Letnik XXVII — Številka 38	18. septembra 1975	Cena 4.— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Minister Androsch ravnal protizakonito?
Finančni minister Hannes Androsch je prelomil zakon: to je zadnji in doslej tudi najhujši očitek opozicije v tem kratkem, a nič manj razburkanem volilnem boju. To obdolžitev je izrekel njegov črni predhodnik prof. Stefan Koren ter citiral še neobjavljeno poročilo finančnega sodišča (Rechnungshof). Tam je bilo zapisano, da Andro-schevi ukrepi segajo „na rob zavestne manipulacije, kar zadene interpretacijo" in „da zahtevajo pravno opolnomočenje po parlamentu, ki ga pa finančni minister ni imel.
Isti dan, ko je to izrekel Koren, je „Die Presse" dejala, da bodo poročila finančnega sodišča objavljena šele v jesenski sezoni parlamenta, torej po volitvah. Za Andro-scha to more pomeniti odrešitev, ker mu opozicija neobjavljenega
poročila ne more dokazati, če se noče izpostaviti sumu umazane propagande, pač pa more ČVP na tihem upati, da bo poročilo prišlo na dan po indiskreciji.
Kar se je dan navrh zgodilo: Dnevnik „Kurier“ je objavil neofi-cialno poročilo. Tam so bili res navedeni omenjeni očitki. Androsch je dejal le, da obstajajo s finančnim sodiščem že vedno razna mnenja o interpretaciji finančnih zakonov, ter da bo tožil „Kurier“. Seveda ni pozabil omeniti, da je na „Kurierju“ soudeležen — medtem zloglasni — dosedanji poslanec OVP inž. Leopold Helbich, ki je skušal podkupiti novinarja Nowotnyja. Od Jorga Kandutsch-a, predsednika finančnega sodišča, pa je zahteval, naj še pred jesensko sezono objavi poročilo, da bi se mogel on, An-
drosch, zagovarjati. Kandutsch je poročilo oz. osnutek podpisal, „Ku-rier“ je zmagoslavno zavpil, da je imel prav.
Poročilo očita finančnemu ministru sledeče: da ni informiral parlament, ko se njegovi načrti v proračunu tako glede dohodkov kot glede izdatkov niso uresničili. Dohodkov je bilo manj, izdatkov pa več. Androsch je — po poročilu — moral ta trend opažati že skozi mesece. Namesto da bi šel v parlament, kjer bi mu rdeča večina brez nadaljnega odobrila primerne kredite, da bi pokril dolgove, le-teh ni plačal. Tako je bilanca — po stanju blagajne in ne po diferenci med obveznostmi in terjatvami — izgledala v redu.
Salzburg: sodnik je utemeljeval psovanje Slovenca!
Škandalozna razsodba, katere daljnosežnost se da le slutiti, je bila te dni izrečena v Salzburgu: sodišče je odločilo, da sta psovki „večni sovražilec Avstrije" („ewiger dsterreichhasser"), „prevratniška sila" („subversive Kraft") upravičeni kot oznaka za slovenskega občinskega odbornika dr. Luka Sienčnika. Prav tako je sodišče odločilo, da se dr. Sienčniku upravičeno očita, da hoče „golo ropanje dežele" („nackten Landraub")! — Z vsemi omenjenimi oznakami so „Wehrpolitische Blatter" pod naslovom „Karnten in Not" pisali o dr. Luku Sienčniku. Odgovorni urednik tega elaborata, Fritz Pfeiffer, katerega je nato tožil dr. Sienčnik, pa je bil oproščen.
Marca lanskega leta so v Salzburgu delili letak pod naslovom „Karnten in Not!“. Ta letak je vabil na zborovanje „Bund volkstreuer Jugend" za nedeljo, 3. marca, v Salzburgu. Na tem ..informacijskem zborovanju" naj bi udeleženci podpisali za akcijo „Karntner Volksab-stimmung" (najbrž bi se prav moralo glasiti „Karntner Volksbegeh-ren“). Po raznih psovkah na račun dr. Sienčnika je bilo ob koncu zapisano: „Pomagajte braniti pravico Korošcev kot Avstrijci proti roparskim namenom Jugoslovanov!" („Helft das Recht der Karntner als Osterreicher gegen die Raubab-sichten der Jugoslavven zu vertei-digenl").
Slovenskega občinskega odbornika v Dobrli vasi dr. Sienčnika pa je imel letak še posebej na piki: Takole je pisal o njem: „Večni sovražitelj Avstrije in podpredsednik Državne zveze avstrijskih upornikov in žrtev fašizma (KZ-Ver-band-a) dr. Luka Sienčnik, .nacionalni Avstrijec‘(l), je izjavil že 26. septembra 1948, da je bil cilj partizanskega boja združitev Slovenske Koroške z Titovo Jugoslavijo. Na tem načrtu železno vztrajajo ti jugoslovanski šovinisti in jim pri tem ne gre za dozdevno „zaščito“ slovenske manjšine, ampak le za golo ropanje dežele, ki ga skušajo od leta 1920 izgubljene plebiscitne bitke naprej nepretrgoma boreč se zdaj že skozi 54 let, doseči".
Letak v nadaljnjem zahteva ugotavljanje manjšine. Piše, da hoče dati manjšinam vse pravice, „ne pa da bi se kakor doslej subverzivne sile mogle poslužiti manjšinskega zaščitnega zakona v namen ropanja dežele v korist Jugoslavije!"
Tisti, ki so mislili, da bosta morda policija za tisk ali državni tožilec zaplenila ta letak zaradi hujskaške vsebine ter postavila odgovornega urednika Fritza Pfeifferja na zatožno klop v smislu paragrafa 283 novega avstrijskega kazenskega zakonika, so se motili: ne policija ne državni tožilec nista mignila niti z ušesom.
Dr. Luka Sienčnik je zato svojo čast moral braniti sam. Vložil je pri pristojnem sodišču v Salzburgu tožbo zaradi žaljenja časti proti Pfeifferju. Zdaj se je moralo sodišče ukvarjati z očitki v letaku. Dne 14. avgusta je bila glavna obravnava. Kot priče za lojalnost dr. Sienčnika so nastopili inšpektor prof. Rudi Vouk, dr. Matevž Grilc ter Štefan Sienčnik. Sodnik je bil
dr. Ernst Zens. Ta je obdoženoa oprostil. Dr. Sienčnika pa je obvezal, da plača stroške postopka. Utemeljitev te razsodbe pa je bila v stanu, marsikomu vzeti sapo: za vse omenjene očitke proti dr. Sienčniku je smatral sodnik dr. Ernst Zens kot dokaz dovolj govor, ki ga je imel dr. Sienčnik leta 1948 pred ziljskimi Slovenci. Tam je dr. Sienčnik opozoril, „da smo bili koroški Slovenci na področju nekdanje Avstrije edini, ki so se z orožjem v roki borili proti fašizmu že leta 1942, da je bil cilj tega boja združitev z matičnim narodom ter da se bomo za ta cilj borili še
Glede predloga za razširitev območja, v katerem so občani zadolženi, da odvažajo smeti, je bilo nekaj kritičnih pripomb. Zastopniki vseh frakcij so nekako podvomili v ekonomičnost sedanje ureditve, da občina sama skrbi za odvažanje smeti. Vodja EL, mestni svetnik Štefan Trampuš je opozoril na dejstvo, da mora občina prispevati sredstva, ko bi vendar prispevki občanov morali kriti stroške. Nekateri odborniki so tudi predlagali, naj bi odvažanje prepustili posebnemu podjetju. Visoke stroške povzroča predvsem pokrivanje odlagališča z ustreznim materialom, je dodal mestni svetnik Stanko Vavti (EL).
Kontrolni odbor je poročal o svojih pregledih in ugotovil nekatere pomanjkljivosti oz. presežke proračunskih postavk. Njegova pomembnejša ugotovitev pa je bila, da se je župan protizakonito polastil 300 (nemških) plakatov za pliberški sejem in jih na svojo roko prodal frakciji OVP (OVP je te plakate sicer plačala), proti večinskemu sklepu mestnega sveta. Tej ugotovitvi je sledila vroča debata, v kateri se je izluščilo marsikatero zrnce resnice.
danes in ne bomo odnehali, preden ga ne dosežemo."
Da je dr. Sienčnik napravil to izjavo v času po koncu druge svetovne vojne, ki je prinesla koroškim Slovencem toliko gorja, da se je prenekaterim od njih zdelo kot edino varno zatočišče proti latentnemu in odprtemu fašizmu le združitev z matičnim narodom, zlasti, ko so nacistični veljaki, ki so tirali koroške Slovence v taborišča in izseljeništvo, takoj spet dosegli vodilne pozicije, tega sodišče ni upoštevalo. Prav tako na sodnika Zensa ni napravilo nobenega vtisa lojalno zadržanje dr. Sienčnika vse od tedaj, ko je Avstrija postala svobodna. Tudi na razsodbo sodnika ni vplivalo dejstvo, da je dr. Sienčnik že skozi leta kot občinski odbornik avstrijske občine Dobrla vas sooblikoval usodo in napredek te občine in to dela še danes. Precej neverjetno, da bi se „večni sovražilec Avstrije" usedel v forum avstrijske uprave. Utemeljitev sodišča: dr. Sienčnik tega govora ni
K zadevi plakatov je EL zavzela stališče (kot smo v NT poročali) že pred sejmom s posebnim pismom na občane. Socialisti so povedali svoje mnenje javnosti v bistvu šele na občinski seji, načelni govor je imel mestni svetnik Valentin Vauti. Protestirali so proti vsebini županovega pisma, ki ga je ta naslovil konec julija na vsa gospodinjstva v občini. Izrekli so se za kompromis in trdili, da je pač treba vabiti na sejem tudi s slovenskimi oz. dvojezičnimi plakati, ker ne gre prezirati slovenskih občanov. Socialisti so tudi obžalovali svoje lanskoletno zadržanje, ko so bili skupno z OVP proti slovenskim plakatom.
Trampuš je ostro obsodil ravnanje župana in njegovih kolegov v frakciji, ker se niso brigali za sklep mestnega sveta. Očitki županu in ljudski stranki so zadevali molčečnost, katere se župan ni držal, ravnanje proti sklepu in protizakonito polastitev občinskega imetja.
Župan Mory se je najprej skušal izviti s trditvijo, da so bili ogroženi gospodarski interesi občine. Toda prav kmalu je priznal, da zaradi osebne preteklosti ni mogel
preklical. Iz tega sodnik sklepa, da so omenjeni izrazi upravičeni.
Takole je sodnik dr. Zens obrazložil svojo razsodbo: „lz teh izvajanj (govor leta 1948; op. ur.) izhaja po mnenju sodišča resnično sovražna drža nasproti Avstriji in nasproti tedanjim voditeljem (,den damaligen Fuhrern') Avstrije, zveznemu predsedniku dr. Rennerju, zveznemu kanclerju Figlu ter se more sovražno zadržanje „feindse-liges Verhalten") proti ljudem, skupinam in institucijam ter njihovim nosilcem definirati tudi kot sovraštvo („HaB“). Kar zadene obdol-žitve „golega ropa dežele" privatnega tožilca po obdolžencu, smatra sodišče, da se da tudi to zastopati z naslednjo utemeljitvijo:
Privatni tožilec pravi v svojem govoru 26. 9. 1948, da je bil cilj koroških Slovencev tudi njih združitev z matičnim narodom ter da se za ta cilj koroški Slovenci in s tem tudi on še danes borijo ter ne bodo odnehali, preden ga ne bodo dosegli. Iz tega povedanega
akceptirati slovenskih lepakov. Zanj je to bila zapreka, ki je ni mogel preskočiti. Obenem je trdil, da ni kršil nobenih določil. Sploh ni bil pripravljen priznati niti ene napake. © To županovo zadržanje ni brez © pomena, saj so logični zaključ-© ki takorekoč na dlani. Mory © potemtakem dejansko in na-© menoma prezira Slovence v S občini. Kot župan ima zasto-© pati vse občane, toda on iz-© ključuje dobršen del le-teh. Če © zastopa samo interese OVP v © občini: Ali je to še župan? Če © se župan ne zmeni za sklepe © občinskih organov in krši © Splošni občinski red, tedaj Pli-© berčani po pravici vprašajo: © Ali pride Othmar Mory kot žu-© pan še v poštev? Njegova de-© janja so takšna, da zaslužijo © nezaupnico.
© Dobro, Oschmautz (OVP) kot
torej izhaja, da se zavzema privatni tožilec za odtrganje dela Koroške in združitev z Jugoslavijo, da se za to bori in se bo boril tudi v prihodnosti, torej tudi danes. Privatni tožilec se do danes ni distanciral od svojega govora z dne 26. 9. 1948 in zato se dejansko more domnevati, da se še danes bori in zavzema za združitev dela Koroške z Jugoslavijo.
Iz zgoraj povedanega se zdi, da oznaka privatnega tožilca kot subverzivnega (prevratniškega) ni ne-utemeljenja; ker namen, da se uniči obstoječi red z odcepitvijo dela Avstrije in združitev z drugo državo pomeni pač vendar prevrat obstoječega reda in to je po mnenju sodišča treba subsumirati pod subverzivno (= prevratniško).
Sodišče torej smatra po zgoraj omenjenih razmišljanjih, da je obdolženčev dokaz o resničnosti bil uspešen in dokazan, potrjen še s tem, da se privatni tožilec od svojih nekoč napravljenih izjav še ni
(Dalje na 4. strani)
© mož denarja, kakor se je sam © označil, misli, da se morajo vsi © potruditi za skladno sodelova-© nje, ker da so resnični proble-© mi — tudi za Slovence — ve-© liko večji in čisto drugje. A © eno je treba pripomniti — s © Trampuševimi besedami: So-© delovanje je možno le na bazi © enakopravnosti, katere pa ni, © če se določeni skupini odre-© kajo osnovne pravice. Take vr-© ste sodelovanje je farza, izko-© riščanje, ker služi edinole se-© bičnim interesom nekaterih v © občini.
S strani SP"0 so bili izraženi dvomi, ali je "OVP v resnici pripravljena k sodelovanju v občini, na strani EL je Fric Kert zahteval več demokratičnosti v prid mirnemu razvoju, čeprav je bilo zbito že mnogo porcelana. Debato, med katero (Dalje na 4. strani)
Mitja Ribičii pred novinarji
V razgovoru z avstrijskimi novinarji je predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič dejal, da je kriza popolnega nezaupanja med Avstrijo in Jugoslavijo mimo. Opozoril je, da se prizadeva Jugoslavija za dobre stike z vsemi sosedi. Tudi z Grčijo in Bolgarijo, ki ne priznavata tamkajšnjih manjšin jugoslovanskih narodov. Glede manjšinskega vprašanja na Koroškem je dejal predsednik SZDL, da se bo Jugoslavija prizadevala za rešitev posameznih problemov, če-
tudi rešitev vseh vprašanj ne bo mogoča. V zadevi internacionalizacije je opozoril Ribičič, da se velesile ne bodo zavzele za Avstrijsko mnenje, da se pa bodo tudi težko ogrevale za jugoslovansko stališče: velesile imajo v prvi vrsti svoje — večje — interese. Glede jugoslovanskega stališča o ugotavljanju manjšine je dejal Ribičič, da imajo narodne manjšine v Jugoslaviji ustavno določene pravice ne glede na njih število. Če Avstrija (Dalje na 4. strani)
Pliberk: je 0. Mory še sposoben za župana!
Na petkovi seji občinskega sveta v Pliberku se je župan O. Mory onemogočil kot župan dvojezične občine: med razgreto debato o zadevi okoli lepakov za pliberški sejem je izjavil, da te zapreke — mislil je na pristanek k plakatiranju tudi v slovenskem jeziku — ne zmore. Se pravi, župan precejšnemu delu občanov, Slovencem v občini in izven nje, noče ali ne more priznati osnovne pravice do informiranja v lastnem jeziku. Nadalje so Enotna lista (EL) in socialisti župana dolžili prekrškov Splošnega občinskega reda, na kar ni dobil razrešnice. Občinska seja se je kljub :emu lepo zaključila: Vse frakcije so sprejele nujnostni predlog Enotne liste.
Gospodarstvo v luči mednarodnega sodelovanja 1975 Kratke vesti
Mednarodna gospodarska recesija vpliva na avstrijsko gospodarstvo podobno kot premiki kapitala v vrednosti sto milijard dolarjev iz industrijskega Zahoda v dežele, ki so glavne dobaviteljice nafte, v preteklem letu. Avstrijska trgovina z Zahodom, to je v bistvu z deželami OECD (organizacije za gospodarstvo in razvoj) stagnira in nazaduje, medtem ko sodelovanje z deželami COMECON (na evropskem vzhodu) in deželami v razvoju ekspandira. Celovito vzeto s tem v zvezi obseg avstrijske zunanje trgovine upada.
