Leto LXXII, St. 101 p1*6— » -— . fafa ■ ibt bekannt« Vor Sewialopol sovvie zwischen Dnjestr-Miindung nnd den Karpathen seheiterten ortliche Angrille der Bolschevristen. Schlachtfliegerge-.chwader ftthrten vvirksame Tiefangriile gegen Flugplatze der Sowjets ani der Krim nnd in s&dlichen Frontabschnitt und griffen feindliche Panzeransammlun-lien and Trappenziele im Raum nord-vvestllch J a s s v mit golen Erfolg an. Zwischen den Karpathen nnd dem oberen Dnjestr brachten die Angriffe der dentsehen und ungariachen Truppen weitercn Gelandegewinn. Feindliche Ge-enangriife gegen die nengewonnenen Stellungen wnrdeo abgewiesen. Siidwestlich K o w e 1 zerschlagen nnsere Truppen, von der Laitwaife hervor-ragend unterstiitzt, starkere von Panzern nnd Schlachtiliegern begleitete so-v/jetisehe Angriffe. Deutsche KampHliegerverbaudc gril-icn in der Nacht ieindliche Nachschub-bahnhoie, insbesonderc Shepctowka nnd Transportziige mit guten Erfolg an. Beiderseits W i t e b s k blicben ortliche Angriffe des Feindes eriolglos. Im Landekopf von N e 11 n n o ur.d an der itblienischen Siidlront wurdcn ortliche feindliche Vorstosse abgewiesen. Feindliche Bomber warien gestern Mittag Bomben auf Florenz. Aui dem Balkan vvurde bei grosscn Wetter- und Gelandeschvrtcrigkciten der Kampf gegen kommunistische Banden mit Erfolg weitergefiihrt. In den harten Kampfen verloren die Banditen im Monat April iiber 9.000 Tote, 3.700 Gelangene sowie zahlrciche Walfen nnd Munitjon. Bei Angriffen aui einige Orte in Westdcutschland und auf die be-setzten Westgebiete vcrloi der Feind gestern bei Tage and in der Nacht 22 Flngzeuge, darunter li viermotorige Bomber. Položaj na vzhodnem bojišču Berlin, 2. maja. Na področiju Sebastopola sovjetski napadi v nedeljo niso zavzeli nikakega bistvenejšega oblega. Napad sovražnega bataljona so nemško-romunske čete odbile po kratkem, hudem boju. Tudi na bojišču od spodnjega Dnje-stra pa do Karpatov je bil 30. april razmeroma miren. Na posameznih odsekih je prišlo do bojev z nekaterimi napadajočimi bataljoni, ki so jih nemške in zavezniške čete vrgle nazaj na njihove izhodiščne postojanke. Tudi sovjetska uporaba oklepnikov je bila v primeri s prejšnjimi dnevi malenkostna. Na neltem mestu so Nemci izmed 7 napadajočih tankov 4 sestrelili. Ju7.no od zgornjega Dnjestra je neka nemška napadalna skupina napredovala v obSirnera goadnem ozemlju, do katerega si jc bila prejšnjega dne priborila vstop, čeprav so ga bili boljševiki zagrizeno branili. Ogorčene borbe so se razvile predvsem za neko obvladujočo višino; končno so se zaključilo v nemško korist, tako da je moral sovražnik višino zapustiti. Enako hudi boji so se bili za nek kraj v bližini, ki ie tudi padel v roke nemških grenadirjev. Ob Stripi je uspelo grenadirjem izboljšati svoje postojanke in z visokimi izgubami za Sovjetc razbiti njihove poskuse, za ponovno ojvojitev izgubljenih višinskih položajev. Ju/.no od Kovlja je nemški napad ■na odseku Turja napredoval. Po uničenju trdovratnega sovražnega odpora so vdrli nemški grenadirji v več krajev, \z katerih so očistili razbite sovražne sile. Sovjeti so nato privedli nove in sveže oddelke ter so z njimi izvršili protinapade; boji trenutno še trajajo. Nemško letalstvo je z močnimi silami poseglo v boje na zemlji. Bojna in borbena letala so v številnih napadih razbila sisteme sovražnih postojank ter odprla pot napredujočim nemškim četam. Pri teh napadih je bilo uničenih mnogo sovjetskih letal, topov in oklepnikov. V noči na 1. maj so tvorile železniške naprave nekega sovjetskega križišča južno od Rovna glavni cilj strnjenega napada močnih nemških bojnih jat. Cilji so bili vidni ves čas napada, tako da so bombe padalo nrav v sredo železniških naprav, med stavbe, tiro ter sovjetske oskrbovalne vlake. Napravile so obsežna razdejanja. Nastali so številni požari, med njimi dva velika požara celih površin ter pet večjih ognjenih žarišč, ki so se tudi razširila nn bližnjo okolico. Med uničenimi vlaki jc bil eden natovor-jen z mtinicijo in tekočimi gorivi. Na srednjem in severnem odseku bojišča ni prišlo do nikakih pomembnejših bojev. Zgolj severno in zahodno od Vitebska in vzhodno od Polocka so izvršili Sovjeti nekaj krajevnih napadov, ki so obtičali v zapornem ognju nemških čet. Na Visokem severu je sovražnik po močni topniški pripravi z bataljoni napadel nekaj nemških oporišč na murmanskem bojišču. Nemci so ga odbili deloma v bližinskih bojih, deloma s protisunki. Rop, požig, umor. Lublin, 1, maja. Na področju Zlocova jc padel v nemške roke narednik sovjetske vojske Grigorij Melničuk. Pri prodiranju njegove edinice v okrožju Kreme-neca je prispel v Melničuk s par svojimi ljudmi v vas Počajev, ki leži blizu Krc-menca. Ko je Melničuk prispel v to vas in se tam nastanil, je odkril v bližini znamenite cerkve Lavre veliko množico ljudi. Takoj se je podal v notranjščino Lavre in ugotovil, da je tamkaj okoli 10 do 15 tajnih policistov vlačilo ikone in cerkvene posode iz cerkve. Okoli 200 civilistov pa, ki so bili bržkone iz bližnje okolice, je bilo nagnetenih na dvorišču v nekem kotu, kjer so jih stražili težko oboroženi miličniki. Ko so znosili ikone na dvorišče, so pričeli miličniki vse te svetinje pred očmi civilnega prebivalstva na najnesramnejši način oskrunjevati. Ker so te zveri popile veliko količino alkohola, se kaj kmalu niso več zadovoljile s temi oskrunjenji, temveč so kar na slepo streljale s puškami in revolverji po dvorišču, pri čemur so že padle prve žrtve. V glavnem pa so segnali na dvorišče takšne civiliste, ki so bili prej obiskovali cerkev. Pri paniki, ki je sedaj nastala med prebivalstvom, so pričeli tudi miličniki, ki so držali stražo, uporabljali orožje. Kričanje in stokanje te brezobrambne množice se je mešalo s pokanjem pušk. Nenadoma se je pojavil poveljnik tajne policije Žid Šapiro in podžgal te zveri, naj vso to ljudsko množico likvidirajo do zadnjega. Tudi on je bil očividno pijan, kajti obrnil se je k Melničuku, ki ga je opazil v uniformi sovjetske vojske, in ga pozval, da se tudi on pridruži tej divji gonji. Melničuk pa je hitro zapustil prizorišče te grozotne drame, ker je pri tem breznačrtnem streljanju bilo v nevarnosti tudi njegovo življenje. Sicer pa ni niti en civilist odnesel žive glave z dvorišča Po-iajevske Lavre. Lvov, 1. maja. Neki duhovnik iz okolice Brodov poroča o posameznosti boljševiških groznih dejanj nad prebivalstvom mejnega pasu vzhodne Galicije, ki so ga zasedli boljševiki in ki jih ie v začetku meseca aprila doživel v svojem kraju. Boljševiki so pokradli vse, kar jim je prišlo pod prste, poroča duhovnik. !z cerkva so odnesli vse predmete, ki so kaj vredni, vse ostalo pa so uničili. Kmetom niso pustili niti krave, niti konja. Tudi najsta- rejše konje so zaplenili za armado. Kakor je pripovedoval duhovnik dalje, so boljševiki bili zelo lačni ter so civilistom pobrali vsa živila, ker je hrana pri njih zelo slaba. V neki drugi vasi zasedbenega področja vzhodne Galicije je bilo celokupno prebivalstvo vasi aretirano in zgnano pred sovjetsko komisijo. Vsak je moral povedati, kam je skril ali zakopal svoje stvari. Kdor je potrdil, da je stvari kam skril, je bil na najbolj divji način pretepen. Če je vrednost skritih stvari presegala vsoto 100 rubljev, jc bil lastnik teh predmetov takoj ustreljen, in sicer z utemeljitvijo, da je »kulak«. Srbija je praktično v vojni z Anglijo Beograd, 1. maja. »Spustili se bomo v neenako borbo,« piše srbski tednik »Srbski Narod« v članku, v katerem ugotavlja, da je Srbija praktično z Anglijo v vojni, kajti Anglija izvaja svoje straho-valne napade proti srbskemu narodu, napram kateremu jc bila že itak vedno sovražno razpoložena. Srbija se mora privaditi na to dejstvo in prilagoditi temu primerno vse ukrepe in svoje stališče. V tem neenakem boju išče zaščito pri evropski solidarnosti, ki ji načeluje Velika Nemčija. Angloameriški zločin je ojačil čustvo pripadnosti k Evropi in zopet obnovil edinost srbskega naroda. Sovjeti zahtevajo vdor Stockholm, dno 1. maa. Prvič po teheranski konferenci priobčuje časopisje Sovjetske Rusije zopet zahteve na zapndne sile, da ne čakajo dal je na obljubljeni vdor. pri čemur spominja Anglijo in Združene države na to, da so Sovjeti ves čas držali svoje obljube. Sprašujejo se, ali bo odločilna akcija zopet preložena. Strah vseh balkanskih tolovajev Berlin, 2. maja. V teh dneh proslavlja prva kozaška divizija obletnico svoje ustanovitve. V tem kratkem času si je prodobila v nemški vojski ie dobro ime ter je postala strah vseh tolovajev na Balkanu. Zlasti v zadnjem času jo imela v bojih proti komunističnim tolpam na Hrvaškem prav posebne uspehe. Kozaki se niso obnesli le pri zaščiti važnih železniških prog, temveč so so kljub težavnemu ozemlju sijajno bili tudi v raznih posameznih akcilah, izvid-niških patrolah in pri zasledovanjih. Tolovaji so zaradi tega izgubili 2672 mrtvih ter mnogo ujetnikov. Divizija je uničila ali zaplenila precej vsakovrstnega važnega vojnega gradiva. Istočasno jo razdejala številna oskrbovalna središča komunistov. Slepar Broz jih tudi v tujini dobiva po glavi Amsterdam, 2. maja. Britanska poro-čovalska služba javlja iz Philadelphije, da je konferenca inednmodncga urada za delo v ponedeljek zftvrnila ugovoro »Zdrutenega jugoslovanskega komiteja« v Londonu, ki je skušal osporavati jugoslovanski begunski vladi njeno legitimnost in njeno pravico, da sme imenovati delegate za konferenco mednarodnega urada za delo. Stavke zakrivile odgoditev vdora? ženeva, 1. maja. »Manchesfer Guardian« prinaša komentar k debati v Spodnji zbornici, na kateri je priznal minister za delo Bevin, da so stavkovni nemiri v Angliji zadržali izvedbo zavezniškega vdornega poskusa; Bevinov zakon proti povzročiteljem stavk, se je rodil v trenutku preveliko vladne bojazni. Domnevamo, da se je pred nekaj dnevi vgnezdila v glavah britanskih ministrov ideja, da je Anglija na milost in nemilost izročena skupini ljudi, ki ščuva k stavkam. List vprašuje, ali Bevin v svoji izjavi ni pretiraval. Ob koncu meni, da so ljudje v Angliji po štirih letih in pol siti in izredno nervozni. Ne da se zanikati, da ima Bevinov zakon proti ščuvalcem k stavkam totalitaren priokuse, Washington priznava Stockholm, 2. maja. Reuter poroča Iz Washingtona, da so tamkaj uradno objavili potopitev neke ameriške ladje, ki je imela na krovu 408 pripadnikov ameriško vojske. Ladjo so potopilo sovražne sile v Sredozemlju. Nova ozemlja med Karpati in Dnjcstrom osvojena Močnejši sovjetski napadi pri Kovlju razbiti - Krajevni sovražni sunki na italijanskem bojišču - Težke izgube komunističnih tolovajev na Balkanu - V ponedeljek je bilo uničenih 22 sovražnih letal Aprila je bilo sestreljenih 1392 sirahovalnih letal Berlin, 1. maja. Potem ko je že mesec marec s 1234 sestreljenimi sovražnimi letali predstavljal višek uspehov nemške letalske obrambo v borbi proli anglo-ameriškemu letalskemu strahovanju, je ojačena strahovalna ofenziva Angležev in Amerikancev naletela v aprilu prav tako na najostrejši odpor nemške obrambe. Z ojačanjem sovražnega letalskega delovanja je šlo vzporedno tudi ojačanje nemške obrambne sile, kar se najbolj prepričljivo izraža v sestrelitvi 1392 angloameriških letal v mesecu aprilu. Ta številka predstavlja višek v štirih tednih doseženih sestrelitev proti Angležem in Ame-rikancem. Večinoma so bila tudi tokrat sestreljena štirimotorna strahovalna letala, ki so jih hrabri nemški lovci, rušilci in protiletalsko topništvo spremenili v »leteče krste« Skupno je bilo v aprilu uničenih 1126 štirimotornlh bombnikov in 266 lovcev za dolge polete. Te številke so še toliko pomembnejše, če vemo, da se nanašajo zgolj na vele-polete z zapada in juga proti ozemlju Nemčije in področju Balkana. V tej številki pa niso vsebovane sovražne letalske izgube pri njih poletih nad zasedena za-psdna ozemlja, nad Italijo in nad Severno Evropo. Samo ob sebi umljivo niso v teh Številkah tudi vsebovani prisilni pristanki nli padci angleških in ameriških letal na nevtralnih tleh. Levji delež na aprilskih izgubah imajo Fiihrerjev glavni stan, 2. maja. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Pred Sebnstopolom ler med Dnjestrovim izlivom in Karpati so se izjalovili krajevni boljševiški napadi. Jate oboroženih letal so Izvedle v nizkem poletu uspešne napade na sovjetska letnlišča nn K r i m n in nn južnem odseku bojišča ier so na področju severozahodno od Jašija z dobrim uspehom napndla sovražna zbirališča oklepnikov in njegove čete. Med Karpati in zgornjim D n j e-strom so nemške in madžarske čete s svojimi napadi osvojile novo ozemlje. Sovražne protinapndo proti novo pridobljenim postojankam so zavrnile. Jugozahodno od Kovlja so nnše čete s sijajno podporo letnlstva razbile močnejše sovjetske napade, ki so jih spremljali oklepniki in bojni letalci. Oddelki nemških bojnih Icfal so po- noči r. dobrim uspehom napadli sovrof-no oskrbovalne kolodvore, zlasti 6c« petovko in pn prevozne vlake. Na obeh straneh Vitebska krajevni sovražni nnpodi niso imeli uspeha. Na nettnnskem predinostjn in na italijanskem južnem bojišču smo zavrnili sovražne krajevne napade. Sovražni bombniki so včeraj opoldne vrgli bombe nn Firence. Na Balkanu se jo vkljub velikim vremenskim in ozemeljskim ieža-vam uspešno nadaljeval boj proti komunističnim tolpam. Meseca aprila so izgnbili tolovaji v hudih borbah 9.0011 mrtvih, 3.700 ujetnikov ter mnogo orožja in municije. Pri napadih nn nekatere kraje v zahodni Nemčiji in v znsc-d eni h zahodnih ozemljih je izgubil sovražnik včeraj podnevi In Jionoči 22 letal, med njimi 16 štirimo-ornih bombnikov. Lepi uspehi japonskega letalstva Tokio. Cesarski glavni stan je v torek popoldne objavil, da je japonsko letalstvo potopilo neko sovražno križar-ko in težko poškodovalo dve nosilki letal. Poleg tega Je med boji pred Hollan-dijo (Nova Gvineja) in otokom Truk sestrelilo 27. in 30. aprila ter 1. maja 30 letal. Poročilo pravi naslednje: »Dno 27. aprila je naše letalstvo, ki je pred zapadno obnlo Hollandijo napadlo sovražni napadalni oddelek, potopilo neko sovražno križarko ter težko poškodovalo neko drugo vojno ladjo, ki je bila verjetno letalonosilka. 30. aprila je pričel sovražnikov napadalni oddelek, ki se jo pojavil v vodovju južno od Karolinov, z l>ombniškim napadom na otočjo Truk, kl se je nadaljeval še 1. maja, ko so sovražne ladjo obstreljevale otok Mortlock. Naše letalstvo se je skupno z garni-zijskimi četami spopadlo s sovražnikom, poškodovnlo neko njegovo letalonosilko ter sestrelilo preko 30 letal. Sovražnikov napad je povzročil nekaj škode na naših napravah na kopnem.« Ameriški sunek sijajno odbit DNB-PK. Piše vojni poročevalec Ar-min Eichholz. V zgodnjih jutranjih urah 25. aprila je pričel sovražnik z večjim napadom na nettunsko predmostje. Vkljub dvournemu neprestanemu topniškemu ognju in pocjpori oklepnikov sc je zlomil naval pred nemško glavno bojno črto. Sovražnik je izgubil en oklepnik in številne mrtve ter ranjene. Kmalu po četrti url se je pričel neprestani ogenj na položaj. Bobnenje izstrelkov je trajalo skoraj dve uri. V tem času so strelci vzdržali v svojih položajih ter pričakovali sovražni naskok. V teh dveh oglušujočih urah je sovražno topništvo izstrelilo 12.000 izstrelkov na nemške položaje, toda vojaki so v svojih bunkerjih, jarkih in zemeljskih jamah z ravnodušnostjo prenašali to razmetavanje z municijo. Vse to so smatrali za predigro ter dobro vedeli, da bodo končno le zmagovalci, če bodo Amcrikanci prešli k borbi. Parkrat je za nekaj časa popustil neprestan topniški ogenj. V teh majhnih premorih so slišali strelci pozive k predaji, ki so jih pošiljali iz sovražnih položajev z zvočniki Mnogovrstno smejanje iz nemških položajev je bilo odgovor. Če bi bilo še kaj potrebno, da bi strelce vzpodbodlo k večji borbenosti, je bilo prav to. Zasmehljivo se zasmeje neki podčastnik ob svoji težki strojnici. Po kratkem času prične sovražnik zamegljevati vse ozemlje pred glavno bojno črto. Pozornost strelcev sc po- dvoji, kajti sedaj jc potrebno pravočasna spoznati približevanje sovražnika. Dr-dranje verig izdaja približevanjo sovražnih oklepnikov. Kot strahotne pošasti sc tu pa tam pojavljajo iz megle Neprestano streljajo nemške strojnice in mmo-metalci ter ustvarjajo zaporno črto prid nemško glavno bojno črto. Posamezni Amcrikanci, katerim je uspelo približati se v varstvo megle in oklepnikov do prvih postojank, pridejo pred strojnice in avtomatske revolverje ter po vrsti padajo. Nenadoma močna eksplozija! Visok plamen pronikne skozi meglo. Nek sovražni oklepnik gori! Med tem ie nekaterim Amcrikanccm uspelo približati se na nekoliko metrov levim postojankam. Prepričani so, da po tem peklenskem ognju ne morejo več nikjer naleteti na resen odpor. Toda tamošnja skupina nudi junaški odpor. Z avtomatskimi revolverji in ročnimi granatami je odbit ameriški vdor v boju iz bližine. Sovražnik ponovno ojači svojo megleno steno. Nemški zaporni ogenj uničujoče razsaja med umikajočimi sc Amcrikanci, ki skušajo vzeti s seboj svoje številne mrtve in težko ranjene. Ko pa se megla končno prevleče in padejo prvi sončni žarki na nemške položaje, odložijo strclci svoje čelade, kot so to prej predlagali Amerikanci. Sedaj to lahko storijo, ker so si priborili učinkovito zmago in navzlic nadmočnosti gradiva odbili naskok sovražnika, kajti oni so pač mnogo boljši vojaki! tokrat Amerikanci, dočim angleški letalski gangsterji niso bili v tem mesecu toliko aktivni kot njih ameriški tovariši. Z velikimi izgubami bombnikov so izgubile angloameriške letalske sile tudi zelo mnogo letečega osebja. Zgolj v prejšnjem mesecu so izgubili skoraj 11.000 mož. Sedaj delajo še »philadelphijsko listino« Berlin, 1. maja. Na zborovanju mednarodne laburistične organizacije v Philadelphiji so sklenili, kakor poroča »Exchnnge Telegraph«, da Ik> nosila neka izjava naslov »philadelphijska karta«. Temeljni stavek te izjave se glasi: »Vsak človek, brez razlike rase, vere ali spola ima pravico do gmotnih dobrin in duševnega razvoja nn podlagi prostosti, dostojanstva, gospodarske gotovosti in podobnih možnosti.« Imperialna konferenca v Londonu Amsferdam. 1. maja. Danes ie pričela konferenca ministrskih predsednikov angleškega imperija v Londonu, poroča agencija Reuter. Churchill je predsedoval. Konferenca je za zaprtimi vratmi, vendar bodo od časa do čnsa objavljene izjave, ki bodo v velikih obrisih označevale strokovna področja, o katerih sc bo razpravljalo. Komunistično zločinstvo nima meje Bukarešta, 2. maja. Po izpovedi pobeglih Romunov iz Stefaneša ob Prutu so boljševiški morilci zagrešili v vasi Ku-tani v severni Besarabiji grozotno zločinstvo. Kakih 130 prebivalcev vasi, ki je bila kot protilioljševiška prav posebno znana, se je pred bližajočimi sovjetskimi četami skrilo v že preje pripravljene podzemeljske jame, kjer so mislili, da bodo na varnem. Boljševiki so vsled tega najprej domnevali, da so prebivalci vas zapustili. Zato je dal komisar Isja Por-vinski zažgati kmetije, ki vsled bojev niso nič trpele. Kinalu nato pa so ropajoči boljševiški tolovaji odkrili dobro skrila zaklonišča romunskih kmetov. Polom ko so jim poropali vse njihovo imetje, so boljševiški požigalci zasipali in zabili dohode v skrivališča, v katerih so so nahajali za svoje življenje tropetajoči ljudje, ki so se tam vsi zadušili in so umrli v groznih mukah. K umoru metropolita Sergija Kovno, 2. maja. Umor metropolita Sergija se je izvršil 14 km pred Kovnom na cesti, ki vodi v Vilno. Truplo je imelo nič manj kot 30 strelskih ran. V bližini umora so našli tudi truplo kakih 8 let stare deklice, kl je očividno videla ves dogodek ter so jo zato kot neljubo pričo odstranili. Metropolltovo truplo so postavili na mrtvaški oder v ruski pravoslavni cerkvi v Kovnu. Pred prevozom v It igo, kjer se bo vršil pogreb, »o opravili v ruski cerkvi v Kovnu svečan parnstos, ki so se ga udeležili pravoslavni duhovniki iz Kovna in Vilne. Sovjeti so izgubili aprila 1319 letal Berlin, 2. maja. V bojih na vzhodnem bojišču nemško letalstvo stalno podpira čete na kopnem. Poleg tega jih tudi brani pred ruskimi letali ter čisti ozračjo za lastna bojna in brrbena letala. V silovitih letalskih bojih so nemški lovci meseca aprila sestrelili 1010 sovjetskih letal. 222 nasprotnih letal je zbilo protiletalsko topništvo, ki jo poleg tega često zelo uspešno poseglo v boje na zemlji. 87 nadaljnjih letal so uničili nemški letalci na tleh. Sovjeti so lorej meseca aprila 1014 izgubili skupno 1319 letal. Nemške izgube v istem fasu znašajo lo 106 letal. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 2. maja. DNB. Romunsko vojno poročilo z. dne 1. maja javlja sledeče podrobnosti: Na Krimu, ob spodnjem Dnjcstru in v srednji Besarabiji ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Severnozahodno od .lasija je hotel sovražnik ponovno zavzeti neko važne višine, vendar smo ga s hudimi izgubami odbili. Na zgornjem moldavskem bojišču in v Bukovini krajevni boji. Kratka poročila MIlan. V Neaplju in okolici jc v februarju umrlo 7000 ljudi zaradi pegasted legarja, ki so ga prinesli severnoameriški vojaki Atenec V Atenah }• grSlin vlnda (mio vab vojaiko poveljatvo grSklh Bvaonov. Za poveljnika bo imenovan nek višji f;wt-nik. Njegovo naloge bo točneje določil minister za narodno obrambo. Govor politkomisarke pred napadom na Ribnico: »Vsak bo lahko zase plenil in moril« Komunistični »list« »Ljudska pravica«, štev. 5, z dne 10. aprila 1044 poroča na ii. strani pod naslovom: »Herojska pot XIV. divizije na štajersko«, da je ta silna »divizija« prekoračila Sotlo in se junaško borila po vsem štajerskem do Kozjaka in se nekje tam »trdno« usidrala. Sijajno se je morala ta »divizija« boriti, čo je res, kar pravi list, da so Nemci poslali nad njo 20.000 ljudi, iu sicer »tri regimente gorskih lovcev, 8000 \Vehrmannov, dve motorni kompanlji, veliko število žandarjev in policajev ter mnogo lahke in težke nrtiljerije.