22. številka.
V Trstu, v soboto 16. marca 1889.
u
"fccaj
IJfCaj XIV.
,.E D I N 0 S T"
isrNajn i!val;r.- i r:; |p<lnn. vnuko gredo iti sohotJ <it> 1. uri popnludnA.
„Eiinost" stane:
v.u loto ki. i'.-; izven Avst. 9.— ^1. za polu iora ,. 3.—; „ „ 4.50 „ aa četrt lom „ 1.50; „ „ 2 25 » 1'ooainiAnn tilke se dobivajo v pro-<!i.»j« nios.li tol.aka v Trrt'j po S no?.,
v Gorici i« v Ajdovščini p- « >"iV-Na naredba brez priložene naročnine se upr&vništvo ne ozira.
DINOST
Vil dopisi ho poiiiljajo uredništvu t ulici ('arintia At. 2H. Vsako pi«mo morn biti lianknvano, kor nofrankovana nt Hpre-jemajo. Rokopisi ne iih vračajo.
Oglasi in oznanila x<> računa pO 7 nov. vrntira v petitu : za naalcvo r debelimi črkami no plačuje prostor, kolikor bi k;a obaeglo tiavailnili vrstic.
Poslana, javne zahvalo, osmrtnice itd.
«0 račune po pogodbi.
Naro'nino, reklamacije in imeiato prejema upravništvo v ulici <'ariutia S8. Odprto reklamacijo ho pronto poitniue.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V etlniOBt i. oŠ«,
Vabilo na naročbo.
Kor je iztekel jjprvi četvrt XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej nase gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnovč, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svoj dolg doslej niso Se poravnali, da svojo dolžnost čim prej store, kajti brez gmotnih sredstev ni napredka.
Cena listu jc:
za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld, 3.— z n četvrt leta . . . gld. 1.50
Nanaročbebrez priloženo naročnine se upravni š t v o ne ozira.
Upravništvo „Edinosti".
Na Balkanu.
Balkanski poluotok jo nekako merilo evropskega političnega prašunja. Ničesar važnega se v Evropi skoraj no prigodi, da ne bi imelo kake dotike s prašanjem balkanskega poluotoka. Vsi politiki s posebnim zanimanjem slede politiko in razvoj balkarinkih državic, dobro vedoč, da so z njimi združeni interesi drugih evropskih velevlasti.
Osobito Avstrija in mi Slovani s pazljivostjo zremo na dogodke teh državic ker smo preverjeni, da bodo uprav na Balkanu so vžgala iskra, ki bode vnela ogenj po vsej Evropi, prouzročivši vesoljno evropsko vojno, do katere prej ali slej mora priti. Povod tej konflagraciji bode, kakor znamenja kažejo, uprav balkanski poluotok, na katerem se križajo koristi dveh najvažnejših evropskih držav namreč: Ruske in Avstrije.
Mi se najbrže ne motimo, ako trdimo, da je balkanski poluotok namenjen v pri-hodnjosti biti razdeljen mej ti dvo velevlasti in leto na leto se politika teh dveh
PODLISTEK. Štiri dnevi.
RuBki spinal Vnovolod M. Onrfiin, preložil Ivan Hafnor.
(Dalje.)
Napil sem se. Voda bila je mlačna, a neispridenn in poleg tega bilo je jo mnogo. Živel bodem so nekuliko dnij. Spominjam se, da sem nekdaj čital, v „Fi-ziolčgiji obvdennoj žizni", da moro človek brez hrano preživeti več ko teden dnij, samo, ako ima vodo.
No, pa kaj? Ako preživim se pet, šest dnij, kaj bode i/, tega. Naši so odšli, Bolgari so so razkropili. Pota ni blizu. Vse jedno — umreti moram. Samo namesto tridnevne muko, nupravil seru si tedenske. Ni li bolj o končati? Pri mojem sosedu leži puška, odličen anglešk proizvod. Treba jo le iztegniti roko; potem—jeden trenotek in konec je. Patroni valjajo se tudi taru, cel kup jih je. On ni utegnil vseh postreliti.
Torej končati, ali — čakati? Česa? Rešitve? Smrti? Čakati, da pridejo Turki in začno odirati kožo z ranjenih mojih nog ? Boljo je, da sam . . .
držav bolj bliža k temu cilju. Poglejmo nekoliko dogodke zadnje dobe, ki so se na tem poluotoku vršili.
Najvažnejši izmed teh dogodkov je pač odpoved kralja Milana kraljestvu in odstop istega Bvojcmu sinu Aleksandru. Novica ta razširila se je hipno po vsej Evropi ter kakor strela iz nebes presenetila marsikogar, ki iz zadnjih dogodščin v drobnem srbskem kraljestvu ni vedel razumeti pravega namena in smotra.
Čini odstopivšega kralja so z začudenjem napolnjevali marsikogar, ki jih je nepristranski presojal, tembolj pa podanike srbske same, ki so na tem bili bližje in-toresovani. Koliko začudenja in osnovanega presenečenja vzbudila jo nenavadna odloka kralja Milana, namreč odpoved kraljevskemu sodežu, videlo se jo oni čas v Belemgradu in po vsem Srbskem.
V vsoh krogih govori se še vedno skoraj izključljivo v toj prostolu-odpovedi ter se tuhta, kaj jej je bil prav za prav vzrok. V tem so razni krogi najrazličnejših menonj. Dunajski židovski časopisi govore o nekej neozdravljivej bolezni, na katerej bojda kralj uže dolgo let boleha in koja ga je primorala prestolu se odpovedati; drugi zopet trde, da kralja vest peče radi ločitve od lastne žene, lepe Natalijo ; zopet drugi omenjajo prvotni uzrok odpovedi nezmožnost kraljevo, vladati malo kraljestvo radi radikalcev, ki so v njej zasedli prvo mesto ; nekatori pa vidijo v tem činu mogočno roko Rusije in celo ruski časopisi govore o p a d u Milana pod ruskim uplivom. —
Na prvi pogled bi skoraj ne vedeli, s katerim teh različnih menenj so imamo sprijazniti in katero so nam zdi najverjetnejše. Nekoliko resnice tiči v vseh in vsi ti razlogi, kakor tudi splošni položaj malega kraljestva so menda vzbujali Milanu mnogo pomislekov, predno jo odstopil prestol svojemu edinorojencu.
Na jbrže je v to pomisleke največ pripomogla Ruska, kojo interesi tudi vežejo na Bal-
kan. Lepa Natalija se je menda prikupila belemu carju in zdi so nam nekoliko opravičeno misliti, da jo ruska vlada lehko-miseljnega Milana v kakej priliki pokarala.
Dne 6. t. in." o poiudne so se zbrali ministri, višji dostojanstveniki, zastopnik srbskega duhovništva, častništvo in diplomacija v kraljevskem konaku, da čestitajo kralju Milanu k sedmej obletnici njegovega nastopa na kraljevski prestol. Uprav oni dan jo namreč minolo sedem let, odkar je Srbska bila povzdignjena v kraljestvo.
Uže pred tedni se je govorilo, da kralj Milan o tej priliki Srbsko z nekim novim činom iznenadi, a nikdo ni natančnejšega vedel razun ministrov, ki so pa o tem molčali. O tej iznenadbi je kralj sam govori! in ljudstvo jo ukrepalo, o čem bi morala ta prav za prav obstojati. Govorilo se je celo, da nameruje kralj zopet v Srbijo poklicati nekdanjo svojo soprogo, ljudstvu zelo priljubljeno Natalijo; ločitev od nje je srbsko ljudstvo sploh obsojalo ter smatralo to kot nečasten greh, s kojiui je bil zaznamovan njih kralj.
Drugi so zopet mislili, da bode kralj pustil vlado radikalcem, ki so, kakor jo znano, v zadnjih [volitvah v skupščino sijajno zmagali. Nekateri so celo gojili raenenje, da bode ta dan carigrajski sultan Abdul-IIamid podaril Srbiji slavnoznano Kosovo polje, ki je Srbom sveto, kajti spominja ga slavne bitke zadnjega srbskega cesarstva proti krvoločnim turškim trumam, koja bitka se je bila pred petimi stoletji ter je opevana skoraj v vseli srbskih narodnih pesnih.