Te ugotovitve je mogoče povzeti iz primerjave razvoja avstrijske trgovine z drugimi deželami v letošnjem prvem polletju z onim v prvem polletju 1974, ki jo je pred kratkim objavil Avstrijski centralni statistični urad. Po tej primerjavi je avstrijski uvoz globalno vzeto nazadoval za 3,6 odstotka na nominalno vrednost 80,7 milijarde šilingov, njen izvoz pa je nazadoval za 2,3 odstotka na nominalno vrednost 63,4 milijarde šilingov. Realno vzeto, je spričo tega, da je v tem obdobju prišlo v Avstriji do podražitve za deset odstotkov, obseg njene zunanje trgovine nazadoval za okroglo 13 odstotkov. Avstrija ni mogla na mednarodnih tržiščih pla-cirati toliko blaga, kolikor bi bilo potrebno za stabilizacijo njenega gospodarstva.
Avstrijska trgovina z drugimi deželami ima že dolga leta opravka
Draga 75:
Nedeljsko popoldansko predavanje (7. septembra t. I.) je bilo posvečeno razmeram na Primorskem v času fašizma med obema vojnama pod Italijo. Glavno poročilo je imel msgr. dr. Rudolf Klinec, nadškofijski kancler iz Gorice o temi: „Kako je primorska duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem", potem je govoril dr. Rado Bednarik, tudi iz Gorice, o najvidnejših osebnostih protifašističnega odpora na Primorskem, končno še dr. Slavko Tuta iz Trsta o podobni temi, potem so povedali nekaj kritičnih misli udeleženci, med temi dr. Ludvik Vrtačič iz Fribourga v Švici, znan po svojih idejno-kritičnih stališčih, ter pisatelj Boris Pahor iz Trsta, opominjevaje na nezadostno idejno samostojnost velikega dela sedanje mladine v Trstu.
Odmanjkali pa so že napovedani predavatelji iz Slovenije, primorski rojak Albert Rejec in prof. dr. Franc Rode, lazarist, vsled idejnih zadržkov, kar pa je bilo že predhodno sporočeno in zato tudi preurejen program. Odmanjkal je tudi dr. Ferdinand Kolednik, ki bi moral govoriti o notranji moči in življenjski sili slovenskega naroda. Dr. Kolednik je, kar zadeva utiranje poti slovenski knjigi v svetu, gotovo najbolj znamenita osebnost, samo za znani mladinski roman Jurij Kozjak (J. Jurčiča) je poskrbel, da je bil preveden v petdeset tujih jezikov.
Tudi v teh idejno političnih zadržkih in tehničnih organizacijskih težavah je tveganje — in poslanstvo — Drage.
Obdobje, ki so ga predavatelji temeljito osvetlili, spada gotovo v eno največjih epopej slovenstva sploh. Ko se je namreč na Koroškem po dveh letih po plebiscitu dežela vsaj delno pomirila, se je na Primorskem začelo stopnjevati duhovno in fizično nasilje, pregoni, internacije, zapiranje, mučenja, divjanje fašističnih tolp in to vseh petindvajset let do samega zloma fašizma v Italiji med zadnjo vojno,
s kronično pasivo. V letih po drugi svetovni vojni je to pasivo lahko izravnala z bogatimi pritoki deviz po poteh dejavnosti tercialnega sektorja, se pravi z donosi opravljanja mednarodnih uslug na področju turističnega in transportnega gospodarstva. Na tem se tudi do sedaj ni nič bistvenega spremenilo. Spremeniti pa se utegne v prihodnje, če bo — kar je pričakovati — avstrijski izvoz v deželo OECD podobno ali bolj nazadoval kot je nazadoval po omenjeni primerjavi.
V prvem polletju 1975 se je izvoz v deželo OECD nominalno zmanjšal za 12,7 odstotka. Temu nasproti se je uvoz zmanjšal za 1,9 odstotka. Na to skupino dežel, ki ji poleg evropskih zahodnih dežel pripadajo še Združene države Amerike in Kanada, odpade blizu 80 odstotkov avstrijskega uvoza in dve tretjini njenega izvoza. Ob naraščanju pa-sive v trgovini s temi deželami in ob upadanju pritoka deviz po poteh tercialnega sektorja iz tega območja je mogoče reči, da stoji ta trgovina Avstrije na dokaj trhlih nogah.
Med deželami OECD sta Zvezna republika Nemčija in Italija glavni partnerici avstrijske zunanje trgovine. Dobršen del nazadovanja avstrijskega izvoza ima svoje vzroke v dezolatnih gospodarskih razmerah v Italiji in drugih deželah Evropske skupnosti. Ker n. pr. Italija v inozemstvu skoraj ne kupi več lesa in klavne živine, je avstrijski
odnosno do konca druge vojne.
Kljub temu — in to je treba poudariti — je ta doba čas najbolj požrtvovalnega, predanega in zanosnega narodnega, narodnopolitičnega in narodnokulturnega dela na Primorskem.
Italijanska vojaška uprava na Primorskem je še pred mednarodno sprejeto priključitvijo Primorske in Istre k Italiji izganjala zavedne slovenske duhovnike. Že takoj ob prihodu italijanske vojske se je moral odpovedati škofiji tržaški škof Andrej Karlin, fašisti so udrli v škofijski dvorec in razdejali škofovo bivališče. Njegov naslednik Barto-
Osnovni ton so sedmemu izrednemu zasedanju generalne skupščine OZN dale neuvrščene države s programom iz Lime, kar se kaže ne samo v političnih ekspozejih zunanjih ministrov neuvrščenih, temveč v celotnih pogajanjih skupin 77 držav v razvoju in razvitih zahodnih držav v sklepnem dokumentu zasedanja.
Skupina 77 držav v razvoju je odločno nastopila proti temu, da bi odlašali s sprejetjem programa ukrepov za ureditev tako imenovanega prostega trga — za prodajo surovin in kroženje realnih sredstev, za financiranje razvoja držav v razvoju, za mednarodno monetarno reformo, za razvoj znanosti in tehnologije v državah v razvoju, za pospešitev industrializacije, za razvoj kmetijstva in za novo strukturo gospodarskega in socialnega sektorja OZN.
Neuvrščene in druge države v razvoju vztrajajo, da je treba izoblikovati temelje za bistvene rešitve na omenjenih področjih mednarodnih gospodarskih odnosov, ZDA in nekatere zahodne države pa želijo ostati pri posameznih korakih, s
eksport v Italijo tekom leta dni nazadoval za 37 odstotkov, medtem ko se je njen uvoz iz te dežele povečal za 8 odstotkov nominalno.
Vse drugače kot z deželami OECD in v njenem sklopu z deželami EGS se razvija avstrijska trgovina z deželami COMECON oz. z deželami evropskega Vzhoda. Te dežele so med prvim polletjem 1974 in prvim polletjem 1975 svoj izvoz v Avstrijo povečale za 13,6 odstotka, svoj uvoz iz Avstrije pa za blizu 28 odstotkov. S tem so na avstrijski mednarodni trgovini na uvozni strani udeležene z 10 odstotki, na izvozni strani pa s 17,5 odstotka.
Podobno kot z deželami COMECON ekspandira avstrijska trgovina z deželami v razvoju. Ta trgovina je na strani uvoza dosegla delež 12,4 odstotka, na strani izvoza pa delež 20,3 odstotka. Zaradi podražitve osnovnih surovin kot sta za avstrijsko gospodarstvo mineralno olje in ruda železa, pa tudi zaradi večjih nakupov teh surovin v dobi energetske krize 1973/74 je bil letos v prvem polletju avstrijski uvoz iz teh dežel za 8,7 odstotka manjši kot v istem času 1974, toda avstrijski izvoz v te dežele je v isti primerjavi narasel za 12 odstoktov. Kooperacijski sporazumi s temi deželami, ki so bili medtem realizirani oz. so na poti realizacije, upravičujejo pričakovanje, da bo prišlo po tej poti v prihodnje še do močnejšega razmaha medsebojne trgovine.
lomasi, po rodu Italijan, je iz protesta nad preganjanjem slovenskih in hrvaških duhovnikov in ljudstva odstopil. Naslednik škof Fogar, Furlan iz Gorice, je bil s silo pregnan leta 1933. Še prej so odstranili goriškega knezoškofa dr. Sedeja (leta 1931), ki je bil prava trdnjava, ob katero so zaman butali fašistični valovi.
Ko je bilo v letu 1927 na Primorskem vse zatrto, kar je bilo slovenskega, od tiska, šol, društev, ko so zlasti po mestih Trstu in Gorici in tudi drugod javno pretepli ljudi, ki so spregovorili kako slovensko besedo, so postale cerkvene orga-
katerimi ne bi bistveno spremenili starega sistema gospodarskih odnosov.
Kljub temu so obvarovali splošno ozračje sodelovanja s partnerji iz razvitega sveta, čeprav so se nekateri izmed njih začeli pomišljati, kakor hitro so od splošnih deklaracij prešli k pogajanjem o spornih praktičnih vprašanjih novega sistema odnosov. Na neki način je bil tukaj navzoč tudi program iz Lime, ki se zavzema za tvoren dialog, ne pa za konfrontiranje z industrijskimi državami.
Koliko bodo države v razvoju dosegle v pogajanjih z razvitimi, se bo pokazalo do ponedeljka, ko bo treba predložiti rezultate generalni skupščini. Po mnenju nekaterih „ne kaže pričakovati sklepov o bistvenih rešitvah, temveč sklepe o tem, kako reševati ključna vprašanja v ustreznih organih, agencijah in institucijah sistema OZN". V sklepnem krogu pogajanj med skupino 77 in razvitimi zahodnimi državami je čutiti, da si vodilni zahodni dejavniki, ZDA in evropski skupni trg, močno prizadevajo za uspešen ali vsaj delno uspešen izid pogajanj.
Avstrija kot dežela, ki je v osrčju Evrope odvisna od mednarodne trgovine podobno kot od medna-rodenga turizma in transporta blaga, ne more drugače, kot da se poslužuje kooperacij z deželami COMECON in deželami v razvoju. Te dežele so na izvozni strani edini ventil za plasma blaga, ki ga v deželah OECD ni več v stanju vnovčiti. Izvoz v te dežele je tekom leta dni nazadoval za 12,7 odstotka, v prihodnje pa bo nazadoval najmanj tako dolgo, dokler dežele OECD ne bodo odpravile bremen brezposelnosti, s katero imajo opravka. To pa bo trajalo gotovo še nekaj let.
Premik mednarodnega kapitala iz industrijskega Zahoda v dežele z velikim bogastvom na surovinah, zlasti pa na nafti, postavlja tudi avstrijsko gospodarstvo v nove pogoje mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Kot dežela, ki je na področju surovin bogata le na lesu in električni energiji, bo v prihodnje še bolj odvisna od uvoza drugih surovin. Drugače bo ob čedalje ostrejši konkurenci drugih dežel prišla njena industrija kvalitetnih izdelkov v škripce. Če se hoče Avstrija v čimkrajšem času izkopati iz upadanja obsega svoje mednarodne trgovine, mora pri svojih aktivitetah gospodarskega sodelovanja še bolj kot doslej upoštevati dežele COMECON in dežele v razvoju.	(bi)
•	ZDA so uradno obvestile Kuvajt, da so ukinile omejitve za prodajo orožja arabskim državam, ki so veljale od arabsko-izraelske vojne 1967. leta. Sklicujoč se na obveščene vire kuvajtski tisk trdi, da so ZDA o tem obvestile tudi druge arabske države. Ameriški sklep je sledil podpisu egiptovsko-izra-elskega sporazuma o premirju. ZDA so po omenjeni vojni uvedle omejitve za prodajo orožja tistim arabskim državam, ki niso bile neposredno vpletene v spopad, v strahu, da bi bilo to orožje poslano Egiptu ali Siriji. Dnevnik „AI Vatan“ dodaja, da pričakujejo odhod kuvajtske vojaške delegacije v Združene države, kjer bo nadaljevala pogajanja o nakupu najmodernejšega orožja.
♦	Volilni boj postaja vedno bolj umazan: razsodišče, ki so ga postavile stranke, naj bi čuval nad volilnim bojem, ki naj bi bil po sporazumu teh strank spodoben, ima vedno več dela. Enkrat je obsojena OVP, drugič socialisti. Zdaj pa je SPQ vložila protest celo proti generalnemu intendantu ORF Ober-hammerju. „Čas v sliki11 je namreč objavila le odločitev proti socialistični stranki, ni pa omenila odklonjenih pritožb OVP.
9 Volilni boj tudi na televizijskem zaslonu izven propagandnih oddaj: to so diskusije, kjer pač kot pri boksu dva zastopnika večinskih strank obračunavata z napakami drugih. Poleg „velike diskusije11 med Kreiskyjem, Tausom in Petrom sta se bojevala pred televizijskim zaslonom oba tajnika strank — Busek in Marsch. Tako v politiki kot pri boksu pa včasih smatra kdo, da njegov izzivalec ne ustreza potrebnemu formatu: tako Taus noče diskutirati v dvoboju z finančnim ministrom Androschom, dokler ta ni oficialno designiran kot strankin šef. Na drugi strani pa tudi finančni govornik opozicije Koren za Androscha ni partner. Kajti Koren je „samo“ klubski šef parlamentarcev OVP. Zaporedje v ..dostojanstvu' osebnosti je še edino, kar politike v volilnem boju označi kot diplomate.
9 Zadohnonemški anarhist Fritz Teufel je zašel v roke policije: v njegovem skrivališču ga je čakala policija, ko se je vrnil s prijateljico domov. Oba sta bila oborožena, a se nista branila prijemu. Sumijo, da je bil Fritz Teufel, ki je živel zadnja leta v ilegali, udeležen pri ugrabitvi berlinskega šefa CDU Lorenza.
9 Frakcija krščanskih sindikalcev (Fraktion christlicher Gevverkschaf-ter) ima novo vodstvo: Johann Gassner, pripadnik OAAB, je dobil v odločilnem glasovanju 122 glasov, štiri več kot njegov kontra-hent Hans Klingler iz neposredne bližine Altenburgerja, dosedanjega šefa krščanske frakcije v sindikatu. Gassner bo postal tudi podpredsednik sindikata. Proti Antonu Be-nyu pa se bo le težko uveljavil.
9 Krediti bodo postali cenejši: Landerbank, Zentralsparkasse ter Erste osterreichische so sklenile, da bodo znižale obresti za privatne kredite za eno procentno točko. Hkrati pa bodo napravili stroške za kredite bolj pregledne. Vračunane bodo namreč v kontokorentni obrestni meri, se pravi od padajočega kapitala.
9 Cena za bencin se ne bo povišala. Vsaj zaenkrat ne, tako vsaj je izjavil minister za trgovstvo Jo-sef Staribacher. Ali pa bo ta račun ministra veljal le do volitev, ne bo odvisno le od njega samega: kajti ministri OPEC-držav se bodo šele posvetovali o morebitnih novih cenah. Predvsem perzijski šah zagovarja močno podražitev cen za mineralno olje. Arabski predstavniki pa so — zaenkrat — zmernejši.
uspeh je predvsem v tveganju
Tretji svet terja takojšen odgovor
Neuvrščene države so dosegle, da je na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN ozračje sodelovanja
nizacije tiste, ki so edine vzdržale in ohranjale slovensko besedo. Duhovniki so trdovratno branili slovensko besedo v cerkvi, poučevali krščanski nauk v slovenščini, zacvetele so fantovske in dekliške Marijine družbe, ki so gojile slovensko pesem, prirejale igre po skednjih in po najoddaljenejših vaseh in kljubovale vsemu fašističnemu pritisku, ker so bila verska društva, konkordat med Vatikanom in Italijo pa je fašistični vladi onemogočal poseganje v verske zadeve in v cerkvene stvari. Kljub temu je bilo tudi nekaj primerov žrtev med (Dalje na 3. strani)
Ameriki, ki je na tem zasedanju pokazala določeno pripravljenost, da bi prisluhnila zahtevam držav v razvoju, je očitno do tega, da bi zasedanje uspelo, seveda po možnosti s čimmanj sistemskimi spremembami.
Med pogajalci na sedežu OZN, kjer te dni buči kakor v panju, je mogoče srečati tudi več ameriških senatorjev in članov predstavniškega doma, ki pomagajo iskati kompromisno rešitev, kar najzanesljiveje dokazuje, da na Kapitolu za-
Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU
čenjajo z večjim razumevanjem gledati na države v razvoju. Tudi predstavniki zahodne Evrope ne želijo, da bi zaostajali za Američani, in kažejo večjo pobudo po določeni pasivnosti, v katero jih je potisnil dokaj senzacionalni ameriški delovni osnutek z vrsto konkretnih ukrepov, o katerih Evropejci pred zasedanjem sploh niso bili informirani.
