Domoznanski oddelek $ tp 07 || SMETEM T k' SS TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XI - št. 136. - januar 2002 - cena 250 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA SREČNA JE ŠTEVILKA... V petek, 25.1.2002je bila v prostorih TEHNIČNE TRGOVINE ILIRIJA z javnim žrebanjem nagrad zaključena velika nagradna igra. SREDNJE IN VIŠJE ŠOLSTVO - ŽELJA ALI REALNOST? ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA STR. 23 KDO VODI OBČINO? Življenje v občini poskušajo prikazati kot lepo, sebe pa kot nepogrešljivo kolesje, ki izboljšuje nivo življenja v naši občini. Primorske novice objavljajo posnetke raznih otvoritev, ilirskobistriška ladjica in z njo mi vsi pa nezadržno tonemo. BISTRIŠKE FONTANE PRAZNIK ČASTILCEV SV. ŠTEFANA \t»' iCJfsbjž situli ■ipp® n MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Med posebej pohvaljenimi družinami je bila tudi družina Medved z Ostrožnega Brda 43. NOVOSTI OB UVAJANJU NOVEGA REGISTRACIJSKEGA SISTEMA MOTORNIH — IN PRIKLOPNIH VOZIL m e BBS ■ 01 02 03 04 m i06 07 08 09 12 m ji 15 16 čs 18 19 20 22 ;?3 '24 25 m S 23 mm ftlj S STR. 5 OPTIKA PRIMC GREGOR Poleg poklica optika sem se izučil tudi za zlatarski poklic in finomehaniko. V mojem lokalu vam ponujam izdelke iz zlata in srebra ter popravilo nakita. Zaradi velikega povpraševanja sem dopolnil svojo dejavnost s prodajo ženskih in moških ur. TERARIJ - terra-zemlja...je torej posoda v kateri vzdržujemo, gojimo in. STR. 27 ti&ART grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica Z DEDKOM MRAZOM NAOKROG STR. 3 Na pustni dan se ne sme delati, v obleko škoromata se nikoli ne obleče ženska in pustne norčije se zaključjo na pustni torek ob polnoči. BESEDA UREDNIKA BISTRIŠKI AZIL ZA ZAPUŠČENE PSE IN... Nikoli se ne da narediti nekaj, da bo vsem prav. Se pa na napakah učimo in če ne drugega, vsaj vidimo kam pes taco moli. Če vse pse spremenimo v ljudi, jih imamo za celo zavetišče. Nima smisla razpravljati o poštenosti, ker se po dobri bistriški navadi vse pretvori v izsiljevanje. Upam, daje vsem jasno, da nimam potrebe ne želje sedeti za isto mizo z ljudmi, ki ne mislijo enako, podobno ali pa vsaj tam tam z mano. Zavedam se, da večina bralcev nima pojma o čem pišem, vedo pa tisti katerim je to pisanje namenjeno. Z donacijo smo se za letos, po vsej verjetnosti, poslovili in postali popolnoma tržni z dodatki bistrške ekonomije. V začetku januarja se je sestal uredniški odbor časopisa, ki je sprejel sklep o povečanju naklade s 1.300 na 1.500 izvodov. S skoraj petdesetimi stalnimi dopisniki postaja časopis že kar velika organizacija in zato terja nov pristop do člankov in do dopisnikov. V naprej se opravičujem tistim, ki jim bo besedilo skrajšano ali ne bo objavljena fotografija, prispevkov je enostavno preveč, da bi bili lahko vsi objavljeni v izvirnem obsegu. Apeliram na vse avtorje, da poizkušajo svoja besedila čim bolj racionalno napisati. Snežnik je v preteklem mesecu izvajal javno - mnenjsko anonimno telefonsko anketo o prihajajočih jesenskih lokalnih volitvah in volitvah za župana, v kateri j e 277 vprašanih Bistričanov odgovarjalo na vprašanja glede napredka naše občine v zadnjih treh letih, o problemih, kijih tarejo, o vplivu občinskega sveta in o poznavanju občinskih svetnikov. Neizogibno je bilo tudi vprašanj e o udeležbi na naslednj ih volitvah, o strankah, ki j ih bodo volili in o primernem kandidatu za novega župana. Podrobnejši rezultati bodo objavljeni v naslednji številki časopisa. Ne morem pa mimo mimo dejstva, da bi samo še 23% od tistih, ki so pred tremi leti volili sedanjega župana, ga ponovno volili, če bi se kandidiral, seveda. Očitno so poizkusi, da v zadnjih šestih mesecih naredi vse, kar bi bil moral v preteklih treh letih zaman. Bistričani so zagrenjeni, naveličani in prenasičeni z obljubami in vedno znova z istimi obrazi. Hrepenijo po... O tem pa dmgič, da ne bodo »babe glih vse skvakale«. Urednica mag. Milena Urh X______________________________________________________________________/ mm trgovina, d.d. Efflrflfja] trgovina, ‘Aid. OOM0ffl OMfjffl trgovina, Aid. trgovina, Aid. BOfMfla] trgovina, Aid. Izžrebane številke iz nagradnih kuponov so naslednje: 1. Avto Citroen Saxo Target 029005 2. Televizija 037973 3. Vikend paket za dve osebi 007553 4. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 5. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 6. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 7. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 8. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 9. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 10. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 11. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 12. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 13. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 14. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 15. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 16. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 17. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 18. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 19. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 20. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 21. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 22. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 23. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 24. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 25. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 26. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 27. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 28. Bon v vrednosti 10.000,00 SIT 040758 040899 025157 001755 026981 031685 041882 023279 009307 040591 026447 040125 041529 040839 040227 020768 031885 025649 010697 007982 042630 042237 040984 041693 008358 Rezervni nagradni kuponi za prve tri nagrade: 1. Rezervna številka za avto Citroen Saxo Target 042057 2. Rezervna številka za televizijo 037017 3. Rezervna številka za vikend paket za dve osebi 025427 Izžrebane številke kuponov bodo objavljene v časopisu Snežnik, Direkt in v časopisu Primorske novice, prav tako bodo na vpogled v vseh trgovinskih poslovalnicah Ilirije. Pravica do prevzema nagrade na sedežu Ilirije zastara v roku 60 (šestdeset) dni od objave poročila v časopisu Snežnik, Direkt in v časopisu Primorske novice. SREDNJE IN VIŠJE ŠOLSTVO -ŽELJA ALI REALNOST? Bližajo se volitve in znova je oživela ideja o vzpostavitvi srednje šole v IL. Bistrici, kar je bila ena od nerealiziranih obljub kandidatov na prejšnjih volitvah. Dne 23.1.2002 je bil v sejni sobi občine Ilirska Bistrica razgovor z dr. Lucijo Čok, ministrico za šolstvo, znanost in šport. Razgovor se je dotaknil treh tem in sicer devetletke ter pogojih zanjo v naši občini, investicije v OŠ Jelšane ter oddelek srednje šole v ILIRSKI BISTRICI. Najprej sta svoje poglede oz. mnenja predstavila župan, g. Franc Lipolt ter načelnik za družbene dejavnosti g.Zdravko Kirn. Stanje na svojih šolah so opisale tudi ravnateljice OŠ Jelšane, OŠ A. Žnidaršič in OŠ D. Kette. V naši občini imamo sedem osnovnih šol s skupno 1200 učenci. V zadnjem desetletju je število rojstev strmo padalo in iz 200 rojstev letno padlo le na 90 rojstev, vzpodbudno pa je, da je bilo v preteklih dveh letih zaznati vnovičen porast z okoli 110 rojstvi letno. V dveh osovnih šolah že poteka program devetletke, v petih šolah pa bi po mnenju župana potrebovali okoli 1,2 milijarde tolarjev za njihovo posodobitev. Trenutno je aktualno vprašanje gradnje nove šole v Jelšanah. Naložba je vredna 400 milijonov, država pa naj bi prispevala 40%. Župan je med drugim povedal, daje občina namenila 35 milijonov tolarjev za začetek gradnje nove osnovne šole v Jelšanah, po zagotovilih ministrice pa bo v naslednjem letu svoj del sredstev primaknila tudi država. Žal pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev obstaja bojazen, da bo obljubljeni državni denar izplačan v več delih, zadnji del šele v letu 2004. Prostorske težave pa ima tudi glasbena šola, katero trenutno obiskuje preko 300 učencev. Žal pa je šele na repu prednostne lestvice adaptacij glasbenih šol v Sloveniji. Kar se tiče dolgoletne želje svetnikov in občanov, da bi zaživela v Ilirski Bistrici srednja šola, ministrstvo načeloma to idejo podpira. Vendar pa opozarja, da bi morala biti vzpostavljena vsaj po dva oddelka v vsakem letniku. Sčasoma naj bi dislocirani oddelki prerasli v samostojno šolo, temu pa nasprotujejo v Sežani in Postojni. V naslednjih nekaj letih najbrž še ne gre pričakovati, da bo srednja šola zaživela. Če pa se bo na tem projektu aktivno delalo tudi po volitvah, se morda kmalu vsaj nekaterim izmed 305 bistriških dijakov, ki v letošnjem letu obiskujejo srednješolske programe v Postojni in Sežani ne bo več potrebno ob 5-ih zjutraj voziti 30 in več kilometrov v šolo. Bojan Oblak USPEŠNO SODELOVANJE Z MLADIMI V prostorih SGP Primorja v Ilirski Bistrici so se zbrali borci Krajevne organizacije ZZB NOV Ilirska Bistrica na redni letni konferenci. Konference se je udeležilo 76 članov in pridruženih članov te organizacije. O delu organizacije v minulem obdobju je izčrpno spregovoril predsednik KO Jože Vičič. Med ostalim seje dotaknil tudi raznih podtikanj in laži, kijih v nekaterih medijih objavljajo privrženci kolaboracije klerofašističnih aktivistov na račun NOB. Krajevne organizacije vzorno skrbijo za onemogle in bolne udeležence NOB in njihove svojce. Kot vrsto let doslej, so tudi tokrat pred novim letom obiskali in obdarili 42 udeležencev NOB, od tega 25 v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici. Člani organizacije so v razpravah poudarili, da se je v zadnjih dveh letih v KO ZZB včlanilo veliko število novih, predvsem mladih članov, ki so dobili članske izkaznice. Konference „ sta se udeležila Zupan Franc Lipolt med borci tudi poslanec v Državnem zboru Vojko Čeligoj in ilirskobistriški župan, ki sta konferenco pozdravila in ponudila vsestransko sodelovanje in pomoč pri realizaciji programov. S posebnim zadovoljstvom so prisotni poslušali pozdravni nagovor mlade predstavnice delegacije taborniške organizacije Snežniških ruševcev, študentke Petre Šajn, ki seje s sovrstnicami vključila v organizacijo ZZB NOV, pri tem pa je najavila še druge člane, ki se bodo včlanili v to organizacijo. Ob zaključku so prisotni zbrali nov izvršilni odbor KO ZZB in pri tem ponovno za predsednika izbrali Jožeta Vičiča, ki bo v naslednjem letu vodil to organizacijo. Ivan S KRT PRAZNIK ČASTILCEV SV. ŠTEFANA Z DEDKOM MRAZOM NAOKROG opozarjala tudi posebna zloženka Kulturnega društva Alojzij Mihelčič, katero so izdali ob tej priliki. Obiskovalci so radi posegali po Harijskih novicah, krajevnem glasilu ponujenem na posebni stojnici kulturnega društva. Z novim urednikom Zvonkom Boštjančičem so si nadele novo preobleko. V modri barvi so ponujale obilico zanimivih dogodkov in drobnih informacij o utripu Harij in Harij cev. Pohvale so kar deževale, tako o pisanju, kot naslovnici s posnetkom Harij iz zraka, avtorja Damjana Gombača. Na omenjeni stojnici se je predstavljala tudi vas Harije v turističnem smislu: z razglednicami obnovljene zbirne pošte, harijskim čajem iz devetih zelišč, Boštjančičevimi medenimi izdelki, glasbenimi kasetami znanih Harij cev, prisrčnimi brezovimi metlicami Janeza Jožljovega, umetelno izdelanimi voščilnicami Jadranke Kovačeve in številnimi ročnimi deli Olge Kupčeve. Seveda ni šlo brez debelega »horijskega kumpirja« Jožeta Čednikovega, Kramerjevega sira in kruha strine Poštarjeve, s čimer so obiskovalcem postregli brezplačno. Ob tej priložnosti se organizatorja Kulturno društvo Alojzij Mihelčič in odbor za pripravo žegnanja, ki deluje v okviru KS Harije zahvaljujeta vsem nastopajočim, sponzorjem in konjarjem, pa tudi vsem obiskovalkam in obiskovalcem, ki so si vzeli čas in 26. decembra z dežniki obiskali Harije. Upamo, da Vas nismo razočarali in da nas še kdaj obiščete. Hvala in nasvidenje! Alenka Penko Dedek Mraz seje tudi letošnjo zimo odpravil naokrog. Zvesto spremstvo mu je sledilo na dolgi poti po šolah in vrtcih v naši občini. Prvi dan so ga povabili v goste k otrokom zaposlenih v Slovenski vojski iz Ilirske Bistrice. Velike pakete jim je prinesel... Sledil je klicu predšolskih otrok iz Jelšan. Vključil se je v prijeten program, ki so ga domiselno pripravile tamkajšnje mentorice. Drugega dne je obiskal otroke iz bistriškega vrtca. Program so popestrili igralci 5.b OŠ Antona Žnideršiča, ki so s predstavo o Volku in petih kozličkih razveselili poleg teh še mnogo drugih otrok v pred novoletnem času. Klicali so ga na OŠ Dragotina Kette. Zaradi tamkajšnjega bogatega programa so ga otroci, ki obiskujejo ure pravljic v Rekel je, da je tam vedno zelo lepo. Kombi s spremstvom j e odsopihal proti Pregarjam. Obdaril je zbrane otroke iz šole in okoliških vasi. Na kosilu so bili pri Korajžnikovih. Dobro so se podprli. Pot jih je vodila v Sonček. V lepo urejenem in okrašenem domovanju so otroci in mentorice pripravili prijeten sprejem Dedku Mrazu in slovo staremu letu. Dedek je turnejo po občini zaključil v OŠ Podgora. Tako lepo mu je bilo na prireditvi, da meje prosil, naj mu priskrbim video kaseto, da si bo program še enkrat ogledal, ko bo prost. Dedka Mraza smo ponovno srečali na prireditvi »Sanke Dedka Mraza«, ki je bila v Domu na Vidmu v soboto, 29. 12.2001. Kar živahno popoldne je bilo. Izdelovali smo okraske za drevesce in Ples snežink knjižnici Makse Samsa čakali zelo dolgo. A je vendarle prišel tudi k njim... Popoldne so ga pričkovali na Topolcu pri Povodnem možu člani društva Sožitje. Veseli so ga bili. Spremstvo snežink je z nežnim plesom napovedalo, da se bližajo snežni oblaki, palčki so spet dokazovali, da so nagajivi in veseli, živali pa niso rekle nobene. Vse skupaj so pogostili z imenitnimi kremnimi rezinami. Dedek se jim izdatno zahvaljuje. Zadnji dan je bil najbolj naporen. Začeli so na OŠ Antona Žnideršiča, kjer so mu otroci razredne stopnje pripravili pravi koncert. Odhiteli so v Podgrad. se najedli palačink, ki so jih pekle tabornice. Nekaj mladih plesalk se je ogrelo s plesnimi koraki in živahno glasbo. Za konec je naše Društvo prijateljev mladine povabilo v goste Kranjske komedijante s Pravljico o Mezinčku. Všeč nam j e bil lajnar, ki ga bomo še kdaj povabili v naše kraje. Naš prispevek ni namenjen le poročilu ampak tudi zahvali vsem tistim, ki so pripomogli, daje Društvo izpeljalo gostovanje Dedka Mraza. To so: Občina Ilirska Bistrica, župan občine Ilirska Bistrica, Ilirija in tiskarna Bor. Darinka Dekleva “SONČEK” SE IMA LEPO V Dnevnem centru “Sonček” se vsak detovni dan v popoldanskem času zberemo otroci in mentorici. Po odličnem kosilu, ki nam ga pripeljejo iz Osnovne šole Antona Žnideršiča napišemo domačo nalogo, nato pa imamo možnost vključitve v pester izbor prostočasnih dejavnosti. Posebno pestro in zanimivo smo preživeli praznični mesec december. Imeli smo srečanje s skupino starih za samopomoč, ki jo vodi ga. Nada Čeligoj. Veliko smo izvedeli o Miklavževanju nekoč in danes. Preden smo se razšli smo skupaj zapeli še nekaj starih ljudskih pesmi. Obiskal nas je tudi dedek Mraz s spremstvom. Prinesel nam je bogate darove, ki sta jih prispevali Občina Ilirska Bistrica in Ilirija d.d. Mi pa smo dedku pripravili kratek program, tako da smo se skupaj izjemno zabavali in se pogostili. 27.12.2001 pa smo se Sončki odpravili v novoletno okrašeno Ljubljano. V razkošnem Koloseju smo si ogledali film Harry Potter in se okrepčali z odlično pizzo. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov. V preteklem letu smo si na novo opremili kuhinjo in dobili prvi računalnik, kar naše bivanje v Sončku še polepša. Zdaj pa je prazničnih dni konec, zato moramo ponovno krepko prijeti za zvezke in knjige. Sončki Že od nekdaj so se po sv. maši na Štefanovo zbrali pevci in zapeli. Spontano druženje je leta 2000 preraslo v koncert. Pod cerkvenim zvonikom in v prostorih stare osnovne šole je bila ves čas na ogled razstava o delu društva, v domači cerkvi pa tri medene makete cerkve sv. Štefana iz Harij, katere so izdelali gospodinji Mojca Brožič in Olga Pirnat. Ob enajsti uri je župnik Gabrijel Vidrih blagoslovil konje in konjske vprege. Kljub slabemu vremenu se jih tiskarne Graps tech iz Sežane. Zaradi prostorske stiske je bilo za obiskovalce in nastopajoče poskrbljeno na dveh lokacijah. Pevci so se po stari tradiciji zbrali v prostorih nekdanje šole, za ostale pa je bila na voljo hrana in pijača v šotoru pri cerkvi. Ločenost lokacij je omogočila, da so si obiskovalci lahko ogledali tudi vas Harije in njene posebnosti, na kar je Zaradi nenaklonjenosti oblasti in opuščanja konj bi Štefanovo v Harijah skoraj zamrlo. A po zaslugi domačina Petra Valenčiča in skupine bistriških konjarjev, je praznovanje po letu 1993 ponovno zaživelo v vsej svoji veljavi. Še več, organizacijski odbor za pripravo žegnanja, ki deluje v okviru KS Harije, si ves čas prizadeva, da bi postalo praznovanje še lepše in bogatejše. Željam in hotenjem odbora, kateremu že drugo leto predseduje Slavko Škoberne, pa je tudi letos prisluhnilo Kulturno društvo Alojzij Mihelčič iz Harij, ki tudi drugače skrbi za boljši kulturni utrip kraja. Letošnje praznovanje se je začelo takoj po deveti uri s slavnostno sv. mašo. Polepšali sojo domači pevci in domžalski rogisti. Slavje se je nadaljevalo s koncertom božičnih pesmi. Pripravili so ga člani Kulturnega društva Alojzij Mihelčič. Številnemu občinstvu iz bližnjih in daljnih krajev so zapeli in zaigrali: Otroški pevski zbor Zvonček iz Ilirske Bistrice pod vodstvom Damjane Skok in ob spremljavi Nives Pirih, MePZ Ahec iz Jasena in MePZ Podgrad pod vodstvom Stanka Čeha, Domžalski rogisti iz Domžal, kvartet Bratje Boštjančič iz Harij (umetniški vodja Alojz Boštjančič), violinistka Lavra Zafred z Dolnjega Zemona in violinist Rok Hrvatin iz Harij. Svečani prihod je zbralo čez trideset. Zaigrali so domžalski rogisti, v imenu organizacijskega odbora za pripravo žegnanja je prisotne pozdravil Slavko Škoberne, v imenu bistriške občine, pa je čestital ob prazniku samostojnosti župan Franc Lipolt. Pozneje je zaigral na harmoniko še najmlajši član kulturnega društva Jan Gombač in vesela godbenika s Tater. Kot vsako leto doslej so člani organizacijskega odbora za pripravo žegnanja, ki so nasploh skrbeli za svečani sprejem in dobro počutje konjarjev, pripravili priložnostni spominek. Letos je bila to rozeta, katero je izdelala Janja Škoberne s pomočjo Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo - Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; telefon: 05/71-00-320, telefaks: 05/714-11-24 CENA OGLASOV JE: 1/16 - 6.783,00 1/8 - 13.387,50 1/4 - 26.775,00 1/2 - 53.550,00 1/1 -107.100,00 V ceno je vključen tudi prometni davek. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust in za večkratno mesečno oglaševanje po letni pogodbi 30% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti. 28. SEJA Informacije Upravne enote Ilirska Bistrica PODROČJE PROMETA: NOVOSTI OB UVAJANJU NOVEGA REGISTRACIJSKEGA SISTEMA MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL 28. seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica je bila v torek, 22.01.2002. Svetniki so na dnevni red dobili tri točke. Poleg določitve dnevnega reda in pregleda zapisnikov s 26. seje jim je preostala le še glavna točka - predlog proračuna Občine za leto 2002. Svetnik Zlatko Jenko je predlagal razširitev dnevnega reda z dodatno točko: Odpis terjatev do Kmetijske Zadruge Brkini, ki pa je občinska uprava ni podprla, z obrazložitvijo, da je za KZ Brkini potrebna posebna obravnava na eni izmed naslednjih sej. Svetniki so z glasovanjem podprli mnenje uprave in dodatne točke niso uvrstili na dnevni red. Obravnavo predloga proračuna so začeli z razpravo o pravilnosti oz. nepravilnosti dosedanjega postopka sprejemanja proračuna. Svetniški skupini SLS in Samostojna svetniška skupina OS sta vložili ugovor na postopek obravnave proračuna. Svetniška skupina SLS je bila mnenja, daje župan posredoval popolnoma nov predlog , in da ne upošteva sprejetega osnutka proračuna s predhodne seje ter da bi bilo potrebno vrniti postopek sprejemanja proračuna v fazo sprejemanja osnutka. Samostojna svetniška skupina OS paje bila mnenja, da bi morala občinska uprava za vse neupoštevane predloge PRORAČUN OBČINE in sklepe, sprejete v osnutku proračuna vložiti pismene amandmaje, v katerih bi bilo s strani predlagatelj a poj asnj eno neupoštevanje sprejetih sklepov. Ker tega uprava ni storila, so zahtevali, da se vrne postopek sprejemanja proračuna v predhodno fazo. Občinski svet je oba predloga zavrnil. Tako so svetniki nadaljevali s postopkom sprejemanja predloga proračuna z vloženimi amandmaji. Niso podprli amandma dr. Sinaj love za rekonstrukcijo strehe Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica. Zato so pa, toliko bolj jasno in glasno, podprli amandma J. Poklarja, da se dodeli TV Galeji 6.700.000,00 SIT za postavitev TV oddajnika na Gabrku. Sprejeli so tudi amandma S. Mišeta za asfaltiranje občinske poti do zaselka Ivanko - Malečkar v k.o. Smrje. Svetniku Barbišu je padel amandma za izvedbo ureditve lokalne ceste Pavlica - Starod, svetniki pa so podprli spremenjen amandma A.