List 20. np v • lecaj XLVI. i i Izhajajo *sako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 16. maja 1888. O b s e g : Naznanilo in razglas. in narodopisni obrazi. Naši dopisi. — Novičar Naznanilo. Detelja s travo pomešana V) Matica Slovenska." Razne reči Trgovinska in obrtna zbornica. Piramida. Govor poslanca Kluna. Zemljepisni Gospodarske stvari. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne julija 1888. leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi sprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati: in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da (lobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. Jos. Fr. Sennig, podpredsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis, začasni vodja podkovske šole. spričevalom, da se je pri kakem kovaču iz- učil za kovaškega pomočnika; 2. z domovinskim listom; s spričevalom svojega župnika ali župana, da dne 27. in 28. junija Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile ., in sicer: 27. junija skušnja je poštenega vedenj in iz podkovstva za kovače ? kateri niso obiskavali da zna brati in pisati slovenski podkovske šole, 28. junija pa za učence podkovske Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po šole iz podkovstva m ogledovanja klavne živine 60, oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendijo imajo predložiti ubožni list i in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne junija > 2. spričevalo o poštenem vedenji, in . potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 15. maja 1888. Dr. Karol vitez Bleiweis vsaj do družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1888. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo; more po postavi iz 1873. leta Detelja travo pomešana. dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk njiva plevelna; toda pri primernem obdelovanji v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski izgovor ničev. Mi moramo namreč za deteljo s travo Marsikdo se boji take setve ter pravi, da postane je ta čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne pomešano samo taKe rastline sejati, ki tudi nekoliko ple-šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno vela pretrpijo, ali pa, da ga lahko iztrebimo. Pasji rep plačo v šolski hiši. (phleum pratense, Timothy-gras) požene res rad » ko Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim smo ga zaorali, nekoliko po korenikah. Če hočemo torej začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. po taki mešanici pšenico ali rež posejati, moramo naj- Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo manje dvakrat preorati, da popolnoma uničimo pasji rep. v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih Laška ljulika (lolium italicum, italienisches Raigras) bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih med deteljo tudi zelo priporoča, ker ona nam dosti 156 veliko in dobrega sena daje. Korist, ki nam jo daje Kruh bode okusnejši in tudi tečnejši ako testo mešanica, je velika in lahko umevna. Vsak ve, da sega zamesiš z vodo od otrobi. Popari namreč otrobi z vročo detelj s svojimi korenikami globoko v zemljo, a kore- vodo. precedi jo skozi čisto ruto, vodo porabi za kruh. nike vseh trav pa ? smo jih med deteljo posejali, ostanejo ostale otrobi pa za živino v vzorani zemlji, nekoliko jih gre tudi globokeje. Dobiček pri tej različni globokosti korenik je, da upo- rabimo njivo vsestranski, ne samo v globočini j ampak Udrt hrbet pri kouji moremo preprečiti; kajti prihaja le od tod, ako morajo velika napaka, Katero pa tudi na površji, česar bi ne bili dosegli, ko bi bili samo žrebeta jesti iz previsokih jasli Pri takih jaslih se deteljo ali pa samo eno travo vsejali. Drugi dobiček, vzpenja žrebe z glavo in se upira na zadnj nogi Na ki ga pri takem mešanem sejanji dobimo, je v zemeljskem živežu; detelja použije polovico več kalija, šestkrat več magnezije, štiri in petkrat več apna, nego laška ljulika sledek pogibanje vretena in sčasoma udrt hrbet Kadar je pa narejen začetek, potem se pa napaka po- večuj pri vsaki priliki, kadar konj > nasprotno pa potrebuje le ta 14V2krat več kre rabi silo svojo ka menine in 272krat več natrona j nego detelja > le v fosforovi kisliui sta si obedve rastlini skoro enaki. Ko bi obe rastlini tisti živež potrebovali, zmanjkalo bi ga Dobro je torej žrebeta krmiti po vzgledu Arabcev, teri vemo, da imajo najlepši konje. Arabci dajejo namreč krmo v jaslih, ki so prav blizu tal. Med krmljenjem pa privežejo sprednjo žrebetovo nogo zadnj nogi Žival v zemlji, tako se pa morete dobro preživeti, ker potre-bujeti za rast različno hrano. Tretjo korist nam daje mešanica, da posejemo lahko take pomešane rastline v malo letih zopet na isto njivo, česar ne smeli če bili samo deteljo sejali, ker detelja ne sme dostikrat na isti njivi biti, sicer bi spodnji svet popolnoma izsrkala in nam ga nerodovitnega za deteljo in druge rastline nekaterih krajih detelja ne raste čista, naredila. Po se mora pripogibati, ako hoče do krme, in ker ne more zadnjih nog nazaj pomikati, ostane vreteno vedno ravno ali pa bolj vzbuhnjeno nego udrto. Hudega bika ukrotimo najlaže, če mu vzdignemo rep in ga trdo na rogova z vrvico privežemo. Na rogova privezani rep ga zavira, da ne more kam suniti ali se zaleteti; tako privezanega bika lahko z majhno šibico vodimo. To gospodarjem v posKUŠnjo, poskušeno. Poškodovana konjska kopita bodisi razpočeua ali kar je že več ko ako se vsak dobro, če jo pa pomešamo s travo, vendar še obrodi in nam zboljša in pomnoži košnjo, posebno na lahkih peščenih tleh detelja ne obrodi sama. Dalje so take njive pa sicer poškodovana se hitro ozdravijo, vrlo dobre za pašnike. Največ se kravam pokrmi detelje dan, kedar so dobro izmita, zjutraj in zvečer s čopičkom ob cvetji, ravno v tem času ima pa rdeča detelja največ namažejo s tako napravljenim mazilom. Vzame se 250 gr. redilnih reči v sebi in sicer več, nego jih molzne krave debelo raztolčenega ali pa debelo potrebujejo; vse pa, kar je preveč, gre v izgubo, deteljo pomešamo z laško ljuliko in s e pa repom dobimo za krave ravno primerno zrezanega hrastovega čresla, katero se s 750 grami vode tako dolgo