno in po_ vojni. Fotografije'rabimo.'ker pripravlja ZKO ob 110-letnici rojstva Ivana Cankarja razstavo. Dokumente in fotografije bomo preslikali in original vrnili; lastniku. Le-te pošljite ali oddajte naZvezo kulturnih organizacij Vrhnika, Tržaška 25 (Cankarjev dom) ali na uredništvo Našega časopisa. Sekcije Doma JLA so pričele z delom in se pripravljajo na nova gostovanja in nastope: — Otroški pevski zbor ob torkih ob 18. uri v Domu JLA — Recitatorska sekcija ob petkih ob 18. uri v Domu JLA — Plesna skupina v mali dvorani Cankarjevega doma mlajši: ob četrtkih in sobotah od 18. do 19.30 in ob ponedeljkih od 17. do 19.30. starejši: ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Slikarska kolonija »Bistra 1985« pom niso navdušili samo žirije, pač pa tudi vse prisotne v dvorani Doma JLA v Novem mestu. Poleg vojakov in starešin iz vojašnice Ivan Cankar so sodelovale tudi sekcije Doma JLA Vrhnika, plesna skupina Aurora iz Borovnice in folklorna skupina Bistra. Na področju kulturnega ustvarjanja nas čakajo nova gostovanja in nastopi. Dogovorili smo se, da novomeški nastop ponovimo v Borovnici. Začenja se revija kulturnih dejavnosti vojakov in starešin vojašnice Ivan Cankar in proglasitev najboljšega nastopa v okviru tekmovanja, pa tudi prireditev 26. novembra v Domu JLA v počastitev Dneva republike. B. B. V letošnji slikarski koloniji 7. po vrsti, so se v mesecu juniju od 24. do 29. junija zbrali fikovniki — slikarji: Lučka Falk- Kobilica, Rado Jerič, Vojko Pogačar, Jure Cihlar, Viljem Jakopen. Pridružila sva se jim še člana galerijskega odbora Franci Curk in Lovro Novin-šek. V letih delovanja kolonije seje le-ta tudi reriomirala in je vpisana v register likovnih kolonij Slovenije. Načrt dela kolonije in okolje, ki ga nudi Ljubljansko barje, njegovi obronki, Bistra s svojo dragoceno kulturno dediščino ter druge zanimivosti Vrhnike, je bil do sedaj porok za stalno udeležbo slikarjev iz ožje in širše domovine ter tujine. Ker pustijo vsi slikarji po končani koloniji likovno delo organi- zatorju, smo s tako nastalimi dom prek 60 risb, slik, grafi' listov, obogatili naš kraj v d skem, materialnem in tudi f stičnem smislu. Vsako sreč* slikarjev je namreč priložnos; pretok informacij o krajih v ob ter s tem odpiranje navzven, je vsekakor pozitivna rekla' H kulturnemu bogastvu I doprinešeni fond likovnih del lonij bomo letos po sklepu g( rijskega odbora razdelili, zal v varstvo delovnim in drugirtf ganizacijam, pokroviteljem ' turnih dejavnosti v občini ter gim. S stalno prisotnostjo lil nih del npr. v zdravstvei domu, v šolah in drugih mei kjer se občani srečujemo, storjen še naslednji korak —. datna estetska ureditev oko! ponujeno vsakodnevno pri nostjo srečanja občanov s pri devanji v likovni umetnosti, j LOVRO NOVINS Priprave za novoletno praznovanf Več kot tri četrtine listov na koledarju smo obrnili. Šolarji imajo že pj skrbi. Med malčki pa se že šepeta o dedku Mrazu. Na dedka Mraza pa m' in se pogovarjajo tudi člani pripravljalnega od bora za izvedbo novoletnih i novanj pri Društvu prijateljev mladine. Občinski sindikalni svet je že športi posredoval v vse osnovne sredine osnutek samoupravnega sporazurf. združevanju sredstev za izvedbo novoletnega (enotnega) praznovanjaotj občini Vrhnika, ki pa ga večina ni sprejela. Zato bo praznovanje potekalo dobno kot lani: program za OZD, za KS, za šole in vrtce ter osrednja zur*' prireditev, ki vključuje tudi novoletni sejem. K sodelovanju vabimo vse, I na novoletnem sejmu že sodelovali, in vse, ki bi še želeli. Osrednje novoletno praznovanje bo predvidoma od 26. do 28. decerf1 NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI Strokovne: Ahačič D.: Dramsko gledališče AngererT.: Moj ekološki koledar Bohinc R.: Obveznosti v združevalnih razmerjih Glažar S.: Iz laboratorija profesorja Vedeža Gričar B.: Mitološki slovarček Hribar T.: Moč znanosti llcšič M.: Dokumentarni akreditiv Jarnik U.: Pripombe o germanizaciji Koroške Kandinski V.: Od točke do slike Komelj M.: Jakčev dom v Novem mestu Kosik K.: Dijalektika krize La Torre M.: Popravila v hiši Lalovič P.: Zadnja oaza Malačič J.: Sodobno obnavljanje prebivalstva in delovne sile Merkač F.: O vaškem vsakdanu Milosz C: Zarobljeni um . Nicolin M.: Kuham za eno osebo Offe C: Družbena moč in politična oblast Pirec D.: Kriza realnega socializma? Plut D.: Za ekološko svetlejši jutri Pozdrav iz Ljubljane Prek S.: Pesmarica Rihar J.: Varoza Rotar J.: Književnost in spoznavanje Slovar slovenskega knjižnega jezika IV. Stanič G.: Bijele pjege socializma Volfand .).: Iraška srečanja Žagar F.: Slovenska slovnica in jezikovna.vadnica LEPOSLOVJE Mladinsko: Acsopus: Lakomni pes Lisica in štorklja Ostareli lev Volk in jagnje Brest V.: Mala Marjetica in gozdni mož Dol — gor Hitro — počasi Mali graditelji Modri trakec Moje igračke Naše igre Naše igrišče Promet Veliko — malo Znotraj — zunaj Za odrasle: Angelini N.: Simfonične pesmi Prekini smrtno igro Jesih M.: Usta Kvas S.: Haiku Meršol M.: Sedma sila Taufer V.: Tercine za obtolčeno trobento Vidmar J.: Improvizacije Vidmar J.: Obrazi Prevodi: Bove E.: Moji prijatelji Buck P. S.: Mavrica Buck P. S.: Zmajevo seme Habe H.: Pot v temo Maccultough C: Pesem ptic trnovk Malamud B.: Dubinova življenja Murdoch I.: Črni princ Pavlov B.: Rdeči hipokrit Poe E. A.: Krokar Košarka na invalidskih vozičkih LJUBLJANA : SLOVENIJA 37:24 (18:14) Dvorana OŠ Ivan Cankar. Gledalcev 70. Sodnik Marjan Trdina. LJUBLJANA: Dugulin 5, Petemelj 14, Planine 8, Kranjc, Bradeško, Lukežič 2, Vukadin, Rupnik 8. SLOVENIJA: Gorenc, Ahlin, Jemejše 6, Pintar4, Grabšek6, Luzar, Žiberna 4, Žunko 4. Zares je škoda, da si ni več gledalcev ogledalo košarkarske tekme na invalidskih vozičkih med ekipama Ljubljane in Slovenije. Udeleženci srečanja so se zares trudili, da bi prikazali vse čare košarkarske igre — čeprav so prikovani na invalidske vozičke. Videli smo lahko lepe mete, blokade, kontriranja, prei-gravanja. V ekipi Ljubljane je bil sijajni Petemelj centralna osebnost srečanja in je najzaslužnejši za zmago svoje ekipe. Igra pod koši v dvorani na Vrhniki je pokazala, kolikšne so človeške zmožnosti, če je želja po življenjskih radostih večja od nesreče, ki je zadela te mlade ljudi. Društvo invalidov Vrhnika in Občinski sindikalni svet sta naredila korak naprej, da bi nam približala te ljudi, da bi jih spoznali in razumeli njih želje in hotenja. Oddolžili so se nam na najboljši možni način: z lepo košarko, koši, življenjsko radostjo. Verjamemo, da bo prihodnje gostovanje teh sijajnih športnikov privabilo v dvorano več ljudi ter jih zbližalo z igralci. M A Mladinci prvi v ligi V občini Vrhnika nogometna *oga ne miruje. Seveda vzbuja največje zanimanje vzpon NK Usnjar, ki je nosilec selekcioniranega nogometa v naši oblini. Okrog 100 nogometašev v 5-ih selekcijah nastopa v svojih ligah ter se bori za točke in barve svojega kluba. Pionirji, ki jih trenira Krašnik, Vstopajo v pionirski ligi Ijubljan-podzveze. V konkurenci ekip *°tsta Olimpija, Slavija in druge, *avzemajo solidno 5. mesto. kadeti so še boljši. Njihova Uvrstitev se giblje od 2. do 4. j^sta in predstavlja prijetno ^senečenje.