Šenkinca za povečanje sredstev za pospeševanje kmetijstva. Še nekaj amandmajev je doletel slab konec, nekateri izmed njih so bili okarakterizirani le kot vsebinski in tako niso bili deležni večje pozornosti. Tako dopolnjen predlog so svetniki sprejeli in preoblikovali v Odlok o proračunu. Naslednja seja bo po zagotovilih župana, v zelo kratkem času. S 3.decembrom 2001 je prenehal veljati dosedanji način registracije in s tem povezanega načina podaljšanja veljavnosti registracije. Nov način, ki temelji na določilih Zakona o varnosti v cestnem prometu, Pravilnika o tehničnih pregledih in Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil ima naslednje osnovne značilnosti: -prometno dovoljenje je trajno in se več ne podaljšuje, je le dokaz o lastništvu motornih vozil, -nalepka, ki se namesti na notranjo desno spodnjo stran vetrobranskega stekla, v bistvu prevzema vlogo dosedanj ega “podalj šanj a registracij e”, -postopki se naj bi poenostavili in v celoti prenesli na pooblaščene organizacije za izvajanje tehničnih pregledov v Republiki Sloveniji. Vsa vozila morajo imeti nameščeno nalepko od poteka veljavnosti registracije vozila in sicer od 3.12.2001 dalje. Skrajni rok j e 31.12.2002. Po tem roku bo tudi resnično postopek poenostavljen, saj ga bo moč opraviti v kateri koli pooblaščeni organizaciji za tehnični pregled v Sloveniji, kar sedaj, zaradi hkratne zamenjave prometnega dovoljenja ni mogoče, oz. je precej zapleteno in zamudno. PROMETNO DOVOLJENJE Prometno dovoljenje za motorno ali priklopno vozilo se izda na zahtevo lastnika, ki se mora identificirati. Za izdajo je potrebno: -dokazilo o lastništvu (faktura ali notarsko overjena pogodba, v tem primeru tudi plačani davki: overi DURS) -potrdilo o plačani carini CURS, -izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila, -predhodna identifikacija vozila, če ima vozilo izjavo o ustreznosti tipa “A”, -predhodna izdaja in namestitev nalepke na tehničnem pregledu Prometno dovoljenje se izda za kupljeno novo vozilo ali pa za kupljeno rabljeno vozilo in se glasi na lastnika. Prometno dovoljenje se zamenja: -ob spremembi tehničnih značilnosti, ki jih ni moč vpisati pod opombe, -ob spremembi naslova lastnika, -če je poškodovano, -ob izteku veljavnosti dosedanjega prometnega dovoljenja se zamenja z novim, ki ima nekaj manjših sprememb, predvsem pa nima več rubrike “veljavnost podaljšana do:”. Upravna enota Ilirska Bistrica izdaja registrske tablice in novo prometno dovoljenje (prva registracija), odjavo vozil iz prometa in pri spremembi lastništva za lastnike s sedežem ali prebivališčem na območju Upravne enote Ilirska Bistrica. TIB Transport zaenkrat izdaja nalepko, ter zamenjuje prometna dovoljenja pri tehničnih spremembah in podaljšanju. NALEPKA Ta postopek po svoji funkciji nadomešča dosedanje podaljšanje registracije z nekaj izjemami. Nalepka se izda samo na tehničnem pregledu, namesti jo lahko samo pooblaščeni kontrolor. Nalepka se izda na zahtevo lastnika ali od njega pooblaščena osebe, ki se mora izkazati z veljavnim prometnim dovoljenjem. Pri tem morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji: -za novo vozilo: izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila tipa A, ob tem se predhodno opravi identifikacija vozila, če izjava ni tipa “A” je pogoj tehnični pregled, -tehnični pregled, ki je obvezen vsako leto. Izjeme so: novo osebno vozilo z izjavo o ustreznosti in tehnični brezhibnosti šele tretje leto; vozila nad 12 let starosti in vozila za javni prevoz potnikov in prevoz nevarnih snovi: vsakih 6 mesecev; -plačano letno povračilo za uporabo cest (“cestnina”), -sklenjena polica obveznega zavarovanja, Nalepka velja eno leto, izjeme so naslednje: lahki priklopniki (ki ne potrebujejo zavarovanja in plačala cestnine) tri leta in za vozila, za katere se zahteva tehnični pregled na 6 mesecev , torej za stara nad 12 let, za prevoz nevarnih snovi, za prevoz potnikov v j avnem prometu. Vsaka nalepka ima serijsko številko, kije vpisana in se tako lahko izsledi, ali je nameščena na pravem vozilu, se ne more odstraniti brez vidnih posledic. Na njej se označi veljavnost z luknjačem. Datum poteka veljavnosti se mora ujemati s potekom veljavnosti, police za obvezno zavarovanje in povračila za uporabo cest in tehničnega pregleda (tega + - 30 dni). Datum veljavnosti sledi datuma poteka dosedanje podaljšanje registracije; če se datum tehničnega pregleda ne ujema npr. z rokom prvega tehničnega pregleda (po treh letih za avtomobile z izjavo o ustreznosti in tehnični brezhibnosti tipa “A” zaradi vmesne prodaje itd.) je pogoj tehnični pregled ne glede na sicer določen rok. Opozarjamo, da se ob izdaji in namestitvi nalepke, ki se izdaja kot “podaljšanje registracije” menja tudi prometno dovoljenje. Vozilom, ki imajo obvezni tehnični pregled na šest mesecev, pa se hkrati ne izteče veljavnost dosedanjega prometnega dovoljenja, se tako kot doslej izda kartonček in ne nalepka in vozilo ohrani dosedanjo prometno dovoljenje. DRUGE NOVOSTI. KI SE NAM OBETAJO V PRIHODNOSTI Pravilnik o tehničnih pregledih predvideva kar precej novosti na področju opremljenosti organizacij, ki opravljajo tehnične preglede ter preveijanja, ki pa bodo stopila v veljavo praviloma šele po prehodnem roku s 1.6.2002. S 1.5.2002 pa nastopa obveznost registracije vseh koles z motorjem (moped, skuter) do 50 ccm, ki ne more razviti hitrosti večje od 50 km/h. O postopkih vas bomo pravočasno obvestili. v sit A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 1.Skupaj prihodki 1.586.690.719 Il.Skupaj odhodki 2.100.543.779 III.Proračunski primanjkljaj -513.853.060 B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV.Prejeta vračila danih posojil 5.606.234 V.Dana posojila VI.Prejeta minus dana posojila 5.606.234 C.RAČUN FINANCIRANJA Vll.Zadolževanje proračuna 170.000.000 VIII.Odplačevanje dolgov 16.850.000 IX.Neto zadolževanje 153.150.000 Proračun občine Ilirska Bistrice za leto 2002 sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. KONCERT V TIŠINI NOČI Kdor sije na praznik svetih treh kraljev ogledoval jaslice naše dekanije in se ustavil tudi v cerkvi svetega Jurija v Ilirski Bistrici je lahko prisluhnil božičnemu koncertu z naslovom V tišini noči. Kadar seje v Palestini rodil otrok, so se v hiši zbrali krajevni glasbeniki, da bi s preprosto glasbo pozdravili njegov prihod na svet. Jezus je bil rojen v hlevu, proč od doma, zato tega obreda ni bilo mogoče opraviti. Kljub temu pa ob prihodu božjega Sina na svet ni manjkalo glasbe, saj so prepevale velike množice angelov in pastirjev. Po njihovem zgledu se veselimo in prepevamo ob jaslicah tudi v današnjem času. Nedeljski koncert V tišini noči je organiziral cerkveni MePZ Zvon iz Trnovega (na sliki) pod vodstvom Damjane Skok, povezovala pa gaje Helena Boštančič. K sodelovanju so povabili mnoge ljubitelje petja in igranja. Polno cerkev so navduševali trobentač Tomaž Primc, flavtistka Andreja Grahor in sopranistka Janja Konestabo, družinska skupina Volk Polk, mladinski zbor OŠ Dragotina Ketteja pod vodstvom Kristine Polh, cerkveni MePZ iz Košane, ki ga vodi Damjana Morel in otroški cerkveni zbor Zvonček pod vodstvom Damjane Skok, ki je na klavirju spremljala tudi ostale nastopajoče. Kot zadnji so nastopili še organizatorji koncerta, ki jih je na klavirju spremljala Nives Pirih. Melodije so ravno na praznik Svetih treh kraljev 06.01.2002 pod sijem zvezde repatice hvalile in slavile rojstvo Kristusa-Otroka in z radostjo polnile srca zbranih, ki so ob koncu skupno zapeli še najbolj poznano božično pesem Sveta noč. Petra TABELA O OPRAVLJENIH STORITVAH NA PODROČJU PROMETA OD L L 2001 DO 31. 12. 2001 IME STORITVE ŠTEVILO 1. Izdaja novega vozniškega dovoljenja 334 2. Podaljšanje vozniškega dovoljenja 189 3. Registracija vozila na novo 957 4. Podaljšanje registracije vozila 2.462 5. Prenos lastništva vozila 790 6. Izdaja tablice - preizkušnja 254 7. Odjava vozila 1.276 Za podrobnejše informacije o novostih in za ostali informacije pišite ali pokličite na: Upravna enota Ilirska Bistrica Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica tel:05/71 41 361, www.sigov.si/ueilbi, branko.skrt@gov.si SPOROČILO ZA JAVNOST Plama-pur v zadnjih letih posluje stabilno in raste z več kot 20% stopnjo. V poslovnem letu 2001 smo ponovno dosegli ugodne poslovne rezultate. Prodaja izdelkov se je vrednostno povečala za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2000 in se približala vrednosti 6 milijardam tolarjev. Stalno in pravočasno vlaganje v tehnologijo, trg in kadre v preteklih letih je omogočilo bistveno večjo rast dobička iz poslovanja. Indeks te rasti je 246 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2000. Ob koncu leta smo tako kot v preteklih letih podelili nagrade in priznanja najboljšim sodelavcem. Prejemniki nagrad in priznanj za leto 2001 so: “Nagrado kakovosti Plame-pur” za dosežke trajnejšega pomena na področju kakovosti poslovanja je prejel Slavko Perkan, vzdrževalec strojnega vzdrževanja Priznanje Plame-pur za izjemne dosežke v letu 2001 pri uresničevanju letnih poslovnih in razvojnih ciljev sta prejeli dve skupini in sicer: -skupina sodelavk finančno ekonomskega področja v sestavi: Orjana Križman, Nadja Križman, Marta Šiškovič, Sonja Štemberger, Slavica Lekič, Marija Kljun, Dorica Klun in Prejemnik Nagrade kakovosti Plama-pur Slavko Perkan in direktor družbe Radoš Gregorčič IIH ■H-H [vrl—1 ■ ' " V$ * ' ; j !21P\~1 f lTPS' m eg W w mm a j jJfllHPVSH Nagrajenci Plame-pur za leto 2001 Majda Šuštar za izjemno učinkovito in uspešno izvedbo nalog na področju poslovnih financ, računovodstva in kontrolinga -tekmovalna skupina PIGD Plama-pur v sestavi: Barba Matjaž, Vičič Borut, Ferlež Janez, Ferlež Sebastjan, Vičič Zvonko, Mežnar Sandi, Valenčič David, Polh Kristjan, Mežnar Damjan in Frank Anton za izjemno učinkovito in uspešno izvedbo nalog na področju gasilstva oz. požarnega varstva Nagrado za naj večje dosežke pri zmanjševanju poškodb pri delu v letu 2001 je prejela delovna skupina iz Kosmita v sestavi: Lucija Benulič, Boris Barba, Marjan Bratovič, Jože Gombač, Jadranka Mikuletič, Sabrina Mikuletič, Milan Primc, Andelka Valenčič. Posebno priznanje za uspešno vodenje projekta izgradnje skladiščno transportnega logističnega sistema so prejeli trije posamezniki iz tima za investicije in sicer: Jadran Maurič, Bojan Gorjanc in Joško Mavrič. Nagrade j e podelil direktor družbe na tradicionalnem srečanju delavcev Plame-pur na Finidi, dne 21. decembra 2001. Naši oglaševalci se predstavijo OPTIKA PRIMC GREGOR , " ... ' V letu 1993 je začela moja optika z obratovanjem v skromnih prostorih, z željo, da bi naši občani imeli v domačem kraju možnost izdelave korekcijskih očal, nabavo kontaktnih leč in drugih optičnih pripomočkov. Sčasoma seje pokazala potreba po bolj kvalitetnih uslugah in večjem prostoru za samo delavnico, kakor tudi za OKULISTIČNO AMBULANTO. S pomočjo sredstev za razvoj malega gospodarstva sem zgradil nove prostore za optiko in okulistično ambulanto, ki je sodobno opremljena z vsemi potrebnimi aparati za pregled in oskrbo oči. Čeprav so okulistični pregledi žal samoplačniški, pa je naša ambulanta vsakokrat polno zasedena. Marsikomu je tako prihranjen izgubljeni čas in potni stroški, ki so povezani z obiski okulistov v drugih oddaljenih krajih. Svoje znanje vseskozi dopolnjujem z dodatnim izobraževanjem in se Optik Gregor Primc tfL. M.T« pripravljam na mojstrski izpit. Pridobljeno znanje pa vnašam v storitve in delo. V moji optiki svetujem ustrezen okvir in korekcijska stekla ter dodatne obdelave, kot je zaščitni sloj, zatemnitev, barva, itd., skrbno izdelam očala na podlagi recepta ali brez njega. Lahko izbirate okvirje priznanih znamk in stekla najboljših kakovosti. Zaščita oči pred sončnimi žarki je čedalje bolj potrebna ne samo poleti, pač pa skozi vse leto. Pri meni boste dobili samo očala s popolno zaščito pred škodljivimi žarki, obenem pa so lahko očala tudi modni dodatek. Poleg poklica optika sem se izučil tudi za zlatarski poklic finomehaniko. V mojem lokalu vam ponujam izdelke iz zlata in srebra ter popravilo nakita. Zaradi velikega povpraševanja sem dopolnil svojo dejavnost s prodajo ženskih in moških ur. Vabim vas, da me obiščete na Gregorčičevi 9, ali pokličete na tel. 05/710 05 10 Tudi lani je Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarstvo organizirala tekmovanj e slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod sloganom »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. Projekt, tekmovanje in izbira najbolj urejenih krajev prispevajo h kakovosti življenja ljudi, trajnemu razvoju in urejenosti okolja, kakovosti turistične ponudbe in ekološke zavesti prebivalstva. Občina Ilirska Bistrica se vključuje v projekt že od samega začetka. Leta 2000 pa sta podpisali sporazum o sodelovanju tudi Turistična zveza Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije ter s tem dali zeleno luč za panožno tekmovanje na področju urejenosti obrtnih obratovalnic. Ocenjevanje in tekmovanje poteka ločeno. Za občinski del skrbi posebna ocenjevalna komisija, katero vsako leto znova imenuje župan občine Ilirska Bistrica. Za razliko Območna obrtna MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Zbornična priznanja je podelil predsednik zbornice Stanislav Skok. družina Smrdelj Jablanica 32C družina Šestan Kuteževo 5A. Priznanja za naj lepše urejene obratovalnice in kvaliteto storitev je podelil predsednik Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica Stanislav Skok. Prejeli sojih: Gostilna - picerija Skorpion Rajko Jenko s.p. Rečica Gostilna Pod gradom Dunja Frank s.p. Gornja Bitnja Cvetličarna M Margita Gartner s.p. Ilirska Bistrica vsi dobitniki priznanj in posebej pohvaljeni. Marsikdo je pri tem dobil kakšno idejo za ureditev svojega okolja. Komentarji pa so bili več ali manj enaki : »Joj, kako so ti ljudje pridni!« Veliko priznanj je požela tudi predstavitev projekta Miklavževanje , s številnimi izdelki nastalimi v otroških delavnicah in pravljično deželo izdelano v Mizarski delavnici Rojc na Dolnjem Zemonu. Prav izjemno navdušenje otrok, ki so ustvarjali v Miklavževih delavnicah nam je dalo idejo, da smo jih tudi tokrat povabili v Dom na Vidmu. V soboto, 15. decembra so otroci prijeli za škarje in druge pripomočke in izdelali veliko okraskov iz papirja, testa, testenin ter ustvarjali na steklo. Pri tem so jih spodbujali in vodili mentorji Boštjan Primc, Nevenka in RebekaTomšič, Kristina Maslo in vedno nasmejana Marika ( Mikuletič) iz pekarne Miš Maš. Po zaključku delavnic so odnesli okraske na svoje domove in tako pripomogli, da so bili tudi ti bolj praznični , lepi in urejeni, kar je pravzaprav cilj projekta Moja dežela -lepa in gostoljubna... Organizatorja prireditve se zahvaljujeta vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji celotne prireditve in čestitata vsem dobitnikom priznanj ter posebej pohvaljenim. Alenka Penko ntAAfSPO/rr T/B TRANSPORT, cf.c/.., //irska Bistrica Šercerjema 17, 6250 //irska Bistrica Te/. Hc: +386(0)57020 lOO, fac (0)5 7141105 zbornica Ilirska Bistrica objavi razpis v internem glasilu. Na razpis se lahko prijavijo izključno člani obrtne zbornice, ki imajo sedež dejavnosti v naši občini. Pri ocenjevanju urejenosti obrtnih obratovalnic se upošteva osem kriterijev: celostno podobo (naziv, grafično podobo, smerokaze, skladnost, delovne obleke ipd.), zunanjo podobo in zgradbo okolice (fasado, parkirni Vidmu. V imenu Občine Ilirska Bistrica je priznanj a podelil župan občine Franc Lipolt in članica ocenjevalne komisije Frida Smuk. Na predlog ocenjevalne komisije je prejelo priznanje za najlepše urejene individualne hiše dvajset družin: družina Mikuletič Šembije n.h. družina Slavec Knežak 150 a družina Ludvik Koritnice 34b družina Valenčič Podstenje 6 družina Lipec Bač 9 družina Poljšak in Penko Šercerjeva cesta 18, Ilirska Bistrica družina Multa Levstikova ulica 1, Ilirska Bistrica družina Petričič Zarečje 12a družina Vičič - Miškič Zarečje 18 družina Boštjančič Velika Bukovica 1 družina Frank in Ivančič Podgrad 118 družina Pugelj Koseze 51 družina Dolgan Dolnji Zemon lb družina Sudol Mala Bukovica 21 družina Valenčič Gornji Zemon 40 družina Vatovec Mala Bukovica 45 družina Zadel Jasen 46 družina Šestan Jablanica 6 družina Rolili Zabiče 30a družina Prosen in Štemberger Vrbica 21 Priznanje je prejela še domačija Boštjančič z Brc 8, kot naj lepše urejena domačija. Priznanje za najlepše urejeno kmetijo je prejela kmetija Bubec (Brce 10). Med osnovnimi šolami si je prislužila priznanje Osnovna šola Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, Moško frizerstvo Marko Marko Kinkela s.p. Ilirska Bistrica In blue (Frizerski salon Ana) Patrik Križman s.p. Ilirska Bistrica Frizerski salon DE MI Milojka Delost s.p. Šembije Je vaše vozilo pripravljeno na zimo in slabše razmere na cesti? Obiščite nas in poskrbeli bomo za brezhibnost vašega vozila in varno vožnjo. Pooblaščeni serviser vozila in opreme ter prodaja rezervnih delov: 0 BOSCH© Mercedes-Benz Schvvarzmiiller ® EberS| a (§) gorica Občinska priznanja sta podelila župan Franc Lipolt in članica ocenjevalne komisije Frida Smuk. prostor, zelene površine), urejenost zgradbe in okolice (vzdrževanje, čistočo, urejenost parkirišča ipd.), urejenost in vzdrževanje vhoda (funkcionalnost, videz, prilagojenost za invalide), zbiranje odpadkov (shranjevanje, zaščito, odvoz itd.), prijaznost osebja (odnos do kupcev oz. strank, knjigo pohval in pritožb itd.), urejenost notranjih prostorov (vzdrževanje, čistočo, informacije) in način zagotavljanja urejenosti obratovalnice (načrt urejenosti, dolžnosti zaposlenih, kvaliteto storitev...). Kljub nekaterim posebnostim je cilj obeh vej projekta skupno prizadevanje za ohranitev in izboljšanje našega okolja, skrb za turista in potrošnika ter izraz gostoljubja, da bi bili še bolj prijazni in vabljivi za goste, ki so nas ali nas še bodo obiskali. Lansko tekmovanje je bilo zaključeno s skupno slavnostno podelitvijo 15. decembra v Domu na med vasmi pa vas Podbeže, kije hkrati tudi edina vas v občini, katera nima ruševin. Med drobnimi novostmi, ki jih je pri svojem delu vpeljala letošnja ocenjevalna komisija velja izpostaviti kategorijo posebej pohvaljenih. V obeh ocenjevalnih krogih (julija in septembra) j e komisija ugotovila, da so nekatere družine še posebej prizadevne. Plod večletnega truda in skrbi za urejenost okolja, ki je bil v večini primerov več kot trikrat nagrajen, so kronali s posebno ustno pohvalo prvega moža občine in zagotovo njim naj ljubšim darilom, času primerno cvetlico. Namen novosti je vzpodbuditi najbolj prizadevne, da bi še naprej vztrajali pri svojem delu, hkrati pa omogočiti tudi ostalim občanom uspešno vključevanje v projekt. Posebej so bili pohvaljeni: družina Medved Ostrožno Brdo 43 družina Bubnič Dolenje pri Jelšanalt 20A Po svojih močeh se v vseslovenski projekt Moja dežela ves čas aktivno vključujejo tudi domači cvetličarji in vrtnarji, predvsem z nasveti za vzgojo in nego cvetja ter drugih okrasnih rastlin, pa tudi z nabavo in vzgojo primernih sadik. Večletno delo so kronali z razstavo cvetja »S cvetjem in soncem v nov dan«. Na tokratni razstavi , ki je bila postavljena v duhu prihajajočih praznikov, so se predstavili : Cvetličarna M Margita Gartner s.p. in Cvetličarna Rosa Mikuletič s.p., obe iz Ilirske Bistrice ter Cvetličarna Luči Lucijana Kresevič s.p. iz Podgrada, Vrtnarstvo Urh Miloš Urh s.p. iz Ilirske Bistrice in Vrtnarstvo Primož Primož Česnik s.p. z Ratečevega Brda, Gostilna Potok Ema Deželak s.p. iz Dolenj ter vsi ostali obrtniki, ki so prejeli priznanje: Gostilna Škorpijon iz Rečice, Gostilna Pod gradom z Gornje Bitnje, Frizerski salon Ana in Moški frizerski salon Marko iz Ilirske Bistrice in Frizerski salon DE MI iz Šembij. Še posebej lepo predstavitev je pripravilo osebje obeh gostinskih lokalov v sodelovanju z Vrtnarstvom Urh. Pravzaprav je vsak izmed razstavljavcev skušal pokazati nekaj izvirnega, svojega, lepega, zato ni naključje, da so pohvale kar deževale. Ob tej priložnosti seje predstavila še nagrajena šola Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice in letošnji zmagovalec natečaja za izdelavo naj lepše voščilnice Frane Dolgan z Dolnjega Zemona, ki je razstavil voščilnice, katere je izdelal v obdobju zadnjih desetih let. Kot običajno seje tudi tokrat gnetlo veliko obiskovalcev v prostoru, kjer so | bili s pomočjo fotografij predstavljeni BfiLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 OBRATOVALNI ČAS POSLOVNIH ENOT Ponedeljek-Petek Sobota Nedelja Telefon Balasty d.o.o, Vilharjeva 24,6250II. Bistrica 8.00-20.00 8.00-20.00 8.00- 12.00 05710 1000 Pod Vrti, Maistrova 8,6250II. Bistrica 7.00-19.00 7.00- 19.00 8.00- 12.00 8.00- 13.00 15.00- 18.00 8.00- 12.00 8.00- 13.00 15.00- 18.00 8.00- 12.00 8.00- 13.00 15.00- 18.00 8.00- 12.00 15.00-18.00 PUSTNI KROFI UGODNE CENE V PUSTNEM ČASU * V NOVI TRGOVINI V HARIJAH PRODAJA PLINA * V TRGOVINI V KOSEZAH VAM NUDIMO GNOJILA: MPK 15-15-15 KAN * NA ZALOGI VEČ VRST SEMENSKEGA KROMPIRJA Jablanica, Jablanica 32a, 6250II. Bistrica Podgraje, Podgraje 34,6250II. Bistrica Koseze, Koseze 8a, 6250II. Bistrica Harije, Harije 68,6250II. Bistrica 057100661 057144530 057870250 057144526 8.00-13.00 8.00-11.00 057145922 VLJUDNO VABLJENI. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Ministrstvo za kmetijstvo,je 11. januarja 2002 razpisalo program SAPARD za ukrepe podeželja 2000 - 2006. Gre za program EU, kije finansiran tako iz EU kot iz državnih proračunskih sredstev. Letos j e iz programa SAPARD v Sloveniji namenjeno skupno dobri dve milijardi SIT nepovratnih sredstev . Razpis bo odprt do izkoriščenosti sredstev. Program SAPARD je vsebinsko razdeljen na 4 področja oziroma ukrepe: Ukrep št. I-Naložbe v Kmetijska gospodarstva Pri naložbah v kmetijska gospodarstva gre za dodelitev nepovratnih sredstev za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in izpolnjevanje zahtev pravnega reda EU na področju higiensko - veterinarske ureditve varovanja okolja in zaščite živali. Sredstva so namenjena za investicije v gospodarska poslopja, opremo gospodarskih poslopij in nakup kmetijske mehanizacije za prirejo in predelavo mleka in mesa. Za ta namen so predvidena sredstva proračuna RS v višini 243,753,000.00 SIT ter sredstva proračuna EU, 487,506,000.00 SIT. Za pridobitev sredstev iz tega ukrepa je potrebno zadostiti številnim splošnim pogojem ter še nekaterim posebnim pogojem. Postopek prijave na razpis je potrebno voditi preko Kmetijsko svetovalne službe. Ukrep št. II-Naložbe v predelavo in trženje Kmetijskih in ribiških proizvodov Pri tem programu gre za investicije za predelavo mesa, rib in mleka, za izboljšanje trženja konkurenčnosti na trgu in delovnih pogojev zaposlenih. PROGRAM SAPARD Upravičenci do teh sredstev so pravne in fizične osebe ter združenja ki opravljajo: -proizvodnjo, predelavo in konzerviranje mesa in proizvodnjo mesnih izdelkov; -predelavo in konzerviranje rib, proizvodnja ribjih izdelkov; -predelavo mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov. Za te programe so zagotovljena sredstva proračuna RS v višini 278,575,000.00 SIT in sredstva proračuna EU v višini 557,150,000.00 SIT. Tudi za te programe je potrebno zadostiti splošne in posebne pogoje kot je to zahtevano v razpisu. Ukrep št. III - Gospodarska diverzifikacija na kmetiji Ti programi vsebujejo izgradnjo in izboljšavo turistične ponudbe na podeželju, kot dopolnilno dejavnost na kmetijah ter investicije v domačo obrt na kmetijah. Upravičenci do teh sredstev so kmetje - nosilci kmetijskega gospodarstva, ki so lastniki ali zakupniki kmetije. Kmetija mora biti na območju regionalnih razvojnih programov podeželja. Seznam naselij, ki so vključena v te programe je sestavni del objavljenega razpisa. Iz tega naslova bo namenjeno iz proračuna RS 97,505,000.00 SIT, iz proračuna EU 195,010,000.00 SIT. Številni splošni in posebni pogoji bodo prav gotovo zmanjšali vrste povpraševalcev za sredstva iz tega programa. Ukrep št. IV - Razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju V okviru teh programov bodo sredstva namenjena za ureditev tematskih poti (pohodne, učne, gozdne, jahalne, kolesarske), turistične infrastrukture in vodne infrastrukture na podeželju za preskrbo s pitno vodo. Upravičenci za te programe so občine, ki so vključene v regionalne razvojne programe podeželja, ki jih izvaja kmetijsko ministrstvo. Seznam naselij, ki so vključeni v ta programje objavljen v razpisu za dodelitev sredstev iz programa SAPARD. Sredstva za ta program znašajo iz proračuna RS 69.644.000. 00 SIT, iz proračuna EU 139,287,000.00 SIT. Spisek splošnih in posebnih pogojev opredeljuje možnosti pridobitve nepovratnih sredstev. Pri tematskih poteh je najvišja višina dodeljenih sredstev za investicijo 5.512.000. 