« Ker nismo bili tam, si lahko mislimo svoje o tem pisanju. In če Nemci, ki zelo šte-dijo z močmi, ne opravijo z 20.000 ljudmi nič proti eni sami tolovajski »diviziji«, potem so komunisti po geslu Karla V. vojaki: »Non plus ultra«. Čudno pa je, da je prav ta »divizija« že 18. aprila t. 1., torej samo 8 dni po izidu komunističnega lista, napadla Ribnico, kjer je bila mojhna posadka, in ni mogla v tridnevni bitki izvojevati nikakršnega uspeha. Kaj uspeha? Doživela je pornz, ki ga bo pomnila, dokler bo Tito živel! Mislimo, da ne bo nikdar več napadla Ribnico! Ce primerjamo •-•stvarno« poročilo o »bojih na štajerskem« z resničnim stanjem v Ribnici, o katerem se lahko vsak simpatizer OF sam prepriča, ker je bil del jare gospoda v Ribnici dovolj ofarski, potem se no boste čudili, zakaj so ofarski simpa-ti/.erji tako neumni, da nnsedajo vsaki komunistični laži. Tukaj sc kaže njihova »zrelost«. Da bo zrelostno spričevalo ofarskih simpatizerjev popolno, prinašamo govor, ki ga je imela politična komisarka te »herojske XIV. divizije« v vasi Jurjcvica tik pred napadom na Ribnico: "■Dragi tovariši! Prišel je toliko zaželjeni čas obračuna z Ribničani, Nemci in domobranci. Oni še ne vedo, da jim bije zadnja ura njihovega življenja. Oni ne slutijo, da jo maščevalec blizu pred njihovimi vrati in da se dviga nad njihovo glavo naša sekira. Tovariš Tito vam je zaupal to častno zmago, da v naskoku zavzamete našo Ribnico, kjer trpo naši tovariši, ki polagajo vse upo v vas da jih rešite. Izkažito se vredni tega zaupanja našega Tita in pokažite, kaj je komunist. No glejte na žrtve, ker brez njih ui zmago in ne svobodo. Pojdite hrabro za svojimi komandanti in strite tej domobranski hidri glavo. Bogato bo pojilačana vaša zmaga in Vaše žrtve, ker jaz Vaša tovarišica, predstavnica politične oblasti v naši hrabri NOV obljubljam, da bo od vsakega plen, ki ga bomo dobili in naplenili. Ko vkorakate v Ribnico, je vaša prva in najsvetejša dolžnost, da likvidirate vse idejne sovražnike in te proklete domobrance, ki so naši sovražniki številka 1, in poleni farje, in naposled njihove sim-patizerje. Ce vam zmanjka municije, jih po-koljile z noži ali pobijte s sekirami in 8 puškinimi kopiti. No imejte usmiljenji z njimi. Četudi bi vam to vaši tovariši branili, ne poslušajte jih, ker to vam dovoljujem jaz, predstavnica politične oblasti. Jutri se bomo s slavo ovenčani vrnili semkaj in bomo slavno proslavili to našo največjo zmago. Živel naS veliki vojskovodja tov. Stalin! — Živel naš veliki tovariš Tito! — Živela naša narodna osvobodilna vojska! — Tovariši, »bu-ra«, na Ribnico!« Govor jo sestavljen prav v stilu poročila o bojih na štajerskem. Mnogo besed — nič dejanj! Važni pa sta dve mosti v govoru: Ali vedo simpatizerjl OF, k! so tako ponosni na komunistično bando, da mora ta vojska že obljubljati plen posamezniku, da se sploh gre borit? Komisarka jo točno povedala, kakšne vrsto vojska je tolovajstvo. To so roparji iz dvanajstega stoletja. Zato se mora tudi z njimi ravnati kot z roparji, kadar jih zajamejo! Komisarkin govor je malo huda paprika za oči tistih, ki tako radi ponavljajo, da ni vse res, kar časopisi pišejo o likvidaciji duhovnikov ln drugih nedolžnih ljudi. Ali ni komisarka točno povedala, koga naj pobijejo in kako naj jih pobijejo. Po zverinsko, z noži, s sekirami. Treba je torej z vsakim komunistom postopati tako, kot so poslopa z zločinci. Toda ki hib temu, da je komisarka banditom obljubila svobodno plenjenje in prelivanje krvi, se niso nič kaj junaško borili. Iz našega včerajšnjega poročila o bojih v okolici Ribnice se jasno vidi. da so komunisti na vsei črt! doživeli polom, ki so jim ga pripravile strnjene domobranske čete. 95% Slovencev odklanja komunizem Zanimivi podatki iz uradne komunistične statistike Komunisti vodijo točne podatke o tem, kakšno je med ljudmi razpoloženje, ali je prebivalstvo, koder so klatijo komunistične tolpe, tem tolpam naklonjeno ali sovražno. Podatki so seveda v veliki večini taki, da kažejo skrajno nerazpolože-nje ljudstva proti komunistom. To morajo komunisti tudi sami priznati v svojih uradno vodenih statistikah in poročilih. Našlo sc je zanimivo statistično poročilo iz komunističnega arhiva o razpoloženju ljudstva in o komunističnem položaju v Ban Ivo, prasluli onesrečsvahe Trebnjega, se je sodil sam Ljubljana. 2. maja 1044. Po Ljubljani se je včeraj razširila novica. da se je sodil sam prosluli Ban Ivo iz Trebnjega. Ta mož, ki je pod bado-ljevskimi mogotci zagrešil toliko zla nad našim ljudstvom zlasti v trebanjskem predelu, je bil pred kratkim aretiran v Trstu in ker je lahko računal na primerno kazen za svoje nečedno početje, se je sodil sam in se obesil. Iz njegovega burnega pustolovskega življenja je znanega marsikaj žalostnega in nesrečnega in bi o njegovi osebi več ne pisali, če bi ne bil njegov primer ponoven dokaz in obtožba proti vsem tistim, ki na tako podle načine »osvobajajo« na-! še ljudstvo. Ivo Ban se je naselil v Trebnjem že med prejšnjo svetovno vojno kot šofer. Lastnik tovarne za parkete v Trebnjem je bil tedaj Botazzi, ker pa lastništva nad podjetjem ne bi mogel obdržati med vojno, je postavil za lastnika svojega slamnatega moža — Iva Bana. Ban pa je znal to izkoristiti tako. da je prejšnjega lastnika pozneje zapodil in si podjetje pridržal zase. Ko so se po aprilu 1941 začeli težki dogodki na Dolenjskem, je postal Ban nad vse vpliven sodelavec badoljevskih oblastnikov. Toda stopil je tudi v zvezo s komunisti. Pri badoljevskih poveljstvih je njegova beseda tako zalegla, da je bil pozneje proti volji domačinov imenovan za poveljnika MVAC oddelka v Trebnjem. Kot tak si je neki večer zavrtel radijski aparat na Moskvo in vzkliknil: >Ha',o. halo — tukaj Ivo Ban, tovariš Stalini Pridi sem in jaz bom tvoj komisar.« Prejšnji upravnik poštnega urada v Trebnjem je bil odločno protikomunistično usmerjen. Ban ga je zatožil na poštno direkcijo in zahteval njegovo prestavitev, prejšnji prometnik na postaji v Trebnjem B. J. pa je poslal na Mirno pol vagona hrane, municije in odej komunistom, toda Ban ni ničesar ukrenil proti njemu, dasi je bil poveljnik MVAC in ie za to vedel. Ko so badoljevci kar počez pošiljali ljudi v internacijo, je Ban v sporazumu s komunisti poskrbel zlasti za to, da so odšli v internacijo protikomunisti. Ko so pozneje delali prošnje za izpustitev, je od ljudi zahteval podkupnino. — Ven- dar pa so nekoč zajeli v okolici Trebnjega nekega gostilničarja, ki je bil organizator OF v svoji vasi. Ban je od njegove žene zahteval 30.000 lir podkupnine in ko jo je dobil, se možu ni nič hujšega pripetilo. Ban je sproti obveščal komuniste o vseh uradnih razgovorih, ki so se vršili v Trebnjem. Zvezo s komunisti je Ban vzdrževal po Bulcu Francu iz Mirno. Ko so postala tla za Bulca v Mirni prevroča, ga je Ban imenoval za gospodarskega strokovnjaka v Trebnjem. Od tam je Bule nemoteno opravljal službo za komuniste, zlasti ko je šo postal komandant avtokolono. Ko je Ban pozneje kot poveljnik MVAC v Trebnjem odstopil, je izposlo-val pri badoljevskih poveljstvih, da je bil za poveljnika imenovan Frič Oskar, ki je imel pismene zveze s komunisti v gozdu. Dokaz: zaplenjena pošta pri ubitem komunističnem obveščevalcu Jožetu Prijatelju iz Ponikev. Banova hčerka Elda je bila odločno komunističnega mišljenja. Oče jo je nastavil za uradnico na trebanjski občini. Kadar »očeta ni bilo v uradu«, je lahko pregledala vse predale in vse spise in o tein obveščala komuniste. — Najbolj temno poglavje v Banovem življenju je tisto, kako je uredil življenje na občini v Trebnjem. Za uradnike je nastavil same komuniste. Občinski tajnik je bil organizator partijskih sestankov v Trebnjem. Za tolmača na občini je imenoval moža, ki je nato sestavljal potna dovoljenja za komuniste. Občinski prehranjevalni odsek je vodil mož. ki je dobavljal hrano komunistom. Šef prehranje-vajnega urada za celo trebanjsko okolico inž. S. P. je nemoteno naložil cel vagon hrane in ga poslal v mirensko dolino, kjer so ga komunisti »izropali«. Spomladi 1043 je imenoval za vodjo tehničnega oddelka moža, ki je sedaj sekretar komunističnega raiona za predel Trebnje-Velika Loka. Radijski strokovnjak na občini je bil obenem komunistični radijski obveščevalec. Ko so pa 8. septembra badoljevci odšli iz Trebnjega, je pustil Ban v občinski blagajni 250.000 lir komunistom, sam pa si je prilastil 50.000 lir občinskega denarja. Z badoljevci je Ban odšel v Ita- Dobrniču in okolici. Poročilo je izredno zanimivo, ker v njem komunisti sami priznavajo, da je ogromna večina ljudi tudi v teh krajih sovražno razpoložena napram njim. V naslednjem prinašamo nekaj številk iz te komunistične statistike: Artmanja vas: 90% proti komunistom; Dobrniče: 80% proti komunistom; Dobrava: 95% proti komunistom; Gorenja vas: 60% proti komunistom; Knežja vas: 95% proti komunistom; Korita: 95% proti komunistom; Krušni vrh: 90?£ proti komunistom; Mala vas: 100% proti komunistom; Rožempelj: 100% proti komunistom; Gornje Selce: 1007« proti komunistom; Dolnje Selcc: 93% proti komunistom; Vapča vas: 15% proti komunistom; Zagorica: 90% proli komunistom; Podliscc: 75% proti komunistom; Preska: 80% proti komunistom; Reva: 100% proti komunistom; Babna gora: 100% proti komunistom. Vsa lažniva propaganda torej komunistom nič ne pomaga. Njihova dejanja so taka, da mora biti iz njih vsakomur jasno, kakšni so komunistični nameni in da sc mora vsakdo, ki te namene spozna, obrniti proti komunizmu. Naše podeželje je to že davno storilo v tako visokih številkah, da mu je to samo v čast. Komunizem je na deželi že davno izgubil vsakš-no oporo in prebivalstvo komaj čaka. da bodo komunistične tolpe razbite in pregnane, da se tako 95% poštenih ljudi ne bo treba bati 5% zločincev, ki bi jim ogrožali življenje in premoženje. Za Uniarnlčnn pobožnost priporočamo nn5e ŠKIARNICE Bernik: Marij« In »v. maša, vezana 10 lir; JerSe: I.avretanske šmarnlee. vez. 10 lir; Jeršo: Pozdravljena kraljica, vez. 10 lir; .Ter*«: Znamenje nn nebu, veznna 10 tir: Selprnrsehmlod: Marija In katoliška akella, broširana 10 lir; Selgeraehmied: Marija, kraljlea miru, broširana 10 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI li jo in Član VOS-a J. J. mu je omogočil nemoten odhod. Ves čas, ko je bil poveljnik MVAC oddelka, je njegovo delo na vse načine oviral. Fantje so morali pogosto kaj storiti mimo njega. Tako so nekoč na nekem pohodu zajeli v gozdu aktivnega komunista iz Ljubljane. — Ban je sina ljubljanskega trgovca takoj spoznal in zmerjal legionarje, zakaj so ga zajeli. Drugo jutro je prihitela iz Ljubljane ko-muDistova bogata mama, z Banom zadevo uredila in sinko je odšel v internacijo pod imenoan >MateIič«. Zadnje mesece je živel Ban v Tretu, kjer se ie družil s komunisti, zlasti z nekim »Novakom«, s katerim sta so na veliko pečala tudi s Črno borzo. Ko je prišlo do tega, da bi se moral spogledali s pravico, ga je te možnosti postalo tako groza, da se je umaknil in si raje sam izbral kazen. Obračun Zimske pomoči Sef pokrajinske uprave divizijski general Leon Itupnik je objavil naslednji pregled d'cla Zimske j»omoči: a/ Najtežje jo bilo pri Zimski pomoči, da je bilo treba ua brzo roko organizirati tekom enega meseca možnost za celotno zimsko prekrbo siromakov in beguncev v Ljubljani. Pri njeni akciji se vidi, da jo krog potrebnih širše zajela, kakor jo bilo običajno, kajti pauperiza-cija ljudi je postala zelo občutna. Vzrokov pauperizacije ne bomo naštevali, saj so nam šo v spominu ropanja in požigi komunistov, razne internacije, vojni ujetniki in drugi slični vojsko spremljajoči pojavi. To potrebo sem spoznal in naglo pristopil k reševanju problema. Zimska pomoč je bila iz nič v hipu priklicana v življenje ter jo svojo nalogo v kratkih štirih mesecih dovršila z denarnim uspehom čez 12 milijonov lir, ter z veliko (računano nad pet vagonsko) pribavo blaga. Priobčujem v glavnih potezah uspeh le akcije: A. Prejemki: Proračun izdatkov in prejemkov »Zimske pomoči« je predvideval 8 milijonov lir prispevkov in ravno toliko izdatkov. Prispevke naj bi prispevali vsi stoji prebivalstva, zlasti naj bi se klicu Zimske pomoči odzvali pridobitni sloji. Predstavniki Zveze delodajalcev so se takoj odzvali in obljubili, da bodo sami zbrali vsoto 7 milijonov lir. Prevzeto dolžnost so izpolnili z zneskom 6 milijonov 20.956 lir. Zveza delojemalcev je določila lestvico, po kateri naj plačajo njeni člani prispevke od svojih mesečnih prejemkov. Vsota prispevkov, plačanih po javnih in privatnih nameščencih, je dosegla 381.879 lir; Zveza svobodnih poklicev je po svojih članih prispevala 205.085 lir; člani Združenja kmetovalcev pa 126.145 lir. Svoje prispevke so dali: Borza dela 1,000.000 lir, Zavod za soc. zavarovanje 150.000 lir; Pokojninski zavod za privatne nameščence 100.000 lir. Prispevki raznih darovalcev so znašali 1.378.512 lir; izredna akcija Socialne pomoči je dosegla 653 tisoč 500 lir; prireditve v gledališčih, kinih, koncertih so dale 167.690 lir; izredno davščine, in sicer; na obisk gostinskih obratov 66.401 lir; 2% naiemni-ški prispevek 114.978.50 lir; radijski naročniki 58.840 lir, prlbilek na vozovnico cest. žel. 29.627.50 lir. Pribitek na preti-skane poštne znamke v korisl »Zimsko pomoči« je prinesel 1.500.000 lir; izkupiček od nekaj serij prodanih poštnih SP0RT Mladina SD Iztoka bo igrala prijateljsko nogometno tekmo z mladino SK Mladiko na igrišču Mladike, ia sicer v četrtek ob 111.30. Vsi igralci, ki spadajo v mladinsko moštvo SD Iztoka, naj zagotovo pridejo pol uro rrod začotkom tekmo na igrišče. — Načelnik. Prvo moštvo SD Iztoka ima obvezen članski sestanek v četrtek. 4. t. m., in ticer ob 19 v gostilni Lovšin v Gradišču. Stara garda igralcev &D Iztoka Ima strogo obvezen članski sestanek prav tako v četrtek ob 19 v gostilni Lovšin. Vsi in točno. — Načolnik. Nov ženski rekord v plavanju. V tekmovanju v Aarbuau je postavila danska plavalka prostega sloga Fritzo Natbanscu nov svetovni rekord v plavanju na 600 yardov v prostem Elogu a časom 59,4 sek. tor potolkla svetovni rekord, ki ga jo doslej imela slavna Wlllie den Oudon. Zo desot let jo rekord na tej progi domena evropskih plavalk. Willy den Oudeu je postavila svetovni rokord v času 59,8 sekund v Kopenhagnu; dve leti zatem jo ta rokord Izboljšalo Ragn-hvild Hveger s časom 59,7 sek. in Kirsten Busch-Sdrensen je 20. avgusta 1941 postala njena naslednica, ki je v Aarhusu postavila nov rekord s časom 59,5 sekund. Proslava 25 lctnlce obstoja SK Bratislave. Večkratni slovaški nogometni prvak SK Bratislava slavi letos 25 letnico svojega obstoja, ki jo je proslavil v velikim nosomet-turnlrjom dno 30. aprila ln 1. maja. Dno 30. aprila sta nastopila kot prvi par dunajska Vienna (lanski nemški pokalni zmagovalec) ln TSS Trnava; kot drugI par pa jubilant ln moštvo zagrebško Concordijo. Dno 1. maja pa sta nastopila kot prvi par moštvo Coneordije In Trnave in kot drugi par Jubilant in dunajska Vienna. znamk jo znašal 425.000 lir. Skupaj vsi prispevki 12.378.614 lir. B. Izdatki Iz nabranih prispevkov so se delila podporo uajbednejšim in najpotrebnejšim, zlasti beguncem. Neposredno odborom za begunce je bil izplačan skupeu znesek 1,199.000 lir. Veliko breme za begunce je padlo na razne šole, zavode, društva iu organizacije, katerih učenci in člani so naenkrat ostali brez zvez in pomoči od strani svojcev na deželi; skrb za begunce so prevzelo tudi dobrodelne organizacije. Za vse tako potrebe jo »Zimska pomoč« izplačala podpor v skupnem znesku 2,209.004 lir; v odpo-moč pred lakoto na deželi, opustošeni po komunistih, je bil okraj, glavarstvom izplačan skupen znesek 2,242.646 lir; podpore posameznim osebam po prošnjah so dosegle skupno vsoto 1,163.540 lir: izdatki za oblačMno akcijo so znašali 1,300.776 lir; za prejemke svojih usluž-benrev jo Zimska pomoč Izplačala 797 tisoč 115 lir; nakupila io uradne opreme in opravo za 133.300 lir; stroški za nakup pretiskanih poštnih znamk so znašali 1,276.865 lir; stroški božičnice drž. upokojencem v višini 30% prejemkov so znašali 1.552.863 lir; nadalini stroški so bili: režijski in upravni stroški 88.459 lir; stroški za tisk in razpečavanje lepakov in letakov 34.100 lir; Zimska pomoč jo dala tudi posojila in sicer: okrajnemu glavarstvu za zdravstvono občino Grosuplie 850.000 lir. — Skupaj stroški 12,347.677 lir. Rekapitulaclja: Prejemki .... 12.378.614.— lir Izdatki..... 12.347.677,- lir Stanje 30.037.— lir. V Ljubljani, dne 1. maja 1944. Iz tega se vidi, da je akcija Zimske pomoči nacl vse uspela in se bomo k poročilu vrnili s podrobnejšim član kom v iutrijšnji številki. iz Trsta Kdor se prostovoljno vrne... »Adria Zeitung« od 1. maja prinaša naslednji odlok vrhovnega komisarja dr. Rainerja: »Da omogočim prisiljenim, zapeljanim in skesanim članom tolp povratek, določam: 1. Kdor prostovoljno zapusti tolpo in se zglasi pri nemškem službenem mestu, temu jamčim za življenje in prostost; 2. Pomiloščeni se lahko vrno v domači kraj in v svoj poklic, kakor hitro bodo razmere dopustile; 3. Ta amnestija zgubi svojo veljavo, čc se je pomiloščeui znova pregrešil. Pripravite požarni pesek! Tržaška prefektura opozarja hišno gospodarje in hišne upravitelje na odredbo, ki so jo izdale »1. avg. 1943 občino Trst, Gradež, Tržič in Milje glede na brezplačno razdelitev požarnega peska. Ker so ta odredba še ni povsod izvedla, so določi sedaj zadnji rok: 10. maj 1944. Požarni pesek se dobi v skladišču via Sporcavil-la 2. Na vsakih 100 kvadratnih metrov pride četrt kubičnega metra peska in primerna množina vode. Ta pesek mora biti pripravljen v postrešju ali v zadnjem nadstropju. Shrani se pa najlažje v papirnatih vrečicah. Požarni pesek mora biti pri rokah tudi na stopnišču ostalih nadstropij. Umrli so: Lucija Juvan, Matilda Cer-kvenik, Josip Cerne in Ippolito Morganti tz Gorice Zaplenjene cigarete. Organi živilske policije so zadnje dni zaplenili okoli sedem tisoč cigaret, blizu 10 kg tobaka in nekaj soli. Vse to so dobili pri štirih osebah, od katerih sta dve doma iz Pa-dove, dva pa iz južne Italije. Kot se vidi, trgovanje na črni borzi ni nič kaj varna zadeva. 100.000 lir sta odnesla v Vrtojbi dva neznanca gradbenemu podjetju Luigi Tacchino iz Gorice. Ta drzna tatvina se je izvršila v soboto popoldne, ko je izplačevalec tvrdke že pripravil kuverte z delavskimi plačami. Nenadoma sta so v baraki pojavila dva razbojnika, ki sta z revolverji v rokah prisilila blagajnika, da jima je izročil ves denar, kar ga je bilo tisti hip na mizi. Nato sta jo pa ja-drno popihala. Policija sedaj vneto preiskuje to roparsko zadevo. Tacchinu so pred kratkim odpeljali avto, in sicer ludi v Vrtojbi. S finančnega in bankarskega vidika je bila židovska skupina že od nekdaj najmočnejša, t. j.: 3:1. Ta skupina je bila v političnem oziru židovslco-pro-stozirlarska, revolucionarna in mednarodno usmerjena, kor bom pozneje podrobno pojasnil. »Comit6 des Forges« se je opiral na katoli.ško-protestnntsko skupino, ki je bila konzervativna in nucionalistič.na. To pa ni bil le njegov zunanji videz, temveč tudi njegovo prepričanje. Oglejmo si vse te banke zapovrstjo! Najprej naj navedem Odbor plav-žev, Comite des Forges. Ta banka je pričela svoje delo z 10 milijoni kapitala, in sicer kot koman-ditna družba pod imenom »Demachv«. I rnncois de VVendel je vložil v podjetje 5 milijonov, njegov bratranec Henrik Grandel pn 2 milijona frankov. Ker je bil de Wendel predsednik podjetja »Comit6 des Forges«, je jasno, kakšne tesne zveze je imela banka Dc-mnchy z vso železarsko industrijo. Zanimivo je tudi, da je bila banka Demachv naslednica banke Saltiere, ki je 1. 1938 podnrla Evgenija in Adolfa Schneiderja, ko sta kupila podjetje Creusot, največje podjetje za vlivanje topov. Pri petrolejski banki Raoul de Ln-bersac so bili udeleženi razni sorodniki Schneidcrja in de Wendela. Eden izmed njih, Aleksander Bungener, je bil podpredsednik banke Union Pari-6ienne, ki je bila prometna banka Co-miteja des Forges; njen delničar, marki Ltibersac, je bil v tesnih zvezah s fužinarskimi podjetji. Dal je celo svoje plemiško ime — tako rekoč — kot varstvo za plačilo v blagu, ko so sklepali pogodbe z nemškimi industrijskimi tvrdkami. Kar se tiče petroleja, je bil de Lubersac udeležen pri družbi Petrofin«, ki ie predstavljala v Franciji angleško-liolandsko skunino podjetja RoyaI Dutch. Viofika financa pa je bila vezana nn amerikan«ko Standard Ojl po Compagnie Francaiise des petroles, čigar upravitelji so bili: TIo-race Finalv, Ernest Mercier in Aslan Fina!y, višji ravnatelji Banque de Pariš et des Pays-Bas; Comiti: des Forges pa je bil vezan z Roval Dutch po Socictč Petrofina po odredbi banke Union Parisienne. Banka Davillier, ki je bila prej zelo močna, je imela v posledn jem času komnj dober milijonček kapitala. Vzdrževala se je nmetno, deloma s pomočjo neštetih sorodniških zvez z magnati in in lastniki livaren, deloma pa z zvezo z družino de Nervijev, čigar član, baron Leon, je bil nekaj časa predsednik Comiteeja des Forges. Prav v takem položaju knkor banka Davillier, je bila protestant, banka Vernes, ki je imela komaj 4 milijone kapitala, pač pa je imela tesne krvne zveze z Neuflize-ji, ki so bili Švicarji. Banko so ustanovili 1. 1667. Bila je to navadna ko-manditna družba z deset milijoni kapitala. Jaques de Neuflize je bil kasneje član nadzorstvenega sveta pri Scheinderjevih podjetjih. Banka Mirabeaud, dasiravno je imela le deiset milijonov kapitala, je bila najmočnejša v konservativni skupini. Značilno pa je, da so 6koruj eno tretjino kapitala 2.935.000 frankov razdelili med družbenike, katerih imeua pa so ostala taijna. Kakor se je pozne-ie izvedelo, so bili ti nepoznani družbeniki: Rotschild, de Wendel in Schneider. Tesne zveze banke Mirabeaud s kovinarsko družbo, potrjujejo, da je bilo res tako. Saj je bil Pierre Mirabeaud v sosvetu banke Union Parisienne; poleg lega pa je bila družba, ki je posredovala najem ladij za prevoz Socičtč d'affretements et de Commisions njegova zamisel. Pierre Mirabeaud je nadzoroval tudi 35 industrijskih družb, rudnikov in kovi-narekih družb. Nič manj važni, tia tudi manj povezani s Comitčjctn des Forges, sta bili dve protestantski ihankti: Hottinguer in Mallet. Prva je imela 10 milijonov i frankov kapitala in klijentelo raznih bančnikov kovinarske in petrolejske stroke. Henrik in Moric Hottinguer in še trije drugi Hottinguerji ter dva Jamesona, so predsedovali s svojimi naslovi kot upravitelji zavarovalnih družb, oziroma so sedeli v sosvetu Francoske banke in v Compagnie Uni-verselle du Canal de Suez. Banka Mallet se je bila 1. 