kuha, da ostane le še do 250 gramov tekočine, katera se skozi tečen živež, kako ruto precedi. Čista tekočina se izlije v veliko plit- v guoj. pasjim katerega a hko vsega prebavljajo; mi pa pri tem rav- vejšo ponev, v kateri se ji doda 250 gramov olupljene, nanji ničesar ne izgubimo. Dalje če krmimo živali z de- drobno zrezane čebule; to se pol ure kuha; čez pol teljo, s travo pomešano, ni nevarno, da bi ta piča, katero živinče napenjala ali še celo uničila. Včasih nam ure doloži se tekočini še 500 gramov svinjske masti. po Vse skupaj se dalje še toliko časa kuha, da jenja štrcati, zimi detelja pozebe, ostane pa nam še trava; narobe kar je znamenje, da nič več vode v nji. Konečno se pa nekatero spomlad detelja izvrstno raste, da vso travo precedi ostala gosta tekočina v novič skozi ruto, in ma preraste, ta nam bode pa o drugi košnji več sena dala. zil° Je napravljeno. Vse te koristi imamo pa le takrat, ako smo deteljo in travo gosto nasejali iu sicer 35—50 funtov vsega semena na vsako oral. Perice, si hočejo milo (žajfo) prihraniti, naj si kupijo v lekarni boraksa (Borax). En lot stolčenega bo- Da Razne reči. gori (toht) stenj v svetilnici brez dima m raksa se raztopi v 4 funtih vode; ta tekočina se rabi pri pranji in ne škoduje ni perilu in tudi barvi ne. Dober kit za združenje železnih cevi, kakeršne se rabijo za napeljevanje vode, je zmes enakih delov ilovice in železnega piljenja, zmešana s hudim kisom ali jesihom. smradu, pripročajo ga poprej namočiti v močnem kisu Za združenje lončenih cevi vzame se pa kit, ki je se (jesihu) ter potem posušiti. Dostikrat pa slabo gori stavljen iz enega dela smole, lj2 dela kolofonije, Va dela svetilnica petrolej ker se v oljni posodi nabere sča- meniga in lj5 dela v prah stolčene opeke. Smola in ko soma mnogo nesnage. To pa odpraviš, ako večkrat po- lofonija se raztopita, mening in opečna moka pa se od- sodo izpereš z vročo vodo in sodo. Kogar boli glava od pokvarjenega želodca se hitro ozdraviti, ako použije zjutraj na tešče 5 do 10 j more dajata med vednim mešanjem. Rabi se ta kit, dokler je vroč. dobiva v vsaki Creslovna kislina (Gerbsaure) se brinDvih jagod, ki jih zmečka, ter ob enem popije ko- lekarni po prav nizki ceni in rabi s prav dobrim u-zarec sveže vode. Posebno dobro je to zdravilo za že- spehom zoper smrdljivi pot na nogah, ako potrosimo ne- lodec, ki je pokvarjen od slabih pijač. koliko te moke v čevlje; tudi če so se na nogah me- 157 hurčki naredili je čreslovna kislina dober pripomoček zoper to nadležnost. Dalje se priporoča tudi ljudem, so volku podvrženi. ki Piramida. Na vseh vrtih, zlasti pa na šolskih vrtih in onih, na katerih je senca zaradi zelenjadi ali kaj drugega škodij ne ugaja visokodebelno drevj Ako pa pri manjkuje uže tako na vrtu prostora, tedaj pa celo ne kaže visokodebelnega drevja saditi, ampak nizko in sicer polvisokodebelno ali pa pritlično drevje, ker to jemlje najmanj prostora, rodi najhitreje, daje najlepši sad in mu lahko vsak sam streže brez delavcev. Zlasti to zadnje je vred- V8e velike nosti za one, ki se pečajo s sadjarstvom v zaba- vo in vsled so ki omike svoje v stanu pridobiti si potrebnih vedno8ti,kako oskrbovati pritlično drevje. Učitelju pa more biti pritlično drevje naj kaže, boljše učno sredstvo, s ka terim kako rezatev vpliva na drevje. Izmed vseh nih pamet-oblik, v katerih vzgo-jujejo pritlično drevje, za- vzema prvo mesto piramida in sicer Podoba 25 francoska, ka-keršno kaže pod. 25. Piramida je pritlično drevo, ki ima kakih 30 do 60 dolgo deblo, okoli katerega so sploh. Za vzgojo piramide vsadi na dotično mesto podlogo, katero precej tudi cepiš, ali pa vsadi kar enoleten cepljenec. Vendar naj bode podloga cepljena blizu tal. , a lep obojem slučaji vzgoji v prvem letu le en sam poganjek. Drugo leto skrajšaj to enoletno mladiko na do popov. Vsled tega skrajšanja poženo vsi popi, kakor kaže pod. 26. Najviši poganjek, ai je navadno najlepši, nameni za glavno voditeljico, druge stranske vejice. Glavna voditeljica srka največ soka vase, zato jo je treba poleti z oščipavanjem v rasti zavirati ter spomladi močno skraj-šavati. Stranskih mladik ne odščipavaj spomladi jih pa prav malo obrezuj, Pod. 26. vendar pa toliko, da se gotovo moreš nadejati poganjka iz najvišega popa, ki po" daljšuje potem stransko vejico tako, kakor glavna voditeljica piramidno deblo. Sploh je gledati, da so si stranske vejice v rasti enake. Tistim ki so preslabotne, pomagaš, če jim ediš nad om zarezo (glej podobo 27). potem do- Pod. 27. Pod. 28. Pod. 29. močno, naredi bivajo več soka in se krepe. Ako pa raste stranska vejica pre- zarezo pod izvirom (glej podobo 28.). in učinek je nasproten. Tudi stranske podolžne zareze v vejično lubad (glej podobo 29.), jej požive rast. Vse zareze naj sezajo do lesa. Seveda 8 tem popisum piramidne vzgoje še ni povedano vse, zadostuje pa vendar za začetek. Nadaljnja vzgoja ravna se po pravilih rezatve, o katerih smo sem ter tja uže kaj omenili in bodemo še večkrat kaj pisali. Podučne stvari. kraje Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. 78. Na Laponskem. (Dalje.) Severni jelen je ves ustvarjen za severne mrzle zadovoljen je z slabšo krmo » z mahom in z okrog in okrog veje. Prave pritlične piramide so pa le lišaji, in te krme si mora sam iskati in kopati izpod tiste, ki so cepljene na slabo rastočo podlogo, t. ja snega. Severni jelen je mnogo manjši od navadnega je- bolka na Ivanovo jablan, hruške pa na kutno. Pri tistih lena, zelo okorne postave, ali trden na vso moč. Noge sadnih vrstah, ki se nečejo teh podlog prijeti, cepimo ima kratke pa močne, torej lehko nosi tovore, in tudi najprej vrsto, ki se rada prime, in potem precej nekaj plava spretno, kar je potrebno v onih krajih, ki imajo centimetrov više tisto vrsto, iz katere vzgojimo krono. toliko jezer. Sprednje parklje ima globoko preklane in Vzgoja piramide je sicer prav preprosta, vendar navzgor zasukane, zadnja parkljica segata popolnoma mora imeti vzgojitelj vsaj začetne pojme o rezatvi drevja do tal, kar mu jako zlajšuje hojo po snegu. Rogovi so * 158 nazaj zavihaai, ter imajo lopataste izrastke, Kedar se krajih, presele v Ljubljano. Začeti se ima s hranilnico severni jelen premika, dela nekak klopot, menda s pre- mariborsko. 