00 SIT, pri vodni infrastrukturi pa 69,750,000.00 SIT. Upravičenec lahko v obdobju 2000 - 2006 dobi za razvoj vodne infrastrukure največ 110,000.00 SIT sredstev. Vloge za pridobitev sredstev pošljejo vlagatelji na obrazcu RP-01 na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, obrazce pa si pridobijo na območnih zavodih Kmetijske svetovalne službe na Ministrstvu za kmetisjtvo, gozdarstvo in prehrano ter na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Mnogi bodo startali na pridobitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD, toda pogoji so zelo zahtevni, za veliko njih prezahtevni. Prav to pa je instrument, da bodo sredstva dobili le tisti, ki zadovoljujejo vsem pogojem. Vladimir Čeligoj PRIPRAVE NA LETOŠNJO SETEV Na osnovi sprejetih usmeritev na izrednem občnem zboru KZ Brkini potekajo zaključna dela pri pripravi zaključnega računa, ki ga bo v nerevidirani obliki obravnaval v kratkem upravni odbor zadruge in ga predložil v sprejem občnemu zboru. UO je ravno tako posredoval zahtevano dokumentacijo Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki pripravlja program povezovanja in preciziranja kmetijske proizvodnje na območju občin med Kozino, Ilirsko Bistrico, Postojno in Cerknico. Pričakovani predlogi povezovanja naj bi bili znani v nekaj mesecih, po izdelavi celovite študije predloga bodoče organiziranosti. Da pa ne bi izgubili letošnje sezone setve, išče UO tudi možnost dezinvestiranja sedanje zadruge in povezave s strateškim partnerjem, ki naj bi prevzel v roke organizacijo bodoče proizvodnje v željami in oskrbo s kmetijskim repromaterijalom. Kljub v začetku širokem krogu zainteresiranih sedaj potekajo intenzivnejši razgovori le z dvema, domačim podjetjem Ilirija Trgovina in Kmetijsko zadmgo Ptuj. UO predvideva, da bo do dogovora z enim ali drugim prišlo še pred febmarskim občnim zborom, tako da bi lahko jasno določili letošnjo proizvodnjo in se dokončno dogovorili o potrebnih investicijah v obnovo zeljame. Z bistriško pospeševalno službo pripravlja zadruga tudi spomladansko izobraževanje. V mesecu februarju bosta dva seminarja namenjena proizvajalcem vrtnin. Ker bo konec letošnjega leta stopil v veljavo standard HACCP tudi za povmine in spremljanje njihove prodaje v trgovini, bodo kmetje morali že v kmetijski proizvodnji posvetiti več pozornosti kontroli pesticidov in nitratov pri gnojenju in zaščiti pridelka. Najlažje delo bodo pri tem imeli tisti, ki so se odločili za integrirano kmetijstvo ali bio kmetijstvo, saj njihova proizvodnja ustreza tudi predelovalnim zahtevam. Skupaj z bistriško pospeševalno službo so se tudi dogovorili o pomoči pri izbiri primernih sort vrtnin in svetovanju in kontroli same kmetijske proizvodnje. Pri izbiri vrtnin pa bo vsekakor treba tudi upoštevati zahteve kupcev, saj bo, kot sedaj kažejo dogovori, večina proizvodnje zeljarne namenjena znanim kupcem. Na občnem zboru, nekje v prvi polovici febmaija, pa bo zadruga dobila tudi novo vodstvo. Sedanjemu Upravnemu in nadzornemu odboru se namreč izteka mandat in treba bo izvoliti nove organe zadruge. Jožef Siene Društvo se predstavlja DRUŠTVO UPOKOJENCEV ILIRSKA BISTRICA DRUŠTVO UPOKOJENCEV Ilirska Bistrica je bilo ustanovljeno že leta 1950. V društvo je včlanjenih 1520 članov. Upravni prostori društva so na Bazoviški 28 v II. Bistrici. Društvena pisarna je odprta vsako sredo in petek od 9 - 12 ure. Za povezavo med vodstvom društva in člani skrbijo poverjeniki. Upokojenci še vedno želimo po svojih sposobnostih in močeh sooblikovati današnjo in jutrišnjo družbo. Zainteresirani smo za aktivno, socialno in mimo življenje naše jeseni. Aktivnosti dmštva so usmerjene predvsem v področje druženja na rekreativno-športnem področju in v družabnem življenju. Društvo načrtuje in izvaja svoje dejavnosti preko ustreznih komisij: Komisija za šport in rekreacijo usklajuje športne dejavnosti, kot so: balinanje (moški in ženske), rekreacija (telovadba ženske), strelstvo, pikado, šah, reševanje križank, kolesarjenje in pohodništvo. Tekmovalci pokažejo svoje sposobnosti na športnih igrah upokojencev Primorske in balinarskih turnirjih. Komisija za izlete in srečanja organizira po pripravljenem celotnem programu izlete, srečanja, prireditve, predavanja in družabne zabave za svoje člane. Vse prireditve, zabave in izleti so dobro obiskani. Komisija za kulturne dejavnosti izdaja literarno glasilo »JESENSKI LISTI«, ki izhaja občasno, najmanj enkrat do dvakrat letno. Uredniški odbor si prizadeva pridobiti čimveč sodelavcev, da bi s svojimi pisnimi prispevki obogatili in popestrili časopis. V okviru te komisije deluje tudi mešani pevski zbor upokojencev. Komisija za socialne zadeve ima na skrbi ostarele, osamele in bolne člane. Ob njihovih jubilejih in praznikih | jih prizadevni člani komisije in vodstvo društva obiščejo in poskrbijo za skromno obdaritev. Komisija za gospodarske zadeve ima pomembno vlogo pri skrbi za gospodarsko in finančno plat dmštva. Stanovanjska komisija je meddruštvena komisija, ki rešuje stanovanjsko problematiko ter uspešno opravlja svoja dela. Kljub uspehom in dobrim ocenam, ki jih društvo prejema za svoje delo, želimo razširiti našo dejavnost. Za dosego tega cilja moramo: -povečati število članstva, saj je trenutno včlanjenih le slaba polovica vseh upokojencev v občini -obogatiti in razširiti programe komisij in sekcij -pridobiti sposobne kadre za vodenje raznih komisij in sekcij Ob tej priložnosti vabimo vse upokojence, da se nam pridružijo.Skupaj poskrbimo za aktivnosti na jesen našega življenja. PROGRAM IZLETOV IN SREČANJ V LETU 2002 09. FEBRUAR: DRUŽABNO SREČANJE 09. MAREC: KOPANJE V HOTELU DELFIN V IZOLI 27. APRIL: PLANINSKI POHOD NAKOZLEK 25. MAJ: PLANINSKI POHOD NA SLIVNICO 08. JUNIJ: ENODNEVNI IZLET V PREKMURJE 27 JUNIJ: SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE 06. JULIJ: ENODNEVNI IZLET NA GOLI OTOK 10. AVGUST: ENODNEVNI IZLET V REZIJO 07. SEPTEMBER: PLANINSKI POHOD NA NANOS ??. SEPTEMBER: SREČANJE UPOKOJENCEV PRIMORSKE 05. OKTOBER: ENODNEVNI IZLET V HRVAŠKO ZAGORJE 09 NOVEMBER: MARTINOVANJE 23. NOVEMBER: KOPANJE V HOTELU DELFIN V IZOLI 28. DECEMBER: PREDNOVOLETNO DRUŽABNO SREČANJE Organizirano je družabno srečanje lx mesečno - prvi petek v mesecu z glasbo in večeljo - v gostišču DANILO v II. Bistrici PRED NAPOVEDANIM IZLETOM - SREČANJEM BOMO POVERJENIKE IN ČLANE DRUŠTVA OBVESTILI s plakati o ceni in ostalih informacijah. Prijave z vplačilom sprejemamo na društvu ob sredah in petkih od 09 - 12 ure ali na telefon 05/714-55-98 VABLJENI! Vodstvo društva upokojencev IZ POSLANSKIH KLOPI. že smo se znašli ™ Ves mesec so se vrstile seje različnih odborov in komisij in kot po navadi mrzlično, predvsem pa kar po tekočem traku obravnavale številne zakone, spremembe zakonov, poslušali smo poročila, mnenja in predstavitve gradiv, ki naj bi jih v drugi polovici januarja obravnavali 12. redni seji Državnega zbora. Januarska, 12. redna seja DZ, bo začela v torek, 22. januarja, o čemer bo poslanski kolega Igor Štemberger poročal v naslednji številki “Snežnika”. Seja bo začela z vprašanji opozicije predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku in članom vlade, v nadaljevanju pa je še 40 točk dnevnega reda, ki pa bodo, kot po navadi, še pred začetkom, razširjen še za kakšno dodatno točko. Različni pogledi poslanskih skupin se bodo spet razvnemali pri nekaterih zakonih v obravnavi, od očitkov zakaj je določen zakon uvrščen v tak ah drugačen postopek, zakaj drugi ni, zakaj ni ta ah oni amandma sprejet itd. Absolutno prednost pri obravnavi imajo vsekakor zakoni, ki jih je država dolžna prilagoditi predpisom evropske unije, pa zakoni, ki so ostali neobravnavani s prejšnjih sej. Ti zakoni ponavadi gredo po hitrem ali skrajšanem postopku, za razliko od zakonov, katerih obravnava poteka po rednem postopki, ki pa zaradi “gneče” včasih čakajo na vrsto tudi po nekaj let. Slovenija ima z EU zaprtih 26 poglavij. Sredi januarja smo v Komisiji za evropske zadeve poslušali poročilo dr. Janeza Potočnika vodje pogajalske skupine RS pri EU in z odobravanjem sprejeli vest, da je Slovenija uspešno “zaprla” kar 26 poglavij od 29, kolikor jih zahteva EU od nas, v pristopnem postopku. S tem podatkom krepko vodimo med kandidatkami za EU in se nam povečujejo izgledi za načrtovano vključitev v EU. Uspešni slovenski pogajalec je tudi edini kandidat za izpraznjeno mesto ministra za evropske zadeve, ki je odstopil: Igor Bavčar in ga bo verjetno še na januarski seji potrdil tudi DZ. Predstavitev mnenj o pristopu v NATO. Kar sedemurni predstavitvi mnenj o tem ah smo v Sloveniji za ah proti vključitvi v Severnoatlantsko zvezo, so dah močan pečat najvišji slovenski predstaviki države, tako predsednik a b M P države Milan Kučan, predsednik Državnega zbora, vlade, obrambni minister, predstavniki slovenske vojske pa tudi številni drugi govorniki. Soglašali so z mislijo, daje za Slovenijo in varnost državljanov najboljša možnost, da se vključimo v strukture NATA. Posebej je bil določen predsednik vlade, ki je povedal,da je NATO v svojih petdesetih letih vojaško deloval le enkrat in to prav v naši bližini na področju naše nekdanje skupne države. Menil je, da je pred nami prevelika odgovornost do naše državne samostojnosti, če bi jo premalo zavarovali. Večina govornikov je soglašala, daje za dokončno odločitev pomembnem tudi glas ljudstva in njegova referendumska odločitev. Janez Janša in dr. Dimitrij Rupelj sta povabila Slovence tudi v novonastajajoče društvo za promocijo NATA. Po petih urah seje dvorana DZ skoraj spraznila, ko so nasprotniki priključevanja Slovenije v NATO vendarle prišli do besede. Vsekakor je pričakovati še vroče polemike. Že v letu 1995 so vse tedanje parlamentarne stranke podpisale javno izjavo o naklonjenosti pristopa v Slovenije v NATO, tudi Jelinčičeva SNS, ki sedaj pristop odločno odklanja. Odločitev pa bo v rokah državljanov, na referendumski odločitvi. In tako naj bo! Javno o predlogih za spremembo ustave! V petek, 18. januarja je Velika dvorana DZ zopet gostila pisano družbo govornikov in poslušalcev. Komisija za spremembo ustave je, ki jo vodi Borut Pahor, predsednik DZ, je dala priliko devetim predlagateljem sprememb oz. dopolnitev sedanje ustave, da predstavijo svoje predloge, ter skoraj tridesetim govornikom, ki so se izjasnjevali o njih in dodajali svoje. Maksimiljan Lavrinc (LDS) predlaga, da bi črtah 143. člen ustave, s čimer bi omogočili, da se hitreje država regionalizira. Dr. Matjaž Nahtigal je v imenu vlade predlagal kar 19 sprememb členov ustave. Tako tudi umestitev “evropskega člena” v slovensko ustavo s katerim bi lažje prilagajali ostalo zakonodajo evropskim predpisom. Imel pa je tudi vrsto predlogov kako poenostaviti volitev vlade, urediti zamenjavo ministrov, zakonodajalni referendum zamenjati z naknadnim idr. Majda Sirca (LDS) je v imenu skupine poslancev predlagala spremembo 44. člena, da bi omogočili večjemu številu žensk sodelovati v javnem in političnem življenju v Sloveniji. Ta čas je Slovenija šele na 53. mestu po deležu žensk v parlametih evropskih držav. Bogdan Barovič (SNS) je predlagal, da bi razširili poslansko imuniteto s kazenske odgovornosti še na civilno (83. člen). Danica Simšič (ZLSD) je v imenu invalidskih organizacij predlagala, da se v 14. člen ustave, ki našteva enakopravnost državljanov, doda, enakopravnost državljanov tudi glede na invalidnost. Valentin Pohorec (DeSUS) je v imenu poslanske skupine in dveh desetin zbranih poslanskih podpisov predlagal, da postane tudi pokojnina z ustavo zaščitena pravica. Mag. Andrej Vizjak (SDS) je podprl poenostavitev volitev vlade, in se izrekel za možnost, da bi bil predsednik države le dvakrat izvoljen na to dolžnost. Peter Levič (SMS) je predlagal, da se volilna pravica iz 18. leta spusti na 16. leto. Jožef Školč paje v imenu sedemdesetih poslancev predlagal, da se določila o državni zastavi, grbu in himni izloči iz ustave (za spremembo j e potrebna 2/3 večina) in se sprejme poseben zakon, ki omogoča eventuelene spremembe že z navadno glasovalno večino. V razpravi je bilo slišati številna mnenja od tistih, da ustave ni treba prav nič spreminjati, razen morda vnesti “evropski člen” pa do tistih, ki so imeli še veliko drugih pripomb. Zelo polemična je bila razprava na temo sprememb sedanje zastave in grba, kjer se je v bran sedanjemu skovenskemu grbu postavil tudi njegov avtor akademski kipar Marko Pogačnik. Vsekakor bo tudi sprejemanje ustavnih sprememb izzivalo živahne diskusije tako med poslanci, kot v vsem javnem življenju v Sloveniji. Leto bo dolgo in prilik za spopade mnenj bo dovolj! In na kratko... Tuji nakupi močnih slovenskih podjetij in bank so močno odmevali po slovenskem parlamentu. Od zaprepaščanja nad dejstvom, do odobravanja in dokazovanja, da postajamo odprti mednarodni trg na katerem bo tudi Slovenija lahko kaj • • kupila npr. v Nemčiji ah celo v ZDA. Poslance so razdelila tudi določila Zakona o popisu prebivalstva 2002, predvsem o izrekanju državljanov glede narodnosti in verske pripadnosti. Spet bo moralo odločati Ustavno sodišče. Parlamentarne preiskovalne komisije naj raziščejo, česar ne zmorejo redni upravni postopki! Te dni smo dobili še novo, ki naj razišče okoliščine v katerih je bil fizično napaden mariborski novinar Miran Petek. Član te komisije sem tudi podpisani zavedajoč se zapletenosti primera. Pa o tem kaj več naslednjič. Klub primorskih poslancev, ki povezuje štirinajst poslancev in se po potrebi razširi tudi na ministre, državne svetnike in državne sekretarje doma s Primorske je v preteklem 3-mesečnem mandatu, ki sem ga podpisani vodil, obravnaval najpomembnejše zadeve, ki nas žulijo na Primorskem: problematiko Univerze na Primorskem, cestno in železniško problematiko, razmere v Lipici idr. Klub primorskih poslancev bo naslednje tri mesece vodil dr. Mario Gasparini iz Izole. S poslanskim kolegom Igorjem Štembergerjem sva v Državnem zboru zahtevala odgovor od ministra za okolje, na postopke v zvezi z oblikovanjem Regijskega parka Snežnik. Bo zagotovilo, da ne bo nič narejenega na silo in mimo ljudi, ki živijo v tem prostoru, dovolj? Vojko Čeligoj POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1. ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3. ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržanje poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. Novice iz lekarne LEKARNIŠKA DEJAVNOST Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva z zdravih . Sem spadajo javnosti najbolj znani načini, kot so izdaja zdravil na recept in brez recepta, magistralna priprava zdravil, galensko oblikovanje zdravilnih pripravkov. Lekarniška dejavnost se opravlja v lekarnah in njihovih podružnicah. Poleg lekarniške dejavnosti lahko lekarne opravljajo še tej dejavnosti zelo sorodne aktivnosti, to so: preskrba s t.i. “zelenimi” zdravih, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja, z veterinarskimi zdravih in primarno tudi s svetovanjem o vami rabi zdravil, o interakcijah oz. medsebojnem delovanju zdravil. Zelo pomembna je tudi nadzorna vloga v zagotavljanju in preverjanju kakovosti zdravil in vseh vhodnih sestavin pri izdelavi zdravil. Zato mora imeti lekarna ustrezne visoko izobražene in usposobljene kadre, dejavnost se sme opravljati v za to predpisanih prostorih, za posamezne naloge mora uporabljati verificirano opremo. Analizni postopki za potrjevanje pravilnosti procesov in postopkov so predpisani v Evropski farmakopeji in ustreznih dodatkih. Farmacevtsko strokovno delo v lekarniški dejavnosti opravljajo: - specialisti, magistri in doktorji farmacevtske znanosti, - magistri farmacije, - višji farmacevtski tehniki, - farmacevtski tehniki. V lekarni samostojno izdajajo zdravila magistri farmacije z opravljenim strokovnim izpitom. Farmacevtski strokovni delavci nadzomjejo pravilnost predpisovanja, izdajanja in shranjevanja zdravil. Lekarniška dejavnost je javna služba, ki je skupaj z nekaterimi drugimi službami zadolžena, da skrbi za zdravje bolnikov oz. družbe kot celote. Farmacevti, kakor drugi zdravstveni delavci smo dolžni svoje strokovno znanje in informacije posredovati vsem bolnikom. Svoje delo moramo opravljati vestno, s spoštovanjem do človeka in njegovega življenja. Farmacevt spoštuje zaupno oz. osebno naravo dokumentov. Kakršnikoli podatki o bolnikih, ki jih dobi pri opravljanju svojega dela veljajo za zaupne in jih zato varuje kot poklicno skrivnost. Pri nas v lekarnah poteka izvajanje farmacevtske skrbi, za programa svetovanje bolnikom z zvišanim krvnim pritiskom in diabetesom. Na splošno farmacevtska skrb zajema ugotavljanje, reševanje in preprečevanje problemov v zvezi z zdravih in zdravjem. Cilj je nenehno ffwPi izboljšanje kakovosti procesa uporabe zdravil. Farmacevtska skrb je odgovorno zagotavljanje zdravljenja z zdravih za dosego končnih izidov, ki izboljšajo bolnikovo kakovost življenja. Cilj farmacevtske skrbi je optimizirati bolnikovo kvaliteto življenj a povezano z zdravjem in doseči pozitivni terapevtski izid. Farmacevt ni samo »izdajatelj« zdravil, ampak strokovnjak, ki bo v sodelovanju z zdravnikom pravilno izbral zdravilo in skrbel za boljšo kakovost bolnikovega življenja. Dobrodošli v naših lekarnah, kjer vas znamo pozdraviti tudi z nasvetom! Ivanka Brus, mag.farm. LETOŠNJA TEMA - PROSTI ČAS Otroški parlament v sejni sobi na občini Ilirska Bistrica Otroško parlamentarno gibanje je v Sloveniji z letošnjim letom že trinajsto po vrsti. V Ilirski Bistrici v sedanji obliki deluje četrto leto. Obdelali smo že kar nekaj tem. Letošnja je za uho prijetna Temeljit pogled od blizu nam pove, da je preživljanje prostega časa problematično. Po predhodnih pripravah po osnovnih šolah in opravljenih volitvah so se 7. decembra 2001 mladi parlamentarci in njihovi mentorji zbrali v sejni dvorani Občine Ilirska Bistrica. Parlament je vodila sekretarka DPM Ilirska Bistrica ga. Nada Čeligoj Prisotne je v imenu občine pozdravil načelnik za družbene dejavnosti g. Zdravko Kim. Vabilu se je odzval tudi naš pravi poslanec G. Vojko Čeligoj, kije mladim predstavil delo in obveznosti v Državnem zboru. Sedem osnovnih šol je predstavljalo štirinajst poslancev in osem mentorjev. Osnovno šolo Antona Žnideršiča sta predstavljali Nina Lakota in Tina Vrh. Poročali sta, da so iz anket o preživljanju prostega časa, ki so jih izvedli na šoli, izvedeli, da najstniki večinoma prostega časa ne načrtujejo. Organizirane dejavnosti si izbirajo sami, največkrat so te odvisne od finančnih možnosti staršev. Ugotavljajo, daje dobro načrtovati PČ, da dosežejo pravo sprostitev in obnovitev moči. Pri odločanju o preživljanju PČ hočejo svobodo. -Predlagali sta, da bo treba izvesti anketo, kaj bi mladi radi delali v prostem času. -Mesta za zbiranje najstnikov v mestu ni. Naj gredo v park, ki je na slabem glasu zaradi narkomanov? V gostilne? -V knjižnici se radi dobivajo, a tam ne smejo na glas govoriti, urnik ni prilagojen mladim. -Radi bi spet kino, bazen, koncerte za najstnike s primemo glasbo -Predlagali sta zabave »z glavo na zabavo«, ki bi bile kompromis za starše, da ne bi bili v skrbeh, kaj počnejo. -Želijo si izmenjavo ali obiske otrok med šolami v občini (npr. skupina otrok iz Podgrada obišče skupino v Ilirski Bistrici, preživijo vikend pri vrstnikih, nato le ti obisk vrnejo) -Lepo bi bilo, da bi filmi v Sokolskem domu bili vsaj enkrat na mesec. -Za prireditve staje potrebni dobra organizacija in dobra reklama. AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 Osnovno šolo Dragotina Ketteja sta predstavili Nuša Novak in Tomaž Škabar Poročala sta, da imajo učenci na razredni stopnji več prostega časa, več razvedrila in sprostitve. Za predmetno stopnjo se kaj dogaja le v času počitnic in ob vikendih. Takrat se družijo s prijatelji. Na šoli imajo res veliko dejavnosti. Dmžine pa imajo prosti čas vezan na vikende, takrat gredo lahko na izlete, počnejo stvari, kijih veselijo. Opažajo, da starši v prostem času niso aktivni, ker so preutmjeni. Ugotavljajo isto kot vrstniki OŠAŽ, da 13 do 15 letni nimajo kam iti. Menijo, da je narkomanija tudi posledica nekvalitetno preživetega prostega časa. Predlagala sta: -Da bi se v Domu na v Vidmu lahko dogajalo še kaj več, kot se. -Radi bi imeli internetno delavnico. -Še kakšno športno igrišče, v ulici 7. Maja, še klopce ni! Poligon propada. -Bazen. -Delujoč Sokolski dom. -Plinifikacija! Kdaj bo tega večnega gradbišča konec?! Osnovno šolo Knežak sta zastopala Tanja Zadel in Nejc Česnik K problematiki sta pristopila na drugačen način, s plakatom, na katerem so razdelili prosti čas na 3 dele. 1. prosti čas brez obveznosti -lenarjenje, ki mu mladi na Knežkem posvečajo 16 ur ( spanje, lenarjenje, TV) tedensko 2. prosti čas namenjen izobraževanju ( branje knjig, računalnik) - 4 ure 3. prosti čas za razvedrilo(športne aktivnosti, računalniške igre, sprehodi) -20 ur Zaradi napredka tehnologije, ugotavljajo mladi, se količina prostega časa povečuj e. Tisti del »neobveznega« se porabi za igre s prijatelji, »prostovoljnega« pa za krožke. Med vikendi večino časa preživijo s starši. Pobude: -širitev in obnova igrišča ob šoli -organizacija računalniškega krožka in izobraževanje z novimi, aktualnimi računalniškimi programi (na njihovi šoli so tatovi odnesli računalniško opremo). -boljše avtobusne povezave do prireditev bližnjih krajih, predvsem v Bistrici -boljše oglaševanje prreditev, tudi na vaseh (čutijo se prikrajšani, za počitniške aktivnosti v Sokolskem domu niso vedeli; tudi sami bi lahko pomagali oglaševati prireditve z izdelavo plakatov pri likovni vzgoji) V razpravo so se vključili: G.Žužek: »Trenutno imamo res probleme, saj nam še ni uspelo postaviti na noge računalniške učilnice. Se pa šola trudi.To so potrdili tudi šolski parlamentarci. Dekleva Milan: »Občina Ilirska Bistrica je dobro poskrbela za opremo šol z računalniki. Prej so učence vozili v edino računalnico v Ilirski Bistrici. Prav tako bodo zaradi varnosti najkasneje v naslednjem letu vse šole opremljene z varnostnimi napravami. Učenke OŠ AŽ: »Prostega časa je dosti manj tudi zaradi narave šolanja, saj se večina dijakov vozi v srednje šole drugam in prihajajo domov pozno. Dekleva Milan: »Pobude za srednjo šolo v Ilirski Bistrici so že stare. Potrebno bi bilo uskladiti prostor, kadre. Še vedno ni projekt čisto izgubljen, ena od možnosti j e dislociran oddelek gimnazije.« Osnovno šolo Pregarje sta zastopala Marko Mahne in Rok Jurič Prebrala sta spis učenca iz OŠ Pregarje z naslovom Moj prosti čas. Govori o anketi, ki so jo opravili na njihovi šoli. Iz ankete so ugotovili, da imajo učenci povprečno 4 ure prostega časa na dan, za kar večina meni, da je dovolj. Del prostega časa preživijo v 10 interesnih dejavnostih na šoli, preostali čas pa porabijo za igre s prijatelji in TV. Kar 42% učencev se ne ukvarja z nobenim športom,. Za ostale je nogomet je prvi na spisku. Kar 70% učencev del časa posveti poslušanju glasbe, kjer je rok na prvem mestu. Kar polovica jih posebnih želja za preživljanje PČ, ostali pa si želijo športnih aktivnosti. Pobude: -Parkirišče za učiteljske avtomobile naj se iz igrišča prestavi na ustreznejše mesto. -Ponovno naj se montirajo goli. -Nujno potrebna je telovadnica. V razpravo seje vključil Zdravko Kirn, ki je povedal, da je občina namenila nekaj sredstev za večnamensko igrišče. Prav tako je v fazi raziskovanja možnost, da se uredi telovadnica v prostorih Zadružnega doma. Osnovno šolo Kuteževo sta zastopali učenki Tanja Jolič in Mateja Bme Tudi na njihovi šoli so učenci izpolnjevali vprašalnik o prostem času, najbolj glasni pa so bili na šolskem parlamentu. Odgovarjali so na vprašanja: Kaj je prosti čas, kako ga izkoriščamo, ali ga načrtujemo, ali ga imamo dovolj, kdo nam ga pomaga načrtovati. Skupna ugotovitev je, da je prostega časa dovolj, da ga izkoriščajo zelo različno, dostikrat je nekoristno uporabljen in neorganiziran. Pobude: -Vključevanje staršev pri izvajanju različnih aktivnosti (tečaji: kuharski,pletenje košar, vezenje, kleklanje, družabne igre, športne aktivnosti). -Vključevanje dijakov in študentov v učne ure za učence s težavami. -Plesni večeri. V razpravo o vključevanju staršev seje vključil parlamentarec OŠ Knežak, ki je dejal,da se to verjetno ne bi obneslo, ker so mnogi v prisotnosti staršev nesproščeni. Razvnela seje tudi razprava, češ kaj se sploh smatra za prosti čas in da je to odvisno tudi od posameznika (OŠ AŽ). Milan Dekleva je postavil vprašanje:» Alije kvalitetno preživljanje PČ res samo zabava?