1722 preselila iz Švice v Pariz, kjer je v družbi z banko I'errigaux (ne obstaja več), denarno podprla Napoleona ob državnem udaru 18. brumerja. V zahvalo za pomoč je dobil Mallet od Napoleona plemstvo, zraven pa nalog za ustanovitev Francoske banke, čigar predsednik je potem bil. Predsedniško mesto te banke je potem prehajalo od očeta na sina. ko se je zrušilo cesarstvo, je uživala banka pod restavracijo in pozneje pod Drugo republiko prav tak slove«, kakor prej v času cesarstva. Končno je Francoska banka upravljala premoženje odličnih družin, kakor knežje družine Orlea-na. V upravnem svetu te banke pa je bilo kar 5 bratov Malletov in še njihov bratranček. Jaques Feray, ki so skupaj upravljali in nadzirali ogromno premoženje — 40 milijard. Friderik Mallet starejši pa je bil častni predsednik Union Parisienne, upravnik delavnic in ladjedelnic, Socidtč des Atcliers et Chantier« de !a Loire, poleg tega pa je bil udeležen še pri neštetih kovinarskih skupinah in družbah. Zanimivo je, da so bili skoraj vsi protestantski bankirji Švicarji. Židovski bankirji, razen Lazarda, pa so bili Nemci. To nam povedo njihova imena: Rotschild, Stern, Worm, lleine. Ustanovitelji banke ITeine so izvirali iz družine pesnika Henrika Hei-neja. Njihova banka se jc bavila največ z zavarovanjem gospodarskih poslopij in proti toči, dalje z zavarovanjem trgovskih skladišč in velikih trgovskih hiš. Prvi ustanovitelji velikih trgovskih prodajalen s stalno ceno so bili Ileineji. Oni so ustanovili velike tvrdke, kakor: Uniprix, Prisunic, Mo-noprix itd. Ko so se 1. 1933-1934 zatekli v Francijo prvi Judje, ki jih je preganjal nacionalni socializem, so velike trgovske tvrdke rastle po Franciji kakor gobe po dežju. Posledice nastanka teh velikih trgovskih tvrdk, je bil na-PCL propast malih trgovin. Banka je pričela, takoj po vojni, kupovati kmečka posestva, ki so jih zapuščali kmetje, ki so se selili v mesta, in pa posestva, ki so ostala brez pravih dedičev. I a posestva je banka potem prodajala tujim kmetskim priseljencem. S temi kupčijami in špekulacijami je banka lleine zaslužila do 200 milijonov frankov. Do 1. 1940 sta to banko upravljala Rcnd Beckmann in Ren6 Villars, dva Žida, bližnja sorodnika družine Raynalove, iz katero je izviral minister, ki je podpisal, v družbi z Rotschildom, znamenito »zločinsko pogodbo« glede upravo žoleznic. ŠL tOL, »SLOVENEC«, »reda, 3. maja 194*. Stran J| Hariia v družini Maj je zdaj in vse, tudi kar je bilo včeraj, nam je daleč in temno, zakaj v srcu je upanje, ki pozna samo sončne barve. Ne, tudi grozota ne zamori upanja. Marija, Mati lepe ljubezni, jo tudi Mati lepega upanja, ki poganja iz močne vere in nas osrečuje, posameznega in družine. Maj je zdaj in Marija prihaja v naše družine. Pozdravljena, Kraljica, Mati usmiljenja, življenje, sladkost in upanje naše, pozdravljena! Elda Piščance: Marijino Srce *a rerkev v Šmartnein ob Savi. — losvctitev bo 14. maja. V adventu je bilo. Ne daleč od Ljubljane na dolenjski strani jc na zmrzli cesti stopil s svojega kolesa domobranec in ugotavljal deiekt, ki mu jc onemogočil nadaljnjo pot. Sam si ni mogel pomagali in oziral se je, kje bi bil kdo, da bi mu spravil kolo spet v red. Nikjer nikogar. Pač. Tam v prijazni kmečki hiši ob cesti so se odprla vrata in v njih se je pojavil mož v najlepših letih. »Ali bo treba kaj pomagati?« je vprašal domobranca. »Prosim«, je rekel fant in zavlekel kolo proti hiši. T >^r v hišo, da bomo na toplem!« )& iri .ui 1 Novi grobovi Stojan Plantarič. Dne 5. decembra 1943 je povečal število velikolaških žrtev občinski tajnik v Velikih Laščah, gospod Stojan Plantarič, ki je bil iz Velikih Lašč nasilno odpeljan in je prehodil trnjevo pot do smrti, kakor toliko drugih poštenih in zavednih Slovencev. Po petih mesecih so našli njegov grob na Hudi Polici. Prepeljali so njegove zemske ostanke v Ljubljano. Tu bodo škofjeloškega rojaka pokopali v sredo popoldne ob 5 iz kapele sv. Antona na Žalah. Sveta maša zadušnica za rajnim uradnikom, ki ga bo občina ohranila v najlepšem spominu, bo v Velikih Laščah. Naj počiva v mirul Zgodovinski paberki 3. velikega travna 1080. lota naj bi baje umorili Hrvatje na Kninskom polju kralja De 111 itra Z von i mir a. Zvonimir je bil izvoljen za hrvaškega kralja po posredovanju papeža Gregorja VII., ki mu je podobno kot več drugih tedanjih vladarjev prisegel svestobo in sprejel državo od njega v fevd. Ko so nato krajem osemdesetih let enajstega stoletja začeli ogrožati Seldšaki, gospodarji Sv. dežele Bizanc, se je cesar Aleksej obrnil na papeža s prošnjo za pomoč. Zvonimir se je hotel odzvati papeževi in cesarjevi prošnji in je sklical na Kninskem polju zbor. Toda večina Hrvatov ni marala slišati o vojni daleč proč od rodne zemlje v korist rekel mož in še povedal, da domobrancem rad pomaga, ako le more. In je vzel mož kolo v roke, ga pregledal, našel defekt in ko ga je popravljal in je domobranec sedel ob peči, je pripovedoval". »Veste, jaz sem bil tudi vojak. V svetovni vojni sem bd na vseh frontah in srečno sem se vrnil. Samo majhen spomin sem prinesel s seboj. Vidite, na levi roki imam okrnjene prste ... Nič hudega, kljub temu lahko delam. Marija mi jc pomagala . .< »Marija? Kako? je bil domobranec radoveden »Molil sem. Priporočal sem se Mariji, kakor me je učila mati, in jo ves čas svojega frontnega življenja prosil, da bi bil tako ranjen, da bi ne bilo prehudo in bi se rešil. In Marija me je uslišala. Ko sem se vrnil, je bila moja prva pot na Brezje, doma pa molimo vsak večer tu v hiši rožni venec. « »Pri nas ga tudi,« je povedal domobranec. »In povedati vam moram, da ga mi ta advent s posebno hvaležnostjo in gorečnostjo molimo, ker nam je Marija spet pomagala, ker me je spet rešila ...« Mož jc pokazal z roko na Marijin ki-pcc v vdolbini med vrati in pečjo. Videti je kip nov in da tudi vdolbina ni stara, zakaj barva je bila še sveža in se je ločila za spoznanje od starejšega beleži. »Da, oni teden je bilo. Povečerjali smo in potem tu v hiši molili rožni venec, nič hudega ne sluteč. Tedaj je zunaj počilo, steklo v oknu sc je sesulo in komunistična krogla je švignila prav mimo mojega ušesa in senca in obtičala tam v zidu ... Nič drugega se ni zgodilo, a zame je bil to nov dokaz, da Marija nikogar ne zapusti, ki sc ji priporoča. V spomin na to svojo drugo čudežno rešitev sem brž drugi dan napravil na onem mestu v zidu, kjer je obtičala krogla, vdolbino in vanjo smo postavili ta Marijin kip. Tam je zdaj naš hišni oltarček in ob njem se bomo posvetili Mariji, ki naj varuje našo hišo iz roda v rodi...« Kolo je bilo popravljeno. Domobranec se jc možu zahvalil, mu krepko stisnil roko in, ko se ie odpeljal izpred hiše, je bil kar vesel defekta, zakaj zgodba, ki jo je slišal, ga je prevzela in ga potrdila v njegovi veri Kje je to bilo? Zadnjič sem bral, kako je Marija v Bizoviku prišla v vse družine ... Nemara je bilo tam. Če bi nc bilo bloka, bi šel in poiskal ono prijazno kmečko hišo ob cesti in pred hišnim oltarčkem med vrati in peč jo bi tudi jaz stisnil roko globoko vernemu gospodarju. Dr. Joža Lovrenčič tujega vladarja in je usmrtila svojega kralja. Nesrečni vladar je bil nato pokopan v kninski stolnici. Novejša rai-iskavanja hrvatsko zgodovino pa kažejo, da je kralj Zvonimir umrl naravne, ne pa nasilne smrti kot to trdi hrvaški zgodovinar Ferdo Šišič. 1635. leta so se, kot poroča kronika krškega mesta, uprli Schrattenbachovi podložniki v Voljski in Ostrovru nad Celjem in oni iz laško graščine. Tem so se pridružili podložniki drugih štajerskih in kranjskih graščin. Naskočili in oropali so več gradov in samostanov. Graščaki so zapustili svoja domovja in zbežali. Kmetje so naropali veliko denarja, srebra, dragocenosti in raznega drugega blaga. Upornikov se jc nabralo več tisoč. Tedaj so kranjski stanovi s ce sarejvim dovoljenjem poklicali na pomoč graničarje, ki so upornike naglo ukrotili 1881. leta jo umrl pisatelj Josip Jurčič. Rodil se je na muljavi 1844. le ta, končal v Ljubljani gimnazijo in odšel na Dunaj študirat klasično filologijo, je moral zaradi gmotnega pomanjkanja opustiti učenje. Stopil jo v uredništvo Slovenskega naroda v Mariboru, se pre selil z njim v Ljubljano, kjer je tudi umrl. Jurčič je izšel kot pripovednik iz Levstikovega literarnega načrta. Po svoji naravi je bolj realist, pisal pa je v dobi. ko ie pri nas prevladovala še romanti ka. Romantika se kaže pri njem v izbiri gradiva, realizem pa predvsem v mlado-evropskem demokralizmu in poudarjanju, da prihaja zlo nad narod od tujcev; le- Za današnji dan Koledar Sreda, t. velikega (ravnaš Najdba sv. Križa; Aleksander 1., papei in mučouoo. Četrtek, 4. velikega travna: Ftorijan, mučenec; Monlka, vdova; Oothard, Skof; Vcnerij, Skof, Dramsko cledallšče »Ognjenik«. Rod A. Ob 18. Operno gledališče »Gorenjski slavček«. Izven. Ob 18. Kino Matica »Domovina« ob lt ln 1). Kino Llnion »Švedski slavček« ob 16 tn 19.15. Kino Sloga »Prijeten dan« ob 16 in IS. Lekarniška služba N o f o o slu i bo imajo lakirati dr. Kmet, Ciril Metodova 43; mr. Trn-koozy ded., Meetni tre in mT- Ustar, Selonburgova ulica 7. Dnevne novice Alojziji Plut v spomin (Ob prvi obletniei njeno smrti.) V duhu sedim pod brajdo ob se miški zidanici. Pogled mi plava mimo sončnih vinskih goric med nizkimi zidanicami preko obširnih in valovitih belokranjskih steljnikov in so ustavi tam, kjer Kolpa loči našo zemljo od hrvaške. Okrog meno brsli pomlad. Po vinogradih so razlega prešerni smeh veselih deklet in fantovski vriski režejo jutranji zrak. V bližini za škrtajo trlne škarje, motike zadevajo ob kamenje, »barinček< roma od kopača do kopača; to je pomlad v semiških goricah! Tudi Ti, draga Lojzka, si nekoč do-življala lepoto semiške pomladi, tudi Ti si pila sončno luč med vinskimi goricami in stopala po kadečih se brazdah vrtačkili njiv. Videla si pa, kako so so začelo po naši sveti zemlji vlačiti oboroženo tolpe izgubljenih ljudi, kako so jo skrunile in ji trgalo pečat božjega blagoslova. Zajokale so matere, očetjo so onemoglo stiskali pesti, ko so jim otroke vlačili v gozdove. Padalo so nedolžno žrtve. In Tvojo pošteno in neustrašeno srce ni moglo mirno prenesli tolikega nasilja. Glasno si obsodila zločin, svarila ljudi pred zmoto. Pa so zavpili grobarji slovenskega naroda, da narod izdajaš. V temni noči — bilo je 30. aprila 1943, so prišli pole in Te odvedli proti Brezovi rebri, kjerso Te 3. maja zverinsko umorili. Vse si žo imela pripravljeno, da stopiš s svojim ženinom pred oltar, pa si padla kot nedolžno jagnjo za svoja katoliška načela. Draga Lojzka, pomlad jc zopet tukaj. Sla je ludi preko Tvojega groha. kjer že euo lelo počivaš po krivdi tistih, ki jih je dražilo Tvojo pošteno življenje. Pomlad jo našla Tvoj grob in sto drugih grobov, našla je osamele domove, žalost in bedo. Vendar bo pomlad prinesla — o tem smo trdno prepričani — novo življenje, ki že zori po zaslugi Tvoje žrtve in žrtev toliko nedolžnih Slovencev. poslovjo in zgledi iz preteklosti krepi narod v njegovi borbi. Najboljšo izdajo zbranih Jurčičevih del je zasnoval dr. Ivan Prijatelj. 1011. lota je mnrl v Beogradu književni zgodovinar in kritik Jovan Skerljič, ena i'med najpomembnejših literarnih pa tudi političnih osebnosti predvojne Srbije. 1915. leta je italijanski poslanik na Dunaju izjavil cesarsko kraljevi vladi, da Italija no priznava več obveznosti trojne zveze. Italija so je namreč še 26. aprila ob priliki sklenitve londonskega sporazuma zavezala, da bo tekom enega meseca stopila v vojno proti svojim dotedanjim zaveznikom. L. V, Bolniška nakazila za maj i Bolniški odsek mestnega preskrbo-valnega urada bo bolniška nakazila pi „.„1,. pričel delili v sredo, 3. maja, po že 5l0VenSke drUZUie J ^ objavljenem razporedu. Vsi upravi- Varujte naŠO tradlClIO. Zato čenči zu bolniške dodatke, ki 1. iu 2. I -•- ■ i »------- maju niso dobili bolniških nakazil, naj se zglase v bolniškem odseku mestnega preskrbovalnegu urada v pritličju Turjaške palače v Križunknh, Gosposka ulica 13, tako da v sredo, 3. maja, od 14—17 pridejo ua vrsto bolniki z začetnicami priimka A do C, v četrtek, 4. moja, od 14—17 z začetnicami Č do F iu v petek, 5. maja, od 14—17 bolniki z začetnicami G do J. Dodatne živilske nakaznice za delavce Za mesec maj bo mestni preskrbovalni urad delil dodatne živilske nakazili za delavce po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v četrtek 4. maja številko 1 do 100, v petek 5. mnja številke 101 do 200, v soboto 6. maja številke 201 do 300, v ponedeljek 8. maja številke 501 do 400, v torek 9. mnja številke 401 do 500, v sredo 10. mo ja številke 501 do 600, v četrtek it. maja številke 601 do 700, v petek 12. maja številke 701 do 800, v soboto 13. maja številke 801 do 900, v ponedeljek 15. maja številke 901 do 1000, v torek 16. mnja številke 1001 do 1100, v sredo 17. mnja številke 1101 do 1200 in v petek 19. maja številke 1201 do 1300. Dodatne živilske nakaznice zn delavce bo urnd delil med uradnimi urami v sobi št. 3, I. nadstr. palače Bata. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Anvveisusngen von 61, Seife und Kaifeeersatz Handler und Genossenschaften in Laibach beheben beim »Prevode, Novi trg 4-11. Anweisungcn filr 01, Seife und Kaffeeersatz in nachstchender Reihen-folge: am Mittvoch, den 3. Mal, mit den Anlangsbuchstaben A—Ko; am Donners-tag, den 5. mai, vom Kr—P und a m Freltag, den 6. Mai. vom R—2. Nach dem 10. Mai bekommt jeder Verbraucher bei seinem Handler jo % kg oder 12.5 Dkg Kaffeeersatz. Obvestila »Prevoda« Nakazila olja, mila in kavinega nadomestka trgovccm Trgovci iu zadrugo v Ljubljani naj dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4-11. nakazila za olje, milo in kavine nadomestke po naslednjem abecednem redu: v sredo, 3. maja 19-14, z začetnico od A-Ko; v četrtek, 4. maja 1914, z začelnico od Kr-P; v pelek, E. maja 1914, z začetnico od R — Z. Po 10. maju prejme vsak poleroSnik pri svojem trgovcu po % kg ali 12.5 dkg kavinih nadomestkov. KMALU BOSTA IZŠLI novi knjigi »SLOVENCEVE KNJIŽNICE« Ivan Ma t i č i č : »FANT S KRESINJA« in Dušan Radič« »VA S« Dvo zgodbi s kmetov. / Prva optimistična in vesela, polna zdravega kmečkega humorja, druga težja z močno pisanimi strastmi preprostega srbskega seljaka. / Oho knjigi bosta ros vredni branja! se posvetite brezmadežnemu "'•";imsmil S Tli! Posvetilo? oziroma obnovitev posTC-(it vo brezmadežnemu Marijinemu Sreti za akadein. izobralenco bo danes ob 18.15 pri duhovni obnovi v Kriiankah. Pri tej posvetitvi bomo obnovili tudi obljube, ki smo jih lansko leto dali pri romanju na Rakovnik. Papeževo posve-(ilno molitve, kakor podobic« i obljubami prinesile s aehoj. Ako jih pa nimate, hosto pa obojo dobili pri vhodu v cerkev. Pripeljite k tej lepi mesečni duhovni obnovi vso našo prijatelje in znance! Strniom našo vrsto okrog Marije, nuio Matere in Kraljice! Nv. maša zaduftnlea za pok. novinarjem K Antonom Ekorjem. ki jo umrl v Beogradu, bo v potek ob 8 v frančiškanski corkvi. Mesečna rckolekclja ljubljanskih gg. du hovnlkov bo v Douiu dubovnlh vaj na prvi petok, i. mnja. Hkupna adoraelja ob 16. Mo-ditnclja ob 17. Zbirališče v bISni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. Kekolckclja ia akademske liobralenke bo kapeli pri urSulinkab v petek. 5. maji, ob 19 tor v soboto, C. maja. ob 7. Obakrat bo tudi prilika ta spoved. Vhod pri porti. IlratovSi-lna sv. RoSoJega Telesa ho lin« la svojo mesočno pobožnost v čotrtek. 4. maja, v urSullnskl cerkvi. Zjutraj ob 6.30 bo sv. mnSa z blagoslovom za live In rajno člane bratovščino. Udelofenol dobo t« dnu popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Šo ena knjiga bo izšla, pa ho I« LETNIK »SVETOVE« poljudnoznanstvene knjižnico pri kraju. Da jo bila takšnn knjižnica pri nas nujno potrebna, kaže veliko zanimanje bralcev in pa lepo število stalnih naročnikov. Ali slo ludi vi ie »Svetove naročnik? Ce še ne, potem pohitiln in si kupilo dozdaj izišle knjige! Knjižica »Krvavi evet« en dobi v Min. dlnski zuloibt (Stari trg 3«), Cona 1 lira. Na Javni produkciji oddelka »a dvkla-macijo prof. Šesta na Soli Glaabone Malico bomo sliSall dosst doklamncij is nn»e lilo-rature ln Stirt prizore, oduosno dejanja iz Veronike Dcseni-ka in Cyrann. Spored bodo Uvajali gojenci, kl »o nastopili tudi Jo v septembru lanskega lota in Imeli najlepši uspeh. Produkcija bo v potek, 5. maja, ob 18.30 v frančiškanski dvorani. Vstopnico Mntični knjignml. Obl&člto razstavo slik Bare Retne« In Jcle Trnkoezjr v galeriji Obcrsncl. Odprlo dnevno od »-15.30 in od 14—19. Socialno pomožna akcija vrhovnega komisarja v Ljubljani, BIciweisovn cesti« 1.1, I. nadstropjo (nasproti vladno palače), bo v počastttov Filhrerjeveca rojstnega dnev i rnzdeljovnla v detrtok, 4. maja v klet. nih prostorih Kranjsko hranilnico v P u <' -clnljovi ullol 9 svojim podpirauccm na pokaš legitimacije »Ililfswerk-Answeis', izdano od Soclalno-pomoine akcije ln opremljeno z žigom: »Der doutseho Borntcr f ii r die Proviuz Lnibach«, nokaj perila, in si« ccr le onim podpirnnlm, kl oh priliki raz. delitvo bonov na živila niso bili obdarovani i zavitkom sladkorčkov. Ta red jo treba točno upoštevati, kor so tudi s sladkoreki obdarovano osebo zahdoZono. Zdravniška spričevala z» dodatna llvll.i bolnikom sprejema mestni flzlkal Sclc od 8. maja t. 1. dsljc. Škofijska dobrodelna pisar, n a sporoča, da se na pismene proSn> ne moro ozirati. Vsak prosilec uaj ne zglasl v pisarni osebno. Na Državni dvorazreilnl trgovski Soli v Ljubljani se bodo pričeli razredni In privatni izpili dno 12. Junija 1944. Priglasiti so jo troba v ravnatcljskl pisarni uajkasnejo do 10. maja 1944. — Itavnatoljstvo. Tudi mlekarne so se organizirale 25. oktobra 1942 so si ustanovili trgovci z mlekom in mlečnimi izdelki nabavno-prodajno zadrugo »Mlekotrg«, ki nnj bi jim pomagala, da bi mogli čjmbolj zadovoljiti svoje odjemalce. V sedanjih časih, ko ni proste prodaje in je mogoče postreči potrošnikom io z blagom, ki ga oskrbi Prevod, jc gla- KULTURNI OBZORNIK Nove knjige Ljudska knjigarna je izdala kot 26. zvezek svoje zbirke izbranih literarnih del, roman češkega regionalističnega pisatelja s Hodskega Jana Vrbe pod naslovom Božji mlini. Poleg tega romana Ea še nekaj novel istega pisatelja: Glu-ec, Nočna zgodba, Vrtnar (346 strani), kar nam ga dobro predstavlja in od boljše strani, kakor pa prva njegova povest, ki je pred kratkim izšla v prevodu istega prevajalca prof. Bradača pri Slovenčevi knjižnici, Stari in mladi. Toda že ta Slo-venčeva povest se je bralcem zelo priljubila, zato bodo radi segali tudi po romanu Božji mlini, ki je kvalitetno boljše delo. Najplodovitejši sodobni češki pisatelj bo tako dobro poznan tudi pri nas, Roman žo po svoji obsežnosti napravi vtis mikavnosti. — V založbi Slovenčevo knjižnice je izšel drugi moderni češki roman »Podeželski zdravnik«, ki ga je spisal priznani češki katoliški romanopisec dr. František Skacelik. Ta zdravnik, ki je izšel iz umetniškega kroga Moderne začetkom stoletja, ki jo je vodil pokojni kritik F. X. Salda, se je uveljavil zadnja leta pred to vojno kot izrecen psihološki pisatelj ter se uvrstil med najboljše izrazito katoliške književnike Med njegova najboljša dela spadajo povesti »Podeželski zdravnik« ter roman Iz literarnih salonov fin de siecla, ko so je porajala Moderna, »Arhitekt Malota«, kar lahko velja za življenjepisni roman o F. X. Šaldi. Povest, ki je kvalitetno dobro delo, bo gotovo zanimala vse naše izobražen- ce. O njej bomo še posebej poročali. — Znani pisatelj narodopisnega blaga iz našega Pohorja Jože Tomažič je zdaj izdal po pohorskih pravljicah in bajkah še tretjo knjigo podobnega gradiva pod naslovom Pohorske legende. Tako je svoje narodopisno izročilo svojega kraja lepo vporabil za nove literarne podobe, v katerih se realistični motivi pretapljajo s pravljičnimi ter narodopisje z regionali-stičnimi opisi. Vsekakor pa je Tomažič s svojo »narodopisno pohorsko trilogijo« oživel še vse premalo literarno izrabljeni kraj ter naši mladini pedal lepo knjigo domačega legendarnega branja. — To pot knjige ni ilustriral F. Beranek (razen nekaj legend), temveč ga. Marija Kozložnik. — Jutrova »Dobra knjiga« je zadnji čas izdala tri knjige", ki jih še nismo naznanili. Octava Aubryja povestni opis Napoleonove velike ljubezni, to je poljske grofice Marije Walewske, je prevel Vladimir Levstik. Dalje je izšla povest pisatelja Bojerja, ki je nam znan po romanu Izseljenci ter drugih manjših povestih (Lafotski ribiči itd.) pod naslovom Erik Evie. Kot najnovejša knjiga pa v Glonarjevem prevodu prelepe novele enega največjih nemških pisateljev pretekle dobe Gottfrieda Kellerja Ljudje iz Seldwyle, novele, ki spadajo med najboljšo nemško prozo sploh ter so svetovno knjižni zgled prave »domačinske književnosti«. Tudi o tej zbirki bomo še govorili. -- V založbi Tiskarne Merkur je izšel Kresalov prevod sočne norveške novelo znanega pisatelja Olala Duuna: 01soyski fantje. V njih jc opisana usoda treh bratov in sestre s samotnega otoka ter njihovo privezanost na morje. Pri nas se je tako s to knjižico predstavil svetovno znani severnjaški pisatelj, ki ima še boljše stvari ter ga bomo gotovo šc srečali v prevodih. Škofijski odbor za obhajanje 5 prvih sobot v Ljubljani je izdal za letošnji majnik v taki obliki kot lani nove šmar-nico pod naslovom Marija Pomagajl Te »Smarnice v letu trpljenja 1944« je spisal stolni kanonik Franc Koretič. Napisane so tako nalašč za naš čas Ur posvečene Mariji Pomagaj, katere milostna podoba z Brezij gostuje sedaj pod streho naše stolnice, kjer jo obiskujejo vsak dan njeni častilci, ki zaupajo v Njeno pomoč. Tudi o teh šmarnicah bomo še govorili. — V salezljanskih Knjižicah je izšlo zadnji čas več novih snopičev. Tako kot snopič 245 a Pastirsko pismo ljubljanskega škofa dr. Rožmana za leto 1944, v katerem podaja besede sv. očeta trpečim narodom pod naslovom Trpečim narodom. — St. 247-248 sta posvečeni Velikonočni dolžnosti. Spisal jo je sale-zijanec dr. Franc Knific ter govori v njej o sv. spovedi ter o prenovitvi za velikonočni čas. — St. 249-50, ki nosi naslov Krvavi cvet iz Rožnega dola, je spisala Francka Galovič. To je življenjepis odločne delavke KA v Rožnem dolu pri Semiču učiteljice Marice Nartnikove, ki so jo 25. junija 1942 ustrelili komunisti, ker jc odgovorila na vprašanje: »Zakaj ste se vedno borili proti komunizmu«, odgovorila: »Zato, ker ni na verski podlagi Meni je vera vse!