Dr. Pavel Apovnik
naš lvombudsman“
Decembra leta 1973 je tedanji deželni glavar Hans Sima ustanovil „Urad za svetovanje, informiranje, pospeševanje kulture in ljudsko izobraževanje za slovensko narodnostno skupnost pri uradu koroške deželne vlade". Naloga tega urada naj bi torej bila med drugim pravno informiranje in svetovanje
v vseh zadevah, ki so v pristojnosti urada koroške deželne vlade in temu uradu podrejenih uradov. Kot vodjo tega urada je deželni glavar Sima imenoval višjega vladnega svetnika dr. Pavla Apovnika. Po ukinitvi službenega navodila za ta urad po novem deželnem glavarju VVagnerju, izvršuje dr. Apovnik pravno-svetovalno dejavnost v okviru „ Svetovalne in informacijske službe pri uradu koroške deželne vlade" (Beratungs- und Informa-tionsstel le), ki je bila ustanovljena aprila letos. Naloga Svetovalne in informacijske službe je, da nudi pravne informacije in nasvete v vseh zadevah deželne uprave, vključno posredne zvezne uprave.
PREDSTOPNJA „OMBUDSMAN-A“
Ta služba je nekakšna predstopnja k ustanovi „ombudsmana“. Po zamisli političnih strank naj bi bil zvezni ombudsman organ parlamenta, imel naj bi precejšnje pristojnosti v smislu kontrole zvezne uprave. Svetovalna in informacijska služba pri uradu koroške deželne vlade pa je zasnovana kot organ deželne uprave v sklopu urada deželne vlade, to pomeni, da ni podrejena deželnemu zboru, temveč deželnemu glavarju.
Protest slovenskih profesorjev v Gorici
Profesorski zbor slovenske trgovske šole v Gorici je prejšnji teden poslal prosvetnemu ministru oster ugovor proti ukinitvi četrtega razreda na njih šoli. Profesorji so poslali svoje pismo v vednost tudi tisku sindikatom, šolski upravi v deželi in pokrajini in vsem občinskim svetom.
Izpopolnitev slovenske trgovske šole v Gorici je nujno potrebna, ker imajo dijaki iz Gorice predaleč v Trst na podobno šolo.
Stalno naraščanje gospodarske izmenjave med italijanskimi in slovenskimi obmejnimi pokrajinami je tudi dokazalo potrebo po izvežba-nih slovenskih trgovinskih diplomirancev.
Taki pa lahko pridejo samo iz popolnih slovenskih trgovskih šol.
Javnost je ogorčena nad postopkom osrednjih in krajevnih šolskih oblasti, ki si še v današnjih časih upajo ovirati razvoj slovenskih šol.
Upamo, da se bo ohladila pamet prenapetežem vseh struj in strank, ki z zatiranjem našega šolstva škodujejo tudi ugledu italijanske republike in kulture.
Svetovalna in informacijska služba nudi svoje usluge predvsem k sledečim temam: prostorsko urejanje, varstvo pokrajine, varstvo narave, nadzorstvo nad občinami, finančne zadeve dežele, pospeševanje kulture in znanosti, deželni muzej, deželni arhiv, deželna galerija, konservatorij, glasbene šole, deželni mladinski referat, šolske zadeve, obrtniške zadeve, tujski promet, nadzorstvo nad cenami, vodno pravo in vodne gradnje, gradbeno pravo, gradnja cest, električnih vodov, naftovodov in plinovodov, nadalje zadeve cestnega prometa, pospeševanje stanovanjskih gradenj, lovstvo, ribarstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, promet z zemljišči, komasacije, gradnjo dovoznih cest za kmetije, zdravstvo, mladinsko varstvo, podpore slepim, ustanovitev gospodinjstev, mladinske in družinske svetovalnice, upravne zadeve socialnega zavarovanja, varstva vojnih žrtev (Opferfiirsorge).
Federalistična unija evropskih narodnostnih skupin (FUEN) je od 11. do 15. septembra priredila svoj 24. kongres, tokrat v glavnem mestu Danske, v Kopenhagnu. To pomembno zasedanje se je vršilo na sedežu danske vlade, gradu Christiansborgu, kamor je danska vlada povabila FUEN kot gostitelj. Zastopniki nad 40 raznih organizacij, ki zastopajo interese narodnostnih skupin oz. manjšin v Evropi, so se zbrali, da bi obravnavali probleme FUEN, ki so nastali pri delovanju včlanjenih organizacij. Poleg zastopnikov gradiščanskih Hrvatov sta se kot zastopnika koroških Slovencev udeležila član predsedstva NSKS Herbert Seher in podpredsednik FUEN dr. Reginald Vospernik.
Najvažnejša točka delovnega programa osrednjega odbora FUEN, ki je z delovanjem začel že v četrtek zvečer, je bila priprava oz. obdelava predloženega osnutka novih pravil FUEN. To je bilo potrebno, ker je članstvo nekaterih skupin neurejeno. To so namreč eksilne skupine, ki trdijo, da od njih zastopane ..nesvobodne" narodne skupnosti ne uživajo prostosti. Tudi zelo nejasno opisano poslovanje organizacije FUEN ter njenih organov je zahtevalo temeljito spremembo starih pravil.
Predsednik FUEN Hans R. Jor-gensen, je ob odprtju zasedanja nakazal prednosti sprememb v novih pravilih: razbremenitev kongresa od administrativnega dela, ker bo le-ta mogel uspešno predstavljati manifestacijo vseh narodnostnih skupin, razširitev kroga včlanjenih skupin ter ojačeno podporo šibkejšim skupinam. Tozadevno je predsednik opozoril na nečloveško ravnanje španske vlade, ki ne pusti, da bi se zastopniki Baskov mogli udeležiti delovanja FUEN.
Kljub dejstvu, da je osnutek novih pravil predstavljal vrsto pozitivnih sprememb v korist narodnih skupnosti, so nekatere eksilne skupine zaostrile pogajanje o novih pravilih s tem, da so postavljale zahteve, ki bi pri uresničevanju privedle do vmešavanja neodvisne FUEN v kočljive politične zadeve raznih držav. Samo z odločno in stvarno argumentacijo, predvsem zastopnikov manjšin, ki živijo v Avstriji, je uspelo, da so se tudi na petkovem zasedanju osrednjega odbora zavrnile take zahteve. Tedaj je postalo tudi predsedniku Jorgensenu jasno, da v takem vzdušju ni mogoče, nadaljevati razpravo o pravilih ter je predlagal,
URADNE URE:
Dr. Apovnik uraduje v poslopju Volkermarkter Ring 29, to je poleg doma glasbe, v prvem nadstropju, soba 27. Uradne ure Svetovalne in informacijske službe so ob sredah od 8. do 12. ure. Če bi kdo želel priti v urad ob drugem času, je priporočljivo, da prej kliče po telefonu. Telefonska številka je 042-22 33603/680 in 684.
Pravne informacije in nasveti v okviru Svetovalne in informacijske službe pri Uradu koroške deželne vlade so popolnoma brezplačni.
Da bo nasvet čimbolj točen in izčrpen, naj vsak prinese s seboj potrebne podlage, predvsem uradne dopise in odločbe, če je neka zadeva že v teku. To svetovalcu bistveno olajša delo.
Tudi v slovenski oddaji celovškega radia bo dr. Apovnik na razpolago: v okviru družinskega magazina bo obravnaval dr. Apovnik razna poglavja iz avstrijskih zakonikov, ki so pač najbolj aktualna
da se sklepanje o novih pravilih preloži na prihodnje leto. Med zelo važne spremembe pravil sodi tudi soglasno sprejeti predlog dr. Vospernika o decentralizaciji in regionalizaciji dela. Prav tako je bil sprejet predlog o prizadevanju FUEN za mednarodno priznano manjšinsko pravo.
Ob slavnostni otvoritvi zasedanja 24. kongresa je predsednik Jorgensen najprej opozoril na vrsto odprtih vprašanj narodnostnih skupin v Evropi ter pozval vso javnost, da vsak zastavlja vse sile za pravično in pošteno ureditev še odprtih problemov. Jorgensen je nadaljeval, da „je v taki situa-
Novoizvoljeni generalni tajnik FUEN Olav Meinhardt
ciji naša lastna naloga, spet in spet, leto za letom, javnost opozarjati na te probleme z namenom, da bi dosegli zmago nad kratkovidnostjo in egoističnimi interesi." Sicer je obžaloval dejstvo, da se kongresu niso mogla predložiti nova pravila, vendar upa, da se bo ta zadevščina mogla rešiti v prihodnjem letu. Ker je dosedanji tajnik FUEN, Povl Skadegaard moral odložiti svoje mesto, je predsednik imenoval kot naslednika pripadnika danske manjšine v ZRN, Glava Meinhardta, ki je sedanji tajnik mladinske komisije FUEN. Iz obširnega poročila tajnika za leto 1974/75, ki ga je prebral novo izvoljeni generalni tajnik Meinhardt, nekaj točk: reaktiviranje sodelovanja škotskih patriotov v FUEN; poziv britanski vladi, da upošteva regionalne danosti ob referendumu o pristopu k EGS; protest španskemu zunanjemu ministru zaradi aretacije in mučenja duhovnikov-baskov; pritožba na avstrijsko poslaništvo na Danskem proti imenovanju grupe asimilantov gradiščanskih Hrvatov pod vodstvom župana Robaka kot ..Studiengruppe der Kroatischen Volksgruppe des Sur-
in s katerimi se naš človek največkrat sooča.
Namen teh oddaj o pravnih vprašanjih je predvsem posredovati informacije o zakonih, ki močno posegajo v naše vsakdanje življenje in obvarovati naše poslušalke in poslušalce pred škodo in nevšečnostmi, ki izvirajo iz nepoznanja zakonov. V teh oddajah se dr. Apovnik seveda ne bo spuščal v zamotano razlaganje posameznih zakonskih določil, pač pa bo tu in tam skušal razložiti motive zakonodajalca, iz katerih je uredil neko področje tako in ne drugače. To velja predvsem za pomembne premike v zakonodaji, na primer za novi kazenski zakonik. Pri izbiri pravnih tem za oddaje bo dr. Apovnik upošteval v prvi vrsti tista področja, ki so v vsakdanjem življenju najbolj aktualna in ki zanimajo oz. prizadenejo širok krog ljudi.
# Naslednja oddaja družinskega magazina, v katero bodo uvrščena pravna vprašanja, bo v četrtek, 16. oktobra, ob 14. uri.
genlandes", ki je pred kratkim obiskovala manjšine na Danskem in v ZRN. Generalni tajnik Meinhardt pa je — kot smo poročali — dne 25. 5. 1975 govoril na protestni manifestaciji koroških Slovencev v Pliberku.
Pri izvolitvi novega prezidija so bili ponovno predlagani vsi člani starega odbora. Ob tej priložnosti je zastopnik koroških Slovencev dr. Vospernik pojasnil, da je tudi on pripravljen kandidirati za to funkcijo podpredsednika, čeravno on v zadnjem času ni izvrševal svojega posla kot podpredsednik, ker je iz znanih razlogov mirovalo tudi sodelovanje NSKS. Dr. Vospernik je utemeljil svojo pripravljenost s tem, da ima upanje za izboljšanje položaja v FUEN. V predsedstvu so predsednik Jorgensen, podpredsedniki dr. Vospernik, Lemoine (Bretonci) in Schmidt (Bund Deut-scher Nordschlesvviger), generalni tajnik pa Meinhardt (Danci v ZRN).
Potem je delovni odbor predložil pripravljene resolucije, katere naj bi kongres odobril. Kot kongresne resolucije FUEN so bile sprejete: Resolucija na Evropski svet ter Evropsko skupnost, v kateri so ugotovili, da:
1.	sodelovanje v Evropi močno vpliva tudi na regionalne manjšine,
2.	je upoštevanje manjšin lahko odločilno za mirno sožitje,
3.	pri snovanju regionalne politike ES ne smejo veljati samo gospodarski interesi, ker se s tem lahko prizadene narodnostnim skupinam velika škoda,
4.	so manjšine veliko doprinesle h kulturnim obogatitvam v Evropi,
5.	se zasigurajo pravice ter razvojne možnosti vsem narodnostnim skupinam ter nacionalnim manjšinam.
Zato se predlaga: 1. da se pri parlamentu Evropske skupnosti in Evropskem svetu ustanovijo posebni odbori za študij vprašanj manjšin in narodnostnih skupin in 2. da se skuša ustanoviti evropski institut za študij etničnih problemov v Evropi.
Poleg tega je sklenil kongres še resolucijo za „Rat der deutschen Gemeinschaften in Ostbelgien", v kateri se zahteva regionalna avtonomija ter resolucijo ..Škotskih patriotov", v kateri se zahteva upoštevanje in uresničevanje vrsto pravic, katere vlada noče priznavati.
24. kongres FUEN se je končal v nedeljo z obiskom na Helsingor, kjer so imeli udeleženci priložnost študirati tamkajšnjo vzgledno ureditev manjšinskega vprašanja.
Draga 75: uspeh je v tveganju
(Nadaljevanje z 2. strani)
duhovniki, posebno pa mnogo internacij, policijskih nadzorstev in vseh mogočih načinov živčnega pritiska.
Primorska duhovščina, da bi lažje vzdržala, je že po letu 1920 ustanovila svojo stanovsko organizacijo Zbor svečenikov sv. Pavla, ki je združeval slovenske duhovnike na Primorskem in hrvaške v Istri. Organizacija je stalno posredovala po poslancih v Rimu, pri vladi, pri cerkvenih dostojanstvenikih in drugih, za ublažitev krajevne samovolje fašističnih federalov, županov in vseh drugih.
Iz njenih vrst je zrasla tudi Goriška Mohorjeva Družba, potem ko je bilo že kmalu po prvi vojni onemogočeno dobivanje mohorjevk iz Celovca in nato iz Celja. Goriška Mohorjeva je do danes razposlala po Primorskem in po svetu, to je od leta 1925 dalje, kar nad 1 milijon knjig. Njeni prvi koledarji s platnicami so še danes edinstveni zaradi motivov takratne moderne smeri goriških umetnikov, slikarskega kroga, Špacapan, Čargo, Pilon in drugih, ki se je pozneje razšel.
Če so duhovniki nudili fašistični strahovladi vztrajen pasivni odpor, in ni bilo primera, da bi kdo klonil, pa se je med ljudstvom organizirala tudi odporniška organizacija, ki se ni zdržala akcij. Posledica so bili javni procesi in streljanje leta 1931 na Bazovici pri Trstu in 1940 na Opčinah.
Organizacija se je imenovala TIGR (okrajšava za Trst, Gorica, Istra, Reka) in je povezovala ljudi vseh prepričanj na osnovi boja za narodne pravice. Tigrovci so bili kmečki kot delavski fantje, študentje, organizacijo so podpirale tudi dekleta, služkinje po tržaških mestnih hišah, prenašale so tajno literaturo, informacije. Tigrovci so pripravljali celo atentat na Mussolinija, ki je obiskal Primorsko leta 1939. Tigrovec Franc Kavs naj bi nosil polno obleko eksploziva, se približal Mussoliniju, sprožil in pognal sebe in njega v zrak. Načrt se ni posrečil.
Tigrovci so obvladovali primorski svet od tolminskih gora, goriških ravnic do kraških in tržaških bregov. Tvegali zapore in mučenja, najhujši zapor in mučilnica je bil Coroneo v Trstu. Metode fašistične tajne policije Ovra so bile neizčrpne.
Tako je Draga 1975 ob 30-letnici osvoboditve osvetlila še eno obdobje slovenskega osvobodilnega boja, to je 25 let primorskega protifašističnega odpora, idealizma in tveganja tedanje mladine. Bili so časi, ko bi moral vsakega „trez-nega" človeka prevzeti obup nad narodovo usodo, malodušje, češ saj je vse izgubljeno, saj ni kaj več reševati. Tako je vsaj na zunaj tudi vse zgledalo.
In vendar je porajal in poraja narod vedno novih moči, vedno novih klicarjev, vedno novih sil, vedno novega zanosa, celo tedaj, ko so vse oblasti in diplomacije že prepričane, da je umrl.
Slovenstvo, se zdi, da rase iz tveganja, da se vedno znova vživ-Ija v zahteve časa, se prilagaja ter poganja vedno znova kulturno mladiko, včeraj na Primorskem, danes na Koroškem, in tako naprej. Vedno nov zanos, novo tveganje, novo življenje. To mogoče samo narodu, ki ima globoko kulturno in duhovno korenino, iz katere vedno znova poganja, ne da bi se, pogosto, njegovi sinovi in hčere sploh zavedali, zakaj se znova narodno prebujajo, zakaj vedno znova tvegajo. To jim je pač v njihovi naravi.