« Alenka Frank: »Niti strokovnjaki si niso popolnoma na jasnem.« OŠ DK:«Več časa preživeti z družino, ker nam hočejo pomagati.« Iz OŠ Jelšane sta prišla Doris Potočnik in Tina Turkovič S seboj sta prinesli risbe učencev 3. in 4. razreda, ki so razlago prostega časa narisali. Risbe smo razstavili v sejni sobi. Tudi na njihovi šoli so učenci odgovarjali na vprašalnik Kaj počneš v prostem času (Kaj je po tvojem prosti čas, kako ga preživljaš in kdo ima največji vpliv na izbiro tvojega prostega časa). Ugotovili so, da so odgovori različni, nekateri ga imajo premalo, nekateri preveč. Preživijo ga v igri, pred računalnikom, z domačimi nalogami. Izpostavili so problem majhne šole, ker imajo premalo organiziranih športnih aktivnosti in tečajev, ker je pač premalo učencev in društva ne kažejo zanimanja zanje. Pobude: -Večjaponudba športnih aktivnosti in tečajev. -Prostor za zbiranje mladih, posebej v zimskem času. Osnovno šolo Podgrad sta predstavljali Diana Ivanič in Ana Miklavec Predstavili sta rezultate ankete med učenci 7. in 8.razreda. Tudi tukaj se odgovori bistveno ne razlikujejo od drugih šol. Ugotavljajo, daje prosti čas tisti, ki jim ostane, ko opravijo vse domače in šolske obveznosti. Preživijo pa ga zelo različno: šport, razne igre, kratkočasenje z računalnikom, sanjarjenjem, poslušanjem glasbe. Četrtina učencev bere, riše, piše pesmi. Le nekateri ga izkoristijo za druženje s prijatelji. Prosti čas si le redki načrtujejo. Pobude: -Več športnih srečanj za dekleta (košarka,nogomet,odbojka) več športnih igrišč, poziv športni zvezi. -Več krožkov za dekleta. -Ples. -Prostor za zbiranje. Pohvalili so računalniško učilnico in urejanje okolice šole. ZAKLJUČKI Med množico idej, predlogov in pobud so se izoblikovali predlogi za boljše pogoje za preživljanje kvalitetnega prostega časa mladih v občini Ilirska Bistrica: -kino (obnovitev delovanja) -urejen park -zdrava zabava ( plesi za to generacijo v primernih prostorih, ob primernem času, brez cigaret in alkohola) -Sokolski dom ( pomoč pri ureditvi internetne sobe) -boljše reklamiranje prireditev v Ilirski Bistrici po OŠ in vaseh -pobuda za srednjo šolo v Ilirski Bistrici angažiranje staršev kot mentorjev določenih interesnih dejavnosti po šolah -omogočiti brezplačno uporabo šolskih telovadnic za določeno število ur tedensko za organizirano vadbo otrok. Pobudo poslati županu in občinskemu svetu -potreba po prostorih za druženje po krajevnih skupnostih. Poda se pobudo na svete KS, da odprejo prostore mladim -bazen v Ilirski Bistrici (dolgoletna, ponavljajoča želja po obnovi bazena in organiziranju športnih aktivnosti na njem). -DPM se zadolži, da opravi po šolah anketo o predlogih za programe mladih Delegati OŠ so z večino glasov izbrali Nejca Česnika za predstavnika za regijskem parlamentu, ki bo januaija v Postojni. Zapisala: Alenka Kastelic, uredila Nada Čelogoj trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Za reč j e 12a, Slovenija Tel.: +386 (0)5/71-41-913, Tel./Fax.: +386 (0)5/71-41-927 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@sioi.net GLASBENO BOGATI BOŽIČNI KONCERTI Trio violin: mateja, Tanja in Ana v modrem salonu Grand hotela Union; Mentor: Tina Balazs V letu 2001 seje Glasbena šola Ilirska Bistrica velikokrat pojavila na straneh različnih časopisov. Kako tudi ne, saj je v lanskem letu praznovala zlato, 50. obletnico svojega delovanja. Skozi celo leto so se odvijali številni koncerti in zaznamovali kulturni utrip našega mesta tudi po glasbeni plati. Prelestni zvoki žlahtnih instrumentov so zazveneli tudi v prednovoletni čas in nam polepšali mrzle praznične dni. Tako, kot velikokrat v lanskem letu, so tudi v decembru imeli učenci in njihovi učitelji veliko dela. Številne vaje, preigravanja in korepeticije so bile potrebne, da je praznična glasba zazvenela tako, da nam je pričarala mehkobo božičnega in novoletnega časa. V nedeljo, 16.decembra so se v dvorani GŠ na Jurčičevi predstavili solisti različnih instrumentov, solo pevci in komorne skupine. Poslušalci v nabito polni dvorani smo ob čudovitih zvokih doživeli toplino prazničnih dni in prisluhnili kvalitetnemu programu mladih glasbenikov. V ponedeljek, 17.decembra smo bili prijetno presenečeni, ko se nam je v dvorani Doma na Vidmu z nežnimi zvoki Brahmsove Božične uspavanke predstavil Orffov ansambel. Veselje je bilo še popolnejše, ko so ob Straussovi glasbi na oder priplesale male balerine in nam zaplesale s svojimi baletnimi koraki. Sledil je nastop godalnega ansambla z Mozartovim in Schumannovim programom. Za zaključek nas je segrel še harmonikarski orkester z veselimi zvoki Kahla. Z Radetzkyim marschem smo se vsi v dvorani razživeli in s ploskanjem pripomogli k slavnostnemu zaključku večera. V petek, 21.decembra, so se mladi glasbeniki izkazali za prave profesionalce. V dopoldanskem času so izvedli kar dva nastopa. Na svoj koncert so povabili učence razredne stopnje OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja. Zaigral jim je trio violin, ansambel harmonik in pihalni orkester. Zvečer, ob 19. uri seje s samostojnim koncertom občinstvu predstavil pihalni orkester. Z ubranimi zvoki so odigrali pester in zanimiv programom, med napovedovanjem pa je bilo dovolj časa za prijetno in razvedrilno vzdušje. Vsak trud in delo se že kako poplača. Tako so bili najboljši učenci glasbene šole s svojimi mentorji povabljeni v Ljubljano, v Grand Hotel Union, kjer so 23. decembra ob 11.uri izvedli svoj bogat program. V Modrem salonu hotela so nastopali skupaj z Zasebno glasbeno šolo Jurka Zoraja iz Ljubljane. Številnim obiskovalcem so se predstavili učenci na solističnih instrumentih, solo pevci in komorne skupine. Učenci so se z nastopom nedvomno izkazali, saj so doživeli velik aplavz občinstva. Tako učence kot tudi delo Glasbene šole so pohvalili uveljavljeni slovenski glasbeniki, ki so prisostvovali koncertu. Glasbeno leto seje seveda zaključilo z željo in načrti: poleg običajnega dela, nastopov, tekmovanj in revij si še naprej želijo sodelovanja z glasbenimi šolami na Primorskem, kot tudi širom po Sloveniji (Slovenj Gradec, Brežice), načrtujejo gostovanje na Reki, v maju mesecu pa se obeta izmenjava z glasbeno šolo iz Madžarske in ... no, nekatere stvari pa morajo ostati še skrivnost, tako za motivacijo. Učenci, učitelji in ravnatelj Glasbene šole si vsekakor zaslužijo čestitke in zahvalo za delo skozi vse leto. Za vnaprej pa bomo držali pesti, da se njihove želje uresničijo. Benigar Kaluža Damjana Baletna skupina; Mentor: Vesna Česnik Razmišljanja OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI Vsak količkaj domoljuben občan bi se moral zamisliti nad pogledom, ki se mu je ponujal po naši ljubi Bistrici prazničnega 26. dec. na dan samostojnosti, saj je le tu in tam s kakšnega droga sramežljivo bingljala osamljena zastava. Še pred dvanajstimi leti bi bilo takšno početje gotovo javno obsojeno s strani vseh takratnih družbeno političnih organizacij kot protisocialistična zarota ter omalovaževanje državnih simbolov, kar bi imelo za posledico ustrezno sankcioniranje s strani pristojnih organov do vseh odgovornih, ki niso poskrbeli za izobešanje zastav. Danes pa je očitno nekaj vsakdanjega, da recimo niti hišnikom šol ni treba več pred državnimi prazniki razobešati zastav, ker je pač šola zdaj laična, se pravi nevedna, kar pomeni, da otrokom tudi ni treba vedeti, kdaj so državni prazniki, čeprav je javna ustanova.. .To je razvidno iz fotografije šole A. Žnideršiča, ki je bila posneta 26. decembra, na kateri ni ne duha ne sluha o kakšni zastavi. Potem se ni čuditi, če tri tedne prej zasledimo v Slovenskih novicah (7. dec 2001 ) takšenle mastni naslov : "Pljunki na zastavo, nož za častnika”, kjer poročajo o nezaslišanem početju mladih vojakov (seveda slovenskih ) v vipavski vojašnici ob večernem spuščanju zastave, ko so se v pijanski objestnosti spozabili nad njo na nič kaj domoljuben način, da sojo popljuvali in poteptali. Komentar tu ni potreben. Je pa takšno početje gotovo posledica odsotnosti domovinske vzgoje v naših šolah v zadnjih desetih letih, a tudi znak razpadanja vrednot. To gre skupaj, tako kot dvomljivi kulturni program na zaprisegi slovenske vojske v Bistrici 25. oktobra lani, kije izzval pri nekaterih svojcih vojakov srdito ogorčenje, sodeč po odmevu v tedniku Družina št. 47 v rubriki Odmevi, kjer neki oče protestira nad omalovaževanjem uniforme in redovnih oblek, ki so jih neokusno uporabili v plesni točki kulturnega programa. Prireditelji bi se v zagovor gotovo sklicevali na umetniško svobodo in pravico do nje, vendar prosim, ne na tako resni prireditvi, kot je vojaška zaprisega. Kadar začne narod premikati mejnike vrednot, na katerih sloni, je nekaj hudo narobe z njim, enako, kadar se ne zmeni za zunanje ovekovečenje svojih državnih praznikov. Tolikšne razpuščenosti pa si spet ne smemo privoščiti, da bomo izobešali zastave po svojem razpoloženju in iz vojaške zaprisege naredili mušic show.. Takšnega neodgovornega početja v Bistrici ne moremo opravičevati z izgovarjanjem, daje tudi po drugih občinah približno tako. Če sprejmemo nase čast in odgovornost zapostavljanje spomenika tistim, ki so se borili za združeno in neodvisno Slovenijo že pred šestimi desetletji, ko je bila v največjem primežu fašizma, s takšnim ravnanjem smešimo spomin nanje. Državna zastava je in ostane simbol narodove samobitnosti ne glede na njegovo vključevanje v katerekoli združbe, kot je recimo Združena Evropa. Nacionalni prostor ni neko začasno domovanje na svojem ozemlju, ampak njegovo posedovanje. S temi pojmi si moramo priti enkrat na čisto, daje to ozemlje naše in smo ga dolžni zaznamovati s svojimi znamenji, ne pa se jih sramovati. Ne postavljamo spomenikov idejam, ampak ljudem, ki so se borili in izgubili glavo za ta prostor. Če že govorijo o prenašanju ‘svetlih tradicij’ NOB in Tigrovstva na mladi rod (če jih je še kaj ostalo ), potem naj protagonisti teh idej pokažejo malo več volje, ne samo na svojih shodih, pohodih ter pogrebih s prepevanjem borbenih pesmi, ampak v vsakdanjem življenju, da so zmožni preseči svoje ideološke predsodke in se ustvarjalno vključiti v javno življenje. To je prvi korak k narodni spravi. Vse življenje že poslušam tiste parole : ...smo se borili... ne damo, ne bomo dopustili...Prav, vendar tudi pričakujem, da res ne bodo dopustili, da bi drogovi namenjeni zastavam na državne praznike samevali zaradi nikogaršnjih zgodovinskih travm in čakali naslednjo priložnost odkritja kakšnega spomenika. Zgodovina ni samo tisto, kar se je dogajalo do leta 45, ampak tudi sedanjost, kakršna že je. Čas je že, da nekateri prilagodijo svoje koledarje zgodovinskemu času, da ne bomo Slovenci nenehno TARSEL podjetje za proizvodnjo, trgovino in poslovne storitve d.o.o. Rijeka Zabiče <\>P< TARSEL ™A * konfekcija * šolske potrebščine * naravni domači med Rozmanova 29, 6250II. Bistrica tel./fax: 05/71-41-588 zaostajali in merili čas po svojih preteklih zaslugah, ampak po sedanjih potrebah. Teh pa ni malo. Za začetek bi bilo koristno, če bi ‘podmladek’ ZZB proučil kakšen priročnik o domovinski vzgoji, če ga seveda sploh premoremo. Prihodnosti ne moreš graditi z zagrenjenim zanikanjem sedanjosti, niti s čaščenjem preteklosti, ampak s sprejemanjem obojega. Potrebno je graditi in utrjevati ta most, ki nas povezuje z življenjem. Nezadovoljstvo nad sedanjim stanjem ne sme postati povod za našo brezbrižnost do simbolov lastne državnosti, ker bi pomenilo, da je nismo vredni in bi si zaslužili še kakšno lekcijo potujčevanja. Če bomo nadaljevali v tej smeri, se nam utegne tudi to še zgoditi, kljub vsem zgodovinskim izkušnjam, da bodo nekega dne na naših drogovih vihrale tuje zastave... Jožko Stegu KOVAČIČ STOJAN $.P. Koseze 69a, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370, fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868 USPEŠNO GLASBENO GOSTOVANJE POROČILO KOMORNEGA DEKLIŠKEGA ZBORA VOK ILIRICA O GLASBENEM GOSTOVANJU NA SICILIJI Dvojna dioptrija POBERAJ 19. december 2001 - sreda Po številnih predhodnih pripravah vseh pevk, solistov, pomočnikov ter seveda dirigentke, prof. Marije Slosar Lenarčič, kije bila ves čas v kontaktu s prof. Sonjo Pahor Torre, katera se je zavzela za naše sodelovanje na prazničnih koncertih mesta Messina in Sante Terese di Riva, smo v lepem sončnem dnevu odrinili proti Siciliji. 20. december 2001 - četrtek S prijaznima in zanesljivima voznikoma (Franetom in Stanetom) smo dolgo pot srečno prestali. Pred nami je v toplem soncu zasijala Messina, veliko mesto, polno cerkva in palač, čudovitega cvetja in mogočnih palm. Po toplem sprejemu sta nas prof. Sonja in njen sin peljala do hotela, kjer smo spoznali tudi gospo Oriano Celeste, kije bila glavna pri organizaciji našega kulturnega gostovanja. Najprej smo preizkusili dobro sicilijansko kuhinjo, nato je sledil ogled stolne katedrale z znamenitimi orglami s 16. 000 piščalmi. Gospa Sonja je po dogovoru s škofom omogočila Martinu igrati na te orgle 10 minut, kar je zelo veliko. Obiskovalci cerkve so bili navdušeni nad igranjem in petjem, ko smo preizkušali akustiko te mogočne katedrale iz 12. stoletja. Po večerji v lepi sicilijanski restavraciji smo prenočili v hotelu v središču mesta. 21. december 2001 - petek Pred nami je bil naporen dan. Ob 10.30 smo odšli na sprejem k županu Messine v vladno palačo, ki so ga spremljali številni mediji, novinaiji in fotoreporterji. Po pozdravu pevke Simone je župan nagovoril vse navzoče s pozdravnim govorom, naklonjenim Sloveniji. Ob izmenjavi darov smo prejeli grb mesta Messine in povabili mesinske glasbenike v Slovenijo, v Ilirsko Bistrico. Točno opoldne seje na osrednjem trgu Piazza del Duomo, na zvoniku mogočne katedrale, pričela predstava ene naj večjih astronomskih ur na svetu. S pripravami in vajami za večerni koncert v cerkvi S. Salvatore, ki stoji v sklopu večnamenskih stavb, smo pričeli že zgodaj popoldne. Del tega kompleksa je tudi koncertna dvorana, kjer je pred kratkim uspešno koncertirala naša znanka, pianistka Sonja Pahor Torre. Na naš večerni koncert je prebivalce Messine vabila svetlobna reklama z našim imenom, ki je stala v središču mesta, ob hotelu, kjer smo spali. Poleg tega je bil koncert objavljen v časopisih, na radiu in na lokalni televiziji. S tem, da so bili istega dne v Messini številni drugi praznični koncerti. Nastop v tej izredno akustični cerkvi je pričel po sicilijanski navadi šele trideset minut kasneje, kot je bil najavljen. Petje je izbrano publiko navdušilo. Poleg tega sta se uspešno predstavila solista: Breda s flavto, ob klavirski spremljavi Martina, zaigrala sta Bach-ovo sonato v e molu; in Martin na orglah s koncertno skladbo Buxtehude - Preludij in fuga fis mol. Martin je tudi korepetiral. Publika, družina gospe Sonje in novinarji so bili presenečeni in navdušeni. Veseli smo se po uspelem večeru pogostili kar v hotelskih sobah z različnimi sicilijanskimi picami. 22. december 2001 - sobota Naša gospa Sonja je prišla zgodaj, ker smo se odpeljali proti jugu v krasno turistično obmorsko mesto Taormina, kjer se v ozadju veličastno dviga Etna. Središče mesta sestavlja splet uličic in balkonov s cvetjem ter grško gledališče v katerem smo preizkušale akustiko in požele aplavze ameriških turistov. Za gospo Sonjo smo zapele slovensko pesem, gospod Torre pa nam je povedal vso zgodovino gledališča. Po kosilu v samostanskem hotelu ob sami plaži v mestecu Letojanni, ki so nam ga pripravile prijazne nune, smo se namestili v njihovih hotelskih sobah. Zvečer smo imeli prav tako uspešen koncert v mestecu Santa Teresa Di Riva. Po koncertu in po večerji nas je gostil Sicilijanec »Peppe«, prijatelj Slovenije in predsednika Kučana ter ljubitelj slovenske pesmi. Sledil je še sprehod med z lučkami okrašenimi palmami, slovo od čudovite družine Torre ter topel objem prijateljic, naše Marije in Sonje. Prof. Sonja nam je zaupala, daje bil to eden izmed njenih naj lepših božičev in daje bila ponosna na nas in na Slovenijo. 23. december 2001 - nedelja Še zadnjič smo se ozrli na zelene siciljanske griče in se z našima voznikoma, ki sta zavzeto obiskala tudi naša koncerta, odpravili domov. V veliko pomoč na takšni poti so bili zboru tudi spremljevalci in pomočniki, gospa Boža, gospod Marijan in Samo ter gospod Bonano, ki seje večkrat po telefonu pozanimal za nas. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki so nam kakor koli pomagali pri realizaciji tega lepega kulturnega sodelovanja Ilirske Bistrice in Messine. Marjana Rozman Včasih smo na jesen za sabo po poljih in drevju pobirali ostanke pobrane letine, da ne bi šla v nič. Temu smo rekli poberaj. Nekaj takšnega počnem sedaj, ko se lotevam rebkanja zapoznelih drobnih dogodkov preteklega leta in jim skušam vrniti vsaj prvotno barvo, če že ne okusa... Razmišljam, kako neverjetno minljive so dandanes vse stvari, ki jih počnemo ali doživimo v enem samem letu. Novice zastarajo že na poti do porabnika, ali pa vsaj izgubijo svoj sijaj takoj, ko jih prebere ali sliši. Vseeno pa se njihova usedlina nevidno nabira in kopiči v naši podzavesti kot vodni kamen ter duši naše duševno razpoloženje. Današnji človek skoraj nima več pravega občutka za čas, zaradi česar se lahko v njem premika hkrati naprej in nazaj. O tem nas prepriča g.. Šlenc, ki v nekem svojem zapisu v Direktu trdi, da imajo Bistričani po padcu iz komunizma motnje z razločevanjem smeri, zaradi česar imamo zmešnjavo na domači politični sceni, ker vse stranke rinejo v isto smer, čeprav to ni normalno. Verjetno bo kar držalo, da mnogi trpijo za trajno amnezijo, čeprav nočejo tega priznati, da se ne morejo spomniti, kaj so bili v prejšnjem političnem življenju pred reinkarnacijo in se želijo vrniti v isto karmo, kar spet ni normalno. Moj spominski terminal je čisto povprečen, ker nisem serijski občan, zato se ne čudite, če se kakšna moja ugotovitev ne bo povsem ujemala z najnovejšimi znanstvenimi izsledki. Moral bi namreč bolj verjeti študijam, kijih sestavljajo strokovnjaki in ne na svojo pest ugibati o ozadjih človeškega obnašanja. Povsod mi trucajo, da to ni dobro in je celo nevarno biti preveč radoveden. Kaj morem, sem pač tak, da me recimo mučijo (pa ne samo mene !) tiste luknje po Bistrci, ki sojih na cesti in ob njej za sabo pustili komunalci, saj izgleda kot Kandahar po odhodu Talibanov. Res sem jim zadnjič priporočil, naj se ne naprezajo z delom, da bi tako občane obvarovali pred nevarno predpraznično potrošniško mrzlico, a spet ne tako dobesedno, da bi jim postavljali cestne ovire še mesece pozneje. Želel sem si samo malo diskretnega pritiska na njihovo zavest, namesto tega pa smo dobili nemarno zasute jarke in nesramno tablo z obvestilom o luknjah na cesti kjer jih človek najmanj pričakuje. Recimo tik pred tistim nedavno odprtim križiščem na vstopu v Evropo pred zavojem k Balasty-u in Transportu, ko misliš, da si že na varnem. Ko bi skakalnico premaknili vsaj malo nižje pred tablo, ki označuje konec mesta, bi gost to razumel kot prikriti namig, naj se ne vračaj več v ta pozabljeni kraj. Železnica j e to vsaj javno povedala, ko je ukinila praznične vlake, da si ne bi kdo umislil priti po tirih v Dolino miru. MI hočemo mir ! To je tisto, kar nam manjka.To željo po zimskem spanju opažam celo pri naši avantgardi, (dokaz so bile jaslice pred njihovimi vrati), saj sami sebe prepričujejo, da ni toliko samostojno mislečih ljudi v Bistrci, kot so mislili, ker bi sicer pisali v njihov časopis. Pomota, fantje, kajti niti država, niti občina ne potrebujeta preveč mislečih, ampak podložne državljane, sicer jih ne moreta nategovati po svoji meri. To bi že morali vedeti, da nočeta ljudi, ki bi se ubadali z resnico, ker mimogrede z njo izbrskajo na dan kakšno svinjarijo, zaradi katere oblastniki dobijo glavobol.. Vsaka oblast ima gotovo raje spomenike, kiji ne ugovarjajo in prednje lahko polaga vence, kadar seji zahoče. Toliko o tem, da se ne bomo kregali, zakaj Bistričani nočejo brati domačih časopisov. Nočejo, pa boh, ker rajši gledajo svojo lokalno TV postajo. Pravijo, da so prenosi sej občinskega sveta prava uspešnica, saj ob njih folk neznansko uživa zdržema najmanj štiri do pet ur. To je vse kaj drugega, kot gledanje plehkih porničev, kjer se vse konča v petih minutah. Naši svetniki se zavestno trudijo, da bi opravičili svoje visoke sejnine... Škoda, ker nimamo pri nas kabelske napeljave, ali pa še bolje kar svoje brkinske TV postaje. Si mislite, kako lepo bi bilo, če bi na pomlad lahko na TV ekranu v živo spremljali brkinsko travo rasti. Z današnjo tehniko je to mogoče doseči. Pa nikar tega ne razumite z negativnim prizvokom, kajti danes gledamo na to bolj odprto. Včasih smo rekli, daje nekdo tako zabit, da sliši travo rasti, danes pa bi mu rekli, da je visoko ekološko osveščen oziroma prebujen! Torej brez panike, vse je stvar dialektičnega pristopa in dogovora, kaj je kaj. Če ne verjamete, se prepričajte v novem slovenskem pravopisu, kjer naenkrat nekatere besedne oblike niso več pravilne. Pametno, da se tudi jezik prilagaja napredku, sicer se ne bi mogli sporazumevati. Če pa vam nove oblike le ne gredo z jezika, uporabite neverbalno komunikacijo kot se temu zapleteno reče, se pravi z znaki, oziroma gibi. Ampak tega raje ne počnite preveč javno, kot je to počel neki vinjeni Sveti Miklavž, kije zlomil palico na svojih obdarovancih, medtem ko je njegov angel, ki ga je spremljal spotoma pridno molče otipaval učenke sedmega razreda. Oba sta bila vzgojitelja, dogajalo pa se je v šoli v naravi. Nič čudnega, saj je bil veseli december, ki je tako rekoč že predpustni čas in ne gre vsega jemati zares. Žal pa starši niso bili tega mnenj a in so prišli po mulce v spremstvu zaščitnikov...Tega si nisem izmislil, ampak prebral v Slovenskih novicah natančno sedmega decembra lani. Mislite si, kar si hočete o tem. So pa vseeno boljša časopisna, kot pa tista nora SMS sporočila po mobitelih, ki so danes strašno priljubljena pri mulariji in jih nobeden ne razume, kot npr. B RS TSSN, DJOK..SS. ? V prostem prevodu bi se glasilo : Berite Rajši Snežnik, Tam So Samo Slovnične Napake, Drgač, Je OK... Se Strinjate ? Boh Do Prhodnjič Vaš Jožko Stegu ZAHVALA Še posebej se Komorni dekliški zbor Vox Ilirica iz Ilirske Bistrice za pomoč pri uresničitvi kulturnega gostovanja na Siciliji zahvaljuje: ŽUPAN OBČINE ILIRSKA BISTRICA SKLAD ZA LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI RS PLAMING d. o. o. ILIRSKA BISTRICA I & I KOPER BANKA KOPER ZAVAROVALNICA TRIGLAV G. VOJKO ČELIGOJ Ga. KRISTINA DEKLEVA Ga. VIDA GARDELIN Ga. MIHAELA PRINC DR. RAJKO PAVLOVEC SEDEMDESETLETNIK Ob cesti pod Globovnikom, 29. junija 2000: Kamniti profil eocenskega fliša, pred 55 milijoni let na dnu morja, danes na površju zaščiten in namenjen ogledu obiskovalcem. Dr. Rajko Pavlovec zaslužen za odkritje, pripoveduje zbranim o zanimivosti predstavljene kamenine. Bralcem Snežnika gotovo ni treba posebej predstavljati prijaznega in živahnega dr. Rajka Pavlovca univerzitetnega profesorja iz Ljubljane. Je pogost gost na straneh Snežnika, pa tudi številnih domačih edicij, kjer nam z veseljem razkriva zanimivosti iz geološke preteklosti našega območja. Tudi nas Bistričane, je uspešno vpeljal v svet ekslibrisov, drobne grafike, ki estetsko bogatijo knjige in njenih lastnikov. S številnimi razstavami je predstavil bogastvo tovrstnega umetniškega ustvarjanja domačih in tujih likovnih umetnikov. Občudovanja vredna je njegova navezanost na