4. maja pregledali so računski presojevalci klanimi parklji, ki se pri stopanju razmikajo, pri vzdi- društvene račune in denarne knjige za 1. 1886 in našli govanju nog pa zopet vkup trkajo. _ vse v popolnem redu. Istotako je bila društvena bla Osobito zanimivo je za večera okoli game, ko pri- gajnica v zmislu pravil po predsednikovem naročilu v ženo čredo, da jo pomolzejo. Vse na okrog je živo in navzočnosti gg. blagajnika, ključarjev in pregledovalca šumno, psi pa letajo gori in doli, neprestano lajajo, ter društvenih računov v zadnji dobi ponavljaje škontrirana; čredo zadržujejo, da se močnimi trtami za roge ne one z razleti. Možaki polove košute, katere je treba gospodje so dobili vse v popolnem redu. Društvena knjižnica je dobila v zadnjem letu lep pomlesti. Severna košuta ima zelo malo mleka, dobrega prirastek 280 knjig, zvezkov in časopisov deloma vsled pol litra, pa še ne elej ali to mleko je jako gosto, daril, deloma po zameni od društev, s katerimi stoji skoro sama smetana, in človek je ima dovelj nekoliko „Matica" v književni zvezi, 82 vsled daril, 198 po za- žlic. Za maslo pa ni, ima zoprn duh in je žarko, toraj meni. Po jeziku jih je bilo: 108 ruskih, 84 čeških, 35 ne delajo masla Laponci, ampak sir. Kedar je molža pri slovenskih, 21 hrvatskih, 13 nemških, latinskih, o kraju, poleže čreda, po tri sto glav, okoli game. Kedar srbskih, po 2 angleški in bolgarski, 1 serbska. Daro- je čreda popasla mahovje, tedaj Laponec razdre šotor, valcem se je „Matica" zahvalila, kakor je bilo primerno, naloži ga jelenom, in potuje dalje izkat novih pašnikov, ali takoj iz predsedništva ali pa iz odbora. Društvom, Zjutraj smo se poslovili pri gospodarju in družini, ki so ji poslala svoje knjige, povrnila je tudi s svojimi. in malo pred poludnevom smo uže dospeli k ozkemu p0 odborovem sklepu je bilo v lanskem ^Letopisu Cjolvijavrskemu jezeru, ter ostali v gami pri jezeru. Tu daljevano poročilo u na o knjižnici in objavljeni oni sloje bil doma naš voznik, tu je hotel utrujene jelene za- venski rokopisi, katere si je odbor namenil hraniti. Nekaj starih, že zdavna objavljenih rokopisov je bilo društvu in meniti s spočitimi, ali žal, da črede ni bilo doma, je do večera tudi ne bode. Kaj smo hoteli! Najstarejši ua korist oddanih » nekaj neobjavljenih in nerabljivih sin je sedel v gami, ali ni ustal j ko smo vstopili, ni nas pozdravil, tako malo nam je zaupal. Popoludne je odšel z mlajšim bratom čredi, in vrnenih pisateljem, več slovarskega gradiva pa iz ma-tičinega varstva prepuščenega slovarja v porabo in last. vredništvu slovenskega sestre so same prišle domov. Zakaj niso prignali črede, Književna zaloga da jo doma pomolzejo, kakor drugekrat? To mi je bila 1887. leta 17127 zastavica. Ženske so se izgovarjale, da je čreda predaleč knjig in je iznašala koncem decembra 8127 zemljevidov; zmanjšala se je tedaj tekom lanskega leta za 539 t • knjig in za 247 zunaj in ne kaže domov je goniti nocoj. Pa zakaj je zemljevidov, sin vzel seboj tudi izprežene jelene, novih, čilih pa nam živahuejši, Promet z društvenimi knjigami je kakor predlanskim, bodisi že glede bil lani razpro- ni poslal? Šli smo spat. Zjutraj še ni bilo jelenov, dajanja, bodisi glede daril. Pri zalogi je »Matica" sku- Moram iti sam pogledat po jelenih, da bodemo mogli pila lani nad gld. i ter prodala posebej od šolskih naprej 5 omenil mi je gospodar. Ženske so povedale, knjig 92 »Živalstev", 74 »Geometrij4 7 36 »Rastlinstev" čreda pase. Celi dan je gospodar dirjal sem e in 31 „Somatologij". Tudi prošnje glede podaritve knjig, ter iskal jelenov. Za večera je zasopen in utrujem prišel bodisi že od posameznih osob, bodisi od zavodov, društev, • j • • 1 1 • Y A _ rv____ * _ J _________, . . t .i i • • i A I • i • i i _ • y nazaj, ali sam, niti videl ni črede. Zene in deca so go- korporacij, so bile v zadnji dobi veliko mnogobrojnejše spodarja nalagali, da je ondi hodil in iskal, kjer črede kakor v prejšujih. Odbor, oziroma predsedništvo sta vse bilo ni. Tudi naslednjega dne nismo mogli naprej ) črede te prošnje reševala po običaji, večkrat izrečenem v oa- ni bilo od nikoder. To je bilo vendar preveč gospodarju, borovih sejah in potrjenem že po rednem velikem zboru, ali kaj je hotel. Domači se niso zmenili niti za grožnje Popolnoma tekom lanskega leta ni pošla nobena knj gospodarjeve, niti za naše prošnje. Poprijel sem se toraj iQ noben zemljevid ; nekaj jih pa sedaj hrani društvo poslednjega pripomočka, ki mi je še bil na razpolaganje, že v tako pičlem številu, da utegnejo p3iti prav kmalu. to je Kar še posebej dostaje novejših društvenih knjig, hrani in jih 150, Matica" v svoji zalogi od predlanskih po 140 do od lanskih le po 50 iztisov. To bodi povedano v Steklenico žganja sem stisnil v roko gospodinji, in izdalo. Materi je dišala pijača, dobro je potegnila, ko je na večer hči prišla domov, pošepnila jej je nekaj na uho. In gledite, kmalu potem smo zaslišali lajanje opomin nekaterim zaostalim društvenikom in na ravnanje psov, in znano klopotanje jelenov, kazno, da bode čreda onim, ki žele pristopiti na novo ter se vpisati tudi še skoro pri gami. za nazaj. Koslerjev atlant poide prav kmalu. Kockejevih atlantov ,,Matica" ne bo vnovič natiskovala, nasprotno v Matica Slovenska". K0- Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. (Dalje.) Dalje je sklenil odbor delati na to, da se vsi ti je sklenil odbor plošče prodati in Kockejevo zadevo likor mogoče pospešiti in za društvo ugodno dognati. Naše društvo ima po različnih škofijah vsega skupaj 105 poverjeniških mest. (Dalje naslednjič.) fondi i naloženi tedaj pri raznih zavodih in v raznih \ 159 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Kje more danes trgovec na kmetih tekmovati kako z večjo trgovino v mestu? Potrebuje li katera obitelj si mnogi javno, brez vsakega oblastvenega dovolila in brez vseh davščin zelo lahko kopičijo kapi-talije, ne da bi za to prosili pravice od oblastev. Kdo ljudje in kje se nahajajo, ni naša dolžnost po- so vedati za to imajo c. kr. oblastva žandarme 9 kajti moke, to idejo večkrat po dve do tri obitelji skupaj samo P° DJih> a ne po občinskih uradih, bode