Čepravjih šele do javnega vodi trener Obrad 'črnil, se že čuti napredek pri • 'Saniziranju igre, povečana pa 16 tudi učinkovitost. Mladinci so v samem vrhu pr- ^stvene lestvice v Področni ^adinski ligi A. Vodijo s 4 toč-,arhi prednosti brez izgubljene l^hie, z dvema neodločenima £rama in 5 zmagami. Po znanju kvaliteti so daleč pred svojimi J*sProtniki in pričakujemo, da J^o osvojili naslov jesenskega ^aka. Mladinska ekipa je prav jpovo perspektiva Usnjarja in a§e občine. Poleg mladosti in .^arjenosti je v tem kolektivu ^ pravo tovarištvo, nekateri posamezniki pa so že zdaj sposobni zaigrati v 5. selekciji. Prav o tej možnosti pa je razpravljal 10 NK Usnjar. Nogometašem 5. selekcije pa letos ne gre tako, kot želijo. Poraza z Elanom in Primorjem v začetku ligaškega tekmovanja sta stresla ekipo. Želijo si čim bolje igrati, igrajo v mejah možnosti, treninge redno obiskujejo, rezultata pa ni. Veliko bolje je v tekmovanju za pokal NZS. Zmagi proti Vozilu (3:2) in Primorju (2:1) kažeta, daje mogoče narediti več. V klubu nestrpno pričakujejo osmerico nogometašev, ki so v JLA,večina od njih pa je igrala pri mladincih. Mlade moči bi morale vnesti več moči v igro. Poletje bi bilo tako bolj vedro od jeseni. ^ a LESTVICA PO 7. KOLU Usnjar (V) 642015:9 10 Elan 732215:11 8 Adria 63 1 2 12:7 7 Medvode 5 311 7:3 7 Piran 5 21 2 9:3 5 Jadran 52 1 2 7:8 5 Tabor J. 62 1 3 5:6 5 Primorje 52 1 2 5:7 5 Izola 5 113 7:11 3 Postojna 6 0 1 5 5:22 1 Nogometaši Drena so bili v jesenskem delu v občinski nogometni ligi najboljši. JESENSKI DEL V OBČINSKI NOGOMETNI LIGI Jesenski prvaki nogometaši Drena Po prvem delu prvenstva vodi ekipa Drena, ki je skozi celo sezono pokazala standardno formo, saj je osvojila jesenski naslov prvaka. Tekmovanja so potekala z raznimi spodrsljaji, veliko je tudi pritožb na sojenje. Sodniki se pritožujejo, da nekateri igralci niso vzgojeni v športnem duhu ter igrajo grobo in umazano igro. Vodje ekip premalo storijo za homogeno ekipo, zato posamezniki negativno vplivajo na celotno prvenstvo, ki naj bi imelo predvsem rekreativen značaj. Lestvica: 1. DREN 7 4 2 1 10 + 11 2. IUV 7 4 2 1 10 + 9 3. FENOLIT 7 3 3 1 9 + 12 4. DRAGOMER 6 3 2 1 8 + 1 5. BOROVNICA 7 3 1 3 7 — 6. USNJAR 7 2 2 3 6 — 2 7. ST. VRHNIKA 7 1 0 6 2 —14 8. LOG 6 1 0 5 2 —17 Končano prvenstvo Na občinskem sindikalnem prvenstvu je bilo letos precej več moštev, kot prejšnja leta. Zanimanje je bilo manjše za šahovnicami. Tokrat objavljamo le uvrstitve posameznih ekip in posameznikov. Komisija za šport in rekreacijo pri OS ZS in ZTKO bosta o tem tekmovanju pripravila bilten. Zaključna prireditev in podelitev diplom in kolajn pa bo sredi decembra. NOGOMET - moški 1. IUV 2. Postaja milice 3. Komunalno podjetje 4. Avtomontaža 5. Upravni organi 6. LIKO Verd 7. Fenolit KOŠARKA - moški 1. Upravni organi 2. IUV 3. Fenolit 4. Avtomontaža ODBOJKA — ženske 1. Upravni organi 2. Osnovna šola Log— Dragomer 3. LIKO NAMIZNI TENIS - moški 1. 2. 3. 4. POSAM. — ženske 1. Benjamina Rudolf — IUV 2. Alenka Slabe - LIKO 3. Francka Rom — LIKO 4. Ivanka Mole — LIKO 5. Klara Rudolf — IUV KEGLJANJE - EKIPNO - moški 1. Fenolit 2. IUV 3. Avtomontaža 4. OOSV.P. 5. LIKO 6. Upravni organi 7. ŽITO — Droga ženske 1. Fenolit 2. LIKO 3. Dom upokojencev 4. Osnovna šola Log—Dragomer Upravni organi LIKO Notranjski zdravstveni dom IUV Fenolit ŽITO Komunalno podjetje Avtomon- NAMIZNI TENIS 1. LIKO 2. IUV ženske STRELJANJE — EKIPNO - moški 1. IUV 2. LIKO 3. Postaja milice 4. Avtomontaža 5. Fenolit 6. VP 5312 7. Notranjski zdravstveni dom 8. Upravni organi 9. ŽITO — Droga 10. Komunalno podjetje 11. Dom upokojencev ' 12. Osnovna šola Log—Dragomer .13. ISKRA EKIPNO - ženske 1. LIKO 2. IUV 3. Fenolit 4. Osnovna šola Log—Dragomer POSAM. - moški 1. Bojan Lampreht — Postaja milice 2. Bojan.Slabe — IUV 3. Baldi Pušnik - LIKO 4. Srećo Skodlar — Avtomontaža 5. Miran Stupica — Postaja milice POSAM. — moški 1r Huse Ibrahimovič taža 2. Bojan Hribar — Fenolit 3. Slavko Stare — Fenolit 4. !vo Čosič — Avtomontaža 5. Valter Volk — IUV POSAM. — ženske 1. Stanka Kirn — Fenolit 2. Nataša Drevenšek — Dom upokojencev 3. Boža Grom — LIKO 4. Anka Zakrajšek — LIKO 5. Vera Celarc — LIKO ŠAH — EKIPNO 1. LIKO 2. Upravni organi 3. ŽITO — Droga NEURADNI SKUPNI VRSTNI RED PA JE: 1. IUV 114 2. 3. 4. 5. 6. 7: m 99 90 51 40 37 LIKO Upravni organi Fenolit Avtomontaža Komunalno podjetje Droga — Žito 8. Osnovna šola Log-Dragomer33 9. Postaja milice 29 10. Notranjsi zdrav, dom 27 11. VP 5312 25 12. Dom upokojencev 14 13. Obrtniki 12 14. ISKRA Pri pokrivanju strehe gospodarskega poslopja so Oblakovim priskočili na pomoč tudi učenci z Drenovega griča, ki obiskujejo osnovno šolo na Logu. Pod ravnateljevim In učiteljevim vodstvom je 22 učencev tistega dopoldneva pokrilo precej ostrešja. Ob nesreči niso ostali sami Učenčeve roke na delovni akciji pri Oblakovih so veliko napravile. Franc Oblak: »Veliko so nam pomagali krajani, sosedje, kmetje In ostali občani. Brez njihove pomoči ne bi zmogli obnove. Zelo smo jim hvaležni.