Svet pod Snežnikom, na našo dolino, tudi zaradi očetovih korenin. Oba stara starša po očetu dr. Rajka Pavlovca izhajata iz Kilovč. Stari oče sije našel delo v Ilirski Bistrici najužni železnici in skromno bivališče v železniški čuvajnici št. 14 ob starem prehodu železnice čez državno cesto na zahodnem robu Trnovega. Tu sta se staršema rodila France Pavlovec, kasneje znameniti slikar in slavljenčev oče Milan Pavlovec. Družina je kasneje našla domovanje v Ljubljani, ki je postala dom tudi Milanovih otrok Rajka in sestre Milanke. Pa tudi Rajkove družine, soproge Snežne in njunih otrok Alenke in Matjaža. Rajko Pavlovec je študij geologije in paleontologije opravil na ljubljanski prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti, diplomiral leta 1954 in leta 1963 tudi doktoriral. Njegovim raziskovalnim uspehom, pa študijskim izzivom in delovnim postajam lahko sledimo v zapisu Enciklopedije Slovenije v 8. zvezku, pa vendar naštejmo vsaj nekatere: Zaposlitev v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, urednikoval j e v Mladinski knjigi, bil redni profesor na oddelku montanistike FNT, med leti 1957-65 se je izpopolnjeval na Dunaju in Munhnu in raziskoval v Alžiriji. V Sloveniji raziskuje razvoj paleogenskih plasti in doslej opisol ducat novih vrst fosilnih praživali numulitov, mnoge tudi na našem geološkem območju. Objavil j e več sto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih prispevkov. Več let je predsednikoval Slovenskemu geološkemu in prirodoslovnemu društvu. Od ustanovitve leta 1967 pa neprekinjeno vodi dejavnost Društva Exslibris Sloveniae, kije gotovo najbolj agilno tovrstno društvo v tem delu Evrope. Dr. Rajko Pavlovec je hvaležni avtor prispevkov v vseh izdanih Bistriških zapisih. Tako smo izpod njegovega peresa in sodelavca dr. Maria Pleničarja zvedeli v št.1/1980 za Geološko zgradbo okolice Ilirske Bistrice, pa za odkrite Nove kamenine iz okolice Ilirke Bistrice št.2/1984 z opisom odkritij bangladeškega raziskovalca Mudj ibur Rahmana Kana, kije za doktorsko dizertacjo raziskoval v naših krajih in odkril nove fosile in nekatere imenoval po našem mestu, državi in svojem mentorju: Globorotalia illyrica, pa Globorotalia slovenica ter Globigerine spiralis pavloveci. V Knjigi o Snežniku je s sodelavcem dr. Mariom Pleničarjem predstavil sestavek Kako je nastajal Snežnik in njegova geološka podoba. Dr. Rajko Pavlovec že leta in leta vodi svoje študente po sledeh geološke preteklosti naših krajev, z veseljem je svoje znanje rad predstavil učencem, verjetno že vseh naših šol, pa tudi našim občanom na raznih predstavitvah. Po njegovi zaslugi j e nastala tudi zanimiva predstavitev eocenskega fliša pod Globovnikom, primemo zavarovanega in označenega. Prvi tak “muzejski primer” na prostem pri nas. Na vabilo uredniškega odbora za knjižno edicijo KS Topole je tudi že pripravil zanimiv in poučen sestavek: Geološke zanimivosti med Veliko vodo in Podtaborsko steno. In še bi lahko naštevali njegove zasluge, da danes bolje poznamo svoj kraj tudi sami domačini. Pa bodi dovolj. Naj slavljencu dr. Rajku Pavlovcu ob njegovem lepo zaokroženem življenskem jubileju iskreno čestitamo in zaželimo še obilo strokovnih, raziskovalnih in pedagoških uspehov, pa trdnega zdravja in prijetnih druženj v naši dolini s hvaležnimi Bistričani. Dr.Rajku Pavlovcu iskreno čestitajo tudi člani Društva za krajevno zgodovino in kulturo, člani Muzejskega študijskega krožka, člani Primorskega numiznt atičnegh a društva, člani Društva Exlibris Sloveniae iz Ilirske Bistrice, planinski prijatelji in uredništvo Snežnika. Tekst in foto Vojko Čeligoj JOŽE VIČIČ -OSEMDESETLETNIK Te dni praznuje visok jubilej Jože Vičič, ena od ‘znamenitosti’ Ilirske Bistrice. Rodil seje 1. februarja 1922 v brkinski vasici Čelje. Otroška in mladostna leta, vse do začetka druge svetovne vojne, ko je kot italijanski državljan moral na služenje vojaškega roka v južno Italijo in severno Afriko, je preživel v številni, narodnozavedni družini. Po kapitulaciji Italije je z manjšo skupino slovenskih in hrvaških fantov prebegnil preko Aleksandrije in Egipta v partizansko zaledno bazo v Gravini, kjer je sodeloval pri ustanovitvi prve tankovske brigade NOV. Kot tankist te brigade je dočakal konec vojne ter se leta 1947 demobiliziral s činom kapetana. Ves povojni čas, do upokojitve leta 1978, ki jo je dočakal v Tovarni kislin II. Bistrica, je deloval kot vesten in marljiv uslužbenec krajevnih, občinskih in okrajnih organov. A tudi upokojitev ni ustavila njegovega nemirnega duha. Najdemo ga na vseh področjih družbenega življenja. Delovanja borčevske organizacije v mestu in občini si ne moremo predstavljati brez prisotnosti tega čilega in delovnega osemdesetletnika, aktivno pa sodeluje tudi pri odboru aktivistov OF za južno Primorsko. KROVSTVO majla deera MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s.p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 Že dva mandata je član sveta KS II. Bistrica, od lani pa je sodnik porotnik Okrožnega sodišča v Kopru, pa še bi se kaj našlo. Leta mu ne morejo do živega, volja do dela ga mladi, iskrivost duha pa vedno znova preseneča. Je živa enciklopedija medvojnega in povojnega življenja. Njegove pripovedi so vedno slikovite, dejstva pa niza z lahkoto mladega misleca. Prijatelji in znanci mu želimo še mnogo srečnih in veselih dni. Franc Gombač TIM MIT d.o.o. -TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO - PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA - PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 Spomini na mlada leta Tako mrzlih in dolgih zim, kot je letošnja - in s tem se boste bralci gotovo strinjali, je malo. Skoraj bo tri mesece, odkar se temperature ponoči gibljejo med -10 in celo do - 15 °C, podnevi pa se le malokateri dan dvignejo nad ničlo. In vendar je bilo takih zim, kot je letošnja, v preteklosti še dosti več. Temperature so bile pogostokrat tudi nižje, da ne govorimo o buiji, ki je danes zaradi zaraščenosti pogorja skoraj ni več. Najhujša zima, ki seje spominjam, je bila prav gotovo tista iz leta 1952/ 53. Takrat smo obiskovali tedanjo nižjo gimnazijo v samostanu. Seveda je bilo treba iti peš, ker o današnjih avtobusnih prevozih šolarjev se takrat še ni slišalo. Peščica nas, ker vsi pač s šolanjem po vaški štiriletnici niso nadaljevali, seje moralo pogosto prijeti, tam nekje pri mostu čez reko Reko za roke, da nas ni burja odnesla v graben. Kako smo bili takrat oblečeni, bom pisal kdaj drugič, povem pa lahko, da besede bunda takrat nismo poznali. To zimo so bile tako nizke temperature, da doma nismo mogli spati v nezakurjeni sobi. Posteljnino, mlajši smo imeli namesto današnjega jogija vreče, napolnjene s koruznim listjem smo postavili na tla v kuhinjo in celo noč kurili. Spominjam se, da je Tone Berkopec, ki je imel kak dinar v žepu, kupil takrat izhajajoč tednik PP in na prvi strani je pisalo z velikimi črkami »POSTOJNA-29°C«. Je pa bilo v takšni zimi tudi mnogo veselja. Smeha ni primanjkovalo, ZIMA kvečjemu smo imeli probleme, kaj si natakniti na edine čižme, da smo se lahko smučali, ali pa drsali po ledu. Iznajdljivost ni poznala meja. Tistih, ki so imeli ta prave smučke, podedovane, odnosno ukradene od italijanske vojske, je bilo malo. Ostali smo si smučke delali sami iz bukovega ali jesenovega lesa. Namesto vezi smo imeli običajno usnjen jermen, v katerega smo utaknili nogo. Smučke so bile prav kratke, da smo lažje vijugali po hribu in tu smo bili pravi inovatoiji, ker so tako kratke smučke izumili šele pred nekaj leti. Na griču, ki smo mu sicer pravili hrib, smo imeli tudi pravo skakalnico, katera je nesla tudi do gromozanskih 12 metrov daleč. Čuli pa smo, da vsestranski športnik, plavalec, košarkar, smučar, balinar in vrag si ga vedi še kaj Tone Brkopec zelo daleč skače na smučeh, pa smo se nameravali z njim in drugimi Bistričani pomeriti na njihovi skakalnici na Kozleku. Seveda smo odšli z dolgim nosom, ker so ti fantje skakali tudi do 10 metrov dlje. Posebno veselje smo imeli z ledom, ko so bile zime z malo snega ter mrzle. Na travnikih, ki jim domačini pravimo »PODRČIJE« je bilo zmeraj mnogo ledu, v površini kar nekaj hektarjev. Zakaj tem travnikom pravimo podrčije mislim fda ni potrebnio razlagati, ker že sama beseda to pove. Tudi za drsanje na ledu smo bili prav iznajdljivi. Osnovni pripomoček so bili čižmi, okovani z žeblji gojzarju in ob primernem zaletu je šlo tudi do 50 metrov daleč. Znali smo si narediti tudi enostavne drsalke. Na leseno ploščico smo pritrdili dve jekleni žici, nogo pa vtaknili v usnjen jermen. Seveda s takimi drsalkami nisi mogel teči po ledu, zato smo za odrivanje imeli palico z žebljem na spodnji strani. No, že takrat je marsikdo imel tudi prave drsalke in nekatere se čuvajo še danes. Danes ledu na podrčijah ni več, pa ne samo zaradi milih zim, temveč tudi zaradi tega, ker sem kot predsednik krajevne skupnosti dal leta 1975 izkopati pod Dolnjim Zemnom meljoracijski kanal, ter je močvirje izginilo. Letošnja izredno mrzla zima pa nam je darovala led, debel celih 25 cm na jezeru Mola. In ponovno so prilezle na dan vse vrste drsalk, zelo starih in zelo modernih. Marsikdo je izbrskal iz shramb opremo, obnovil znanje, pa hajd na led. Drsališče na jezeru Mola je od Harij do pregrade dolgo skoraj 3 km in ob sobotah ter nedeljah je tu pravi živžav. ZAČETEK PROPADA RIMSKEGA CESARSTVA ČAS, KO JE ŽIVEL SV. HIERONIM (3477-420) Sv. Hieronim (Eusebius Hieronymus Sophronius) sodi med latinske cerkvene očete. Rojen je bil v Stridonu v vzhodnem zaledju Ogleja, v premožni krščanski družini. Prvotna ocena, daje bilo to v Zrenju pri Buzetu, je bila kasneje spremenjena. Po sedanji oceni domnevajo, daje bil to kraj v trikotniku Šapjane, Starod in Žejane. Ta kraj je najveijetneje Starod, vendar konkretnih najdb, ki bi to potrjevale, ni. Šolal seje v Rimu, kjer je bil tudi krščen. V času učenja je proučil znane rimske govornike in filozofe. Užival je v veseljaškem življenju, veliko potoval, predvsem po Galiji, dokler se ni vrnil v Oglej. Posvetil se je asketskemu življenju. Okrog leta 374 je šel v Antiohijo (pokrajina v sedanji Turčiji), ki je bila takrat vodilni center ene od smeri krščanstva, kjer se je lotil teoloških študijev in se učil grščine, čeprav je ostal predan klasični latinski književnosti. Od leta 375 do 378 je živel v Halkidski puščavi na meji s Sirijo, kjer seje z mnogo truda naučil hebrejščine. Zaradi vmešavanja drugih puščavnikov pa mu je življenje tam postalo neznosno. Vrnil se je v Antiohijo (verjetno leta 377), kjer so ga posvetili v duhovniški stan. Zaradi tamkajšnjih teoloških sporov pa se je vrnil v Rim. V letih med 382 in 385 je živel v Rimu, kjer je bil tajnik papeža Damaza in je pridigal asketizem. Med kristjankami, ki so goreče sprejele njegove nauke, so bile tudi Marcela, Pavla in njena hči Evstohija. Zaradi zagovarjanja askeze in suma, da se poteguje za papeški sedež, sije nakopal sovraštvo, zato je v spremstvu Pavle zapustil Rim. Potoval j e skozi Antiohijo v Jeruzalem, nato v Egipt in naposled v Palestino. Nazadnje se je naselil v Betlehemu, kjer je Pavla ustanovila samostan, katerega vodja je postal, in tri ženske samostane, ki jih je upravljala sama. Tu se je preostali del življenja posvetil učenosti in silovitim, pogosto sovražnim prerekanjem. Hieronimu po učenosti v zgodnji Cerkvi ni bilo para. Njegova latinščina je po čistosti klasična: tako temeljito j e vsrkal dela Cicerona, Vergilija, Horacija in drugih, da vedno znova odmevajo v njegovih spisih. Njegovo najpomembnejše delo je prevod večjega dela Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino, t.i. Vulgata (“ljudsko besedilo”). To delo mu je sprva predlagal papež Damaz, ko je živel v Rimu. Leta 383 je objavil popravljeno verzijo Evangelijev, kjer ni izhajal le iz starih latinskih besedil, pač pa tudi iz grškega rokopisa, tesno povezanega s Sinajskim zakonikom. Kmalu zatem je izdelal popravljeno različico Psalmov. Nato se je posvetil Jobu in drugim knjigam Stare zaveze, kmalu pa prišel do prepričanja, da mora delati neposredno po hebrejskemu izvirniku in se ne meniti za nezadovoljivi grški prevod. Za latinski prevod iz hebrejščine je potreboval kakih 15 let. Med tistimi, ki so ostali zvesti starim znanim različicam, je sprva izbruhnilo precejšnje nasprotovanje Hieronimovemu prevodu, postopoma pa so sprevideli odličnost njegovega dela; ko so različne knjige zbrali v eno samo Sveto pismo (verjetno v 6. st.), so izbrali prav njegove prevode. V svojem razvoju je krščanstvo v času Sv. Hieronima doživelo veliko prelomnico. V posameznih delih rimskega cesarstva seje zaradi mešanja z drugimi verstvi pojavilo nekaj različnih cerkvenih šol in teologij. V glavnem govorimo o aleksandrijski šoli, antiohijski šoli, rimski, ki je kasneje prevladala in postala “državna” teologija in severnoafriški šoli. Pri nas je opazen zgodnji vpliv asketizma aleksandrijske šole že pri mladem Hieronimu. Na njegov nadaljnji razvoj pa j e vplivala predvsem antiohijska šola, saj je kasneje postal tudi eden od kritikov arianizma, ki se je v njegovem času močno razvil prav iz aleksandrijske teološke šole. Aleksandrijski škof Arian je bil med zagovorniki drugačnega pogleda na vprašanje pojava in enakosti svete trojice, v nasprotju z ostalimi teološkimi šolami tistega časa. Na Nicejskem koncilu so v teoloških sporih predvsem vzhodnorimskih škofov Ariana izobčili, vendar so njegovi teološki pogledi še celo stoletje ločevali krščanske teoretike. Arianski teološki pogledi na sveto trojico so imeli za posledico izgon škofa Ariana v Panonijo in ustvarjanje močnega drugačnega verskega jedra s centrom v Sirmiumu. Tudi v slovenskem prostoru seje arianizem utrdil. Tako sta bili nekaj časa na Ptuju dve cerkvi, arianska in krščanska. Naših krajev seje arianizem le delno dotaknil in sicer najmočneje v času Oglejskega škofa Fortunacijana (355-368). Njegov naslednik škof Valerijan (369-388), ki je bil velik nasprotnik arianizma, je s krogom svojih somišljenikov in asketov, med katere sodita tudi Hieronimova brata Kromacij in Evzebij, slednjega dokončno odpravil na Oglejski sinodi leta 381. Močneje se je arianizem ponovno razvil v času vzpona Langobardov in njihovega prihoda v severno Italijo v šestem in sedmem stoletju, ko so Langobardi kot vladajoče ljudstvo postavili arianske cerkve v vseh zasedenih mestih ob bok krščanskim cerkvam prejšnjega latinskega prebivalstva. Arianske crkve so se pojavile v Milanu, Ravenni, Pavii in drugih mestih. Našim krajem najbližja je bila verjetno tista v Čedadu. Šele s propadom Langobardov v osmem stoletju pa je arianska teološka smer izgubila svoj vpliv in se utopila v katoliški veri, ki je prevladala v novonastali frankovski državi. Daje bil vpliv arianstva močan in prisoten tudi v Stridonu, kažeta tudi pismi, ki ju je Hieronim naslovil na brata Kromacij a in Jo vina ter prijatelja, oglejskega diakona, Julijana. Verjetnega krivca za te nauke (arianske?) pa je iskati pri domačem duhovniku Lupicinu. Čeprav nimamo uradne potrditve, da seje njegova sestra opredelila za ariansko vero in so jo omenjeni prijatelj in brata ponovno vrnili k “pravi” krščanski veri, bi iz naslednjih citatov to lahko sklepali. Julijanu piše: “ Veseli me, daje moja sestra, tvoja hči v Kristusu, stanovitna v tem, kar j e začela, o čemer mi ti prvi poročaš,” in v pismu bratoma: “ Moja sestra je v Kristusu sad svetega Julijana: on je sadil, vi zalivajte, Gospod bo dal rast. Jezus mi jo je dal za rano, ki jo je hudič vsekal; potem mi jo je vrnil živo namesto mrtve. Glede nje se, kakor pravi poganski pesnik, vsega bojim, čeprav je varno. Sami veste, kako spolzka je pot mladosti, na kateri j e tudi meni spodrsnilo in po kateri vi niste brez strahu hodili. Zlasti zdaj,ko je na tej potijo morajo vsi podpirati z nauki, ji vsi dajati poguma s spodbudnimi besedami, to je, vaša svetost jo mora pogosto krepiti s pismi. In ker ljubezen vse prenese, vas rotim, da prosite tudi škofa Valerijana, naj jo ohrabri s pismom. Saj veste, da dekliška srca utrdi predvsem to, da starejši skrbi za njih,” in nekje pri koncu pisma pohvali brata: “ Četudi vsak dan izpovedujete Kristusa, ko spolnjujete njegove zapovedi, seje vendar tej zasebni odliki pridružila še javna, vsem znana hvala, da ste nekdaj iz svojega rojstnega mesta izključili strup arianskega nauka." Tudi asketizem se ni močno razvil, čeprav ga opažamo pri mladem Hieronimu. Iz njegovih spisov pa razberemo, da se je iz nekdanjih asketskih posameznikov, ki so se odpovedovali posvetnim ugodnostim, razvilo verjetno kar nekaj samostanskih ali meniških skupnosti. Hieronim piše 11. pismo Emonskim devicam, 12. pa emonskemu menihu Antonu, kar kaže na to, da je takrat v Emoni delovala močna cerkvena občina. Redka poseljenost slovenske pokrajine in filozofija organizacije Oglejske metropolije in kasnejšega patriarhata pa je imela tudi vpliv na samo cerkveno organizacijo v našem prostoru. Močan vpliv oglejskih metropolitov je vplival na majhno število škofij. Na slovenskem ozemlju sta iz začetka tretjega stoletja časa znani samo škofiji v Trstu in na Ptuju. Pred prihodom Slovanov v naše kraje pa se pojavijo še škofije v Kopru, Celju in Ljubljani. Vrnimo se zopet k naši osnovni temi. Migracijam in vojnam, ki so potekale v naših krajih. Da so bili naši kraji tudi v času sv. Hieronima močno na prepihu, nam govori pismo naslovljeno na Julijana Oglejskega, diakona, ko govori o opustošenju svojega rojstnega kraja. V pismu dobesedno pravi: “ Kajti tu, kjer sem zdaj, mi je neznano ne samo to, kaj se doma godi, marveč tudi to, ali moje rodno mesto sploh še stoji." Komaj leto ali dve po tem zapisu je njegov rojstni kraj Stridon izginil. Nastopilo je dobrih trideset let dolgo plenjenje naših krajev, včasih usmerjeno bolj severno na področj Slovenije do Koroške, včasih usmerjeno južneje proti Libumiji in Dalmaciji. V pismu iz leta 390, naslovljenem na prijatelja Heliodora, pravi: “Več ko dvajset let je tega, kar med Konstantinoplom in Julijskimi Alpami vsak dan teče rimska kri... povsod ječanje, povsod stok revežev in smrt v mnogih oblikah. Rimski svet se podira.” V letih 378 in 379 so to vsekakor napadi gotskih in alanskih čet, ki so pod vodstvom Alateja in Safronika požgale Ptuj in Stridon. Hieronimovo pismo bratoma je eden redkih dokumentov o tem, da so Vizigoti v letu 379 na poti proti Rimu pustošilo tudi skozi naše kraje. Vizigoti so bili namreč prvo barbarsko ljudstvo, kije oplenilo Rim in povzročilo začetek propadanja zahodnorimskega cesarstva. V enem kasnejših pisem Hieronim namreč prosi mlajšega brata, naj se vme v rodni Stridon in čim ugodneje proda očetovo hišo. Še danes tudi ne vemo, ali je v primeru Stridona šlo za neznano rimsko antično mesto, vojaško postojanko ali za enega od 150 velikih rimskih kmetijski obratov, villae rusticae, ki so bili raztreseni po vsem slovenskem ozemlju. V naših krajih je bila v tistem času verjetno taka villa rustica verjetno tudi na Mežnariji pri Gornjem Zemonu na lokaciji okrog stare cerkve sv. Jerneja, ki pa ni podrobneje popisana in raziskana. V nekaj pismih govori tudi o težkem življenju revnega poganskega in neizobraženega keltskega in ilirskega prebivalstva v okolici svojega doma, ki naj ne bi prevzelo latinski jezik in kulturo. V pismu, naslovljenem na brata Kromacij a in Jo vina, lahko razberemo, kako ocenjuje okoliške prebivalce, ko pravi: “ V mojem rojstnem mestu namreč, kjer je zarobljenost doma, je bog trebuh in se živi tja v dan: svetlejši je, kdor je bogatejši. In na ta lonec je prišel , kakor pravi znani ljudski pregovor, primeren pokrov, duhovnik Lupicin. Zanj velja še drug rek, ki je , kakor pravi Lucij, edini, ki se mu je Kras kdaj v življenju nasmejal: “Za oslovski gobec je osat prava solata.” Tako torej krmari nevešč krmar prevotljeno ladjo in vodi slepec slepce v jamo ter je predstojnik tak, kakršni so tisti, katerim je predstojnik. “ Kot da ni bilo dovolj, da so gotska plemena napadala rimsko cesarstvo, so nastali še hudi boji za prevlado. Vojaki v Angliji so oklicali leta 390 za cesarja svojega poveljnika Maksima. Ta je napadel Oglej, kjer je ta čas prebival Valentijan, ki je v tedaj vladal v zahodnorimskem delu cesarstva. Ko je videl, da se bo težko ubranil, je pobegnil v Solun in naprej v Konstantinopel, kjer si je pridobil Teodozija, cesarja vzhodnorimskega dela cesarstva, ki naj bi mu poskušal vrniti oblast. Slednjemu je to tudi uspelo po večjih zmagah na območju širše Slovenije. Maksimova obrambaje bila setavljena iz treh skupin vojakov. Prva, pod vodstvom Maksimovega brata Marcelina, seje utrdila pri Ptuju, druga seje utaborila pri Sisku, tretja, ki jo je vodil vojskovodja Andragacij, pa seje utrdila bliže nam v ljubljanski kotlini, ali kot slikovito piše Bavcer “na meji Japidije”. Cesar Teodozij je tudi to premagal in ponovno ustoličil Valentijana. Ta pa ni dolgo vladal. Že naslednje leto so ga ubili in na zahodu je zavladal Evgenij, Teodozij pa je na zahodni prestol imenoval sina Honorija in ponovno prišel “na mejo Japidije”. Pri Hrušici je prišlo do spopada, kije imel tudi močan religiozni značaj. Evgenij se je poskušal boriti tudi “s pomočjo” starih bogov. Pri postavljanju obrambnega zidu je vanj vgradil tudi mogočne kipe Marsa in Zevsa, kar mu ni pomagalo, zmagal je Teodozij. Prihodnjič pa res o Atili. Jožef Šlenc Sv. Hieronima, ki nam je iz časa četrtega stoletja zapustil največ zapisov o naših krajih, upodabljajo najpogosteje v vlogi puščavnika s knjigo ali z levom ob nogah. Naša slika je vzeta s spletne strani: www.catholic-forum.com/saints/stj06002.htm. Hrušica leži na jugozahodnem pobočju Brkinov, ob cesti, ki ločuje dve pokrajini, brkine in Čičarijo, hkrati pa povezuje mesti Trst in Reko. Vas se razprostira nad magistralno cesto in do njenegajedra vodita dve poti, ob katerih se po pobočju širi novejši del naselja. Starejša vasje nanizana po dveh vaških poteh, »zdulanji« in »zguranji, ki peljeta po slemenih dvehvzpetin, od višjega Hriba na vzhodu pa do nižje vzpetine na zahodu, na kateri krajluje farna cerkev sv. Krizagona(1647). Slikovita gručasta jedra dajejo vasi videz sredozemskega naselja. Vaščani jih imenujejo: Hrib, Reber, Kot, Pod lipo, Gospojska gasa, Tržič in Opatija. LEGENDA O NASTANKU VASI Najstarejši vedo povedati, da so v te kraje »buzna od či« iz južnih dežel pribežali trije bratje: Janez, Tone in Jakob. Ker j e »pala nuč«, so se ustavili prav na hribu. Naslednji dan so si ogledali kraj. Najstarejši je rekel: »Čujet, kur se mi vidi, je letle lep razgled, buomo deleč vidli.« Drugi brat ggiggggj Panorama Hrušice Najbolj slikovit je osrednji del Pod lipo ob cerkvi sv. Vida, kjer se je nekoč ob svetem marku zbiral vaški »komun«, na katerem so se gospodarji pogovorili o skupnih vaških opravilih (o vaški čredi, datumu odprte jesenske paše, popravilih vaških in poljskih poti, tolčenju brinja...) Na območju k.o. Hrušica stoji tudi lovska koča LD Brkini, ki danes šteje 56 lovcev in eno lovko ter gospodarijo s 6.000 ha zemljišča. Lovsko kočo so zgradili v Cerju leta 1982. je prinesel »pune garžete« hrušk, tretji pa je našel vodo. In so rekli :«Leti smuo ne vamemi in ne buomo ne žejni ne lačni.