mogoče in si naročijo neposredno iz parnih mlinov vrečo moke poizvedeti za neupravičene trgovce in obrtnike ter otrobi in drugih eči seboj ter si to porazdele potem med nam obrtnikom in davkoplačevalcem ne samo naklo- Ti parni mlini pa dajejo takim osobam moko za isto ceno, za katero jo dobiva trgovec na kmetih j niti pravično in dolžno zaščito, nego tudi državo, de ki mor za to plačevati davek in doklade. In tako želo in kladah občino ubraniti škode v dolžnih davkih do- je pač tudi z drugimi proizvodi, kakor s sladkorjem Ponavljajoč svojo najudanejšo prošnjo naše pri J L ----- —--O " f * ▼ IVI^IVVI O O JL C* U. IV U1JC51U J o če tudi zaprisežejo svoje izjave Ker so pritožbe obrtnikov kranjskogorskega sod nega okraja gotovo uvaževanja vredne, predlaga odsek ? ne naj se ta prošnja priporoča pri visoki c. kr verjame se nič, ampak možu iz občine. po svoj volji J kr finančnega nepnseženemu zaupnemu , ki potem odločuje o njih blagostanji odgovarjajoč na vprašanje dotičnega deželni vladi tiste točke c. davkom ki se tičejo dovoljenj doklad naj se naznanijo visokemu deželnemu odboru adnika: da bode in metu 100 hektolitrov vina, toliko litrov pivo ali žganja, toliko in toliko kave imel v pro toliko hekto kranjskemu: moke itd Po tem kako je ta komu naklonjen ali nena- na vprašanja ? ne klonjen, v takem zmislu odgovarj da bi ta poklicanec bil morda vse leto enkrat v hiši dotičnega trgovca, in je radi tega nemogoče, da bi j 7--j ~ ~ O & VV U. Ul KJ J. -----O----X--v w ^ v T XX1 VU vsaj približen promet pri tem ali onem trgovcu mogel njarskega zakona. C. kr. deželno predsedstvo naznanja prepis te prošnje naj se pošlje gospodu držav nemu poslancu za sodni okraj kranjski; one točke o železniških čuvajih naj se nazna nijo c. kr. prometnemu ravnateljstvu državnih železnic Ti predlogi se sprejmo. Zbornični tajnik poroča o načrtu novega kros izračunati Podatkom tega nezapriseženega zaupnega moža, kateri, kakor se je izjavil neki c. kr. finančni nadzornik, ni treba, da bi bil poklican iz občine, ampak z dopisom od 27. decembra 1887 soko c. kr št. 3557, da je vi- od 7 trgovinska ministerstvo doposlalo z ukazom decembra 1887, štev. 42.217 v sporazumu z vi lahko tudi iz nekeg-a drugega kraja, veruje se brez- sokim c. kr. ministerstvom notranjih stvari sestavljen pogojno in vsak rekurz proti temu je brezvspešen. nafirt zakona o krošnjarstvu z naročilom, da se slavna Zajedn usojamo pristaviti prošnjo, naj slavna trgovinska in obrtna zbornica o tem izjavi trgovinska in obrtna zbornica pri kranjskem deželnem zposluie, da se občinam ne bi dovoljevalo po Poudarja se v omenjenem dopi odboru omenjeni visoki ministerski ukaz da glede na prej e presojajočim birati neopravičene občinske doklade, ki včasih izna- vPrašanje, ali zakonski načrt ustreza tukajšnjim od šajo od 40 do 50°/0 ali še več in ki jih ne rabijo za nožajem > ne Sre samo za želje stanovitnih trgovcev katerim delajo krošnjarji škodo, ampak tudi za koristi trošilcev. i svojo občinsko upravo, ampak zvečine za stare pravde ki so jih akopale občine svojevoljno ter da se te osobito na kmetih in v oddalj občinske doklade ne bi smele izterjevati v toliki meri nadalje se &re za to, da veliki obrtniki prodajaj krajih svoje tudi od obrtnega davka in dohodarine, kajti kako pride do tega obrtnik j ki šuje jedva jedno leto kak obrt proizvode in da se pošteva revščina v velikih mestih nekaterih neplodovitih okrajih, v katerih so uživali in v občini, da bi pomagal plačevati s 40 50 % doklado Prebivalci že od nekdaj posebna olajšila za krošnjarstv dolgove, ki jih je naredila občina pred mnogimi leti ? vso udanostjo podpisani nimajo drugega za- obrtno zbornico. vetišča nego slavno trgovinsko in za do katere se obračajo z udano prošnjo, naj sama blagovoljno preiskuje vse navedene podatke, naj usliši naše pravične klice za pomoč ter naj nas preteče nevarnosti obvaruje in obrani. Bolestno dirne vsakega še tako majhnega obrtnika, bodisi črevljarja, krojača kramarja, krčmarja in dr., ako si z vso pridnostjo, trudom in brigam i zagotovi jedva svoj obstoj in ako j tistih upravnih področjih, v katerih je potreba nujna, da se uporabljajo določila § 12. o izimnih olajšilih v krošnjarstvu, imenovati je one okraje in občine, katere se zahtevajo ta olajšila, ter je obseg poslednjih natanko naznačiti in utemljiti. Poročevalec prečita načrt novega krošnjarskega zakona in ker se nam zdi, da bode ta tudi naše bralce zanimal, priobčimo ga tu v prostem prevodu Poglavj e. Pojem krošniarstva. besedo krošnjarstvo označujemo prodajanje poleg državnih, deželnih in občinskih doklad komaj blaga od kraja do kraja in od hiše do hiše, brez sta- pribori sebi in svoji obitelji vsakdanji kruh; ako vidi novitne prodajalnice 160 Opravil, omenjenih v 60. 5 odstavek m za mestih in trgih pa, kjer ni teh oblastev, občinsko kona od 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, ne tiče se oblastvo pogledati in to potrditi. ta zakon. II. Poglavje. Občna določila o kr ošnjarstvu. 2. Za krošnjarjenje je treba uradnega dopustila (krošnjarske knjige) ter je treba izpolnjevati propise tega zakona. Kaka bodi krošnjarska knjiga, to določuje naredba. Kdo sme krošnjariti? Krošnjariti sme se dovoliti samo tistim ose- bam, katere imajo avstrijsko državljansko pravico katere so dovršile petintrideseto leto, katere po potrjilu poklicanega javnega zdravstve nega organa nimajo kake ostudne bolezni ali kake telesne napake. katere niso bile obsojene radi kakega hudodelstva v obče , radi kakega pregreška ali prestopka, proti javnemu miru in redu, proti varnosti življenja ali lastnine ali pa proti javni nravnosti, ali radi krijumčarjenja ali radi prestopka proti zakonu o državnih pripadkih. Oproščen biti tukaj naznačenih zahtev more kdo samo z ozirom na čilu § 12. starost, naznačeno pod po dolo- § 4. Združevati krošnjarstvo s sejmarstvom ali izvrševati stanoviten obrt eni osebi ni dopuščeno. Takisto ni dopuščeno dovoliti krošnjarstvo, prosilec živi v skupnem gospodarstvu s takimi rodniki, kateri z blagom iste vrste sejmarijo ali pa izvršujejo kak stanoviten obrt. ako so- Spisovanje krošnjarske knjige. 