Kakor smo rekli, zbrali so se srbski velikaši v kraljevej palači, da kralju čtuti-tajo. Nikdo ni o odpovedi ničesa slutil razun ministrov. Kar vstopi kralj sam in vzemši v roke pergameno, ki mu jo jc podal minister, jame čitati pred osuplim občinstvom svojo odpoved prestolu.
Posebni razlogi, rekel je, so ga prisilili, da odstoplja kraljevski sedež svojemu sinu Aleksandru I., petemu iz rodovino
Ne, ne obupavati; boril so bodem do konca, do poslednjih sil. Saj ako me najdejo, rešen sem. Morebiti kosti niso zadete; ozdravel bodem. Videl bodem domovino, mater, Mašo . . .
Bog ne daj jim zvedeti vso resnico ! Naj mislijo, da sem ubit. Kaj bodo z njima, kadar zvedeti, da sem bo mučil dva, tri, štiri dni!
Glava so mi vrti: potovanje k sosedu izmučilo me jo popolnoma. A tu še ta strašni smrad! Kako črn jo postal ... kaj bode z njim jutri ali pojutršnjem ? Tudi sedaj ležim tukaj samo zato, ker nimam moči odplaziti se. Oddahnem so in poležem na staro mesto mislim si ; baš prav, veter pihlja od tod in bode oduasal smrad od mene.
Ležim v popolni onemoglosti. Solnco žge mi obraz in roki. Pokriti ni se s čiiu. Da bi vsaj noč hitro prišla; ta mislim, bode druga.
Misli so zavijajo, in — omedlevam.
Spal sem dolgo, ker ko se prebudim, bila je uže noč. Vso jo kakor prej; rano bolč.
Ne morem si, da ne bi mislil o njem. Nisem li zavrgel vso, kar je milega, dražega ter hodil semkaj tisoč vrst daleč, trpel glad, mraz in mučil so od znoja; | ne ležim li prav za prav sedaj v teh mukah lo zaradi tega, da bi ta nesrečnež nehal živeti? In sem li storil kaj koristnega za vojne namene razven tega uboja?
Uboj, ubijalec... In to kdo? Jaz!
Ko sem se bil namenil iti bit se, niste mi odgovarjali mati in Maša, dasi-tudi ste plakali nad menoj. Oslepljen, ni-: sem vide! teh solz. Umel nisem (sedaj j umejem), kaj sem storil z bližnjima mi
I bitjema.
In naj se li spominjam? Kar jo bilo, ne vrne Be več.
A kako čuden odnošoj k mojemu postopku se je javil pri mnogih znancih. „No, butec! Gre, a sam ne ve čemu!" Kako so mogli govoriti to? Kako se vežejo take besede z njih nazori o junaštvu, ljubezni do domovino in drugih takih rečeh? Saj sem v njih očeh jaz predstavljal vso te vrline. In vender, jaz sem „butec" !
No in jaz grem v Kišinev; nalože mi
Obrenovičev. „To mi je lehko sedaj, ko sem Srbskej podal novo ustavo ter jo obvaroval pred vnanjimi in notranjimi sovražniki. „Izrekel jc tudi, da so bodo na podlagi nove konstitucijo narodno stranke lehko najlepše razvijalo. Na to pokloknivši pred svojim dvanajstletnim sinom, mu zatrdi najzvestejšo podaništvo. Ta čin kralja Milana jo vdeležniko do solz ganol.
Častništvo in diplomacija jo koj prisegla novemu kralju zvestobo in vest o odpovedi prestolu se jo koj raznesla na vse dele sveta.
Predno so jo določno odpovedal prestolu, preskrbel jo kralj Milan vso potrebno, da ne bi nn to vest nastale homatije, ki bi uničile vso njegovo dosedanje potezanje in delo. Osobito je preskrbel vse potrebno za regentstvo, ki bodo dosledno moralo nastopiti, dokler novi kralj ne doseže dobo polnolotja.
Zato ?krbel jo tudi s posebnimi točkami v novej srbskej ustavi in uprav po tej ustavi imenovali so ae koj drugi dan trijo državniki, kojih naloga bode Srbsko vladati, dokler mladoletni kralj ne dorapte.
Imena teh treh regentov so menda uže vsem znana, namreč: Jovan Ristič, Jovan Belimarkovič in Kosta Protič. Vsi trije so možje na svojem mestu, kojim jo poverjena prihodnja usoda malega srbskega kraljestva in kateri bodo gotovo h posebno skrbjo in pridom se posvetili blaginji svoje domovine.
§. 70. nove ustavo podaje pravico kralju imenovati v slučaju svojo odpovedi prestolu tri regente, a no določuje kaj se ima zgoditi, ako eden teh regentov umre, kar bode menda uzrok pričkanju in homatijam, kajti pravico volitve bode si osvajala skupščina.
Oglejmo si na kratko te tri može, katerim je poverjena osoda Srbske, dokler Aleksander I. ne postane polnoleten.
(Dalje prih.)
telečak in vsakovrstne vojne potrebščino. In jaz idem s tisoči drugih, izmed katerih so jih nekoliko nabere, podobno meni, idoČih z veseljem. Drugi ostali bi doma, ako bi se jim bilo dovolilo. Vender tudi oni prehodijo, kakor mi „navdušenci", tisoče vrst in bore se istotako, kakor mi, ali colo bolje. Oni ispolnjujojo svojo dolžnosti no gledo na to, da bi takoj vso vrgli od sebe in ušli — samo da se jim dovoli.
Potegne rezka jutranja sapica. Grmovje so zamaja, vzfrfota poluspoča ptička. Zvezdo so ugasnile. Temno-modro nebo postaja sivo, pokriva se z nežnimi pernaslimi oblački; sivi polumrak vzdigujo bo z zemljo. Nastopa tretji dan mojega . . . Kako naj bi to imenoval ? Življenje ? Borba ?
Trotji . . . Koliko jih je šo? V vsakem slučaju ne mnogo. Zelo sem oslabel in kakor se kaže, še odmakniti so ne morem od trupla ubitega. Kmalu mu bodem jednak in ne bodova neprijetna drug drugemu.
Treba je napiti se. Pil bodem trikrat na dan; zjutraj, opoludne in zvečer. — (Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Staročehom je slabo postregel poslanec Meznik, da jo v državnem zboru izjavil, da so se Čehi v prilog državnim interesom odrekli zahtevam državnega prava za Češko. Ta izjava je Staro-Ćehe iznenadila in potrudili so so razglasiti, da so to samo osebni nazori gospoda Meznika, nikakor pa načela staročeške stranke. Ta izjava je bila pri sedanjih razmerah jako nepremišljena, kajti na Češkem je strankarska agitacija zelo živa. Mladočehi so zapisali na svojo zastavo državno pravo čnško, za katero se bore; s tem narod
j zastonj. H tem je pa svoji stranki namignil, naj ga podpira in nikakor ne pusti na cedilu. — Dijaki, ki so bili zaprti zaradi izgredov, stali so te dni {-red sodiščem, katero jih je deloma popolnoma oprostilo, deloma pa obhodilo na 10 do 15 gl. globe. S tem je sodišče priznalo, da se smejo brez kazni, prirejati politične demonstracije — to se ve da le na Ogerskem — na Hrvatskem bilo bi to kaj družeča!
Vnanje dežele.