« In so ostali Postavili so si tri šotore, pri Obrovčimih, Šatrjevih in Prinčinih. Kmalu jih je bilo za vas in dali soji ime Hrušča. Tako kot po hruškah, so prebivalci tudi okoliške griče poimenovali po zanimivih dogodkih. Na griču Gavj i vrh pod vasjo so kdo ve koliko let nazaj stale »gavge« vislice, na katerih so obešali cestne roparje, ki so v srednjem veku potovali po stari rimski cesti iz Ogleja na Trsat. Nekoč so napadli poštno kočijo ali po domače pesbuben (nem. post wagen). P aso ropaije ulovili in jih kaznovali s smrtjo na »gavgah«. Pod hribom so vklenjeni čakali na obešanje. Mimo jih so hiteli radovedni ljudje, da bi videli usmrtitev, eden od roparjev pa jim je zabrusil:«Le tecte, le, ma brez nas ne buo neč«. Skozi revno kraško dolino so se ob pomembni prometni žili v preteklosti valila mnoga ljudstva in so divjale številne vojske. Kraji so pripadali zdaj tem, zdaj onim gospodarjem, zato so se meje pokrajin ter držav nenehno pomikale. Cesta in meja sta pripomogli, da so ljudje tod okoli odprti in prilagodljivi, a tudi trmasti, zaradi česar jih skozi čas niso upognile ne nesreče ne oblast. Znali so ohraniti svoj ponos in so ostali navezani na svoje korenine ter na svoje bogato kulturno izročilo. Hrušica j e zelo staro naselje, saj je hmšiška faraena najstarejših v Soveniji, menda celo ena redkih slovenskih 1 Vaško igrišče prafar. Leta 1994 so praznovali 600-letniconjenega obstoja, nekateri viri pa kažejo, da je še starejša. Pvi doslej naj starejši podatek o obstoju vasi je oporoka podgrajskega fevdalnega gospoda, spremljevalca in vojščaka In Blue * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51,6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net c4, TRGOVINA mz Sabina Murko s p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 IŠČETE POZORNOST OB VALENTINOVEM ZA VAŠO NAJDRAŽJO OSEBO? Izberite med bogato ponudbo: * ženskega spodnjega perila vseh blagovnih znamk in barv * moških spodnjih hlač in boxarc z raznimi motivi * moške srajce in puloverji * spomladanska kolekcija ženskih oblačil »OKMAL« (tudi večje številke!) ZA NAJLEPŠE TRENUTKE Z VAMI TRGOVINA ANA VABLJENI! RENAULT AVTOSERVIS Smrdelj Valter s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 | POZOR [pozor j | POZOR | POZOR I VELIKA RAZPRODAJA VOZIL LETNIK 2001 POPUST: TWINGO 150.000 SIT CLIO 150.000 SIT THAUA 150.000 SIT KANGOO 250.000 SIT MEGANE 250.000 SIT SCENIK 250.000 SIT LAGUNA 400.000 SIT ESPACE 500.000 SIT + 50.000 SIT BON ZVESTOBE SPIRULINA PACIFICA Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. Farna cerkev s pokopališčem za njo Goriških grofov iz leta 1327, v kateri omenja, da želi biti pokopan pri domači farni cerkvi sv. Kerševana v Hrušici. Svoj razcvet j e Hrušica doživela ob koncu prejšnjega stoletja, ko je štela kar 560 prebivalcev. Leta 1902 so v vasi premogli tudi veliko mlekarno, ki je imela svojo trgovino v Trstu, kjer so prodajali brkinsko mleko, sir, maslo in med. V tem času j e v vasi delovala tudi kmečka posojilnica s svojo trgovino, kmečki otroci pa so lahko obiskovali osnovno šolo že od leta 1819 dalje. Hrušiška šola je bila namreč četrta naj starejša šola v nekdanjem Postojnskem okrajnem glavarstvu. V Hrušici danes živi 250 ljudi, otroci obiskujejo OŠ Rudolfa Ukoviča v Podgradu. Hrušica je vas gostiln. Tako so v vasi tri stare: Bar Cek, Fabjančič »Pri Kršovanovih«, Muha »Pr Uhčovih«, in Bar Cek Nevarno križišče sredo, ko pusta zažgejo. Na pustni dan se ne sme delati, v obleko škoromata se nikoli ne obleče ženska in pustne norčije se zaključjo na pustni torek ob polnoči. Škoromati si obraz zakrijejo z leseno masko, maj starejši med njimi pa je čmi »skopiti«. Družbo sestavljajo še dva poberina, par v belem, pepeluhar, ta debeli, medved, cigan in ciganka, ta zeleni, uma kulca, cingesar, šišca... VAŠKO OPASILO Praznujejo ga tretjo nedeljo v mesecu juliju. Pred koncem nedeljske maše gredo »kapoti« s fanti pred cerkev, kjer z »dopjom«vina v roki n§ um lil ggl§mmm pKSBji fmm sllč pjggjgl Hrušiški fanti štiri nove:Turistična kmetija Mavrič, Orepčevalnica Šime, In Blue ter H Bar. Vas se širi proti glavni cesti in tudi vedno manj je zapuščenih in praznih hiš. Ljuidje se vračajo celo iz avstralije. Vas je bila nekoč znana po piščančjih farmah, so pa danes ostale samo še dve. Pravih kmetov in živinorejcev ni, imajo pa enga obrtnika, ki se ukvarja z oblazionjenim pohištvom ter zaposluje nekaj ljudi. Tipični vaški priimki so. Cek, Mavrič, Gombač, Tomažič in Fabjančič. Mladi člani Krajevne skupnosti so zelo aktivni in vsa leta poizkušajo čim bolje urediti svoj kraj. Do sedaj jim je uspelo speljati vodo po vsej vasi, zgradili so vaško igrišče, obnovili so obzidje od pokopališča. Upajo, da bodo čim prej obnovili mliško vežico, njihova skrita želja pa je, da bi dobili nek skupni prostor oziroma dvorano v kateri bi se lahko zbirali in organizirali razne prireditve. Pereč problem v vasi predsatvlja tudi neurejeno križišče za Plamo, saj je v zadnjih dvajsetih-letih terjalo cca. 10 smrtnih žrtev. Hrušičani so ohranili številne stare običaje, najbolj živi pa so pust ali škoromatija, vaško opasilo »svetamarina« in vojaški nabor ali klasiranga. HRUŠIŠKI ŠKOROMATI Škoromatija se začne na dan sv. Štefana, zaključi pa se na pepelnično pričakujejo godce in skupaj z njimi odpeljejo vaščane na plesišče. KLASIRANGA Za to priložnost si svečano okrasijo voz, nanj pritrdijo smreke, nanje pa tudi več tioč papirnatih rož. S tako okrašenim vozom se odpeljejo v Ilirsko Bistrico. HRUŠIŠKI FANTI Ljubiteljsko pevsko skupino sestavlja 11 pevcev, ki pojejo izključno stare ljudske pesmi. Izdali so že dve kaseti ter priložnostno brošuro »Zaplula je barčica moja« iz katere so tudi narejeni izvlečki o vasi. Za sodelovanje se zahvaljujem Danjelu Čeku. PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: plaming@siol.net FOTOGRAFIJE V ENI URI v Ilirski Bistrici Bazoviška 32, tel.:05/ 714 43 11 Za najlepše trenutke v leto smo vam ® x\++ pripravili veliko ugodnosti in bogato ponudbo, da lahko obdarite in razveselite svoje najdražje. Fotoaparat Canon BF 800 s torbico 8.900 SIT v Fotoaparat Canon Prizma ZOOM 65 21.900 SIT darilo torbica Mc. LAREN MLADINSKE DELAVNICE BRALNA ZNAČKA Kot že nekaj let, smo tudi to šolsko leto imeli prednovoletni ples Mladinskih delavnic. Organizirali smo ga 14.12.2001 na osnovni šoli Dragotina Ketteja (ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo ravnateljici Ester Juriševič za njeno razumevanje). Udeležili so se ga delavničarji in delavničarke 7. in 8. razredov osnovnih šol, ki obiskujejo mladinske delavnice. Ples je trajal od 17.00 do 22.00 ure. Vsak delavničar je s seboj prinesel darilce z namenom medsebojnega obdarovanja in spoznavanja. Ritmi hitre in počasne glasbe so udeležence kmalu zvabili na plesni podij. Le redki so ostali v sedečem položaju. Da bi bilo še bolj zanimivo, smo se preizkusili tudi v karaokah. Ugotovili smo, da so pevske sposobnosti nekaterih zelo velike. Bolj seje bližala ura, ko naj bi našo zabavo zaključili, bolj so udeleženci plesali in celo tisti, ki so prej sedeli so se sedaj vrteli v ritmu glasbe. Ob 22.00, ko se je vse skupaj končalo, smo se zadovoljni in prijetno utrujeni poslovili. Petra Rutar inštruktorica MD NOVO LETO V PODGRADU Vstopili smo že v novo leto, še vedno pa nas spremljajo vtisi minulega, odhajajočega leta, pospremljenega s poki petard, ognjemeti, darili, dedkom Mrazom in Božičkom. Na OŠ Rudolga Ukoviča v Podgradu smo se učenci in učitelji od starega leta poslovili s prijetnim kultumo-zabavnim programom. Po navdušenem okraševanju razredov in medsebojnem obdarovanju ter razrednimi »ŽURI« smo se učenci višjih razredov preizkušali v šaljivih igrah in tekmovanjih. Po vsesplošni zabavi in plesu smo z lepimi vtisi odhiteli domov, novemu veselju naproti. Naši malčki v nestrpnem pričakovanju Dedka Mraza Učenci prvih štirih razredov pa smo dedku Mrazu pripravili in odigrali igrico DEŽELA lepo in prav. Razveselil gaje tudi naš pevski zborček in mladi glasbeniki, ki smo mu na klavir in flavto pričarali novoletno vzdušje. Dedek Mraz nas je nato obdaril z vrečkami sladkarij in lepimi knjigami. Zato se učenci in učitelji zahvaljujemo vsem, ki ste dedku Mrazu pomagali napolniti malho in nam tako polepšali prednovoletni čas. Novinarski krožek OŠ R. Ukoviča, Podgrad Žur In pesmi niso le besede, zdihljaji so iz srca tajne srede, kipeči k luči tja v visoki raj. Dragotin Kette To je bil moto prireditve ob počastitvi Kettejevega rojstnega dne na osnovni šoli, ki nosi njegovo ime. Prireditev je bila v petek, 18, januarja ob 18. uri. Letos je že kar 35 let, odkar nosi njegovo ime tudi Bralna značka, projekt, ki neprekinjeno teče pod vodstvom požrtvovalnih mentorjev v skrbi za bralno kulturo mladih. Pesniku je posvečen občinski ‘Mecec kulture’, na šoli pa imamo v okviru šolske knjižnice projekt ‘Mesec poezije’, kije k ustvarjanju spodbudil učitelje, mlade pesnike in odrasle člane kolektiva. Učiteljski kolektiv se je na to prireditev pripravljal dalj časa in snoval njene vsebine. Tako so bili k sodelovanju povabljeni nosilci Kettejevega imena: Mladinski pevski zbor osnovne šole Dragotina Ketteja in Moški pevski zbor Dragotin Kette ter Turistično- kulturno- športno društvo Prem. V prvem delu prireditve je nastopil mladinski pevski zbor osnovne šole pod vodstvom dirigentke Kristine Polh. Solista sta bila Matjaž Perenič, 8. a razred in Gregor Volk, 6. a razred. S svojo iskrivostjo je zbor zagrel poslušalce. »Pesnik postati ni enostavno, pravijo naši učenci. Ko pa spoznajo, da je pesem iz kitic, kijih sestavljajo verzi, ki se ponavljajo in obračajo, se jim vse skupaj zdi zabavno. Rima je tista, ki pove, da verz poljublja verz in pesem je tu. In zgodi se, da ujameš nasmeh, prisluhneš ritmu srca in za trenutek postane misel lahka kot cvetni prah, ki ga veter zajame v mehki dlani.« S temi besedami je učenka Mateja Frank napovedala predstavitve pesmi, ki sojih ustvarili in predstavili učenci in učenke od 2. do 8. razreda. To so bili sklopi ‘Najmlajše rime’ (mentoric Klaudie Turkovič, Nevice Iskra in Helene Iskra); ‘Pesmi o zimi’, ‘Mlada vilenica’ in ‘7.razred v akrostihu’ ,(mentorice Sonje Štemberger). »Svoja spoznanja, razmišljanja in občutja je povezala v verze tudi pedagoginja na naši šoli Alenka Frank, « smo slišali v napovedniku. ‘Misli v pesmi spete’ je občuteno prebrala Alenkina hčerka Meta. V drugem delu je Turistično-kultumo- športno -društvo Prem, kot nosilec kulturne dediščine rojaka Dragotina Ketteja, predstavilo svoje ustvarjalce. »Nihče ne more biti srečen in v svoji ustvarjalnosti popoln, če zavrže ali zanemari bistre vode’ rojstnih izirov,« je napovedala Mateja in prepustila besedo pesnikom Prema: Jožku Steguju, Jani Mršnik, Danici Pardo in Jerici Sterle. Tretji del j e zaokrožil Moški pevski zbor Dragotina Ketteja pod vodstvom dr. Mirka Slosarja s štirimi pesmimi in dostojno počastil pesnikov spomin. Obiskovalci so lahko prejeli v roke program prireditve. Avtorska besedila mladih sojih pričakala speta v drobno knjižico. Kot organizatorji smo se želeli izogniti stereotipnosti in doseči svežino in aktualizacijo. »Prireditev je izzvenela toplo in čustveno, kot že dolgo ne kakšna prireditev,« so menili nekateri gostje. »Pohvalno je,« so menili nekateri starejši prisotni, »ker so svoje pesmi povedali otroci. Tudi mi smo pisali pesmi, vendar le naskrivaj in nam ni nihče dal podpore. To dviga samozavest mladih, daje jim voljo do pisanja.« In: »Pohvalno je, da so se za to odločili tudi odrasli in da smo lahko slišali nekaj lepih in globokih misli.« Prireditev so vsekakor dopolnili šopki in posamezni cvetovi, ki so jih izdelale spretne roke članic premskega društva. Hvala lepa vsem, ki ste nastopili na naši prireditvi in hvala vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu in omogočili, da seje prireditev zgodila! mp ‘OŠD K’ ---------------------- N j LE ŠTIRJE | j NOVO- j j ROJENČKI j V mesecu decembru se je v ■ . postojnski porodnišnici rodilo 82 j J otrok. Od tega so šli v občino J * Ilirska Bistrica le štirje * I novorojenčki in sicer v Mereče, ■ I Prelože ter dva v Ilirsko Bistrico. I Za primerjavo naj povem, da | | jih je v postojnsko in pivško občino | I odšlo kar 20. Bojana Urh I V,___________________________V Mladinski pevski zbor osnovne šole Dragotina Ketteja TISTEGA LEPEGA DNE V soboto, 5.1.2002, smo si učenci predmetne stopnje (od 5. do 8. razreda) OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici ogledali predstavo z naslovom Tistega lepega dne. Prav tako kot režiser Boris Kobal, se je tudi lektor Srečko Fišer zelo potrudil, saj je nastala igra, ki jo gledamo z zadovoljstvom. Tudi scenografka Janja Korun si je lepo zamislila sceno (vaški trg), saj so stavbe na prvi pogled kot iz pravega kamenja. Igraje napolnjena s humorjem, ki ga glavni igralec Radoš Bolčina v vlogi Štefuca izkoristi v vsakem stavku. V igri smo videli nekaj znanih (Peter Musevski, Iztok Mlakar), kot tudi neznanih igralskih obrazov. Štefuc je visok suh mož. Rad popiva, čeprav je zelo pogumen. Ima pet otrok, ki j ih j e imel z dvema ženama, vendar sta mu obe umrli. Zdaj si išče še tretjo ženo, saj ne more sam skrbeti za kopico otrok. Mislite, dajo bo dobil? Oglejte si predstavo, saj je vredna ogleda. Da bi bila igra še popolnejša, je poskrbel tudi harmonikar Matjaž Gregorič, ki je z glasbo v živo pripomogel k boljšemu vzdušju. Pri igri naju je motilo le to, da so fašisti govorili italijansko. Razumeva, da je bilo v tistem obdobju tako, ampak marsikdo od nas ni razumel ničesar, zato bi po najinem mnenju lahko govorili slovensko z italijanskim naglasom in že bi bolje razumeli. Po drugi strani pa smo bili gledalci ravno zaradi tega postavljeni v podoben položaj kot slov. Ljudstvo v tistem času, saj jim je fašistična oblast vsilila italijanščino. Nasploh je predstava učencem všeč in upamo, da si bomo ogledali še kakšno podobno. Nežka Dekleva in Ida Štembergar, 6.b, OŠ A. Žnideršiča PLES V petek smo se odpravili v Ilirsko Bistrico na ples. Na plesu smo bili le tisti, ki obiskujemo Mladinske delavnice. Prej kot smo prišli v šolo, smo v trgovini kupili darilca za tombolo. Končno smo prispeli na cilj, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Oddali smo darilca in se usedli na klop. Najprej so se začele zabavati Tanja, Tjaša in Saša. Seveda so še mene zvlekle in začele smo plesati. Pridružili so se nam še drugi in začela seje prava žurka. Lahko smo tudi izbirali pesmi, le povedati smo morali DJ - ju glasbeno željo. Med plesom smo imeli tombolo. Čeprav smo žrebali med zadnjimi, smo dobili lepa in hecna darila. Med njimi so bili medvedki, parfumi, čipsi, čokolade,... Tjaša je dobila celo kondome. Po žrebanju, se je žur še bolj veselo nadaljeval. Ko je hotela biti ura deset, nas je Petra opomnila, da bo plesa kmalu konec. Odplesali smo še nekaj pesmi in vsi utrujeni zapustili šolo. Zunaj smo si hoteli še enkrat ogledati Tjašino darilce.Vendar nam to ni uspelo, ker so nas starši že čakali in nas odpeljali domov. Valentina Pavlovec učenka 7. razreda, OŠ Toneta Tomšiča VISOK KRVNI TLAK INICIRAJOČI UŽIVALCI DROG (IUD) IN OKUŽBA Z VIRUSOM HIV IN AIDS Dejstva Souporaba okuženega pribora za vbrizgavanje drog in okuženih pripravkov je zelo učinkovit način širjenja okužbe z virusom HIV. Ko se droga vbrizgava, običajno preide v iglo in brizgo majhna količina krvi. Poleg tega se lahko ta kri prenese tudi na drug pribor: “kuhalnike”, filtre, v posodice z drogo in tudi v vodo, ki se uporablja pri mešanju ali za izpiranje. Za prenos virusa z enega uživalca na drugega je potrebna zelo majhna količina okužene krvi. Zato kakršna koli souporaba pribora pomeni veliko tveganje za okužbo z virusom HIV. Vbrizgavanje drog se hitro širi. Prizadetih je več kot 135 držav. Po vsem svetu je verjetno že 2 do 3 milijone IUD okuženih z virusom HIV. Epidemije v Vzhodni Evropi, državah bivše Sovjetske zveze in delih Azije so posledica predvsem širjenja okužbe z virusom HIV pri vbrizgavanju drog. Vbrizgavanje drog pomembno prispeva tudi k epidemijam okužbe z virusom HIV v Severni Ameriki, Zahodni Evropi, delih Latinske Amerike in na Bližnjem Vzhodu. IUD si pogosto začnejo vbrizgvati droge že pred dvajsetim letom starosti. Mladi IUD so izpostavljeni višjemu tveganju okužbe z virusom HIV kot starejši, ker: - ker se manj zavedajo tveganja okužbe; - bolj verjetno uporabljajo tvegane postopke pri uporabi drog, predvsem souporabljajo pribor; - manj verjetno iščejo pomoč, se manjkrat vključujejo v zdravljenje in manj uporabljajo druge zdravstvene storitve. Hitro širjenje vbrizgavanja drog Obseg vbrizgavanja drog se lahko zelo hitro in dramatično spremeni . Vbrizgavanje drog seje npr. zelo hitro razširilo v Vzhodni Evropi, vbrizgavanje stimulansov podobnih anfetaminom,narašča v Jugovzhodni Aziji.Vbrizgavanje heroina izpodriva kajenje opija v mnogih delih Azije. Spolno prenašanje okužbe z virusom HIV IUD tvegajo okužbo z virusom HIV tudi pri spolnih odnosih, predvsem če imajo nezaščitene spolne odnose med intoksikacijo. V takšnih okoliščinah j e varnejša spolnost manj verjetna. Poleg tega je plačevanje drog s spolnimi storitvami kar pogosto v mnogih skupnostih uživalcev. Čeprav so IUD pogosto sposobni spremeniti svoje vedenje v zvezi z uživanjem drog v manj tvegano vedenje, pa so lahko manj sposobni spremeniti svoje spolno vedenje v manj tvegano. Občasni uživalci drog tudi tvegajo Številni ljudje, ki si vbrizgavajo droge, tega ne počno redno in se zato ne štejejeo med IUD. Mladi, novi in občasni uživalci, ki si drogo vbrizgavajo, so še posebno izpostavljeni tveganju okužbe z virusom HIV. Pogosto jih je zelo težko doseči in prepričati, da se izpostavljajo tveganju. Priporočila za injicirajoče uživalce drog . Vstopi v program zdravljenja odvisnosti. Programi, ki nudijo dolgotrajno predpisovanje zdravil, npr. vzdrževanje na metadonu, so bolj učinkoviti. . če zdravljenje odvisnosti ni možno, preidi iz vbrizgavanja na nevbrizgavanje. . Če si drogo vbrizgavaš, dosledno uporabi sterilen pribor za vbrizgavanje. Nikoli ne souporabljaj bribora ali raztopin. . Če ne moreš uporabiti sterilnega pribora, očisti in ponovno uporabi osebni pribor. Nikoli ne souporabljaj pribora z drugimi. . Če že souporabiš pribor, ga pred vsako uporabo očisti (npr. z varekino). . Ne souporabljaj “kuhalnikov” ali filtrov pri vbrizgavanju in ne souporabljaj vode za izpiranje ali mešanje. . Izogni se nezaščiteni spolnosti. Vedno uporabljaj kondome. (vir: gradivo ob Svetovnem dnevu AIDSa) pripravila: Andreja Rebec,v.s.t. Dandanes je vse večja razširjenost kroničnih množičnih bolezni. Med njimi zavzemajo vidno mesto bolezni srca in ožilja. Posebno mesto v tej skupini bolezni ima prav visok krvni tlak, kije hkrati tudi dejavnik tveganja za druge bolezni srca in ožilja. Zato si zdravstvene službe prizadevajo čim bolj zgodaj odkriti in omogočiti zdravljenje osebam z zvišanim krvnim tlakom, kar preprečuje in zavira razvoj hudih okvar srca, možganov in ledvic. Krvni tlak imenujemo tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Kadar srce iztisne kri v žile, je krvni tlak naj višji (sistolični), ko srce počiva, je krvni tlak najnižji (diastolični). Krvni tlak se spreminja; npr. kadar se razburimo se poveča, kadar počivamo ali spimo se zmanjša. Te spremembe so povsem normalne. Kako merimo krvni tlak? Krvni tlak običajno merimo z živosrebrnim sfigmomanometrom, manometrom na pero ali z elektronskimi merilci. Princip vseh je podoben. Manšeto, ki je povezana z merilcem, ovijemo okoli nadlahti, napihnemo in ob počasnem spuščanju zraka iz manšete s slušalkami poslušamo tone nad arterijo v komolčni kotanji. Ko tone zaslišimo, odčitamo zgornji krvni tlak, ko pa jih ob nadalnjem spuščanju zraka iz manšete ne slišimo več, odčitamo spodnji krvni tlak. Za domačo uporabo so pripravnejši elektronski merilci, kjer slušalk ne potrebujemo. Pomembno je le, da se pred merjenjem umirimo. Vrednosti se izrazijo v milimetrih živega srebra (mmHg). O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar j e krvni tlak višji kot 140/90 mmHg. Kaj povzroča visok krvni tlak? Dednost, starost in spol (moški so bolj ogroženi) so dejavniki, na katere nimamo vpliva. Prisotni pa so tudi nekateri drugi dejavniki, na katere k sreči lahko vplivamo. Ti dejavniki so: prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, alkohol, kava, premajhna fizična aktivnost ter izpostavljenost škodljivim stresom. Dosti redkeje je povečan krvni tlak posledica obolenja nekaterih organov, kot so žleze z notranjim izločanjem (ščitnica, nadledvična žleza...), obolenja ledvic, zožitve ledvičnih arterij itd. Kako si lahko pomagate sami? Tveganje za nastanek in razvoj arterijske hipertenzije ter posledičnih bolezni srca in ožilja lahko uspešno zmanjšamo s slogom življenja, ki mu pravimo zdrav način življenja. Zdrav način življenja ne le preprečuje nastanek visokega krvnega tlaka, ampak ga tudi zmanjšuje. Zato j e zdrav način življenja pogoj za uspešno zdravljenje in dobro počutje. Je prvi in nujen ukrep pri vseh bolnikih z visokim krvnim tlakom, tudi pri tistih, ki se zdravijo z zdravili. V nadaljevanju vas bom prav zato seznanila z osnovnimi pravili zdravega načina življenja. O podrobnostih, ki so pomembne za vas, pa se pogovorite s svojim zdravnikom, saj so le te odvisne tako od višine krvnega tlaka kot od vašega splošnega zdravstvenega stanja. Zdrav način življenja pomeni upoštevanje pravilnih prehranjevalnih navad, uravnavanje telesne teže, pravilna in zadostna telesna dejavnost, obvladovanje stresnih situacij in tudi opustitev škodljivih razvad npr. kajenje, kava in pitje prevelikih količin alkohola. 