« Francka Galovič sedaj posveča lep spominček te: odločni boriteljici za Kristusa. To je nekaj novih knjig in brošur zadnjega časa. O važnejših izmed njih bomo napisali še posebna poročila. td Slovenski pravnik L. LVIII t. 1-4. prinaša naslednjo vsebino: Dr. Rudolf Sa-jovic nadaljuje svojo razpiavo o prepovedih odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju. — Dr. Frančišek Mihelčič je napisal sestavek Izpodbijanje v mednarodnem zasebnem prava. — Dr. A. Urbancc odgovarja na vprašanje: Ali se razteza pogodbena in prisilna zastavna pravica na premičninah tudi na odškodninsko terjatev zoper zavarovalnico? — Dr. Rudolf Sajovic opisuje Pravosodstvo vrhovnega sodišča v civilno pravnih stvareh v letu 1943. — To sh razprave tega zvezka. V književnih poročilih je ocena Murkovcga Denarja (Dr Mihelak), Razne vesti zaključujejo zvezek, ki ima tudi prilogo Kazenske odločbe II. str. 477—488). Cerkveni glasbenik št. 4-5 leto 67 ima naslednjo vsebino: Dr. A. Dolinar: Pregled slovensko ccrkvene glasbe, XXI poglavje o Sattnerjcvi skladateljski poti v luči tedanje kritike. Janez Kalan piše o namenu cerkvenega petja, zlasti ljudskega. — Stanko Premrl: O improvizacijah na orglah. — St Premrl poroča tudi o izvedbi Mavove »Maše Nepremagljivega Kralja«, ki jo je izvajal Sattnerjcv pevski zbor. Razpis glasbenega natečaja, ki ga je razpisala Glasbena Matica, Koncertna poročila, Oglasnik za svetno in cerkveno glasbo ter Razne vesti zaključujejo številko Glasbena priloga vsebuje naslednje skladbe; Dr F K. Luk-man: Marija, mati ljubljena, Jože Klemenčič: Krasota Jezus, angelska. Mirko Rcner: Kako si lepa, moja Mati! ven posel zadruge »Mlekofrg« v tem, da nakazano blago porazdeli med mlekarne in stojnice, katere določi Prevod. Vendar je. zadruga zadnje poletje nabavila v Italiji velike količino zavojev mlečnega prahu. Nekatere mlekurnc so se z njim v tolikšni meri založile, da bodo mogle še lep čas postreči strankam z belo kavo. Zadrugi je uspelo dobiti tudi večje količino Proje, iz katero sedaj kuhajo pn mlekarnah kavo. Zajtrki so sedaj prnv /;i prav edini posel in zaslužek večine mlekarn. Zadruga se trudi, da bi dobivali vse, mlečne izdelke, ki jih nakaznic Prevod, potrošniki v mlekarnah. Tam ju vse tako urejeno, da ni mogoča nobena okvara blaga. Tudi liigienski razlogi govore za to in se zadruga opira na izjave, mestnega fizikutn in Higienskega zavoda. Če bi se to zgodilo, potem bi bilo mogoče rešiti te/.-kega položaja mnoge trgovce in trgovke z mlekom in mlečnimi izdelki, kajti mleko razdeljujejo le nekateri. V nedelio, 30. aprila, je imela zadruga »Mlckotrg« svoj občni zbor. Zu-čel sc jo oh pol 3 in končal tričetrt na 5. Na občni zbor so bili povabljeni in se ljubeznivo odzvali zastopniki mestne občine ljubljanske, Pre. voda, Zavoda zu zadružništvo in Združenja trgovcev. Zadruga ima 84 članov. Po poročilih jc bila izelnsovann tipravn. odboru razrcšnica. V upravni in nadzorni odbor je bilo izvoljenih nekaj novih članov in namestnikov. Načeto je bilo vprašanje, kako dodeliti blngo v razdeljevanje vsem trgov, cem, da bi nekoteri ne bili prikrajšani. Ob tem se človek spominja Časov, ko ni bilo težav t. nabavo blagu, ampak s prodajo. Zivobarvni letaki so vzpodbujali mimoidoče, noj stopijo v mlekarno in si privoščijo kozarec mleka, žemljo z maslom nli sladko smetano. Dni Bog, dn bi kmalu sprt brali po mlekaruuu: Pijte mleko, mleku, mleko I Kaj je novega pri naših sosedih? S Spodnje Štajerskega Pevski večer v Mariboru bo priredil za ljudsko prosvelo maja. So-delovali bodo člani iu članice mariborskega gledališču. Mariborčani ▼ vojaških bolnišnicah na obisku. V okviru slovesnosti ob triletuici povrnitve Spodnie Štajerske so krajevne skupine iz Maribora, Hoč in Radvanja priredile obiske v vojnih bolnišnicah. Zlasti so sc postavila dekleta iz Maribora, ki so s petjem in veselimi prizori razvedrila ranjence. Vojaki so prejeli tudi darila. Vojaška poroka v Slovenci Bistrici. Nu veliko noč sta se slovesno poročila v Slovenski Bistrici mornariški itocTnarednfk Reinhold Serianz z godč. I lizabeto riolier. Hcinliold Serianz je -in dentksta Arthurju Serianza, ki je bil soustanovitelj nekdanjega švabsko-nemškega'kulturounda v Slovenski Bistrici. x Veliki nspehi cabirk na Spodnjem Štajerskem. Razne nabirke so v zadnjih treh letih na Spodnjem Siajerskem vrgle prav toliko, kakor jc Štajerska domovinska zveza izdala za najrazličnejše socialne namene na tem področju. Tako so nabirke za zimsko pomoč na Spodnjem Štajerskem vrgle: za 1610 1941-42 3,599.488 mark, leta 1942-43 7, 210.292 mark, in lela 1943-44 okrog 8,500.000 mark, tako da znesejo nabirke vseh treh let 19,309.703 mark, pri čemer moramo upoštevati, da letošnja nabirka še ni popolnoma zaključena. Dalje so bili prispevki za Rdeči križ tudi znatni. Leta 1942 so znesli darovi zanj 1,590.158 mark in leta 1943 1,981.958 mark, torej skupaj 3,572.116 mark v dveh letih. V celoti znašajo torej darovi požrtvovalnega prebivalstva skoraj 25 milijonov mark. Iz Hrvaške Novo opozorilo zagrebškega Zupana za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi. Zagrebški /upan Verner je znova pozval prebivalstvo, naj po možnosti zapusti mesto in se naseli pri znancih v pokrajini. Zaradi varnosti pred novimi letalskimi napadi svetuje zagrebški župan izselitev iz Zagreba vsem tistim, ki zaradi svoje službe ali dela niso nujno vezani na bivanje v mestu. Predvsem pa svetuje izselitev ženam in otrokom. Poslanik RušinoviP odpotoval v Sofijo. Novo imenovani hrvatski poslanik v Sofiji Rušinovič je te dni zapustil Zagreli in odpotoval na svoje novo službeno mesto v bolgarsko prestolnico. Darilo japonskega poslanika v Zagrebu. Japonski poslanik v Zagrebu dr. Mitira je izročil hrvatski vladi znesek 300.000 kun kot podporo za prizadeto Vsakdanja Ljubliana oo kronistovih zapiskih Aprila nad devet milijonov vknjiženo Splošen pregled aprila na razne nepremičnine v mestu in okolici vkniižcnih posojil in kreditov kaže, da jc bilo podanih 64 predlogov ra vknjižbo zastavne pravice odnosno za zaznambo vrstnega reda v skupnem znesku 9,230.350 lir. Od teh je bilo 42 predlogov za vknjižbo po-soiil, ki so jih dovolili ljubljanski denarni zn-odi v znesku 1.475 350 lir. Najvišje posoiilo jc bilo 400.000 lir. najnižje pa 500 lir. Dalje je bilo podanih 22 predlogov za zaznambo vrstnega reda v varnost kreditov za znesek 7,755.000 lir. Te kredite so denarni zavodi dovoljevali največkrat raznim industriiskim podjetjem, obrtnikom in trgovcem. Najvišji kredit je znašal 1,200.000 lir, dva pa po en mili«, lir. Vremenska opazovalnica v Trnovem Trnovčani in Trnočanke se zelo zanimajo za vreme in imajo tudi svojo posebno vremensko opazovalnico na Cesti v Loko. Ta opazovalnica je v aprilu zaznamovala 77.7 mm padavin. Prve tri dni v norilu smo imeli sneg. nato je ostal april vse dni brez snega. Bilo je 11 me- glenih dni, štirikrat jc grmelo, dne 6. aprila pa je padala toča, dvakrat smo v aprilu imeli slano, in sicer 2. aprila in zadnjega v nedeljo, kakor smo že poročali. Ponekod je bila slana zelo huda. Škodovala jc posebno cvetočemu sadnemu drevju. Rosa je bila štirinajstkrat. Izbrisana hipotečna posojila V aprilu jo bilo v zemljiški knjigi pri 33 nepremičninah izbrisanih mnogo hipo-tečnih posojil in kreditov, tako za skupne zneske 1,371.000 din. 534 350 lir in 74.110 starih kron. Izbrisano je bilo najnižje posojilo 400 din. najvišje posojilo pa 250.000 dinarjev in 162.500 lir. Razne nesreče in poškodbe V Aškerčevi ulici 9 stanujoča posest-nikova hčerka, 30-letna Angela Kavško-va, doma iz Metnaja, občina St. Vid pri Stični, se jc pri padcu hudo poškodovala na glavi. — Mestni delavec, 61-letni Jože Olup, in kleparski pomočnik, 37-Ietni Ernest Intihar sta padla z balkona hiše št. 18 v Šibeniški ulici. Dobila sta notranje poškodbe. Upravičeno vprašanje; Ali res ni vec srca? I UV*. Tako se je marsikdo vprašal, ko je v nagoni listu bral; da ee je od 27.000 Ijubljabtkih družin javili) samo I i toč dobrosrčnih ljudi, ki bi bili voljni sprejeti kakega reveža pod streho, če bi ostal brez nje ob letalskem napadu. Slovenski Rdeči križ sedaj ponavlja svojo prošnjo ter razjiašalci živilskih nakaznic spet po vseh domovih razdeljujejo tiskovine za odgovor in prijavo, zalo ee pa z vsem poudarkom resnega časa priključujemo prošnji, naj se ljudje vendar zavedo, kaj jih čaka, čc bodo oni sami o'i letalskem napadu morali ostati na cesti. Seveda ne sami, temveč z otroki, /. ženo in vsemi člani hiše t Ali jih ne i>i> pekla vest zaradi trdoerčnosti, ko bodo na lastni koži spoznali, da nesreča ne i/bira ter smrt kosi brez razlike re\-ne iu bogate. Gotovo bo tudi Slovenski Rdeči križ z mestnim županstvom vred najprej pregledal prijave ter naravno upošteval ur-srečo listih, ki so biti voljni drugim cdpreti vrata. Zato naj se pa vsi odlašala" t.T-koj premislijo, prav naglo pregledajo, kako bi se v stanovanju čim najbolj stisnili, ter nemudoma Slovenskemu Rdečemu križu javijo, kolikim ob letalskem napadu prizadetim bi lahko dali zavetja. Kdor bo premislil položaj, gotovo ne bo posnemal milijonarja, ki je Slovenskemu Rdečemu križu »vljudno javil, da Irenutno ne moro dati nobenega prostora na raz.polago, ker je že sprejel eno osebo — begunko — v 6vojc stanovanje«. Ne maramo pozvedovali za begunko, pač pa lahko takoj objavimo, da jc ta revirji gost luksuznega, zelo velikega stanovanja. Zato pa tusichergestellt<) po Vi«. SS in policijskem vodji v XVIII. obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp. Kraj oddaje: .lavna skladišča, Ljubljana, Ciril Metodova (bivša Tyrševa) št. 35, skladišče št. 10. Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili slični pozivi. Poizvedovanje NaSel sem srednjo vsoto denarja T nedeljo, 30. aprila.v Itoinl dolini. Kdor pa je zgubil, naj ee uglasi v Slovenčevi podružnici na Miklošlčovi eeeti i. FILMI TEGA TEDNA Novi svočnl tednik prinaša zanimivo konjske dirko pri Berlinu, dalje radijskega govornika dr. Raua, ki vsak teden v radiu čila članek državnega ministra dr. Ooeb. belsa ln zaključne Izpito rudarskega naraščaja. ki si je lpopolnll svojo strokovno izobrazbo. V karelijskem pragozda delajo vojak) sn zabavo lepo zibelko, ki jo dobi do-pustnik v dar ln prinoae tudi srečno v svoj dom. Strahotni so prizori ir. razbitin Cassl-na, kjer vodno ponavljajoči »e sunki Izvid, nie nikdar ne dovolijo, da bl se bojišče umirilo. Na Krlmn oskrbujejo čote velikanski šestmotomi »Giganti«, ki dovaiajo orožje, niunicljo in vso potrebno prehrani« četam, ki drle postojanke. Za zaključek elede prizori iz borb, ki ao zopot otele obkoljeno mo-sto Kovolj, katerega «o dalj časa oskrbovala lo letala, ki ao vztrajno boreči ee po-sadkl metala proekrbovalne bombe, ki ao se •puščale na padalih proti tlom. Po 31 dneh je bil obroč okrog Kovlja razbit. »Domovina« je naslov fllmn, ki p« pred. vaja kino Matioa. Deloma veliki obisk filma le dokazuje — čeprav obisk vodno Bi merilo kvalitete —, da Je • tem filmom Matica svojim običajnim ohiekovalcom zelo nstregla. Sicer pa le imena igralcev nama cajlepSe vabijo k oblaku. Film jo prirejen Po istoimenski drami H. Sudermanna ln prikazuje dobo lz druge polovice prejšnjega stoletja in razmere ▼ častniški drnlltll, kjer mora vsak, pa če treba tudi z žrtvovanjem življenjske sroče, omogočiti, da dana častna beseda obvelja. Starega častnika, VI tako predstavlja stari svet, ki Ima vsaj nekaj najsvetejšega — to mu je častna beeoda — igra izvrstno Ilelnrleli George. Njegovo hčerko, ki pa je zapustila družino in v svetu po osmih lotih dobila Ime in slavo ter ee kot fnjka In prlmadona Metropolitan opere v New Vorkn vrača pod nmetnlšklm imenom v rojstni kraj gostovat na posredovanje kneza, igra Žarah Leander. Stari nazori ln gledanje po aren in notranji vesfl ob snidenjn privedejo do novih zapletov, ki končno po trpljenju najdejo reSitev, ki jo gledalec še komaj pričakajo. Tudi mnogi ostali igralci go priznani filmski umetniki, tako dn jo vas film no snmo tehnično, ampak tudi igralsko prav dober. Dramsko gledališče Sreda, S. maja. ob 18: »Ognjenik«, ned A. Četrtek, 4. maja, ob 18: »Assael«. Bed Četrtek. Operno gledališče Sreda. S. maja, ob 18i »Gorenjski slavček«. Izven. Cene od 88 let navzdol. 