Ne morejo biti drugačni, če hočejo še ostati in biti osebnost.
mn
24. kongres FUEN v Kopenhagnu
(DR. VOSPERNIK — PODPREDSEDNIK)
Odprto pismo krški škofiji
V	„Nedelji" štev. 37 sem prebrala poročilo škofijskega tiskovnega urada, ki se nanaša na pridigo župnika Mucherja v Vernberku. Zgleda, da škofijski tiskovni urad skuša razlagati sinodalne zakone in pravila tako, kakor se mu zdi to trenutno bolj pirmerno.
Zato vprašam škofijski tiskovni urad oziroma škofijske koordinatorje, ki so izdali brošuro „Skupna Koroška — Gemeinsames Kamten", kateri zakon glede poslovanja škofijskega koordinacijskega odbora je praven oziroma merodajen: tisti, ki je zapisan v knjigi »Skupna Koroška" ali tisti, katerega omenja škofijski tiskovni urad pod 4. točko v »Nedelji"?
Tam piše dobesedno: Noben koordinacijski odbor ne more »diktirati", ampak samo posredovati med konfliktnima partnerjema.
V	»Skupni Koroški" pa je o tem zapisano v ZAKONU 7,22, zadnji stavek: Načelno ima škofijski koordinacijski odbor dolžnost, da izrabi vsa sredstva za vzajemno rešitev, preden sam odloča.
Da škofijski koordinacijski odbor nima samo posredovalno funkcijo, temveč dolžnost, da odloča, pa stoji v poslovalniku za koordinatorje v »Skupni Koroški" pod 3,75 — 3,9. Tam stoji pod 3,84:
Če je ostal tudi zadnji poizkus sprave brezuspešen, mora škofijski koordinacijski odbor po sklepčni poti odločati. Menim, da so te zakone sinodali sklenili in bi morali tako, kot so sklenjeni, veljati.
Tudi izvajanja glede odločitve s strani škofa mi prav nič niso všeč. Pod točkami 4 in 5 škofijski tiskovni urad med drugim izjavlja, da bo Cerkev vedno spet naletela na kritiko in odklanjanje s kakšne strani, če bo konsekventno sledila svojemu naročilu. Očividno se Cerkev
Oddam leseno hišico v Slovenjem Plajberku (1000 m nadmorske višine), primerno za izgradnjo za vikend proti predplačilu najemnine.
Feliks VVIESER, pd. Šašelj Slovenji Plajberk 9163 Podgora.
ŽENITNA PONUDBA: — V svrho ženitve iščem žensko, ki bi imela veselje živeti na kmetih. Ponudbe poslati pod „n’mav čriez izaro 37“ na upravo lista.
D3-0-V-«
•	direktna prodaja k cenam proizvodnje
•	tukaj načrtuje in izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo
•	od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure.
PROSTORI ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI:
PODJERBERG/ST. KATHREIN
Pošta Škofiče / Schlefllng
Telefon 0 42 74-29 5518
boji jasnih odločitev. Navsezadnje so tudi župnijski sveti, dekanijski in škofijski koordinacijski odbor organizacije od Kristusa ustanovljene rimsko-katoliške Cerkve. Tudi ne moremo trditi, da bi Kristus zgradil svojo Cerkev na majajoči etično-moralni osnovi. Po teh krščanskih, etično-moralnih principi-jah je rimsko-katoliška Cerkev — tudi na Koroškem — zadolžena, da odgovarja zapovedim svojega ustanovitelja Kristusa in v načelnih vprašanjih jasno odloča. Ravno zato, ker je bila Cerkev tudi v tej zadevi pogosto nekonsekventna, nosi svoj del krivde za sedanje stanje sožitja med obema narodoma na Koroškem. Ravno Cerkev bi morala slediti svojemu naročilu — ne glede na kritiko — in se postaviti na stran slabotnejšega. Če se pa boji slediti svojemu naročilu konsekventno, lahko pričakuje, da ne bo več verodostojna. Zdi se mi, da je prav zaradi nekonsekvent-
nosti že dosti zgubila na ugledu.
Mislim, da lahko primerjam to zadevo s § 144, za katerega se Cerkev — seveda po pravici — bori, ker domneva, da ima le še dovolj ljudi za seboj. Kako bi Cerkev zastopala svoje naročilo v tej zadevi, če bi večina odklanjala njeno stališče? Če bi naletela na hudo kritiko? Ali bi tudi tu zatajilo svoje naročilo na konto slabotnejšega? Ali bi tudi tu ne posegla vmes z odločitvijo, ker bi le-ta vedno izpadla v prid slabotnejšemu — nerojenemu?
Tudi v tej zadevi se gre za »življenjsko vprašanje" ne samo v § 144. Prav zaradi tega bi morala Cerkev zavzeti do tega vprašanja jasno stališče v smislu evangelija in »svojega naročila".
Prosim za razčistitev teh vprašanj.
Z odličnim spoštovanjem
Trampusch Marija
Narodni svet informira
Pretekli teden je stekla informacijska akcija NSKS, ki bo kot napovedano po skrbno pripravljenem načrtu zajela vse občine dvojezičnega ozemlja.
Za Narodni svet je to jesenski program, ki ga narekujejo potrebe ljudstva. Saj je bilo na področju manjšinske politike v zadnjem obdobju dokaj živahno, od jugoslovanskih not preko stališč ob koroških deželnozborskih volitvah do predaje spomenice in reakcije nanjo. Seveda zvejo Slovenci za razna dogajanja in njih ozadje po listih, iz radijskih in televizijskih oddaj; a kolikokrat so poročila, to je marsikomu znano, nepopolna, pristranska ali celo manipulirana. Osebni stiki, osebne konfrontacije med ljudmi in funkcionarji so pač slej ko prej najustreznejša metoda medsebojnega obveščanja.
PLIBERK: DR. GRILC ZA UPOŠTEVANJE VOLJE LJUDSTVA
Na krajevnem sestanku pri Schvvarzlnu v Pliberku v soboto, 13. septembra, je govoril članom in somišljenikom Narodnega sveta podpredsednik dr. Matevž Grilc. Govornik se je na široko bavil s spomenico koroških Slovencev, saj so bili protesti iz pliberškega kraja posebno močni. Menil je, da je reakcija ljudstva upravičena, ker vsebuje spomenica zares nekatere sporne točke, predvsem na šolskem področju. Če je želja ljudstva drugačna, bomo druge predloge tudi sprejeli, to dokazuje ustanovitev zadevnih odborov s strani NSKS, je dejal Grilc in še dodal, da so odgovori vladnih instanc na spomenico povsem negativni, da je še vedno možno upoštevati drugačne predstave ljudstva pri pogovorih in pogajanjih z vlado.
Če Vam pravijo, da ste ekstre- •
•	ŠENTJAKOB: Blagoslovitev 0 zvonov preložena!
0 Blagoslovitev zvonov v novi
#	farni cerkvi, ki je nastala po S požaru pred tri in pol leti, bo 0 preložena na nedeljo, 12. ok-@ tobra 1975!
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36-381
RUTAR-
(ENTER
0 ugodno dobavi 0 in hitro na dom # dostavi
misti, da zastopate ekstremna stališča, tedaj se lahko sklicujete na nas, na ljudstvo, ki veliko več zahteva, je bilo povedano v diskusiji. In dalje: Spomenica prizna povojno germanizacijo; protesti so potrebni in niso nikakor naročeni.
Kar zadeva potrebno število uradnikov z znanjem slovenščine, so bila mnenja navzočih spomenici precej nasprotna. Slovenci vendar ne bi smeli sami dati argumente za ugotavljanje manjšine. Mlajši udeleženci so zahtevali mobilizacijo ljudstva za politične akcije, protesti in demonstracije da niso možne brez udarne organizacije. Drugi so tožili nad pomanjkanjem samozavesti Slovencev tudi v Pliberku, ko se nekateri še iz sramu ali strahu pred sosedi ne upajo na slovenske prireditve.
Na sestanku je bil izvoljen še krajevni odbor, kot njegovega predsednika so ponovno potrdili dr. Dumpelnika, ki je sestanek o tvoril, vodil in tudi zaključil.
KRAJEVNA SESTANKA TUDI V BOROVLJAH IN ŠMARJETI
Za kraje občine Borovlje je Narodni svet priredil krajevni sestanek pri Mlečniku v Kožentavri. Osrednjega tajnika Filipa VVarascha so toplo pozdravili. Prav v teh krajih osrednje slovenske organizacije že 30 let ne vršijo svoje politične vloge, zategadelj je obujanje političnega življenja pri Slovencih na tem območju tako važno in nujno. Tako so se izrazili na sestanku domačini.
Filip VVarasch, ki se je v svojem političnem referatu dotaknil konfliktov zaradi spomenice, stališč jugoslovanske in avstrijske vlade, ki je ocenil avstrijske stranke pred državnozborskimi volitvami in zastopal idejo samostojnega nasto-
panja Slovencev v političnem življenju, je vzel kritiko udeležencev na osrednje organizacije na znanje. Hkrati je mogel dokazati, da je Narodni svet vedno podprl samostojno nastopanje Slovencev v boroveljski občini.
Čeprav so angažirani v boroveljskem prosvetnemu društvu (ki je včlanjeno v SPZ), to zanje ni ovira, da bi s podporo spremljali prizadevanja Narodnega sveta za samostojno politiko koroških Slovencev, so izjavili diskutanti na tem sestanku. Brez ovinkov pa so kritizirali tisti del spomenice, ki zadeva šolsko vprašanje in poudarili nujnost, da se spet uvede dvojezična šola. Z oceno, da za nas koroške Slovence tudi zdaj ob državnozborskih volitvah, iz narodno-po-litičnih ozirov, nobena avstrijska stranka ni priporočljiva, so se povsem strinjali.
Na sestanku je bilo čutiti zadovoljstvo nad dejstvom, da se Narodni svet zaveda pomembnosti povezave med podeželjem in centralo.
Krajevni sestanek je Narodni svet prejšnji teden priredil tudi v Koču-hi pri VVernigu, za občino Šmarjeta v Rožu. Govoril je prof. Jože Wa-kounig, član predsedstva NSKS.
Ribičič...
(Nadaljevanje s 1. strani)
šteje prebivalstvo oz. manjšino, sme to storiti, če uporabi podatke le v statistične namene, saj to dela tudi Jugoslavija. Pač pa se ne more strinjati s tem, da se tak rezultat vzame kot podlaga za manjšinsko zakonodajo, oz. podelitev manjšinskih pravic. — Glede izida parlamentarnih volitev v Avstriji je dejal Ribičič, da pač Jugoslavija raje vidi, če je na krmilu bolj napredna vlada. Glede morebitnih esesovcev v taki vladi je dejal Ribičič, da morajo sami odgovarjati pred svojim narodom, kako so se pred tridesetimi leti obnašali. Ribičič je tudi menil, da ima manjšina svoje institucije, svoje časopise, da se lahko sama obrača na avstrijske, jugoslovanske in mednarodne forume, da pa jo bo Jugoslavija podpirala. Dejal je, da ima manjšina celo kontaktni komite, na katerega se lahko obrača: druge manjšine takega komiteja nimajo.
Poleg političnih sredstev obstajajo še druga, je tolmačil Ribičič in navedel primer z Italijo, kjer se je uporabljal dinamit. »Avstrija naj gleda z rešpektom na manjšino, ker tega ne uporablja. Če se pa problem ne reši, dinamita nihče ne bo mogel zabraniti. Treba je za rešitev problema pač nekaj žrtvovati," je dejal Ribičič ter pripomnil, da Jugoslavija ni preklicala nobene note v zvezi z manjšinskim vprašanjem.
V okviru ekskurzije so novinarji še obiskali mesto Velenje, še prej pa so se v razgovorih s slovenskimi kolegi seznanili s položajem in problemi v Sloveniji.
'' ^ 1 „
1 ;	J
I 1 \| ( J |
P«! S
I v s iH
1 I
H
V soboto, 27. 9., nastopa v Škocijanu tako moški kot tudi ženski zbor Delavskega kulturno prosvetnega društva „Solidarnost“ iz Kamnika. Na sporedu so narodne in umetne pesmi. Dirigent zbora je prof. Viktor Mihelčič. Zbor je znan zaradi svoje kakovosti. Na sliki: moški zbor „Solidarnost“ z dirigentom.
ROZALSKO ŽEGNANJE V nedeljo je pri sv. Hemi tradicionalno Rozalsko žegnanje. Od blizu in daleč so vsi prisrčno vabljeni!
OBČNI ZBOR SPD RADIŠE
Kraj: dvorana pri cerkvi Čas: sobota, 20. 9. 1975 Po občnem zboru film »Cvetje v jeseni" 1—3.
MLADINCI SAK — igrajo v nedeljo, ob 10. uri v Kotmari vasi. Zberemo se ob 9. uri pred Mohorjevo.
Salzburg: sodnik je...
(Nadaljevanje s 1. strani)
distanciral in so zato bile oznake ,večni sovražitelj Avstrije', subverzivna sila ter očitek .golega ropa dežele' privatnemu tožitelju dr. Luki Sienčniku, objavljeni v letaku .Karnten in Not', upravičeni.
če je razen tega v svoji izpovedi kot priča govoril o takratnem ne-eksistiranju zasidranih manjšinskih pravic, o zasedbeni coni in o tem, da ni bilo videti vnaprej, kako bodo potegnjene meje med Jugoslavijo in Avstrijo, potem je privatni tožilec spregledal, da je Koroška in s tem tudi vsa južna Koroška od plebiscita 10. 10. 1920 naprej del državnega ozemlja republike Avstrije in da bi se privatni tožilec moral tega kot Avstrijec zavedati."
Dalekosežnost te razsodbe se da samo slutiti: bo s tem morda dovoljeno vsem, psovati dr. Luka Sienčnika z omenjenimi izrazi? Sodišče je vsaj prišlo do spoznanja, da taki izrazi zanj upravičeno obstajajo in se zanj navajajo. Če eks-pliciramo to razsodbo še dalje: smemo dandanes vsakogar, ki se ni javno distanciral — morda še pred sodiščem —, da je bil član NSDAP, SS, da je glasoval za priključitev k Hitlerjevi Nemčiji, zmerjati kot nacista, esesovskega zločinca, izdajalca domovine?
K razsodbi sodnika dr. Ernsta Zensa samo še dvoje, kar pa daje — brezdvomno nepopoln — namig na njegovo mišljenje: zveznega predsednika dr. Rennerja in zveznega kanclerja Figla imenuje v razsodbi »die damaligen Fuhrer Osterreichs". Da dr. Zens navsezadnje misli v furerjevih kategorijah (govori v prvi vrsti o furerjih — voditeljih države, ne o predsedniku ali kanclerju) je, kot omenjeno, le skromen namig na njegovo mišljenje. Ta namig je dal sam. Ne več namig, ampak dokaz njegovega slabega poznanja avstrijske zgodovine pa je, ko govori, da Koroška od 10. 10. 1920 pripada k državnemu ozemlju Avstrije. Kot avstrijski državljan bi se moral dr. Ernst Zens zavedati, da je bila Avstrija od 1938 do 1945 včlenjena v Hitlerjevo Nemčijo in na zemljevidu ni obstajala.
Pliberk: je 0. Mory...
(Nadaljevanje s 1. strani)
je vodil sejo podžupan inž. Kristan, so odborniki zaključili z glasovanjem o razrešnici. Razrešnica je bila županu z večino zabranjena.
0 Po ureditvi službenih zadev pri # občini zaposlenih oseb je bil 0 še sprejet nujnostni predlog 0 EL. Ta predvideva ustreznejše 0 odvajanje vode, ki ob hujših 0 nalivih poplavi posestva ob ce-0 sti iz Šmihela v Breško vas.
Ivan Virnik:
Slovenski hram učenosti
Družbene preobrazbe, ki so v 18. stoletju začele podirati stare privilegije, rušile dotrajane dogme in zastarele norme ter naposled sprožile francosko revolucijo, so s svojimi, za vso zahodno civilizacijo odločilnimi posledicami le postopoma začele spreminjati tudi takratno družbeno ureditev na Slovenskem. Kljub temu pa so idejni tokovi, ki so spremljali ta razvoj, ga spodbujali in pospeševali preko odlokov in navodil, ki so jih sestavljali svetovalci in sodelavci cesarice Marije Terezije zaradi tenko-slušnosti za zahteve časa, razmeroma naglo premikali tudi med Slovence ter jih dramili iz mrtvila in zaostalosti. Marija Therezija, ki tudi mnogo let pozneje osebno ni mogla preboleti svojih izrazitih simpatij do jezuitov, je sicer dolgo odlašala, preden se je slednjič odločila in dala 7. septembra 1773 v svojih deželah „razglasiti razpust jezuitskega reda", se je konec koncev vendarle odločila, da njihovega izjemno bogatega imetja ne priključi državnemu premoženju, marveč ga nameni za pouk in izobraževanje svojih podložnikov.