5. Dovoljenje krošnjariti daje se na jedno leto krošnjarski knjigi je našteti upravne kraje i za katere je izdano krošnjarsko dopustilo. Krošnjarska knjiga velja samo za osebo, imenovano, ter se ne sme komu drugemu odstopiti v njej Propisi o izvrševanju krošnjarstva. § 6. Krošnjar je dolžan nositi krošnjarsko knjigo vselej pri sebi ter jo pokazati na zahtevanje vladnih in občinskih oblastev ali njih organov. Otroke s seboj jemati pri krošnjarstvu je strogo prepovedano. Ako hišni posestniki ali lastniki javnih prostorov prepovedo krošnjarjem krošnjariti po teh prostorih, imajo se krošnjarji tej prepovedi pokoriti. sme se krošnjariti samo v Ko nastane mrak javnih prostorih. Kar se tiče krošnjarjenja ob nedeljah, veljajo za to propisi, ki so z ozirom na nedeljski počitek veljavni za obrtnost dotičnega kraja z ozirom na vrsto blaga. § 7. Krošnjarsko knjigo morajo v krajih, kjer je deželno, redarsko ali politično oblastvo ta oblastva > v Ako kdo tukaj namerja krošnjariti, mora prositi j sicer pa za overovljenje pred začetkom krošnjarjenja pred odhodom iz kraja. Overovljenje je odreči, ako so radi pristnosti krošnjarske knjige istosti osobe ali zakonitega izvrševanja krošnjarstva utemeljeni pomisleki. Overovljenje more se glasiti na določen čas; drugih pogojev ni smeti pripisati. Podaljšanje krošnjarskega dopustila. . Osoba, katera že ima krošnjarsko knjigo, more prositi, da se podaljša priznana krošnjarska doba. Ako kdo ne prosi na podstavi krošnjarske knjige dopustila neposredno Pi oblastvu i mora potrebne podatke (dan v to pristojnem ? in število krošnjarske knjige, takisto i to, da v njej ni zaznamovanega no benega pomisleka) potrditi politično oblastvo prebivališča tega Krošnjarska knjiga ostane v rokah krošnjarjevih. Ako kdo prosi, da se mu podaljša krošnjarsko dopustilo, to se je pristojnemu oblastvu uveriti iz uradnih zaznamenil, da ni povoda izključiti prosilca po lit m III. Poglavje. Posebna določila. O m e j it ve. katerim blagom ni smeti krošnjariti. Krošnjariti z inozemskim blagom ni dopuščeno; krošnjar mora torej vselej imeti pri sebi izkazila, od kod jemlje blago. Naslednje blago je brez ozira na izvor izključeno od krošnjarstva: predmeti, za katerih izvrševanje v stano- vsi vitnih trgovinah, bodisi na podstavi tiskovnega zakona ali varstvenih, zdravstvenih ali obrt nostnih propisov je potreba posebnega dopustila, kakor so artistiški in literarni izdelki, katere pomnožujemo mehanično ali kemično; orožje, strelne in ognjarske stvari, pokala inraznesila; zdravila in otrovila, živo srebro, antimon in izdelki iz njih ali iz svinca; igralne karte, ponošena obleka cunje; surovo meso, slador, sladorno blago, , čokolada, medenina in v obče delikatese, potem vse tekočine, ki so za pijačo ali pa za pripravljanje jedil; kozmetiška sredstva izimši milo in dišave; ma-terijalno in specerijsko blago z očiščenimi olji > rudninskimi kislinami, rudninska olja, izimši ma-zilna olja; drago kamenje zlato in srebro 9 takisto iz- delki iž njih, ure, cerkveno posodje in paramenti, nepristne dragotine, izimši leonsko blago, drobni denar iz kakeršnih si bodi kovin, fotografije, slike, kipi, doprsnice. (Dalje prihodnjič.) 161 Politične stvari. Gospoda moja! Slišali ste včeraj pritožbe slo Govor poslanca Kluna vanskega prebivalstva na v državnem zboru dne maja 1888 Visoka zbornica! govornik na desnici visoke zbor- zbornice (Tako je severu. Dovoljujem si navesti pritožbe, ki leže na srci deželam, v katerih prebiva moj narod. Najprvo moram izraziti svoje obžalovanje, da vi- malo ceni sklepe visoke soka naučna uprava t tako Čujte na desnici), in nam očitno niče ne hvali naravnost vladnih naredeb. in odlokov, dokazuje, kolike vrednosti je zbornica v njenih očeh oponaša mu kaj rada levica, da bi se moral všteti tej visoki zbornici so se večkrat sprejele resolucij med opozicijske govornike. Pri obravnavi o budgetu ki so se živo vladi polagale na srce, da bi v južnih srednje šole in pripravnice naučnega ministerstva zaslužili bi to očitanje skoraj kronovinah tako vredila za učitelje in učiteljice, da bi slovensko oziroma ita vsi govorniki z desnice in tudi jaz. Zato si dovoljujem takoj v pričetku opomniti, da ne bom pobijal nobenega lijansko in hrvatsko prebivalstvo moglo v svojem ma postavka naučnega ministerstva, marveč si srčno želim oni čas, ko bi bilo mogoče pogrešati velike svote terinem jeziku vzgajati otroke Kar se tiče ustanovitve slovenskih pararelnih za vojaške namene in jih mnogo koristneje uporabiti razredov, rekel je prejšnji naučni minister v budgetnem za ljudsko omiko in vzgojo. odseku Vendar me odločno obrnil proti sedanj da hoče pokačati najprvo poskus v Ljubljani to ne ovira, da se ne bi popolnoma in po tem Javnati se v ostalih deželah. Kakor pa je sedanji gospod naučni minister moral že lansko leto priznati v budgetnem odseku, izkazal se je ta poskus. upravi za uk in bogočastj m izjavil, da jaz in moji ožji somišljeniki in kakor tudi druge skupine v visoki zbornici nimamo nobenega vzroka, da ste se prepričali dosedanjih govor Toda beseda ministrova se ni uresničila. (Pritrjevanje na desnici.) Maribor Celi 9 Gor 9 Trstu. Pazinu bi bili zadovoljni s sedanjo naučno upravo (Prav res! se še sedaj niso ustanovili slovenski, oziroma italijan na desnici), in sicer mi zato ne, ker tudi nejšim našim zahtevam najskrom-željani ni pokazala najmanjše ski in hrvatski paralelni edi; zato je moral bud prijaznosti in blagovoljnosti Leto prilikah i prednostij obliki letom smo v tej visoki zbor pri raznih ali ! ažali svoje želje, nismo zahtevali koncesij privilegij marveč v naponižnejši svoje pravice, ki so z davkom naše krvi in moženja državnih dovolj drago plačane pr in tudi temeljnih postavah, vend je zajamčene v nas naučna getni odsek letos zopet ponoviti dotično resolucijo. Danes smo torej ravno tam, kakor pred leti v resnici smo še na slabejšem, kakor prej (Tako je na desnici), ker so nam vzeli edino spodnjo gimnazijo za slovenske učence v Kranji. Kot glavni vzrok te naredbe navajali so oficijozni listi, da je odpravljena se uprava prezirala in nikakor ne uslišala navzlic krepki podpori in visoke zbornice svetovane resolucije. (Prav res ki je sprejela od nas na t Morda bi imeli na desnici.) 