« Skoraj ne bo več videti, da je bilo pred meseci pri Oblakovih na Drenovem griču pogorišče. »Ko smo dan, dva po požaru gledali pogorelo gospodarsko poslopje, si nismo mogli misliti, da bomo deležni tolikšne pomoči, da bo poslopje tako hitro obnovljeno,« pravijo domači. ' Končana kanalizacija v Sinji gorici V Sinji gorici so na Srednjih njivah v treh dneh sredi oktobra položili še preostalih 350 metrov kanalizacij. S tem je praktično zaključena gradnja kanalizacije v vasi. Sredstva so zbrali v krajevni skupnosti, položili pa so cevi s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Pokal »Hajduku« Tradicionalni, že 8. turnir v malem nogometu navijačev naših 4 najpopularnejših klubov, je prinesel več presenečenj. Hiter, dinamičen in dopadljiv mali nogomet je ogrel veliko število navijačev. Na dosedanjih 7 turnirjih je bil »Partizan« 4-krat prvi, »Hajduk« pa trikrat. Zato je ta turnir pomenil igro za prestiž in dominacijo. V prvem srečanju je »Crvena zvezda« najprej premagala »Dinamo« s 4:2, posebno burno pa je bilo v srečanju »Partizana« in »Hajduka«. Po nedoločenem rezultatu v regularnem delu srečanja je bil »Hajduk« boljši v streljanju sedemmetrovk in se je uvrstil v finale. To je bilo najra-zburljivejše doslej. »Beli« so najprej povedli s 3:0, Zvezda je izenačila na 3:3 in si tako izborila pravico do streljanja sedemmetrovk. Tu pa je bil »Hajduk« boljši in zahvaljujoč golmanu Majerju je uspel osvojiti 1 mesto in se tako izenačiti s »Partizanom«. REZULTATI: »Crvena zvezda« : »Dinamo« 4:2, »Partizan« : »Hajduk« 2:3 (0:0). za 3. mesto: »Dinamo« : »Partizan« 3:2 za 1. mesto: »Hajduk« : »Crvena zvezda« 7:6 (3:3). M. A. NAŠ ČASOPIS Marljivi sodniki Na Vrhniki že več let obstoja Društvo nogometnih sodnikov, ki šteje 40 članov. Od tega je 10 republiških, 20 podzvez-nih in 10 začasnih sodnikov. Za začasne sodnike pripravljajo tečaje, ki trajajo mesec dni. Te tečaje pripravljajo republiški sodniki, izpit pa kandidati delajo pri Vladu Tanze-su. Finančna sredstva dobijo od ZTKO Vrhnika in od tradicionalnih turnirjev, kijih prirejajo pod imenom Sodniki. Denar porabijo za športno opremo in za nagrade, ki jih podeljujejo zmagovalcem turnirja, ekipam za fair-play in najboljšemu strelcu. Društvo sodnikov ima tudi redne stike z ostalimi nogometnimi društvi v Sloveniji in sodeluje na solidarnostih turnirjih. Taka turnirja sta npr. bila na Vrhniki in v Kamniku, ko je bil ves dobiček namenjen slepi mladini v občini Kamnik. Društvu nogometnih sodnikov Vrhnika želimo še veliko uspeha pri delu, ekipam malega nogometa iz okolice Ljubljane pa priporočamo, da se prijavljajo na turnirje, ki jih organizira Društvo sodnikov. Tako bodo s svojim sodelovanjem prispevali k hitrejšemu razvoju društva. JOŽO PRANJIĆ Uspešen start Vrhniških košarkarjev V mesecu oktobru so se začela ligaška tekmovanja tudi za člansko košarkarsko vrsto, ki tekmuje v območni moški SKL — ZAHOD II. V pripravljalnem obdobju je imel vrhniški klub kar precej težav s sestavo ekipe, kajti vpre-tekli sezoni so z aktivnim igranjem prenehali nekateri starejši in »uvoženi« igralci. To je bil tudi razlog, da sedanja ekipa v veliki nieri sloni na mladih »domačih« igralcih, ki bi v tej sezoni lahko igrali tudi še za mladinsko vrsto. Seveda pa ne smemo pozabiti na tiste »prave člane«, ki so ostali v ekipi in ob katerih se bodo ti mladi košarkarji lahko ka- Politika kluba je v tem in v naslednjih obdobjih usmerjena predvsem v to, da bi vrhniški košarkarski klub ponovno sestavljali izključno le igralci iz občine Vrhnika in se v prihodnje poskušali razviti v močno »domačo« ekipo. Zato bi bil za letošnjo sezono velik uspeh že uvrstitev v zgornjo polovico lestvice, na kar vodstvo kluba in igralci tudi upajo. V članski vrsti, ki jo vodi trener Borut Fefer, so naslednji igralci: Brane Knapič, Mirko Bizjak, Andrej Urbančič, Milan Jevšek, Karel Nikolavčič, Sašo Anžur, Roman Jeglič, Zoran Lončar, Matjaž Bajec, Mirko Gabrovšek, Uroš Justin, Dejan Dosič, Marjan Bizjak, RokZupan, Aleš Brlogar, Marko Kos in Marjan Stipanče-vič. Odigrani sta bila že 2 koli in sicer je v 1. kolu Vrhnika v gosteh premagala ekipo Viča z rezultatom 93:93, ter v 2. kolu doma ekipo Idrije z rezultatom 87:78. Start je Lil tako uspešen, novi, pomlajeni ekipi Vrhnike pa želimo, da se jim uresničijo zastavljeni cilji. B.Č. RAZPORED TEKEM OBMOČNE MOŠKE SKL — ZAHOD II 1985-86 I. kolo (10. 12.) Vič : Vrhnika — X. kolo (21. 12.) II. kolo (19. 10) Vrhnika : Idrija —XI. kolo (4. 1.) III. kolo (26. 10.) Jesenice : Vrhnika —XII. kolo (11.1.) IV. kolo (2. 11.) Vrhnika prosta — XIII. kolo (18. 1.) V. kolo (9. 11.) Vrhnika : Mengeš — XIV. kolo (8. 2.) VI. kolo (16. 11.) N. Gorica : Vrhnika — XV. kolo (15.2.) VII. kolo (23. 11.) Vrhnika : Fructal —XVI. kolo (19. 2.) VIII. kolo (7. 12.) Tolmin : Vrhnika —XVII. kolo (22. 2.) IV. kolo (14. 12.) Vrhnika : Jezica — XVIII. kolo (1. 3.) V drugem delu tekmovanja so gostitelji drugoimenovane ekipe. Balinarski turnir Žita Majhen kolektiv podjetja Žito Vrhnika je priredil 12. oktobra uspeli balinarski turnir. Sodelovalo je 7 ekip s področja Vrhnike. Zanimanje za to tekmovanje je bilo veliko, saj so številni gledalci vztrajali ob tekmovalni areni od 9. do 19. ure. Borba za zmagovalca je bila velika. Ekipa IUV Vrhnika je pokazala največ in tudi zmagala. Rezultati: 1. IUV, 2. Upokojenci, 3. Kovinarska,4. Komunala, 5. Invalidi, 6. Liko, 7. Žito Prve štiri ekipe so prejele lepa priznanja, zadnje tri pa plakete podjetja »Žito«. Nato je sledilo zanimivo tekmovanje bližarjev in zbijačev krogel. P rijavilo se je 47 tekmovalcev. To tekmovanje je bilo na Vrhniki izvedeno prvič, zato so gledalci sodelovali v živo. ' Rezultati bližanja v 50 c .ok krog: 1. Joco Ivaničevič, 2. Jule Kratochvvil Zbijanje krogel: 1. Miro Dolničar, 2. Lazo Krompič Za podjetjema IUV Vrhnika in Žito, ki sta v tem letu priredili 2 uspela balinarska turnirja, pričakujemo odziv Kovinarske in Lika, ki imata v svojih vrstah dobre tekmovalce v tem športu. Takih prireditev si v prihodnje še želimo. KAREL ŠTIRN ŠAHOVSKE VESTI Klubsko prvenstvo ŠD Vrhnika V prostorih hotela Mantova je v teku klubsko prvenstvo ŠD Vrhnike. Doslej je bilo na sporedu 6 kol. Favoriti so v glavnem zmagali in so se utrdili na čelu razpredelnice. Prvenstvo je izredno kvalitetno, saj sodelujejo kar4 mojstrski kandidati, 8 je prvokategomikov in le 2 imata drugo kategorijo. Nagrade so prispevale nekatere delovne organizacije, katerih imena bodo objavljena prihodnjič. Ob koncu turnirja bo predsedstvo ŠD Vrhnika določilo sestav ekipe, ki bo sodelovala na tekmovanju v prvi slovenski ligi. Turnir bo trajal do