Ruski car preselil se je z vso svojo rodbino v Gačino, ker podnebje v Petrogradu otrokom ne ugaja. Letos vrne car nemškemu cesarju pohod. Uže sedaj so določene vojne ladije, ki bodo sprem
navdušujejo in pridabljajo na svojo stran. | Ijevale carja na Nemško. Ruski listi se Lahko si torej mislimo, koliko škodo j© | povoljno izražajo o dogodkih v Srbiji. Na napravil g. Meznik Staročehom s tem, da j Ruskem je napravilo to dober utis, da je je v zbornici izpovedal, da se no bori za naposled prodrla na Srbskem narodna volja, to, kar je vsakemu Cehu najljubši in naj- ki 80 nagibije k	katercj je dolžna
svetejše. Skoda je temvečja, ker se bližajo ! hvale ter se odvrača od Avstrije, s ka-deželnozborske volitve in so Mladočehi ■ toro jo je hotel spojiti odstopivši kralj, uze uporabili to nepremišljeno in osebno I Srbsko ministerstvo je uže imelo izjavo v agitatorične svrhe sebi na korist. prvo 8Cj0; v katerej je bil določen na-
Politično družtvo v Kraljevem Gradci je sklenilo odposlati na zbornico protest proti Meznikovej izjavi. Temu vzgledu
tančnejši načrt bodočega delovanja. Mini-Bterstvo bode si pred vsem prizadevalo dati skupštini ono vrednost, katero jej daje
sledila bodo še druga društva in to bode nova ustava, urediti slabo državne finance netilo strankarsko strast. — Naš poslanec in ohraniti dobre odnošnjo z vsemi drža-Ferjančič je v izvrstnem svojem govoru vami. Najtežja naloga zapala je finančnega živo naslikal tužno stanje Slovenccv na ministra g. Vuiča. Srbske finance so tako Koroškem, Štajerskem in Primorskem, slabe, da so ne dado primerjati niti z ita-(Govor objavimo v njegovej celoti. Ur.) lijanskimi. Prejšnje vlade so kopičile de-Z živimi besedami je ožigosal uprav turško fieit na deficit, delalo so novo dolgove, da gospodarstvo deželnega namestnika na Ko- HO plačevale stare in da je to zlo gospo-roškem, ki postopa no kot vladin zastop- darstvo potrajalo lo malo časa se, morala nik, ampak kot zagrizen privrženec nem- bi Srbija bankrotirati. Sedaj bode treba škega šulferajna. Ta gospod jo pometal varčno in pametno gospodariti. Srbija trosi s t o prošenj slovenskih občin za sloven- 8edaj 14 miljonov na leto za vojsko, ker ske šole v koš, ako so jo pa posrečilo jraa vedno 15 tisoč mož pod puško. Tega nemškim hujskačem naloviti kaj podpisov srbiji ni treba. Ako pride do vojske, ne v slovenskih krajih za nemške šole, dajal bode si Srbija mnogo pridobila z vojno je take prošnje tiskati v uradnem listu. eii0( dober aH slab uspeh bode bolj od-To je pač jasno, da to ni več načelnik | Tiaen 0d razumne in zvite diplomacije, deželne vlade, ampak fanatičen Nemec,1 stalno vojsko bode torej znižati na 12 ki zlorabi svojo uradno oblast proti slo- tisoč mo^ nekateri bi hoteli celo na 9 venskej narodnosti v deželi, katerej bi j tisoč. Upravo bode treba preustrojiti in moral biti prav tako nepristrank, kakor pri tcln 8e tudi prištedi en miljon. Davki Nemcem! Čas je, da Taaffe enkrat pre- bodo na novo razdeljeni, kajti Bedanja kine njegovo paševanje na Koroškem ter razdelitev je zelo pristranska. Davki so posadi na njega mesto moža, ki bode znal 8edaj sicer visoki, a po novi razdelitvi odnošaje mej obema narodnostima pra- bodo dohodki večji, nižjemu ljudstvu bodo vično urediti. Tudi naše razmere je gosp. pa bromo olajšano. Tabak prevzame vlada Ferjančič lepo opisal, ter pokazal, kako v 8V0j0 režijo ter tudi pri tem mnogo pri-krivično postopa vlada na Primorskem, kjer hrani. Tako namerava storiti tudi s soljo, edino zveste in zanesljivo podanike, Slo- flK Vsaj od dotičnikov, ki imajo ta samo-vence in Hrvate, predaje irredentarskim kup ali monopol v rokah, uterjati večja Lahom na milost in nemilost. Omenil je plačila. Novi minister hoče znižati vse posebno neugodnih razmer Slovencev v državne troške, ki so znašali do sedaj 46 Trstu, kjer irredentarstvo nosi glavo po miljonov na leto na 40 miljonov ter povi-koncu, a 30. tisoč Slovencev ne more do- gati dohodke, ki so znašali 37 miljonov,
biti ni ene same slovenske šole. Gospodu kolikor mogoče, _ Določeno je, da se
Ferjanc-iču so ugovarjali razni poslanci. miadi kralj sestane vsake tri mesece z
mej njimi tudi g. L u z z a 11 o , kateri je pcgfGval staro šale, da se nam Slovencem
materjo. Aleksander I. je odposlal posebnega poslanca k materi s pismom, v ka-
v Trstu dobro godi, da imamo mi, k a- tereni jej naznanja dogodke zadnjih dni
in določila o njenih sestankih. Milan pojde najprej na Dunaj, tam ostane nekoliko dni, potem se vrne v Beligrad ter se napoti v Carigrad, Sirijo in Palestino.
Konzervativna stranka na B o 1 g a r-s k e m se je razcepila na dvoje. ICalčov in Grekov sta izstopila. Knez so kmalo
povrno iz Plovdiva v Sredec. Vlada noče da so Italjani najzvestejši Av- dovoliti škofom, da bi sklicali sinodo.
ljubeznjivi gospod z vsklikom, naj bi so z Nemci in Italijani v bodočo boljše in lepše postopalo !
V ogerskem državnem zboru je Tisza izjavil, da ostane kljubu vsemu nasprotovanju opozicije tako dolgo na svojem mestu, dokler ne bodeta zahtevala njegovega odstopa kralj in večina. Tisza jo posebno povdarjal to, da se opira na večino ter da je ves krik in vik opozicije
panjem proti ligi, ki jim je bila draga, dokler je bila vladi na službo, sedaj pa, ko obsoja postopanje nekih sebičnežev pri državnih jaslih -- sedaj jo sodno proga-njajo in zapirajo njene zastopnike. Radovedni smo, kaj se skuha iz tega.
Nemški cesar pojde te pomladi v pohode k angleškej kraljici ; kedaj, ni še določeno. Potem se snide z ruskim carjem. Državnemu zboru bode predložena vladna zahteva, da se jej dovole se dopolnilni krediti za preteklo leto. Troški so bili večji, nego so v proračunu in zato bode moral državni zbor po sili privoliti še nekoliko miljonov,
Angleška zbornica je sprejela z veliko večino predlog vojnega ministerstva, da se pomnoži vojska ter preosnuje in predela skoro vsa mornarica. Za nove vojne ladije, za orožje in za popravo bode trebala Anglija celo miljardo forintov. To žrtvuje, kakor je izjavil vojni minister, da svetu dokaže, da ne more nikdo tekmovati z njeno mornarico.
železnici, kajti v 2 urah prideš z kočijo iz Tolmina do Gorice.
Komu se imamo v prvi vrsti zahvaliti za to dobro delo, da je postala ta državna cesta lepa in ravna ter da so si tudi ubogi ljudje prislužili pri tej cesti na tisoče forintov? Komu drugemu, ako ne našemu mnogozaslužnemu visokorodnemu državnemu poslancu, gospodu dr. Tonkliju. Z veselim srcem kličemo mu: Bog ga ohrani nam še mnogo in mnogo let. Bog ga živi in mu tisočkrat plati vse, kar nam je storil do dandanes dobrega in v korist našej vbogej deželici !