3na gimnazija slabo obiskovana, da mora štediti v državnem gospodarstvu in se je treba bati preobile množice duševnega proletarijata. ceniti varčnost v državnem gospoda bi konečno prišli na dan vspehi Jaz znam dobro darstvu m želim 9 večji gospodu naučnemu ministi vspeh in bi več veljali pri in nasveti pred nekimi leti v ta namen sestavlj 9 ko bi sedeli na levici komisije. Kajti gotovega ravnotežja v državnem gos visoke zbornice (Pritrjevanje na desnici Čujte in podarstvu ne moremo pričakovati edino le- veči ih veselost na levici) in bi po vzgledu, ki smo ga videli dohodkov, ako se ob jcdnem tudi ne zmanjšajo troški pr prvem branji akademične glasneje vpili in napadal društvene postave, naj- Ali ravno pri tem ministerstvu, o kater vse mogoče osebe Akoravno je razdražen slovenski narod in njegovi razpravljamo, tako natančni glede sedaj varčnosti v drugih slučajih niso zastopniki vsled preziranja, vendar bi ne hotel, da bila visoka bi Kranjski deželni zbor je v zadnj asedanji ob tedaj zbornica priča takih prizorov, ki smo jih videli in ki niso in tudi ne časti člana vlade primerni časti visoke zbornice ravnaval o premembi postave glede odkupa bire dulio- in jo po želji prebivalstva in ustavnih vnikov in cerkva načelih tako premenil 9 da se ta odkup se tedaj Listi ki so v ožji zvezi z naučno upravo, opom- nili so tedaj zgoditi v nobenem parlamentu na svetu. po pravici, da se kaj tacega ne more bii dr godke gosp. tung", listi niso storili pravo ko so zatajili do šili pred našimi očmi in katere je ki so se vi poslanec Pernerstorfer potrdil v „Deutsche Zei dne 28. februarija, in so hoteli krivdo izostale graje zvaliti na desnico visoke zbornice. Bolje bi bili izvrši, ako ga zahteva večina zavezancev. Akoravno je jasno, da bi po odkupu zaklad imel večje breme, ker bi moral po novi kongrui večje svote plačevati katoliški duhovščini, in da torej hitra izvršitev te postave ne bi bila na korist upravi bogočastja, vendar je vladni reservn in nam dal astopnik izrazil jako ta postava. In, gospoda moja malo upanja, da bo potrjena storili ko bili molčali ali nauke, obrnili naj bi se bili na drugo adreso — Samo zato, če so že hoteli deliti -šablona", kateri kaj mislite, zakaj? da bi se ne predrugačila birokratska se precej izpodmaknil temelj z novo potrjeno postavo o kongrui, in da bi se postava bi na Kranjskem strinjala z dotičnimi postavami drugih loma v vojaški obleki. - Med nadvojvodi pripeljal se dežela. Tako torej je bila vlada pripravijena takoj je eden prvih cesarjevič Rudolf in takoj za njim ce-odbiti gotove prihranke in prevzeti večje državno sarjevičeva Štefanij a, pred Djima je bila v cesarskem breme. šotoru nadvojvodica Elizabeta, njuna hčerka. Točno 2 minuti pred eno zasliši se iz cesarskega dvora godba cesarske pesmi j potem pa iz krogov na Naši dopisi. Dunaja 14. maja. (.Državni zbor, razkritje spominka Marije Terezije, proti avstrijski izgredi s Schonerer-jem.) Danes bode kakor se da soditi dognan proračun finančnega ministerstva, ter se prične jutri vsikakor proračun okrožni cesti nastavljenega vojaštva trobenje, kot znamenje prihoda cesarjevega. Koj potem prikaže se nova vrsta s cesarskega dvora prihajajočih vozov, v katerih prvem je bil cesar, drugem pa cesarica, dalje nadvojvodica Gizela. v trg< vinskega ministerstva, ki bi se znal dognati v sredo Cesarica, katero je cesar z voza stopivšo na roki Potem sta še rešiti poljedeljsko in pa pravosodno mi- spremljal do šotora, imela je temnorujavo skoraj črno nisterstvo, pa se je komaj nadejati, da bodo vse te obleko, na enakem klobuku pa rumen šop, in je bila budgetne razprave dognane pred binkoštimi. videti krepka in zdravih lic. Njena hči. nadvojvodica Danes začetkom seje odgovoril je minister Pražak Gizela, bila je oblečena v temnorumeni obleki z enakim na dve interpelaciji zarad slovenskega vradovanja pri sodnijah v krogu nadsodnije graške, sklicajoč po solnčnikom. vsem na prejšnj že Po prihodu cesarjevim se je takoj pričela svečanost nad 16 let stare ministerske na- 8 tem, da knez Hoheulohe, prvi cesarjev dvornik cesarju redbe. Odgovor ministrov sprejet je bil na desnici z uradno poroča, da je spominek Marije Terezije dogotovljen glasno pohvalo. ter prosi cesarjevega naročila, da se sme razkriti. Cesar Sicer je razprava državnega proračuna finančnega z malimi besedami izreče svoje dovoljenje v to, dajo se ministerstva postala tako mirna in stvarna, da do sedaj v to dogovorjena znamenja z zvoncem. Med prihodom finančnemu ministru še ni bilo treba segati v razpravo, cesarjevim že se je čulo zvonenje iz vseh cerkva, katero Razkritje spominka Marije Terezije, ki je trajalo tudi ves čas, ko so se zagrinjala krog in krog je postavljen nasproti cesarskega dvora, unstran okrožne spominka počasi pomikale ceste, med dvorskima muzejema, vršilo se je včeraj ob dvorom in vse navzoče w proti tlam, cesar z vsem moško občinstvo bilo je med 1. popoludne pri najlepšem vremenu z vso mogočo si- tem činom razkrilo glave, ob enem čuli so se streli na slovesnosti vabljeni so bili vsi dvorski, okrožni cesti postavljenega vojaštva in pa oddaljeno jajnostjo. državni, vojaški, deželski dostojanstveniki, zastopniki streljanje avstrijskega in ogerskega državnega zbora, topov. Potem zapel je na desni strani pred vsi za- spominkom postavljen mošKi pevski zbor s spremstvom stopniki unajnih držav s soprogami, dalje zastopniki godbe slavnostno pesem. Potem blagoslovil je med spo- rodbin onih oseb iz dobe Marije Terezije, ki so si za minkom in cesarsikm šotorom stoječ kardinal Gangel- moč države v oni dobi pridobile posebne zasluge ter so bauer s spremstvom razkrit spominek in ko je bilo to v spominku stavljene poleg cesarice Marije Terezije. dognano > vstal je cesar s spremstvom ter pozdravil in Krog spominka postavljeni so bili na treh straneh pohvalil odbor za napravo spominka in pa mojstra veliki odri, na katerih se je zbralo na tisoče odličnih Zumbuscha,ki ga je izdelal, in ki je bil odlikovan z gostov, spredaj proti okrožni cesti Ringstrasse u in velikim križem Franc Josipovega reda. Potem je cesar proti cesarskem dvoru pa so bili postavljeni trije šotori: nagovoril tudi posamezne osebe, katerih dedi so pove-srednji večji za cesarja in cesarsko