sredine novembra, liga pa bo v prazničnih dneh za Dan repuuiike. Trček presenetil Na rednem hitropoteznem turnirju za mesec oktober — ti turnirji se igrajo vsako prvo nedeljo v mesecu — je presenetljivo zmagal Trček, kije s tem uspehom pokazal, da se razvija v dobrega šahista in da je potrebno zanj v prihodnje resno računati. Za njim so se uvrstili Petrovič (JLA), Arčon, Rom, Vošpemik idr. Obisk v Mariboru pri Justinu in Gostiši V prvi polovici oktobra so nekateri vrhniški šahisti, ki sta jih vodila Jože Prvinšek (predsednik ZTKO) in Janez Sodja (predsednik ŠD Vrhnika) obiskali svoja dva najboljša posameznika v Mariboru, kjer služita vojaški rok. Beseda je o Matjažu Justinu, republiškemu mladinskemu prvaku, in Leonu Gostiši, republiškemu članskemu prvaku. Tamkajšnji vojaki in starešine gamizije so goste z Vrhnike izredno prisrčno dočakali in zdi se, da je to bil pričetek trajnejših prijateljskih vezi. Vsaj tako je bilo mogoče sklepati iz poz- Jože Prvinšek (prvi desno) in Janez Sodja (drugi desno) izročata predstavniku mariborske garnizije risbe, ki so jih naredili učenci OŠ Ivan Cankar. dravnih besed in iz dogovora, da bo podobno povratno srečanje na Vrhniki, najverjetneje za Dan JLA 22. decembra. Srečanje je bilo v Domu JLA, kjer je istočasno potekal zbor vojaških starešin ob neki interni proslavi ter zaključku vojaške vaje. Mnogi od njih so se po proslavi priključili srečanju in so se z vrhniškimi šahisti zadržali v vedrem vzdušju do poznih popoldanskih ur. Za obisk so pokazali zanimanje tudi Mariborčani. Omeniti velja udeležbo direktorja Mariborske tekstilne tovarne ter njegovo pozornost do gostov z Vrhnike. Prišli so tudi nekateri mladi Mariborčani, ki so budno spremljali dogajanja in so se spontano vključili v hitropotezni turnir, ki je sledil po pozdravnih govorih in izročitvi priznanj ter skromnih daril v znak pozornosti do gostiteljev. Na hitropoteznem turnirju je zmagal Justin s 15,5 točkami, za njim so se uvrstili: Kajnih (Maribor) 15, Gostiša (Vrhnika) 14,5, Jovanovič (Maribor), Jereb in Arčon (oba (Vrhnika) 10, Franjič (Garnizija), Rom (Vrhnika) in Veličkovič (Maribor) z 9,5, Savič (Maribor) 9, Sodja (Vrhnika) 8,5, Prvinšek (Vrhnika) 7,5 itd. A. A. Turnir: druga z desne je Jelka Sadar, ki je premagala svojega nasprotnika, sicer drugokategornika. Dobro je igral tudi Dragiša Iskrenovič (prvi z desne). Balinarji — upokojenci: Petrovčič, Coluta, Samardžić in Štim. Balinarji nadaljujejo z uspeh Vrhniški balinarji-upokojenci so nastopili na turnirju v Notranjih gol cah. Sodelovalo je 11 ekip iz okolice Ljubljane. Vrhnika je nastopila brf svojih dveh najboljših igralcev in kljub temu dosegla lep uspeh. V prvi ligi so proti upokojencem z Rudnika iz Ljubljane vodili skoraj ves ča' na koncu pa so morali priznati premoč Ljubljančanov. V drugi tekmi so visolj premagalj Dragomer (13 : 5), kije nato presenetil Rudnik. V finalni skupinis; tako nastopili naši balinarji. Na poti do finala so nato premagali Nadgoria (11:9) in se na koncu borili za veliki pokal. V tekmi proti Bežigradu pa jim j športna sreča obrnila hrbet in zadovoljiti so se morali z 2. mestom. Na turnirju je posebno pozornost gledalcev izzvalo tekmovanje bližarjev. I tej disciplini je treba kroglo vrečičim bliže »balinčku«. V konkurenci 25 tekrrf valcev je bil najbolj točen Ivan Samardžić in zasluženo je osvojil 1. mesti Seniorji Vrhnike pa so nastopili na prvenstvu Notranjske. V konkurenci j ekip (6 jih je igralo v idriji in 6 v Starem trgu) sodosegli opazen uspeh. V Idriji s bili naši tekmovalci prvi in so se uvrstili v finale. Osvojili so3. mesto za ekipam Loške doline in Idrije. Naši so nastopili v postavi: Grom, Petavs, Jereb! Krompič. M. Ars< Kros U lovka '85 Lep in prijeten dan je zvabi I blizu 200 tekmovalcev in tekmovalk na zna' in že cenjen kros na U lovk i. Tudi tokrat so poleg tekmovalcev iz naše ot čine nastopili še ljubitelji teka v naravi iz Kamnika, Logatca, Dobrovi Ljubljane, Sevnice, Dola, Žiri, Idrije in Brežic ter pripadniki JLA iz vojai niče na Vrhniki. Tekmovalci so bili razdeljeni na 15 kategorij, odvisn pač od starosti in spola. To je bil tudi kriterij pri odmerjanju dolžine i stopnje težavnosti določene proge. Pionirji in pionirke so tekli na 1 kt mladinci, mladinke in ženske pa na 7km dolgi progi. 7 km je bila dolg1 tudi proga za tradicionalni pohod. Na najtežji in najdaljši progi so se pc merili kategorizirani tekmovalci, seniorji in tiste ženske, ki so to hote« Tudi tokrat so bili — kot že leta prej — najštevilnejši najmlajši tekmovalci. T, podatek nas razveseljuje in kaže, da imamo mlad in nadarjen naraščaj, s kate rim dobro in organizirano delajo in ki predstavlja bazo za kvalitetnejše in bo' selekcionirano delo v atletiki. Najboljši rezultat letošnjega krosa je postavil vojak Martin Zuletič, sicer atl« iz Kopra, ki služi vojaški rok na Vrhniki. Pri tekmovalkah je bila na 7-kilometrsl progi najhitrejša Urška Fečur iz Logatca in je za nekaj več kot pol minute prehi tela sotekmovalko Jasno Kovač. Na isti progi Rafael Mam ni dovolil presenc čanja in je prepričljivo osvojil 1. mesto v kategoriji mladincev. Na koncu naj pohvalimo še marljive delavce TVD Partizan Vrhnika, ki so; minimalnimi denarnimi sredstvi organizirali uspelo športno prireditev. Ta imi svoj pomen tudi v republiškem merilu. M ARSK K 11 U R( V M uc oc vi IS Ll R V Pi V n; S: D. bc yt o lo V V v p R V B m ci REZULTATI: CICIBANKE 1974 in mlajše: 1. Eva Gruden, SD Vrhnika, 2. Mojca Turšič, OŠ Borovnica, 3. Mateja Kalii ŠŠD Kurir Vrh., 8. Mojca Suhadolc, SD Vrh., 10. Valerija Tortič, OŠ Bor., 1' Barbara Reparšek, SD Vrh., 13. Danijela Novakovič, ŠŠD Kurir Vrh., 1< UrškaŽibert, SD Vrh., 20. Darja Podržaj, OŠ Bor., 21. KatjaŽibert, SD Vrti 24. MajaKenk, ŠŠD Kurir Vrh., 26. BarbaraŠraj, ŠŠD KurirVrh., 27. Alenk Tortič, OŠ Borov., 28. Eva Malavašič, ŠŠD Kurir Vrh., 29. Nadja Dviren, & Borov. MLAJŠI CICIBANI (77,78): 2. DaniMattijaz, SD Vrhnika, 3. Andrej Jerina, SD Vrh., 4. Marko Bogataj, Ššl KurirVrh. Cicbani (74, 75, 76): 7. Boštjan Sluga, SD Vrh., 8. Peter Malavašič, ŠŠD KurirVrh., 9. Igor Repa« ŠŠD Kurir Vrh., 12. Jure Piršič, ŠŠD Kurir Vrh., 14. Miha Grom, ŠŠD Kun Vrh., 16. Peter Mesec, ŠŠD Kurir Vrh., 17. Tomo Sečnik, SD Vrhnika Mlajše pionirke: ', 1. Brigita