1.Omejite porabo soli 2. Vzdrževanje primerne telesne teže 3. Redna telesna dejavnost 4. Zmernost pri pitju alkoholnih pijač, kave 5.Opustite kajenje 6.Stres ZDRAVLJENJE VISOKEGA KRVNEGA TLAKA Kadar zdravnik ugotovi, da samo zdrav način življenja, dietna prehrana in omejitev količine soli v hrani ne znižajo tlaka dovolj, mora začeti bolezen zdraviti. Kadar je tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja veliko, pa se za zdravilo odloči tudi prej. Pri zdravljenju krvnega tlaka se morate natančno držati zdravnikovih navodil. Čeprav vam visok krvni tlak trenutno ne povzroča težav, pa je zdravljenje nujno potrebno, ker se boste le tako izognili poznejšim hudim okvaram življensko pomembnih organov, kot so srce, možgani in ledvice. Povdariti moram, da bo učinkovito zdravljenje le takrat, ko boste zdravila jemali redno, v točno predpisanih dozah ter neprekinjeno vse življenje. Zdravila namreč učinkujejo le krajši čas, zato vas bo vsaka prekinitev zdravljenja spet pripeljala v začetno stanje povišanega tlaka. Iz svojih dosedanjih izkušenj na terenu opažam, da je zelo pogosta napaka bolnikov z visokim krvnim tlakom, da kar sami od sebe, glede na trenutno počutje ter trenutno izmerjen krvni tlak, nižajo oziroma večajo dozo zdravila. Če si doma sami kontrolirate krvni tlak in opazite, da je le ta močno porasel ali pa se znižal, obiščite svojega zdravnika in le v dogovoru z njim zvečajte ali zmanjšajte količino zdravil. Ker se ljudje med seboj razlikujemo tako po zunanjosti in značaju kot tudi po občutljivosti na zdravila, prepustite izbiro zdravila svojemu zdravniku. Ni rečeno, da je zdravilo, ki je uspešno znižalo krvni tlak sosedu, možu ali ženi, najprimernejše tudi za vas. Le zdravnik lahko presodi, katere tablete bodo določenemu bolniku najučinkovitejše ter ob najmanjših dodatnih težavah uravnavale krvni tlak. Redne kontrole krvnega tlaka Dokler je krvni tlak visok oziroma ne pada dovolj hitro, morajo biti kontrole krvnega tlaka pogoste (npr. vsak dan). Kopa so vrednosti krvnega tlaka dalj časa v normalnem področju pa so lahko kontrole redkejše (npr. enkrat tedensko). S sistematičnimi zdravstveno vzgojnimi metodami lahko dosegamo zelo dobre uspehe pri preprečevanju, ohranjevanju ter utrjevanju zdravja prebivalstva, pri zdravljenju te bolezni pa predvsem z njenim zgodnjim odkrivanjem ter z dvigovanjem zdravstvene zavesti in pripravljenostjo bolnika na sodelovanje. Lep pozdrav in nasvidenje prihodnjič. Bojana Urh SREČANJE STAROSTNIKOV V JASENU Rdeči križ Slovenije že nekaj let uspešno vodi akcijo zbiranja sredstev za pomoč starostnikom »Sosed - sosedu«., v katero se je vključilo 19.620 darovalcev, ki so skupaj zbrali 53.279.275,00 sit. Med Območne organizacije RK je Rdeči križ Slovenije po posebnih kriterij razdeli 28.300.000,00 sit. Del teh sredstev je po pripadel tudi OZRK Ilirska Bistrica in so bila namenjena srečanju starostnikov, obiskom starostnikov ob Novem letu na domu in v Domu starejših obačanov ob decembrskih praznikih, del pa je bil namenjen enkratnim pomočem starostnikom ter letovanju na Debelem rtiču. V času pred decembrskimi prazniki so marljivi aktivisti in mladi šolarji obiskali na domovih 546 starostnikov, starih nad 80 let in jim s prijazno besedo in skromnim darilom voščili praznike. Obiskani so bili presrečni, da se jih je nekdo spomnil. Posebej so bili z obiskom zadovoljni tisti, ki živijo osamljeno, brez sorodnikov. Prav tako, je delegacija Rdečega križa na novoletni prireditvi v Domu starejših občanov obdarila vseh 231 stanovalcev Doma starejših. V začetku januarja 2002 pa so se 3 starostnice iz naše občine udeležile brezplačnega letovanja na Debelem rtiču. Najbolj veselo pa je bilo pred Novim letom v Jasenu, kjer so se poveselili jasenski starostniki. Skupaj s KS Jasen, marljivimi gospodinjami in nadebudnimi mladimi smo uspeli pripraviti prisrčno srečanje generacij, ki so se ga razveselili prav vsi. Tisti četrtek, 20.decembra je bilo v Mištovi garaži zelo živahno. Prizadevne gospodinje so napekle sladkih dobrot, kuhar Rihard se je potrudil s svojo znano dobro hrano, Jasenske pevke pod vodstvom Magde Mahne so zapele, najmlajši Jasenski otroci so skupaj z vzgojiteljico Jasmino pripravili prisrčen nastop, Krožkarji RK OŠ Antona Žnideršiča pod vodstvom mentorice Tjaše so odigrali kratko igrico, za dobro vzdušje pa so poskrbeli mladi glasbeniki in Magda. Da pa je bilo srečanje kot treba, so za dobro voljo poskrbeli domači mladi godci S svojo pesmijo nas je razveselila tudi povabljenka, ki je požela topel aplavz. Urice prijetnega druženja so kar minevale in vsi smo zatrdili, da se naslednje leto ponovno srečamo . Srečanje v Jasenu je bilo prvo. Izkušnje in odzivi povabljenih so bili izredno topli, tako, da bomo v naslednjem letu razširili sračanja starostnikov po ostalih KS. Ne bo težko, če bomo skupaj stopili vsi, ki želimo sobivanje v določenem prostoru oplemenititi. Lep je občutek, ko opazuješ zadovoljne obraze ljudi, ki so se celo življenje razdajali drugim, sedaj pa so osamljeni in nesrečni in bolani. OZRK II. Bistrica ČASOPIS SNEŽNIK, NE VEČ TAKO DALJNEGA LETA 1998 GOZDARSTVO USPEŠNA SANACIJA POSLEDIC VETROLOMA IN ŽLEDOLOMA V SNEŽNIŠKIH GOZDOVIH Ob začetku novega leta se običajno ozremo na dogajanje v preteklem letu in prav je, da s pomembnimi dogodki seznanimo tudi širšo javnost. V prispevku bi rad predstavil posledice nevarne ujme, ki je prizadela snežniške gozdove ob koncu leta 1996 in uspešno sanacijo posledic v letu 1997. Hrušiški škoromati so na pustno soboto organizirali poberijo v svoji vasi. Galerija na Vidmu je izkoristila to priložnost in organizirala likovno kolonijo, ki sta se je letos udeležila znana reška umetnika: slikar Bruno Paladin in umetniški fotograf Egon Hreljanovič. Rezultate njunega dela bo Galerija na Vidmu predstavila jeseni. Tekst in slika: Darja Šlenc X_________________________________________________________________________________________J NOVE SLIKE PRIPOVEDUJEJO Ml KOZA V PLAMENIH Ponoči 30. marca je iz neznanih razlogov zagorela propadajoča Mikoza. Do zaključka redakcije vzrok za nastanek požara in obseg škode nista bila znana. Slika: Maraž. KOŠARKA NAPREDOVALI KOT KOŠARKARJI Košarkarji KK Plama-pur po končanem prvenstvu v 3. SKL - zahod in kvalifikacijah za drugo ligo ne počivajo, saj dvakrat tedensko trenirajo v Športni dvorani osnovne šole Antona Žnideršiča. Medtem ko košarkarji samostojno igrajo za 'svojo dušo', njihov trenerMitja Muha, legenda bistriške košarke, nadaljuje s treningi dečkov iz bistriških osnovnih šol. Poleg rednih treningov v sodelovanju s profesorji osnovnih šol organizirajo 'blic'košarkarske turnirje, na katerih mladi košarkarji dobivajo izkušnje in rutino. Prejšnji vikend so dečki trenerja Muhe gostovali v Sežani. Čeprav niso zabeležili vidnejših rezultatov, so pokazali, da so napredovali v košarki. P. N. ZADNJA NOVICA SNEŽNIŠKA ZNAMKA NAJLEPŠA V LETU 1997 Pred nekaj dnevi, 24. marca, je Pošta Slovenije v svojem Biltenu št. 18 objavila rezultate glasovanja za najlepšo slovensko znamko, izdano v letu 1997. Pošta je prejela na razpis 2.491 glasovnic, od tega celo 370 po internetu in 50 iz tujine. Planinska znamka s podobo Snežnika je prejela največ glasov (1.161). Pošta Slovenije sama ugotavlja, da so za tako veliko število glasov 'zaslužni predvsem učenci osnovnih šol izpod Snežnika, ki so za to znamko poslali kar 1.001 glasovnico'. Na drugo mesto se je uvrstila znamka, ki je izšla ob tednu otroka, in je dobila 184 glasov. Po otroških risbah je znamko oblikovala Alenka Čufer. Tretja najlepša znamka je bila znamka Ptice pozimi, ki je prejela 151 glasov. Nad sto glasov sta prejeli še znamki 'Zlata lisica' in znamka, izdana ob 50-letnici priključitve Primorske k domovini. Spomnimo se, da je domače planinsko društvo že v letu 1995 predlagalo Pošti Slovenije izdajo snežniške znamke in da je snežniški motiv za znamko prispeval domačin Hinko Poročnik. Znamko je oblikoval Boštjan Kenda-Botas. Izšla je 21. januarja lani. Istega dne so jo predstavili v Ilirski Bistrici na veliki prireditviji v Domu na Vidmu z bogatim kulturnim programom in pod pokroviteljstvom župana občine Staneta Prosena. Pošto Slovenije je na prireditvi zastopal namestnik direktorja mag. Anton Krauthaker, ki je s priložnostnim nagovorom dal v promet snežniško znamko. Na predstavitvi smo imeli Bistričani prvi priložnost videti tudi televizijski film o Snežniku (Avtorji: Igor Likar, Janez Kališnik, Jože Dobnik idr.) Kot najlepša slovenska znamka bo snežniška znaka zastopala Slovenijo tudi na številnih mednarodnih natečajih, kjer ji že vnaprej želimo najboljšo uvrstitev. Z znamko gre v beli svet dober glas o lepotah Snežnika in naših krajev. Naj bo srečno in uspešno tudi to njeno poslanstvo. Čestitke avtorju fotografskega posnetka Snežnika Hinku Poročniku in vsem, ki so zaslužni za izdajo snežniške znamke. Vojko Čeligoj POTOK IN POPLAVE Potok, ki teče iz Jasenske pile in Kozleka, je bil pred nekaj leti lepo reguliran. Včasih je gnal Jasensko pilo in Oblakov mlin. Pozneje je dobil kugo in postal leglo komarjev, mrčesa, golazni in smradu. In popotnikom čez most na Bazoviški je ponujal razkošno panoramo. Pred nekaj leti pa je bil njegov del saniran; tlakovano dno in del brežine, urejen breg. In z obnovljenim mostom smo dobili nov kos snažne podobe tega dela mesta. Ni bil dolge sreče, razdejala ga je poplava. Hidro ga je popravil, ampak poplava ni mirovala, razorala ga je v drugo. Prav te dni so ga "hidrodelavci" uredili še tretjič. Delo je videti lepo opravljeno; brežine nasute z zemljo, poravnane z grabljami kot na vrtovih za majaron, a posejana je trava. Zaliva jo dež. Prosimo sv. Petra in sv. Jurija, da bi ga obvarovala pred novo nesrečo. Če bo dobil zelene bregove, si bo pomagal sam. ispress AKTUALNO REŠEVALNO VOZILO - KDAJ? O zbiranju sredstev za novo reševalno vozilo so bili bralci Snežnika že nekajkrat obveščeni, v eni od zadnjih številk je bila krajša novica o tem, da teče postopek javnega razpisa. Trenutno je stanje glede nabave naslednje: razpisni postopek je končan, izbran je dobavitelj "Proavto" Koper, s katerim smo že v fazi podpisovanja pogodbe. Kot smo že napovedali, je nabavni rok 4 - 5 mesecev, kar pomeni, da pred jesenjo reševalnega vozila ne bo. Moja želja je nabava še enega, vendar Ministrstvo za zdravstvo svoje obljube o pomoči še ni izpolnilo. Bralce Snežnika in občane Ilirske Bistrice bomo seveda sproti o vsem obveščali. Od konca akcije zbiranja denarja pa do sedaj smo dobili še nekaj donacij, za katere se zahvaljujemo. Ker pa je akcija že zaključena in donatorji niso želeli biti imenovani, ostajajo anonimni. Direktorica Zdravstvenega doma Ivica Smajla, dr. med. LETOS MANJ NOČITEV TURISTOV Lani je bilo iz naslova turistične takse v občinski proračun zbranih okoli 130 tisoč tolarjev, za letos pa je bil v proračunu predviden znesek v višini 182 tisoč tolarjev. Glede na manjše število nočitev (do meseca septembra jih je bilo 913 oz. le za 89.540 tolarjev) pa bo do konca leta 1998 zbranih samo okrog 100 tisoč tolarjev. Tudi dejstvo; da bo občini ostala celotna turistična taksa, ne bo višine tako zbranega denarja dvignilo za več kot cca 25 tisoč tolarjev, saj vrednost točke tudi z novim zakonom ostaja nespremenjena, tj. 14 tolarjev. AFORIZMI . **** . Predvolilni čas je tisti čas, ko govedar navezuje stike z ovcami. - **** • ZGODBA O USPEHU Ostala je v glavnem godba. **** fl8 V prejšnjem režimu šo nam vladali materialistični ateisti. Sedaj nam vladajo ateistični .materialisti. Razlika, da te kap. DOLORES IN JADRAN V VRHU V nedeljo, 20. septembra,^sta se lokostrelca Dolores in Jadran Čekada udeležila tekmovanja v poljskem streljanju v Italiji, v Bazovici. Tekmovanje, ki ga je organiziral klub ASCAT iz Trsta, je potekalo v lepem, nekoliko vetrovnem nedeljskem popoldnevu. Jadran Čekada je v Konkurenci članov v slogu goli lok osvojil prvo mesto med moškimi, med ženskami pa ie prvo mesto pripadlo Dolores Čekada v istem slogu. Oba sta bila zadovoljna z doseženima rezultatoma, saj je tekma služila kol pregled pripravljenosti za pomembno tekmo, ki se bo odvijala v Avstriji blizu Dunaja in bo štela kot finale pokala Alpe Adria. P. Nikolič Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067181-297, tax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce* d.o.o., Bazoviška 40 Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla. Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič Ipredsednik/ Urednik In novinar: Ksenija Montani Lektorici: Nevenka Ujčič in Katja Koren-Valenčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: *GA commerce* d.o.o. Ilirska Bistrica Naklada: 1300 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št 41511433197 z dne 2. 12. 1997, se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa. KINO Informacije: 81-569 FILMI V DECEMBRU ČAROBNI MEČ, amer. barv., risanka Režija: Frederik du Chau Glasovi: Jessalyn Giisig, Jane Seymour, Celine Dion, Pirce Brosnan 5.12.98 ob 18. uri, 6.12.98 ob 18. uri TAKO JE LJUBKA, amer. barv., romantični Režija: Nick Cassavettes Igrajo: Sean Penn, Robin Wright Penn, JohnTravolta 11.12.98 ob 20.30 SPAWN, amer. barv., akcijska kriminalka Režija: Mark A. Z. Dipe Igrajo: Michael Jai White, Johnn Legizano, Martin Sheen 13.12.98 ob 20.30 PRIDRŽUJEMO SI PRA VICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 250,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij G rij, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Danilo Pugelj, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger in Heda Vidmar. Strokovni sodelavec: Bojan Oblak Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po Stopnjio8,5%. Javno glasilo Snežnik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. Leta med prvo in drugo svetovno vojno so odmaknila center mesta na hrib. Med hotelom Ilirija - nazadnje Lovec in Sokolskim domom so zrasle markantne bistriške upravne zgradbe. Na ulici so kraljevale občinska stavba, Tudi podrta ograja v šestdesetih ni pokvarila zimsko idilo, čeprav sta kamnita otočka že romala k jezercu v novi park. (slika je iz arhiva fotoateljeja Maraž) prva prava banka, v Sokolski dom pa so se po nacionalizaciji vselili fašisti. Med njimi je zrasla tudi zgradba, kjer je današnje sodišče. Grofje Windischgretzi, tedanji lastniki velikega dela snežniških gozdov, so v dvajsetih letih zgradili impozantno zgradbo, v kateri so imeli svojo gozdarsko upravo za južni del snežniških gozdov. Na velikem vrtu za zgradbo so postavili pravi park, zasadili nekaj eksotičnega drevja in uredili majhen živalski vrt. Seveda niso pozabili na “dvojno fontano” -bazenček z zlatimi ribicami. Taje bil, kot se spodobi, največji v tistem času. Po vojni je dobil park bolj športno podobo. V Sokolski dom se je vselila JLA, ki je poleg kina v dvorani ponudila še letni kino, zgradili so prva PARK JE NEKOLIKO DRUGAČEN Zlate ribice v starem bazenčku so bile najlepši okras v veselje bistriških otrok. Ograjica je v petdesetih letih še preprečevala njihovo vznemirjanje. športna igrišča, najprej za odbojko, kasneje spremenjenega v košarkarskega in na robu parka olimpijski bazen. Športno in parkovno podobo je med bazenom in železnico krasilo močvirje z bogatim žabjim zborom in na njegovem robu smetišče. Na slednjem so bila najlepša skrivališča parkovcev, saj drugi običajno niso znali najti ta prave bunkerje. Tudi ko so poskušali vdreti v ta naša skrivališča, so prevečkrat s kupa suhega gipsa, ki gaje odlagal tam Zadružnik, zabredli v plavo blato ali vodo in napada j e bilo konec. Šestdeseta leta so poleg vsesplošnega pogozdovanja nad Bistrico porodila tudi idejo o parkovnih ureditvah Bistrice. Velikopoteznim idejam o preselitvi industrije “čez železnico” je urbanistično ustrezala tudi parkovna pregrada med starim parkom in za občino do železnice, preko vode in Verbičevega vrta ter Gozdne na Brinškov hrib. Prvi del, današnji Kindlerjev park, je bil tudi realiziran. Smetišče so zravnali in zasadili, bistriškim kmetom, lastnikom njiv, lete nacionalizirali in dve leti smo sedmošolci in osmošolci sadili drevje po njivah za provizorijem. Daje bilo lažje zasuti bazenček, kot pa vzdrževati in čistiti vodo ter urejati poti in zasajati po parku cvetje, je menda vsem jasno. Med železnico, provizorijem in bazenom so kraljevale njive, močvirje, ki ga je kmalu okrasilo še smetišče, da o Zadružnikovih prikolicah gipsa ne govorimo. Slednje so po ureditvi parka preselili na njive za železnico. Tudi za naravno močvirje ob železnici so našli rešitev. Naravno kotlino so očistili, utrdili njene robove in dobili smo prava “japonska” jezerca povezana z lesenimi eksotičnimi mostički. Da bi bila jezerca bolj zanimiva so vanje zasadili prave eksotične cvetlice. Izjezerc na pivškem so prinesli divje lokvanje. Ker pa jezerca brez rib niso prava, so iz “starega” parka preselili vanje zlate ribice. Iz skal, ki so v starem bazenčku skrivale vodometa, pa zgradili umeten hribček in mini slapove. Po takšni osiromašitvi starega bazenčka je bila njegova usoda jasna. Naslednje zime, so opravile svoje. Nato so bazenček zasuli in se z njim sploh ni bilo treba več ukvarjati. Res tipična usoda Bistriških fontan in bazenčkov? Naslednjič pa bazenčki na železniški postaji in obvezni palčki. Jožef Šlenc Na srečo naravno močvirnat teren ohranja jezerca in edino še delujočo javno fontano z žabjim pevskim zborom. Taborniške novice SNEŽNIŠKI RUŠEVCI Bistriške gasilske novice GASILCI SVETUJEJO -NAPOTKI ZA VARNO RABO PLINA Uporaba plina je zmeraj bolj razširjena. Danes skoraj ni gospodinjstva, ki ne bi imelo vsaj enega plinskega potrošnika (štedilnik, peč, bojler, gorilci za centralno kurjavo..). Zaradi množične uporabe so tudi nesreče vse bolj pogoste. V letu 2000 je bilo v stanovanjskih objektih 981 požarov in 36 eksplozij. Najpogostejši vzroki so neprevidno kuhanje in nepravilno delovanje in uporaba naprav ter aparatov. Pri povzročitvi prevladujejo malomarnost, neprevidnost in nevednost. Predpogoja za požarno varnost v gospodinjstvu sta poznavanje energije ter tehnična brezhibnost strojev in naprav. Že pri nakupu zahtevajmo od prodajalca osnovne varnostne napotke in natančno preberimo priloženo navodilo za uporabo in vzdrževanje. Plinske naprave in aparate nam mora priključiti strokovnjak, ki naj opravlja tudi redne servisne preglede. Plinskih jeklenk ne postavljamo v kletne prostore, kaj šele, da bi jih tam uporabljali. Propan - butanje težji od zraka in se koncentrira pri tleh. Pazimo, da se jeklenka ne segreje (najmanj 1,5 m od vira toplote). Preden priključimo plin, ugotovimo, ali so tesnila v redu. Z milnico preverimo tesnost. Preizkus z vžigalico je lahko usoden. Ko prenehamo kuhati, takoj zapremo ventile. Prostor naj bo vedno dobro prezračen. Pravilno prižiganje plinskega gorilnika: 1.Odpremo ventil na jeklenki. 2.Pred ustjem gorilnika prižgemo vžigalico in šele nato odpremo ventil gorilnika. Pravilno ugašanje plinskega gorilnika: 1.Najprej zapremo ventil na jeklenki. 2.Nato zapremo še ventil na gorilniku. UKREPANJE PRI UHAJANJU PLINA V PROSTOR Večinoma uporabljamo utekočinjen naftni plin ali zemeljski plin. Plin je brez barve in vonja, zato mu umetno dodajajo snov, po kateri ga pri uhajanju hitro zaznamo z vonjem (smrad). Pri vsakem sumu o uhajanju plina najprej odpremo okna in vrata, da zmanjšamo koncentracijo plina v prostoru. Zatem skušamo ugotoviti, od kod plin uhaja in ga zapremo. Nemudoma pokličemo dežurnega v plinarno in gasilce na številko 112. Odstranimo vse vire vžiga. Nikakor ne smemo preklapljati stikal (prižiganje in ugašanje luči). Sostanovalce obvestimo o uhajanju plina. Ostanimo v varni oddaljenosti. UKREPANJE OB POŽARU NA PLINSKI NAPRAVI Če pride do požara, najprej obvestimo gasilce na številko 112. Skušamo zapreti dotok plina. Začetni požar lajjko pogasimo sami s priročnimi gasilnimi sredstvi ali ročnim gasilnikom (prah, C02) Janko Slavec, PGD II. Bistrica V drugi polovici decembra je bilo dogajanje pri Snežniških ruševcih precej živahno. Kot že več let zapored smo tudi letos sodelovali pri izvedbi prireditve Luč miru, kjer smo sodelovali s programsko točko, kije vsebovala nekaj misli o naravi, zapeli pa smo tudi dve taborniški pesmi. Ob koncu smo premraženim, a vztrajnim obiskovalcem ponudili vroč čaj. Prvo počitniško soboto so se murni (predšolski otroci) in družina MČ (medvedki in čebelice) odpravili na izlet v predpraznično Ljubljano. Poln avtobus otrok smo najprej popeljali na obhod po okrašenem mestnem središču, kasneje pa smo si ogledali lutkovno predstavo z naslovom Žabji kralj, ki je navdušila tako mlajše kot tudi njihove vodnike. V nedeljo, 23.12., smo organizirali tradicionalno čajanko, ki seje letos zgodila v Sokolskem domu. Na čajanki nas je obiskal taborniški dedek Mraz, kije najmanjše tudi obdaril. Med 24. in 26.12. je taborniška koča v Črnem dolu gostila skupinico naših grč in popotnikov, ki so se odločili del počitnic preživeti stran od vsakodnevnega trušča in pokanja po mestnih ulicah. Na dan Božiča se jim je pridružila manjša skupina tabornikov iz doline. V prečudovitem vremenu se je tako skupina enajstih po zasneženih poteh odpravila na Planinc, kije z vrha ponujal čudovit razgled na vse strani neba. Del zimskih počitnic so se v Črnem dolu namenili preživeti tudi gozdovniki voda Globovvnik. Večino časa med 26. in 28. 12. je skupina šestih gozdovnikov izkoristila za pridobivanje veščine kuharja ter za priprave na bližajoča se orientacijska tekmovanja po Sloveniji. V noči med 26. in 27. 12. je v Črnem dolu zapadlo približno 60 cm snega in dolina seje ovila v zares idilično zimsko podobo, novo zapadli sneg pa so gozdovniki znali izkoristiti za številne vragolije in tudi nova spoznanja. Tako so se denimo učili gibanja v skupini po globokem snegu, kar j e prišlo prav že naslednji dan, ko so se morali s polnimi nahrbtniki v globokem snegu prebiti do ceste, ki pelje na Sviščake. Taborniki rodu Snežniških ruševcev že vrsto let sodelujejo tudi z Društvom prijateljev mladine, ki vsako leto organizira prireditev Sanke dedka mraza na Vidmu. Tako smo tudi letos za najmlajše pekli palačinke. Po nekaj mesečnem premoru smo v taborniškem domu za svoje člane ponovno organizirali filmski maraton, ki se gaje udeležilo preko 20 tabornikov različnih starostnih kategorij. Taborniki ne bi bili to, kar so, če ne bi tudi najdaljšo noč v letu preživeli na svojevrsten način. Letos si je večja skupina popotnikov in grč organizirala silvestrovanje v Črnem dolu, medse pa smo povabili tudi taborniške prijatelje iz širne Slovenije. Najodločnejši so se zjutraj, 1.1.2002, iz Črnega dola odpravili na Snežnik in se tako pridružili mnogim, ki so hoteli leto 2002 začeti aktivno in prečudoviti dan izkoristili za izlet v gore. Za RSR, Kovo POKAL SLOVENIJE ZA LETO 2001 TAMARI KOVAČEVIČ TRETJE MESTO 18/1-2002je karate zveza Slovenije v kulturnem domu v Grosupljah razglasila skupne rezultate, ki so šteli za pokal Slovenije za leto 2001 od kategorij malčkov in malčic pa do mladink in mladincev. V vsaki starostni kategoriji so v skupen rezultat šteli po dve tekmovanji v katah in dve tekmovanji v športnih borbah. Na razglasitev je bila presenetljivo povabljena tudi Tamara KOVAČEVIČ. Mlada Bistričanka ki je v letu 2001 prvič tekmovala v kategorij mlajših deklic se ni nadejala uvrstitve med najboljše tri, saj je nastopila le na dveh od štirih tekmovanj. Kljub temu, da ni tekmovala v športnih borbah, pa sije v katah z enim tretjim in enim prvim mestom zagotovila zadostno število točk, ki so ji v skupnem seštevku prinesle tretje mesto. Na razglasitev v Grosuplje stajo pospremila g. Jordan MOZETIČ predsednik Karate društva SAMURAI Nova Gorica, za katerega že drugo leto zapored zelo uspešno nastopa in njen trener g. Stojan Šestan (s Tamaro na fotografiji). Čestitkam se ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Zanimivo tekmovanje v katerem nastopajo rekreativci in tudi registrirani igralci nogometa seje prevesilo v zaključno fazo. Znani so že znani finalisti tekmovanja tako za najbolj še štiri kot za razvrstitve od 5. do 16. mesta. Boji v skupinah so bili zanimivi prav do zadnjih tekem v 7. krogu. Posebej je bilo to izrazito v B skupini, kije bila tudi najtežja. Razvrstitev ekip j e bila negotova prav do konca. Najboljši dve ekipi iz skupin se v zaključku lige pomerijo za nastop v malem in velikem finalu, ki bosta v nedeljo, 3. februarja 2002 od 18. ure dalje v športni dvorani v Ilirski Bistrici. Ostale ekipe se glede na uvrstitev v skupini že prej (26.1.) pomerijo za mesta od 5. do 16. odvisno od uvrstitev v skupini. pridružuje g. Stako Baričič lastnik družbe MAKSER D.O.O. iz Zabič, ki kot sponzor že dve leti pomaga tvoriti uspehe prizadevni športnici. Z.K. Končne lestvice po skupinah so tako sledeče: SKUPINA A l.OKR. DANILO 7 7 0 0 66: 14 21 2. KOČANIJA 7 6 0 1 43 : 15 18 3. PODGRAD 7 4 0 3 35:25 12 4. DOLINA UUBAV1 7 3 0 4 25:42 9 5. ŠD ZLATOROG UTD 7 3 0 4 27 : 47 9 6. KADETI NK 7 2 0 5 29:41 6 7. BRKINI 7 2 0 5 25:38 6 8. ELEKTRO SKOK 7 1 0 6 22 : 50 3 SKUPINA B 1. AVTOSHOP 7 5 I 1 39: 20 16 2. BALAST/ 7 5 0 2 34: 24 15 3. ZAP POKLAR - KUDRA 7 5 0 2 34: 22 15 4. KIRN 7 4 0 3 37: 29 12 5. LIPA 7 3 1 3 35: 26 10 6. ZIDARSTVO ŠLOSAR 7 3 0 4 18: 28 9 7. ROMI BAR 7 2 0 5 24: 30 6 8. AUTSAJDER 7 0 0 7 17: 56 0 Z.D. OMNIfi ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS OD 5.2.2002 VAS VABIMO NA POSEZONSKO RAZPRODAJO ŠPORTNE OPREME TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058 29. MEDNARODNI TURNIR TRBOVLJE 2001 V soboto 29. novembra 2001 so se člani Karate kluba Sokol iz Ilirska Bistrice udeležili 29. mednarodnega turnirja v Trbovljah. Na turnirju je sodelovalo 322 tekmovalcev iz 61 klubov, ki so prišli iz petih