rodbino, na vsaki ličavani na spominku. Potem podal se je cesar s sprem-strani pa po en manji za druge najodličnejše kneževske stvom okoli in okoli spominka in je nagovoril osebe. Spredaj, tikoma pred nekatere na (lesni strani spominka stoječe generale, potem pa se spominkom bili so zastop- je s spremstvom vred podal proti dvoru ogledavat tam niki zgodovinskih oseb zgoraj omenjenih. Na desni spominka pred srednjem odrom stali so zbrani k svečanosti naročeni generali, drugi vojaški zastopniki bili in ko se so za njimi na odru. nastavljeno vojaštvo. Potem razšlo se je polagoma raz odrov občinstvo, večji del razšel skoz policijsko kojniško stražo, spustila je kmalu tudi ta za njo na tisoče in Na levem srednjem odru bili so avstrijski in ogerski tisoče nakopičeno občinstvo. poslanci in zastopniki unanjih držav. Spominek sam bil je zakrit s platnam obešenim Spominek sam kaže na visokem kamnitnem pod- na mlajih spominka. > ki so bili postavljeni krog in krog nožji podobo cesarice na prestolu sedeče, desno roko stegnjeno k pozdravu ; na vogalih njenega podnožja pa Ob 12 bili so že odi polni gledalcev ? potem dovažale so se odličnejše osebe, krog še več metrov od tal stoje na konjih jahajoči vojsko vodje njene dobe: Daun, Laudon, Traun in Khe i 2 vodi s svojimi rodbinami, med njimi so bili otroci od dveh let naprej vsake starosti, pa: nadvoj- wenhiiller, v sredi med njimi pa stoječe podobe deloma v navadni, de državnikov med njimi Kaunic in Lichtenstein. Za vsako teh podob v kamen vdelane do polovice izdolbljene, pa 163 enako kot vse druge podobe spomenka iz brona vlite Razun tega skupnega deželnega slavljenja 40letnice, so štiri skupine manj pomenljivih, vendar pa tudi slo- pa se pripravljajo posamezni kraji še posebej praznovati to spominsko leto tako, da se je izrekoma za okraj večih oseb one dobe. nic Do spominka samega peljejo čvetere vrste stop- Logaški osnoval posebni odbor pod predsedstvom izdelanih z granita, tako kakor vsi drugi kam- tamošnjega župana A. Mulej-a, da priredi tako slav- niti deli spominka. Verige, višeče vogalnih pokončnih kamenov, delajo zadnje obrobje spominka na tleh, samo na sredi vsake strani puščen je prost dohod do višjega podnožja. Vreme med slavnostjo razkritja bilo je krasno, hladna sapica preganjala je deloma sicer že hudo gorkoto. Večer pred slavnostjo razkritja privošil pa si je prav po svojem obsojen Schonere duhu: demonstracijo Kmalu po 7. uri zvečer pripeljalo se je veliko njegovih pristašev v odprtih vozeli s cveticami in šopi pred njegovo stanovanje, so hodili s pretvezo, da hočejo skazati svoje sočutje gospej Schonerer-jevi v njegovo stanovanje, so izročali cvetice, med tem pa so se Belarija" pred hišo razlegali klici „Hoch den Juden!" Schonerer pri- na cesti Schoner Nieder mit V. uri kazaval se je na oknu, na zadnje, po pretekli stopil je na balkon in se tam zahvaljeval množici. To je bilo dogovorjeno znamenje za odhod pred spominek Marije Terezije, kjer so dijaki vodj množice zapeli nemško-narodno pesem „Die Wacht am Rhein"; dalje šla je velikanska truma doli do opere skoz koroške ulice v srednje mesto tje do vojnega ministerstva, kjer so, kakor med potjo kričali s klici na Schonerer-ja zoper jude pri pevali Die vojnem ministerstvu pa so zopet pre Wacht am Rhein". Policija je bila sicer navzoča, ker je že nekaj dni pred zvedela namen tega škandala, pa mende si ni upala zoper veliko množico opraviti ničesar. Toliko pa se je dokazalo, da so bili kričači plačani z bogatimi rokami; deloma z gotovino, deloma s kuponi avstrijskega državnega posojila. Očividen je namen, da so pristaši Schonererjevi in pa plačani ljudj minka hoteli pred slovesnim razkritjem spo- t r a c i j napraviti protiavstrijsk o dem i katera ima pripravljati daljne korake stranke, katera že prav brez prikrivanja deluje tje ven čez meje naše države. Praznovanj e 401etnice Iz I^jubljane. sarjevega vladanja pričenj širne naše države. Na Dunaji odtvorjen ce se na vsih ze stave: umetnišk straneh ob-v ta namen nost dne 22. julija t. L v večji meri. Poročila, ki nam dohajajo o pripravah k tej slavnosti, obetajo, da po- stane praznik, katerega Slovenci gotovo vsi spremljajo s srčno navdušenostjo, v resnici veličasten izraz do-muljubnosti slovenske. Cesarsko darilo. Družbi gospa sv. Vincencija Pavljanskega 100 gld. v Ljubljani daroval cesar podporo vrnil Gospod knezoskof ljubljanski dr. Jakob Misija se je od svojega rimskega popotovanja danes teden nazaj v Ljubljano. Na fari in dekaniji v Moravčah postal je naslednik pokojnega dekana Toman-a, gosp. Tomaž Kajdiž, dosedaj župnik v Vodicah. Čestitamo! Levstik in Raič. Na tukajšnem pokopališču so včeraj prenesli trupla slovenskih domoljubov Levstika in Raiča v novo skupno rakev, na katero jima pisateljsko društvo spodobni spominek postavi. Rakev je na desni strani uhoda novega pokopališča. Osepnice v bližini ljubljanski še niso popolnoma ponehale, v Mostah in na Stransk Vasi pri Dobrovi je še vedno nekoliko kozavih bolnikov, v Mengišu pa so koze tako hudo začele gospodariti, da se je morala tamošnja šola začasno zapreti. Tudi na Raki se širijo osepnice, šole. v Celji pa so zavoljo njih zaprli Deputacija treh zastopnikov občine Cerkniške > obstoječa iz gg. župana Mi ki a vc-a in odbornikov erko in Pogačnik, podala se je včeraj med sejo državnega zbora k ministru baron P r a ž a k - u s prošnjo, da dobi Cerknica lastno c. kr. okrajno sodnijo. Ravno ta deputacija izrekla je tudi poljedeljskemu ministru grofu Falkenlieyn-u zahvalo za do sedaj izvršena osuševalna dela pri Cerknici, Planini in Ložu, ter je prosila ministra, ta dela tudi v prihodnje blagovoljno pospeševati. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Svečanost slovesnega razkritja spo- azstava ob Dunajšiči minka cesarice Marije Terezije, zbrala ped Elizabetinem mostom doli, razstava Marije Terezije sarske rodbine na Dunaji, sedaj pa pojdejo je vse člene ce- v obrtniškem muzeji poleg „Stubenthoi zopet obrtniška razstava v Rotundi v Praterji, katei pa velika svoje pota; cesar poda se, kakor čujemo dne vsak junija cesar slovesno o&tvoril je za 14 dni v Buda-Pešt, cesarica koncem tega meseca v minuli ponedeljek popoludne Ischl in potem v Gastein, cesarjevič in cesaričina sta Enake slavnosti pripravljajo se skoraj brez izjeme v baje namenjena v poletji obiskati romunskega kralja in vsih deželah.