Zimo smo imeli letos jako mrzlo irr mnogo snega. Naši kmetovalci proro-kujejo: mrzla zima poka, bo v jeseni sadje in moka. Lansko leto nas je Bog z vsemi pridelki obilno podaril, ali pa so bili ljudje zadovoljeni? No vem, godrnjali so, sicer niso mogli reči, da nimajo nič, kakor je njih navada sploh, ali godrnjali so: blago imamo, pa denarja ne; ne moremo blago prodati, jo preveč po nizkej ceni. Naši kmetovalci navadli so se v slabih letinah vse drago prodati in zato je naš kmet bolj zadovoljen, ako pridela samo 20 kvinta-lov jabolk ter jih proda po 10 gl., nego
IZ Kanala, 11. marca 1889. [Izv. dop.] bi Jih Pridelal 50 do 100 kvint' dft (Drobne novice kanalske pustne in postno ^ Proda P° 1 do 2 Sold- kvint-> Pa ,iaš za našo domačince na ptujem). Princa! kn>ct°valee no pomisli tega, da o slabih pusta nismo niti pogrebli niti zažgali ga, 1 let,h< ko Je to raal°' kar Je Pridelal, drago da bi ga potem pod most vrgli, zato ker Prođal> Je racd 'i,no od 2"300 K1- dolg® se ni veliko pri nas vstavil in se le mimo- naPraH mcd tem ko ima letos vso leto
grede nekoliko pomudil.	j dovolJ ž,veža doraa' da mu Sa «' trebft
Slavna naša čitalnica imela je besedo k"povati in delati dolgov. Nekateri predrz-
DOPISI.
združeno s plesom in lepo ubranim pe-
nojši naših kmetovalcev so se zmenili, da
terih nas je baje samo 20 tisoč, 11 čisto slovenskih šol v okolici, dočim ima 90. tisoč Lahov (!) v mestu samo 9 šol. Trdil je, da Slovencev v mestu ni, da je torej prošnja polit, družtva „Edinost" za slovensko šolo v mestu neosnovana. Rekel je,
strijci in da tiste brosurice, ki jih tujci Francosko ministerstvo si je raznasajo včasih po mestu, nimajo nika-j pridobilo s svojo eneržijo, s katero postopa cega pomena, ker jih nikdo ne čita ( ? ). ] proti ligi patrijotov, posebno hvalo Nemcev. Očital je našemu poslancu, da so meša v Uže to je malo sumnjivo, da Nemci hva-primorske zadeve, češ da ima dovolj j;j0 francosko ministerstvo. Posebno pa opravka doma, kjer Slovenci Nemcem še j vzbuja 8Ura dekret ministerstva, s katerim dihati ne puste. Svoje otrobe je zvezal j zahteva ministerstvo od senata pooblastilo,
sodno postopati proti nekaterim poslancem. To pismo je pravi uzor sofistiko. Ministerstvo očita poslancem Languerreju, Lai-santu in drugim, da rujejo proti republiki, predsednik republike Carnot in ministerski predsednik pa tekmujeta mej sabo, kedo bode vojvodi Aumalskemu bolj prijazen in udan. Oba hitita temu Orleancu zatrjat kako sta srečna, da je zopet na Francoskem. To so pač no strinja z njih posto-
tjem; igralci kakor tudi pevci so njih na- ako nas Bo6 obda» fie ™ »aP™j * do-logo z najboljšim vspehom v splošno za-I bnmi Iet,» da n0 bodo m°gU bla^ drag° dovoljnost obiskajočoga občinstva dovršili. Padati bodo uložili na visoko vlado prošnjo
Le škoda, da ni bila ta veselica kakor po	da bi davke in druSe nak,adc mestl1 v
stari navadi obiskana ; vzrok temu jo bojda	donnrJa v b,a6u odrajtovali.	Tino.
pomanjkanje prave edinosti sploh. Naša
čitalnica obstoji, živi in napreduje uže več ' Mirn,k> 1(X marca 1889- i1"*- d°P-I
kakor 26 let in jo ena najstarejših čitalnic	Pu8tna doba z6ino,a in ž njo tudi ples,
na Primorskem. Priden in delaven kmet	katere&a 811,0 ime,i od Prve d» filednje
se celo leto trudi, dela in seje. a ko pride	PU8tne nede,je- Na8toPU Je *as Pokore'
konec lota, mu zemlja slabo obrodi in morda	Poč,tka' P°8ebno za 0,lih 5 mladeniče*,
ima malo ali nič žeti, pa zato se ne vstraši,	katen 80 86 z 7'&ora) »"""»oranim plesom
ampak gro zopet drugo leto na delo, se Pe6a,i in katere 80 8Pravi,i v ~
trudi in dela, tako da mu to drugo leto Sklatila »e jo bila v našo vas namreč
ves trud prejšnjega brezvspešnega leta PredPuat"i ponedeljek neka „nebodijo-
obilno izplača; tako bodi tudi naša čital- *reba > 8 ka;°ro 80 ~ za rca i!i za šal° niča. Akoprav ni bila letos tako obiskana bodo dokaza,a "odn.jska preiskava - ob-
kakor navadna leta, napreduje naj vedno	' T° je
tako, kakor dandanes, in nadejati so jo »P° onosni sa p sa .
obilnega sadu, v tem, ko si naša slov. I . Pustite Mirnicam ples ter skrb,te, da
čitalnica pridobi vedno večjo hvalo in čast. 81 P°fc do cerkvo ter P^Blednjo popravite
XT .. » .	ter da ei spravito zvonove v kak „kozontt,
Ne recite, časi so se spremenili; časi so	, . ,	,
,,.„..	t i i• j•	t ako bi užo stolpa no moreto sezidati in
vedno tisti, ampak le ljudje se za časa	1
j. ..	j.	ne da vam — v lastno sramoto se ve —
spremenijo; edinosti, prave edinosti po- ,
...	, , , . i . . vise pod milim nebom na onih klinih!
manjkuje; edinost vzdržuje ljudstva in „..-,.	,	,
. v , '	, . ... , . . . , . , .! Zimo imeli smo mrzlo ter suho. Ju-
dežele. Slava nasei citalnici, hvala in čast	, .	, ., .
, „ „	.	, ,	dnia torai ni naraščala ter plovila in ce-
gospodu M. Z. na njegovem trudu in so-	. . , , .
. , . . t i j ., , i. • dna oni italijanski smrad, kateri preti za-dolovaniu kot predsednik naso staro in.	;*
,	, . .	man zadaviti slovenski živeli ter patrno«
slavne čitalnice.	i , . ,,	J r J
. .	. I tizem ob meji.
Drugi naši družtvi: veteranov in po-	tt '
, „ ..... .	Sedanii Dolenčanii nas zavidaio, ker
žarne straže, niste imeli posebnih veselic,!	J.	J .....' '
.. . , v „se nočemo izdati ter poitalnanciti kakor ampak posamezno imeli sto domačo za-, . _ . , . ..	„
, r . ,	j u i r j. im a oni. Kar le slovenskega, iim smrdi — le
bavo pri kozarcu dobre kaplice, toliko da	J	» ' J
,. , ,	... , j • v- j.	slučajno radi sežeio po naših slovenskih
bi kdo ne očital, da ni bilo čisto nič. . J	J f
. . , -wr i ... .lezikili ter peršutih"! Uj sosed, tuisčina Oženil se ni ta pust v Kanalu niti J. ,	1
eden fantov, pač pa so je oženil vdovec, ; peče ' "	..
. , . ,	. . .. i Ochsentreiberii di Collubrida (Golo-
nas rojak in trgovec; vzel jo pošteno	..	v
, ,, . v ,	. ..	. brdo). — Bog iim odpusti ter nh.razsvetli!
deklo iz našo bližnjo in prijazne vasi '	°	*	.	, ,
_ . „	'	so celo pobiti, kajti letino imaio slabo.
Bodrež. —	, Ti ... , v „ ' J , .	. J	x
,. j . . , Italnanska hnanena straža se io namreč Prepira in neredi celi dolgi pust v,	V<1 . , .	,
„,.,.,.., .	,	pomnožila ter eolnine prosta pota zgoraj
Kanalu 111 bilo, bojda za to ne, ker smo v	r	r	*
.....	_ ;	. „ ,	..imenovanih zasedla uprav tako, da je tino-
dobili novega „Ortspolicajau, kajti prejšnji	.	r .
. . f , • j i i -i • i tapec primoran odstaviti svoj posel, jo sam prepire iskal in delal, nosil je; r r
vedno svojo postajbo v malhi in s tem	_____
nekatero po nedolžno kaznovati veleval, zato pa ga jo Bog po svojem zasluženji užo prav dobro odlikoval.
V Kanalu dela se kos državne ceste in sicer od Marijaceljskega znamenja do vrha poklona ; ta nova cesta jo prav lepo izpeljana in poklonski klanec so bodo popolnoma izgubil. Dragi rojak, ali so spo
Domače vesti.