Tako je tudi v tem letu, nekaj mesecev po razglasitvi razpusta jezuitskega reda, terjala ustanovitev posebnega študijskega fonda, v katerega se je po njeni izrecni zahtevi stekal zgolj denar, ki ga je izključno namenila za izobraževanje svojih ljudi, fond pa so tvorila sredstva, ki jih je dunajska dvorna pisarna morala vsake tri mesece obračunavati od dohodkov ukinjenega jezuitskega reda. Tako se je torej dogajalo od jeseni do zime 1773, pravzaprav do praga novega leta 1774. S tem ukrepom je bila pravzaprav že sredi januarja, točneje 25. januarja 1774, ko je cesarica že tudi uradno potrdila svoj sklep, odločena usoda vseh knjižnic, ki so jih zaplenili jezuitom sredi leta 1773 ob ukinitvi njihovega reda. Ponekod so knjige pridružili raznim, že obstoječim knjižnicam, ali pa so iz njih in ostankov drugih, bolj ali manj še dobro ohranjenih knjižnic, začeli postopoma ustanavljati nove v vsej takratni Avstro-Ogrski.
Marija Terezija je že sredi šestdesetih let, leta 1763 ustanovila v Milanu knjižnico »Bibliothecae
Mediolanensis", po razpustu jezuitskega reda pa je dotlej naj večji knjižni hram na Apeninskem polotoku, združila s knjižnico jezuitov v palači Brera, vse ostale pa so v 70 letih preteklega stoletja, bile bodisi ustanovljene ali pa so jih povečali, kar velja v pretežni meri za univerzitetne knjižnice na Dunaju, v Gradcu, Innsbrucku, Pragi, Krakovu in Lvovu ter študijske oziroma licejske knjižnice v Linzu, Ljubljani, Celovcu, Gorici in Olomucu.
Kot se spominja Jaro Dolar, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, je bila med vsemi, takrat na novo ustanovljenimi knjižnicami, ljubljanska brez dvoma v najbolj neugodnem položaju. Že pri prevzemu, ki naj bi ga opravila komisarja za jezuitske zadeve Leopold Schvvab baron pl. Lichtenberg in Janez Krstnik, bolj znan kot Johann Baptista pl. Ne-mizhoffen, so nastale precejšnje težave, ki jih ni bilo mogoče tako zlahka rešiti kot je morda to kazalo na prvi pogled. Prisluhnimo zato sedanjemu ravnatelju ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice:
„Ko sta oba, Leopold Schvvab, najprej seveda na čelu on, v njegovi družbi pa še Janez Krstnik, v spremstvu bivšega jezuita Josepha barona pl. Erberga, zadnjega knjižničarja v jezuitskem kolegiju, ,ne oziraje se na mraz, ker nobena soba ni bila kurjena', pristopila k reviziji, da bi s katalogom po redu in številkah pregledala knjige, ,se je izkazalo, da te knjige sploh niso bile urejene, ampak pomešane med seboj in da jih je nekaj celo zmanjkalo. Verjetno so se nahajale v drugi sobi ali celo v kakem drugem prostoru med na kupu ležečimi knjigami.' Da bi svojo nalogo lahko vendarle vestno opravila, sta predlagala, da bi sestavo novega kataloga zaupali bivšima jezuitoma, ,ki tako in tako že uživata pokojnino in ki nista obremenjena z nobeno učno obveznostjo ali drugačno službo'.“
Naposled so se le odločili in izbrali Josepha Dollhopha in Johanna VVanggo, ki sta nekaj dni, tako vsaj trdijo ohranjeni pisani viri, pred 24. januarjem 1774 uradno zaprisegla, da bi vsak izmed njih „v bivšem
collegio nahajajočo se knjižnico pridno in redno obiskoval...“ in da bo knjige... »vpisal v predpisani cathalogum ...“, „za pogrešanimi, če je upanje, da se najdejo, na krajih, kjer bi se dalo o njih kaj izvedeti, poizvedeti, vsak poizvedoval..., najmanj pa bo — kako knjigo sam, in če bi bila še tako malo vredna, utajil, ali prikril koga drugega oziroma dovolil, da bi se z njo hotel ali mogel okoristiti ..." Če je verjeti zgodovinski, do danes ohranjeni resnici, pa plemenita Schvvab in Baptista, ki ga sicer bolj poznamo kot Krstnika, nista izpolnila zaupanja svojih nadrejenih, skratka svoje zaprisege, se nista v celoti držala, kar je razvidno predvsem iz njunega obnašanja, zlasti pa iz vedenja in do odnosa do dela v novo ustanovljeni ljubljanski knjižnici. Toda po svoje sta imela krepko srečo, saj
Sleherni človek nosi v sebi predstavo o svojem telesu in svoji zunanjosti. Ta predstava pa nikakor ni zrcalna slika človekovega telesa. Predstava o lastnem telesu in lastni zunanjosti se vedno nekoliko razlikuje od resničnosti. Človek si samega sebe lahko predstavlja večjega, manjšega, bolj suhega ali debelega kot v resnici je. Prav zaradi tega je človek marsikdaj presenečen nad kako fotografijo, ki ga prikaže na način, ki ni skladen z njegovo predstavo o samem sebi ali pa se zazdi samemu sebi tuj pred ogledalom.
Posebno pomembna postane predstava o lastnem telesu in zunanjosti v obdobju doraščanja. Nikoli prej in ne pozneje se človek ne ukvarja toliko s svojo zunanjostjo. Prav zaradi tega so za to obdobje značilni problemi v zvezi z zunanjostjo. Fantje so največkrat nezadovoljni zaradi višine, mišične moči in razvoja, poraščenosti, velikosti spolovila, rahitičnih ali drugih deformacij prsnega koša, mozoljev itd. Dekleta imajo največ problemov zaradi velikosti prsi, širine bokov, debelosti ali suhosti, zaradi nečiste kože in v zvezi z mesečnim perilom.
Raziskave velikega števila dorašča-jočih so pokazale, kako pogoste so težave mladostnikov, ki niso zadovoljni s svojo zunanjostjo: 7,5 odstotkov mladostnikov ima resne čustvene proble-
Umetnik Tone Kralj umrl
Pred nekaj dnevi je umrl veliki slovenski likovnik Tone Kralj, akademski slikar, kipar in grafik, častni meščan Kostanjevice in častni član Dolenjskega kulturnega festivala.
je njuni malomarnosti, če jo lahko tako imenujemo, po svoje precej prispeval, toliko bolj pa ju rešil uradnega zaslišanja spričo klavrnega odnosa do knjižničarskega dela, požar, ki je 28. junija 1774 docela uničil kolegij in upepelil tudi večino dragocenih knjig. Baje so jih rešili le 637 in še te so na srečo ostale v neki kolegijski omari nepoškodovane, nekaj pa so jih študentje pozneje še nabrali na pogorišču.	(Dalje prihodnjič)
me, ker menijo, da so premajhni; 13 odstotkov deklet, ker menijo, da so prevelika; 22 odstotkov fantov misli, da je njihova zunanjost premalo moška in preveč dekliška, ker zardevajo, so predebeli, premalo poraščeni ali pa se jim nabira maščoba na prsih. Angleški avtorji navajajo, da izražata dve tretjini mladostnikov željo po kaki spremembi na svoji zunanjosti, mnogi med njimi pa so izrazito nezadovoljni s svojim telesom. V pismih raznim časopisom, ki imajo rubrike za probleme mladih, se venomer ponavljajo pritožbe nad premajhnimi ali prevelikimi prsmi, debelostjo in podobno.
Zakaj postane zunanjost za d o tašča-jočega fanta ali dekle tako pomembna? V času doraščanja se dogajajo na telesu velike in hitre spremembe. Otrok se razvije v moškega ali žensko in v nekaj letih se njegova zunanjost povsem spremeni. Doraščajoči fant in dekle se zavedata svojega naglega telesnega razvoja. Ta je za njiju psihološko pomemben in zavzema v doživljanju večine mladostnikov zelo važno mesto. Mladostnik je močno zavzet z opazovanjem predpubertetnih, pubertetnih in po-pubertetnih telesnih sprememb ter mora skladno z njimi menjati tudi predstavo o svoji zunanjosti. Pri tem pa se večkrat zgodi, da predstave o samem sebi ne prilagodi stvarnosti in se muči z raznimi namišljenimi hibami ali pa neznatne estetske hibe ali odstope v razvoju čezmerno pretirava.
Tone Kralj, rojen leta 1900 v Zagorici pri Kočevju, je bil istočasno kipar, grafik in poznavalec arhitekture, tako da je zmogel vse vzgibe svoje ustvarjalne fantazije preliti in uresničiti v ustreznem umetniškem gradivu.
Umetnik je študiral arhitekturo v Benetkah, Rimu in Ljubljani, slikarstvo pa v Pragi, na Dunaju in Parizu. Seznanil se je tako z najrazličnejšimi umetniškimi tokovi, istočasno pa se je boril s tujimi vplivi in vztrajno ter uspešno iskal svoj lastni umetnostni jezik. Predvsem ga je s fantastično silo pritegovala domača zemlja. Razstavljal je malone po vsem svetu. Njegova pomembnejša dela so v stalni zbirki v Kostanjeviškem gradu.
V zadnjih letih se je Tone Kralj posvetil kipu Matije Gubca v Krškem. To je bilo tudi njegovo zadnje pomembnejše delo.
Druga psihološka značilnost mladostnikov je težnja, da bi bili čimbolj podobni večini svojih vrstnikov, ali liku, ki velja med vrstniki za idealnega. Na drugi strani pa ni v nobenem obdobju človekovega razvoja tako težko biti v skladu s telesnimi normami, ki veljajo za idealne. Razlike v telesnem razvoju so namreč prav v obdobju doraščanja največje: eni se razvijajo hitro, drugi počasi. Tako je lahko petnajstletnik droban kot otrok. Njegov videz lahko ustreza običajni predstavi o fantu, ki je sredi pubertetnega razvoja ali pa je telesno in spolno razvit kot odrasel mož. Podobno velja seveda tudi za dekleta. Močno izražena želja po tem, da bi po svoji zunanjosti ustrezal idealnim normam na eni strani in individualni razvojni tempo, ki onemogoča marsikateremu mladostniku, da bi se njegova zunanjost približala tem normam na drugi strani, povzročata nezadovoljstvo z lastno zunanjostjo.
Po končanem doraščanju se problemi zaradi zunanjosti omilijo ali v večini primerov povsem izginejo. Človek predstavo o samem sebi bolje prilagodi stvarnosti in s tem odpadejo tudi mnoge namišljene težave. Po končanem razvoju se tudi razlike med posamezniki zmanjšajo; tisti, ki so bili v razvoju počasni, dohitijo svoje hitrejše vrstnike, hkrati pa zaradi sprememb v gledanju na življenje in vrednotenju le-teh postane mnogo manj pomembna težnja, da bi ustrezali idealnim normam. Res pa je, da nekatere ljudi nezadovoljnost z lastnim videzom spremlja tudi po končanem obdobju doraščanja in jim še naprej greni življenje.
J •*•*•*•*•*•%*•*•*•*•"•*•*•*•*•"•"•*•*•*•%*•*•*•"•*•*•*•*•*•*•"•*•*•*•*•*•*•*•*
# ^1	# D|l(| I f| || /l|||	• • e	e e e e e e e e
m J il //Vliv lil ^y|||	• •••••••••••••••••••••••••• e	e%eeeeeweeeee
Mladostnik in njegova zunanjost
IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHUIIHIIIIIIIIIM
LEV DETELA:	(3. nadaljevanje)
Koroški pesniki in pisatelji
„LIPOV CVET“ MILKE HARTMAN
Da, zares. Poezije starega časa v našem novem kruhu ni več. Da ni v njem poezije, pa ni res. Tudi novi kruh ima svojo poezijo, popolnoma novo poezijo, ki pa ni več tako prisrčna, kot je bila stara.
Dovršene so tudi nekatere religiozne pesmi, med njimi tudi pesem »PIŠČAL", ki odpira vrata v zanimivo knjigo:
Vzel, Gospod, si zemlje mrtvo glino, jo pomešal s svojo božjo slino
in naredil si iz nje piščal, s svojim dihom glas ji dal.
In zdaj poje ta piščal pesmi teh domačih tal; pela bo, dokler je ne bo strla roka tvoja, Bog, ko bom — umrla.
S tem pa je tudi pesnica sama opisala krog svoje poezije. V pesmih Milke Hartman ne smemo iskati modernega sveta tehnike in velikih strojev. V teh pesmih moremo najti, tako kot vedno, samo tisto, kar te pesmi lahko dajo.
Lipa je lipa in ostane vedno lipa, saj ne more biti bor. In bor ne bo nikoli lipa. Isto velja za pesnike in pisatelje in za njihove knjige. Z očmi modernizma ne smemo brati pesmi Milke Hartmanove. Vsako knjigo moramo brati na drugačen, na poseben, na vedno nov način. Tako lahko vsaka knjiga vedno znova tembolj spregovori. Če bi brali pesmi Milke Hartman z očmi modernizma, ne bi videli ničesar, kar je pri tej enkratni zbirki potrebno videti. Ne bi videli in ne bi odkrili preprostega čara te poezije, ne bi videli visoke PESNIŠKE MOČI, ki seveda ni vedno enkratno popolna, te nove pesniške zbirke.
Primerne risbe je knjigi oskrbela Sonja Bavdaž. Hvaležni smo Mohorjevi družbi v Celovcu, da je omogočila izid te važne leposlovne knjige. Bila pa je to tudi dolžnost slovenskih institucij na Koroškem ob pesničini sedemdesetletnici.
V zgoščeni obliki smo želeli opozoriti na glavne značilnosti pesniškega sveta Milke Hartman. Žal nam je, da ta pesniški svet, ta bogata literarna žetev, zaradi različnih razlogov še ni nikjer doživela natančnejše in popolnejše analize.
Veseli bi namreč morali biti, da je v današnjem času, ki nam je podaril toliko zelo zahtevno izpeljanih v vrtoglave abstrakcije težečih literarnih zbirk, še možna čisto preprosta, a nič manj iskrena in močna pesniška izpoved.
Pesniška zbirka Milke Hartman je živ dokaz, da je tudi v samem ljudstvu, med ljudstvom, še prisotna ŽIVA TVORNA SILA.
Mednarodni strokovnjaki so mnenja, da je slovenska ljudska pesem eden najlepših nežnih liričnih darov v Evropi. Videli smo, da je tudi Milka Hartman navezala svojo pesniško izpoved predvsem na to ljudsko tradicijo, na to našo staro in bogato pesniško izročilo.
V pesmih Milke Hartman je doživelo življenje preprostega koroškega človeka svojo lepo literarno uresničitev. V teh pesmih pa je tudi na jasen in enkraten način zaživela lepa koroška pokrajina, koroško polje, koroški gozd, koroška voda in gora. V izrazit literarni KOZMOS je Milka Hartmanova pregnetla elemente slovenskega preprostega ljudskega življenja in jih povezala z naravo, letnimi časi in podnebjem, v katerem ta človek kot široka občutljiva membrana valovi in trepeta. Pesnica pa je po drugi strani te naravne strani človekovega življenja povezala tudi s človekovo duhovnostjo, ki živi pri preprostem človeku predvsem v veri in duhovnem izročilu roda, a v nekem smislu tudi v tistem, čemur pravimo folklora, v ljudskih plesih, v šegah in običajih, v ljudski obrti in v ljudski pesmi.
Prav bi bilo, da bi pesmi Milke Hartman nekaj povedale ne le našemu preprostemu človeku, temveč tudi izobražencu. Zaslužile pa bi tudi, da bi prestopile ožje meje te dežele, in spregovorile o preprosti osnovi te dežele, o izvoru njenega človeka, o njeni preteklosti in izročilu, tudi širšemu občinstvu. To bi te lepe pesmi res zaslužile.
(Dalje prihodnjič)
PROF. DR. ANTON VVUTTE:
(24. nadaljevanje)
Kraji in pokrajine potovanja lanskih maturantov po Jugoslaviji (2.dei)
Šele po burnih časih se je Ljubljana gospodarsko opomogla, da je mogla zopet rasti. To razširjenje je znatno pospeševala Južna železnica z Dunaja preko Gradca v Trst, ki je dosegla leta 1849 Ljubljano. Ko so postavili potem glavni kolodvor, se je začelo premeščati središče izpod grada čez levi breg Ljubljanice. Pač pa je železnica zavrla rast mesta proti severu in ga usmerila proti vzhodu, šele po drugi svetovni vojni so s podvozom premostili to zapreko. Po hudem potresu leta 1895, ki je razrušil več baročnih stavb, pa se je začelo živahno toda breznačrtno zidanje. Tedaj se je težišče mesta dokončno premestilo na prostor med Ljubljanico, glavnim kolodvorom in parkom Tivoli. Tako je sledila tedaj srednjeveški in baročni rasti tretja doba bujnega razvoja Ljubljane, ki je trajala do prve svetovne vojne. Z mestom so se spojila dotedanja predmestja Šempeter, Poljana, Kra-kovo, Trnovo in vasi Spodnja Šiška ter Stari Udmat. Pred letom 1918 je štela Ljubljana 40.000 prebivalcev.
Dotedaj je bila Ljubljana le uradno središče avstrijske vojvodine Kranjske, ki pa je vedno bolj prevzemala politično in kulturno vodstvo vseh Slovencev. Z nastankom Jugoslavije po prvi svetovni vojni pa je postala glavno mesto Slovenije z večjimi nalogami. Ustanovili so univerzo, akademijo znanosti in umetnosti, več šol, bank in zbornic. Zgradili so ulice do železniške postaje, novo središče pri Glavni pošti z dvanajstnadstropnim nebotičnikom. Več mestnih delov je olepšal znani arhitekt Jože Plečnik. Predmestja so se tako povečala, da so zrasla z vasmi Gornjo Šiško, Mostami in Vičem. Ljubljana se je začela širiti tudi preko železniške proge, kjer je nastalo novo predmestje Bežigrad.
Med zasedbo v drugi svetovni vojni je rast Ljubljane ponovno zastala. Bila je obdana z bodečo žico in bunkerji, na severu pa se je je dotikala takratna meja Nemčije. Po
osvoboditvi po drugi svetovni vojni, ko je postala glavno mesto Socialistične Republike Slovenije z večjimi gospodarskimi možnostmi, ko so se odmaknile od nje državne meje, da se je povečalo njeno zaledje, se je gospodarsko hitro opomogla in se začela ponovno razširjati. Tako so že do leta 1963 nastali novi mestni okraji stanovanjskih blokov in stolpnic, na primer litostrojsko in savsko. Priključene so bile obrobne vasi, da se je razširila daleč na Ljubljansko polje, sedaj pa je prehitela Ježico in Šentvid ter se je približala že Šmarni gori na severu. Danes šteje Ljubljana s predmestji 240.000 prebivalcev.
Gonilna sila te rasti Ljubljane je bilo napredovanje gospodarstva. Danes pa je Ljubljana gospodarsko središče Slovenije. V srednjem veku in daleč v novi vek je bila Ljubljana le obrtno in trgovsko mesto. Prvi večji obrati so nastali šele v 18. stoletju, med njimi livarna. V 19. stoletju so sledile cukrarna, tovarna papirja, tobačna tovarna in predilnica. Cukrarno je uničila konkurenca čeških tovarn proti koncu stoletja, predilnica pa je prenehala pred prvo svetovno vojno. Med prvo in drugo svetovno vojno ni bilo ugodno za razvoj industrije, ker so morali uvažati premog iz Češkoslovaške. Majhna termoelektrarna je komaj utešila mestne potrebe. Šele po nekaj letih so speljali v Ljubljano daljnovod električnega toka iz Velenja in zgradili vodno elektrarno pri Fužinah ob Ljubljanici in pri Tacnu ob Savi. Zato so ustanovili le manjša industrijska podjetja.
Po drugi svetovni vojni pa se je industrija zelo razmahnila. Obnovili in povečali so stare tovarne in nanovo postavili nekaj velikih obratov. Že leta 1947 je začel delovati „Litostroj“, ki izdeluje turbine za domače vodne elektrarne in za izvoz ter druge elektrostroje. Ob njemu je nastal nov mestni okraj velikih stanovanjskih blokov. Nanovo
so zgradili še tovarno koles, tovarno pisalnih strojev, tovarno zdravil, tovarno tekstilnega orodja, kemično tovarno, dve podjetji gradbenega materiala, toplarno, ki oskrbuje del mesta s toploto in električnim tokom ter tiskarne. Tovarna zdravil se je leta 1962 združila s tovarno „Krka“ v Novem mestu v farmacevt-sko-kemični kombinat. V bližnjem Šentvidu so ustanovili tovarno boj-lerjev in tovarno elektronike, ki se
je združila s kombinatom „lskro“ v Kranju. V Čirčah pa so postavili tudi obrat za elektroniko in tovarno transformatorjev. Leta 1974 je bilo zaposlenih v ljubljanski industriji okrog 30.000 delavcev. Po tem številu je Ljubljana zelo pomembno industrijsko središče v Jugoslaviji za Zagrebom, Beogradom in Mariborom. Vseh podjetij je okrog sto. Najpomembnejša je kovinska industrija z obrati elektrostrojev, tovarno konzerv, tovarno koles in tovar-
no krogličnih ležajev, ki zaposluje tretjino vseh delavcev. Sledijo tekstilna, elektro, živilska, kemična industrija in druge. Ena tretjina v Ljubljani zaposlenih delavcev se vsak dan vozi iz bližnjih pa tudi bolj oddaljenih vasi na delo v Ljubljano in nazaj. V obrti je bilo zaposlenih leta 1968 12.000. V industriji in obrti skupaj je torej delala na takratni veliki Ljubljani približno petina celotnega prebivalstva.
Zaradi prometno ugodnega položaja in obrti je bila trgovina v Ljubljani skozi stoletja pomembna. Že zgodaj so vodile poti iz Podonavja in Alp skozi Ljubljanska vrata ter preko Postojnskih vrat v Sredozemlje. Odkar pa je postal Trst leta 1382 habsburški in še bolj od-
kar je postal svobodno pristanišče leta 1719, sta pospeševali trgovino v Ljubljani prva in druga glavna avstrijska trgovska cesta, ki sta obe peljali preko Ljubljane v Trst. Prva od njih je vodila iz mesta Salzburga čez sedlo Katschberg, prelaz Koren in Ljubljano, druga z Dunaja preko Neumarktskega sedla in prelaza Ljubelj ter Llujblane. Pozneje je postala pot čez Trojane med Ljubljansko in Celjsko kotlino skozi Ljubljanska in Postojnska vra-
ta dolgo glavna avstrijska magistrala, ki je povezovala Dunaj s Trstom. Po prvi svetovni vojni je izgubila na pomenu, ker jo je prerezala državna meja na dveh krajih. Do toliko večje veljave pa je tedaj prišla cesta, ki vodi iz Alp skozi Ljubljanska vrata na Dolenjsko in v Posavino ter je postala v stari Jugoslaviji glavna prometna žila. Sedaj je zvezna cesta številka 1 in mednarodna avto cesta. Prav tako je dobila po drugi svetovni vojni cesta preko Trojan skozi Ljubljanska in Postojnska vrata zopet večji pomen, ker lahko pelje v Koper in Rijeko, kjer se priključi na Jadransko cesto vzdolž cele jugoslovanske jadranske obale. Poleg tega so začeli graditi v dvajsetih letih 19. stoletja železnico z Dunaja v Trst preko Gradca, Maribora in Ljubljane vzdolž stare trgovske ceste. Do leta 1849 je dosegla Ljubljano, leta 1857 pa Trst. Okrog leta 1870 pa so zgradili stransko progo do Kranja. Ob začetku dvajsetega stol. so zgradili novi tir z Dunaja v Trst, ki je dosegel skozi tedaj zgrajeni karavanški predor pri Pod-rožčici v Kranju prvo južno železnico iz devetnajstega stoletja. Leta 1906 je bila otvoritev te krajše železnice z Dunaja v Trst.
Danes pa je Ljubljana zaradi številnih obrtnih in industrijskih podjetij ter dobrih prometnih zvez živahno trgovsko središče. Leta 1967 je bilo okrog 10.000 zaposlenih v trgovini. V novem centru se vrstijo trgovine v Čopovi in Nazorjevi ulici ter ob začetku Titove in Miklošičeve ceste. Mnogo jih je še tudi v starem jedru in ob glavnih cestah vpadnicah. Veliko je podjetij za izvoz in zastopstev trgovskih in industrijskih podjetij iz drugih delov Jugoslavije in inozemstva. Blagovnemu prometu stoji od leta 1961 dalje na razpolago nova tovorna postaja v Mostah. V novem centru so banke in denarni zavodi. Ob bežigrajskem delu Titove ceste je nastalo gospodarsko razstavišče za industrijske in trgovske razstave.
Ljubljana je tudi kulturno žarišče že od protestantske dobe dalje, ko so ustanovili stanovsko srednjo šolo in prvo slovensko tiskarno. Leta 1781 so obnovili ..Akademijo delavnih", ki je hotela širiti duhovno omiko in gojiti vede
(Dalje na 7. strani)
Ljubljana — moderni del mesta. Pogled z Gradu proti severu. Na levi strani se še vidi košček hriba Rožnika, pred njim pa nebotičnik. V sredi slike se dviga moderna visoka stolpnica „Metalka“. To je stavba podjetja za trgovino in zastopstva za stroje, železne in druge kovinske predmete, trgovska hiša in veleblagovnica obenem. V ozadju je v sredi Šmarna gora, na desni strani pa koničasti vrhi Kamniških Alp.

JACK LONDON:	28
TRI SRCA
^_______________r
„Zdaj pa priznajte: mar niste zadovoljni, da ste me vzeli s seboj?" se je zasmejala Leoncie, stoječ kraj mladeničev v votlini, ki jo je spretna roka izklesala iz skale. Kmalu so se njihove oči privadile skrivnostnemu mraku, tako da so vse videli. »Najprej moramo ugotoviti, da sem našla oči jaz in da se imata tudi za usta zahvaliti meni. Če bi me ne vzela s seboj, je zelo verjetno, da bi šla mimo te skale ter se vedno bolj oddaljevala od cilja. Toda tu je vse prazno kakor v pustinji," je pripomnila takoj.
»Naravno," je dejal Henry. »To je šele predsoba. Saj pleme Maya ni moglo biti tako neprevidno, da bi skrilo zaklad, ki je spravil conguistadorje ob pamet, kar tu pred nosom pohlepnih tujcev. Stavim glavo, da smo prav tako daleč od cilja, kakor če bi bili še v San Antoniu."
Hodnik, kamor so krenili, je bil širok kakih petdeset čevljev, o njegovi višini se pa sploh ni dalo soditi. Dobrih sto korakov so imeli že za seboj, ko se je hodnik naenkrat zožil ter obrnil na desno. Potem je zavil zopet na levo in stopili so v drugo večjo podzemno jamo.
Tudi tu je vladal skrivnosten mrak. Francis, ki je šel spredaj, se je tako nepričakovano ustavil, da sta se Leoncie in Henry zaletela vanj. Vsi trije so se ustavili. Leoncie je stala med obema Morganoma in tako so nepremično gledali na hodnik pred seboj, kjer so stale dolge vrste mumij in balzamiranih trupel.
»Kakor Egipčani tako je znalo tudi pleme Maya balzamirati in mumificirati trupla," je dejal Henry tiho. Pogled
na nepokopane mrliče, ki so stali tu pod zemljo in zrli predse s svojimi mrtvimi očmi, ga je tako presunil, da si ni upal glasno govoriti.
Vsi mrtveci so bili v starinskih evropskih oblačilih. Na njihovih izsušenih obrazih so se poznale poteze bele rase. Kakor v življenju, tako so nosili po smrti preperele obleke conguistadorjev in angleških piratov. Dva sta bila v zarjavelih bojnih opremah. Nekateri mrtveci so imeli opasane meče, drugi pa kratka bodala. Bili so tudi taki, ki se jim je poznalo, da so umrli v nepopisni grozi pred mogočnim sovražnikom. Še po smrti so krčevito stiskali meče. Za pasom je imel vsak mrtvec veliko starinsko pištolo.
»Stari svečenik je imel prav," je zašepetal Francis. »Vsi, ki so skušali priti sem, so plačali svoj pogum z glavo, in zdaj stoje tu kakor glasen memento drugim, ki bi hoteli priti do zaklada. Poglejta! Mar ni ta dečko do pičice podoben Iberijcu?"
„A onile je podoben prebivalcu Devonshira," je zašepetal v odgovor Henry. »Stavim vse stare groše, da je ustrelil na prepovedanem lovišču jelena in pobegnil na Špansko, da se reši kraljeve jeze."
„Brr!“ je zadrhtela Leoncie in se stisnila k svojima spremljevalcema. »Svetinje plemena Maya diše po smrti in onem svetu. Poleg tega je pa tak način maščevanja zloben in zaničljiv. Tisti, ki so hoteli ukrasti zaklad, ga morajo zdaj vse večne čase čuvati."
Nobenega ni mikalo, da bi nadaljevali pot. Našemljene postave davno umrlih iskalcev zaklada so jim vzele ves pogum. Henry je postal celo sentimentalen.
»Do te strašne grobnice so prišli ti iskalci zlata prve dni po odkritju Amerike," je spregovoril Henry zamišljeno. »Kakor psi divjačino, so vohali ti ljudje zlato. Zaklada sicer niso mogli odnesti, vendar so ga pa izsledili! Pozdravljeni, galantni pustolovci davne preteklosti! Vaši nosovi so duhali zlato na ogromni razdalji in vaša srca so hrepenela po njem ne glede na nevarnost."
„Da,“ je pritrdil Francis ter potegnil Henryja in Leoncie
za seboj, da čimprej pridejo iz strašne grobnice. »Sam blagorodni sire Henry Morgan bi moral biti tu kot poveljnik teh mrtvecev."
Previdno so se napotili dalje in kmalu je hodnik znova zavil v drugo stran. Preden so pa pustili za seboj v dveh dolgih vrstah stoječe mumije, se je Henry ustavil in pokazal na enega izmed mrtvecev, rekoč:
»Ne vem, kako je s sirom Henryjem, toda Alvareza Tor-resa imamo tu."
Pod špansko čelado, v srednjeveški španski obleki in z velikim španskim mečem v koščeni roki je stala pred njimi mumija, katere izsušeno lice je presenetljivo spominjalo na obraz Alvereza Torresa. Leoncie je prestrašeno vzkliknila, odskočila in se prekrižala. Sirota se je mumije z znanim obrazom tako ustrašila, da je omahnila. Francis jo je prestregel in izročil v varstvo Henryju, sam je pa stopil k mumiji ter s prsti otipal njena lica, ustnice in čelo. Nato se je zadovoljno zasmejal.
»Rad bi, da bi bil Alvarez Torres tako mrtev, kakor je mrtev tale gentleman. Vendar pa ni dvoma, da je ta subjekt rodil pradeda Alvareza Torresa — seveda prej, preden je nastopil svojo zadnjo službo kot častna straža pri sveti zakladnici plemena Maya.“
Drhte je šla Leoncie mimo strašne postave. Stranski hodnik je bil tako temen, da je moral Henry, ki je šel spredaj, neprestano prižigati vžigalice.
»Halo!" se je začul njegov gfas. »Oglejta si tole čudo tehnike! Poglejta, kako lepo je izklesan tale kamen!"
Od spredaj je padala na hodnik dnevna svetloba, tako da so bile vžigalice odveč. Vdolbino je napol pokrivala skala. Nedvomno je skala tvorila umetna vrata stenske vdolbine, zakaj bila je tako spretno izklesana, da je točno ustrezala odprtini.
»Stavim glavo, da je oče našega starčka poginil prav tu!" je vzkliknil Francis. »Zaman mu je bila skrivnost, s pomočjo katere se je dala skala odvaliti. Kakor vidita, jo je bil napol že odvalil..
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 21. septembra: 07.05— 07.35 Duhovni nagovor. — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 22. septembra: 13.45 —14.30 Celovški radijski dnevnik. — Domače pesmi in melodije. — Iz ljudstva za ljudstvo: Pri Neži Skuti v Za-vincah.
TOREK, 23. septembra: 09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi. — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. — šport. — Otroci, poslušajte!
SREDA, 24. septembra: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. ■— Slovenski samospevi. — Aktualna znanost: najnovejša biološka raziskovanja opic.
ČETRTEK, 25. septembra: 13.45— 14.45 Celovški radijski dnevnik. — Marija Kržič: Koroško srečanje — Pri kiparju Goršetu v Svečah. — Po lovskih stezah.
PETEK, 26. septembra: 13.45—14.45 Celovški radijski dnevnik. — Douta po rijeci: Dob — 5.