35 letnica Svetozarja liunovca. Foerster »Gorenjski slavček«, opera v 3 dejanjih. Osebe: Majda, vdova — Zamojčeva, Minka — Vldalijeva, Franjo — Banovee, Chansonotte — Janko, Ninon. — Zakrajškova, Francozinji - Baukartova ln Haneinova, Štrukelj — Betetto, ltajdelj — M, Sancln. Lovro — Dolnlčar, krčmar — Gregerin, sol — Pianecki. Dirigent S. Dubad, režisor E. Frelih, acenograf inž. E. Franz, koreograf P. Golovin. GddaJnISka skupine »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 3. n»aj: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jntranjl pozdrav; vmes 7.30 Poročila t slovonščini - 9 Poročila v nemSčini — ».10 Koračnica, napoved »poroda v nomSčini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini in alovenSčlni — 12.45 Venoli zvoki za premor — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Vsakemu nokaj —17 Toro-člla v nemščini in slovenščini — 17.15 Otro. Sko uro vodi Slavlca Vencajz — 17.45 Humoreske — 19 Slovenske pesmi poje tercet sester Dobrškovib — 19.30 Poročila v slovenščini. napoved sporeda — 19.45 Glasbena medigrn — 20 Poročila v nemščini — 10.1.1 Kako vam je všeč — 21 Vaška godba, sodeluje tenorist Andrej Jarc — 21 Poročila v nemščini — 22.10 Glatba za lahko noč. MALI OGLAS KROMPIR TOPINAMBUR krmo z« prašiče. zaj-rr in kokoši nudi po nizki ceni Sever A Komp., Ljubljana. (I FIŽOLOVE PREKLJE dobite v skladišča zadruge >M Alt AD« v 2i-vinozdravoiški nlici ta ( ukrarno. 0 KUHARICO dobro, »amoitojoo takoj sprejmem. Plačo donra. Domobranska cesta 7. CVETACO lepo in zdravo blago — ie dobite pri Gospodarski zvezi, Mai-tlrova 10. KUPUJEMO prazne cementna ta stične papirna!« vreče Ht IKONAH A. hrU- T« C ««._ STEKLENICE razne vrste, kupujemo Platamo dobro. Ns vato tel Jo fih prevzamemo na dumo. . B. Cnilia. Vodnikov trt It i. POZOR! (apalem vreče ta vi* tekstilne odpadke ler plačam po najvišji resi. . Grebene Alojzij. Callnsovo nabrežje V). Ljabljana. k ANT1KVARNE KNJIGE kupuje stalno knrcat-na Akademik« založbe. Dunajska cesta 2, bolel SLON. STAR PAPIH la papirna odpadke vsake vrsie, velike ia majhna količine, ka pojemo pe oalviiji cenil Prevol eakrbimo samit Zdrnžena papirnice. pisarna: Dunajska lb-ll (tel 30-041, skladišče pri Kuverti. Ciril Metodova nllea tt 67. nasproti stare mitnice. |k PEGE IN LI8AJ vara zanesljivo odstrani »ALBA« krema. DROGERI JA KANC, Židovska ulica 1. MRČES IN GOLAZEN nti, stenice. bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo Eokončate t strupom, i ga dobite v droge-liji Kane, Židovska I. RAZNOVRSTNE PREDMETE vam voovii takoj v gotovino Trgovska pisarna za bančne ia denarne posle Al. Pla-ainšek, Ljubljana — Dvoržakova nlics 3-L ,,L KINO »SLOGA* Prava, resno zaljubljena Igra Is današnjeg« časa, polna dovtipov io veselih epizod v lobitovem filma »Prijeten danSlov.< pod »Solidno« št. 5713. SERIJO kompletno nreliskanlh znamk ljublj. pokrajine kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod šl. 3710. CEBULCEK za seme ima Kmetijska družba. Novi trg SI. 3. FIJOLOVE PREKLE dobilo pri Gospodarski zvezi v Maistrovi 10. KUHARICA vajena «seh hišnih drl išče slnžbo k manjši družini. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Tošlena« 3720. SIVO IN RJAVO BLAGO črtasto i a moško spo-mladausko obleko pro. dam. Naslov v upravi »Slov.« pod šl. 3716. KOLESA! Eno Športno novo in eno navadno znamko »Stever« prodam poceni Gosposvctska (Celovška) cesla 53-1. ORIG. SINGER« Šivalni stroj, ženski, pripraven za obrt — iiKndno prodom. Pred škofijo 19 Adamič. GLASBA! Prodam violino s kov. čcRom. Hišniki Nuu. sku ulica 17. OMARO S PREDALI iz orehovega lesa pro. dam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. >704. PISALNI STROJ rabljen prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3689._ DEKLE samostojna kuharica, vajena vseh gospodinjskih del, išče službo. — Pismeno ponudbe upravi »Slovcnra« pod »Mlajša« SI. 3701. MLADA TRGOVSKA POMOČNICA z dobrimi spričevali, z znanjem pertektno nemščine, želi zaposlitve v kakršni koli trgovini. Pomagala bi evenl. tudi malo v gospodinjstvu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ilrana iu stanovanje« SI. 3708. t V neizmerni žalosti sporočamo, da je Vsemogočni poklical k sebi našo ljubljeno hčerko, sestro in teto, gospodično Marijo Fronner trgovko Draga pokojnica leži na 2alah, v kapeli sv. Nikolaja. Dan in ura pogreba bosta jav- ljena naknadno. Ljnbljana, Wien, 1. maja 1941. Globoko žalujoči: Leopoldina Fronner, mati, Poldi Fronner, sestra, | Franci Schmid, nečakinja. Uprava občine Velike Lašče objavlja žaloetao veti, da ne je septembrskim velikolaškim žrtvam pridružil 3. dccembra 1943 padli STOJAH PLANTARIČ občinski tajnik v Vel. Laščah Pokojnik je bil prepeljan v Ljubljano • Hude police, kjer je bil od zločinske roke ubit. Pogreb bo v sredo, dae 3. maja 1944, ob 17 iz kapele sv. Antona ne Žalah. Sv. maSs zadnSniea bo v Vel. Laščah. Vestnega ia poltenega uradnika bo občina ohranila v najlepšem spomina. Bog ai bodi plačnik za vso njegove dobroto! Velike Lašče, dae 3. moj« 1944. Mm _ 37' • .f , L fV' ' Kfcrr l E. P 0 L A K 15 Izvirna parett iz časov Keltov v naših krajih Vojniki so udarili s kiji trikrat ob j 5čile, zatrobili na rogove in eačeli odlagati orožje; samo ščitov niso odložili. Hlapci so začeli nakopavati zemljo, vojniki pa so jo začeli nalagati na svoje ščile in jo nanašali okoli šetora io ga zasipati; zasipali pa so šator toliko časa, da so ga zasuli popolnoma; potem so na-sipali prst na šator dan za dnem; in tekom dni so jo nanesli toliko, da je izginil šator v gomili, ki je bila podobna precej obsežnemu in visokemu holmu; zakaj čim bolj se je prst usedala, tim več so je nanašali. Ko je bila gomila lekom dni zgrajena, so se začele nove svečanosti z obredi, lki 60 jih opravili druidi in druidinja skupno; eakaj nobene svečanosti niso Kelti začeli in končali brez molitev k boga, ki jim dajal dan ia noč; šele po končanih molitvah »o začeli pirovatl in veseljaSti-, ia pirovali in voMijaStll šo ob tikA pril&fth pa tri doi in trt *«©. DRUGO POGLAVJE Galimar 1. Bližal se je prvi ečep po kresu ... Med Kelti je bila navada, da je sledil vladarju po njegovi smrti njegov prvo-rojeni sin; imel po jc vladar pravico, da je že časa svojega življenja določil za svojega naslednika koga drugega, če prvorojenec ni bil sposoben za vladarja; pri tem so gledali v prvi vrsti na duševne in telesne sposobnosti; zgodilo se je včasih tudi to, da oče za svojega naslednika ni določil nobenega izmed svojih sinov, temveč kakega sposobnega bližnjega ali daljnjega sorodnika; in če tudi med temi ni bilo sposobnega moža, jc imenoval za svojega naslednika koga od najzmožneisih velmož; še sosebno, če je bil leta dober in hraber bojevnik. Kneza Tolislobara je nasledoval njegov prvorojeni sin Galimar; zakaj, če kdo, je bil on vreden naslednik svojemu očetu. Po rast! i« prsiSjal Galimar vse svo-Jfc sovrstnike; Bil j« vitek in r«vwi kot jelka v planini, a njegove mišice so bile jeklene; obraza je bil izrazito moškega, a v okviru polnih plavih las je bil videti obraz lep; tudi brada, enake barve kot lasje, je pristajala temu obrazu; oči je imel kot sinje nebo modre barve, a pogled teh oči jc bil oster; govor mu je bil kratek, odločen in odsekan. V bojevanju kneževiču Galimaru ni bilo para; nihče ni zadel ptice v poletu s kamenom iz prače tako sigurno nego jo je zadel on; nihčo ni vrgel kopja v določeno smer tako daleč nego ga je vrgel on; zlepa se ni zgodilo, da bi njegova mala bojna sekira šinila mimo zaznamovanega debla; z veliko bojno sekiro je razklal tnalo, ki so ga drugi klali z udarci z batom na sekirino uho; z enim zamahom bojnega kija je ubil medveda ali omamil tura; ščit, ki ga je obra-čola njegova levica, je bilo videti kot da ga suče veter na vse strani. Kljub vsem tem vrlinam kneževič Galimar ni mogel zasesti prestola svojega očeta prej, preden ga ni potrdil za kneza zbor vojnikov; zakaj, če ga je odklonil leta, mu ni pomagalo ne prvorojen-stvo in ne njegove duševne zmožnosti in telesne sposobnosti; da ec dožene tudi to na zboru vojnikov, je razposlal kneževič Galimar sle po kneževini. Ros Je, pisati in Citati, v besede da-RaSnJem pomena, K«!ti niso gnali; aai črk in Številk niso poenati; njih pisava je bila se najbolj podobna klinopisju; zakaj v leskove palice so vrezavali različno ležeče zareze in lubje iz teh zarez obelili; bila je ta pisava nekak tesnopis, ki je povedal na malem prostoru mnogo. Ko je bilo vabilo na zbor vojnikov v palice vrezano, so ga raznesli sli po vsej kneževini, da povabijo tako na zbor vojnikov vse vojnike na določeni prostor in ob določenem času; zakaj e trobenjem na rogove tega vabila niso mogli oznanjati, ker so bili znaki na rogove prikladni samo za obvestila, ki so obsegala le par besedi: teko vabilo pa je obsegalo povabilo in program. Ko so raznesli sli po kneževini vest o zboru vojnikov, se je začelo vrvenje po vsej kneževini; zakaj sosed je stopil do soseda, da ugibata o kneževiču Galimaru; podobno kot ugibajo možje še sedaj pred važnimi dogodki; in povsod se je čulo mnenje, da knezu Tolistobaru ne bi mogli najli boljšega nneledmka nego je njegov prvorojeni sin kneževič Galimar. »Samo nasilen, nagle jeze in maščevalen je,« meni ta in oni. »Saj današnje dni ko pred Rimljani ni miru, bo tak mož še najboljši,« ga opravičuje tretji. »Ta, če bi zdruZil vse Kelte, bi bil kos celo takim, ki so nekoč pri Telamo nu po četrti. ______pri le nu pobili naše dede in pradede,« meni rti. »Saj!« se mu pridruži peti. Med takimi in podobnimi ugibanji so minevali dnevi. In prišel je dan pred prvim ščepom po kresu ... Kot bi sc odpravljali na vojno so odhajali bojevniki v polni bojni opremi od svojih domov proti izvini naše lepe dolenjske Krke; zakaj tam je bil določen kraj ea zbor vojnikov. Vsa svoja važna zborovanja so imeli Kelti ob jutrih po ščepu; za taka zborovanja so izbrali kraje, kjer je šumela voda in je bila dolina v zatišju gričev, po-rastlih z drevjem; tak kraj je bil v loki pri izviru Krke; in v tem zatišju, pod domovanjem druid-a Virogunta, so se začeli zbirali bojevniki. Število bojevnikov se jc množilo od ure do ure; a zjutraj, še preden je vzšlo sonce izza hribov na vzhodu, je v okolici izvira reke Krke vrvelo vojnikov vse živo; zbralo se jih je na stotine; zakaj kneževina kneza Tolislobara je bila gosto naseljena, 2. Kelti niso račeli nobene vezne zadevo, ne da bi se prej priporočili bogu; in tako so začeli tudi z volitvami novega kneza. Nad ievirom reke Krke je imel druid Virogunt svoje domovanje; še pTed končnim vzhodom Je stal pred žrtvenikom, ki i« _ stal v loki kraj tevira, r praznični obleki in čakal sončnega vzhoda..t ^^ Me »Ljadaka tfakvnM _ Za Liadako li&karoo; Jož« Kramarič ~ Haratugaber, iz^Jatelj; tni. Jo&» Sodja — Sehrilttalter, nredalU Janio tUlnu,