Buh, ŠŠD Kurir Vrh., 6. Breda Modrijan, OŠ Borovnica, 8. Saš' Župan, SD Vrh., 9. Nataša Kenk, ŠŠD KurirVrh., 12. TanjaCviren, Oš Borov 1 Mlajši pionirji: 3. Aleš Gruden, SD Vrh., 4. Bernard Kogovšek, ŠŠD KurirVrh., 8. Peter Fur lan, SD Vrh., 14. Peter Sečnik, SD Vrh., 18. Boštjan Drobenik, SD Vrh., Starejši pionirji: 1. Simon Japelj, ŠŠD KurirVrh., 2. MirkoCelarc, OŠ Borov., 6. Ramo SagrkO' vić, ŠŠD KurirVrh., 7. Andrej Kogovšek, ŠŠD KurirVrh., 8. Matjaž Sluga, SO Vrh., 9. Edo Weixler, SD Vrh., 10. Janez Barbo, SD Vrh., Starejše pionirke: 5. DarjaZupan, SD Vrh., 6. Nataša Rijavec, SD Vrhnika, 8. Elvisa Korlat, ŠšD Kurir Vrh Mladinci do 18 let: (7km): 3. Niko Smole, Brey, 7. Slavko Caserman, Vrh., 9. Sean Kunstelj, ŠŠD Kuri' 15. Boštjan Drofenik, SD Vrh., 17. Bernard Japelj, ŠŠD Kurir, 19. Peter Mal* vašić, ŠSD Vrh., 21. Simon Japelj, ŠŠD Kurir, 22. Ramo Sagrković, ŠŠD Kuri' 23. Peter Kunstelj, ŠŠD Kurir, 24. Aljoša Grom, ŠŠD Kurir, 25. Matej Grom ŠšD Kurir Ženske do 25 let (7km); 5. Manika Vogrinc, ŠŠD Kurir, 6. Anka Kovač, ŠŠD Kurir, 7. Ingrid Kunstelj Vrhnika, 8. Darja Možina, ŠD Vrhnika, 9. Nina Kunstelj, Vrhnika, Ženske nad 35 let (7km): 1. Julka Šalamun, Vrh., 2. Jož i Malavašič, Vrh. Grom, Vrh., 3VeraCelarc, Borov., 4. Met« Člani do 30 let (15km): 1. Martin Zuletič, JLA Vrh., 4. Ivan Tomažin Vrh., 7. Sašo Celarc, Borov., J» Janko Smole, breg, 9. Nikola Bizaki JLA Vrh., 11. Franc Susman, Vrh., 1«' Slavko Keršmanc, Dren Moški od 30 let do 40 let (15km): 6. Janez Jeraj, ŠD Drenov grič, 12. Janez Grom, Vrh., 13. Bogdan Grom, Vrh1 16. Ciril Šfvic, Breg Moški od 40 let do 50 let (15km): 6. Janez Kenk, Vrh., Moški nad 50 let (15km): 2. -Franc Kovač, Vrh., 3 Slavko Šalamun Vrh., Spored vrhniškega kina v novembru 111. četrtek ob 20.00, 9.11. sobota ob 20.00 MODEL — amer. barvni Režija: James Tobak V gl. vi.: Nastassia Kinski, Rudolf Nurejev Orama o spletkah in mednarodnem terorizmu v jet set svetu visoke Tiode. Tej, nekakšni vohunski melodrami daje pečat filmski par leta. 10.11. nedelja ob 17.00, matineja ob 10.00, 11.11. ponedeljek ob 19.00 LEGENDA O ZELENEM VITEZU — angl. barvni CS Režija Stephen VVicks V gl. vi.: Sean Connery, Miles O'Keefe Mladi sir Gavin mora po ukazu viteza-čarovnika razrešiti zastavljeno uganko, sicer bo ob glavo. V iskanju rešitve se s svojim ščitonošcem odpravi na negotovo, nevarno pot. Eden najboljših filmov zadnjih let v tej zvrsti.(zelo priporočamo ***) 12.11. torek ob 19.00,17.11. nedelja ob 17.00 LOKALNI JUNAK — angl. barvni Režija: Bili Forsyth vgl. vi.: Burt Lancaster, Peter Riegert, Denis Lawson, Peter Capaldi V amer. petrokemijski korporaciji načrtujejo gigantsko rafinerijo nafte na škotski obali ob bližnji vasi. Predsednik družbe pošlje mladeniča s škotskim priimkom, da bi ocenil možnosti in razpoloženje prebivalcev. Domačini sami so v dilemi: dosedanje preprosto revno življenje ali bogastvo in spremenjena, verjetno onesnažena pokrajina. Fant se vključi v lokalne dogodke in pošilja poročila predsedniku, predvsem pa o čudovitih zvezdah, ki jih nad ameriškim nebom zaradi umetne svetlobe ni videti. V škotsko vas pride predsednik družbe — zaradi zvezd. Vrsta mednarodnih priznanj, FEST 84 (priporočamo **) 14.11. četrtek ob 20.00,16.11. sobota ob 20.00, 17.11. nedelja ob 20.00 PROFESORICA FRANCOŠČINE IN ... — amer. barvni Režija: George Bovvers V gl. vi.: Karen Kave, Matt Lattanz, Kevin McCarthy Bobi je čeden maturant, toda pade pri francoščini, pa zato ne bo mogel na Yale (univerzo). Bogati očka mu priskrbi inštruktorko, lepo Francozinjo. Čez poletje bi ga naj naučila jezika. Ure iz francoščine so še nekaj več... 16.11. sobota ob 17.00,17.11. nedelja matineja ob 10.00 SUPERMAN 2 — amer. barvni Režija: Richard Lester V gl. vi.: Christopher Reeve, Gene Hackman, Margot Kidder, Terence Stamp Repriza lani v našem kinu najbolj gledanega filma. 18.11. ponedeljek ob 19.00 AMERIŠKI GIGOLO — amer. barvni Režija: Paul Schrader V gl. vi.: Richard Gere, Lauren Hutton Drama, ki postane kriminalka. Junak prodaja svoje telo, a dušo hrani le za pravo ljubezen. Nekdanji filmski uspešnici poteka licenca — zadnja možnost ponovnega ogleda. 19.11. torek ob 19.00,23.11. sobota ob 20.00 DVORIŠČNO OKNO — amer. barvni Režija: Alfred Hitchcock V gl. vi.: James Stewart, Grace Kelly, VVendell Correy Fotoreporter z nogo v mavcu je priklenjen na voziček pri oknu, skozi katerega opazuje življenje sosedov v zgradbi onstran vrta. Sluti, da je trgovec z dragulji ubil svojo ženo in jo zakopal v vrtu. Nihče mu noče verjeti, trgovec pa ve, da mu je na sledi. Hitch mojstrsko stopnjuje napetost vse do razburljivega konca. (**"* izjemen film) 21. četrtek ob 20.00,24. nedelja ob 17.00 LASSITER — amer. barvni CS Režija: Roger Young V gt. vi.: Tom Selieck, Jane Sevmour, Lauren Hutton London 1939. Lassiter je slaven tat, ki spretno izmika londonski premožni družbi drago kamenje. Njegov večni sovražnik, inšpektor Becker iz Scotland Yarda ga spravi za zapahe za krajo, ki je ni zagrešil. Rabi ga zato, da bi iz dobro zastraženega trezorja v nemški ambasadi ukradel dragulje, s katerimi hočejo financirati vohunsko službo v Južni Ameriki. Lassiter ostane zvest sebi in izigra vse... 23. sobota ob 17.00,24. nedelja ob 10.00 LAR| FARI ZAJČEK — amer. risanke Bugs Bunny ali tudi »njofra« — vsi ga poznamo. % 11. nedelja ob 20.00,25.11. ponedeljek ob 19.00 AVTOR, AVTOR (OSAMLJENI OČKA) — amer. barvni Režija: Arthur Hiller ' gl. vi.: AH Pacino, Dyan Cannon, Tuesday Weld Melodrama o moškem s štirimi otroki in o ženski s štirimi otroki. Njuno *'vijenje utegne biti kaj naporno. J8-11. torek ob 19.00 f-11. četrtek ob 20.00,30.11. sobota ob 20.00 ^REDPREMIERA MESECA — SEKS NA MOTORJU — nizoz. barvni ^ežija: Paul Verhoeven JJai. vi.: Toon Agterberg, Maarten Spanjer, Maranne Boyer, ^«ns van Tongeren ""i o različnih usodah mladih ljudi, ki jih razočara življenje... ^•11. petek ob 20.00, 30.11. sobota ob 17.00 12. nedelja ob 17.00, matineja ob 10.00 ^DlJEVA VRNITEV — amer. barvni CS !j6*ija: Richard Marquand .91. vi.: Mark Hamill, Harrson Ford, Caaie Fischer poljska pravljica nadaljuje zgodbo od VOJNE ZVEZD ter IMPERIJ V*AČA UDARCE. ]/12. nedelja ob 20.00, 2.12. ponedeljek ob 19.00 ^Beli IN SUHI — jugosl. barvni J6*ija: Svetislav Bata Prečjič p 91. vi.: Milan Gutović, Radmila Živković, Bata Živojinovič revarant in lopov na begu iz zapora prispe v ugledni institut, ki ga 0Q,i njemu podobni dr. Štrukl. Lump izkoristi priložnost za nove pod-V|9e... Aktivisti se zahvaljujejo Aktivisti in borci notranjskega okrožja se toplo zahvaljujemo vsem posameznikom, delovnim organizacijam, Kulturni skupnosti in skupščin i občine Vrhnika, ki so nam s svojim delom in denarnim prispevkom omogočili prijetno srečanje 22. junija letos v Bistri. Prav posebno se zahvaljujemo Industriji usnja. Fenolitu, Kovinarski, LIKO, Komunalnemu podjetju, Gozdnemu gospodarstvu, KS Verd, Garnizonu Vrhnika, Postaji milice, nastopajočim za prijeten in nepozaben program, predsedniku SO Vrhnika za uspešno vodenje dela pripravljalnega odbora, kakor tudi vsem.ki so kakor koli pripomogli k našemu prijetnemu počutju. OKROŽNI ODBOR NOTRANJSKIH AKTIVISTOV Silvestrovanje v Banjolah Vse borce in ostale občane obveščamo, da bo Počitniški dom Banjole organiziral silvestrovanje. Prihod gostov v Banjole bo 29. 12. 1985 do 12. ure in odhod 3. 1. 1986 do 12. ure. Cena petdnevnega bivanja v Banjolah bo 15.000 din. V teh dneh bo mogoče kegljati, plavati v bazenu z ogrevano morsko vodo, veliko plesati in se zabavati ob svečani silvestrski večerji. Prijave sprejema dom do 20.11.1985 preko občinskih odborov. Število mest za ta čas je omejeno, zato pohf-tite s prijavami. Zveza združenj borcev NOV Občinski odbor VRHNIKA Hišni svet blokov 27 do 34 na Klisu Iščemo kurjača za kurjenje centralne kurjave na premog. Delo je v času kurilne sezone. Plača po pogodbi. Oglasite na telefon 751-081 (Cicmil) Prodam enosobno stanovanje na Vrhniki. Informacije po telefonu (061) 444-050 Instruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo. Tel 751-188 G emona ipko P o kamnik pod krimom 61352 Preserje, Kamnik pod Krimom 142, Slovenija, Jugoslavija objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. SAMOSTOJNEGA RAZVIJALCA Pogoja: — visoka ali višja izobrazba strojne smeri — zaželene delovne izkušnje (lahko pripravnik) 2. STRUGARJA Pogoja: — KV strugar — 2 leti delovnih izkušenj 3. REZKALCA Pogoja: — KV rezkalec — 2 leti delovnih izkušenj 4. VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV Pogoja: — KV ključavničar — 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO EMONA IPKO, Kamnik pod Krimom 142, 61352 Preserje 8 dni po objavi. O izidu bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Ekspres kemična čistilnica Ivana Glušič Cankarjev trg 1 Cenjene stranke obveščamo, da imamo odslej zimski delovni čas. Naša čistilnica ima svoj delovni čas od 9. do 1 K. ure vsak dan, ob sobotah pa od 8. do 11,30, Tudi vnaprej se bomo ravnali po zimskem in letnem času. J ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega ata Franca Orla se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Še posebej se zahvaljujem Z$AM Vrhnika. Logatec. Cerknica za poslovilne besede in častno spremstvo, tankistom, soborcem. ZRVS. ZB. DPO. ŽITO TOZD Mlini Vrhnika. Bistra. Ljubljana, zdravstvenemu osebju ZD Vrhnika za nego. pevcem, sorodnikom, sosedom in prijateljem. Še enkrat hvala vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu preranemu grobu in ga zasuli s cvetjem. Vsi njegovi V SPOMIN Alojz Tercic Vest o smrti Alojza Terčiča je hitro preletala vse, ki smo ga kakor koli poznali, bodisi kot tovariša, soborca, sodelavca in prijatelja. Njegovo bogato in plodno življenje je bilo polno izkušenj in trenutkav, ko ni bilo poti nazaj. Obvladal je marsikatero nepremagljivo oviro. Rodil se je leta 1905 v Šempasu pri Novi Gorici, v revni 6-članski kmečki družini. Že v zgodnjem otroštvu je ostal brez staršev — bilo mu je komaj 10 let. Osnovno šolo.je končal v Šempasu. Kot otrok je doživljal težke čase in pomanjkanja, zlasti v trenutkih bližine bojne fronte v I. sve-tovnivojni. Želeta 1915 je bil s starši pregnan v Šmartno pri Litiji. Vse do leta 1917 je vzdrževal svoje golo življenje s hlapčevanjem in opravljal najtežja kmečka dela. Po končani I. svetovni vojni se je vrnil v rodni Šempas, kjer se je pričel učiti za krojača. Tudi ob vezna vojaščina pod Italijo mu ni bila prizaneše-na, čeprav je preživljal brata in sestre. Po končani vojaški obveznosti je leta 1928 zapustil Italijo in ilegalno pobegnil v Jugoslavijo. Nastanil se je v Ljubljani v Bežigradu in začel opravljati svoj krojaški poklic. V delavsko gibanje se je vključil kmalu po prihodu v Ljubljano. Sobica, v kateri je živel, mu je bila delo vni in študijski prostor. Bil je vedno na tekočem z dogodki v svetu in domovini. Spremljal je odhod borcev v špansko revolucijo in tolmačil pravičnost borbe delavskega razreda. V letih 1934 —1936 je pripadal organizaciji SOKOL h v letu 1939 postal član društva »VZAJEMNOSTI« v Ljubljani. Z načloveškim ravnanjem in izkoriščanjem delvskega razreda se ni strinjal, zato je bil leta 1940 aretiran in odpeljan v beograjske zapore in oktobra istega leta pred sodiščem za zaščito države obsojen na 6 mesecev zapora in izgon iz države. Tudi to je bila zanj šola. Bil je član celice komunistične stranke, ki jo je vodil Viktor Avbelj. Član KPJ je postal januarja leta 1941. V partizanske vrste je kot prostovoljec in po nalogu KP stopil 15. avgusta leta 1941 in to v Stisko četo. Potrebe NOB so ga vodile v enote II. grupe odredov in enote 14. divizije. Sodeloval je v več znanih bitkah: Janče, Jelenov žleb, Kočevje, Polhov gradeč, Ajdovec in drugod po Sloveniji. Bil je udeleženec legendarnega pohoda 14. divizije na Štajersko v sestavi brigade Toneta Tomšiča. Njegovo revolucionarno delo ni ostalo anonimno v zgodovinopisju, še zlasti ne njegov prispevek v Tomšičevi brigadi. Bil je nosilec številnih visokih vojnih in povojnih odlikovanj in priznanj ter nosilec »Spomenice 1941«. Opravljal je odgovorne vojaške in politične dolžnosti: od političnega delegata vmarculeta 1942in v avgustu istega leta že politični komisar čete v Tomšičevi brigadi. V začetku leta 1943 je bil imenovan za političnega komir sarja bataljona. Pridobil si je tudi čin kapetana I. razreda. Svoje življenjske izkušnje je črpal iz predvojnega revolucionarnega in vojnega obdobja. Z revolucijo in stvarnostjo je živel in ji predano pripadal. Na izkušnjah preteklosti je gradil svoj odnos do sveta, do ljudi in do dela. Kot borec NOV je vse do zadnjega dne svojega trdega življenja ostal zvest revoluciji in njenim pridobitvam. Ko smo se poslavljali od njega —našega tovariša Lojzeta, soborca, občana — nam je bilo resnično težko, toda ostaja nam spomin na človeka, s katerim smo preživeli del našega življenja. Ponesimo ta spomin v jutrišnji dan in vse, kar nam je lepega zapustil, prenesimo v našo prihodnost. T. M. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Alojza Terčiča se iskreno zahvaljujeva vsem sosedom, sorodnikom, znancem in soborcem za izraženo sožalje in nuđeno pomoč v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujeva predsednikoma Sveta KS in KK SZDL Sinja gorica, prostovoljnemu GD Sinja gorica, SO in DPO Vrhnika, godbi na pihala Vrhnika, pevskemu zboru »Raskovec« ter obema govorni koma za poslovilne besede. Zahvaljujeva se tudi rep. organizaciji ZB NOV, praporščakom XIV. divizije in drugim, delavcem RSPU in zdravstvenemu osebju VB Mladika in VB Moste. Posebna zahvala garnizonu Vrhnika, ki ga je / vsemi vojaškimi častmi pospremil na zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoča žena Cvetka in sin Darjo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in žene Marije Rozman sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Vavtar. Zamcjc, sosedom iz Sinje gorice 2, sodelavcem iz >-Kovinarske«. Gasilskemu društvu Sinja gorica in gospodu /upniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Franc, sin Stane, hčerki Ljubica in Fani Arheologi odkrili antično trgovsko naselbino VERD — Zaradi izredno nizke gladine Ljubljanice so arheologi Narodnega muzeja iz Ljubljane v začetku oktobra po skoraj sto letih zopet raziskovali obrežje Ljubljanice na Verdu. Tako kot leta 1884, ko je Karel Dež-man s potapljači iz Pule na rečnem dnu iskal sledove rimske naselbine, tako tudi tokrat ni šlo brez pomoči izurjenih potapljačev. Arheologom so tako skoraj teden dni pomagali potapljači zaščitne enote milice z Vrhnike, ki so poleg keramike in stekla našli tudi nekaj antičnih novcev. Arheologi so v izsušenem rečnem blatu odkrili nekaj desetin pilotov, kar najbrž pomeni, da je bilo v rimskih časih tu pomembno trgovsko pristanišče. Po vsej verjetnosti je oba bregova Ljubljanice povezoval približno šest metrov širok most, ostanki amfor in strešnikov z letnicami pa dokazujejo, da je bila za mostom okoli leta nič velikanska trgovska naselbina. Po opravljeni fotodokumentaciji mostišča (po eni od razlag je možno, da tu sploh ni bil most, temveč le pomol za raztovor blaga) so arheologi ostanke zasuli, drugo leto pa bodo nadaljevali z delom v notranjosti, kjer bodo, kot zdaj kaže, naleteli na bogat trgovski del mesta. JANEZ PETKOVŠEK Brigadirke in brigadirji veterani — ZDRAVO! OK ZSMS Vrhnika v sodelovanju z OK SZDL pripravlja srečanje brigadirjev veteranov v občini Vrhnika. Z ozirom na to, da so naši seznami brigadirjev veteranov nepopolni, bomo vabilo poslali samo tistim, ki so na naših seznamih. Vse ostale brigadirje veterane, ki jih žal nimamo na seznamu, pa obveščamo, da bo srečanje 16. 11. 1985 v domu JLA na Vrhniki. S svojo pristojnostjo boste potrdili, da ste še vedno pristaš udarniških akcij. Če se boste srečanja udeležili nam to sporočite na OK ZSMS Vrhnika, Cankarjev trg 8, tel. 752-327. BRIGADIRSKI ZDRAVO! SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA Vse ljubitelje zimskih, pa tudi drugih športov, obveščamo, da bo v soboto, 16. novembra v prostorih Krajevne skupnosti Vrhnika Sejem rabljene športne opreme Sejem se bo pričel ob 9. uri in bo trajal ves dan. Vsi, ki imate ali pa se zanimate za rabljeno športno opremo, pridite. Prisotni bodo ocenjevalci opreme, poskušali pa bomo priskrbeti tudi nekaj video posnetkov zimskih športov in glasbo. Vidimo ^e na sejmu! SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA Orodjarstvo Jeraj Blatna Brezovica Takoj zaposlim vestno delavko za delo pri brizganju plastičnih mas. OD po dogovoru. Oglasite se po telefonu: 752-465 Naš časopis - Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 ~^Po mnenju Sekretariata za informacije v iS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. ZAHVALA V tem sušnem obdobju, ko smo krajani Zaplane ostali praktično brez kaplje vode, smo zaprosili za pomoč občinski izvršni svet, ki je na našo prošnjo takoj reagiral in aktiviral občinski štab civilne zaščite, kije organiziral dovoz vode v Zuplano, tudi do najo-dročnejših kmetij. Zahvaljujemo se Izvršnemu svetu in štabu civilne zaščite ter gasilcem Fenolita, Drago-mera, Vrhnike, Industrije rsnja in kasarni Ivan Cankar za pomoč. Veliko ste nam pomagali! KRAJANI ZAPLANE V soboto, 5. oktobra so se taborniki T. O. Ivan Cankar udeležili celodnevnega pohoda v okolico Vrhnike ter izvedli tekmovanje v kurjenju ognjev. Pohod je bil namenjen predvsem najmlajšim MČ. O tem je nastal tale zapis: Pohod Zbrali smo se pred domom JLA. Šli smo po ulici 6. maja. Hodili smo po gozdu in po jasah. Med potjo-smo se večkrat spočili. Kmalu smo prišli na Planino. Tam smo malicali. Potem pa na stolp! Ko smo prišli nazaj, smo tekmovali v kurjenju ognjev. Nabrali smo veje in postavili piramido, nato smo jo tudi prižgali. Janez, Emil, Zlatko in Sonja pa so naredili stražni ogenj. Ko so ognji pogoreli, smo jih posuli s peskom in polili z vodo. Odpravili smo se na Ulovko. Prišli smo do velike strmine. Počasi smo se spuščali navzdol. In prišli smo na cilj, popili čaj in se igrali, šele pozno smo se vrnili domov. Ta. izlet mi bo ostal v spominu in želim si še veliko takih izletov. Vod zajčki: Damjan Murko Razgovor z Leonom Gostiš — prvakom SRS za 1985 Šahovska igra sodi tako rekoč k zgodovini človeka, saj ga dolgo in povsod spremlja. Skorajda si ne moremo misliti prostega časa brez šahovskih polj in značilnih črno-belih figuric. Zanimiva miselna igra marsikomu izpolnjuje življenje, enim pomeni sprostitev in zabavo, drugi ga doživljajo kot šport, tretji se z njim ukvarjajo profesionalno. Tokrat beseda ne bo tekla o najboljših šahistih na svetu, za kar vsakodnevno skrbijo obširne informacije o dvoboju med Karpo vom in Kasparovom, ki polnita časopisne stolpce, pač pa o Leonu Gostiši, letošnjem slovenskem šahovskem prvaku, 24-letnemu Vrhničanu, diplomiranemu inženirju