Predsedništvo polit, družtva „Edinost*
poziva vse gg. odbornike, namestnike in članovo veseličnega odsoka k rednej seji, katera bode jutri 17. t. m. ob 10. uri d. p. v prostorih delalskega podpor-
minjaš, koliko strmih klancev jo bilo pred ( nega družtva (Via Molin piccolo štev. 1). 10—15 leti od Gorico do Tolmina, koliko Dnevni red: 1. Poročilo o gmotnem težave so naši vozniki z živino vred pre- vspehu veselice dno 2. t. m. 2. Poročilo o trpeli, in sedaj ? Sedaj so več no govori o odbitem utoku glede slovenske osnovne
šole. 3. Dogovori o prihodnjih volitvah. — Ob enem se poživljajo zaupniki onih volilnih okrajev, iz katerih nam doslej ni še stiglo poročilo o konstituiranji posameznih odsekov, da poročajo o svojem delovanju najkasneje do nedeljo 17. t. m. predsednišvu političnega družtva. (Trst, tiskarna Dolenc, Via Carintia št. 28).
\ Luzzatto contra Ferjančič. Akoprav omenjamo na drugem mestu odgovor poslanca Luzzatta, s katerim je hotel pobiti sliko faktičnih žalostnih šolskih razmer v Trstu in sploh na Primorskem, kakor jo je razvil poslanec dr. Ferjančič v državnem zboru, moramo se vender vrniti k istemu predmetu. Ako trdi g. poslanec Luzzatto, da ima 20.000 Slovencev v Trstu in okolici 11 popolnoma slovenskih šol, moramo ga vsled take neosnovane, nepremišljene trditve le pomilovati. Žalostno je, da mnogoletni občinski svetnik tržaški in državni poslanec naše razmere tako slabo pozna, da ima poguma trditi v državnem zboru : v Trstu ne more biti niti govora o slovenskem središču ! Da, gosp. Luzzato, zapomnite si, da jo baš v Trstu središče slovenskega življa na Primorskem, baš v Trstu sedež naših kolovodij! Kje pa so iole za mnogobrojno slovensko deco tržaških Rlovenskih meščanov ? Mar bi pošiljal Tržačan svoje otroke v šolo v Skedenj, na Prosek ali celo v Bazovico P Kje jo torej slovenska šola v mestu? Ako si je o k o 1 i c a vzdržala s težko muko par slovenskih razredov, je-li zaradi tega neosnovano zahtevanje političnega družtva „Edinost", da se osnujo slovenska ljudska šola v mestu? Čudna jo to doslednost, tem čudnejša, ker jo je izustil liberalen poslanec. O „liberalizmu" njegovih pristašev pa smo uže mnogokrat obširno govorili; ne motimo se, ako trdimo, da je „tržaški liberalizem" jako malo boljši od razvpitega „irredentizma". Pometajte zatorej gospoda liberalci pred svojim pragom, ter dajte cesarju kar je cesarjevega in narodu, kar je narodovega!
Imenovanje. Vežbenik Fran Z i e g 1 e r imenovan je koncipistom pri c, kr. redarstvenom ravnateljstvu v Trstu.
Podeljene službe. O. kr. višje deželno sodišče za Primorsko podelilo je mesto pristava pri okrožnej sodniji v Rovinju kancelistu Jakopu Ederju, službo kance-lista pri okrajnem sodišču v Poreču dnev-ničarju Josipu Maregi, službo kance-lista in vodje zemljiških knjig pri okrajnem sodišču v Podgradu dnovničarju Karlu Buncu in službo kancelista pri okrožnej sodniji v Rovinju kanoelistu okrajno so-dnije v Ajdovščini, Petru Supančiču.
Umrl jo v Kočevji bivši deželni poslanec za Kočevje in Ribnico ter večletni župan gosp. J. Braune. Pogreb je bil dne 9. t. m.
Čarobnik in antlspiritist Suppens priredi danes 16. in v nedeljo 17. marca izredno, brilantno, magično, fantastično, anti-spiritistično gala-predstavo v prostorih gostilno „Al cervo d' oro" z jako obširnim in bogatim programom. Ustopnina 20 nvč. — Začetek ob 8. uri zvečer.
Občinski svet tržaški imel jedne 13. t. m, ob Vii8. nri zvečer javno sejo. Predsedoval jo podžupan dr. M. Luzzatto, vlado je zastopal okrajni glavar baron Conrad, navzočih jo bilo 29 svćtnikov.")
Po odobrenju zapisnika zadnjo seje prečita se dopis c. kr. namestništva, v katerem so pismeno ponavlja razveljavljenje sklopa občinskega sveta glede vpisanja takozvanih drugov (consorti) v volilne zapisnike, katero razveljavljenje je izjavil vladni zastopnik v zadnjej seji občinskega sveta ter se ob enem prepusti obč. svetu, ako hoče v teku 14 dnij napraviti utok na ministerstvo notranjih poslov. Predmet stavi so kot nujen na dnevni red ter sklene so vsled predloga svetnika dra. Veneziana uložiti utok na ministerstvo notranjih zadev toli proti razveljavi sklepa, kolikor
proti roku, katerega je stavilo c. kr. na-mestništvo. (Al1 so se gospoda po robu postavili ! O takih prilikah dokazujo svojo eneržijo, toda kjer bi jo bilo treba, tam — je ni!) Mestnej delegaciji se naloži, da izvede rekurz. —
Upravljanje mestne blagajne v teku leta 1887. Be odobri.
Prošnja ravnateljstva otroške bolnice in ž njim zvezanega zatočišča, da se dovoli bolnišnična hrana lastnim gojencem, izroči se vsled predloga svetnika dra. Morpurgazravatvenemu odseku na preučenje in poročilo.
Vsled predloga šolskega odseka sklene se vračunati učiteljicam na mestnih otroških vrtih o določenju mirovine tudi čas, v katerem 80 službovale kot pomočne učiteljice in to od dnč imenovanja, kakor velja to za učiteljstvo na mestnih šolah.
O prošnjah župnikov cerkva, stoječih pod mestnim patronatom in sicer iz Kontovelja, P r o s o k a, Sv. K r i ž a, O p č i n, R o-janain Skednja, da se jim dovoli osebna doklada, preide se na dnevni red. (Ako bi bili dotični gg. župniki židovski rabini aH pokorni g 1 n g e magistratovi liki g. ž u p-n i k Š t. J a k o p s k i, delile bi se jim doklade s polnim rokam !) ,
Za nabavo Šolskih knjig za siromašne gojence mestnih osnovnih šol v teku leta 1888.. odobre se naknadno večji stroški v iznosu 497 gld. in za pomologiški vrt 16 gl.
Konečno razpravlja so o predlogu tržnega odseka o zgradbi veliko klavnice v zgradbi pri sv. Sabi. Obširno poročilo odsekovo povdarja nujnost klavnice ter zaključi z nastopnimi predlogi: 1.) Zgradi naj se velika klavnica za klanje govedi po načrtih, katere je izdela,"'mestni stavbeni urad i vsemi potrebnimi postranskimi stavbami. 2.) Naj so dovolijo potrebni troški v najvišjem iznosu 80.000 gld., enako razdeljeni na proračun za leto 1890 in 1891. 3.) Mestnemu stavbenemu uradu naj se naloži, da urno izdela podrobni načrt, kateri se ima konečno predložiti mestnej delegaciji. — Vsi predlogi bili so vsprejeti nespremenjeni.
Javna seja je končala ob	uri.
Zatem bila je tajna, v katerej so je skle-! nilo nastopno: razne najemnine se obnovč; učiteljica Matilda Calb se umirovi ter so jej dovoli za mirovino dosedanjo plačo v iznosu 1100 gld. na leto. — Don Anton Bilan imenuje se učiteljem veronauka na mestnih osnovnih šolah.
V zadnjej seji mestne delegacije čital so je dopis c. kr. namestništva, kateri pri-občuje opazko, ki jih jo stavil finančni minister na prošnjo glede upeljave splošno in mejno užitnine v mestu Trstu in okolici. Sklenolo se jo uložiti utok pr. c. kr. upravnem sodišču proti onemu delu mi-nisterske naredbe, kateri izjavlja, da se pravica za odškodnino vsled odprave aver-sualnega sistema za davke, katero zahteva občina, juridično ne more utemeljiti.
Me8tni magistrat razpisuje natečaj za službo zdravnika v okraju Barriera vecchia. Prošnjo do konca t. m.
Bazar v prid olepšanja šetališča pri sv. Andreju odprl se je včeraj v dvoranah filharmonično-dramatičnega družtva. Prodajalo bodo osebno dotične odlične gospo, katere so prevzelo pokroviteljstvo družtva za olepševanje. Dvorane bodo zvočer električno razsvetljene.
Za „Sokolski dom" obljubil je rodoljubni veleposestnik in tovarničar gospod Fran Kotnik na Vidu pri Vrhniki darovati več opeko in stavbenega lesa ter prepustiti za znižano ceno parkete, kolikor se jih bode potrebovalo. — Gospod inge-nieur Fran Yfk v Ljubljani daroval jo 20 goldinarjev.
„0 Matici Slovenski" pozvedamo, da je odbor 4Qlctnioo Nj. Veličanstvo proslavil s tem, da jo podaril 1037 zvezkov „Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije" in 214 zvezkov „Spomenikov" učiteljskim
in šolarskim knjižnicam po raznih sloven-( skih pokrajinah. Za tekoče leto sklenilo j se je izdati za družtvenike tri knjige: 1. Letopis z različnimi sestavki stroge znanosti, urednik dr. Požar. 2. Dušeslovje, 1 del; spiHuje dr. Lampe. 3. Erjavčevi J zbrani spisi. 2. del. Urednik prof. Leveč, j Vsega skupaj nad 50 tisk. pol. Razen j tega izide v Matičini založbi tudi še Križ-manova „Italijanska slovnica", kojo ute- \ gnejo družtveniki dobiti za primerno ceno, j ali pa tudi v zameno za katero drugo | knjigo. Matica dovršila je 25 let uspešnega svojega delovanja, izdala celo vrsto znanstvenih del in razprav, šolskih knjig in zabavnih spisov ter od leta do leta še vedno napreduje ; vendar pa še niso okolnosti njeno take, kakor bi morale in bi lahko bile, ako bi vsi izobraženci slovenski storili svojo dolžnost. Zatorej se najlepšo poslavi njena 251etnica, ako ji prav mnogo članov na novo pristopi, a ji vsi stari ostanejo zvesti. Sicer je v zadnjih 4 mesecih pristopilo na novo 75 članov, ipak pa pogrešamo še mnogo mnogo izobraženih Slovecev v Matičinem imeniku. Zatorej : Naprej, rodoljubi Slovenski! — Družtveno premoženje povišalo so jo v zadnjem času na toliko, da bode mogoče za književne namene vsako loto uže blizu 4,000 for. porabiti.
Izve&če „Matice Hrvatske" za upravno leto 1887. prišlo je nedavno v Zagrebu na svitlo. Iz izvešča posnemamo, da ima „Matica" glavnioni imetek gld. 43,333-79. Članov je imela koncem 1. 1888. (ozirom na upravno leto 1887.) 6818. Delovanje „Matičino" širi se vodno bolj in bolj ter omenjamo posebno še srečno misel „Matičino", daje jela izdavati prevode grških in latinskih klasikov, kateri so si Btigli splošno priznanje.
Slovanskega 8Veta štev. 5. prinaša :
1.	Zadača zapadnih Slovanov. 2. Državno gospodarstvo in zunanja politika v Avstriji. 3. Cirilometodijstvo in Rim. 4. „Zloglasno" Slavjansko Obščestvo. 5. Kaj vbo obsega slovanska kultura ? 6. Faktična opomnja. 7. Lužiški Srbi. 8. Pogled po slovanskem svetu. 9. Književnost.
Odbor akad. družtva „Slovenija" na
Dunaji se jo na podlagi volitev v zboro-vej seji dne 10. t. m. takolo sestavil : 1. Predsednik: Pipuš Radoslav, Btud. iur. ;
2.	Podpredsednik: Jagodic Fran, stud. iur.
3.	Tajnik: Cegnar Jos., stud. iur.; 4. Blagajnik: Hočevar Ivan, stud. iur.; 5. Knjižničar: Furlan Anton, stud. iur ; 7. Arhivar : Abram Josip, stud iur.; 7. Odbornik: Dev Oskar, stud. iur.; 8. Namostnika : Baltič Lavoslav, stud. iur. in Lončarič Josip, stud. tech.; 9. Revizorji: Bleivveis vit. Trsteniški Janko, stud. med., Geiger Ivan, stud. med. in "Vidmar Fran stud. iur.
Pevci delavskega podpornega družtva
snidejo bo jutri dno 17. t. m. o 5. uri pop. v krčmi g. Katalana v Rojanu.
Družba „Nedaj" so snide v torek 19. t. m. na sv. Jožefa dan ob 4 uri popoludne v krčmi na levo pod cerkvo v lticmanjili. Kdor bi rad kaj žrtvoval v korist narodnega šolstva, so uljudno vabi k udeležitvi.
Čitalnica v Kviškem pri Gorici priredila jo 10. t. m. svoj reden poučni govor. — Hitro po blagoslovu se jo zbralo mnogo ljudstva v družtvenih prostorih; po pozdravu predsednika g. Štefan Tomaziča, prične družtveni tajnik govoriti: „o koristi ptičev in njih pomenu za poljedelstvo". Govor je bil dober in ljudstvu se jo zelo dopadal. — Med točkami so peli tuk. izvrstno izurjeni pevci. Po končanem govoru smo se razšli. — Up in nada naj nas tolaži, da so bode mogočo naše druž-tvo razcvetalo in plodovito uplivalo na naše ljudstvo s podučljivimi govori. — „Čitalnica naj nam bo šola poduku in izomiki !" —
K porotnim obravnavam. V sedanjem zasedanji pride na vrsto po uže ubjavlje-nih obravnavali dno 23. t. m. Štefan Movla, obtožen ubojstva.
RAZNE VESTI.
Odvetnikov imamo v Avstriji 2910, izmed katerih je 1815 naseljenih po mestih. Število odvetnikov pa se vodno množi ; leta 1888 narastlo je za 168. Da se vsi dobro žive, umevno je samo ob sebi in to je najlepši dokaz, da je svet tim zadovoljnejši, čim več se prepira in pravda.
Podpisani odbor vabi vse ono gospode in gospodičine, kateri želijo pristopiti k dramatičnemu odseku tržaškega „Sokola*4, da se udeležijo zborovanja odnosno prvo vaje danes v soboto 16. t. m. ob 8. uri zvečer v gornjih prostorih pivarne Judtmann, Via Na zdar!
ODBOR „Tržaškega Sokola".
Coroneo.
Poslano.
Bolnike na kostoboln
*n reumatizmu opozorujemo posebno na Kwizđe fluid proti kostobolu, ki se ni samo udomačil uže v vseh krogih kot nepogrešljivo domače sredstvo pri boleznih v kostih, revmatizmu in na živcih, ampak se tudi predpisuje z vspehom po zdravnikih z mnogim priznanjem. Kwizde fluid proti ko-stobolu je pristen samo s tu odtisneno varnostno znamko. Dobi se v vseh lekarnah. Cena steklenici 1 gl. a. v. Slavno skladišče: Kroisapothoko Kor-neuburg pri Beči Fr. Iv. Kwizde, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj.	(h)
Vinico na Dolenjskem, <lnn 12. jdit. 18851.
IMagoi/,volite mi podati dvanajst staklenie Vnfio oMcaee /it želodec.	i—12
Pohvalno omenjam, da jn bila rnbu lani poslanih .'in steklenic izvrHtna, llolniki raznih vrst bo vživali esonco z najboljšim vspo-h"m. Neka bolnica je bila u/.e za smrt bolna vid ho mislili, da mora v malo urah umreti; toda komaj jo zavžila nekoliko kapljic esenco, jo že okrovala in čez nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tom, da jo bila poprej več dni že skoraj na Hinrtni postelji Eaonca so tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva silina najbolje priporočajo.
Z odličnim spoštovanjem
Jurij Konig, župnik.
Natečaj.
Pri tem c. kr, okr. sodišču razpisujo se služba diurnista z dnevnimi enega goldinarja.
Prosilci zmožni nemškega, slovenskega in italijanskega jezika naj predložijo dokumentirane prošnje, ali pa se osebno predstavijo pri podpisanemu do 1. aprila 1889. —
C. kr. okrajno sodišče v Sežani dno 15. marca 1889.
C. kr. okrajni sodnik: Karol Dejak.
Razpis natečaja.