SOBOTA, 27. septembra: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
IZ REGIONALNEGA PROGRAMA
Od nedelje do sobote: 6.45 Deželni obzornik (vsak dan razen nedelje) —
13.00	Deželni obzornik — 18.00 Deželni obzornik — 19.55 Deželna poročila.
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 21. septembra:
14.15—16.30 Motorne dirke za svetovno prvenstvo — 17.00 Živalski leksikon — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Šola igranja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.25	Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki, kultura — 19.50 Šport — 20.15 Ciganska ljubezen, opereta — 21.45 Večer pesmi Kriste Ludvvig — 22.10 Orientacija — 22.40 Poročila.
PONEDELJEK, 22. septembra:
9.30	Šolski poskusi in šolska reforma — 10.30 Caroline Cherie — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Mi — 19.50 ORF danes — 19.30 čas v sliki, kultura, šport — 20.50 Onedinova linija — 21.40 Glasbena poročila — 21.45 Ludvvig van Beethoven — 22.25 Poročila.
TOREK, 23. septembra:
9.30	Kemične reakcije — 10.00 TV v šoli — 10.30 Smrtno bobnanje ob veliki reki, pustolovski film — 18.00 Schongruberjevi — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura, šport — 20.00 Prometni magazin — 21.05 Krvava poroka — 22.40 Poročila.
SREDA, 24. septembra: Poljedelstvo danes — 10.30 TV v šoli — 10.30 Mi čudežni otroci, film — 17.30 Konny in njegovi prijatelji — 18.00 Naslednji, prosim — 18.25 Ml — 18.55 ORF danes
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura, šport — 20.00 Reforma, igra — 21.30 VValtensovi — 22.15 Madžarska — Avstrija, nogomet — 23.15 Poročila.
ČETRTEK, 25. septembra:
9.30	Organizacija obrata (4) — 10.00 TV v šoli — 10.30 Sam Whisky, komedija — 18.00 Farna Follyfoot — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura, šport — 20.00 Avstrijska ljudska glasba — 20.45 Vaš nastop, prosim! — Hrup na trgu — 22.30 Poročila.
PETEK, 26. septembra:
9.30	Umetniške tehnike: Jedkanica
—	10.30 TV v šoli — 18.00 Jetsonsovi
—	18.25 Ml — 18.50 ORF danes —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura, šport — 20.00 Boljša televizija — 20.15 Komisar — 21.20 Oklahoma, musical — 23.35 Poročila.
SOBOTA, 27. septembra:
17.00	Risanje, slikanje, oblikovanje —
17.30	Lassie — 18.00 Heinz Conrads v soboto zvečer — 18.25 Prizma — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.30 Čas v sliki, kultura — 19.55 Šport — 20.15 Parada zvezdnikov — 22.05 Panoptikum —
22.25	Kolumb — 23.40 Poročila.
TV AVSTRIJA
2. PROGRAM
2. PROGRAM NEDELJA, 21. septembra:
15.30	Svet in znanje — 16.30 Divja dežela, film — 18.00 Spotlight — 18.30 Nisem angel, film — 19.55 Enciklopedija — 20.15 Tako je bilo včeraj: Konec korejske vojne — 21.10 Derrick.
PONEDELJEK, 22. septembra:
17.55	Materija in prostor — 18.25 Angleščina — 19.00 Žaljiva leta — 19.45 Karl Valentin: To je gledališče — 20.00 Waltonsovi — 20.50 Neznanstvena ljubezenska izjava na drevesu — 22.15 Šport.
TOREK, 23. septembra:
17.55	Poljedelstvo danes — 18.25 Angleščina — 19.00 Nebeške stopnice
—	19.45 Karl Valentin: Igralec na citre
—	20.00 Filmske zgodbe iz Avstrije — 21.40 Šport.
SREDA, 24. septembra:
17.05—19.00 Madžarska—Avstrija, nogomet — 19.30 Francoščina — 20.00 Semenj glav in idej — 21.00 Novele iz Divjega zahoda — 22.05 Šport.
ČETRTEK, 25. septembra:
17.55	Jedkanica — 18.25 Ruščina —
19.00	Sanje naftovoda na Aljaski —
20.00	Prva noč — 22.05 Šport.
PETEK, 26. septembra:
17.55	Šolski poskusi in šolske reforme — 18.25 Nemščina (24) — 19.00 Pustolovščina divjine — 20.00 Vtisi iz daljnje Mongolije — 20.50 Kultura posebno — 21.55 Šport.
SOBOTA, 27. septembra:
16.40 Trojčki na krovu — 18.00 Beg na vzhod (orient). Kabul: Srečanje sanjarjev — 19.00 Lutke, lutke, lutke, film
—	20.00 Galerija — 20.15 Štiri noči sanjarja — 21.35 V džungli velemesta
—	22.25 Vprašanja kristjana — 22.30 Elektrika na račun prihodnosti.
TV Ljubljana
NEDELJA, 21. septembra:
9.25	Poročila — 9.30 R. M. du Gard: Thibaultovi — zadnja epizoda — 10.20 Otroška matineja: V 80 dneh okrog sveta. Biseri morja — 11.15 Ljudje in zemlja — 12.15 Poročila — 19.30 TV dnevnik — 20.05 G. Mihič: Zenske iz Djavo-Ijih Merdevin — 20.45 9 let skomin — 2. del — 21.20 Megla, dež — 21.25 TV dnevnik — 21.40 Športni pregled.
PONEDELJEK, 22. septembra:
8.10	TV v šoli — 10.00 TV v šoli —
17.30	Medvedek Pu — 18.05 Od zore do mraka — 18.40 Poklici v zdravstvu
—	serija — 19.30 TV dnevnik — 20.05 B. Blacher: Romeo in Julija — 21.00 Kulturne diagonale — 21.55 TV dnevnik.
TOREK, 23. septembra:
8.10	TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 11.05 TV v šoli — 14.25 Nogomet Rad-nički (Niš)-Hajduk — 17.35 Vse je okroglo od sreče — serija — 18.10 Biseri morja — 18.35 Ikebana: Svobodni in pokončni slog — 18.45 Ne prezrite: Nov in Pos — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Diagonale — 21.00 Ch. Bronze: Jane Eyre — 21.50 TV dnevnik.
SREDA, 24. septembra:
8.10	TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 17.20 J. Verne: V 80 dneh okrog sveta
—	18.00 Mladi za mlade — 18.30 Mozaik — 18.35 Odmevnost kostanjeviške
kulture — 20.05 Film tedna: Noč pri gospodični Maud — 22.00 Miniature: Stane Jarm 22.15 TV dnevnik.
ČETRTEK, 25. septembra:
8.10	TV v šoli — 10.00 Francoščina — 17.25 L. Suhodolčan: Skozigled 2010, serija Naočnik in Očalnik — 18.20 Mikrobi in ljudje — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Krvna skupina AB — serija 110 policija — 20.50 Kam in kako na oddih — 21.00 Četrtkovi razgledi — 21.30 Dve plesni sliki Maje Bezjak — 22.00 TV dnevnik.
PETEK, 26. septembra:
8.10	TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 17.20 Pisani svet: „Naša beseda 75“ — 18.15 Srečanje oktetov 75 — II. del — 18.45 Od gotike do baroka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Kovinska zvezda — 21.40 625 — 22.15 TV dnevnik.
in umetnosti. Ko je prenehala, je zbral mecen Žiga Zois najbolj sposobne kulturne delavce okrog sebe. Kot glavno mesto Ilirije je dobila Ljubljana leta 1811 nekako vseučilišče s stolicami za bogoslovje, pravo, filozofijo in medicino. Od takratnega narodnega preporoda
SOBOTA, 27. septembra:
9.30	TV v šoli — 10.35 TV v šoli —
12.00	TV v šoli — 14.55 Nogomet Beograd — Dinamo — 18.20 Francosko slikarstvo od romantike do renesanse,
Og,La!ufi&
a milem Udu!
kje je resničnost — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.05 Velika sprememba — 20.35 Vesela jesen 75 — 21.35 Moda za vas — 21.45 TV dnevnik — 22.05 Kojak.
dalje do danes je Ljubljana središče kulturnega življenja vsega slovenskega naroda. V prevratnem letu 1848 so ustanovili ..Slovensko društvo", leta 1862 pa ..Ljubljansko čitalnico", da je kulturno udejstvovanje zajelo širšo javnost.
(Dalje prihodnjič)
			
Križišče Gosposvetske ceste in Prešernove ceste v Ljubljani. Na levi strani stoji veliki, lepi hotel „Lev“, ki je največji in najmodernejši od vseh hotelov v Ljubljani. Na desni strani ob cesti je „De-lavski dom". V ozadju med njima se nahajata Metalka in protestantovska
cerkev.
Kraji in pokrajine potovanja...
(Nadaljevanje s 6. strani)
„Grom in strela!" ga je prekinil Henry in pokazal na dele okostnjaka, ki so bili raztreseni po tleh. „Tole so najbrž njegovi ostanki. Mož je našel tu smrt pozneje, sicer bi bil tudi on med mumijami. Najbrž je bil pred nami zadnji, ki ga je zanesla usoda v ta brlog."
„Stari svečenik je pravil, da je njegov oče pripeljal sem ljudi iz doline," je pripomnila Leoncie.
„Dejal je tudi," je omenil Francis, „da se ni nihče vrnil."
Ta čas je Henry našel lobanjo. Z vžigalico v roki je pokazal svojo najdbo Francisu in Leoncii. Na lobanji so se poznali sledovi udarca z mečem ali sekiro. Poleg tega je bila zadaj tudi prestreljena. Henry jo je stresel. V lobanji je nekaj zaropotalo in kmalu je padla iz nje krogla. Francis si jo je ogledal.
Jz pištole srednjeveškega viteza," je izjavil. ..Smodnik je bil slab ali pa moker, ker je napadalec streljal od blizu, pa vendar krogla ni prebila lobanje. Lobanji se pozna, da jo je nosil domačin."
Zopet so zavili na desno in stopili v majhno, lepo razsvetljeno dvorano, izsekano iz ogromne skale. Visoko v steni je bilo z navpičnimi kamnitimi ploščami zamreženo okno, skozi katero je padala v dvorano motna svetloba. Tla so bila posuta s človeškimi kostmi. Francis je po lobanjah takoj spoznal, da so bili mrtveci Evropejci. Med okostnjaki so ležale puške, pištole, noži in sekire.
„Vse kaže, da so prišli iskat zaklade do te dvorane," je dejal Francis, „in so najbrž hoteli piti za medvedovo kožo, preden je bil medved ubit. Škoda, da ni tu starčka, ki bi lahko videl, kaj se je zgodilo z njegovim očetom."
„Kaj pa, če je del iskalcev ostal pri življenju, obral zaklad in odnesel pete?" je vprašal Henry.
Toda tisti hip je Francis, ki se je obrnil od teh gnusnih okostnjakov, opazil nekaj, kar ga je sililo, da je takoj odgovoril:
..Nikakor ne! Kar oglej si dragulje v teh očeh. Pravi rubini, ali pa rubina sploh nikoli nisem videl."
Henry in Leoncie sta se ozrla in zagledala iz kamna izklesano sedečo žensko postavo, ki je gledala, kakor bi hotela vprašati, kaj hočejo. Usta je imela široko odprta. Ta usta so bila tako velika, da je bil ves obraz podoben strašni karikaturi. Kraj nje je sedela iz skale izklesana moška postava, ki je bila še strašnejša in ostudnejša. Eno uho je bilo normalno, drugo pa ogromno in ostudno kakor ženska usta.
..Očarljiva dama, človek bi se kar zaljubil. Nedvomno imamo pred seboj boginjo Ohio," se je zasmejal Henry. „Kdo neki je ta gentleman, ki sedi pri njej s slonovimi uhlji in zelenimi očmi?"
„Ubij me, če vem!" se je zakrohotal Francis. „Pač pa vem, da so zelene oči tega dolgouhca največji topazi, kar sem jih kdaj videl v resnici in v sanjah. Teh draguljev sploh ni treba ceniti po karatih. Lesketati se morajo v kraljevi kroni ali pa nikjer."
„Toda dva rubina in dva topaza še ne moreta predstavljati vsega zaklada plemena Maya, pa naj bosta še tako velika," je pripomnil Henry.“ Stojimo tik pred zakladnico, toda ključa nimamo ..
„lma ga seveda stari svečenik, ki čepi s svojimi vozli v pojočem pesku," je dejala Leoncie. „Razen teh dveh kipov in okostnjakov je dvorana prazna."
Približala se je moškemu kipu in ga začela od vseh strani ogledovati. Najbolj jo je zanimalo ogromno uho. Pokazala je nanj, rekoč:
„Ne vem, kaj je s ključem, toda prisegla bi, da je tole ključavnica."
In res ogromno uho kipa ni bilo podobno slušalu, ker je imelo samo majhno odprtino v obliki ključavnice. Zaman so pregledovali podzemno jamo ter razbijali po tleh in po stenah, da bi našli skrite hodnike ali zakladnice.
..Okostnjaki ljudi iz doline, dva kipa, dva velika topaza, dva rubina in mi — to je vse, kar vidimo tu,“ je naštel Francis. ..Preostane nam dvoje, kar lahko storimo. Pripeljati moramo sem Ricarda z mulami in peoni ter postaviti šotor, poleg tega pa prisiliti starega svečenika, da se po-
trudi za nami. Rešitev uganke je v njegovih svetih vozlih. V skrajnem primeru ga prinesemo, če se bo upiral."
„Ti počakaj tu z Leoncio, jaz pa pojdem po starca," je izjavil Henry, ko so se vračali po vseh hodnikih mimo mumij ter stopili znova na prosto.
Peon in njegov oče sta še vedno klečala v pojočem pesku. Ves čas se nista upala ganiti iz kroga, ki ga je začrtal starec v trdnem prepričanju, da bi bil sicer že davno mrtev. Lil je tropski dež in do kože premočen peon se je ves tresel. Starec je pa prebiral svoje vozle in molil, kakor da dežja in vetra sploh ne čuti. Bil je tako zatopljen v svojo molitev, da se za vse drugo sploh ni zmenil. Pač pa je drhteči peon opazil nekaj, kar je njegov oče prezrl. Zagledal je Alvareza Torresa in Josefa Manchena, ki sta se previdno priplazila iz grmovja in stopila na pesek. Dalje je opazil čudo, ki je bilo v tem, da sta oba prišleca šla čez peščeno planoto, ne da bi pesek pel. Ko sta izginila v daljavi, je peon radovedno potipal pesek, toda vse je bilo tiho. Vtaknil je v pesek prst — toda pesek je molčal. Začel je udrihati po njem z dlanjo, toda pesek je bil nem, kakor da sploh nikoli ni znal peti. Peon se je tako tresel, da ni mogel spraviti iz sebe glasu.
Prijel je očeta za ramo in ga stresel, rekoč:
„Pesek je že nehal peti. Nem je kakor grob. Pravkar sem videl, kako je šel čez peščeno planoto sovražnik bogatega yankija, ne da bi se pesek oglasil. Alvarez Torres nikakor ni poštenjak in vendar pesek pod njegovimi nogami ni škripal. Pesek je torej mrtev. Izgubil je glas, jeza naših bogov je potolažena. Tam, kjer lahko hodijo grešniki, lahko hodiva midva, oče."
Stari svečenik, ki je še vedno stal v svojem začaranem krogu, je začel risati po pesku nove hieroglife — in pesek ni odgovoril. Isto je bilo tudi izven kroga. Pesek je postal namreč tačas težji. Pojoči pesek se oglaša samo takrat, kadar se na vročem soncu zelo posuši. Starec je otipal svoje svete vozle.
(Dalje prihodnjič)
Jakob Petelin-Gallus" ima velike načrte
ZBOR JE BIL NA PEVSKEM SEMINARJU
Zadnji teden v avgustu (od 23. do 30. avgusta) je naš znani slovenski mešani pevski zbor Jakob Petelin-Gallus priredil pevski seminar na Rabu, in sicer je bil nastanjen v počitniškem naselju San Marinu. Do morja so se peljali pevke in pevci z udobnim Sienčniko-vim avtobusom. Svojo vožnjo so prekinili le v Plitvicah, kjer so si ogledali slovita Plitvička jezera. V Senju so presedli na trajekt, ki jih je v dveh urah pripeljal na zaže-Ijeni cilj, na otok Rab.