agronomije, ki je na služenju vojaškega roka. Veliko dela je potrebnega za uspeh v šahu, tudi za vzpon v slovenskem merilu. Često se zastavlja vprašanje, kako šahovski razvoj graditi ob vsakodnevnih življenjskih aktivnostih — poleg šolanja, zaposlitve ipd. Mnogi v tej dilemi izberejo eno ali drugo skrajnost in le redkim uspe obdržati ravnotežje. Leon Gostiša nedvomno sodi med slednje. Brez slehernih težav -in zastojev je v rednem roku doštudiral in prišel do poklica, ki ga veseli. Skoraj istočasno pa je rastel kot šahist, kar je takoj po diplomi na univerzi kronal z republiškim šahovskim naslovom. Izhaja iz družine, kjer nagnjenost do šaha prenašajo iz roda v rod. Šah je zelo dobro igral njegov ded. Njegovega očeta poznajo daleč naokoli kot žilavega prvokategornika, kije bil do prihoda nove generacije vrsto let steber šaha na Vrhniki. Leona je naučil prvih šahovskih potez in ga je navdušil za igro neštetih kombinacij; bil je in ostal bo Leonov največji vzornik. Leon Gostiša je šahovsko mladost začel na osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki. Tu se je vključil v šahovski krožek, ki gaje uvedel v prva tekmovanja. Sledilo je obdobje nastopov v mladinski konkurenci. Bili so uspehi, pa tudi neuspehi. Slednjih ni jemal tragično in jih je sprejemal kot normalni sestavni del šahovske igre. Nikoli mu niso odvzeli volje, da ne bi postavljal novih ciljev ter ne bi nadaljeval z rednim delom v šahu. Takšen je bil in zdi se, da bo vedno ostal skromen in preprost, tesno navezan na šah, ki mu bo še naprej bogatil življenje. Prvi večji tekmovalni uspeh je dosegel na jubilejnem XXI. mladinskem prvenstvu SRS. To je bilo leta 1978 v Moravcih. Na njem je osvojil prvo mesto ter naslov mojstrskega kandidata. Sledil je nastop na državnem mladinskem prvenstvu, o katerem meni naslednje: »Na tem turnirju sem pokazal premalo znanja. Manjakale so mi tudi izkušnje, saj se pred tem nisem udeležil nobenega zahtevnega turnirja. Posledica nepripravljenosti je bilo zadnje mesto.« Mnoge bi takšen uspeh vrgel iz tira in vsaj za nekaj časa zaustavil šahovsko napredovanje. Leon se je zagrizeno lotil literature in uspeh ni izostal: »Že čez pol leta mi je uspel revanš na turnirju mladinskih prvakov v Virovitici. Tam sem osvojp prvo mesto pred kasnejšim svetovnim mladinskim prvakom Cvitanom.« Sledila je krajša kriza, ki je bila po njegovom mnenju predvsem posledica težav, ki spremljajo prehod iz mladinske v člansko konkurenco. Nov uspeh je prišel šele leta 198? koje na šahovskem festivalu na Bledu osvojil 2.—4. mesto za velemojstrom Ostojičem. Ves vmesni čas je nastopal na občinskih in regijskih tekmovanjih), kjer je skoraj po pravilu redno zmagoval. Postal je prva deska ŠD Vrhnike, ki se je leta 1984 uvrstila v prvo slovensko šahovsko ligo. Poleg tumirskegašahaje skrbno gojil dopisi šah, za katerega pravi, daje »zelo koristen in A privaja na potrpežljivost, discipliniranost ter si na teoretično proučevanje otvoritev.« Na članskem prvenstvu SRS je nastopil 1 krat. Leta 1979 je kot mladinec osvojil 12.—14 mesto med 18 igralci. Na drugem nastopu let 1983 mu je manjkalo pol točke do prvega mesta. Delil je tretje mesto, prvo in drugo mest pa sta osvojila Jelen in Barle. Leta 1985, pa j< v. kot je že bilo omenjeno, zmagal. »Ta naslov, poleg zmage v Virovitici in pir#i vega mesta na zveznem turnirju mojstrski'«. kandidatov leta 1983 v Skender Vakufu, kj< sem osvojil naslov mojstra, smatram za sv< največji šahovski uspeh.« Njegov rating znaša 2 375, kar ga uvrše med deseterico najboljših slovenskih igralce' Višji rating imajo: Parma, Planine, Rakič, Barli Jelen, Musil, Bajec in Supančič. Večina na lf tošnjem slovenskem prvenstvu ni sodelovali kar prav nič ne zmanjšuje njegovega uspeha. < ' tem prvenstvu je povedal naslednje: »Letošnje XXXV. prvenstvo SRS v Ptuju j bilo za razliko od nekaj predhodnih slabše zžj stopano, saj nekaterih najboljših ni bilo. Zato je bilo prvenstvo toliko večje vzpodbuda mlade. Velike želje in napori vseh udeleženci so pripomogli k temu, daje bilo prvenstvo zel borbeno in razburljivo ter obenem dovolj kval tetno, saj je bilo mnogo lepih partij. Pokazalo s je, daje v Sloveniji precej mladih in ambiciozni igralcev.« Kakšen je slovenski šah v očeh Leona Gost še? »Slovenski šah se nahaja nekje na dnu. Oc govor na vprašanje, zakaj tako, je treba iska predvsem v položaju šaha v odnosu do drugi telesnokultumih dejavnosti oziroma v odnos do .vrhunskih' panog, ki so jih določili že zdi vnaj neustrezni portoroški sklepi. Vsesplošr upadanje prisotnosti slovenskega športa v ji goslovanskem kvalitetnem vrhu ni izvzelo tu( šaha.« Najbolj pogreša mednarodne turnirje sredn kvalitete. Teh v Sloveniji skoraj po pravilu ni, ki 1 precej doprinaša-k temu, da slovenski šahil izgubljajo stik z vrhunskim šahom. Meni, da ša zahteva kontinuirano vlaganje, skrb za širok bazo, dobro organiziranost in nazadnje tudi f nančna sredstva. Dokler ne bo prišlo do poz tivnih premikov v tej smeri in ureditve status šaha ter pomoči najboljšim šahistom ne bo mo goča uveljavitev v širšem šahovskem svet1 Kot primer, kako je treba delati, Leon Gosti % navaja ŠD Vrhnika kjer že nekaj let posvečaj?" vso pozornost delu z mladimi. Dobre uvrstitvi na republiških turnirjih so le posledica teh vi a ganj. »Zagnanost in volja mentorjev, zlasti Sodjei'1 Čačiča, ki sta veliko delala z mladimi šahisti, te posluh Doma JLA, ki je skrbel za prostor, si precej pripomogli k temu, daje šah v občini priL šel iz anonimnosti ter do neke mere enako vrednega tretmaja v odnosu do nogometa, ka šarke in drugih športnih panog. Več ali manj sj^' mu je letos uspelo preriniti tudi skozi finančnL težave. Primer Vrhnike je vsekakor pohval^ vreden. Tu je pridobil položaj, ki mu pripadal^ kulturnem in vzgojnem pogledu.« L. Še beseda o Gostiševi igri. Rad ima zaptej tene položaje in je zelo borben do kraja vsakC partije. Le malokrat pristane na remije. ' Trenutno vneto razmišlja in se pripravlja z< kvalifikacije za državno prvenstvo na katere s{rc je uvrstil kot slovenski prvak. Ne ve pa še, kd«^'( in kje bodo. Upa, da se bo uspel pravočasn^, pripraviti nanje. Iz JLA pa prihaja v januarjev 1986. A.ARČOMe _^aši kij Rekrutocijo oli sposobnost za zahtevno dela ior •en m >Sv( h ■>un N v »iti