(Ktulečega križa)
za podporo, kojo ss imajo razdeliti leta 1889. iz nedotakljive glavnice „ustanove patrijotičnega tržaškega družtva za podporo ranjenih v vojski, ki Bpadajo pod Trst. Primorsko in Dalmacijo".
Po prepisih družtvenih pravil razpisujo upraviteljstvo natečaj za podpore, ki se imajo razdeliti leta 1889. iz nedotakljivo glavnice navedene ustanovo v vojski ranjenim vojakom, ki spadajo pod Trst, Primorsko ter Dalmacijo, oziroma rodbinam takšnih vojakov, ki so padli v vojski.
Pozivajo se zatorej vsi, kateri imajo uzrokov prositi te podpore, naj pošljejo svoje prošnje županu tržaškemu kakor predsedniku upraviteljstvu, najpozneje v teku celega meseca maja t. 1.
Dokazati je treba:
1.	l)a spada prositelj pod občino katerekoli imenovanih dežel s priloženo domovino ali domovinskom listom.
2.	Da jo služil v stalnej vojski ali v mornarici (ob enem se ima navesti Čin ali šaržo, katero jo v vojski imel) in da je bil v vojski leta 1806. ali kesneje, da je bil o tej priliki tako ranjen, da si ne more zaslužiti potrebnega živeža, kar mora dokazati z avtentičnim vojaškim pismom, z invalidnini spričevalom in vojaškim odpustnim listom, iz katerih
je razvidno, da jo bil res ranjen in podrobnosti o dobljenej rani.
3.	Današnje razmere ; materijalno stanje, število članov rodbine, za katere ima skrbeti in ro z zdravniškim spričevalom , ki potrjuje slabo fizično stanje prosilca po dobljenej rani, nadalje spričevalo siromaštva in iz-vadck iz matice.
4.	Rodbine v vojski poginolih vojakov. ali takšnih, ki so umrli v-ded v vojski zadubljenih ran, morajo dokazati razveo okolnostih rajnih še gmotno škodo, ki jim je nastala vsled smrti istih, ob enem svoje materijalno stanje, in število udov rodbine. Zahteva se v tem slučaji mrtvaški list od vojaške oblasti, ki potrjuje resnico, da je ranjki umrl po dobljenej rani, dalje spričevalo siromaštva, izvadek iz matice in kar se tioe vdov, morajo dodati župnijsko spričevalo, da je prositeljica res vdova.
Prošnje in spričevala občinskih uradov morajo biti podpisana ali potrjena po dotičnoj političnoj oblasti ter so proste kolkov.
Po ustanovnih določbah ne morejo prositi podporo tisti, ki so brli v vojski ranjeni pred letom 18<>0.
Ta poziv se razglaša v tržaških in dalmatinskih listih.
V Trstu, 1. marca 1889. UPRAVITELJSTVO
ustanove ..tržaškega patrijotlčnega podpornega družtva" (Unlone patriotica triestina di socorso.)
Zupan-prcdsednik:
Dr. RIKARD BAZZONI. Odbor:
Članovi izvoljeni po zadrugi leta 1866. za vse življenje:
Josip baron Morpurgo, Ivarol vitez Stalitz-
Valrisano, garant. Članovi izvoljeni po mestnem zastopu za tri leta :
Dr. Karol vitez Porenta, Emil grof
Alberti-Poja, Edvard Dragovina.
Naznanilo.
i lastile Franzoni, katere so uzo 27 leti Jvporabljajo, so izvrstno sredstvo proti kašlji, hrapavosti, bolozni v grlu, katarju (tudi kroničnemu); posebno *e preporodi0 učiteljem, pevcem, govorn'kom i. t. d. Skatljica velja 25 kr. Prodaja „Premiata Farmacia Franzoni" via Nuova v Trstu; Pontoni in Cristofoletti v Gorici. 10—H
Brnsko sukno
z;i elegantno
pomladansko ali poletno obleko
v odror.lli ]>o m. IV 1(1. to jc 4 dunajske vatlje vh.lU kupon z t y pil. 4 30 iz fln»* 33T	6 iz fiuejSe
!)•' polil. 7-75 i* j^ko rtn> MT j;. Iti IO 50 Iz najtineJSe MS
pristne ovčje volne
knk"f tildi sukno za puvrBnjn sukr.jp, fcsljano sukno, p >pl tano 7 s il >, poletno ri\IJano sukno, BnVn« /n Hvrijo, iknnin« iz niti. katero s=e dajo pr t', 11 no in nujfiti-jS ■ C-no stilino ■/,a salon olilt'ka iti. itd. pofl ^ l proti povmtju iznosa reelna in S' lidiiu, jako dobro poc ana
tovarniška zaloga sukna
SlEGEL IMHOF
v Brnu Briltinl.
Izjava! Vsa I. ti po a je dolg 310 m. in Širok 130 ctm., torej zadostuje popolnoma za kompletno obleko za K' spode.
Tudi sn daje kolikor metrov se žoll .TamSi se, da se odpošlje lmtanči o bl^o po izbranem uzorcu,
Uzorci zastonj in franko. 7—30
Na razprodaj
Važno za popotnike
lm@riboa
je 16 sodičev mineralnega olja, za žage mline in vsakovrstne stroje po prav nizkej
ceni. —	3—3
Natančneje izve se pri uredništvu — „Edinosti".
Bolezni želodca.
in spodnjih telesnih dslov. jeter in vranice, zlata čila, zaprtje, vodsnica in kronična driska, zdravi
Tenajvcpesne.ieePIC-' COLI-jevo .ESENCO : na ŽELODEC", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam.1 PoSilja jo izdelava-1 telj lekarnar Picccli V tjubljani (Dunajska cesta) proti poštnem povzetju.
V steklenicah po 15 nov6. se prodaja v Trstu v leknrnnh: Uia?oletto,pl.Leitcn-burg, Liprandi,Foz-zatto , Praxmarer,
...	, , Prondlui, Ravasini.
O arsivena znamka). Rovi(ti SarflVal (>a
magistratom), Serravalln, 8kopzynsky, Suttina in Zanetti. — V Istri v lekarnah: Itoriuj ^n^elini, J'u/j Wassormann, Carbucichio, Itodinis ; Dhijan . Rok, Bradainnnte ; Koper Giovannini, Favento;1 Piran Fonda, Lion: Pazin Lion; Novigrad Tam-burini; Pore? Candusio; Visi nada Patelli ; Huje Uonotti in v večini lekarn v Mri, Primorju, Tirolu, iJalmactji, na Kranjskem, Stajarskem n Ko-roškem.	12—3
Tem potem oznanjuje se čast. gospodi >i.j>nikom, da je bivša trgovina z cerkvc-nuui stvarmi „Gamsa" v razprodaji in da morejo o tej priliki naročiti si potrebnih cerkvenih stvari (v najboljem stanji) izpod tovarniške cene.
Prodaje so tudi velike mize in omaro primerne za knjižr.ice itd. Via Nuova Št- I. Trst.	1—2
Stalno službo
dobe spretni in uporabljivi
ŽENDARMI,
kateri so dopolnili svoja službena lota ter iščejo civilno službo, kakor tudi
občinski uradniki
kateri hočejo svoje mesto menjati. Ozira se le na take ponudnike, kateri morejo dokazati brezmadežno dosedanje živenje, ter so zdravi, močni, ne preko 40 let stari in ki poznajo natančno kraje in prebivalstvo posameznih delov 8 t a j a rs k e, Koroške, Kranjske ter okrajnih glavarstev v Gorici, S e ž a n i in T o m i n u.	1 — 3
Pismene ponudbe z opisom svojega službovanja pod „S. L. 75u, postlagernd, Graz.
Kdor želi po ceni, dobro, hitro in varno potovati v Ameriko, nuj ko zaupljivo obrne na prvo poverjonega glavnega zastopnika za potovalco j
Josipa Pavlin-a v Ljubljani
Marijin trg štev. I.
ki zastopa'evropojsko in amoriknnske železnice in nemijko poštno purobiodstvo, iti prodaja VOŽne karte s polno garancijo /.a nepretrgano brzovožnjo do vsakoga mesta v Ameriki.