držav. Na tradicionalni turnir v Trbovlje je pod vodstvom trenerja Kristoferja Štembergarja odpotovalo deset bistriških tekmovalcev. V dopoldanskem delu tekmovanja so v katah in borbah nastopili naj mlajši. Odlično sta se odrezala Darjan Smajla v kategoriji mlajših dečkov, ki je v katah osvojil 3. mesto in Tine Maljevac, ki je v borbah v kategoriji starejših dečkov z atraktivnimi boji osvojil prav tako 3. mesto. V popoldanskem delu tekmovanja je v kategoriji kadetov Dejan Kljun poskrbel za novo odličje v taboru Sokolov, saj je v borbah osvojil 3. mesto. Za pravo presenečenje pa je poskrbel Ivo Tijan, ki je v katah v članski konkurenci osvojil nepričakovano 3. mesto. In za konec še nastop šampionke Špele Muha, ki je dobesedno pometla s konkurenco in prepričljivo osvojila prvo mesto v katah v članski konkurenci. Tudi nastope ostalih Sokolov lahko ocenimo kot dobre, saj so nekatere člane pestile poškodbe, pa tudi nekaj pristranskih sodniških odločitev je pomagalo predčasno končati njihove nastope, kar j e najbolj občutila Suzana Logar. Vsem tekmovalcem čestitamo in jim želimo še veliko dobrih uvrstitev. Peter Šircelj ODBOJKA ZA MOŠKE IN ŽENSKE V mesecu januarju so bili v okviru programa Športne zveze Ilirska Bistrica na sporedu 3. odbojkarski turnirji za sezono 2001-2002 tako v kategoriji žensk kot moških. Ženske ekipe so se pomerile v soboto, 12. januarja 2002 v telovadnici OŠ M. Vilharja v Postojni. Na tumiijuje nastopilo šest od osem sodelujočih ekip. Rezultati tekem: PIŠKOTEK : PIVKA 1 : 2 (-16); KŠIB-RWŠCE : PIVKA 0 : 2 (-15); POSTOJNA I: PIŠKOTEK 2 : 0 (+4); KOŠANA MLA: KŠIB-RWŠCE 1 :2 (-2); POSTOJNA I: POSTOJNA II 0 : 2 (-13); POSTOJNA II: KOŠANA MLA 2 : 0 (+24) Skupno točkovanje po treh turnirjih je v obeh konkurencah sledeče: ŽENSKE PO 3. TURNIRJU mesto ekipa točkovanje na turnirjih skupaj 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. PIVKA 4+6 4+6 4+5 29 2. POSTOJNA II - 2+4 4+6 16 3. POSTOJNA I - 4+5 2+4 15 4. KŠIB-RVVSCE 2+4 0+2 2+3 13 5. RSR - 4+7 - n 6. KOŠANA MLA 2+3 0+3 0+1 9 7. KOŠANA 2+5 - - 7 8. PIŠKOTEK 2+2 - 0+2 6 9. PUSCICE 0+1 0+1 - 2 MOŠKI PO 3. TURNIRJU mesto ekipa točkovanje na turnirjih skupaj 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. TANGICE 4+6 4+6 2+3 25 2. DIVAČA 2+4 2+4 4+5 21 3. RSR 2+3 4+5 2+2 18 4. [POSTOJNA 4+5 0+1 - 10 5. WEIS PUB 0+1 0+2 2+4 9 6. EKIPAEC 0+2 2+3 0+1 8 Športna zveza Ilirska Bistrica BISTRSKI LOKOSTRELCI ZOPET MED NAJBOLJŠIMI Dne 02.12.2001 je v Postojni potekal Memorial Mateja Šabca. Tekmovalci so se pomerili v slogu PITA INDOR 18 m. Lokostrelci Lokostrelskega kluba Ilirska Bistrica, so zopet posegli po naj višjih mestih. GOLI LOK: mlajši dečki: 3. mesto Vidmar Marko (465), 5. mesto Podobnik Sandro (214), dečki: L mesto Čeh Martin (398), kadetinje : 1. mesto Štemberger Sanja (423), mlajše deklice : 1. mesto Valenčič Tina (208), deklice : L mesto Šuštar Sara (365), članice : 1. mesto Valenčič Mojca (464), 2. mesto Šuštar Doljana (418) SESTAVLJENI LOK : kadeti: 3. mesto Valenčič Luka (521) UKRIVLJENI LOK : kadeti : 3. mesto Šuštar Jan (508), kadetinje : L mesto Štembergar Vanja (472), članice: 2. mesto Štembergar Dunja (490). Tako smo v Postojni osvojili 6 zlatih, 2 srebrni in 3 bronaste medalje, kar dokazuje, da smo bistrški lokostrelci še vedno v samem slovenskem vrhu. Vsi mladi, pa tudi malo manj mladi, ki vas zanima lokostrelski šport, ste še vedno vabljeni k vpisu ob torkih in četrtkih med 19.30 in 20.00 uro, v telovadnici OŠ A. Ž. v Ilirski Bistrici. T.P. HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-5147 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ ŠPORTNE PRIREDITVE ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET nedelja, 03. februarja ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2001-2002 FINALE ob 18,00 uri Šp. dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici Informacije: Športna zveza Il.Bistrica tel./fax: (05)710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA -ODBOJKA Sobota, 16. februarja ODBOJKA 2001-2002 - MOŠKI / 4. TURNIR ob 14,00 uri Šp. dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici Sobota, 24. februarja ODBOJKA 2001-2002 - ŽENSKE / 4. TURNIR ob 14,00 uri Šp. dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici Informacije: Športna zveza Il.Bistrica tel./fax: (05)710 11 35 KOŠARKA 3. SKL-ZAHOD ČLANI Sobota, 02. febmarja K K PLAMA - PUR: KK VRHNIKA ob 19,00 uri Šp. dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici Informacije: KK Piama -Pur ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Šolska športna tekmovanja v kolektivnih disciplinah so se v zadnjih dveh mesecih kar vrstila kot po tekočem traku. Najprej so se učenci in učenke pomerili na občinskih prvenstvih, najboljše ekipe pa so potem dobile pravico nastopa na področnem tekmovanju. Glede na obilico rezultatov bomo te na kratko prestavili po panogah in raje dali prostor fotografiji. MALI NOGOMET za starejše dečke: Občinsko prvenstvo j e izpeljano že 12. novembra lani. Po nekaj letih j e šel naslov zmagovalca ponovno izven Ilirska Bistrice - tokrat v Podgrad, kar pokaže tudi naslednja lestvica uvrstitev: 1. mesto OŠ R. Ukoviča, Podgrad 2. OŠ D. Ketteja 3. OŠ Podgora, Kuteževo 4. OŠ A. Žnideršiča 5.-6. OŠ R.M. Brkinca, Pregarje in OŠ i.Iomsica Knežak. Podgrajci so si priborili nastop na polfinalu področnega prvenstva, ki je bilo 17. decembra lani prav tako v Ilirski Bistrici. Tokrat so bili »le« drugi za ekipo OŠ M. Vilharja iz Postojne in pred OŠ Košana a so vseeno nastopili v finalu področnega prvenstva, v sredo 23. januarja 2002 v Postojni. V prvi tekmi finala so klonili proti ekipi OŠ Notranjskega odreda iz Cerknice z izidom 4:1. V dvoboju za tretje mesto z OŠ Ivana Cankarja iz Vrhnike so klonili šele po streljanju kazenskih strelov z 7:6 (4:4 v rednem delu). KOŠARKA za starejše dečke: Občinsko prvenstvo je izpeljano v novembru lani. Nastopile so kar štiri šole. Lestvica pa je bila sledeča: L mesto OŠ D. Ketteja 2. OŠ A. Žnideršiča 3. OŠ Podgora, Kuteževo in 4. OŠ T.Tomšiča Knežak OŠ D. Ketteja je v nadaljevanju tekmovanja nastopila na polfinalu področnega prvenstva, ki je bilo 20. decembra lani v Postojni. Nasprotniki so bili tokrat pretrd oreh in ekipi se ni uspelo uvrstiti v finale področnega tekmovanja. KOŠARKA za starejše deklice: Na občinskem prvenstvu sta se pomerili le dve bistriški šoli.: L mesto je osvojila OŠ A. Žnideršiča, OŠ D. Ketteja pa je bila ob porazu 22:44 tako le druga. OŠ A. Žnideršiča se je uvrstila v polfinale področnega prvenstva, ki je bilo 14. decembra lani v Pivkii. Ob zmagi nad OŠ A. Globočnika z 35:19 in porazu z OŠ Pivka 68:28 se jim je uspelo uvrstiti v finale področnega tekmovanja, ki je potekalo v Ilirski Bistrici 7. januarja letos. Mlada ekipa učenk v prvi tekmi ni bila kos nasprotnicam iz OŠ Notranjskega odreda, Cerknica (izid 30:52) in tudi v tekmi za tretje mesto so dekleta klonila proti ekipi OŠ Tone Šraj - Aljoša iz Nove vasi. Izid je bil 33:40. Zanimivo v tej kategoriji je, da odlična ekipa OŠ Pivka kar pometa s tekmicami (v bistriškem finalu so premagale Cerkničanke z 50:38). Dekleta nastopajo tudi v sežanskem klubu, ki se je uvrstil v državno klubsko finale štirih najboljših ekip. ROKOMET za starejše deklice: Na občinskem prvenstvu sta se pomerili pravtako le dve bistriški šoli.: L mesto j e ob zmagi 18:11 osvojila OŠ D. Ketteja, poražena OŠ A. Žnideršiča je bila tako druga. Obe šoli sta se uvrstili direktno v četrtfinale državnega prvenstva, saj v področju druge šole nimajo rokometni ekip. Športna zveza Ilirska Bistrica »SOKOLE« JE OBISKAL DEDEK MRAZ Najbolj so se dedka Mraza in njegovih sladkih dobrot razveselili najmlajši. S trenerko Marjanco Šajn so mu predstavili svoje veščine, ki so jih pridobili z marljivim in vztrajnim delom na treningih. REZULTATI ZA POKAL SLOVENIJE V KARATEJU ZA LETO 2001 Karate zveza Slovenije je 09.01.2002 objavila skupne rezultate za pokal Slovenije. Mateja Hrvatin in Špela Muha, članici karate kluba Sokol so se v skupnem seštevku tekem odlično uvrstile. Mateja Hrvatin, je v skupni razvrstitvi zasedla drugo mesto, v kategoriji mlajših deklic in je za zmagovalko zaostala le za točko. Mateja je v lanskem letu osvojila naslov državne prvakinje, tretje mesto si je priborila na pokalu Toppolino v Ferrari (Italija) in dosegla številne vrhunske uvrstitve na domačih in mednarodnih turnirjih v tujini. Tik ob koncu leta pa je Mateja naredila ispit za rjavi pas (L kju). Špela Muha, je v skupni razvrstitvi tudi zasedla tretje mesto, in k številnim lanskim lovorikam med katerimi izstopa naslov članske prvakinje za leto 2001 in nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, dodala še to visoko uvrstitev. Sklepno dejanje za pokal Slovenije pa bo 18. tm v Grosupljah kjer bo uradna podelitev pokalov za pokal Slovenije. Seveda pa člani karate kluba Sokol ne počivajo, Špela Muha 25. tm potuje kot članica mladinske reprezentance v Pariz na turnir Pariz Open 2002. Tekma spada v sklop priprav na mladinsko evropsko prvenstvo v Nemčiji, ki bo v februarju na katerm bo Špela branila barve naše države. Mateja Hrvatin pa bo 26, in 27, januarja nastopila skupaj z ostalimi varovanci trenerja Kristoferja Štembergerja, na močnem mednarodnem turnirju v Samoborju na Harvaškem, v začetku februarja pa jo čaka prvi nastop v šolski ligi. Karate klub SOKOL FIZIOTERAPIJA iMBKt in TRGOVINA %% i%f Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI TV GALEJA AVDICIJA TV GALEJA organizira AVDICIJO ZA NOVINARJE IN VODITELJE, ki bo dne 16.2.2002, v novih prostorih televizije (nekdanji Teles). Vsi zainteresirani lepo vabljeni. Širok izbor šolskega in pisarniškega materiala, obrazci, darila... Lasulje, maske, barve za lase in obraz, dodatki... LJUBEZEN Stara ljubezen in stare trske se rade spet vnamejo. Stara ljubezen ne zaijavi, če že ne gori, vsaj tli. Srečna je samo duša, ki ljubi. (GOETHE) Ljubosumje je pomanjkanje spoštovanja do osebe, ki jo ljubimo. (BUNJIN) Ljubezen je edino, kar ne postane manj, če jo razdajamo. (RICARDA HUCH) Ljubezen je poskus narave, da bi spravila s poti razum. (THOMAS NIEDERREUTHER) Razum lahko pove, česa naj ne storimo. Ampak samo srce nam pove, kaj moramo storiti. (JOUBERT) Nihče se ne more predati dvema ljubeznima. (Zakonik ljubezni, XII. st.) VALENTINOVO MOJ BRAT Sl JE SPET POSLAL ŠEST RAZGLEDNIC Zacs/e VALENTINOVO Valentin je dan ljubezni, dan za vse zaljubljene; žarek sonca, žarek sreče naj segreje ti srce. Daj, pozabi na težave, čas je za veselje, smeh; čas, da sanje in ljubezen, ti odprejo pot v svet. VICI? Zaradi cenzure namesto vicev NERGAČI ter KRIŽCI IN KROŽCI objavljamo modrosti znanih modrecev: Nekateri petelini verjamejo, da sonce vzhaja prav zaradi njih. (THEODOR FONTANE) Veliko bolje je, da molčiš in te imajo za neumnega, kot pa da spregovoriš in ukineš vsak dvom. (ANONIMEN) Nasilje (uporabiš), ko ostaneš brez argumentov, preden si sploh kaj povedal. (LOESJE) Često sem obžaloval, kar sem govoril, toda nikoli, kar sem molčal. (KSENOKRAT) Dve stvari sta brezmejni: vesolje in človeška neumnost. In glede vesolja nisem prepričan. (EINSTEIN) Pa še nekaterim v razmislek: Vprašaj se, če te to kar delaš danes, vodi tja, kjer želiš biti jutri. Če si se napotil proti cilju in se med potjo začel ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki laja na tebe, ne boš do cilja nikdar dospel. (DOSTOJEVSKI) r L 1 j Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP 10 VHS 1. PEARLHARBOR-vojni 2. ŠKRLATNE REKE-triler 3. FILM, DA TE KAP-komedija 4. SOVRAŽNIK PRED VRATI-vojni 5. BRODOLOM • drama 6. GLASBA SMRTI-akcija 7. KAKO JE GRINCH UKRADEL BOŽIČ - komedija 8. VERTIKALA SMRTI-akcija 9. LOBANJE-triler 10. AMERIŠKI PSIHO-triler POSOJAMO TUDI FILME NA DVD - PREKO 200 NASLOVOV! _____Internet_____________ DNEVNIK NEKEGA BOSANCA jldel florida Zaradi vojne je neki Bosanec s svojo družino zapustil domovino in odšel v Kanado, nato pa seje preselil na Florido. 12. maj: Prispeli smo na Florido. Vselili smo se v novo hišo. Tako je velika. Ima ves komfort, seveda tudi pool. Kako je tukaj toplo in prijetno. Sem že pozabil na Kanado. Ljubim Florido! 20. maj: Tukaj so ljudje neverjetno dobri. Vedno so nasmejani. Florida je res zanimiva, ima pa tudi veliko zanimivih živali. Res je prijetno toplo tukaj. V tem tedno sem se segrel od tiste Kanade. Zelo rad imam Florido. 12. junij: Tukaj smo že mesec dni. Vreme je še vedno toplo in zelo vlažno. Dobro, da imamo v hiši klimo. Sosed mi je pravil, da imajo v bližnji restavraciji zelo okusnega aligatorja. Le kako lahko ljudje jejo te prekrasne živali, ki izhajajo še iz dobe dinozavrov! Tega jaz nikakor ne morem razumeti! Že toliko smo videli na Floridi! Res je prekrasna! Florida, ljubim te! 30. junij: Odkar smo prišli, se vreme skorajda ni spreminjalo. Vedno j e toplo, sedaj pa celo malce preveč vlažno. Vendar pa klima v hiši in avtu deluje odlično. Ponoči nam sicer malce nagajajo komarji, ki jih je v tem času ogromno. Spoznal sem še nekaj ljudi. Res so tukaj vsi super! 18. julij: Neverjetna vročina in skoraj 100% vlaga. Čez vikend bomo šli na obalo. Pričakujemo prekrasno zabavo. 20 julij: Kakšna noč! Fata je slučajno v hotelu pustila odprto okno. Skoraj so me živega pojedli ti komarji! PRIČAKOVANJE Tišina. Neznosna. Visočina. Ponosna! Pričakovanje... Morda so le sanje. In čakam. In čakam. Minevajo ure in dnevi in leta. In pesem, ki davno bila je odpeta. In njen objem, ki ne obeta. In čakam. In čakam. Spomin pa v meni še vedno živi. Izdaja pogled te! Te tvoje oči! In čas... Zabrisal še ni vseh sledi... Tišina. Neznosna. Visočina. Ponosna! Pričakovanje... Morda so le sanje. Ko smo se hoteli vrniti domov, nam je nekdo ukradel avto. In tako se moramo voziti 200 kilometrov s taksijem! Temnopolti taksist se vedno samo smehlja. Dozdeva se mi, da je on ukradel avto. Na Floridi je res veliko kriminala... 21. julij: Ko smo se vrnili domov, spet taxi - pa na delo! Kot da delam samo za te taksiste! V podjetju mi je šef rekel, da se ne smejem dovolj. Kako naj tepcu razložim, da nisem niti očesa zatisnil zaradi tistih komarjev. Da niti ne omenjam mojega ukradenega avta! Neverjetna vročina! 30. julij: Toplotni val je na maksimumu, nam pa je v hiši crknila klima. Pa še ti komarji! Samo kopanje me zjutraj reši, da preživim. Ko sem hotel skočiti v bazen, zagledam v njem aligatorja, dolgega 3 metre! Samo še ta zafrkancija mi je manjkala! Poklical sem policijo, da mi povejo, kaj naj naredim. Dejali so, naj ga pustim, pa bo že sam odšel, od kamor je prišel. Znorel bom! 31. julij: Že zjutraj neverjetna vročina. V službi se počutim, kot bi me povozil valjar. Šef, tisti majmun, pravi, da se sploh ne smejem in da to ni dobro za stranke. Bemti njega in stranke! Naj mi da mir! 1. avgust: Kakšna vročina! Že drugi dan sem brez klime, kar pomeni tudi brez spanja. Tukaj bo vse zgorelo! Vse več je komarjev. Tista 3-metrska pošast kot da v mojem bazenu kampira! Povedal sem vso zgodbo sosedu, on pa se samo smeje, kot vedno! Bemti rit njegovo ameriško! 2. avgust: Končno sem dočakal, da mi pridejo popravit to prekleto klimo! A tisti niger, namesto da bi mi porihtal klimo, mi »zrihta« hčerko! Policija KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 PONEDELJEK-PETEK 9-17 KOSILO 12 -1250 SOBOTA-NEDELJA-PRAZNIKI ZAPRTO pravi, da črnca verjetno ne bodo mogli izslediti, ker so tako in tako vsi isti! Drugič pa naj pazim, koga spustim v hišo! Vročina kot v peklu... Bemti Florido!!! 12 avgust: Ne morem pogruntati te vročine. Tu smo še vedno kot v peklu in odkar smo prišli, se vreme sploh še ni nič spremenilo. Šef me je z nasmehom na obrazu vrgel iz podjetja in mi dejal, da so se stranke pritožile, ker se nisem dovolj smejal. Eh, j a, tako sem ostal brez dela. Na poti domov sem se ustavil v gostilni, da se napijem. Vsi se moji zgodbi le smejijo, še posebej pa tisti policaj, ki meje aretiral pijanega in zahteval, da mu plačam 3000 USD. Bemjim mater njihovo floridsko! 13. avgust: O Bog, kakšna vročina! Vračam se domov iz zapora-brez avta, službe in prebite pare. Sovražim taksiste. Vsi bežijo z nasmeškom na obrazu in mi pravijo, da prihaja Mitch. Doma se uležem na posteljo - klima seveda še vedno ne dela - da malo razmislim o vsem. Naenkrat neverjeten veter, vrtinec, in hiša ostane brez strehe, še minuto ali dve - in ni več niti hiše! Veter se je umiril. Ostal sem brez vsega, le še tisti aligatorje ostal v poolu. Zakaj ga niso pojedli v tisti restavraciji... Sosedi se vračajo (z nasmeškom na obrazu) in pravijo, da imam srečo, ker sem preživel orkan Mitch. Spet ista pasja vročina, kot prej. Jaz pa brez vsega. Selim se od tu!!! Kam grem zdaj, vam ne bom povedal... SE NADALJUJE... Prevod in priredba: B.O. Naslov izvirnika: Dnevnik jednog Bosanca -IZBJEGLICA NA FLORIDI, vir: internet GRAFITIRANO! Moji mami ni bila všeč nobena punca, ki sem j o pripeljal domov. Niso ji namreč bile dovolj podobne. Sedaj imam eno, ki ji je zelo podobna. Ta pa ni všeč očetu. Frane Brez Banane: Pravijo, da je previdnost mati modrosti, ker pa očeta ne omenjajo, domnevam, daje bila previdnost vsaj enkrat neprevidna. V preteklih treh dneh so v Trnovem ukradli dve kolesi. Policisti so ugotovili, da so storilci tatovi koles. V KDO VODI OBČINO? K pisanju tega članka me je vspodbudil naslov v Direktu, ki pa ni nič povedal, saj je le suhoparno naštel člane sveta, komisij in nadzornih svetov. V zadnjih treh letih se dejansko vse vrti okrog župana Lipolta Franca, ki ga je na površje naplavil Lesonit ob izdatni medijski podpori Dela (Marjane Triler in Primorskih novic (Toma Šajna). V javnosti so ga prikazovali kot velikega sposobneža, ki je edini sposoben to občino povleči iz podpovprečja. Rezultati so seveda drugačni. Pa si poglejmo njegovo dosedanje delo. Po končanem študiju je ob izdatni pomoči tasta (visokega vojaškega oficirja), opravljal razna pomembna dela. Skupna značilnost vseh je, da so da so skoraj vsa podjetja, v katerih seje pojavljal propadla. Tako je postavil temelje za propad Lesonita (prvič, drugič gaje podaril italijanom), TOK-a, Steklarne Kozina, Ars inžiniringa iz Ljubljane. Kot pomočnik direktorja SOZD Astra je bil poslan tudi v hrvaško Istro kot sanator podjetja. Vendar so ga po nekaj mesecih poslali domov. Zanimivo je to, da ta cementarna še danes dela, vprašanje pa je, ali bi delala, če bi jo “saniral” Lipolt. Ko je prišel prvič za direktorja Lesonita, je v štiriletnem mandatu zmanjšal število zaposlenih za 400, njegov drugi prihod v Lesonit kot stečajni upravitelj je zmanjšal zaposlene še za dodatnih 300 delavcev, po podaritvi podjetja italijanom pa se bo število zaposlenih še zmanjšalo. Po prvem odhodu iz Lesonita je z njim odšel tudi kemijski program, kije postal temeljni kamen za imperij zgrajen v podjetju Limna. Da bi plačeval čim manj davkov in prispevkov, se je prijavil kot hlapec pri sorodniku v Zarečju. To navado je ohranil do danes, saj je bil že ovaden zaradi davčne zatajitve, na drugi strani pa nadvse rad rabi denar davkoplačevalcev, predvsem v svojem ožjem bivalnem okolju (Jasenski pili). Zanimivo je, da je propadlo tudi društvo TVD PARTIZAN MAŠUN, ki je do njegovega prihoda nadvse uspešno delovalo. To je za občino zelo pomembno, saj če bi društvo obstajalo, bi postalo to društvo lastnik Sokolskega doma, sedaj je lastnik športna unija in ga ponovno prodaja občini Ilirska Bistrica. Pri njegovem “delu” mu asistirajo njegovi somišljeniki, katerih skupna značilnost je, da so povečini penzionisti, ki še za časa aktivnega dela niso kazali kakšnih posebnih sposobnosti. Tako mu zvesto služi Zorko Šajn, kije bil direktor Galvanske opreme v času, ko je le-ta šla v stečaj. V tem podjetju je izgubilo delo preko 100 delavcev. S Šajnom pa je odšlo v podjetje Plaming d.o.o. tudi vse dotedanje znanje. Seveda mu za zvesto služenje pripada tudi nagrada. Tako je v preteklem mandatu opravljal funkcijo predsednika sveta, v tem mandatu pa je pridobil dela v vodami v višini cca 220 mio SIT, kar je sporno, saj je bil kot svetnik v priviligiranem položaju v primerjavi s konkurenco. Zanimiveje, daje župan do tega primera zagovarjal tezo, da se občina ne sme zadolževati. Ko gre za njegovega človeka, se na takšne malenkosti seveda pozabi. V tem mandatu igra pomembno vlogo podžupan Dekleva Vitomir. Gre za človeka, ki je opravljal funkcijo predsednika skupščine v času, ko je začela občina II. Bistrica izgubljati v primerjavi s Postojno. Do takrat sta bili obe mesti približno enako razviti. Na zavod za zaposlovanje je kot direktor TOK-a pospremil cca 300 delavcev. Vsa leta mu zvesto stoji ob strani tudi Šircelj Teo. Sam na zavod ni vozil ljudi, je pa izdatno pripomogel, da so Sviščaki ostali takšni kot so in da se niso razvili v turistični center. Nekateri vedo povedati, daje idejni vodja zbrane dmščine v okviru ZZP notar gospod Trnovec, ki deluje v ozadju. Kljub temu, da bi kot notar moral biti popolnoma čist in pošten, temu ni tako in zanesljivo spada v omenjeno “stranko”. Spomnimo se leta nazaj, ko se je tudi gospod Trnovec srečal s sodiščem, ker je nenamensko rabil kmečki kredit. S takšno popotnico ne bi v nobeni demokratični državi mogel opravljati notarskega poklica. Če seštejemo, koliko delovnih mest so zapravili zgoraj omenjeni gospodje, pridemo do številke 1.000! Veliko, mar Novosti iz nase knjižnice KNJIŽNE NOVOSTI L ŠINIGOJ, Vojko. MS Office 2000 2. CRAZE, Richard. Kitajski horoskop in astrološka znamenja 3. CRAZE, Richard. Sonce in Luna v našem horoskopu 4. CREME, Benjamin. Maitrejevo poslanstvo 5. GRABAR, Andrej. Duh resnice 6. KEZELE, Adrian Predrag. Vastu -dobri duh prostora 7. KOJC, Martin. Pot k sreči 8. MACLAINE, Shirley. Camino : po stezi zvezd 9. Maitrejeva sporočila : sto štirideset m eno sporočilo 10. PETERSON, Wayne S. Nenavadni časi, nenavadni H. KOS, Janko (ur.). Zgodbe Svetega pisma 12. OVSEC, Damjan J Vraževerje sveta 13. POHLY, Michael, DURAN, Khalid. Osama bin Laden in mednarodni terorizem 14. ALJANČIČ, Marko. Živali 1 15. ALJANČIČ, Marko. Živali 2 16. ALJANČIČ, Marko. Živali 4 17. NORMAN, David. Velika knjiga posterjev o dinozavrih 18. ALJANČIČ, Marko. Živali 3 19. JERIČ, Rihard. V svetu akvaristike 20. KRVSTAL, Phyllis. Odstranjevanje vezi, ki omejujejo 21. Kurja juhica za dušo, Kuharica 22. 50 idej, Kako pripraviti sladice, torte in kreme 23. POWERS, Alan. Living with pictures 24. ROBNIK, Anton. Kuharica: 530 receptov jedi, kijih najpogosteje kuhamo v Sloveniji 25. PEČEK, Andreja (ur.). Slikovni slovar človeškega telesa 26. BRAUN, Anne. Otroške zabave in igre 27. JAKIČ, Ivan. Vsi slovenski gradovi 28. LOUIE, Elaine. Living with textiles 29. MAGUIRE, Mary. Wonderful wire. 30. RAZBORŠEK, Ivan. Slovenska krasilna umetnost 31. SCHULZ, Charles M.. Una zucca per Snoopy 32. SCHULZ, Charles M.. La vita e come un gioco 33. SPOURS, Judy. The ultimate flower arranging book 34. TULLIO, Francesco. Piatti amari, Cipputi 35. TULLIO, Francesco. Sempre piu fitta, Cipputi 36. AMBROZIUS, Božena, BERCE, Sonja. Italijansko-slovenski slovar 37. BERCE, Sonja. Italijanska slovnica 38. KOMAC, Daša, HOČEVAR, Mojca M. (ur.), BIZJAK, Aleksandra (ur.). Splošni angleško-slovenski in slovensko-angleški modemi slovar 39. BOWLER, Bill. The butler did it and other plays - 2 mhc Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +385(0)5/714-15-04 2^3 £ L3C M 2 ene ocoeoe dC5 N 77 oj Lo cAo QJ lo )£ JG 5E 5£ OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47,6250 Ilirska Bistrica " tel/fax: 05/71-41-362 iNZdbN7db\ / d OJ LO_oj Lo_oj cO_oj LO Oj b_________Oj '