Razveseljivo je bilo, da se je pevskega seminarja udeležilo štirideset članov zbora, skoraj bi rekli polnoštevilno, saj šteje doma okoli petdeset pevcev. Da pa ne bodo naši ljudje mislili, da se je zbor na morju samo zabaval, kopal in sončil, temveč je treba takoj dodati, da je le-ta na Rabu začel takoj z rednimi pevskimi vajami. Torej so pevci in pevke že tam začeli z resnim delom, študirali so namreč spored, ki ga bodo peli skupno z našim slovenskim gimnazijskim zborom na koncertu ob peti obletnici smrti dr. Franceta Cigana. Ta slavnostni koncert na čast našega nepozabnega glasbenega vzgojitelja, ki je naši študirajoči gimnazijski mladini podaril toliko neprecenljivih glasbenih kot tudi vzgojnih vrednot, bo februarja prihodnjega leta. Spored prireditve bo obsegal dva dela. V prvem delu bodo peli pevci in pevke pesmi iz zahtevnejše slovenske umetne zborovske literature, po odmoru pa najboljše delo slovenskega skladatelja H u g o I i n a S a 11 n e r j a , in sicer kantato
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 53. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
„Jeftejava prisega" na Gregorčičevo besedilo.
Za sam pevski seminar je bilo pozitivno, da vreme zboru v tem času ni bilo ravno bogve kako naklonjeno, zato pa so se pevci in pevke lahko bolj posvetili petju, kot pa sončenju in kopanju v morju. Predvideni spored zbor že kar dobro obvlada.
POGLED V PRIHODNOST
Kot mi je pevovodja zbora Jakob Petelin-Gallus prof. Jožko Kovačič povedal, načrtujejo za pevsko sezono 1975/76 še nekaj drugih novitet. Zbor namerava, poleg zgoraj omenjenega svečanega koncerta, nadaljevati svoje tradicionalne adventne koncerte izven dvojezičnega ozemlja.
Po februarskem koncertu prihodnjega leta bodo začeli študirati nov spored skladb slovanskih narodnih pesmi. (Tega deloma že znajo.)
Nekaj edinstvenega bo spet posnetek in izdaja druge gramofonske plošče, ker je prva namreč že docela razprodana. V ta namen se pevci in pevke pridno vadijo.
Naj na koncu še povem, da je zbor za svoje pevske vaje dobil na razpolago prostore v novem poslopju Slovenske gimnazije. To so sodobno in higiensko urejeni prostori, ki so primerni za glasbeno udejstvovanje. S tem je po eni strani zagotovljeno nemoteno delo, po drugi plati pa tudi pozitivno vpliva na kvaliteto pevskega zbora.
B. L.
Touropa-Avstrije z rekordnim programom
CELOVEC. — Že drugič letos (prvič je bilo spomladi) je v imenu podjetja Touropa-Avstrije, največjega avstrijskega prireditelja za pavšalna letalska potovanja, direktor H a n n s Strouhal, predstavil povabljenim koroškim novinarjem zimski program, ki ga najdemo v 52 straneh obsegajoči barvni brošurici, ki je vsa v znamenju gesla „Z Avstrijo štev. 1 je potovanje zagotovljeno".
Pri sestavljanju te potovalne bro-šurice je Touropa-Avstrije upoštevala želje in priporočila Društva za informacije turistov. V njej so važne splošne informacije, kot npr. o denarju dežel, električnem toku in poštnih pristojbinah, o možnosti izletov, o športu, nakupu, o krajevnem času in o temperaturi zraka in vode. Natančno so orisani kraji, hoteli itd.
V pavšalnih cenah Touropa-Avstrije je vključeno več zmogljivosti kot je običajno mogoče. Tako so v cenah razen poleta, bivanja in oskrbe letališke takse, prevoza do cilja, vključene še tele zmogljivosti: zavarovanje pri storniranju potovanja, zavarovanje prtljage, nezgodno zavarovanje v počitniškem
kraju in prevoz tja in nazaj od letališč na Dunaju in Gradcu. Podjetje uporablja za letalska potovanja izključno najsodobnejša reaktivna letala.
Glavna težišča pavšalnih letalskih potovanj so sončni jug: Jugoslavija (Dubrovnik), Grčija, Romunija, Tunizija, Maroko, Mallorca, Kanarski otoki, Costa del Sol (Španija), Turčija (Istanbul), Daljni vzhod: Tajska (Bangkok), zahodna in vzhodna Afrika, Mehika in druga potovanja. Letos bodo prvič uvedli potovanje na Kubo. Seveda so v zimskem programu Touropa-Avstrije vključena tudi številna potovanja z ladjo: križarjenja okoli zahodne Evrope, na otoke v Atlantiku, na obale severne in zahodne Afrike, ter na otočje Indonezije.
Z dosedanjim potekom turistične sezone 1975 je vodstvo Touropa-Avstrije prav zadovoljno, saj so se od januarja do avgusta prijave povečale za 15%. Računajo, da se bo število prijavljenih turistov v letošnjem zimskem času močno dvignilo, pri čemer mislijo zlasti na zvišanje prijav za potovanja v bližnje in daljne dežele.
B. L.
šport -šport -šport - šport
TRDNJA VAS — SAK 1 : 0 (1 :0)
Da so naši fantje v hudi krizi, je pokazala tekma v Trdnji vasi, proti tamkajšnji enajsterici, ki so jo izgubili proti slabšemu nasprotniku. Ta padec forme je bilo opaziti že v igri s Selani, ko so dosegli tam samo neodločen rezultat (2 :2).
Kje so vzroki, bodo morali ugotoviti skupno igralci in vodstvo kluba, kajti s tako moralno pripravo Slovenski atletski klub ne bo mogel uspešno zmagovati. Da SAK trenutno ne more doseči uspehov, je morda tudi v tem, da ima premalo igralcev. Od teh pa sta trenutno dva celo kaznovana, tako da je moral igrati na tekmi s Trdnjo vasjo 15-letni mladinec Polanšek.
Upamo, da bo klub čimprej našel pravo pot, da se bodo odpravile pomanjkljivosti in da bo enajsterica zaigrala. tako kot smo od nje že od nekdaj navajeni.
Prihodnjo nedeljo igra SAK ob 15.30 v Teholcah.
Naši navijači naj pridejo v obilnem številu, da bi tako moralno podprli slovenske fante in da bi jim vlili zaupanje v zmago!
SELE — GALICIJA 1:3 (0:1)
Selški navijači, ki so si proti nasprotnikom iz Galicije pričakovali jasno zmago, so bili v nedeljo zelo razočarani. Selški nogometaši so igrali slabo kot že dolgo ne, razen tega pa so klavrno zapravili še tiste priložnosti, ki so se jim še kljub temu nudile.
Moštvu iz Galicije, ki je napram lan-
ski sezoni vsekakor precej močnejše, se je tokrat vse posrečilo.
Igra sama je bila dokaj napeta, saj je tik po začetku drugega polčasa, potem ko so Selani izenačili, izgledalo, kot da se bo list še obrnil. Toda le malo zatem so Galičani v 5 minutah zabili oba odločilna gola. Popolnoma nerazumljivo je bilo pri tem obnašanje selske obrambe in vratarja, ki sta tako rekoč opazovala nasprotnika, kako je streljal gole.
Toda saj pohvaliti ne moremo tokrat nobenega selskega igralca.
Upamo, da bo šlo prihodnjič bolje!
Prihodnjo nedeljo igrajo Selani ob 15. uri popoldne proti Tridnji vasi (Hor-tendorf) na tamkajšnjem igrišču.
Vsi navijači ste prisrčno vabljeni!
e MOTOKROS
DVOJNA ZMAGA AVSTRIJCEV
Na jubilejni deseti mednarodni mo-tokrosistični dirki v Savskem Marofu v Jugoslaviji je pred 6000 gledalci zmagal Avstrijec Michael Weil3, pred rojakom VValterjem Leitgebom, ki je zmagal na lanskoletni prireditvi. Tretji je bil Italijan Guido Vertemati. V močni mednarodni konkurenci 31 tekmovalcev iz osmih držav so jugoslovanski tekmovalci dosegli dobre rezultate. Petkratni državni prvak Leon Šoštarič ie bil četrti, Boris Fras (Orehova vas) peti, Željko Zorič (Karlovac) šesti, Marjan Samec (Zabok) deveti in Stjepan Ma-lekovič (Savski Marof) deseti.
Pokal Sportskih novosti za najbolje uvrščenega Jugoslovana je osvojil Le-
on Šoštarič, ki je bil v obeh vožnjah peti, na koncu pa četrti.
e BOKS
PETA ZMAGA PARLOVA
Takega Pulja, kot je bil v soboto zvečer, že dolgo ni nihče videl. Vse je bilo v pričakovanju boksarskega dvoboja Jugoslovana Mateja Parlova z Argentincem Jose Egalistom Gomezom. Prodanih je bilo po prvih podatkih
12.000	vstopnic. Arena, ki sprejme
15.000	gledalcev, pa je bila nabito polna. V izrednem boju, nasprotnika sta pokazala vse, kar znata in zmoreta, je Mate Parlov zmagal po točkah in petič potrdil uspešnost svoje profesionalne kariere. Doslej je Parlov trikrat zmagal s knockoutom (k. o.). V Splitu in v Pulju pa je zmagal po točkah. Njegov cilj, postati evropski profesionalni prvak, je tako vedno bližji.
6 SPEEDWAY
Gornja Radgona je kot peti organizator finala svetovnega prvenstva v speedwayu na peščeni stezi pozdravila novega svetovnega prvaka. To je branilec naslova Egon Miiller iz Zahodne Nemčije, 25-letni vitki plavolasec iz Kiela. Na drugo mesto se je kot lani uvrstil sloviti Novozelandec Ivan Mau-ger, na tretje pa letošnji svetovni prvak v speedwayu na kratki stezi Ole Olsen iz Danske. Prireditev je gledalo 30.000 ljudi, med njimi tudi član sveta federacije Miha Marinko in predsednik častnega odbora podpredsednik izvršnega sveta Rudi Čačinovič. Vsi mednarodni funkcionarji in udeleženci so izredno pohvalno ocenili organizacijo prireditve, naslednji finale svetovnega prvenstva bo leta 1976 v Marianskih Lažnih (Češkoslovaška).
Se o slovitem filmu „Tujci v domovini"
V tržaškem listu »Gospodarstvo “ je izšlo pred kratkim pismo bralca, ki se bavi o filmu »Tujci v domovini". Kot je znano, je pred več kot dvema mesecema ta film vzbudil velikansko zanimanje javnosti v Avstriji in v sosednji Jugoslaviji, hkrati pa je razburil del včerajšnjih sodeželanov, ki ji je manjšina še zmerom trn v peti in bi želeli, da bi izginila rajiš danes kot jutri. Pisec Š. K. pravi v pismu, da ga je zlasti presenetila okrogla miza dr. Trautl Brandstallerjeve. Kaj pravi v pismu Š. K. naj izvedo tudi naši cenjeni bralci, kajti izredno aktualna vsebina pisma bo našla splošno odobravanje tudi pri njih. (Op. ured.)
»Čeprav je že nekoliko odmaknjeno, vendar ne morem mimo tega, da bi napisal nekaj misli ob znani oddaji avstrijske televizije o koroških Slovencih, o njihovih problemih, o njihovem življenju in nehanju. To oddajo je prenesla tudi slovenska televizija in bi jo bilo treba ponoviti.
Predvsem moram poudariti poštenost in doslednost avtorjev te oddaje, ki se niso ustrašili še tako podle reakcije in groženj svojih sonarodnjakov. Na drugi strani pa me je osuplo zadržanje in govorjenje treh nemških koroških poslancev, od katerih naj bi bil eden poslanec Socialistične stranke, ki je sedaj na vladi v Avstriji in ki je menda poslanec te stranke že dolgo let. Za druga dva, eden poslanec Ljudske stranke, drugi Svobodnjaške, mi ni bilo mar, čeprav menim, da nista bila tako strupena kot prvi, čeprav zastopata stranki izrazito sovražno politiko do Slovencev.
Moram reči, da sem zlasti pozorno sledil besedam in mislim socialističnega predstavnika in po vsem, kar je povedal, si ne morem predstavljati, kaj je v njem socialističnega. Mislim, da ni potrebno govoriti o tem, kaj pravi socialistična doktrina o nacionalnem vprašanju, o tem kakšno je danes stališče sveta do manjšin.
Zato je človek toliko bolj pretresen, ko sliši iz ust človeka, ki bi moral po svoji politični pripadnosti propagirati mir, strpnost, prijateljstvo in sožitje med narodoma, ki živita tisoč in toliko let skupaj, toliko sovraštva.
To se dogaja sredi Evrope, ki se je kolikor toliko prečiščena po zadnji vojni zavedla, da sovraštvo in hujskanje k njemu, pripelje vse samo v nesrečo. To se dogaja v državi, ki ji je svet odpustil — ne pa pozabil — njeno zadržanje med vojno in končno se to dogaja v državi, ki danes hoče, da bi bila sedež največje mednarodne organizacije — Združenih narodov, katerih temeljna listina pa govori o prijateljstvu in sožitju med narodi in ki prepoveduje fašistične doktrine in organizacije.
Po omenjeni oddaji bolj pozorno sledim vsemu, kar se dogaja zlasti na Koroškem in v Avstriji in menim, da je naša velika dolžnost nuditi našim sonarodnjakom vso pomoč v njihovi borbi za pravice in celo za obstoj, kajti tako jim bo lažje v tem najtežjem položaju kot so se sedaj znašli. Menim, da ga ni Slovenca in Jugoslovana, ki ne bi mislil tako in če goje nemški Korošci nek .prastrah' potem jim je treba povedati, da tega ni treba, če bodo pošteni do .tujcev v domovini', v kateri žive od nekdaj."
Glasovi k spravi na Bližnjem vzhodu
Jugoslovanski listi so poročali, da so sklenitev egiptovsko-izrael-skega sporazuma sprejeli v Beogradu kot pozitiven prispevek k nadaljnji akciji za dokončno ureditev položaja na Bližnjem vzhodu. Gerald Israel, ravnatelj revije „Nou-vaux Cahiers", ki jo izdaja vesoljna izraelska zveza (Alliance israe-lite universelle), je v svojem pismu pariškemu listu „Le Monde" zapisal, da ni važno, da ni predsednik Giscard d’Estaing osebno čestital Izraelu ob podpisu izraelsko-egip-tovskega sporazuma; saj sta Francija in Izrael demokratični državi, ki nimata potrebe, da si medsebojno čestitata za vsakokratne ukrepe, ki so konkretni pozitivni za eno ali drugo državo. Toda čestitka, ki io je poslal predsednik francoske republike Sadatu in Kissingerju, jasno priča, da se Giscard ne strinja z državami, ki odklanjajo sporazum, kakor sta Sirija in Irak.
Jakob Malik, predstavnik Sovjet-
ske zveze pri Organizaciji Združenih narodov, je obvestil glavnega tajnika OZN Kurta VValdheima o gledišču sovjetske vlade glede egiptovsko-izraelskega sporazuma, ki predvideva razvrstitev ameriških »civilnih opazovalcev" na prelazih Mitla in Gidi. Sovjetska vlada postavlja v tem pogledu svoje rezerve. Pri tem pa ni omenil možnosti, da bi sovjetska vlada v varnostnem svetu postavila veto, ko bo ta razpravljal o najnovejšem sporazumu na Bližnjem vzhodu. Kissinger, ameriški zunanji minister, je s svoje strani izjavil, da ne pričakuje, da bi se Sovjetska zveza povsem zoperstavljala sklenjenemu sporazumu, ko bo ta predložen vernost-nemu svetu. To izjavo je Kissinger dal po razgovoru s dr. VValdhei-mom. Dodal je, da se bo o tej zadevi pogovoril s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromi-kom, ko pride v New York.
OBISK V BEOGRADU
BEOGRAD, 16. sept. — Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic je sprejel predstavnike Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Francija Zvvittra in dr. Matevža Grillca, ing. Franca Einspielerja in Filipa Wa-rascha. Predstavniki koroških Slovencev so se poprej pogovarjali s pomočnikom zveznega sekretarja Nikolo Miličevičem.
Na pogovorih se je znova potrdila velika zainteresiranost SFRJ za položaj in pravice naših manjšin v Avstriji; izraženo je bilo pričakovanje, da bo avstrijska vlada prišla v pogovorih s slovensko in hrvaško manjšino do stvarnih rešitev
in da bo izpolnila svoje mednarodne obveznosti, kot jih določa državna pogodba.
AVSTRIJSKI VELEPOSLANIK DR. OTTO V LJUBLJANI
Veleposlanik zvezne republike Avstrije v Beogradu dr. Alexander Otto je bil na delovnih obiskih pri najvišjih predstavnikih SR Slovenije. Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je sprejel veleposlanika dr. Otta in se z njim zadržal v krajšem pogovoru. Zatem so avstrijskega veleposlanika ločeno sprejeli predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc, podpredsednik IS Rudi Čačinovič in predsednik skupščine komisije za mednarodne odnose Edo Brajnik.