Jlrzovožnja traja od Ljubljane do Ameriko le okoli 11 dni, toraj ko vožnja preko Ljubljano in Beljaka priporoča so toplo le v prid potovaicem, ker je veliko krajša in ceneja kot ona preko Dunuja.	3 — 10
llarijaceljske žolodecne iui
zvrstno zdravilo pri vsoh boleznih na želodcu.
Neprecenljivo dobroto je posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla Hntrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodoČnom kataru, goročičo (rzavei) pri preobilnoj produkciji slin, ru menici bluvanju in gnjusu glavobolu, ako boli iz itolodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jodi in pijač v želodcu proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dam. Cena steklenici je z nakazom vred samo 40 nov , velika stukenica samo 70 nov Glavni zalog ima lokarničar „k a n golju v a r h uw Kari Brad/ Kremsir, Morava
Marijaceljsko želodčno kapljice niso tajno sredstvo. Deli, iz katorili obstoji, oznanjeni so na vi-akej steklenici priloženemu poduku za vporabo
Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah.
V'JTm^MttlJ Lekarna: Antonio Suttina
—	Lekarna: do Leitenburg, ali' Ercole triofante
—	Lekarna: Eduard de Leitenburg, ulla Siduta.
—	Lekarna: A. Praxinayur, al duo Mori — Lekarna: Pie^ro Pretidini, al'a Fonlmia lmpe-riule. — Lekarno : Beuedett« S traval, al Amazone Triomfano*. — L'karo*: Bmiedeto Viuch Miniussi, ulla Orte. — L, kama : dr, Vittorlo Serravallo alR dentore (^lav skladlš )
—	Lekarna: Biusolijt:o all'orso bco. — Postojna: Lekarna Kr. Baccnrc eh. — Sežana: Le-karna Philipp HiUchel. —
Kvarilo! Pristno Marijacoljske želodčne kapljice ponarejujejo in posnema jo se mnogovrstno. - V znamenje pristnosti inora biti zamotana vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsakem priloženem poduku za vporabo razun tega opomnjeno, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a . Kremericah (Kremsier).
Filip
Brnsko sukno
Ticho, Brno,
Krautmarkt 21.
razpošilja za elppantno j o-mhulanskonli pole no oMek,» proti povzetju ali gotovem plačilu. 3-15 Odrezek metr. 3.10 sukna za obleke za m<>?.k-> opravo dovolj, dobre V1«!!, '.)■ samo . . . for. 3.50 I odrezek metr. 3.10
lin. vr zadano for. 5.-I odrezek metr. 3.10
rmiii 11 vr samo for. 7.50 I odrezek metr. 2.10 sukna za povrhno sukno (zfi možko .£> Miknio) čist. vol for. 3.90 I odrezek metr. 3.10 črnega sukna, čistu, volna za k. mplet. I salon obleko . . for. 9.-j Uzorci zastonj ln franko.
H
oo CC H
>l:<
ai
O :b

Varnost, znamka
Kwizda-ja
c. k. izklj. priv.
restitucijonalni cvet
(voda za pranje konj)
: Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače-i n j o prod in po velikem trudu in podeli ■ da je konju posebno vztrajnost o dirkah itd.
1 steklenica gld. 1.40. (C)
Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije.
Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kivizde preparate in da se pazi na pjM'MU0 varnostno znamko.
Pošilja se po rošti proti povzeti vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg
Fran/- J oh. Kwizda,
c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni doba-'	vitolj za živinozdravniške preparate.
Prodaja sadnih dreves.
Komad :
Jabelka, visoka in najbolje vrste 30—35 kr. Hruške visoke in pol visoke 40—50 kr. Breskve, marelice in ringlote 20—35 kr.
Trte raznih vrst 100 komadov--35 kr.
Jajca za lego, 14 plemen najboljših kokoš.......15 kr.
Josip Stiegler, grofa Coroninija upravitelj. 3—3	Št. Peter pri Gorici.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
najnovejo konstrukcije v raznih velikostih.
Olivne stiskalnice in olivni mlini 1 imiiinvdii) kmi- 20—2 Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini
Mlatiluice, čistilnice, gepli, robkalnice za turšico, sejalnikc, pluge itd.
Pripravo za sušenje sadja in zelenjave. Kezilniee za krmo v največji izbori, izvrstno narejeno, po najnižji tovarniški ccni.
Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78
Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj in franko.
Prikupcom najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo.
-Tnrarmara— ktrr1
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastne j hiši	1-20
pošilja proti povzetji:
r. 'I ■'■Pif-
Tkana ovčja volna
dvostruke Širokosti. trpežna, -ela obleka, 10 met, for « ao
Indijski Foula
volne, dvostroko šin>k. eela obleka, 10 met. f. A
Novosti za ohlekn za oospe
po najnovejšej gepi progasto BI.igo v vseli barvah, dvostroko. 10 met. f. H
Crni Temo
saksonski izvod, dvostroko §imk. ia celo obleko. 10 m t,rov f 4.BO
Progasto blago za obleke
60 ctm široko, tiajnovejSi vz.irki, 11) nmt f-
Volnati ryps
v v«eh l)arvrth, 6.<» etra §ir,>k, 10 metrov f ».NO
Dreidrath (Trožičje)
najboljša \rsta, 60 ctm. široko, 10 metrov f. S.HO
Aquard blago
(jO ctm. široko najnovejši vzorci, 10 metrov f. a SO.
Francoski Voal
!0 m. t rov, eleguitna obleka, ki se daje __prati, for a.—
Košuljo za gospode, lastno dnlo
bele ali hajvane 1 kos I a f. 1 SO, ___II a 1 1 tO__
Ženske koSulje
iz šifona in platna, fltm nletene, 3 koin , for. * SO
Ženske koSulje
z močnega platna sf.lpkami 6 komadov f. 3.3K
Dom če platno
1 komad, 30 vatlov */« for: 4.SO 1 » 30 » •/ , t>.50
Kiug-Webe
boljše n< go platna 1 koma i 8 4 širok. 30 vi.tl-.v f. O -
S i f o n
l komad, 30 vatlov, I a f. 5.50, naj-____boljše vrs's f 6.50
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, lila f. -i »O 1 • .",0 • rudeč • S SO
Kanavas iz niti
1 kom. '0 v:itljev, lila in rndeo f «.—
Oksford
sa mor pr t , dobra vrsta, 1 kos 80 val lov f. t 50
Angl Oksfort
nnjboljši. jako orcporočljlv, 1 k •rnad, 3n vu ti o v f. O SO
Garnitura iz rip a
sestojota iz 2 postelj;iih pTVfc'rinjul in imni:zu«?Ra prta se svilnatimi lrulizaml for. ____
Garnitura iz jute
1 p. steljnili pognujal in numuiu-ga prts s franzami f. 3.SO
Jute zastor
jurški vzorek; podpolni for ».ao
Holandske dolge prpprogo (estanki)
10—12 metrov dolpe, 1 ostao- k f. 3.00
1 Poletna ogrinjiča
•/4 dolga samo volna t I.»O
Konjska plahta
jako dobra, 190 ctm. dolga, 130 ctm. široku, f. 1 .SO
Odeje za fijakerj^
tiitrskorumeiii), 1 komad t. a.SO
Tovarno skladišče suknega blaga
Brnsko sukno
Od^nt-k 3 10 m trov za podpolno možko obleko f. a »S
M idersiu sukno
3.10 mit., jako lino kompl. mož*o opravo, f-tr. H -
moro
Poletno 5 š j a no sukno
ostanek za komp mužko opravo, (irati, U -10 m. dolgo, f a.—
Brnsko moderno tilago
Ostanek za podp'dno možk ■ .>o|Hko 3.10 tu trov dolgo lnr S SO___
Priložnost ia kupovanje! B r n s k i ostanki sukna.
1 ostanek za i kompl. hio*ko obleko 8 lo met, for t SO
Blago ža povrinje suknjo
najlinejšo vrste, za » eio Miknj f, S,—
Vzorki brezplačno in frauco. Z i dobro blago in točno pošiljatev sb jadči
Elegantno izvedena zbirka nzoreev z 400 znamkami >?• krojačem nefiankovano.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Jzdajatulj in odgovorni urednik julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Tratu,