—Kranjska praznuje 401etnico cesarjevega kraljico v njihovem poletnem gradu Sinai. — Ko so po 1 l t • ■ m A . . n Ru lolfinum v Ljublj vladanja s slovesnim odtvorjenjem deželnega muzeja vodom razkritja na Dunaj prišli ogerski ministri, po- ter ima posebna deputacija svetovala sta se Dunajevski in Tisza o spiritovem davku, nalogo cesarju častitati in ga prositi, da dovoli, da to da se bila pogodila, o tem ni znanega, videti pa je slavnost povekšata s svojo navzočnostjo cesarjevič Ru- da brani vsak minister svoje stališče trdovratno, ker njegova soproga nadvojvodica Štefanija, ogerski listi poročajo da namerava Tisza, ako se na dolf in 164 ■ avstrijski strani predlogu postave v bistvenih določbah preiskava ni mogla na dan spraviti, kedo adreso z ne pritrdi, — predložiti drug načrt takega zakona samo ono opazko vračal, da se pa odpošiljatelji naprosijo, za ogerske dežele. Kaj bodo na to Galicijani, kaj Čehi adreso poslati naravnost do cesarice. odgovorili ni znano, videti pa je da potem tudi slad Časniki so zopet pričeli vojsko proti Ruski enako korski davek splava po vodi in da se bode tudi Gali- na političnem kot na gospodarskem polji; to je imelo cijanom stvar pokazala v drugačem svitu in mogoče je, toliko vspeha, da so ruski uradni časniki pričeli opra- da jih to žuganje stori mečj Ako davek na špirit vičevati one vladne naredbe, oziroma » izgovarjati se na bil v zvezi z onem na sladkor, je gotovo, da bi bil zavolj njih. Da se je zdravje cesarjevo vendar zboljšalo, to najboljši pot, razmotati zmešano štreno tako, da si priča tudi to, da je ženitvanje druzega sina cesarjevega, da si Avstrijska zase in neodvisno od Ogerske v mejah trgo- Henrika, odločena za 24. dan maja. vinske in carinske pogodbe naloži žganjarski davek po svojem okusu, za vse druge avstrijsko-tostranske dežele pa bi bil najpripravniši spiritovega davka tak. Do bin- Francoska Minulo nedelj bil so zopet na več krajih volitve občinskih zastopov, in to priliko je koštnih praznikov bodo pokazale razprave v državno- hotel porabiti Boulan zborskem odseku, ali je mogoče stvar poravnati tako, kakor jo snujejo načela vladnega predloga. One dežele, ki imajo že sedaj lastno naklado na žganje, pa bodo da z veliko pompo potoval po vpliv, okrajih, povsod naročil si je sijajni sprejem zopet skušal širiti svoj severno - francoskih j večj obede > morale skrbeti, da se jim žganja ohranijo. vsaj dosedanji dohodki od povsod čul je prijazne pa povsod tudi nekaj nasprotnih klicov; napitnice so mu bile naravno povsod prijazne, še bolj laskave pa so bile napitnice in odzdravi Bou- langer-jevi Dunajski dopis naš v današnjem listu tako obširnejše opisuje dogodbe v državnem zboru, razkritje spominka Marije Terezije in pa najnovejšo Schonerer-jevo demonstracijo, omenjati nam je toraj samo še, da je bilo slavoklici tudi odtvorjenje obrtnijske, jubilejske razstave v pone- Vladi nasprotni časniki trdijo, da je bilo potovanje Boulanger-jevo enako onemu zmagonosnega triumfatorja. Vladni listi seveda trdijo, da se je večinoma pri prihodu njegovem čulo mnogo žvižganja med deljek popoludne ob sijajno. Predsednik dotičnega Bolgarska. Knez Ferdinand še vedno potuje odbora nagovoril je cesarja pri vstopu v razsta\o; cesar odgovoril je jako uljudno in priznajoč lep napredek našega obrtništva, pri vseh strokah obrtništva in velike po Bolgarskim in ga sprejemajo povsod sijajno. Med tem pa se prikazujejo na vsih mejah države uporniki ki si industrije in po slovesno izrečenem odtvorjenji ogle prizadevajo, ljudstvo pregovoriti k uporu zoper kneza Domače vojne čete prihite sicer tatfoj se upor dava! je posamezne oddelke razstave celi dve uri, povsod priznajoč izvrstnost razstave ter je konečno obljubil to zanimivo razstavo si prav nadrobno še ogledati in velikokrat še jo obiskati. Splošni politični položaj v obče postaja nekoliko resnejši, Ogri sicer ropočejo poglavito zavolj svoje novo osnovane puškarske tovarne. Nemci z Bismarkom zarad tega, ker je general Ignatiev postal predsednik slovanskega dobrodelnega društva, pa največ pa iznemiruje svet rovanje na Balkanskem polotoku. Nemška. — Zdravje cesarjevo boljša se polagoma, sedaj že more nekoliko sam hoditi po sobi, tudi more zopet vživati goste jedi, spanje postaja boljše in mrzlica ga je pustila. Profesor Virhov prevzel je zopet niki prikažejo, jih nekaj postrele, nekoliko polove, večinoma jim uporniki popihajo in se v kratkem prikažejo na drugem mestu. Novejša porcčila trdij da so bol garske meje proti Srbski tako zavarovane, da od te strani ne bode nobenemu uporniku več mogoče prestopiti na bolgarska tla. Ruska. v srednj Aziji kakor z železnicam da se bode Ruska v srednj Tihoma brez vriša pomikajo se Rusi proti izhodu enako s svojimi četami, o sedaj že časniki ruski naznanjajo, Azij čigavo bode poskusila z Angleško morje in soteska skozi Dardanele Žitna cena v preiskavo onih tvarin, katere cesar izkašljava, da v Ljubljani 9. maja 1888. Hektoliter: pšeaice domače 6 gold. 18 kr. banaške bi iz njih mogel soditi, jeli bolezen rak ali ne. Med tem pa za cesarjevo osebo skušajo svoje moči pristaši ce- 7 gold. 32 kr. 75 kr. turšice 5 gold. 70 kr. aorsice gold 5 v • rzi 5 gold. 30 kr. ječmena 3 gold. 10 kr. ovsa 4 gold. kr. kr. sarjevi s svojimi liberalnimi načeli s pristaši Bismark-ovimi, ki se vklanjajo samovladarskim in absolutističnim načelom njegovim, kakoršna so vladala za čas življenja pokojnega cesarja. Veliko se je govorilo o adresi, katera je bila cesarju doposlana s Poznanskega, toda tudi dvakrat vrnjena 0ves 2 g°ld- 60 kr- ajde 5 gold. 60 kr. ovsa 2 gold Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov. V K r a n j i 11. maja. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Erž 4 gold. 55 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen z opazko: da se ne sprejme". Potem so se Poljske 4 gold. 22 kr. gospe obrnile do neke višje osebe pri dvoru, da bi po- 1 gold- kr zvedel od kod ta nemilost. Na to prišel je odgovor, da 45 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani