Naslednja, 362., številka bo izšla v ponedeljek, 29. jun^a 2009. Rokopise sprejemamo do srede, 17. jun^a Uredništvo. Tržaška cesta 12,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVI, 361 številka 25. maj 2009 Blagoslov lestve in prizidka Slavnostno v Močilniku Devet dni v lepoti stran 2 do 17 Občina Log - Dragomer Plezalni spektakel 2 toni nevarnih odpadkov Na Kraškem robu stran 18 do 23 Temeljni kamen za športno dvorano Gospod z rožo Nova knjiga Kavčičevih stran 204 do '31' Kresovanje Evropski večer Medvedek na obisku Košnik v Horjulu stran 32 do 37 Ekošola v Borovnici Čirule čarule sadjarjev Kdaj občinski praznik? stran 38 do 42 Častni občan dr. Boštjan Zekš Občina Vrhnika je v petek, 8. maja, s slavnostno akadem^o v Cankarjevem domu na Vrhniki obeležila svoj občinski praznik. Slavnostni govornik je bil župan dr. Marjan Rihar, za kulturni program pa sta poskrbela Big Band Vrhnika in igralec Janko Petrovec. Podeljena so bila tudi tri občinska priznanja. Naziv častnega občana je prejel akademik in minister dr. Boštjan Zekš, zlato plaketo je prejel Stojan Ja-kin, direktor KP Vrhnika, srebrno pa magistra etnolog^'e Tatjana Oblak Milčinski. S. S. Zapojte Pevke ZPZ Tonja so z nami! Pevke ZPZ Tonja so konec aprila v borovniški osnovni šoli pripravile prav prijeten narodno-zabavni večer, na katerem sta nastopila Ansambel Jan Kvintet iz Šentjurske doline ter domači Vaški zven. Ozadje dogajanja so popestrili plesalci Folklorne skupine Šumnik. DD Kulturni program z ognjemetom V četrtek, 30. aprila 2009, je bila na Koreni proslava ob peti obletnici vstopa Slovence v Evropsko zvezo, ki sta jo pripravili občini Horjul in Dobrova - Polhov Gradec. JH AVTO SOLA WWW.3-IIkSI 01 425 42 04 Tržaška 2, 1000 Ljubljana Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika 17. Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika se bodo začeli s prireditv^o v Močilniku v petek, 12. jun^a 2009 ob 21.30. Ze sam naravni ambient obeta izjemno prireditev. Program bodo obogatili številni nastopajoči. Med njimi lahko s ponosom predstavimo tudi glasbenike iz pobratene grške občine lolkos. V nadaljevanju bodo Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika zelo bogati s kvalitetno vsebino, zato smo prepričani, da bo vsakdo našel prireditev po svojem okusu. Vljudno vabljeni na samo odprtje Argonavtskih dnevov v Občini Vrhnika, ki bo potekala v prečudovitem okolju, v avtentičnem okolju Argonavtov - v Močilniku. Obeta se nam pravi spektakel. Podobno kot bo spektakel Jazonova noč v soboto, 20. jun^a 2009. Oba najodmevnejša dogodka kot tudi celotni Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika bodo tudi priložnost za spektakel dobrodelnosti, saj bomo v sodelovanju z Rdečim križem Slovence in OO RK Vrhnika zbirali sredstva za družine v stiski. (več na 6., 7. in 8. strani) NČ Unicefov projekt Punčka iz cunj Ze šesto leto zapored^smo se tudi v šolskem letu 2008/2009 vključili v Unicefov projekt Punčka iz cunj. Štiri dni smo v času podaljšanega bivanja izdelovali punčke in fantke iz cunj, pri čemer so nam pomagale mamice in babice naših učencev. Naš Ivan Takoj po prvomajskih kresovih, ki so bili nekdaj oziroma do preteklosti simboli delavskega praznika, smo se spominjali in obeležili rojstni dan našega rojaka Ivana Cankarja. Nanj in na njegovo delo smo resnično ponosni Vrhni-čani in sploh Slovenci. Na Vrhniki imamo v njegov spomin občinski praznik s pode-litvyo Cankarjevih priznanj in vsakoletne tradicionalne Cankarjeve dneve. Pa imamo tudi Cankarjev dom, Cankarjevo knjižnico, Cankarjev trg, Zavod Ivana Cankarja ter še in še, vse v spomin na Ivana. ]e pa res, da je Ivan ze v svojem času videl in opisoval svoj klanec siromakov. Ali se prav sedaj ta zgodba ponavlja v širši Šentflorjanski dolini? Saj smo praktično ostali brez delovnih mest v Mlekarni, Iskri, Liku, lUV in Kovinarski. Brezposelnost, socialni problemi in siromaštvo se prav gotovo povečujejo, medtem ko menedzerji in lastniki podjetij bogatijo na račun obubožanih delavcev. Vendar pa moramo živeti naprej in se boriti v slogu našega rojaka in slovenskega velikana Ivana Cankarja. Ob tem pa je naše glasilo izšlo prav na nekdanji dan mladosti, ko so mladi videli neko perspektivo. Mogoče je vse simbolično povezano in prepleteno, saj na mladih svet stoji. Prav njihove ideje, zagnanost, učenost in ustvarjalnost nas lahko popeljejo iz temne Šentf-lorjanske doline v svetlejšo vrhniško prihodnost. Simon Seljak Občina Dobrova- Polhov Gradec Vas vljudno vabi na OSREDNJO POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA IN DNEVA DRŽAVNOSTI a podeiit\/ijo priznanj obćine Dobrova- Polhov Gradec za teto 2009 tn bogatim kuttarno zabavr^tm programom, tP>13ÍIC Branka iJelovčan s.p. St:ara cest:a 5, 1360 Vrhnika Telefon: 01/755 61 05 RAVNO PRAVI ČAS ... CITROËNOVA FINANČNA POMOČ! ASEDEJ, d. o. o. Drenov Grič 72 b, Nudimo vam: • AVTOVLEKO, • PREVOZ VOZIL IZ TUJINE, • ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL. Telefon: 051 221 000. www.citroen.si M k CITROEN C3 CITROEN C4 PICASSO CITROEN C4 CITROEN BERLINGO CITROEN XSARA PICASSO popust do popust že za že za popust 4.300 € 3.600 € 10.640 €" 10.610 €" 6.600 € redni popust 3.300 € redni popust 2.600 € redni popust 4.100 € redni popust 1.100 € redni popust 5.600 € Citroënova finančna pomoč 1.000 € Citroënova finančna pomoč 1.000 € Citroënova finančna pomoč 1.000 € Citroënova finančna pomoč 1.000 € Citroënova finančna pomoč 1.000 € CITROËN priporoča Total Ste pripravljeni na nov zalet? Zdaj je čas pravih priložnosti, zato vam pri Citroenu ponujamo prav posebno ponudbo. Poleg neverjetno ugodnih rednih popustov vam v maju ob nakupu osebnega avtomobila Citroen nudimo še Citroënovo finančno pomoč v višini 1.000 €. Izkoristite izjemno priložnost in se v novem Citroenu zapeljite poletju nasproti. rRFATIVF TFrHNOi OCliF dTROÉn TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80 Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00 14.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.0 Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic AVTOSERVIS JERSIINJOVIG . - I I ■ : ■ . : I - .1 ; I ■■ . ■ I Moitoin in Bopravlls Imušnlh sistemov nillnunr •zelo ugodna ponudba letnih pnevmatik MICHELIN, BRIDGESTONE, PLATIN, UNIROYAL _ •popusti na montažo •pregled podvozja •avtooptika Avto Merlak d.o.o. Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; asm: 031/643 597; avto.meriak@amaii.com,Prodaia vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 67 > gradbene rešitve "na ključ" izdelava kanalizacije, vodovoda, temeljev adaptacije storitve z gradbeno mehanizacijo prevozi y vodenje poslovnih knjig za gradbenike Damos d.o.o. Velika Ligojna 20, Vrhnika Tel.: 01/7541-142 041/637-734 damosdoo@volja.net , AVmŠOLA , AVTOTRADE, VRHNIKA ZA MOTORNA VOZILA, MOTORNA KOLESA IN PRIKOLICE Pooblaščeni smo la; - overitve pogodb BO^^igl^ Pooblaščeni smo la; ^^mTTJ - overitve pogodb - izdelavo HOMOLOGACIJ za uvožena vozila Sklepanje zavarovanj za zavarovalnice: TRIGLAV, ADRIATIC SLOVENKA, MARIBOR. TIUA IN GENERAU Možnost piaillas kartiraimi! Delovni Čas: pon. - pet: 7.00 -20.00 sobota: 8.00- 13.00 Tečaj cestno prometnih predpisov za Icategorije A, B, EkB, H, C in C+E. Pričetek tečaja 25.5. in 15.6.2009 ob 17.00 uri v prostorih Avtotrade d.o.o., Vrhnika *Možnost opravljanja izpita v Ljubljani ali Postojni *Možne prijave preko intemeta Informacije na tel. št.: 041/601 707 Dušan Kužner; ali 01 750 51 99. *V sodelovanju z Rdečim križem organiziramo tečaj Prve Domoči ASFALTIRAřffE - TLAKOVAJSJE, in OSTALE NIZKE GRADISJE lO s.p. Drenov giič88, 1360 Vrhnika tel/faks: 01/ 755 7797, GSM 041/ 766-587 e-maiL- tlakovanje.Jesenko @siol net POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Revija Kluba Gaia Qaia NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE NARAVE (Rubriko ureja Klub Gaia) Vzdržujmo zdrav in krepak zelenjavni vrt Junija se le redko lahko pohvalimo, da ni bilo niti preveč suše niti preveč dežja. Ob suši je seveda treba zalivati ali si urediti namakalni sistem. Ravno tako pomembno kot zalivanje ali pa še bolj je rahljanje in okopavanje tal na površini. Na zelenjavnem vrtu si jun^a lahko pomagamo z zastiranjem tal z različnimi organskimi materiali, kot so: suha trava, slama, grob kompost, rastlinski odpadki ^ Podobno lahko zastiramo tudi gola tla ob okrasnih rastlinah. Tla, ki so prekrita z zastirko, ostanejo dlje vlažna, poleg tega pa preprečuje tudi vznik plevelov, ki z rastlinami tekmujejo za vodo in hranila. Če imamo težave s polži, za-stirko potem, ko dež namoči rastline, odstranimo, saj lahko postane idealno skrivališče za te nadležne škodljivce. V toplem in vlažnem vremenu se nadaliuieio pohodi polžev, ki se zelo radi »posladkajo z jagodami in drugimi rastlinami na vrtu. V deževnih letih so polži lahko prava nadloga, saj se takrat pojavno zelo množično. Ker niso izbirčni in objedajo vse po vrsti, se kaj lahko lot^o tudi paradižnika, kjer objedajo mlade liste. Če je leto vlažno, se polži lahko pojavno tudi kot škodljivci plodov: žival se zaje v plod, kjer se hrani z njegovo vsebino. Taka nevarnost obstaja posebno v primerih, ko paradižnik vzgajamo brez opore, zaradi česar se mnogi plodovi dotikajo tal, kar omogoča polžem, da z lahkoto pridejo do plodov. Zatiramo iih z narav- nim sredstvom proti polžem bio plantella arion plus. Jun^' je lahko deževen, po drugi strani pa nas lahko preseneti tudi daljše sušno obdobje. Če smo doma in imamo možnost zalivanja, se moramo zavedati, da je veliko učinkovitejše zalivanje dvakrat na teden z večjo količino vode kot pa vsak dan ali celo dvakrat na dan z manjšo količino vode. Z večkratnim manjšim zalivanjem rastline preprosto razvadimo in če potem za nekaj dni pozabimo nanje, takoj začno kazati znamenja pomanjkanja. Zalivamo zgodaj zjutraj ali zvečer z deževnico ali postano vodo, ogreto na zunanjo temperaturo. Zastiramo lahko tudi tla ob sadnem drevju ali trti, pred tem pa rastlino zal^emo. Tudi tu velja: manj pogosto, a takrat obilno. Če je suša že prizadela naše rastline, je seveda prvo, kar potrebujejo, voda. Ko so tla dobro namočena, jih zal^emo ali poškropimo še z vzpodbujelom rasti in vitaminskim kompleksom bio plantella vita za hitrejše obnavljanje in tako nadaljujemo enkrat na teden. Poskrbimo tudi za plodov-ke (paradižnik, kumare, bučke, iaičevci. paprika, melone, lubenice), ki so za hranila zelo zahtevne rastline, kar pomeni, da potrebujejo veliko hranil. Zato jih je treba dognojevati. Tako jih med glavno rastno sezono vsak teden ali vsakih 10 dni dognojimo s tekočim organskim gnojilom na osnovi alg bio plantella vrt, ki vsebuje tudi veliko vitaminov. Izvlečki morskih alg ugodno delujejo na rastline, saj povečujejo pridelke, povečajo pa tudi sprejem že dodanih hranil iz zemlje. Gnojilo je primerno tudi za preostale vrtnine. Na vrtnih gredicah zasledimo tudi druge požrešnice, kot so kapusnice (zelje, ohrovt, cve-tača, brokoli zato jih pognojimo. S hranilno raztopino na osnovi alg bio plantella vrt vrtnine zalivamo vsakih 10. Za pripravo 1 l hranilne raztopine potrebujemo 10 ml gnojila. Lani so le redki uspeli pridelati zdrav paradižnik. Za tak pojav je bilo krivo nestanovitno vreme pa tudi krompirjeva oz. paradižnikova plesen, ki napada paradižnik in krompir. V mokrih letih se namreč bolezen zelo hitro širi. Ko se bolezen pojavi, lahko zelo hitro uniči celoten nasad, saj po napadu ostanejo le »po-žgane« rastline. Za preprečevanje glivičnih bolezni vse vrtnine škropimo z naravnim fungicidom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f. Mogoče lahko povemo še to, da ima naravni fungicid na osnovi njivske preslice precej širok spekter delovanja. Tako je namenjen za varstvo kumar pred pepelovko bučnic, ples-n^o kumar, solatno plesn^o, paradižnikovo oz. krompirjevo plesn^o ^ Pravzaprav bio plantella natur-f učinkovito varuje vrtnine pred vsemi bolezenskimi tegobami, ki tarejo naše vrtnine. Treba pa ga je pravilno uporabljati. Najbolj učinkovito je, če ga uporabimo takrat, ko je rastlina še servis Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 1 icn -vň-vi^jvo (01) 755-48-10 Vgrajujemo in popravljamo: • izpušne sisteme, • katalizatorje in lambda sonde, • športne izpušne sisteme, • olja in ostale tekočine, • zavorne sisteme, ; blažilce, vzmeti, končnike, roke. Ostale storitve: • avtodlagnostika, • priprava vozil na zimo, • priprava vozil za tehnični pregled. PNFVMÂTTKF 68 NAŠ ČASOPIS Oglasi 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si POLNJENJE IN PO PRAVI LO KLIMATSKIH NAPRAV 1.4.-1.8. 2009 ^ELIŠKARI 45€ I i Betajnova 16,1B6D Vrhnika tel.: 01/750 22 52 www.avtohisa-se1iskar.sj Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah 05.06. Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 06.06. Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 12.06. Melanija Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 13.06. Melanija Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 19.06. Marjeta Jugovic, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 20.06. Marjeta Jugovic, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 26.06. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 27.06. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 03.07. Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 04.07. Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 10.07. Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 11.07. Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 17.07. Marija Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 18.07. Marija Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 24.07. Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 24.07. Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 31.07. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 01.08. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 07.08. Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 08.08. Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 14.08. Melanija Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 15.08. PRAZNIK 21.08. Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 22.08. Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 28.08. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 29.08. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 04.09. Marjeta Jugovic, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 05.09. Marjeta Jugovic, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 11.09. Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 12.09. Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 18.09. Marija Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 19.09. Marija Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 25.09. Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika K sodelovanju vabimo: 1. voznika tovornega vozila z izpitom C kategorie, po možnosti z izkušnjami. 2. skladiščnika: zaželena je izobrazba IV. ali V. stopnje. 3. absolventa ekonomce Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili do 02.06.2009 na naslov: FORTRADE D.O.O. Pod Hruševco 50 1360 Vrhnika REKLI SO...... Začni na začetku in nadaljuj, dokler ne prideš do konca. Potem nehaj. /CARROL/ Nikoli ti niso dane sanje, ne da bi ti bila dana tudi moč, da jih uresničiš. /Richard Bach/ Kdor je povsod, ni nikjer. /Seneka/ Pogosto je težje pojasniti naša dobra dela, kot naše grehe. /Marcel AYME/ Če želiš, d ate drugi prenašajo, prenašaj ti druge. T. Kempinski/ 5LI 5M0 DLJE, DA VAM PONUDIMO VEČ, ' Uln^mkn J obhlit;) coopd^ ' Ptoïtornâ, uiiJůEi no ob li kdvdn a nolrj npoït ' 1.E In 1.S bEncirtsti in 11lirslil dizelski molDijl ' gzrjKnlh bl^jin, ESP in TCS - Diljiniko :eiHritno zjklepjnie, eiektrkin! pomtk ilfkel h C U rsdio NOVI CHEVROLET CRUZE. POSTAVLJA NOVA PRAVILA, 10.9901 € ~ PfHilm I DBnudtii ab linilpinit mDisnfii In njvedena DDrem« SELIŠKARJ Betajnova 16,1360 Vrhnika T[Ol/PSO 22 52, www.aviohisa-seliiskar.si CET REAL CHEVRQLËr w wiqr. [ti f wtdI^, ;l 1 Ji ilmMOu, vtraïittiMfl'WDIni^S.ï'Ti«. ErN«|t COi aJtnth Stuliwt Fuioft KTt eudHii. MaUinl». 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 69 O pripravi besedil in fotografij za časopis V programski zasnovi Našega časopisa je zapisano, da se glasilo piše tudi samo. To pomeni, da ga pišejo številni ljudje, vešči in nevešči tega dela pa tudi pravi profesionalci na tem področju. Tako so dane možnosti, da se predstavno razna društva, skupine, klubi, zavodi, podjetja, obrtniki, posamezniki ^ in so vključena vsa dogajanja iz našega vsakdana in življenja na področjih kulture, športa, zabave, turizma, gospodarstva in politike. Zato je precej tehničnih težav za pripravo besedil, ki jih je treba pregledati, urediti, po potrebi tudi pretipkati, nakar jih pregleda lektor. Tehnična navodila za predložitev prispevkov Tipkopis naj bo na papirju napisan na eni strani z dvovr-stičnim ali vsaj z 1.5 vrstičnim razmikom. Natisnjen naj bo z računalniškim tiskalnikom, z razločnimi naslovi, podnaslovi. Napisan naj bo z eno osnovnih oblik pisave (Pala-tino Lynotype, priporočeno) velikosti 12, besedilo naj bo levo poravnano. Odstavek se konča s piko in z entrom določi naslednjega. Kar želite v besedilu poudariti, napišite z bold ukazom. Naslovi se pišejo z malimi črkami. Besedilo naj bo napisano v Wordu. Ne oblikujte besedil v okvir ali stolpec !!! Tabel in slik ne vstavljajte v besedilo !!! Vsaka slika, fotografija naj bo shranjena v posebni datoteki v enem od standardnih grafičnih formatov (JPG, PDF, TIF,). Internetne fotografije niso primerne za tisk. Na koncu rokopisa pod avtorjem prispevka naj bo napisano ime slike (npr. DSCI00001) Izdelani oglasi naj bodo shranjeni v: (pdf-priporočljivo, jpg, tif formatu, cdr 11 v krivuljah). AKCIJSKE CENE KIA BONUS = 7 LET GARANCIJE* m Inovativni design, varčni motorji, popolna varnostna In bogata standardna oprema » že od ' 9.990 EUR Samo še 11 vozil na zalogi Modelno leto 2008 Edini SUV S 7-letno garancijo, že od 15.500 EUR SÍTĎ Jfcwfefi^ Idrijska cesta 43,1360 Vrhnika ^KkAR T: 01/750 54 97 J C t U www.avtohisa-seliskar.si NOVE MERE TISKA ČASOPISA 1/1= 280 x 396 mm (cela stran) 1/2= 280 x 196 mm (1/2 strani) 1/4= 138 x196 mm (1/4 strani) 1/8= 138 x 96 mm (1/8 strani) širina kolone 43,333 mm širina kolone in pol 66,825 mm širina dveh kolon 90,667 mm širina treh kolon 138 mm Vsaka tabela mora biti na koncu prispevka priložena na posebnem listu papirja. Natip- kana naj bo z enojnim razmikom. Nad tabelo naj bo poleg zaporedne številke tabele njen opis (npr. 'Tabela 1. Vzorec tabele Za vse nejasnosti se obrnite na: cesartomo@gmail.com ali gsm 040/234 090 Vsa gradiva pošiljajte na elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uredništvo Simon Seljak Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Enota mere Cena v EUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 Vá strani 225,34 ^ strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za ^ strani in 1/1 stran (agenc^ski popust). Veljavnost cenika: od 6.11.2007 dalje. - RErL£K8NA MA8À24 STOPAL - ASTROLOGIJA Mojca Leskovec s.p. Dobovičnikova ulica 5 1360 VRHNIKA ® 031/774 417 voljo na www,kia,si/akcija, oz. pri zastopniku Kia. Komb, poraba goriva in emisija za vozilo projei I i/100 km, 190 g/km CD, MP ceni vključujeta vse dane popuste, akcije, subvencije ter ne vključujeta doplačila met barve, prevoza, Sliki sta sir _NAROCNIKOGLASAA\/TOHISASELISKARdo.o.,BETA|NOVA16,VRHNIKA._ Hrabro si se boril, a to pot si omagal ^hvala Ob nenadomestljivi izgubi moza, očija, dedija in brata Milana - Marjana Močnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se mu poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Cvetka, hčerki Karmen s Tomažem, Vesna z Allenom, vnuki Nejc, Ajda, Naja in Lara ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš Slavko Gutnik 1952-2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^'ate-ljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Rusu in sestri Metki, ki sta mu stala ob strani v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, g. Mladenu Sumini za poslovilni govor, Pogrebni službi Vrhovec, pogrebcem, pevcem Okteta Raskovec, OOZ Vrhnika, PGD Log in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Log pri Brezovici, maj 2009 Bolezen izčrpala ti je moči, zaprla trudne si oči. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki močno boli. Srce tvoje je zastalo, vse kar moglo nam je dalo; zvon v slovo ti je zapel, spomin na tebe večno bo živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babi in sestre Francke Remškar (roj. Leskovec) 1937-2009 iz Loga pri Brezovici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, pr^'ateljem, sosedom in vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, župniku Janezu Mihel-čiču in vsem, ki se je boste spominjali. Vsi ki smo jo imeli radi: sin Janez, hči Irena z Mičom, hči Marjeti z Milanom, vnuka Boštjan in Darja, bratje in sestre Log, maj 2009 ZAHVALA Zdaj se spoč^, izmučeno srce, zdaj se spočete zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brni. Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Terezije Vrbnjak (1920 - 2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^'ateljem, znancem, sosedom v podporo in tolažbo ob izgubi naše babice. Hvala g. župniku Bogdanu Oražmu za dolgoletno duhovno oskrbo in lepo opravljeno sveto mašo, diakonu Samu Športi, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem za odpete pesmi in dr. Kušarju za vso njegovo skrb v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in se poklonili v njen spomin. Žalujoči: hčerka Mar^'a z družino Polhov Gradec, maj 2009. V Spomin 29. maja 2009, bo minilo eno leto odkar nas je zapustila naša mama, soproga, sestra in hči 'a Čvorak rojena Nidogon Tega dne se jo bomo spomnili in seji poklonili oh njenem ^dnjem počivališču. Vabimo prijatelje in ï^ance, da se nam pridru^te na vrhniškem pokopališču oh 17.00, Monika, Tijana in Azmir Zvonovi so oznanjali in pritrkavali, Kristus je vstal od mrtvih, aleluja. V 95. letu življenja je na velikonočno jutro gospodar življenja poklical k sebi našo mamo, taščo, babico, prababico, sestro in teto Frančiško Černic po domače Rupnikovo Francko z Dobrove, Stara cesta 6 Ob njeni smrti se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v njeni dolgi bolezni obiskovali in ji duhovno pomagali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, pryateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje. Hvala dr. Živi Trčič in patronažni sestri. Hvala osebju DU Bokalce za pomoč in nego. Hvala DU Dobrova. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru, hvala Maryinim sestram. Posebna zahvala gospodu župniku Alojzyu Golobu za pogrebne svečanosti in gospodu Antonu Golobu. Hvala Pogrebnemu zavodu Vrhovec. Vsem Bog povrni. Vsi njeni Dobrova, 12. 4. 2009 ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenila naša draga sestra, teta in svakinja Marjeta Sajovic Benko, roj. Malovrh (1921-2009) Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče in mašne darove, hvala g. Gradišku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala pevcem in vsem, ki ste kakor koli sodelovali pri pogrebni slovesnosti, hvala tudi vsem, ki ste jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njeni! Žažar, 27. 4. 2009 70 NAŠ ČASOPIS Oglasi 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Življenje celo si garal, vse za delo, dom in družino dal. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Za vedno je zaspal naš dragi mož, oče, brat in dedi Srečko Dular 28. 2. 1941 - 26. 4. 2009 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in drugo pomoč. Zahvala velja tudi gospodu župniku, gasilcem, trobentaču, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste Srečka pospremili na njegovi zadnji poti v večnost in ga boste z lepo mis ^o ohranili v trajnem spominu. Vsi njegovi Lesno Brdo, april 2009 ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, tasta in ata Franca Krvina 1933-2009 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem in znancem za izkazano sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Poleg tega se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in gospodu župniku, Pogrebnemu zavodu Pieta, pevcem in trobentaču za lepo opravljen obred. Žalujoči domači Delo, skrb, ljubezen in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Nato pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Sedaj spokojno spiš, a z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama Ljudmila Zalaznik roj. Koprivec, Grampnčnkova mama iz Zaklanca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zaklanec, april 2009 ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, ko naše oko zaman jo išče, solza žalosti in bolečine je zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Ob izgubi naše tete Frančiške Frank Velika Ligojna 32 1929-2009 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Blažu Gregorcu za pogrebni obred ter Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njeni Velika Ligojna, april 2009 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in babice v Stefan^'e Caserman (Cemetove Ste&e) s Stare Vrhnike 1919-2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom, pr^ateljem in sosedom za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku za podarjeno sveto mašo, Umekovim za pomoč pri pripravi pogrebne slovesnosti, Pogrebni službi Vrhovec, pogrebcem, trobentaču, pevcem in vsem, ki se bili v mislih povezani z nami. Posebno se zahvaljujemo ga. Anki Grom za ganljive besede ob Ste&inem zadnjem počivališču. Žalujoči: sin Slavko, vnuka Borut in Blaž Stara Vrhnika, 16. 4. 2009 ZAHVALA Ohranila je dostojanstvo, pogum in voljo skozi vse svoje življenje. Čeprav je v zadnjih letih potrebovala nas vse, je bila zase samostojna in tako je tudi odšla, najina mama, naša babi Cirila Kotnik roj. Hodnik 1913-2009 ijemo se vsem, ki ste jo z dobro mislio pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in sveče, nam pisno in ustno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Ljubi Prebil - Božo-vič, ki je vedno prisluhnila vsem njenim težavam, sestri Mojci, patronažni službi ZD Vrhnika in naši gospe Bojani. Zahvala tudi gospodu župniku Blažu Gregorcu za obred in lepe poslovilne besede, pevcem Okteta Raskovec ter Pogrebni službi Vrhovec. Hčerka Maruša in sin Jože z družinama Vrhnika, 12. 4. 2009 Hvala ti za čas, ki smo ga lahko preživeli s tabo! ZAHVALA Zapustila nas je naša mama, stara mama in prababica Juliana Setnikar (1922-2009) rojena Kucler po domače Vrbetova mama s Korene Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in mašne darove. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju za lajšanje njene bolezni. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen pogreb, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Za njo žalujemo vsi njeni. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in starega očeta V 84. letu nas je zapustil Franc Cunder 1926-2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Verd, Logatec, april 2009 ZAHVALA Ob izgubi mame, babice in prababice Ane Japelj 1920-2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala velja tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika, Pogrebni službi Vrhovec, Pihalnemu orkestru Vrhnika, gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vrhnika, april 2009 In vendar je dobro, da si odšla. Si preživela zadosti pekla. Spoč^^ se! Spočy se od tega sveta. Tone Kuntner ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame in prastare mame Pavle Nagode 1915-2009 Iskrena hvala sorodnikom, znancem in sovaščanom za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se ZB, pevcem, trobentaču, pogrebcem in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala gospodu Jožetu, ki jo je obiskoval na domu in lepo darovano sveto mašo. Hvala vsem, ki ste jo spremljali k večnemu počitku. Vsi njeni Blatna Brezovica, april 2009 ZAHVALA Kolikor več je človek drugim razdal, toliko več je zase nabral ^ Na nedeljo sv. Jur^'a nas je zapustil naš dragi mož in oče Pavel Bradeško (1933-2009). Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in prispevali za sv. maše in cerkev v Veliki Ligojni. Hvala g. župniku Blažu Gregorcu za občuteno opravljen pogreb, g. Francku Trstenjaku za duhovno podporo, Oktetu Raskovec in Pogrebni službi Vrhovec. Posebna zahvala sosedom, še posebno Cilki Smrtnik, za pomoč v času slovesa. Vsi njegovi Ligojna, maj 2009 ZAHVALA Ob izgubi žene, mame, stare mame in tašče Jul^'ane Čuden roj. Likovič iz Dragomerja 1925-2009 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pr^a-teljem, vaščanom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Pieta. Žalujoči: mož Stane, hčerka Mojca z družino in drugo sorodstvo. 58 NAŠ ČASOPIS v Šport in rekreac^a 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Miran Stanovnik, častnik Slovenske vojske in motorist, ki mu pravijo Puščavski lisjak Pri hitrosti 200 km na uro se lahko marsikaj zgodi Miranu Stanovniku, ki se je rodil 1. avgusta 1964 v Ljubljani, vse življenje pa živi na Logu, pravjo tudi Puščavski lisjak, saj je že nekajkrat premagal zagotovo najzahtevnejšo tekmovalno progo voznikov relja od Pariza do Dakarja. Zaposlen je v Slovenski vojski in ima čin poročnika. Miran je športnik že od mladosti. Najprej se je ukvarjal z atletiko, nato s kolesarstvom in pozneje je začel voziti motokros. Prav tako je predsednik boksarske zveze in aktivno sodeluje pri Sekcji telemark smučarske zveze. Svojo vojaško obveznost je odslužil v nekdanji JLA, v šoli za rezervne oficirje v Bileči. V slovensko Teritorialno obrambo se je vključil že oktobra 1990. Zdaj je zaposlen kot poveljnik športne enote. Z njim smo se pogovarjali predvsem o njegovih pogledih na šport in dirke z motorjem, kjer sodi na šesto mesto v svetovni lestvici voznikov relja. Čeprav je doma na Logu, pa sam pravi: »Me še zmeraj včasih zanese in rečem v naši vrhniški občini, čeprav živim v Občini Log - Dragomer. Verjetno zato, ker sem kar nekaj časa v delovnem pomenu preživel tudi na Vrhniki. Tam sem hodil v osnovno šolo in med osamosvojitveno vojno sem bil angažiran na Vrhniki in v njeni okolici. Če je kaj narobe na Vrhniki, me še zmeraj srce zaboli, čeprav to ni več moja občina.« Vaša življenjska pot je tudi v poklicnem ne le v športnem pogledu nenavadna, saj ste se nekako izmaknili poklicu strojnega inženirja? Po končani srednji strojni šoli sem končal tudi prvo stopnjo fakultetnega štud^a strojništva. Do leta 1990 sem delal v Sloven^aavtu v Ljubljani, kjer sem nato prekinil delo in se vključil v priprave na osamosvojitev. Zbirali smo podatke o namerah in možnostih tedanje JLA na našem območju in nadzorovali tiste, ki so bili zanimivi za naš projekt. Začeli smo se spogledovati z orožjem, ki ga do takrat nismo poznali, kar je vse sodilo v obveščevalne priprave na osamosvojitev. Ko je nastala vojna, sem poveljeval vodu za protioklepno borbo, nastanjeni pa smo bili v Sinji Gorici in nato v Frtici med Sinjo Gorico in Drenovim Gričem. Od tamd smo pokrivali barikade, ki so jih postavi i naši, kajti brez takšne podpore barikade nič ne koristjo. Imeli smo netrzajne topove in uporabljali raketno strelivo, ki smo ga spoznali šele takrat. Nato sem vodil varovanje vojaških objektov v vrhniški in deloma logaški občini. Teritorialno obrambo sem zapustil novembra leta 1991 in postal samostojni podjetnik. Ukvarjal sem se z gostinstvom in športnim izobraževanjem na Vrhniki, leta 1999 pa sem se vrnil v Slovensko vojsko. Kmalu sem bil premeščen v športno enoto, ki je takrat spadala v Center vojaških šol, pozneje pa se je preimenovala v poveljstvo za doktrino, razvoj, usposabljanje in izobraževanje. Najprej smo bili v šentviški vojašnici, zdaj pa smo že dve leti kot športna enota v Vojašnici Franca Rozmana Staneta, naše poveljstvo in večina vojakov pa je v kadetnici v Mariboru. V Ljubljani je le športna enota in jaz sem njen poveljnik. . Vi poveljujete potemtakem tudi tistim slovenskim športnikom, ki so v času trajanja športne kariere zaposleni v Slovenski vojski? Po svoje skrbim za njihovo socialno varnost v času športne kariere. Včasih kdo misli, da športniki dobivajo pri nas le plačo in nimajo nikakršnih obveznosti do vojske. Pa ni tako, saj so vojaški uslužbenci, imajo vojaško uniformo, se vojaško usposabljajo in obnašati se morajo skladno s pravili Slovenske vojske. Trikrat na leto zanje organiziramo nekajdnevno usposabljanje, kjer se ur^o v določenih veščinah. Sodelujejo pa tudi na svetovnih vojaških športnih tekmovanjih v različnih disciplinah. Vsaka reprezentanca ima svojega vodjo, jaz pa koordiniram delo med njimi. Pripravljamo različne oblike pro-moc^'e športnikov samih, športa in Slovenske vojske, sodelujemo na različnih dobrodelnih prireditvah, kar vse dokazuje, da je naša vojska organizem, ki sicer troši proračunska sredstva, vendar na neki način tudi kaj vrača. Sicer pa se športniki vključujejo tudi v sistem usposabljanja naših vojakov kot inštruktorji za šport in marsikateri po končani tekmovalni karieri tudi ostane v vojski. Več kot štirideset odstotkov športnikov se odloči, da bo delovno kariero nadaljevalo v vojski. V času tekmovalne kariere pa naše poveljstvu sklepa z njimi letne pogodbe o zaposlitvi. Gleda na dosežke je merila določil Olim-p^ski komite Slovence, mi pa smo nekakšen servis za športnike - vojake. Politično niste angažirani v stranki ali v občini? Ne, ker je moj delovnik tako poln, da si ne morem predstavljati še katere obveznosti. Sicer pa pripadnik Slovenske vojske ne sme biti član nobene politične stranke, kar je morda ustavno sporno, vendar tako je. Vi ste svojevrsten vrhunski športnik. Z motorjem, kjer so smrad, olje in kri bistvene sestavine v tekmovanju? Tekmovanje z motorji je svojevrstno gladiatorstvo. Pa kateri šport danes to ni. Toda zase sem prepričan, da nisem gladiator, ker sem po duši in srcu športnik in šlo. Preveč nevarno bi bilo takšno početje. Tekmovali ste praktično na vseh celinah sveta. Kako zmorete uskladiti priprave, službo in obveznost do domačih? Da, bil sem na tekmah po vsej Evropi, v Abu Dhab^'u, v Egiptu, v Maroku, zdaj grem v Mongolie in nato v Južno Ameriko. Ob koncu leta pa je na vrsti spet tekma na relac^'i Pariz- Dakar. Imam nekaj dirkalnih motorjev, ki jih stalno obnavljam, vozim pa pod okriljem avstr^ske družbe KTM, kjer namenjajo temu športu in razvoju motorjev veliko skrbi. Težko pa bi delil moj delovni dan na službo, prosti čas in priprave na tekmovanja v njem. To je prepleteno. Rad hodim v službo, ker se prepletajo vsi ti vidiki mojega angažiranja v njej. V njej lahko pokažem svojo kreativnost. Smo krasen kolektiv, ki zna učinkovito uresničiti zamisli. Kot vojak moram skrbeti tudi za ne avanturist na motorju. Treniral sem atletiko, igral nogomet, smučal. Vseskozi sem v športu, v njem sem menjaval le rekvizite. Tokrat sem z motorjem najbližje gladia-torstvu. Je že tako, da ljudje najraje gledajo tiste športe, ki so najbolj nevarni. In tudi med^'i več pišejo o njih. Če so na tekmah le dobri rezultati, ni pa dobre mere tveganja, takšnim športom med^'i ne namenjajo dovolj pozornosti. V mojem športu je veliko tveganja in lahko rečem, da sem uspešen, saj mi je uspelo doseči šesto mesto v svetovnem pokalu. To je za Slovenca, kjer ni množično razvit ta šport, velik uspeh. Včasih se mi zdi, da ne znamo dovolj ceniti takšnih rezultatov, pa čeprav ne pričakujem, da me bodo zavoljo tega ljudje nosili na rokah, kajti gre navsezadnje za mojo izbiro športa, ki pa svetu vendarle dokazuje, da živi v srcu Evrope narod s svojo državo Slo-ven^o. Tekmovalni šport z motorji, sploh pa rel^'i, res ni za vsakega. Tega športa se lahko loti človek, ki ima že dovolj življenjskih izkušenj, ki je fizično in psihično stabilna osebnost, saj so nesreče dnevni spremljevalec tega športa. Imeti moraš izkušnje in glavo na pravem mestu, ne smeš prepustiti adrenalinu svojo pot, ampak ga kontrolirati. Strpnost in potrpežljivost sta bistveni sestavini značaja človeka, ki se ukvarja s tem športom, če hočeš preživeti. Tudi sam sem imel nesreče, vendar nikdar nisem izzival na tekmi, nisem se odločal poskusimo, če bo šlo bo gNo primerno psihofizično kondic^o po službeni dolžnosti, zato so tudi priprave na tekmovanje nekakšna nadgradnja tega. Brez težav se poleti in pozimi zvečer usedom na kolo in tri ure kolesarim po pol-hograjskih gozdovih. Zagotovo se vsi v moji enoti počutimo sproščeno, pa čeprav smo za ograjo in v vojaški uniformi. Prav poceni pa ni vaš šport. Je opaziti krizo tudi pri vaših sponzorjih? Ravno preprosto ni dobiti sponzorjev, vendar lažje, če si se že dokazal in dosegel solidne rezultate. Vsak športnik se mora v dobršni meri sam potruditi, da si ustvari ime, nekakšno blagovno znamko, ki jo nato trži. Če bi sam delal več na tem, mi verjetno ne bi bilo treba hoditi v službo in bi se preživljal s športom. Pa si ne morem privoščiti tega. V zadnjih letih so mi sponzorji sicer bolj naklonjeni, čeprav jih je manj. Tudi takrat me podpirajo, ko mi ne gre najbolje. Sodelujemo namreč na človeško poslovnih odnosih, kar je dragoceno za vsakega športnika. Ste potemtakem zadovoljni z odnosom države do vašega športa? Lahko bi, tako kot vsaj polovica naših športnikov, tarnal, da se ne da nič narediti, da sistem ni dober itn. Tega ne maram, ampak ravnam skladno s tistim rekom, da si moraš najprej sam pomagati. Postaviti se na noge, upreti se na svoje moči in znanje! Če bomo storili tako, bodo tudi rezultati. Ne moreš pričakovati, da se bo takoj pojavil sponzor in ti ponudil pet tisoč evrov. Športni dosežki so eden izmed potrebnih pogojev, ne pa zadosten, za sponzoriranje. Ne moremo pa tudi pričakovati, da bo vse slovenske športnike financirala država, ker bomo imeli potem preveč razočaranih športnikov. Šport je prostovoljna stvar posameznika in kdor se ga loti, se je zanj odločil zato, ker mu je všeč. Če tega ni, tudi rezultatov ni. In katere dirka vam je ostala najbolj v spominu? Zagotovo prva leta 1996. Nanjo sem šel kot neizkušen tekmovalec in brez mehanika, vendar dobro psihično in fizično pripravljen. Uspelo mi je prevoziti 13.000 kilometrov proge in pristati na triinšti-ridesetem mestu. Najbolj pa sem bil vesel nagrade za fair play, kar je zelo odmevalo v medlih. Na tekmo je namreč prišel tekmovalec iz Sloven^e, ki je pomagal sotekmo-valcem prebroditi deročo reko in premagati puščavske sipine. Meni je bilo jasno, da ne bom zmagal, lahko pa sem pomagal drugim, čeprav me ni nihče prosil za pomoč. Dober občutek sem imel in vesel sem bil nagrade. So pa tudi slabi spomini s tekem? Hudo je, če ti umre sotekmovalec na tekmi. Z njim si se morda po-ovarjal še uro ali dve pred smrtjo. 'a teh tekmah je veliko smrtnih primerov. Lahko odpove tudi motor, vendar se jaz zaradi tega ne bi ravno sekiral. To spada pač v šport. Najtežje mi je bilo v Dubaju, kjer sem si »prislužil« dvakratni zlom hrbtenice in dobil notranje krvavitve. Sicer pa se ob vsakem takem nesrečnem primeru nekako vzamem v roke in se v mislih usmerim, da preprečim nesrečo. Toda pri hitrosti skoraj 200 kilometrov se človeku lahko pripeti marsikaj. Zdaj so pred vami nove dirke. Kam ste namenjeni? Jul^a bom v Mongol^!, nato v Argentini in Čilu. Tega se veselim, saj so me doslej naši rojaki v Argentini zelo lepo sprejeli. Decembra pa bo spet na vrsti dirka čez Afriko do Dakarja, slavna in vsakokrat glavna dirka z motorji. Zagotovo vaši bližnji niso najbolj navdušeni nad vašim športom? Kako dolgo boste še jahali svoj motor in veljali za Puščavskega lisjaka? Ne vem. Dokler me bo volja in bom dosegal rezultate, bom dirkal. Dokler bom motiviran za treninge bom tekmoval. Moji seveda v začetku niso bili navdušeni nad mojim športom. Začeli pa so dojemati, da je to pač moje življenje, da je drugačno od drugih in da sem to jaz. Mojo odločitev spoštujejo. Seveda jih skrbi. Tudi mojo življenjsko sopotnico skrbi. Toda vsi so se spr^aznili z mojim načinom življenja. Del tega je tudi stari kozolec na Logu, ki sem ga preuredil tako, da je spodaj garaža z motorji in delavnica, zgoraj pa stanovanje. Marjan Horvat Višinaška liga Aprila se je s finalom na Vrhniki končalo tekmovanje v »višinaški ligi«. Na štirih tekmah, ki so potekale od oktobra do aprila, je sodelovalo 35 tekmovalcev iz OŠ Osmih talcev, OŠ Tabor, OŠ dr. Ivana Korošca in Alet-ske sekc^e Vrhnika. Prvi tr^e na posameznih tekmovanjih so dobili diplome oziroma praktične nagrade, vzporedno pa je potekalo tudi točkovanje za skupno uvrstitev, za katero so štele tri najboljše uvrstitve vsakega posameznika. Tekmovalci so iz tekme v tekmo skakali višje in bolj dovršeno. Na zaključnem tekmovanju so najboljši tr^e, ki so v skupnem seštevku dosegli največ točk v posameznih kategor^ah, prejeli medalje zmagovalci pa še lične pokale. Učitelji in trenerji sodelujoči v »višinaški ligi« so si bili enotnega mnenja, da so podobna tekmovanja potrebna, saj dodobra razb^ejo zimsko monotonie, obenem pa športnikom dajo možnost, da prever^o svojo pripravljenost. Upamo, da bo tekmovanje postalo tradicionalno in da se ga bo v naslednjih letih udeležilo še več tekmovalcev iz okoliških osnovnih šol. Prva tri mesta v skupnem točkovanju po posameznih kategor^ah so osvojili: U14 deklice 1. Tinka Jan - 30 točk 2. Klara Košir - 22 točk 3. Pia Zupan - 16 točk U14 fantje 1. Jaka Fefer - 30 točk 2. Sebastjan Novinšek - 26 točk 3. Žan Demšar - 18 točk U16 deklice 1. Zala Preskar - 30 točk 2. Tajda Pečkaj - 24 točk 3. Mojca Plot - 18 točk U16 fantje 1. AnžeMerlak - 30 točk 2. Žiga Šemrov - 16 točk 3. Luka Mejač - 16 točk Več informac^' o posameznih tekmah si lahko ogledate na spletni strani Atletske sek-c^'e Vrhnika - ASVrhnika.si. Jernej Fefer ■v v Sentjoštčan Skof ponovno na ekstremni preizkušnji V začetku maja je potekala že tretja mednarodna ultramaratonska dirka okoli Slovenije s startom in ciljem v Postojni. Trasa poteka iz Postojne do Obale, nato prek Nove Gorice, Cola in Idr^e proti severu, kjer je tekmovalce čakal najtežji vzpon na Vršič. V nadaljevanju je pot vodila prek Gorenjske, Štajerske in Koroške proti zahodu, kjer se je v Prekmurju obrnila proti Postojni po južni iiii;im iiisi wm Ivan Škof: »Vsak ki pride skozi cilj tako naporne kolesarske preizkušnje, je zmagova-ec.« (foto: arhiv ŠD Šentjošt). strani. To je dirka, na kateri zmaga tisti, ki prvi prevozi 1200 km dolgo razdaljo, kar v praksi pomeni več kot en dan tako rekoč neprekinjenega gonjenja. Po šestnajstih urah je na cilj prvi ponovno zapeljal Jure Robič, velikega športnega dogodka pa se je drugi leto zapored udeležil tudi rekreativni kolesar Ivan Škof iz Šentjošta. Na taki preizkušnji šteje za osebno zmago že, če kolesar prevozi ciljno črto, kar je Škofu po dveh dneh in 16 urah tudi uspelo. Ves čas so mu moč in spodbudo dajali domači navlači, na cilju pa ga je pričakalo kar šestdeset domačinov in pr^ateljev. Zaradi časovne stiske bomo več o izjemnem kolesarskem podvigu Ivana Škofa pisali v naslednji številki Našega časopisa. Gašper Tominc 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 59 Balinarski turnir za občinski praznik Balinarska sekcija Društva upokojencev je v soboto, 9. maja 2009, organizirala tradicionalni meddruštveni turnir, ki je potekal na baliniščih v Sinji Gorici in na Vrhniki. Udeležilo se ga je po devet ženskih in moških ekip. Zbrali smo se na domačem balinišču, kjer je vse tekmovalce pozdravil vrhniški župan dr. Marjan Rihar in jim zaželel dober met. Predsednik društva Tone Sluga je poudaril vrednost druženja in športnega duha tudi v tem obdobju našega življenja. Sodnika Simon in Elo Krompič sta razložila pomembnejša določila tekmovanja in "zagrizeni" boji so se lahko začeli. Za pr^etno počutje med tekmovanjem so poskrbele prizadevne članice sekc^e z domačimi "specialitetami" in Cankarjev hram z okusnim kosilom. Po končanem tekmovanju je predsednik podelil pokale, ki jih je najboljšim namenila Občina Vrhnika. Med moškimi ekipami so dosegli člani: DU Postojna - prvo mesto DU Vrhnika - drugo mesto DU Loška dolina - tretje mesto in DU Logatec - četrto mesto Preostale ekipe: DU Dragomer, Rovte, DI Vrhnika, DU Polhov Gradec pa so dogovorno pete. Ženske ekipe pa so se razvrstile takole: 1. DU Vrhnika 2. DU Postojna 3. DI Vrhnika 4. DU Cerknica Preostale ekipe: DU Preserje, Logatec, Polhov Gradec, Vrhnika II. pa so dogovorno pete. Letos sta najboljša posameznika postala Dragan Maksimović z Vrhnike in Marinova iz Postojne. Da pa je prireditev v celoti uspela, so s svojimi darili prispevali: MERCATOR, MREŽA, ČGZ, BOTER, KOCKA, Vse nastopajoče ekipe na tradicionalnem turnirju ob občinskem prazniku DG HISA HRANE, TRIGLAV, BLAGOMIX, UR-BANOVC, BASKOVČ, ADAMIČ, NIBI, BERZO, ŽEMLJICA, ČEBELARSTVO DEBEVC. SIMONA MARINČIČ, DOGET, WIT BOY, DARILCE, KRANJC, OAZA, FRANC POSTRUŽNIK, TRGOVINA OREL, BARJANS, SANIKER, CVETLIČARNI JANA in KARMEN in še neka- teri, ki pa ne žel^o biti imenovani. Balinarska sekc^a se vsem iskreno zahvaljuje. Ob koncu smo si vsi zaželeli ponovnega srečanja v naslednjem letu. Zapisala: Dragica PELAN (Foto: S.S.) Moška ekipa DU Vrhnika je bila druga Ekipa žensk DU Vrhnika pa je zasluženo zmagala Balinarke DI Vrhnika so bile tretje Tekmovali v pikadu in balinanju V organizac^i DU Vrhnika - ženske balinarske sekc^e je bilo 4. aprila 2009 organizirano izbirno tekmovanje za uvrstitev na pSi upokojencev Ljubljanske reg^e v pikadu. Tekmovanje je bilo v prostorih DU Vrhnika, na pomoč pa nam je s pikadi priskočilo Društvo invalidov Vrhnika. Sodelovalo je osem ekip. Vse je pozdravil predsednik DU Vrhnika Tone Sluga in jim zaželel mirno roko in bistro oko. Pri moških je zmagala ekipa Loške doline (Levec, Ožbolt, Novak, Baraga/ z 2630 točkami, domači /Grom, Dolinar, Sluga, Debeljak) so se z 2203 točkami uvrstili na 2. mesto. Na prvo mesto pri ženskih ekipah se je uvrstila II. ekipa Vrhnike (Jakopin, Skrbec, Gabrov-šek, Petkovšek) z 2374 točkami in se tako uvrstila v nadaljnje Moški: 1. Baraga Brane, DU Loška dolina, 671 točk 2. Franc Levec, DU Loška dolina, 664 točk 3. Konrad Benkič, DU Vrhnika, 650 točk Vsem se za pr^eten dan zahvaljujemo, zmagovalcem pa iskreno čestitamo. Anica Dolenc razglasila naslednje rezultate: Moški ekipno: 1. mesto DU Loška dolina 2. mesto DU Vrhnika 3. mesto DU Logatec Ženske: 1. mesto DU Vrhnika 2. mesto DU Rakek 3. mesto DU Loška dolina Skupna fotografija tekmovalcev in tekmovalk v pikadu Balinarji s pokali tekmovanje, na drugo mesto pa I. ekipa Vrhnike (Mole, Lončar, Dolinar) z 2183 točkami. Posamezniki so dosegli naslednje rezultate: 1. Minka Gabrovšek, DU Vrzh-nika, 782 točk 2. Nežka Vihtelič, DU Vrhnika, 688 točk 3. Rozi Jakopin, DU Vrhnika, 686 točk V četrtek, 16. aprila, se je na balinišču DU Vrhnika zbralo 30 balinarjev, pripravljenih, da si pribor^o pravico do udeležbe na pSi Ljubljanske reg^e. Pozdravil jih je predsednik DU Tone Sluga in jim zaželel dober met. Moške ekipe so tekmovale na balinišču v Sinji Gorici, ženske pa na domačem balinišču. Ob 13. uri je vodja tekmovanja 4. mesto DU Logatec Najboljša »bližarja« sta postala oba domačina, Franci Spur in Ivanka Mole. Za dosežene uspehe iskrene čestitke in veliko športne sreče tudi na naslednjih srečanjih. Fotografija: Ivanka Mole, Smail Osmanagič Sestavila: Dragica Pelan Rally Drugo mesto za Vrhničana Desetega maja se je končal izredno zahteven in dolg reli Staurnus, ki je potekal v okolici Ljubljane in Trbovelj. Vreme je služilo svojemu namenu in posadke so lahko preizkusile svojo vzdržljivost tudi v izredni vročini, ki je marsikoga izmučila. Vrhniška posadka Velkavrh - Stirn iz Moto kluba BUHC sta se na tekmo odpravila z željo po ponovitvi uspeha na prvem rel^u sezone. Sobotni dan se je začel v okolici Trbovelj, Andrej in Marko pa sta že na drugi hitrostni preizkušnji naletela na težave. Najprej se jima je odlomil amortizer, nato pa še roka kolesa, tako da sta morala do servisne cone pripeljati še 30 kilometrov. Mehaniki so v predpisanih 20 minutah odpravili težave in lahko sta nadaljevala tekmo. Ker pa nesreča ne počiva, sta ostala še brez sprednjih zavor. Zopet so mehaniki pljunili v roke in Andrej in Marko sta dan končala na 2. mestu v Yugo pokalu in 5. mestu v divizní I. V nedeljo ju je čakalo še šest preizkušenj, med katerimi je bila tudi kraljevska preizkušnja, dolga kar 29 km, vendar je bilo zaostanek težko nadomestiti. Na koncu tekme sta za prvim mestom v Yugo pokalu zaostala 13 sekund. Zasedla sta še 4. mesto v divizní I. "Reli je bil zelo dolg in selektiven, poleg tega pa je bilo še zelo vroče. Ob cesti je bilo zelo veliko gledalcev, tako da je še večji motiv za nas dirkače. Hvala tudi sponzorjem: SALKON, olja in maziva DIVINOL, tapetništvo KERSMANC, PSC Logatec, J&J Trnovec in Jani Zamejc, s. p." je svoje vtise strnil izmučeni Andrej." NG Žabarske novice Obudili spomin na kartuz^'o v Bistri Leta 1260 je sin Koroškega vojvode Bernharda Ulrik Spanheimski z darilno listino zagotovil obstoj kartuz^e v Bistri. Menihi so imeli močan kulturni, politični in gospodarski vpliv v minulih stoletjih. Na začetku leta 1782 pa je tudi bistrško kartuz^o zadela usoda, kakršno so učakali drugi naši samostani. Z odlokom je namreč avstr^ski cesar Jožef drugi to našo duhovno ustanovo ukinil. Menihi so se razkropili po deželi potem, ko so smeli ostati v Bistri še pet mesecev. Člani Sd Žaba - Bistra iz Cilj pohodnikov v Bistri Bistre obujamo spomin na nekdanjo kartuz^o v Bistri in tako smo 2. 5. 2009 organizirali že deveti pohod po poteh ozemlja nekdanje kartuz^e v Bistri. Iz Bistre nas je pot vodila na Pokojišče, čez Meniš^o do Krimske jame in naprej do Rakitne, kjer smo imeli krajši počitek. Potem smo se prek Rakitniškega polja spustili proti Kamniku pod Krimom, kjer smo si ogledali notranjost romarske cerkve na Žalostni gori in nato nadaljevali pot čez Ljubljansko barje do Bistre. V 12 urah smo prehodili 40 kilometrov poti in ozemlje štirih občin. Za logistiko na poti bi se zahvalili kombi prevozom Dolinar in gospodu Miru Cvirnu za vodenje po-hodnikov. Za SD Žaba - Bistra, Dušan Miklošič 60 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si © STRELSKI KOTIČEK © Piše: Bojan Lampreht © STRELSKI KOTIČEK © Piše: Bojan Lampreht © STRELSKI KOTIČEK © Piše: Bojan Lampreht 3. ODPRTO KONTROLNO TEKMOVANJE Strelsko društvo Trzin je tudi letos organiziralo dva prelepi tekmovanji v šotoru teniškega kluba v Trzinu, kjer so bile razmere za streljanje kljub nizki temperaturi komaj še regular- Mlajši pionirji: 7. Žan Žuber, med pionirji je Klemen Penko osvojil 3. mesto med mladinci s standardno ZP, Bojan Lampreht ml. 3. mesto, v kategorii članov Bojan Lampreht st. 3. mesto, Vinko Kovač 9. In Miro Mele 14. mesto, med članicami Pihner. Ekipno so mladinci osvojili 2. mesto. V kategorii članov je zmagal Bojan Lam-preht st., Vinko Kovač je bil 7., Miro Mele 13. Med članicami je slavila Benjamina Rudolf, na 4. mestu je bila Mojca Rus, ekipno pa smo člani osvojili 1. O 1 Streljanje na montažnem elektronskem strelišču, Benjamina Rudolf Bojan Lampreht ml. z novo puško ne. Kljub temu nas to ni zmotilo, da se ju ne bi udeležili. Prvo v sklopu tekmovanj je bilo 3. in zadnje odprto kontrolno tekmovanje, na katerem strelci dosegamo svoje norme za nastop na državnem prvenstvu. Tekmovanje je bilo zanimivo predvsem z vidika opreme, saj vsakoletno tekmovanje poteka na elektronskem strelišču proizvajalca Siuss Ascor, ki ga slovenski strelci dobimo v izposojo iz Hrvaške, ki je sistem nabavila že pred leti in ga zelo koristno uporablja. Drugi dan tekmovanja je bil na istem montažnem strelišču Mednarodni turnir Borisa Paternoste ali na kratko MT Skirca B. Paternoste. Na obeh tekmovanjih so tekmovalci tekmovali s standardno zračno puško, udeležili pa smo se v vseh kategor^'ah od kadetov do članov. 3. KOLO PNK LIGE Tretje kolo Primorsko-Notranj-sko-Kraške lige je bilo organizirano v Piranu. Tekmovanja smo se udeležili s standardno ekipo in dosegli naslednje rezultate. je 4. mesto osvojila Mojca Rus. Med veterani do 60 let sta bila na 5 in 6. mestu Miran Omer-zu in Vladimir Ravnikar, v kategor^l več kot 60 let je Ma-t^'a Japelj zasedel 11. mesto in v kategorii več kot 70 let je na tem turnirju edino zmago dosegel Janez Grom. Ekipno smo člani zasedli 2. mesto in veterani 4. mesto. 4. KOLO PNK LIGE Nosilci 4. kola PNK lige smo bili domačini na Vrhniki, kjer smo se zopet izkazali z dobro organizac^o, tako da se strelci radi udeležbo tekmovanj na Vrhniki. Res nam za tako številčno organizac^b primanjkuje ustreznega prostora, tako da se strelci pred tekmovanjem in po njem stiskamo v manjši sobi, kjer so tudi podelitve. Med cicibani je 5. mesto zasedel Jan Vrhovec, med ml. pionirji je bil Žan Žuber odlični 4. Pri pionirjih je bil Klemen Pen-ko 7. in Žan Pesek 14. Tokrat je v kategorii mladink nastopila tudi Barbara Istenič in osvojila 3. mesto, med mladinci se je na 2. mesto zavihtel Bojan Lam-preht ml., na 6. mesto pa Uroš mesto. Med veterani do 60 let je bil Miran Omerzu 3. Med več kot 60-letniki je bil Mat^'a Japelj na 8. mestu in med več kot 70-letniki Janez Grom na 4. mestu. Veterani so v ekipnem delu zasedli 5. mesto. Do konca ostaneta še dva kroga lige, in sicer aprila v Ilirski Bistrici in maja v Ložu, kjer bo tudi zaključek. V skupni razvrstitvi smo vrhniški strelci skoraj v vseh kategor^'ah v odličnih možnostih za visoko končno uvrstitev. Strelci SD Vrhnika z osvojenimi lige 3. kolo državne lige - POKAL PR^ATELJSTVA IN PIONIRSKIH LIG Tretje kolo mladinskih lig - Pokal pr^'ateljstva ali tekmovanja za pokal Slovence je bilo v organizac^'i MSZ Ljubljana na strelišču v Ljubljani. V ka-tegor^l pionirjev sta nastopila Klemen Penko, ki je osvojil 17. mesto, in Žan Žuber, ki letos nastopa prvič, na 50. mestu. Kadet Bojan Lampreht ml. je osvojil 6. mesto. 4. kolo državnih lig - POKAL PR^ATELJSTVA IN PIONIRSKIH LIG Tudi 4. krog mladinskih lig je bil v organizac^'i Ljubljane, udeležila pa sta se ga Klemen Penko v kategorii pionirjev, ki je zasedel 29. mesto, ko se mu medaljami in pokali v finalu drž. je pokvarila puška, in kadet Bojan Lampreht na 12. mestu. 32. DRŽAVNA DOPISNA LIGA V državni dopisni ligi so se v polfinale uvrstili skoraj vsi strelci, ki so tekmovanje tudi začeli. Polfinale je bil organiziran le za tiste ekipe in posameznike, ki se niso neposredno uvrstili v finale. Tako je v polfinalu izpadel pionir Klemen Penko. Veterani pa so se z 2. mestom prebili v finale. V finalu dopisne lige so v standardnem programu nastopili kadeti Bojan Lampreht z osvojenim 7. mestom, Klemen Pen-ko z 11. mestom in Uroš Pihner s 14. mestom. Ekipno so kadeti zasedli 5. mesto. V kategorii članov - standard- Strelci v 4. krogu lige na Vrhniki, drugi dan tekmovanja ni program so ekipno zasedli 2. mesto, potem ko se je Bojan Lampreht ukvarjal s pokvarjeno puško. Posamezno je Bojan Lampreht zasedel 6. mesto, Vladimir Ravnikar 10. In med članicami Benjamina Rudolf 3. mesto ter Mojca Rus 6. mesto. V kategorii veteranov s standardno ZP je zmagal Vladimir Ravnikar, med veterankami pa sta bili Benjamina Rudolf 2. in Mojca Rus 4. V programu s ser^sko ZP so člani osvojili 2. mesto ekipno, med posamezniki pa Bojan Lampreht 2. mesto in Vladimir Ravnikar 6. mesto. Med članicami je bila Benjamina Rudolf 4. Veterani so ekipno osvojili 5. mesto, med posamezniki je bil v kategorii do 60 let Vladimir Ravnikar 4. Veteranka Mojca Rus je bila 3., Benjamina Rudolf pa 4. II. DRŽAVNA LIGA Končana so tudi tekmovanja v II. državni ligi, kjer je bil nepričakovan razplet. Tri ekipe so na koncu osvojile enako število točk, ki sicer odločajo o končnem zmagovalcu, vse tri ekipe pa so izgubile samo eno tekmo. Na koncu je odločalo število skupno osvojenih krogov, kar je ekipo Vrhničanov porinilo na končno 3. mesto, za ekipo Portoroža, ki je bila premagana prav na Vrhniki. Zmagovalci II. lige so strelci ir SD Vremščica. Med posamezniki je Bojan Lampreht osvojil končno 5. mesto, Benjamina Rudolf 8. mesto, preostali naši tekmovalci pa niso nastopili v vseh kolih, bodisi zaradi bolezni ali drugih obveznosti, kjer jih je nadomestil rezervni strelec. Letos smo uspeli nabaviti novo puško za mednarodni program znamke Walther LG 300 Alutec, ki jo je prejel mladi strelec Bojan Lampreht. Vabimo vas, da si nekaj utrinkov ogledate tudi na naši spletni strani www.strelsko-drustvo-vrhnika.si Nogomet na Vrhniki Letos se je nogomet dvignil za eno stopnico višje kot lani. Temu so predvsem pripomogle spremembe, ki so se zgodile v našem klubu. Marca smo na redni skupščini NK VRHNIKA z večino prisotnih izglasovali nov upravni odbor. Z njim smo pridobili ogromno. Med pogovorom z njimi sem zaznal, da imajo vsi skupaj enako viz^b prihodnosti kluba. V letošnji sezoni smo navkljub recesní, ki je našo občino zelo prizadela ( LIKO, IUV še vedno uspeli na novo opremiti celoten mladinski pogon, vključno s trenerji. Priznati moram, da smo ugodno kupili kakovostno nogometno opremo in na tak način dvignili moralo vsem igralcem in članom, ki živ^b in rastejo s tem klubom. Vse to pa se ne bi zgodilo, če ne bi bilo naših dobrih sponzorjev, zato se ob tej priložnosti lepo zahvaljujem g. FRANCKU TO-MAŽIČU, Gostilna CASERMAN, g. METODU KERSMANCU, dnevnem baru MOKRICE, g. DANILU TO-DOROVIČU, podjetju PRO-SAF in nenazadnje še g. BORUTU SAVIĆU, podjetje VARNOST VIČ. Ne smemo pa pozabiti vseh naših staršev, ki so tudi pripomogli k nakupu opreme za naše otroke. Posebna zahvala velja staršem naših kadetov (selekc^a U-16), ki so sami zbrali vsa sredstva za nakup opreme svojim otrokom. Zelo dober občutek sem dobil s strani staršev in menim, da smo jih na tak način še bolj približali klubu in zdaj tako skupaj rešujemo težave. Vesel sem, saj naš klub uspešno deluje naprej. Vsi, ki delujemo v njem in smo na kakršen koli način povezani z njim, bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bodo naši nogometaši imeli dobre možnosti za nadaljnje delo in uspešno športno pot. Jasmin Muratagić Cicibani u-10 V letošnji sezoni so prikazali odlično pripravljenost, predvsem pa motiviranost na treningih in tekmah. Sezona, ki je pred nami, bo resnično pokazala, da se bo delo, ki je bilo vloženo v to generac^b, končno poplačalo. V jesenskem delu prvenstva smo končali na 2. mestu, takoj za NK Medvode in sem zelo ponosen na svoje fante in dekle. Toda v sebi sem čutil in vedel, da lahko pokažejo še več, saj na treningih kažejo odlično pripravljenost, ki jo je treba prenesti še na tekme in rezultat bo bil še boljši. To se je tudi zgodilo. V letošnjem spomladanskem delu smo sezono za- čeli zelo dobro. Že v 1. krogu je bil derbi z NK Medvode, kjer so igralci z odlično kombinatorno igro, požrtvovalnostjo in z veliko tekanja nadigrali nasprotnika in jih na koncu premagali z izidom 4 : 1. V 2. krogu smo premagali ekipo NK Brinje z izidom 5 : 1 in tako prevzeli vodstvo na lestvici. Igralci si to zasluž^b, saj ta ekipa kaže velik potencial in če nam bo to uspelo zadržati v klubu, se ne smemo bati za prihodnost nogometa na Vrhniki. Sam nekako vidim, da se za naš klub ni treba bati, saj opažam predsednika, ki se skupaj z upravo zelo trudi, da imajo vsi naši otroci čim boljše možnosti za treniranje in za njihov nadaljnji nogometni razvoj. Na koncu bi zopet rad povabil vse mlade fante in dekleta, letnika 1998 in 1999, naj se nam pridruž^b, da bomo z vami še boljši in uspešnejši, trenerji pa bomo poskrbeli za vaše nogometno znanje na zabaven in igriv način. Prosil bi vse sponzorje in donator-je, ki boste brali ta članek, da nam pomagate lažje prebroditi tekmovalno sezono. Za vse informac^'e me lahko pokličete po telefonu 040-378-778 ali na e-mail jasmin.muratagic@kabel-net.net. En lep športen pozdrav v mojem imenu in v imenu vseh strokovnih delavcev NK VRHNIKA. TRENER MLAJSIH SELEKC^ Jasmin Muratagić Teniški turnir »NAS ČASOPIS« Uredništvo »Naš časopis« in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika razpisujeta: Medobčinski teniški turnir posameznikov za pokal »Naš časopis«. Turnir se bo odv^al od 3. jul^a do 4. jul^a 2009 na teniških igriščih TK Vrhnika. Razpisane so naslednje kategorie: - moški do 40 let - moški od 40 do 50 let - moški nad 50 let - ženske (vse starosti) Rok za prgavo je četrtek 2. jul^ 2009 (Rale 041 788 190), ko bo opravljeno tudi žrebanje. Prvi štirje tekmovalci prejmejo pokale, vsi tenisači in tenisačice pa reklamne majice. Tenisači iz občin Vrhnika, Bo- rovnica, Hojul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, pr^avite se in popestrite že četrti tradicionalni turnir za pokal »NAS ČASOPIS« je vaš časopis. S.S. Razpis za teniški turnir Teniški klub Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika razpisujeta: Odprti teniški turnir dvojic za pokal »Argonavtski dnevi« Turnir se bo odv^al na teniških igriščih TK Vrhnika od petka 19. ju-n^a do sobote 20. jun^a 2009. Prgave sprejema TK Vrhnika (Rale 041 788 190) do četrtka 18. jun^a, ko bo izvedeno žrebanje tekmovanja. N.Č. 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 61 VIGI, VIGI, VIGI ^DREN, DREN, DREN ^ BOLJŠI NI NOBEN!!! Toliko novega se je zgodilo in toliko se še bo, da sploh ne vem, kje naj začnem. Na Drenu smo dejavni kot že vrsto let ne. V zadnjem mesecu smo poleg rednih treningov, tekočega vzdrževanja parka in ohranjanja dejavnosti organizirali še 27. tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo ter že 6. priprave nogometne sekcye DRENA v Kranjski Gori. A pojdimo lepo po vrsti. I. DEL Da imamo na Drenu novo nogometno igrišče, je že vsesplošno znano. Ob tej priložnosti vse prav lepo vabimo na za nas poseben dan, in sicer v soboto, 13. 6. 2009, bomo na Drenovem Griču v sklopu ZEUSOVEGA DNEVA ŠPORTA - DREN 2009 predali namenu novo nogometno igriščae. Ob tej priložnosti bo zaključni turnir cicibanov U-8 (otroci stari 7 in 8 let) za naslov prvaka. Ta dan se bo zvrstila še kopica šport- ta, v katerem je tudi gostinski lokal, je prešla v sklepno fazo. Tehnični pregled je bil opravljen in razen pripomb za nekaj manjših popravkov tudi pozitivno zaključen. V prejšnji številki Našega časopisa smo že objavili javni razpis za oddajo lokala, na katerega se je odzvalo kar veliko ponudnikov, komis^a pa naj bi ponudbe proučila do konca meseca in nato podala uradno odločitev. Po skoraj 20 letih bo tako končno v športnem parku ci vadili skozi zabavo. Najstarejša selekc^a je imela tudi velik poudarek na kondic^ski pripravi, kar je sicer nenavadno za to tekmovalno obdobje, vendar so (ker pozimi nismo imeli počitka) priprave botrovale dvigu trenutne forme. V sklopu priprav smo imeli tudi veliko tekem z okoliškimi klubi, ob čemer je bilo za nas zelo pozitivno spoznanje, da delamo dobro, saj smo prav vse tekme zmagali ,in to s kar precejšnjo kakovostno razliko pa tudi razliko v rezultatu. nih dogodkov, poleg tega pa bo od 19. ure vsesplošni »žur« z narodno-zabavnim Ansamblom »DORI«. Več o dogajanju si lahko preberete v rubriki napovedi dogodkov v Našem časopisu. Kakor koli že, pomembno je, da gre sanac^a igrišča počasi v sklepno fazo. Z nabavo nove profesionalne vretenaste kosilnice smo pridobili tudi temeljne pogoje za tekoče urejanje igrišče in s tem tudi dobro vzdrževanje same travnate površine. Slednja je že zelo podobna vrhunskim igralnim površinam, pa so na njej potekali šele prvi delovni posegi. Poleg kosilnice smo že dobili prvega izmed obeh parov velikih golov, tako da igrišče počasi že dobiva pravo podobo. Prav tako smo se v klubu opremili s kopico novih rekvizitov, ki so še kako potrebni za kakovostno delo z mladimi in preuredili lopo za opremo, tako da je sedaj lahko za zgled tudi mnogo večjim klubom, kot smo sami. Ob delih na igrišču je z velikimi črkami treba zapisati še odstavek ali dva o legalizac^i parka. Legalizac^a glavnega objek- DREN tudi uradno urejeno gradbeno dovoljenje in vsa potrebna dokumentac^a. II. DEL Od 24. 4. do 28. 4. 2009 smo tudi letos, tradicionalno že šesto leto zapored, organizirali priprave Nogometnega kluba SD DREN v Kranjski Gori. Priprav se je udeležilo rekordno število udeležencev. V selekciji U- 8 (otroci, stari 6, 7 in 8 let) je bilo 15 otrok, v selekc^i U-12 (otroci, stari 10, 11 in 12 let) se je priprav udeležilo 10 otrok, starejših dečkov pa 22. S prisotnostjo nekaterih staršev in celotnim trenerskim kadrom nas je bilo nekaj več kot 70 udeležencev. Priprave so bile zasnovane na vrhunskem nivoju. Vsaka selekc^a je imela po dva trenerja, poleg tega pa še trenerja za motoriko in kon-dic^o ter trenerja vratarjev. Trenerski kolektiv je poskrbel za vrhunsko izpeljane treninge, ki so bili v svojem obsegu dveh jutranjih treningov, enega popoldanskega ter popoldanskih igralnih ur zares naporen zalogaj za naše nadobudne mlade nogometaše. A prav nihče se ni pritoževal, saj je bil izbor vaj zelo pester in domiseln, tako, da so otro- Seveda ni manjkalo niti regenerativnih treningov, ki smo jih izvedli z obiskoma termalnega bazena. Voda dela čudeže. Takoj po kopanju bi otroci rade volje odigrali še dodatno part^o nogometa ali celo dve. V prostih urah je bilo veliko družabnega življenja z družabnimi igrami in zabavo, celo harmoniko smo imeli s seboj, ki ni ostala nema. Na pripravah smo tudi letos veliko pozornosti namenili vadbi cicibanov, selekc^i U-8, torej otrokom starosti od 6 do 8 let. Selekc^a je imela precej več tekem kot morda na prejšnjih pripravah, kar pa je posledica predvsem velike želje po osvojitvi prvega mesta v prvenstvu in s tem posledično uvrstitvi na zaključni turnir, ki ga bomo, kot že rečeno, gostili 13. 6. 2009. Ni odveč podatek, da smo premagali tudi prvo ekipo NK Jesenice, ki je do tistega trenutka v prvenstvu zasedala prvo mesto v skupini. III. DEL 2. maja pa je po mejah Krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo potekal tradicionalni, že 27. tek. Prireditev, ki šteje tudi za točkovanje v tek- movanju za naslov slovenskega pokala, je bila dobro obiskana. Pr^avljenih je bilo 196 tekmovalcev, obiskovalcev pa je bilo še mnogo več. V najmlajši kategorii mlajših cicibank na 500 m dolgi progi je slavila Petra Bogataj, druga je bila Tia Seljak in tretja P^a Križmančič. Najboljši malčici Drena v tej kategorii sta vsekakor Valentina Jelov-šek in Maya Aziz s petim oziroma šestim mestom. V kategorii cicibank na prav tako 500 m dolgi progi sta se ob prvih dveh, Anji Hrvatič in Maji Erjavec, med prvih pet uvrstili še dve Drenčici, in sicer Neja Subelj s tretjim mestom in Laura Jelovšek s četrtim. Sledili sta kategorii mlajših cicibanov in cicibanov na 500 m progah, v katerih so slavili 1. Žiga Kavčič, 2. Nejc Poli-čnik (oba Sd DREN), tretji Taj Mesec (KIA AVTOHISA) ter pri cicibanih 1. Žan Do-brovoljc, 2. Matic Dobrovoljc (oba Borovnica) in 3. Jan Mesec (KIA AVTOHISA). V tej najštevilčnejši kategorii so se med prvih petnajst uvrstili Sebastian Zdešar, Jure Vojska, Tod Ciuha, Tim Velkavrh, Rok Hribar, Jan Zalar, David Vukičevič in Anže Zdešar, torej kar osem malčkov SD DREN. Pri mlajših deklicah je slavila Tina Žlogar (AD MASS), druga je bila Patricia Kopri-vec in tretja Metka Margon, pri deklicah pa^1. Katja Stano-nik (SD Tabor Žiri), 2. Lea Že-leznik (AS Vrhnika) in 3. Tina Jesenovec (AS Vrhnika). Sledili sta kategorii mlajših dečkov in dečkov. V prvi je slavil Matej Kramarič (AS Vrhnika), drugi je bil Simon Stanonik (SD Tabor Žiri) in tretji Matevž Velkavrh (AS Vrhnika), v drugi kategorii pa Uroš Grmovšek (SD DREN), drugi je bil Erik Gradadolnik in tretji Bor Gradadolnik (oba SD Tabor Žiri) V rekreativni kategorii deklic na 3000 m je slavila Patri-c^a Koprivec, druga pa je bila Eva Oblak (obe SD DREN). Med rekreativnimi članicami na prav tako 3000 m dolgi progi je prvo mesto pripadlo Mateji Križmančič, druga je bila Urša Gradadolnik (SD Tabor Žiri) in tretja Cilka Ko-bal (Živa Voda). Na rekreativni progi članov na 3000 m je prvo mesto osvojil Franci Av-sec, drugi je bil Miha Bartojič in tretji Marko Kozjek (SD DREN). V skupni razvrstitvi vseh kategor^ na 7 km je bila v ženski konkurenci prva Anja Mejač (Borovnica), druga Ivi Rakoš (SD Turbo M) in tretja Lana Nemanič (AK Olimp^a), pri moških je najžlahtnejša kovina pripadla Miru Petrov-cetu (AK Olimp^a), srebro si je pritekel Marko Grobelšek (Magroma) in bron Matjaž Vrhunc (Tekaški Forum). Prvo mesto v skupni razvrstitvi na 14 km v ženski kategorii je pripadlo Tatjani Verbič, drugo Citi Cvirn (AK Domžale) in tretje Nasti Zu-p^ančič (Sd BEVKE), v moški konkurenci pa je prvo mesto zasedel Matej Beke (Kranj), drugi je bil Aleš Žontar in tretji Davorin Krašovec (oba Sd Prežganje). Preostale rezultate vseh posameznih kategor^ in predvsem razčlenjenih kategor^ na 7 in 14 km si lahko ogledate na naši spletni strani www. sd-dren.si , kjer so ob uvrstitvah objavljeni tudi vsi časi tekov. Poleg rezultatov je na strani objavljenih tudi mnogo zanimivih fotografij. V sklopu prireditve teka sta potekala tudi turnirja v mini nogometu, in sicer turnir otroških trojk, na katerem je zmagala ekipa SD DREN 1 v postavi Aljaž Lukežič, Jan Za-lar in Tine Vojska, ter turnir parov (staršev in otrok), na katerem je zmagal Drenovški tandem, ekipa FC TRC v zasedbi Rok in Tod Ciuha. Za pomoč pri usmerjanju in redarstvo so velikodušno (kot vsako leto) priskočili na pomoč gasilci iz PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, za kar se jim ob tej priložnosti srčno zahvaljujemo. Sama organizac^a letošnjega teka je vsekakor nekoliko šepala. Ne toliko v poteku dogodka kot v kakovosti same organizac^e. Prireditev smo sicer brez večjih težav spravili pod streho, vendar smo si zadali, da mora biti naslednji tek, torej 28. po vrsti, izpeljan mnogo bolje, za kar se bomo zagotovo potrudili po najboljših močeh. Torej, ob letu osorej, mar ne? ŠPORTNO DRUŠTVO POVŽ Stara Vrhnika Stara Vrhnika 107a, 1360 Vrhnika RAZPIS TEKA Star Maln 2009 25. 6. 2009 IZVAJALEC ŠPORTNO DRUŠTVO POVZ ST. VRHNIKA KDAJ Četrtek, 25. jun^' 2009 (dan državnosti) 8.00 do 9.30 - prgave 10.00 - štart na 4,3 km ob 10.00 pred domom KS 10.45 - štart na 750 m ob cesti za Star maln (vodna črpalka, širitev ceste) 12.00 - razglasitev rezultatov KJE ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA. Prgave, proga po občinski cesti proti Tankovski cesti, nadaljevanje po Tankovski do "Stirne" in nadaljevanje po cesti v Star maln. 4,3 km. Cilj razglasitev pri koči v Starem malnu. PRGAVE Prek spleta od 1. 6. 2008 naprej ali na dan prireditve od 8.00 do 9.30 na štartu pred domom KS Stara Vrhnika. PRUAVNINA Pr^avnina za krajšo progo 5,00 EUR, pr^avnina za daljšo progo 10,00 EUR. 750 m krajša proga: A: deklice 1997 in mlajše B: dečki 1997 in mlajši C: deklice 1993 do 1996 D: dečki 1993 do 1996 KATEGORIE Proga 4,3 km E: dekleta do 15 let (1992 in mlajše) F: ženske 16 do 25 let (1991 do 1982) G: ženske 26 do 35 let (1981 do 1972) H: ženske nad 36 (1971 do ...) I: dečki do 15 let (1992 in mlajše) J: moški 16 do 20 let (1991 do 1987) K: moški 21 do 30 let (1986 do 1977) L: moški 31 do 40 let (1976 do 1967) M: moški 41 do 50 let (1966 do 1957) N: mMoški nad 50 let (1956 do ...) PRIZNANJA/ NAGRADE/KAJ DOBITE ZA Startnino - dobro ograniziran tek - izmerjeni čas in objava rezultatov na internetu ... - vsi pr^avljeni malica na cilju, - osvežilni napitki in čaj na cilju, - praktične nagrade pokrovitelja teka GRC Zapolje Logatec - prvi tr^e v vsaki kategorii bodo prejeli medalje - najhitrejši in najhitrejša bosta prejela vsak 100 € INFORMACUE Dodatne informac^e: Bojan Mesec, 041 344 765 62 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 15. pohod po Vrhniški planinski poti Tudi letos smo planinci Planinskega društva Vrhnika v organizacji sekcje Veseli Triglavci uspešno izvedli 15. pohod po Vrhniški planinski poti. Športno društvo Pancr in Šnorkl Aktivne počitnice na morju Letos že devetič, od 25. do 30. jun^a, v Dugi Uvali (vzhodna obala Istre), organiziramo aktivne počitnice na morju. Osrednje aktivnosti bodo potekale v zares biserno čistem morju. Začetniki bodo opazovali, bolj izkušeni pa se bodo že učili potapljati s potapljaško opremo ABC (maska, dihalka-šnorkl, plavutke) ali nadgradili znanje na podvodnih poligonih. Tudi v vodi je mogoče igrati košarko in rokomet ali tudi katero drugo igro. Z gliserjem se bomo odpravljali na krajše izletke, zadnji dan pa na daljši izlet s piknikom na ladji in kopanjem na enem od brionskih otokov. Zvečer si bomo na odprtem ogledali dobro risanko ali mladinski film, zaplesali ali se odpravili na nočni sprehod ali nočno kopanje. Trudili se bomo, da bodo to za otroke nepozabne počitnice. Za dodatne informac^e si lahko ogledate spletno stran društva - glejte z »mozillo« (www. pancrinsnorkl.20m.com), pokličite na 041818760 in 041382525 ali pišite na enega od elektronskih naslovov: sebastjan.mihaj-lovic@guest.arnes.si in klemen.stojanovic@guest.arnes.si. Letos smo se začeli zbirati že uro prej kot prejšnja leta, saj planinci vedo, da se v hribih dela dan zgodaj, pa tudi vreme je stabilnejše. Pogled proti nebu nam ni pokvaril vzdušja, saj ni nič kazalo, da bo sonce prebilo oblake. Ob sedmi uri smo se odpravili na 23 km dolg pohod proti Retovju in nato proti železniški postaji Verd in mimo Češ-njice do odcepa za Ljubljanski vrh, kjer nas je čakal spremljevalni kombi z vročim čajem in VABI NA: Tečaj rolanja ZA OTROKE IN ODRASLE SPORTNI PARK BEVKE MESEC JUNU ZAČETEK: torek 9. 6. 2009 V MESECU SEPTEMBRU ROLANJE ZA MAJHNE IN VELIKE, V MESECU OKTOBRU TELOVADBA ZA NAJMLAJSE !!! ŠPORTNI ŠKRAT ČULIBRK tel.: 041/753-682 ( Špela Mole ), 041/229-255 ( Tomaž Gabrovšek ), e-pošta: skrat.culibrk@gmail.com osvežilno p^ačo. Po krajšem počitku in okrep-čilu smo se odpravili mimo zavetišča Dolgi tali do nekdanje kurirske postojanke TV 17, kjer so nam borci pripravili pr^eten sprejem s čajem, pecivom in domačim žganjem. Na kratko nam je gospod Milan Jerman predstavil pomen omenjene kurirske postojanke in vlogo med 2. svetovno vojno, nato pa smo se odpravili do Jerinovca, kjer sta nas čakala daljši počitek in malica. Mimo Bukovega vrha smo se spustili do avtoceste in po cesti pod Raskovcem do Starega malna, kjer smo si nabrali moči za zadnji vzpon na Planino. Strm vzpon na Planino je nekaj pohodnikov kar pošteno namučil, saj po 20 km hoje že kar poidejo moči. Pohod smo zaključili z okusnim bogračem, harmoniko in pr^etnim druženjem. Letošnjega pohoda se je udeležilo približno 80 pohod-nikov in pohodnic, med njimi pa je bila peterica, ki so opravili vseh 15 pohodov: Tine Suhadolnik, Jaka Susman, Stanka Velkavrh, Dare Horvat in Nejc Per, ki so ob tem prejeli priznanja in simbolična darila. Pohod je minil v zelo prijetnem vremenu, saj ni bilo vroče, dežja tudi ni bilo, včasih nas je obstalo sonce, pa tudi po zadovoljnih obrazih je bilo sklepati, da je dan minil za pohodnike v zelo ugodnih razmerah. Leto je minilo od odprtja stolpa na Planini Kako hitro beži čas, smo se zavedli tudi v nedeljo, 10. maja 2009, ko se je na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko dogajalo nekaj posebnega. Da, eno leto je minilo, kar smo skupaj postavili tega lepotca, ki ga »opeva« vedno več med^skih sredstev: od radia, poldneva in med obiskovalci je stolp še posebej pozdravil župana Občine Vrhnika, predsednico Turističnega društva Blagajana, projektanta, izvajalca in nekaj članov gradbenega odbora. Se na mnoga leta, dragi princ nad Betajnovo. Na vrhu stolpa jagode, harmonika, nekaj p^ače in veselje je tu. Izvajalec: Tesarstvo Kregar Projektant: Poide Torkar, inž. arh^. Višina objekta: 21,53 m ^[anina, 10. maj 2008 Nad 20 metrov plapola slovenska zastava. televiz^e, spletnih strani in predvsem množica dnevnikov, tednikov, mesečnikov in svoje mesto je našel tudi v strokovni literaturi na temo lesa. Nekaj dni pred obletnico je stolp dobil lično tablico, ki nosi naslednji zapis, ki bo odgovarjal na večino vprašanj, ki jih postavljajo obiskovalci Planine. Brez »rompa in pompa« je stolp ponudil naključnim obiskovalcem, v veselje otrok in tudi precej odraslih, sveže jagode, večina odraslih pa si je lahko privezala dušo z dobrotami domače žganjekuhe. Tudi iz harmonike smo znali zvabiti zveneče tone, ki pa so se jim večkrat pridružili ubrani glasovi. Druženje je potekalo od sredine čudovitega sončnega dopoldneva do poznega po- magazin BLACiOAAIKd^^. Sá^fiýi^ avtomagazin drift Challenge » ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ 31. mai, 2009] 9:00-12:00 12:30-15:30 nedelial Treningi! TeiinioiC llogatec iOCZapoiie IVoeinforanGlInai:: rFTi 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Šport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 63 V Prekmurju in Prlek^'i Prekmurje in Prlekja, kamor planinci ne zaidejo pogosto, sta bila cilj tokratnega izleta vrhniških planincev. Sončno soboto smo se pod vodstvom vodnika Borisa opravili proti Prekmurju, kjer smo obiskali kraje na Goričkem, ki so znani po nekaterih turističnih posebnostih. Najprej smo se ustavili na Dobrovniku, kjer je znani tropski vrt. Danosti prekmurske narave smo si obogatili s koščkom barvite tropske divjine - vrtom tropskih rastlin, v katerem ponujajo poleg orhidej na ogled še številne zanimive tropske in subtropske rastline iz vsega sveta. Poleg ogleda okrasnih tropskih rastlin smo imeli možnost v naravnem okolju spoznati tudi uporabne tropske rastline, s katerimi se srečuje- Po ogledu smo odšli na zasluženo kosilo na turistično kmet^o Flisar v Zgornjih Moravcih, kjer so nas pogostili z odličnim bogračem in gibanico ter domačim vinom. Po obilnem bograču smo jo peš mahnili do Moravskih Toplic, da se nam je dobra hrana malo polegla. V Moravskih Toplicah smo se vkrcali v avtobus in se odpeljali do Veržeja, kjer smo se ustavili pri Babičevem mlinu. Ogledali smo si mlin in okolico z deročo Muro, nato pa kupili moko za domov. Za zanimivost naj omenim, da se je gospod Babič učil za mlinarja na Vrhniki. mo vsak dan, a jih ne poznamo. Od blizu smo si lahko ogledali, kako rastejo vanilka, bombaž, kava, poper, papaja, avokado in številne druge rastline. Naša naslednja točka je bilo Bukovniško jezero, kjer so v okolici jezera radiostezisti in bio-energetiki odkrili številne zdravilne točke blagodejnega zemeljskega sevanja, ki privabljajo številne obiskovalce. V bližini jezera je kapela sv. Vida, ob kateri je Vidov izvir z zdravilno vodo. Tam smo si vsak po svoje nabirali energ^o na energetskih točkah, na koncu pa smo se okrepčali z vodo iz Vidovega izvira. Nato smo se odpeljali do bližnje Bogojine, kjer smo si ogledali znano cerkev, posvečeno vnebo-hodu Gospodovemu, ki je bila sezidana v letih 1925-1927 po načrtih najpomembnejšega slovenskega arhitekta, Jožefa Plečnika. Odpeljali smo se še do ene znamenitosti na Goričkem, in sicer do Sela, kjer je romanska rotunda iz prve polovice 13. stoletja, ki n aj bi jo zgradili templarji. Zadnji cilj, kjer smo se ustavili, je bila Prleki-ja z znanim Jeruzalemom in cerkv^o Žalostne Matere božje. Na zadnjem gričevju, preden se gorice spu-st^o v panonsko nižino ob Muri, leže najlepši kraji Štajerske in Slovence. Franc Ksaver Meško, doma iz bližnjega Svetega Tomaža, je zapisal o tej pokrajini, da je dežela čudovita kakor iz sanj. Ogledali smo si cerkev, kjer naj bi križarji na najvišjem vrhu teh goric (341 m) postavili prvo svetišče; pravdo, da je bil to stolp, Vanj so prinesli podobo Žalostne Matere božje prav iz Jeruzalema v Ormož in po njej naredili kop^o za Jeruzalem; od tod tudi ime kraja. Ob cerkvi stojita dvorec in vinoteka, kjer smo uživali ob pogledu na vinske gorice in poizkušali vrhunska vina okoliških vinarjev. Za konec naj pohvalim našega vodnika Borisa, ki nam je pričaral ta, za nas oddaljeni košček prelepe domovine, kjer ni visokih hribov, s prijetnim izletom in kulinaričnimi užitki. Simon Zalar Kartografija Po odprodaji Geodetskega zavoda Slovence, ki je dolga leta razveseljeval ljubitelje slovenske narave z izdajanjem naročenih zemljevidov slovenskih založb, kot so planinski zemljevidi za Planinsko zvezo Slovence, karte mest z okolico, karte občin ter Atlas Slovence za Mladinsko knjigo in drugo, je nastala bojazen, da bo na tem področju nastala suša. Pa smo se zmotili. Nekateri sodelavci te organizac^e so ustanovili novo podjetje Kartografija, d. o. o., ki deluje enako v Ljubljani. Poleg sto- Tošč (1021 m), najvišji vrh Polhograjskega hribovja ritev drugim naročnikom so v lastni založbi izdali ser^o zemljevidov, ki so namenjeni turistom po Slovenci. Lani je izšlo kar dvet kart v merilu 1 : 75 000, kar ni enako dosedanjim razmerjem 1 : 50 000, ki so ga uporabljali za zemljevide in atlase. Z novim razmerjem so dosegli, da so s temi kartami »pokrili« prav vse ozemlje države Slovence. Naše ozemlje je s temi kartami razdeljeno na naslednje odseke: na severu: Alpski svet (zahodni del: Zgornje Posočje, Triglavski narodni park ter Ško^eloško in Cerkljansko hribovje; vzhodni del: Gorenjska Zgornja Savinjska dolina in Slovenska Koroška), Štajerska (Maribor, Pohorje, Kozjak, Slovenske gorice - zahod in Dravska ravan - zahod), Pomurje (Krajinski park Goričko, Murska ravan, Lendavske gorice, Slovenske gorice - vzhod, Dravska ravan -vzhod in Haloze), na jugu pa: Primorska (Obala, Kras, Goriška, Vipavska dolina Trnovski gozd, Idr^'sko hribovje in Tržaška pokrajina), Notranjska, Brkini, Dolenjska in Bela krajina (Snežnik, Bloke, Nanos in Hrušica, Pivško podolje, Javorniki, Kočevsko, Novomeška pokrajina, Kočevski rog, Gorjanci in Žužemberk), Posavsko hribovje (Celjska kotlina, Sotesko, Kozjanski krajinski park, Zasavje in Po-savje) ter Ljubljana z okolico (Polhograjsko hribovje Savska ravan, Posavsko hribovje - zahod, Dolenjsko podolje, Ljubljansko barje, Krimsko hribovje in Cerkniško jezero). Deveta karta zavzema območje pri nas edinega narodnega parka, Triglavskega narodnega parka, katerega del je zavarovan že od leta 1924. Ta visokogorski predel Jul^'-skih Alp je najslikovitejši del naše domovine, pa tudi najbolj ogrožen. V grobem zavzema svet med državno mejo na zahodu, Savo Dolinko na severu, Bohinjskimi gorami na jugu in Blejsko kotlino na vzhodu. V tem predelu je tudi večina naših najvišjih vrhov s Triglavom (2864 m) na čelu. Karte so zelo pregledne in pripravljene s posebno prijetnim dizajnom. Na hrbtnih straneh so opisi in fotografije najznamenitejših objektov, kjer se navadno ustavljajo turisti. Samo karta Notranjskega Krasa, Brkinov, Dolenjske in Bele krajine je odtisnjena na obeh straneh zato, da s karto niso posegali predaleč na območje sosednje države Hrvaške. Ciril Velkovrh Medobčinska liga v balinanju 2009 1. KRIMOVCI 5 5 0 0 17:3 17 2. HORJUL 5 4 1 0 16:4 16 3. JAMA 5 1 4 0 12:8 12 4. BLAGAJANA 5 3 0 2 12:8 12 5. PVD SEVER 4 3 0 1 10:6 10 6. TOSHIBA 5 2 0 3 10:10 10 7. DOBROVA ml 5 2 2 1 10:10 10 8. AS KLEMENČIČ 5 2 0 o 3 9:11 9 9. INVALIDI 5 1 2 2 8:12 8 10. DU VRHNIKA 5 2 0 o 3 7:13 7 11. ZVVS 5 1 1 3 7:13 7 12. KRANJCI 5 1 0 4 7:13 7 13. SINJA GORICA 4 0 2 2 6:10 6 14. DOBROVA 5 1 0 4 5:15 5 PLANINSKA LITERATURA • PLANINSKA LITERATURA Planinski vestnik, 114. letnik, leto 2009, maj, številka 5. Slovenski alpinisti in skoraj vsi Slovenci se z veseljem spominjamo velikega našega uspeha, ko sta pred tridesetimi leti Andrej Štremfel in Nejc Zaplotnik kot prva Slovenca priplezala na vrh Everesta, najvišjo goro na svetu, in to po prvenstveni smeri prek zahodnega grebena. Spomine na ta veliki dogodek, ki Slovence postavlja v bok z drugimi alpinističnimi narodi na svetu, v tej številki Planinskega vestnika obujajo Mateja Pate in Tone Škarja, pogovore z udeleženci pa so pripravili: Mateja Pate z Andrejem Štremfljem in Stipe-jem Božičem, Vladimir Habjan pa z Ivanom Kotnikom in Dušanom Podbevškom. V planinskem delu rev^e je Špela Prelc pripravila predstavitev Alpske konvenc^e, ki zagotavlja mednarodni sporazum za trajnostni razvoj v Alpah ter pogovor z Marcom Onido, generalnim sekretarjem te organizac^e. Franci Ekar je objavil razmislek ob najdbi zapisa o prvem zimskem vzponu na Triglav, Dušan Škodič pa spomine na doživeto nevihto na Rogaški gori. Vid Pogačnik se je potepal po manj znanih grebenih skrajnega zahoda Jul^cev, Marjeta Štrukelj pa je obiskala privlačno goro Terza Media. Marjan Bradeško je opisal svojo pot na planino Krstenico, Dušan Škodič pa nas opozarja še na nekatere nepr^etnosti ob potepanjih po gorah. Jana Remic se rada sprehaja po pogozdenem predgorju, Olga Kolenc pa se je še enkrat sprehodila po Zlatorogovih vrtovih. Cirila Gradi-šar se je pogovarjala z matematikom Tonetom Progarjem, dobitnikom dveh letošnjih odlič^', Gregor Gartner pa se je povzpel na 2680 m visoki Hochstadel. Dušan Klenovšek nam predstavlja planinskega pupka, Mire Steinbuch pa se je pogovarjal z vodilnim britanskim plezalcem Paulom Pritchardom. Vesna Pavlovič nam je zaupala nekaj svojih izkušen z avstralskih plezališč, Tine Leskošek pa je pobegnil na Majorko, kjer je užil veliko jasnega sonca. Sloven^a. Turistični vodnik. 4., dopolnjena izdaja. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2009. 715 str. Slovenca je gotovo med najlepšimi deželami na svetu. Zato je več kot primerno, da jo predstavimo domačim in tujim popotnikom tudi v knjižni obliki. Mladinska knjiga je letos pripravila že 4. dopolnjeno izdajo Turističnega vodnika, v katerem je zelo veliko podatkov o naravnih in kulturnih lepotah, zanimivostih in znamenitostih Slovence. Priročnik bo v pomoč radovednemu človeku, ki rad hodi na izlete ali potuje in pri tem želi spoznavati vedno nova okolja. Z njim v roki se bo tudi laže odločil za smer poti in vsakokratni cilj potovanja. Izbira lahko med 58 večjimi naselji in zaokroženimi območji. Vodnik je zasnovan predvsem za potovanja z avtomobilom, kar seveda ni izključeno, da lahko krajše poti opravimo s kolesom ali peš. V prvem poglavju so pod naslovom Spoznavajmo Slovence strnjeni praktični nasveti in besedila o današnji geografski in politični podobi naše države, njenih pokrajinskih značilnostih, slovenskem jeziku in zgodovini ter umetnosti na slovenskih tleh. Pod naslednjim naslovom Kraji in območja pa je opisanih 23 največjih kra- jev, kjer je zaradi kopice zanimivosti možno tudi daljše bivanje. Potovalni del vodnika pa je razdeljen na dva sklopa. V prvem so opisane zanimivosti ob glavnih smereh A, B, C in D, ki potekajo ob avtocestnem križu, v drugem sklopu pa opisanih 29 oštevilčenih smeri, ki z odcepi prekrivajo večino Slovence. V vodniku so tudi nepogrešljive številne fotografije krajev, zanimivih in pomembnih objektov, kulturnih znamenitosti ter zemljevidi zaokroženih območ^'. Ob koncu knjige pa so še turistične informac^e in abecedno kazalo najvažnejših pojmov. Urednik tega obsežnega dela je še vedno Marjan Krušič, ki je uredil že večje število podobnih turističnih fotomono-grafij. Veliki uspehi slovenskega alpinizma Slovenski alpinisti so se leta 1979 z osvojitvijo Mount Everesta (8848 m), najvišjega vrha sveta, postavili v bok najboljšim alpinističnim narodom. Tudi kasnejša statistika nas je na tem mestu samo ohranila. Deset let kasneje so Slovenci zopet stopili na ta vrh, in kasneje je bilo še več Slovencev na tej gori. Leta 1990 je bila Mar^a Štremfelj kot prva Slovenka in 13. ženska nasploh na tej gori, z možem Andrejem pa sta bila prvi zakonski par, ki sta osvojila to goro. Leta 1997 je Pavle Kozjek prvi med Slovenci dosegel vrh brez uporabe dodatnega kisika, Davo Karničar pa je prvi Zemljan, ki je leta 2000 presmučal z vrha do baznega tabora. Ob 30. obletnici prvega slovenskega vzpona na Mount Everest je založba Mladinska knjiga izdala dva ponatisa alpinističnih literarnih del. Prva, že večkrat natisnjena knjiga Pot, ki jo je napisal Nejc Zaplotnik, je še vedno pojem za slovensko planinsko literaturo. Avtorjeva misel v knjigi, ki naj velja tudi v življenju nasploh, da ni najpomembnejši cilj, pač pa pot, »ki jo živiš«, ga je ustvarila nesmrtnega. S tremi težkimi prvenstvenimi vzponi na osemtiso-čake ga je leta 1979 postavilo v bok slovitemu Reinholdu Messnerju. Najpomembnejše pa je dejstvo, da je Nejc živel tako iskreno, kot ga je opisal v knjigi. To je skupno od leta 1981 že osmi natis te knjige, to pot obogaten s fotografijami in dodatnim gradivom ter komentarji. Druga knjiga, pa je delo, ki ga je napisala Ber-nardette McDonald o našem alpinistu Tomažu Humarju. Prvič je izšla v lanskem koledarskem letu pri založbi Hutchinson v Londonu, že letos pa tudi pri nas. Tomaž Humar je prav gotovo eden najbolj atraktivnih alpinistov pri nas. Avgusta 2005 pa je obtičal na ozki polici v Rupalski steni Nanga Parbata, potem ko je skušal sam najti novo, direktno pot po najvišji gorski steni na svetu. Po šestih dneh je spektakularno rešitev s helikopterjem spremljal ves svet. Kljub temu je tudi za Reinholda Messner-ja eden najboljših alpinistov na svetu. Na svojih poteh se ne ponavlja. Mnogi imajo njegove smeri za samomorilske, saj še vedno in najraje pleza sam. To je knjiga o njem, o njegovih dosežkih in zasebnem življenju. Je ilustrac^a njegovega prepričanja, ki ga je sam zapisal na koncu knjige, da so »najtežje in najpomembnejše stvari v življenju lahke«. Ciril Velkovrh 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 53 Večer s slovenskimi pesniki Cankarjeva knjižnica in Zavod Ivana Cankarja sta v torek, 12. maja, pripravila literarni večer s tremi slovenskimi pesniki. Tako smo v mali dvorani CD na Vrhniki gostili Ivana Minattya, Cirila Zlobca in Tomaža Šalamuna. Pred polno dvorano ljubite- kjer je deloval do upokojitve (1982), Župančičevo (1976) in Ijev slavnostne poezie je vse tri pesnike predstavil predstavnik knjižnice Niko Nikolčič. V kratkih besedah je označil njihovo življenjsko pot in bogato pesniško ustvarjanje. Nato pa so sami najprej prebrali po eno Cankarjevo delo ter potem še svoje najpomembnejše pesmi. Tako je poez^a še enkrat preplavila vrhniški kulturni hram. Po predstavitvi so sledila vprašanja našim znanim umetnikom, ki so na duhovit leta 1984. Od leta 1991 je redni član Slovenske akademie znanosti in umetnosti. Ciril Zlobec, pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik in nekdanji politik, se je rodil v Ponikvah, v kmečki družini kot najmlajši med sedmimi otroki. Iz koprske gimnaz^e je bil zaradi pisanja pesmi izključen leta 1941. Po drugi svetovni vojni je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je tudi doštudiral slavistiko ter Veronikino nagrado. Tomaž Šalamun se je rodil v Zagrebu, a se je s starši kmalu za tem preselil v Slovenko. Maturiral je na gimnaz^i v Kopru leta 1960, v Ljubljani pa je končal štud^ umetnostne zgodovine. Objavljati je začel leta 1963 v Perspektivah, katerih odgovorni urednik je bil. Ker je bila rev^a tesno povezana s skupino OHO, jo je takratna oblast ukinila, njega pa za nekaj dni zaprla. V sedemde- Vrhniški literarni večer s tremi slovenskimi pesniki in poetski način nizali odgovore in navdušili vse prisotne. Menim, da si takih večerov še želimo, saj so to izrazili nekateri znani gostje večera. S. S. Ivan Minatti, pesnik in prevajalec, rodil se je v Slovenskih Konjicah, se je v otroštvu z družino preselil v Ljubljano, kjer je leta 1943 maturiral na gimnaz^i. Že takrat je pisal pesmi in jihobjavljal v almana-' hu Utrinki ter rev^i Umetnost. V vojnem času se je pridružil partizanom in svoje pesmi objavljal v partizanskih glasilih. Pozneje je sodeloval pri Slovenskem zborniku, Novem svetu, Mladinski rev^i, Slovenskem poročeva1cu, Novih obzorjih, Sodobnosti, Pionirskem listu in drugje. Pred vojno je študiral medicino, po vojni, leta 1952, pa je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti Univerze v Liubljani. Od leta 1947 je bil urednik Mladinske knjige, Slikarska razstava V Cankarjevem domu je zadišalo po solinah Vrhnika, 5. maj - V Cankarjevem domu na Vrhniki je svoja vrata odprla slikarska razstava piranske likovnice Fulvie Zudič. Razstava nosi naslov Moja Istra, temu primerna pa je tudi osrednja tematika razstavljenih slikarskih platen. Zudičeva se predstavlja s tremi sklopi slikarskih motivov: z arhitekturnimi vedutami starih istrskih mest, solinami in z delčkom cikla Piranske dame, v katerem kombinira arhitekturo z ženskimi silhuetami. »Moje upodobitve krajinske arhitekture so polne rumenih odtenkov. Te predstavljajo sonce, ki že stoletja dan za dnem obliva te zidove,« je dejala Zudičeva. Da so se med njenimi motivi znašle soline, ne preseneča, saj izhaja iz so-linarske družine, še vedno pa se rada poda k staršem, ki živ^o v hribih nad solinami. Toda, kje je morje? To se je zagotovo spraševal marsikdo, oziraje se na naslov razstave. »Tudi morje rada rišem, pa tudi modra je pogostokrat na moji paleti. Moj opus premore kaj nekaj tovrstnih del, vendar sem se tokrat odločila, da predstavim arhitekturo in soline.« Dejansko je Zudičeva ženska stoterih umetniških talentov. Na svoji umetniški poti se je srečevala z ilustrac^o, keramiko, scenografijo, mentorstvom številnih delavnic, aktivno pa sodeluje tudi pri organizac^'i različnih kulturnih prireditev. Kdo ve, kje jo bomo srečali čez deset let ^ Razstava bo odprta do 25. maja, ogledate pa si jo lahko vse delovne dni v tednu od 10. do 15. ure, razen v petek, ko Cankarjev dom svoja vrata zapre že ob 13. uri. Na arhitekturnih motivih prevladujejo rumene barve, ki Gašper Tominc ponazarjajo sonce. Od leve proti desni: likovna kritičarka Nives Marvin, slikarka Fulvia Zudič in vodja Cankarjevega doma Tatjana Oblak Milčinski. Tržaška cesta 12, Vrhnika Ivan Minatti, Ciril Zlobec in Tomaž Šalamun nato delal kot novinar. Znan je tudi kot prevajalec, zlasti iz ital^anščine (Dante Alighieri, Leopardi, Carducci, Montale, Ungaretti, Quasimodo ... ) in srbohrvaščine (Davičo, Popa, Mihalić). Od leta 1985 je član SAZU. Leta 1990 je postal član predsedstva Republike Slove-n^e. Za svoje književno delo je prejel več nagrad, med drugim Tomšičevo (1956), Prešernovo setih je začel s potovanji, na katerih je napisal večino njegovih pesniških zbirk. Največ je potoval po Severni Ameriki, kjer kot gostujoči profesor tudi učil, Američani pa so ga sprejeli za svojega pesnika. Med slovenske klasike se je vpisal leta 1993 z izbranimi pesmimi v zbirki Kondor. Leta 2005 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU. Zdaj živi kot svobodni književnik v Ljubljani. Uradne ure: ponedeljek in torek od 9. do 15. ure sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 9. do 13. ure Program prireditev za jun^ 2009 Cankarjev dom Vrhnika - Cankarjev dom Vrhnika Cankarjeve dneve zaključili s pesm^'o Vrhnika, 15. maj - Zaključek skoraj mesec dni trajajočega programa Cankarjevih dni je v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu obeležilo Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrhnika s celovečernim koncertom »Pod jasnim soncem rdeča roža«. Društvo je nastopilo z Mešanim pevskim zborom Ivana Cankarja Vrhnika pod vodstvom zborovodja Lovra Groma. Pevci so v goste povabili starovrhniško otroško folklorno skupino, ki deluje od letošnjega leta razdeljena v dve starostni skupini. Predstavil se je tudi v lanskem šolskem letu ustanovljen Mladinski pevski zbor Vrhnika, ki rad posega po nekoliko drugačnejših in bolj živih melod^ah ter solistki Petra Herič na violini in Milena Keser na klarinetu iz Glasbene šole Vrhnika. Na koncertu so pevci, ki beležko jubilejno leto prepevanja, prejeli iz rok predstavnice vrhniške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS Gallusovo priznanje. (gt) Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika. PETEK, 5. 6. 2009 ob 18. uri. Vstop prost PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA NARODNI PARKI JUGOVZHODNE ZDA IN HAVAJEV Predavanje Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 6. 6. 2009 ob 19. uri. Cena vstopnice: 10 € PLESNI STUDIO ZA ORIENTALSKI PLES LAJALI LETNA PRODUKCUA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 12. 6. 2009 ob 21.30 uri. Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ODPRTJE 17. ARGONAVTSKIH DNI 2009 (samo v primeru slabega vremena) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki) SOBOTA, 13. 6. 2009 ob 10. uri. Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA IZ IOLKOSA (GRČ^A) Argonavtski dnevi 2009 KAKO PRIDOBITI SREDSTVA IZ EU? Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 15. 6. 2009 ob 18. uri. Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ARKOLONAVTI S KOLESI PO JANTARJEVI POTI OD BALTIKA DO JADRANSKEGA MORJA (samo v primeru slabega vremena) Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 16. 6. 2009 ob 18. uri. Vstop prost MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA AMBASADA REPUBLIKE GRČ^E in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GRADIŠČE in GRŠKI VEČER Odprtje razstave, grška glasba in kulinarika Velika dvorana in Galer^a Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za kulturne prireditve Turistični informac^ski center (TIC) Vrhnika, Jelovškova 1 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 10. do 18. ure Sobota: od 9. do 14. ure in uro pred prireditv^o na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika Dodatne informac^e o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si.www.vrhnika.si.www.vrhnika.net 54 NAŠ ČASOPIS Kultura 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Mavrici so sanje Koncert ob 15-letnici Mešanega pevskega zbora Mavrica Pevska skupina Mavrica se vsako leto predstavi z več projekti, med katere sodi tudi vsakoletni Letni koncert. Vsak peti Letni koncert pa je večji, samostojen projekt, ki programsko zaobjame delovanje zbora v zadnjih petih letih. Slavnostni koncert ob 15-letnici z naslovom V MAVRICI SO SANJE je MePZ Mavrica pod vodstvom zborovodkinje Darinke Fabiani pripravil 4. aprila 2009 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Zahtevne priprave na 15. obletnico so v Mavrici potekale skoraj vse leto. Člani zbora so bili razdeljeni v programski odbor, odbor za organi-zac^o in logistiko ter odbor za stilsko prenovo zbora. Mavrične ideje mavričnih ljudi, združeni v celoto, v mnogobarven dogodek, v katerem je vse imelo dogovorjeni čas in mesto, a vendar sproščeno in dotikajoče se v brezčasni lepoti pesmi in glasbe. V prvem delu koncerta je zbor zapel ljudske, domače in tuje umetne pesmi. Solistka v prvem delu je bila sopranistka zbora, Anita Čretnik. Po uvodni pesmi je imel lep pozdravni nagovor vrhniški župan, dr. Marjan Rihar. Pred zadnjo pesm^o prvega dela koncerta je vodja JSKD na Vrhniki, ga. Nataša Bregant Možina, podelila 17 bronastih, 11 srebrnih in 3 zlata Gallusova priznanja pevkam in pevcem zbora Mavrica. Drugi del koncerta je zbor začel s pesm^o MAVRICA, ki jo je na novo priredil Marko Fa-biani, besedilo zanjo pa je napisal Dušan Velka-verh. Nadaljevanje koncerta je bilo popestreno z orkestrsko spremljavo. Mavrici se je pridružil nekoliko zmanjšan sestav orkestra Simfonika, ki ga je pripravil, kot vedno, zelo dejaven Marko Fabiani. Dirigentsko mesto je tokrat prevzela neutrudna in vsestranska Darinka Fabiani. Tako sta Fabian^eva tudi tokrat oblikovala skladno podobo petja in muziciranja. Skupni nastop Mavrice, Simfonike ter solistke, sopranistke Špele Leben, je s pesmimi iz filma Moje pesmi, moje sanje kakovost koncerta dvignil na zavidljivo raven, kar so potrdili dolgi aplavzi poslušalcev v dvorani. V drugem delu je kot solist v pesmi Ol' man river nastopil tudi član zbora, basist Vojko Bogičevič. Pred koncem koncerta je dolgoletna neutrudna predsednica zbora Mavrica, ga. Slavi Štirn, na oder povabila g. Dušana Velkaverha, pisca mnogih prelepih slovenskih besedil, in ga za dolgoletno sodelovanje z zborom razglasila za častnega člana, ki je svoje imenovanje sprejel z naslednjo mislio: »Pesem je najprimernejši način širjenja ljubezni in miru v današnjem podivjanem svetu.« Imenovanju g. Vasje Doberleta, mojstra fotografije, za častnega člana Mavrice, je botrovalo njegovo večletno spremljanje glasbenih dogodkov Mavrice in Simfonike na skupnih nastopih po Slovenci. Njegova že druga razstava prelepih fotografij na temo Mavrica, ki so hkrati tudi odličen dokument za kroniko zbora, je odlično popestrila koncert. Za zaključek naj citiram še lepe misli g. Do-berleta, ki pravdo takole: »Mavrica je čudovit naravni pojav, ki nastane v izjemnih vremenskih razmerah. Tam, od koder se dviga mavrica, tam je zaklad. Ta zaklad se prenaša iz srca v srce že 15 let in bogati vse nas, ki hodimo na te lepe koncerte.« Zapisal: RAJA Arheologi v Ljubljanici odkrili najdbo svetovnega pomena Lani septembra je bil v Ljubljanici pri sinjegoriških bajerjih opravljen intenziven podvodni arheološki pregled rečnega dna, ki so ga opravili raziskovalci Skupine za podvodno arheologyo ZVKDS pod vodstvom Barbare Nadbath in Mirana Eriča. Povsem slučajno so odkrili leseno ost sulice iz starejše kamene dobe, ki zaenkrat velja za edinstveno tovrstno najdbo na svetu, odkrili pa so tudi tovorno ladjo iz obdobja prvih desetlety pred Kristusovim rojstvom ali po njem. Odkritja so predstavili v sredo, 6. maja, na tiskovni konferenci Kot je dejal Miran Erič, so leseno ost potegnili iz vode skupaj s kovinsko pogačo, na prvi pogled pa ni vzbujala posebne pozornosti. »Ker navadno vsak predmet natančneje pregledam, pa mi je vendarle vzbudila nekaj pozornosti. Pojavila se je domneva, da bi to lahko bilo orodje iz kamene dobe, vendar sem želel pomoč strokovnjaka.« To je bil njegov kolega Boštjan Odar, ki je ob ogledu predmeta ocenil, da bi bila lahko najdba iz starejše kamene dobe, saj njena oblika spominja na szetilenske kamene konice, ki so značilne za srednjo Evropo v obdobju med 50 in 35 tisoč leti pred sedanjostjo. Za potrditev domnev so vzorec osti poslali najprej v laboratory' v Miami, nato pa še v Oxford, kjer so ugotovili starost predmeta med 38 in 45 tisoč let. Dodatne raziskave na Biotehniški fakulteti so pokazale, da gre za les tise, kar se sklada z doslej znanim dejstvom, da je tisa najprimernejša za izdelavo lovskega orožja. Izkazalo se je tudi, da je ena stran lesene konice prevlečena s smolo. Kot je dejal Odar, je najdba edinstvena v svetovnem merilu, kajti gre za prvo tovrstno leseno konico sulice, preostale iz tistega obdobja so kamnite. Lesena konica sulice, ki so jo našli v Ljubljanici. »Arheolog^a je ena tistih ved, ki velikokrat odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Ljubljansko barje je bilo doslej znano le po koliščih, ta najdba pa odpira vprašanja poselitve Podvodni arheologi so na dnu odkrili tudi del rimske ladje. ledenodobnih ljudi na tem območju in ostalih vprašanj povezanih s tem, kot so na primer lo-kac^e taborov, transportne poti, komunikac^e in podobno,« je dejala arheologinja Nadbatho-va. Vprašanje je tudi, je dodal Erič, ali je lesena konica ležala v plasteh starejše kamene dobe ali pa je bila tja prenesena. Kajti, če gre za plasti kamene dobe, potem se je arheologom na tem mestu odprlo okno v obdobje paleolitskih lovcev na Ljubljanskem barju. Sicer pa so arheologi v okviru raziskav pri sinjegoriških bajerjih odkrili tudi ostanke tovorne rimske ladje iz časa prvih desetlet^' pred našim štetjem ali po njem. Njena posebnost je, da ni ''šivana'', marveč vezana z železnimi spojkami, kar je značilno za poznješe obdobje. Kot je pojasnil Erič, ladja na tak način predstavlja pomembno evoluc^sko vez v gradnji lad^'. Sicer pa nadaljnje raziskave ladje še potekajo. Gašper Tominc Odprli razstavo o drznem vizionarju Bloudku Vrhnika, 23. april - V Tehniškem muzeju Slovenye v Bistri je svoja vrata odprla osrednja letošnja razstava muzeja o Stanku Bloudku, ki ga večina pozna le kot graditelja športnih objektov. Vendar razstava odkriva, da je bil drzni vizionar več kot le to: bil je letalski pionir, izumitelj in vsestranski športnik. Avtor razstave Sandi Sitar je razstavo poimenoval Leteči človek, saj je bilo letenje vedno rdeča nit Bloudkovega ustvarjanja. Stanko Bloudek, se je rodil leta 1890 v Idr^l, od koder je družina odšla na Češko, po očetovi smrti leta 1904 (oče je bil Čeh) pa se je vrnila v Slovenko. Prvo svetovno vojno je dočakal kot šef kon-struktorskega oddelka letalske tovarne na Dunaju, nato pa se je preselil v sorodno tovarno v Budimpešto. Takoj po vojni je želel v Šiški, kjer je že bilo letališče in servisne delavnice, razviti močno letalsko industrijo, vendar mu država ni prisluhnila in kompleks umaknila v notranjost kraljevine SHS. Po propadu te možnosti se je leta 1924 preusmeril v drugo proizvodno dejavnost, kjer je bil prav tako uspešen - v avtomobilizem. Tako so v delavnici Avtomontaže izdelali prvi slovenski avtomobil Triglav z Blo-udkovo karoser^o in motorjem DKW. Kljub propadu ideje o letalski industrii v Šiški je še vedno gojil ljubezen do letenja. Sodeloval je z ljubljanskim aero-klubom pri izgradnji enokril-nega motornega letala Sraka Razstava o Bloudku je osrednja letošnja razstava v Tehniškem muzeju Slovence. Častna govornica ob odprtju je bila češka veleposlanica Ivana Hlavsova. in pozneje izdelal še tri letala. Njegovo zadnje letalo Lojze je doseglo hitrost 200 km/h, letelo pa je v letih od 1930 do 1932, ko se je z njim smrtno ponesrečil pilot Janko Colnar. Nesreča je Bloudka tako pretresla, da se je popolnoma odpovedal gradnji letal. Težišče svojih raziskovanj je prenesel na skakalnice. Najbolj znana je planiška velikanka iz leta 1934, na kateri so skakalci že čez dve leti premagali magično mejo stotih metrov. Ta je ostala nedosežena celih 26 let, ko je leta 1962 v Zakopanih na Poljskem Helmut Recknagel skočil 103 m. Poleg planiške velikanke je izdelal še načrte za več kot sto smučarskih skakalnic, po njegovih zgledih pa so se zgledovali tudi graditelji skakalnic v Nemč^'i in Avstr^l. Stanko Bloudek je bil zaslužen tudi za začetke in razvoj številnih športov na Slovenskem: atletike, tenisa, plavanja, kotalkanja, drsanja, hokeja na ledu, sabljanja, nogometa, smučanja in seveda smučarskih skokov. Bi je soustanovitelj nogometnega kluba Hermes leta 1909 in sploh prvi prinesel v Ljubljano nogometno žogo. Pozneje je postal slovenski prvak v metanju diska in večkratni prvak Jugoslav^e v umetnostnem drsanju. V Ljubljani je Stanko Bloudek med drugim zgradil sodobno nogometno igrišče, igrišča za tenis, ki so jih pozimi spreminjali v drsališča, olimp^ski bazen, zimski bazen in 10 metrov visok skakalni stolp v športnem kopališču Ili-r^a ter atletsko stezo. Po drugi svetovni vojni je sodeloval v vodstvih slovenskih športnih organizac^', predsedoval jugoslovanskemu olimp^skemu komiteju in bil član mednarodnega olimp^skega komiteja. Umrl je 26. novembra 1959 v Ljubljani. Razstavo je odprl Gojko Zupan iz Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, častna govornica pa je bila češka veleposlanica v Slo-ven^l Ivana Hlavsova. Slednja je navedla kar nekaj zgodovinskih dejstev in siceršnjih skupnih točk, ki nas povezujejo s Češko ter pri tem še posebej Stanko Bloudek. Njegovo življenjsko vodilo je bilo: Naredi, poskusi, naredi bolje! izpostavila Bloudkov prispevek. Za mikrofon pa je stopil tudi Janez Kocjančič, predsednik OKS, ki je poudaril, da smo Slovenci povsem upravičeno poimenovali najvišje športno priznanje ravno po Bloudku. Avtor razstave je Sandi Sitar, kot sooavtorji so se še zapisali Boris Brovinsky, Iztok Durjava, Sonja I&o, Jelko Gros in Tomaž Verdnik, vodja projekta pa je bila Irena Marušič. Razstava bo odprta do 29. novembra, nato pa bo do februarja prihodnje leto gostovala v idr^skem mestnem muzeju. Gašper Tominc 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 55 S Tehniški muzej Slovenije Bistra pri Vrhniki 01/750 66 70, 01/436 64 90 info@tms.si www.tms.si Odpiralni čas: Torek-petek: 8.00-16.00 (july in avgust: 10.00-18.00) sobota: 8.00-17.00 nedelja in prazniki: 10.00-18.00 Zaprto od 4. decembra do 1. marca Tehniški muzej Slovence v Bistri pri Vrhniki vas vabi, da se jun^a udeležite: NEDELJSKE PRIREDITVE Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. PRIKAZ ROČNEGA STAVLJENJA Črkostavec bo prikazal, kako so s sestavljivimi črkami ročno stavili od Gutenber-govega izuma tiska v 15. stoletju do konca 20. stoletja. Demonstrator je gospod France Cerar, ročni stavec v pokoju, ljubitelj slovenske besede in črk, pisec in pesnik. V nedeljo, 7. 6. 2009, od 15. do 18. ure. PRIKAZ PREDENJA NA KOLOVRAT V nedeljo, 14. 6. 2009, ste od 15. do 18. ure vabljeni na prikaz predenja na kolovrat, kjer vam bo predica prikazala predenje in hkratno navyanje volnene niti na kolovratu. Predica v desni roki drži zvitek volnenega prediva, iz katerega s prsti leve roke oblikuje nit. Medtem z nogo poganja nožni pedal, ki vrti pogonsko Kolo. Med vrtenjem pogonskega kolesa se spredena nit navya na cevko vretena. V preteklosti je bilo predenje volnene in lanene niti na kolovratu zelo razširjeno opravilo na Slovenskem podeželju zlasti pozimi, ko ni bilo dela na polju. Spredene niti so po nadaljnjih postopkih obdelave uporabljali za pletenje in tkanje oblačil in drugih tekstilnih izdelkov. PRIKAZ ROČNEGA TKANJA NA STATVAH V nedeljo, 14. 6. 2009, od 15. do 18. ure vabljeni tudi na prikaz ročnega tkanja. Tkalka prikaže način tkanja lanenega platna na starih lesenih belokranjskih statvah. Sestavni del statev je lesena klop, na kateri sedi tkalka. Ko z nogo pritisne na podnožko, se dvigne list. V njem so nitnice, skozi katere so napeljane osnovne niti. Z dvigom lista se dvigne polovica osnovnih niti. V nastali zev tkalka zaluča lesen čol-niček, v katerem je na cevki navit votek. Ta se odvye, tkalka ga z grebenom porine k tkanini. Nato z drugo podnožko dvigne drugi list oz. drugo polovico osnovnih niti in v zev vnese votek. Postopek se ponavlja. JAVNO VODSTVO PO MUZEJSKIH ZBIRKAH V nedeljo, 21. 6. 2009, ob 14. uri. PRIKAZ ŽAGANJA HLODOVINE Z ŽAGO VENECUANKO V nedeljo, 21. 6. 2009, si ob 15. uri lahko ogledate najpreprostejši način izkoriščanja vodne sile, pogon žagalnega mehanizma z vodnim vretenom. Dotočno korito ali rake so konstruirane tako, da visok vodni padec in usmeritev sile vodnega curka na konice loput vodnega vretena zagotavljata veliko obratov pogonske osi in posledično potrebno moč za sočasno žaganje hloda in premikanje voza, v katerega je ta vpet. PRIKAZ IZDELAVE SLAMNIKOV Slamnikarstvo je ena izmed mlajših domačih obrti. S pletenjem slamnatih kit in šivanjem slamnikov so se ukvarjali prebivalci na kamniško-domžalskem območju od sredine 18. stoletja naprej, dokler niso te dejavnosti prevzele tovarne v Mengšu in Domžalah. Za vas prihaja iz Domžal slamnikarica, ki vam bo predstavila izdelovanje slamnikov. Kot osnovno gradivo uporablja kite iz riževe slame, ki so različnih debelin in barv. Z njimi na šivalnem stroju šiva in oblikuje ženske, moške in otroške slamnike ter mini klobučke za spominke. V nedeljo, 28. 6. 2009, od 13. do 17. ure. PRIKAZ POIZKUSOV NIKOLE TESLE Vsako nedeljo ob 16. uri si lahko ogledate zelo zanimiv in privlačen del elektrozbirke - to so poskusi izumitelja Nikole Tesle, ki jih demonstrator predstavi na delujočih eksponatih. Demonstrator v uvodu na kratko predstavi življenje Nikole Tesle, nato si ob njegovi razlagi ogledate delovanje številnih poizkusov. DRUGE PRIREDITVE POLETNA MUZEJSKA NOČ V soboto, 20. 6. 2009, bomo z aktivnostmi sodelovali v okviru razstave LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek (1890-1959) v Železniškem muzeju SŽ na Parmovi 35 v Ljubljani, ki bo tisti dan odprt od 10.00 do 22.00. Za obiskovalce bomo pripravili predstavitev Modelarskega kluba Vrhnika, sestavljanje letal in tekmovanje, nagradne križanke za otroke ter preizkušanje skakalne naprave. Predstavitev programov: Tehniški muzej Slovence bo z razstavljenimi letaki, zloženkami in delavnicami predstavil svoj program aktivnosti, ki vse leto potekajo v njegovih prostorih. Prodaja artiklov: Številni zanimivi artikli, ki jih sicer lahko kupite le v muzejski trgovini Tehniškega muzeja Slovence, bodo ves dan naprodaj v Železniškem muzeju. Spored vseh dogodkov Poletne muzejske noči si lahko ogledate na spletni strani: www.muzejska-noc.si. RAZSTAVE LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek (1890-1959) Od 23. 4. do 29. 11. 2009 Stanko Bloudek, vir: Muzej športa Osrednjo razstavo v letu 2009 smo poimenovali LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek (1890- 1959). Z razstavo želimo obeležiti 50. obletnico smrti konstruktorja, izumitelja in vsestranskega športnega delavca. Vizyo o letečem človeku je Bloudek združeval z vrhunskimi športnimi, tehničnimi in izumiteljskimi sposobnostmi, sprva pri načrtovanju letal, pozneje pa smučarskih skakalnic. Ob razstavi je izšel tudi katalog o Blo-udkovem življenju in delu. Na voljo je v muzejski trgovini (18,00 EUR), lahko pa ga naročite po telefonu 01/750 66 70 ali elektronski pošti irena.medle@tms.si. Avtor razstave: dr. Sandi Sitar Soavtorji razstave: mag. Boris Brovinsky, dr. Iztok Durjava, dr. Sonja Ifto, Jellko Gros in Tomaž Verdnik Vodja projekta: Irena Marušič Oblikovanje in postavitev: Miha Turšič Prevod in lektura: Melita Silič Multimedyska predstavitev: Avdiovizual-ni sistemi Lambda, s. p. AQUALUTRA Vidra, kraljica voda Od 18. 5. do 10. 9. 2009 Vidra se je ujela v fotopast (arhiv projekta LIFE AQUALUTRA) Razstavo o vidri z naslovom AQUALU-TRA so sodelavci Inštituta za ohranjanje naravne dediščine LUTRA pripravili na gradu Grad na Goričkem in odprli kot spremljajoči dogodek Evropske konference o vidri. Razstava obsega devet razstavnih panojev z različnimi vsebinami o vidri (Vidra - kraljica voda, Izboljšujemo vidrin življenjski prostor, Osebna izkaznica vidre, Pestrost vidrinega življenjskega okolja, Vidrin jedilnik, Vidrino sorodstvo, Vidra na cesti, Projekt LIFE AQUALU-TRA-- ohranjanje vidre na Goričkem, Zakaj in kako se vidre slikajo). Panoje dopolnjujejo eksponati prepariranih živali - vidre in drugih predstavnikov družine kun, živali, ki so bile izključno žrtve prometa, v mavec odlite sledi živali, najdena past za ribe/vidre in strojene kože vider (iz Bosne). Razstavo, ki gostuje v muzeju, je dopolnjena z rezultati projekta Vidra na pragu prestolnice (naročnik: MOL) in informa-cyami, specifičnimi za območje Ljubljanskega barja oziroma novega Krajinskega parka Ljubljansko barje. To je še posebno pomembno, saj je vidra kvalifikacyska vrsta za območje Natura 2000 Ljubljansko barje; zaradi nedavno odkritega pojavljanja v neposredni bližini glavnega mesta je še posebno zanimiva, vendar tudi zelo ogrožena. Vidra se pojavlja tudi na območju kompleksa gradu Bistra, tako da si je znamenja njene prisotnosti mogoče ogledati tudi ob obisku razstave. Vir: Inštitut za ohranjanje naravne dediščine LUTRA Razstavo spremljajo učni listi in delavnice. ZBIRAMO PRGAVE ZA CELOTEDENSKE POČITNIŠKE DELAVNICE! V Tehniškem muzeju Slovenye smo v sodelovanju z Železniškim muzejem pripravili program zanimivega, zabavnega in poučnega izkoriščanja prostega časa med poletnimi počitnicami za otroke od sedmega leta naprej. V program sta vključena prevoz in dnevna prehrana. Delavnice potekajo deloma v Železniškem muzeju v Ljubljani ter v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Cena aktivnih počitnic je 95,00 EUR. V ceno je vključeno: prevoz, prehrana (dve malici in kosilo), pyača, vstopnini v Tehniški muzej Slovenye in Železniški muzej, stroški delavnic in organizacya. Pryave in informacye: Tehniški muzej Slo-venye, 01/ 750 66 72 ali 031 583 461 ali 041 957 146, programi@tms.si Termini: Aktivne počitnice so na voljo julija in avgusta, in sicer v obliki tedenskega paketa od 8. do 16. ure. Izbirate lahko med naslednjimi termini: 6. july - 10. july 20. july - 24. july 3. avgust - 7. avgust 17. avgust - 21. avgust Plačilo: Pryavljenim otrokom bomo poslali obvestilo s programom in podatki za plačilo. Izvedbo delavnic je finančno podprlo podjetje Candy Hoover, d. o. o. Razstava fotografij naravne in kulturne dediščine s poti po Slovenyi na mozaiku 600 razglednic z naslovom GORE IN SPOMINI OSTAJAJO, ki jo je pripravil Ciril VELKOVRH iz Ljubljane. Triglav in cerkev sv. Benedikta, Podbrezje POLETNA MUZEJSKA NOČ V soboto, 20. 6., ste vabljeni, da se nam ob 18. uri pridružite na uri pravljic za najmlajše Iz poštarske torbe, in sicer ob 19. uri na delavnicah za otroke ter ob 21. uri na vodstvu po muzeju. Na ta dan bo muzej odprt od 17. do 22. ure, vstop v muzej in prireditve bodo brezplačne. Od torka, 30. 6., do petka, 3. 7., od 10. do 13. ure vabljeni na delavnice za šolske in predšolske otroke v času poletnih počitnic. Barvali bomo pobarvanke, izdelovali poštni rog in štampiljke ter počeli še marsikaj zanimivega. Muzej pošte in telekomunikacij Grad Polhov Gradec Polhov Gradec 61 1355 Polhov Gradec www.tms.si ajda.kozjek@,tms.si Telefon: 01/ 364 00 83, 031 816 580 Odprto od torka do petka, ob nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure. Oglejte si zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikaci, Telefo-nistke in telegrafistke in novo raz- stavo Začetki mobilne telefonie v Slovenji. •Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zakon •■!Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zakon sobota, 13. jun^a: Kolesarski izlet Torej: odločili smo se, da naredimo nekaj posebnega, in na misel nam je prišlo poletje ^ lepo vreme, kolo, voda ... zakaj pa ne še kaj za pojest ^ ? Vse to nas je napeljalo na kolesarski izlet s piknikom ob Podpeškem jezeru. Tja se bomo tudi odpravili 13. junya 2009. Zbrali se bomo ob 11. uri pred klubom Zakon - seveda potrebuješ svoje kolo! Za člane KVŠ-ja je izlet brezplačen, nečlani pa bodo za stroške hrane morali odšteti 5 EUR. Pryavite se lahko pri šanku kluba. V primeru slabega vremena bo izlet prestavljen, več pa na spletni strani KVŠ-ja. četrtek, 28. maj: Razstava prostoročnih risb Vljudno vabljeni na otvoritev razstave prostoročnih risb, ki bo v četrtek, 28. maja, ob 19. uri v klubu Zakon, na Tržaški 11 na Vrhniki. Z razstavo se bodo predstavili mladi likovni ustvarjalci, ki so obiskovali tečaj, imenovan Krelav-nica. Na ogled bodo postavljene tako začetniške, kot izkušenejše risbe, narejene z ogljem oziroma svinčnikom, ki so nastale med izključno prostoročnim študyskim delom. - Sredini večeri jamsessiona KVŠ vsako junysko sredo (3. , 10. , 17. in 24. 6.) od 17. do 22. ure organizira delavnico glasbene improvizacye. Jam-session je namenjen vsem glasbenikom in glasbenicam, ki želyo predstaviti svoje delo, ga glasbeno nadgraditi, svojim pesmim prepustiti prosto pot izven začrtanih smernic, ustvarjati nove žanre in glasbene podobe, lotiti se starih uspešnic ter s tem vaditi igranje na svojem glasbilu, zabavati se ob živi glasbi in spoznati ustvarjalne ljudi. Navdušence in navdušenke nad različnimi glasbenimi zvrstmi pričakujejo prost oder, osnovni komplet bobnov, kitarski ter basovski ojačevalnik in mikrofon. S seboj prinesite svoja glasbila in voljo do pospravljanja končnega nereda. Kontakt na: skooc84@gmail.com. Prisrčno vabljeni tudi poslušalci in poslušalke! Četrtkovi filmski večeri Filmski večeri so se po novem prestavili na četrtke. Tako ste vsak četrtek (ko ni drugih prireditev) ob 20.00 vabljeni v klub Zakon na ogled filma. Film izberemo glede na vaše predloge ali pa na spletnem forumu KVŠ. Nagradni natečaj za oblikovanje grafične podobe klubskih majic Kluba vrhniških študentov I. Razpisni pogoji Na natečaj se lahko pryavite vsi dyaki/-inje in študenti/-ke katere koli študyske smeri ter vsi občani/-ke občin Vrhnika, Borovnica in Horjul, ki se z oblikovanjem ne ukvarjate poklicno. Natečaj je anonimen. Vsak avtor/-ica lahko na natečaju sodeluje z največ tremi predlogi, od katerih naj bo vsak poslan posamično. Predlog grafične podobe mora biti primeren za cenovno ugodno in lahko izvedljivo tiskanje na majice s kratkimi rokavi. Zaradi tehnologye sitotiska so predlogi omejeni na eno- ali dvobarvno grafično kombinacyo. Glede grafičnih rešitev ni nikakršnih omejitev, iz podobe mora biti jasno razvidno le to, da gre za Klub vrhniških študentov (KVŠ). Pri izbiri barvnega nabora majic upoštevajte izbiro v trgovinah. Svojemu predlogu priložite prenosni medy (CD, DVD) z grafično podobo, dostopno v vektorski obliki. Za oblikovanje predloga lahko uporabite že obstoječe simbole kluba, ki jih kandidati/-ke dobite na spletni strani http://www.kvs-klub.si/ kvs_logo.eps in http://www.kvs-klub.si/kvs_pasica.eps. Za tri najboljše grafične rešitve so razpisane nagrade, s katerimi se od nagrajencev odkupyo avtorske pravice. Nagrajeni avtorji/-ice organizatorju natečaja dovoljujejo, da se poslane grafične podobe uporabi za tiskanje na klubske majice in promocyske namene KVŠ-ja. II. Način oddaje grafičnega predloga Avtor/-ica predlog odda v A4-ovojnici, ki mora vsebovati: 1. Na papirju formata A4 natisnjeno rešitev, ki obsega grafično podobo sprednje ali zadnje strani majice v barvnem tisku in morebitna pojasnila avtorja/-ice. Na natisnjeni predlogi mora biti razvidno razmerje velikosti grafične rešitve glede na velikost majice. Če grafična rešitev vsebuje izdatne podrobnosti, je za večjo razpoznavnost treba priložiti še povečan odtis. Na omenjenem materialu ne sme biti razvidno avtorstvo. Vse nerazvidne in nepopolne rešitve bodo zavrnjene. 2. Zaprto A5- ali pisemsko ovojnico, (vstavljeno v A4-ovojnico), v kateri se nahajajo: - dodatna kopya grafične podobe (lahko v črno-beli izvedbi), ob kateri morata - biti zapisana ime in priimek avtorja/-ice; - prenosni medy (CD, DVD), na katerem je shranjena datoteka z vektorsko obliko rešitve; - osebni podatki avtorja/-ice: ime, priimek, naslov, telefon, e-mail; - izjava, da je pošiljatelj/-ica res avtor/-ica poslanega predloga in da se s pogoji razpisa strinja. III. Rok za oddajo Zadnji dan roka za oddajo predlogov je petek, 19. junya 2009. Predloge oddajte ali pošljite na naslov: Klub vrhniških študentov, Nagradni natečaj, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika. IV. Razglasitev rezultatov Prispele predloge bo pregledala 5-član-ska komisya (sestavljena iz treh članov KVŠ-ja in dveh grafičnih oblikovalcev) ter izbrala tri najboljše predloge. Ko-misyo sestavljajo Nejc Sajovic, Boštjan Pišler, Bojan Senjur, Nejc Krašovec in Vasja Stojanovski. Prednostno razvrščeni kriteryi ocenjevanja so: - izvirnost (kako izvirno oziroma duhovito majica predstavlja klub); - vidna izraznost (učinkovitost vidne podobe); - možnost izvedbe (sitotisk). Razglasitev rezultatov natečaja in podelitev nagrad bosta v sredo, 24. junya 2009, ob 20. uri v prostorih Kluba vrhniških študentov, tj. v klubu Zakon, na Tržaški cesti 11 na Vrhniki. V. Nagrade Podeljene bodo tri denarne nagrade, in sicer: 1. nagrada: 150 € 2. nagrada: 100 € 3. nagrada: 50 € Organizator si pridržuje pravico do spremembe razpisnih pogojev. Klub vrhniških študentov vabi k vpisu Si študent/-ka? Morda dyak/-inja? Ne veš, kam bi se dal/-a? Se ti zdi Vrhnika dolgočasna? Če si na katero izmed zastavljenih vprašanj odgovoril/-a z da, je čas, da se pridružiš številnim zadovoljnim študentom in dyakom ter se včlaniš v Klub vrhniških študentov. Zakaj naj se včlanim? S člansko izkaznico KVŠ-ja imaš brezplačno letno članarino v Cankarjevi knjižnici, lahko izkoristiš popust pri izdelavi planinske izkaznice, ceneje fotokopiraš na vrhniškem e-Študent-skem servisu, prihraniš pri nakupu mesečne karte v fitnesu Peter Klepec in fitnes paceu v Dojofitu ter kupiš vstopnice za dogodke, ki jih organizira KVŠ, tudi do 50 % ceneje, prav tako pa so zate cenejši ali brezplačni tudi tečaji in ostale dejavnosti, ki jih prireja KVŠ. Ob vpisu ti ni potrebno plačati članarine in si prost vseh obveznosti. Vse, kar potrebuješ, je le potrdilo o vpisu/šolanju za tekoče študysko/šolsko leto. Pristopno izjavo najdeš na naslovu www.kvs-klub.si/kvs_pristopna. doc ali za šankom kluba Zakon, vsak dan od 17. do 22. ure. Prvih 100 včlanjenih bomo nagradili s privlačnim darilom. Če boš med njimi, boš namreč po pošti brezplačno pre-jel/-a KVŠ-jev USB-ključ velikosti 2 GB. Pssst, ne okol govort! Pohiti, zaloge so omejene! Dobrodelna zbiralna akc^a Ker se je kriza dotaknila tudi Vrhnike smo v Klubu vrhniških študentov začeli s prvo izmed akcy, s katero bi jo poskušali vsaj nekoliko ublažiti. V času od 1. maja do 20. junya v prostorih kluba na Tržaški 11, vsak dan med 17:00 in 22:00 zbiramo osnovna živila (testenine, olje, kis, sladkor, čaj, kava, konzerve, sol, moka ... ), šolske potrebščine (zvezke, svinčnike, še vedno aktualne šolske knjige, barvice, kemične svinčnike, ravnila ... ), računalniško opremo (prazne zgoščenke, USB in MP3 ključe, discmane, računalniške komponente, ki jih ne potrebujete več, so pa še vedno dovolj zmogljive za uporabo s sodobno programsko opremo ... ), obleko (oprana in zlikana letna oblačila, ki so še vedno primerna za nošnjo ... ). Vse primerne prinešene stvari bomo sortirane posredovali Rdečemu križu Vrhnika, ki bo poskrbel, da bodo prišle v prave roke. 56 NAŠ ČASOPIS Kultura 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poletna muzejska noč 2009 Sobota, 20. 6. 2009,10.00-24.00 Že tradicionalna akc^a slovenskih muzejev, galer^ in drugih razstavišč, ki se dogaja vsako tretjo soboto jun^a, bo tokrat v soboto, 20. junija. Prireditev predstavlja muzejsko-galer^ske in druge umetnostne ustanove kot prostore za sproščeno in ustvarjalno preživljanje prostega časa in je že sedma po vrsti. Vanjo je poleg Ljubljane vključenih še 18 slovenskih krajev, več kot 44 ustanov pa je pripravilo več kot 150 programov za obiskovalce. Akc^a, ki so jo ljudje vzeli za svojo in je lahko povsem primerljiva z muzejskimi nočmi, ki potekajo v številnih evropskih mestih, je bila prvič leta 2003 na pobudo Mednarodnega grafičnega likovnega centra. V njej je sodelovalo 27 ljubljanskih instituc^. Vsako naslednje leto je pridobila več navdušenih obiskovalcev, pridružile so se ji nove in nove instituc^e. Čez dve leti se je razširila tudi na druga slovenska mesta ter celo razvila organizac^sko samostojno različico na Obali (Koper, Izola, Piran). Poletno muzejsko noč v povprečju obišče od 15.000 do 20.000 obiskovalcev. Tem vzpodbudnim številkam botrujejo prost vstop, pestrost programov in brezplačne zloženke, ki spremljajo vsako prireditev ter ljudem pomagajo, da si v množici dogodkov najdejo pravega zase. muzej Slovence in Zuhra Handanović. Dodatne informac^e: Irena Marušič, Tehniški muzej Slovence, 01 436 64 90; 041 245 038 irena.marusic@tms.si Kontakt za med^ske materiale: Adela Železnik, Moderna galer^a, 01 24 16 808 adela.zeleznik@mg-lj.si Lani smo zabeležili največji obisk, saj je prireditev obiskalo približno 22.000 obiskovalcev. Letos je tako kot lani koordinatorka prireditve in urednica publikac^e Irena Marušič iz Tehniškega muzeja Slovence. Pri organizac^i ji pomaga Urša Vodopivec, prav tako iz Tehniškega muzeja Slovence. Gradivo za med^e pa pripravlja Adela Železnik iz Moderne galerie. Na spletni strani prireditve www.muzejska-noc.si, ki jo je oblikovala Zuhra Handanovič, bodo obiskovalci lahko že konec maja našli najaktualnejši program prireditve, splošne in-formac^e ter povezave na vse sodelujoče in-stituc^e. Prireditev bo letos sooblikovalo 27 ljubljanskih muzejev, galer^ in razstavišč, v soboto, 20. jun^a, pa se muzejske prireditve dogajajo še v Bohinju, Celju, Hočah, na Jesenicah, v Kamniku, Kočevju, Kopru, Kranju, Mariboru, Metliki, Novem mestu, Piranu, Pivki, Polhovem Gradcu, Ptuju, Slovenj Gradcu in Velenju. V Ško^i Loki in Pivki bodo prireditve že v petek, 19. jun^a. Projekt poteka pod okriljem Skupnosti muzejev Slovence. Realizac^o pa so poleg sodelujočih instituc^ omogočili še RS Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana, Tehniški Svetovni dan knjige obeležili z vsestranskim umetnikom Malavašičem Vrhnika, 22. april - Vrhniška knjižnica je na predvečer svetovnega dneva knjige organizirala literarni večer, na katerega je povabila vsestranskega podlipskega umetnika Ivana Malavašiča. Slednji je ravno tistega dne izdal novo povest Spomini, razstavil pa je tudi nekaj svojih slikarskih platen, ki krasno naslovnice njegovih knjig. Literarni večer je potekal v obliki intervjuja, ki ga je vodila logaška knjižničarka in dobra poznavalka Malavašičevih del kjer je pisal za tovarniški časopis, nato pa je s svojimi zgodbicami polnil še časopisne stolpce nekaterih drugih časopisov. pisanju vedno stremi za tem, da bi v zgodbo vpletal tudi humor. »Rad pišem humorno, ker se mi zdi, da tega Slovencem manjka, vendar ne pišem na način, da bi koga prizadel. Zdi se mi, da je tovrstnega humorja v slovenskih medlih še preveč.« Sicer pa za svoja leta izredno čil, vesel in talentiran Podlipec ponovno pripravlja novo knjigo, vsebina katere pa zaenkrat ostaja še skrivnost. Gašper Tominc Pogovor z Ivanom Malavašičem je vodila Ivica Merlak. Razstavljenih je bilo tudi nekaj Malavašičevih slikarskih del, ki sicer krasno naslovnice njegovih knjižnih del. Ivica Merlak. Zadnja leta izhajajo Malavašičeva dela pri založbi Koščak, katere lastnik, Anton Koščak, je na literarnem večeru označil njegova dela kot polna optimizma, topline in narodne zavesti. Najnovejše delo, tako rekoč še toplo iz tiskarne, je povest Spomini, iz katere odlomek je pisatelj na literarnem večeru tudi prebral. Sicer pa je 82-letni Malavašič pojasnil, da literarno ustvarja že od svoje zaposlitve v IUV, »Po upokojitvi mi je ostalo toliko časa, sem moral nekaj početi. Pisanje knjig je bilo kot naročeno.« Vmes mu je k srcu prirasel slikarski čopič, vedno pa mu je od rok šla dobro tudi rimana beseda. Tako je do danes za njim že več kot 20 slikarskih razstav, napisal je več kot 1700 pesmi in 94 povesti in romanov. Med drugim je pisal pesmi za več kot 60 ansamblov, od tega so nekatere (Lojze Slak) že ponarodele. Kot je dejal, pri ^ obvestila v Cankarjevi knjižnici ^ V nedeljo, 21. jun^a 2008 ob 18.00 uri, prireja Cankarjeva knjižnica Vrhnika tradicionalno srečanje v CANKARJEVEM LAZU. Pr^etno druženje bo obogateno s kulturnim programom, Cankarjevo umetniško besedo, češnjami in štruklji. V primeru, da nam ne bo vreme naklonjeno, se srečamo v knjižnici. Vljudno vabljeni! Od 1. do 19. junija 2009 ste vabljeni na ogled razstave Ženske na Institutu Jožef Stefan v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Cenjene uporabnike Cankarjeve knjižnice Vrhnika obveščamo, da bo knjižnica med poletnim delovnim časom od 26. jun^'a do 31. avgusta 09 odprta po naslednjem urniku, sprejetem na svetu knjižnice: vsi oddelki: ponedeljek, četrtek: 13"" - 19"" torek, sreda, petek: 73" - 14"" sobota: zaprto! Zaključek pravljičnih uric V CANKARJEVI KNJIŽNICI smo uspešno zaključili še eno sezono PRAVLJIČNIH URIC. Sestajali smo se vsako sredo ob 17. uri, od oktobra do konca aprila 2009. Obiskalo nas je 617 otrok starih od 4 do 9 let. K nam so jih vodili starši, ki dobro vedo, da so knjige zaklad in da domišlj^a nima meja. Naša pravljična sobica je vsako sredo prekipevala od zgodb, ki poskakujejo kot gazele, eksplodirajo kot rakete in nam raz- svetljujejo misli in srca. Med nami se spletajo nevidne pravljične vezi in ustvarjajo neskončno veliko bližine, ki nas bogati. To je čas, ko lahko sanjamo v barvah in na koncu pravljice vedno doživimo zmagoslavje; vse doživeto nato z barvami prel^emo na papir. Na zaključni prireditvi, 22. aprila, smo se posladkali s torto in se poslovili; pa ne žalostni, ampak veseli, da se 7. oktobra spet srečamo. Do takrat bom imela dovolj časa, da za novo sezono naberem zvrhan koš najlepših zgodbic. pravljičarka Zlatka Brezovar. Teden vseživljenjskega učenja V Tednu vseživljenjskega učenja od 11. do 17. maja 2009 smo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika na temo »Knjižničarji pomagamo iskalcem zaposlitve« organizirali »računalniški maraton«. V tem tednu smo osebe, ki jih je k nam napotil Urad za delo Vrhnika, naučili osnov računalništva, interneta, uporabo e-pošte idr. Računalništvo smo izbrali zaradi potrebe iskalcev zaposlitve po tovrstnem znanju. Tečaju smo namenili do 4 ure dnevno. Vse brezposelne osebe, v kolikor še niso naši člani, smo brezplačno vpisali v knjižnico in jim razložili vse naše storitve, ki jih lahko koristijo. Seznanili smo jih z našo spletno stranjo, na kateri je tudi seznam koristnih povezav na svetovnem spletu ter spisek monografskih publi-kac^', ki so v naši knjižnici na voljo pri iskanju prve ali nove zaposlitve. En dopoldan v tednu je bil kot vedno namenjen Svetovalnemu središču, saj je takrat prisoten v knjižnici strokovni svetovalec iz Svetovalnega središča Ljubljana LUR, ki brezplačno nudi nasvete glede izobraževanja odraslih. V celem tednu smo nudili izobraževanje 70 ljudem (brezposelnim in upokojencem). Vse dejavnosti so brezplačne in jih omogoča vključenost Cankarjeve knjižnice Vrhnika v »Točko vseživljenjskega učenja«, projekta, ki je delno financiran iz sredstev Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskih socialnih skladov. Suzana Potočnik 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 57 Novosti v Cankarjevi knjižnici v aprilu 2009 0 SPLOSNO:KNJIZNICARSTVO,ENaKLOPEDI-JE,ZBORNIKI... BILOSLAVO, R.: Fleksibilnost politike organizačně DUBROVSKI, D.: Strateške poslovne zveze in kapitalske povezave KOSTANJEVEC, M.: Od dobrih besed do dobrega besedila je dolga pot KOŽUH, B.: Obdelava podatkov RAŠIČ, K.: Inovativnost in uspešnost gospodarskih družb 1 FILOZOFUA.ETIKA.OKULTIZEM.PSIHOLOa-JA. BEHRENDT, G.: Mu pač ni do tebe DE Bono, E.: Naučite svojega otroka misliti JESENOVEC, M.: Moje aktivne imaginac^e KOMPAN Erzar, K.: Med dvema ognjema 2 VERSTVO NORRIS, G.: Preproste poti k svetemu POLO Ortiz, G.: Zadela me je strela REPGES, W.: Očenaš za otroke ZADRAVeC, j.: Tu moj je podpis 3 SOaOLOGUA.POLITIKA.EKONOMUA.PRA-VO.VZGOJA.ETNOLOGUA. BARLE, A.: Družba znanja CIGLAR, T.: Vzgajajmo z don Boskovim srcem GAJIĆ, S.: Rokovni priročnik za različna izobraževanja in usposabljanja JANEVSKI, S.: Varstvo potrošnikov KNIFIC, B.: "Ko v nošo se odenem —" KRALJ, A.: Nepovabljeni LACLAu, E.: o populističnem umu MESEC, B.: Družbeni okvir neprofitnih organizaci ROMUALD: Sko^eloški pas^on SULČIČ, V. : E-izobraževanje v visokem šolstvu VALETIČ, Ž .: Samomor 5 OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOMUA.FIZI-KA.KEMUA.BIOLOGUA. MEDNARODNI matematični kenguru 20052008 6 MEDiaNA.TEHNIKA.KMETUSTVO.VODENJE. INDUSTRUA.OBRT. BARRY, R.: Moč ubikinola FAIRLEY, J.: Popolni vodnik do naravne lepote fischer, e.: Vitki po 40 GAJIĆ, S.: Plini in druge nevarne snovi GRBAC Gredelj, V.: Prva kuharica v coni HOLZER, S.: Uporni kmet ILIES, A.: 14-dnevna dieta JADEK-Pensa, D.: Znamka, njen ugled in varstvo KERŠEK, E .: Zdravilna rastlinska in sadna žganja MUSEK Lešnik, K.: Od zadovoljstva potrošnikov do programov zvestobe ROTOVNIK-Kozjek, N.: Prehrana in rak RUSCHITZKA, G.: Jabolčni kolači SZWILLUS, M.: Jejmo zdravo - osteoporoza WALKER, Norman W.: Tudi vi se lahko pomladite 7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTOGRAFI-JA.GLASBA.ŠPORT. AKRAPOVIĆ, M.: Kitare na plesišču AMALIETTI, P.: Mojstri ob kaminu GATNIK, K.: Kaj sem videl GOULD, J.: Can't buy me love HEMENWAY, P.: The secret code NANCY, Jean-L.: Evidenca filma STANOVNIK, Ž.: Anamnesis 81 JEZJKOSLOVJE LEČIČ, R.: Slovenski glagol VRBINC, F.: 366 X slovensko 82 KNJIZEVNOST SIVEC^, I.: Neznani znanci SKRUŠNÝ, J.: Varuhi spomina 82-1 POEZUA. ADAM, A.: La danza del mandorlo AVBELJ-Klobučar, M.: Nekje med hribi je dolina KRAMBERGER, T.: Opus quinque dierum OCEPEK, S.: Pisan šopek OROZCO, O.: Na koncu je bil glagol ROZMAN, a.: Nezavedna kombi nac^a 82-2 DRAMATIKA. KANE, S.: Skomine 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. CHEVALIER, T.: Deviško modra GLUVIĆ, G.: Ljubljana blues HALL, S.: Zapisi iz žrela HOČEVAR, N.: Preprosto mogoče JANEŽIČ, T.: Oko oblasti KARDUM, A.: A spiš? KLEČ, M.: Snežne krogle KOKALJ, T.: Poljubi me, miss! KOKELJ, N.: Poletje s klovnom KOLMAN, M.: Ceste zaničevanja KRNC, P.: Povest o ljudeh pod Záplazom LAINŠČEK, F.: Muriša (eng) LU X.: Dnevnik nekega norca in druge zgodbe LUPINC, A.: Mala šola muharjenja (in drugi napotki) ter kratke zgodbe (in ribji katekizem) MARTIN, G. R. R.: A feast for crows MARTIN, G. R. R.: A song of ice and fire. MLAKIĆ, J.: Zivi in mrtvi MORA., T.: Vsak dan PAVLIČIĆ, P.: Lepopis PETTERSON, P.: Konje krast ROBB, J. D.: Okultni v smrti SCHLINK, B.: Vrnitev domov SELIČ, L .: Ljubezen ob voganci TUTUOLA, A.: Pivec palmovega vina URŠIČ, O.: Sadovnjak VALDÉS,^Z.: Kavarna Nostalgia VEZOVIŠEK, M.: Kuba libre VIRTUE, D.: Salomonovi angeli 82-4... 9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI.DNEVNIKI.PO-TOPISI. CAMUS, A.: Dopisovanje DEFONSECA, M.: Surviving with wolves KERMAUNER, t.: Po(ne)srečena srečevanja PETAN, Ž.: Resnica o resnici TRENCH, S.: Pokopljite me v škornjih ZUPET, K.: Strpnost 2 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. ALTAN: Leti, ptiček! BARKAN, J.: V božični noči BEAUMONt, É.: Teo noče na kahlico BELL, A.: Zibby Payne in dramatična igra BEVC, C.: Veverica Mica in druge pravljice iz zelenega gozda BITENC, V.: Zlati čeveljčki CASALIS, A.: Zajček Skokec je osamljen ELY, L.: Luka je med nami FLORIDI, P.: Kokoš in jajce GOVC, J.: Vsakdanje in nevsakdanje zgodbe vesele in včasih tudi žalostne druščine HARRAST, Tracy L.: Zgodba iz Betlehema HOOPMANN, K.: Vse mačke imajo Aspergerjev sindrom HUBERY, J.: Krtek Gregor in košček neba KERMAUNER, A.: Zgodba o angelu in hudički KOREN, M.:Julia je zaljubljena lol KOVAČEVI Č Beltram, M.: Jakobova lestev in druge zgodbe KOVAČEVIĆ, H.: Skrivnost Titana Horvata KRALJIČ, H.: Mavrične kraljične in velikan Grom MASTERL Štefanič, M.: Zakaj rad obiščem babico in dedka MCDONNELL, K.: Ezziejin smaragd MITTERER, F.: Superkokoš Hana ne popusti MLAKAR, I.: Zafuclana prejica MOŠKRIČ, M.: O sivem mestu in črni roži NOSTLINGER, C.: Rozi Rigler, dobri duh O'CONNOR, J.: Fina Nina in prima psiček OMAHEN, N.: Temno sonce PEACOCK^ S.: V vranjem očesu PODGORŠEK, M.: Kako je nastala mavrica PODRŽAJ, R.: Nikolin potepin POVALEJ, J.: Gospodar neba RENTTA, S:: Tonček ROSS, G.: Tudi paglavčki se kregajo SCHWARZ, v.: Timotej in njegova super pižama SIVEC, I.: Počitnice na Marsu STANONIK, T.: Cvetlična hiša ŠAFARIČ, J.: Kamen hvaležnosti VIDMAR, J.: Suterji 9 DOMOZNANSTVO.GEOGRAFUA.ZGODOVI- NA.BIOGRAFUE. CARR, E. H.: Kaj je zgodovina? FERFILA, B.: Z znanjem na potovanje KRAMBERGER, T.: Historiografska divergenca KRAS : trajnostni razvoj kraške pokrajine LORFELS, A. B.: Aleksander Veliki MACDONALD, B.: Zapisano s krvjo PUSTATIČNIK, M.: Učilna zidana pod Graško Goro RAVBAR, M.: Razvojni dejavniki v Slovenci ZORN, M.: Eroz^ski procesi v slovenski Istri Najbolj iskane ali izposojene v aprilu 09 1. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 2. McCarthy, M.: Ko se boš prebudila --3. Meyer, S.: Somrak 4. Dostoevski, F. M.: Zločin in kazen 5. Auel, J. M.: Zavetje skal 6. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni 7. Meyer, S.: Mlada luna 8. Briscoe, J.: Spi z menoj 9. Roberts, N.: Crna vrtnica 10. Schlink, B.: Bralec Novitete prejšnjih mesecev in ostale zanimivosti lahko najdete na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si Vili Jankovec Včasih ljudje niso imeli vseh teh stvari, kot jih imamo dandanes. Služb in dela ni bilo. Znajti so se mogli na razne načine. Največ je bilo kmetov. Živeli so v manjših hišah, ki so imele vežo, hišo, kamro, sanitary niso imeli. WC je bil ponavadi kar zunaj v kakšni leseni lopi, ki so ga imenovali »štrbunk«. Umivali in kopali so se v lesenih škafih, in to le enkrat na teden. Tudi preoblačili se niso tako pogosto, ker ni bilo oblek, pa tudi pralnih strojev in praška ni bilo. Ženske so prale kar na grabnu ali pri koritu in namesto praška so uporabljale pepel. Tudi jedli so bolj skromno. Ponavadi so zaj-trkovali kakšen močnik, žgance, kislo mleko ... Meso je bilo na mizah le ob večjih praznikih, prav tako potica. Veliko več so jedli sadja: svežega in suhega, sladkar^ sploh ni bilo, kruh so pekli le 1-krat na teden. Niso poznali toliko različnih gaziranih p^ač in alkohola. Pili so čisto vodo, v kateri je bilo kuhano sadje, krhlji. Od preostalih p^ač so izdelovali vino in domače žganje. Družine so imele veliko več otrok, kot jih imajo danes. Otroci so morali pomagati doma: pasti krave, ovce, koze ... Pomagali so pri raznih opravilih. Veliko otrok, ki so bili v pomanjkanju, je moralo oditi služit k premožnejšim. Fantje so bili pastirji, deklice so bile največkrat za pestrne. Šole niso bile obvezne in so bile 2-do 3-krat na teden. Včasih je bila umrljivost otrok veliko večja, kot je zdaj, ker niso imeli hrane, pa tudi zdravnika niso obiskovali oziroma poklicali, dokler ni bila zadeva zelo resna, največkrat že prepozno. Prevoznih sredstev ni bilo. Kmetje so imeli za težja opravila vola ali kravo, bogatejši so imeli konje. Redko kdo je imel kolo in za daljše poti so se ponekod vozili z vlaki. A so se prav tako znali družiti in poveseliti. Pri večjih kmečkih opravilih so si pomagali; taka dela so bila: kopanje v vinogradih, ličkanje, žetev, mlatenje žita, trgatev, koline ... Ob nedeljah so redno hodili k maši in tudi na sejme, ki so nekateri ostali kot tradic^a še zdaj: ŠUŠTARSKIsejem v Tržiču, KRANJSKI sejem ... Ob večerih so prebirali fižol, brali knjige, se pogovarjali, načrtovali delo za naslednji dan, ženske so šivale, velikokrat so tudi zapeli in po večjih opravilih tudi zaplesali. Čeprav vsak otrok ni imel svoje sobe, tele-viz^e, računalnika, mobitela. kolesa, jim je bilo lepo. Živeli so bolj umirjeno, veliko bolj so cenili delo, bili hvaležni, da sploh lahko kaj delajo in da jim delo omogoča preživetje. Zdaj pa kljub vsej tehniki in mehanizac^i tečemo, se vozimo, hitimo, največkrat kar tako na hitro pozdravimo, spregovorimo nekaj besed, ker nas že čaka drugo opravilo, ki je tempirano na minuto. Vendar se ne zavedamo, da s takim tempom in tehniko uničujemo našo prelepo naravo in tudi sami sebe. Tako smo največkrat pod stresom in pritiskom, kaj še moremo postoriti, da nam bo jutri še udobneje!? Mislim, da je bilo včasih, kljub današnjemu ugodju, lepo živeti, ker niso vabili računalniki, TV ... Družili so se s pr^atelji, sosedi, veliko več časa so preživeli na zraku, lahko bi rekel, da so se imeli še boljše, ker niso imeli toliko skrbi. Filip Koprivec Slovenca je glede običajev zelo bogata dežela, zato sem o tem vprašal svojega dedka, ki živi na Lesnem Brdu, njegovega strica, in svojo babico, ki mi je povedala o običajih v Prekmurju. Na Lesnem Brdu so se ohranili zelo znani običaji: ličkanje koruze, kjer se je pri neki hiši zbrala vsa vas; to je bilo okoli 50 ljudi. Tako so ličkali koruzo, seveda pa ni šlo brez inštrumentov za spremljavo - največkrat je bila to harmonika, ob njeni spremljavi so peli lepe ljudske pesmi. Na koncu so za veselje še nekoga obsuli z lističi koruze, ki so jih dobili ob ličkanju. Prav tako znan običaj je bilo spravljanje semena prosa iz stebla, ki so ga zvezali, da jim je to uspelo. Potem pa so kakšnemu podtaknili metlo ali kakšno drugo palico in je moral plesati z njo, pa je bila spet veselo. Zanimivo pa je bilo tudi za pusta, ko se jih je zbralo po petnajst in so se razdelili, da sta bila dva muzikanta, »ta star«, »ta mlad«, »policaj«, »pometač« in tr^e pari, ki so ob vsaki hiši zaplesali ter v darilo dobili manjše dobrote. Zelo znano je bilo tudi trganje lanu, ki so ga morali, tako kot konopljo, posaditi zelo na gosto, da so potem lahko iz stebel dobili dobro predivo. Tudi v Dolnji Bistrici so znali vnesti nekaj veselja v dokaj težko življenje, ki so ga živeli včasih, zato moja mama ve veliko povedati o običaju kolin, na katerega so morali nujno povabiti sosede in sorodnike, za dopoldansko malico pa so imeli: prepraženo čebulo in mast, potem pa so ji dodali še kri, ki so jo spekli in potem so to pojedli. Za kosilo so jedli bujto repo (to je kisla repa, v kateri skuhajo sveže meso). Ko pa je bilo vse končano, so iz svežih kosti naredili juho, potem pa še pečenice in krvavice, spekli meso in na gostjo spet nujno povabili sorodnike in sosede. Pozimi je bil zelo znan običaj luščenja bučnega semena. Tudi pri tem delu so se zbrali sorodniki in pr^atelji, vsak večer drugje. Otroci in starejši so to počeli ločeno, zato da so se lahko starši pogovarjali o stvareh, za katere niso hoteli, da bi jih slišala otroška ušesa. Otroci pa so se znašli in so pred vrata postavili nekoga, ki je prisluškoval in otrokom sproti poročal, o čem se pogovarjajo. Da pa otroci niso jedli pešk, so jim starši rekli, da bodo v takem primeru dobili uši. Pozimi so se ženske zbrale, da so oskubile perje, ki so ga potem uporabili za polnjenje vzglavnikov. Ko se je nekdo iz hiše poročil, so imeli »po-zvačina«, ki se je z vozom in sekiro, oblečeno v ježevo kožo, prevažal po kraju in strašil otroke ter s posebnega spiska vabil pr^atelje in sorodnike na gostjo. Ker takrat še ni bilo z opeko ali salonitkami kritih streh, je bil poseben dogodek tudi, ko so se zbrali možje in s posebnimi cepini mlatili po klasju, da je bil poškodovan samo zgornji del, da so lahko potem klasje (ki je moralo nujno biti žito ) uporabili za kritino streh. Zelo pomembno je bilo tudi žegnanje (pro-ščenje), ko so imeli pojedino s potico (kitlini) in zavitkom (r^etaše), gibanico in nujno več vrstami mesa. Za veliko noč so imeli kres, takrat so tudi streljali s karbidom (nekakšne vrste pirotehnika). Vendar so pri streljanju nastajale zelo hude poškodbe, tako da so to počeli le nekateri. Kot v drugih slovenskih vaseh so imeli tudi tu običaj ličkanja koruze, za pusta pa so se našemili v maškare in hodili po vasi, kjer so jim dali nekaj krofov in mesa, denarja pa ne, saj ga ni bilo dovolj. Slovenca je res dežela zanimivih običajev in prav je, da jih poskušamo ohraniti, ker je to naša kulturna dediščina. 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 ___! > wMyř VOLITVE POSLANK IN POSLANCEV V EVROPSKI PARLAMENT © REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNA VOLILNA KOMISIJA J A V N A O B J A V A I. Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 - uradno prečiščeno besedilo in 41/07 - zVrK) v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US) Državna volilna komisija objavlja sezname potrjenih list kandidatov/kandidatk za volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo 7. junija 2009. Uradna objava list kandidatk in kandidatov je tudi na spletni strani www.dvk.gov.si. Glasovanje bo v nedeljo, 7. junija 2009 na voliščih, ki bodo odprta med 7. in 19. uro. II. Predčasno glasovanje bo na posebnih voliščih na sedežih okrajnih volilnih komisij (na sedežih upravnih enot ter njihovih izpostav) ter na sedežih Upravnih enot Cerknica, Metlika in Dravograd (kjer okrajne volilne komisije sicer nimajo svojega sedeža) in bo v torek 2. junija 2009, v sredo 3. junija 2009 in v četrtek 4. junija 2009 med 9. in 17. uro. III. Volivke in volivci lahko najpozneje do 4. junija 2009 na svoji okrajni volilni komisiji (na sedežu upravne enote) uredijo vse potrebno, če se na dan glasovanja zaradi bolezni ne bodo mogli udeležiti glasovanja na volišču (glasovanje na domu). V primeru, da na dan glasovanja ne bodo v kraju svojega stalnega prebivališča, se lahko do 4. junija 2009 prijavijo za glasovanje na posebnih voliščih na območju drugih volilnih okrajev (za volišče 970 - OMNIA). Osebe s posebnimi potrebami (invalidi) se lahko do 4. junija 2009 prijavijo za glasovanje na posebnih voliščih, dostopnih za invalide. Na nekaterih od teh volišč bo omogočeno glasovanje s posebno elektronsko napravo. Informacije, naslovi okrajnih volilnih komisij, naslovi sedežev volišč za volivce zunaj volilnega okraja ter sedeži volišč, dostopnih za invalide (z oznako, na katerih od njih je mogoče glasovati z glasovalno napravo), so objavljeni spletni strani: www.dvk.gov.si. IV. Glasuje se za eno listo kandidatk in kandidatov. Za listo se glasuje tako, da se obkroži zaporedna številka liste. Na listi, za katero je glasoval/a, lahko volivka oziroma volivec označi enega kandidata/kandidatko, ki mu/ji daje prednost pred ostalimi s te liste (preferenčni glas).Ta glas se odda tako, da se pred imenom in priimkom obkroži zaporedna številka. Številka: 10-7/00-20/09 Datum: 12. 5. 2009 Anton Gašper Frantar PREDSEDNIK DOLOČITVEV VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ Za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 7. junija 2009, se v 6. volilnem okraju 3. volilne enote določijo volišča: Volilna Volilni enota okraj 003 06 V O L I Š Č E Št. Sedež 001 GD Brezovica, Tržaška 388, 1351 Brezovica 002 GD Brezovica, Tržaška 388, 1351 Brezovica 003 ZD Dobrova, Ul. V. Dolnič. 2, 1356 Dobrova 004 GD Brezje, Brezje 57, 1356 Dobrova 005 Pri Suhadolc Jernej, Šujica 10, 1356 Dobrova 006 Športni center Gabrje, 1356 Dobrova 007 GD Hruševo, Hruševo 2 a, 1356 Dobrova 009 GD Podsmreka, Podsmreka 44, 1356 Dobrova 010 GD Vrzdenec, Vrzdenec, 1354 Horjul 011 Bivša OŠ 2ažar, 2ažar 23, 1354 Horjul 012 GD Podolnica, Podolnica, 1354 Horjul 013 GD Zaklanec, Zaklanec, 1354 Horjul 014 OŠ Horjul, Šolska ul. 44, 1354 Horjul 015 OŠ Horjul, Šolska ul. 44, 1354 Horjul 016 Dom v Šentjoštu, Šentjošt 13, 1354 Horjul 017 GD Butajnova, Butajnova 23, 1354 Horjul 019 KD Jakoba Trobca, Pol. Gr. 13, 1355 Pol. Gradec 020 GD Dvor pri P. Gradcu, 1355 Polhov Gradec 021 GD Zalog-Setnik, Smolnik 15, 1355 P. Gradec 022 Dom krajanov Črni vrh 37a, 1355 P. Gradec območje občine Brezovica Brezovica Dobrova-Polhov Gradec Dobrova-Polhov Gradec Dobrova-Polhov Gradec Dobrova-Polhov Gradec Dobrova-Polhov Gradec Dobrova-Polhov Gradec Horjul Horjul Horjul Horjul Horjul Horjul Dobrova-Polhov Gradec Dobrova-Polhov Gradec Dobrova-Polhov Gradec Dobrova-Polhov Gradec Dobrova-Polhov Gradec Dobrova-Polhov Gradec Predčasne volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament bodo potekale 2. 3. in 4. junija 2009 na sedežu Okrajne volilne komisije- Upravna enota Ljubljana Vič - Rudnik, Trg MDB 7, Ljubljana med 9 in 17.00 uro. Izžrebani vrstni red list političnih strank, ki bodo na glasovnicah Kandidatke in kandidati so: 1. M.SĚ NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1. Lojze PETERLE 2. Ljudmila NOVAK 3. Mojca KUCLER DOLINAR 4. Anton KOKALJ 5. Alenka ŠVERC 6. Klemen ŽUMER 7. Ksenija KRAŠEVEC SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 1. Darko KRAJNC 2. Nataša LORBER 3. Katja GRABNAR 4. Idris FADUL 5. Peter JANEŠ 6. Maja KOVAČ 7. Miha JAZBINŠEK 3. SLS. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Ivan ŽAGAR 2. Marta CIRAJ 3. Marjan SENJUR 4. Nada SKUK 5. Ciril SMRKOLJ 6. Marija RIBIČ 7. Janez PODOBNIK 4. KRŠČANSKI SOCIALISTI SLOVENIJE 1. Maruša BENKIČ 2. Nedeljko DABIČ 3. Gabrijela ČEVNIK 4. Srečko PRISLAN 5. Valentina STOPAR 6. Nina PLAHUTNIK SUHADOLNIK 7. Andrej MAGAJNA 5. SOCIALNI DEMOKRATI 1. Zoran THALER 2. Tanja FAJON 3. Andrej HORVAT 4. Mojca KLEVA 5. Lev KREFT 6. Karmen PAHOR 7. Andreja KATIČ ZDRUŽENI ZELENI 1. Vlado ČUŠ 2. Lucija MOZETIČ 3. Mihael JARC 4. Teja DUMENČIČ 5. Franc ČERNAGOJ 6. Tomaž OGRIN 7. Tamara GALUN 7. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Karl Viktor ERJAVEC 2. Marija GJERKEŠ DUGONIK 3. Drago MIROŠIČ 4. Andrejka MAJHEN 5. Joško GODEC 6. Silva SAVŠEK 7. Avgust HERIČKO SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 1. Milan ZVER 2. Romana JORDAN CIZELJ 3. Zofija MAZEJ KUKOVIČ 4. Dragutin MATE 5. Mirko ZAMERNIK 6. Katja KOREN MIKLAVEC 7. Anže LOGAR 9. zares ZARES - nova politika 1. Ivo VAJGL 2. Felicita MEDVED 3. Roman JAKIČ 4. Bernarda JEKLIN 5. Peter J. ČESNIK 6. Cvetka ZALOKAR - ORAŽEM 7. Matej LAHOVNIK 10. NEODVISNA LISTA ZA PRAVICE BOLNIKOV 1. Marko ŠIDJANIN 2. Tadeja CANKAR DAVANZO 3. Andraž KOŠIR 4. Tina JAKOPIN 11. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Jelko KACIN 2. Mirjam MUŽENIČ 3. Slavko ZIHERL 4. Sonja KRALJ BERVAR 5. Borut CINK 6. Darija MOHORIČ 7. Aleš GULIČ 12. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1. Sergej ČAS 2. Donja HUDOKLIN 3. Barbara JERMAN 4. Aleš BANDUR 5. Janja ČAS 6. Nina MAVRIN 7. Matej IVANUŠA 44 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Volitve poslancev iz RS v Evropski parlament Z odlokom Predsednika Republike Slovence, ki je objavljen v Ur.l. RS, št. 18/2009 je določeno, da bodo volitve poslancev iz RS v Evropski parlament 7. jun^a 2009. Volitve poslancev iz Republike Slo-ven^e v Evropski parlament ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovence v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/2004 - ZVPEP-UPB1) v nadaljevanju ZVPEP. Sedem poslancev iz RS v Evropski parlament se bo volilo za dobo petih let. Iz območja RS se bodo poslanci izvolili na podlagi list kandidatov po proporcionalnem načelu. Za izvedbo volitev je območje Republike Slovence 1 (ena) volilna enota. V postopku volitev poslancev iz Repu- blike Slovence v Evropski parlament se bo izvedlo: a)splošno glasovanje na voliščih v Republiki Slovenci, 7. 6. 2009; b)predčasno glasovanje 2., 3. in 4. 6. 2009 na sedežu okrajne volilne komisije - Tržaška 1, Vrhnika in sicer od 9.00 ure do 17.00 ure; c)glasovanje po pošti na območju Republike Slovence za osebe, ki bodo 7. 6. 2009: -v bolnišnici ali zdravilišču; -v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu; -na prestajanju kazni zapora ali v priporu, in bodo najpozneje do 28. 5. 2009 vložile zahtevo za tako glasovanje pri okrajni volilni komis^i; č) glasovanje na domu 7. 6. 2009 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje v četrtek, 4. 6. 2009 sporočile okrajni volilni komis^i, da žel^o glasovati na domu; d) glasovanje na volišču, ki je dostopno invalidom - volivci, ki žel^o glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, morajo okrajni volilni komis^i sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču, za območje katerega so vpisani v volilni imenik in sicer najpozneje v četrtek, 4. 6. 2009; e) glasovanje na volišču za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja - volivci, ki nimajo stal- nega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komi-s^i, na območju katerega so vpisani v volilni imenik, da žel^o glasovati na volišču v drugem okraju. Enako storno tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje pristojnosti diplomat-sko-konzularnega predstavništva RS (izseljenci), pa bodo na dan glasovanja 7. 6. 2009 v Republiki Slovenci in žel^o glasovati na volišču v Slovenci najpozneje v četrtek, 4. 6. 2009. d) glasovanje v tujini. OKRAJNA VOLILNA KOMISyA 2. VOLILNEGA OKRAJA 3. VOLILNE ENOTE Republika Slovenca, OKRAJNA VOLILNA KOMISUA 3. volilne enote 2. volilnega okraja Tržaška cesta 1, 1360 VRHNIKA Številka: 041-1/2009 Datum: 25. 3. 2009 Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-UPB1, Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odločba US), Okrajna volilna komis^'a 3. volilne enote 2. volilnega okraja izdaja naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ Za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovence v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, dne 7. jun^'a 2009, se določbo naslednja VOLIŠČA: A. Občina Vrhnika KS VRHNIKA - CENTER Volišče: Cankarjev dom Vrhnika šifra: 00302008 obsega: Cankarjev trg 1, 1b, 1c, 5 Tržaška cesta 1, 2, 2a, 4, 5, 6, 9, 9a, 9b, 21, 23, 25, 27 Kopališka ulica, Ob igrišču, Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Lošca, Mrakova cesta, Pot v Močilnik, Sušnikova cesta, Usnjarska cesta, Prečna pot P.O.: 0011, 0012, 0082, 0092 Volišče: Cankarjev dom Vrhnika šifra: 00302009 obsega: Gradišče Tržaška cesta 30, 32, 32a, 33, 33a Voljčeva cesta 13, 17, 17a, 21, 21a, 26 P.O.: 0004, 0003, 0078, 0088 Volišče: OŠ Ivan Cankar, Lošca 1 šifra: 00302010 obsega: Cesta 6. maja: 1, 2, 3, 4, 5, 7, 7a, 10, 10u, 10v, 10z, 11 Na Klisu Voljčeva cesta: 1, 2, 4, 12 Krožna pot: 1, 2, 3, 4, 6, 8a, 8b, 8c Cesta gradenj: 9, 11, 12, 13, 16, 15 Tržaška cesta: 22, 24, 26, 28 Na zelenici: 1, 2, 3a, 3b, 3c, 4, 5a, 5b, 5c P.O.: 0007, 0002, 0001, 0077,0087 Volišče: Dom krajevne skupnosti šifra: 00302011 obsega: Cesta 6. maja: 6, 8, 9 Cesta gradenj: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Poštna ulica, Trg Karla Grabeljška, Krpanova ulica Cankarjev trg: 6, 6a, 9, 10 Stara cesta 2, 2a, 4, 4a, 6, 8, 10, 13, 15, 18, 18b, 19, 21, 23, 25, 31, 35, 37, 40, 45, 45a, 47, 49,52 Tržaška cesta: 3, 3a, 7, 7a, 7b, 8, 8a, 8b, 10, 11, 12 P.O.: 0008, 0010 KS VRHNIKA - BREG Volišče: Gasilski dom Vrhnika, Jelovško-va cesta šifra: 00302012 obsega: Cankarjev trg: 2, 2a, 2b, 3, 3a, 4, 7, 8, 11 Ljubljanska cesta: 1, 2, 3, 4, 9 , 16, 16a Sivkina ulica: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, 17, 19, 21 Stara cesta: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 14, 16, 17, 17a, 20 Čuža: 6, 8, 10, 12 Partizanski tabor, Delavsko naselje, Jelovškova ulica, Robova cesta, Na livadi, Ob izviru, Ob progi, Travniška ulica, V zatišju, Na klancu, Pot na Košace P.O.: 0017, 0018, 0019, 0020, 0085 Volišče: Elektro Ljubljana, Ljubljanska c. 23, Vrhnika šifra: 00302013 obsega: Ljubljanska cesta: 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 27, 29, 31, 32, 33, 34a, 34b, 36a, 36b, 38a, 38b Sivkina ulica: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22 Možinova ulica, Kolodvorska ulica, Vrtnarja, Opekarska cesta, Kuclerje-va ulica, Mokrice, Pot na Tojnice, Rožna ulica, Pod Hruševco P.O.: 0021, 0022, 0075, 0076, 0093, 0091 KS VRHNIKA - VAS Volišče: Dom upokojencev šifra: 00302014 obsega: Idr^'ska cesta: 13, 15, 17, 19, 30 Tržaška cesta: 46, 50, 51, 52, 53, 55 Dolge njive, Betajnova, Storžev grič Gabrče: vse razen (4) Notranjska cesta: vse razen (5, 15, 13) P.O.: 0006, 0023, 0024, Volišče: Gostilna Turšič, Voljčeva c. 3 šifra: 00302030 obsega: Idr^'ska cesta: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 26, 28, 28a, 32, 34 Pri lipi: 1, 3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 17b, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 7a, 7b Vas: 9, 11, 15, 17, 25, 27, 29, 35, 36a, 39, 40, 41, 43, 45 Voljčeva cesta: 3, 3a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 8, 9, 11, 14 Na klancu 27 Ob potoku, Dobovičnikova ulica, Kolesarska pot, Med vrtovi, Ob Beli, Pot k Studencu, Prisojna pot, Kurirska pot, Tičnica P.O.: 0015, 0016, 0084, 0086, 0118 Volišče: Zupnyski vrtec Vrhnika, Voljčeva cesta 22, Vrhnika šifra: 00302015 obsega: Tržaška cesta: 31, 34, 34a, 35, 36, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 57, 45, 38a Voljčeva cesta: 15, 16, 16a, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 27 Idr^ska cesta: 21, 23, 25, 27, 29, 42 Notranjska cesta: 5, 15, 13,11 Gabrče: 4 Na klancu 22, 24, 26, 28 Stara cesta: 22, 22a, 24, 27, 28, 29, 30, 30a, 32, 33, 34, 36, 39, 41, 42, 43, 44, 46, 48, 50, 50a, 51, 53, 54, 55, 55a Čuža: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15 Pri lipi: 2, 4, 6 Vas: 2, 4, 6, 7, 8, 10, 18, 20, 22, 24, 28, 30, 32, 36, 38 Pot k Trojici, Petkovškova ulica, Pav-karjeva pot, Močilnik, Raskovec, Tur-novše, Hrib, Grilcev grič P.O.: 0026, 0005, 0025, 0014, 0013, 0009, 0083 KS VERD Volišče: Gasilski dom Verd šifra: 00302016 obsega: Cankarjevo nabrežje, Brigadirska cesta, Cesta na barju, Cesta Krimskega odreda, Cesta na polju, Janezova cesta, Jagrova cesta, Kačurjeva cesta, Kotnikova cesta, Ledina, Pionirska cesta, Sternenova cesta, Stranska cesta, Čolnarska cesta P.O.: 0032, 0031, 0030, 0079, 0089 Volišče: Gasilski dom Verd šifra: 00302017 obsega: naselje: Mirke, Verd - ulica Verd, Bistra P.O.: 0027, 0029, 0070, 0028, 0034, 0033,0090 KS DRENOV GRIČ - LESNO BRDO Volišče: Gasilski dom Drenov Grič šifra: 00302020 naselje: Drenov Grič in Lesno Brdo P.O.: 0042, 0040, 0041, 0044, 0043, 0098, 0099 KS STARA VRHNIKA Volišče: Dom KS Stara Vrhnika šifra: 00302021 naselje: Stara Vrhnika P.O.: 0060, 0062, 0061, 0063, 0064, 0096 KS BEVKE Volišče: Kulturni dom Bevke šifra: 00302022 naselje: Bevke P.O.: 0052, 0053, 0051, 0100, 0117 KS PODLIPA - SMREČJE Volišče: Gasilski dom Podlipa šifra: 00302023 naselje: Podlipa in Smrečje P.O.: 0065, 0069, 0101, 0115, 0116 KS LIGOJNA Volišče: Bivša šola Ligojna šifra: 00302024 naselje: Mala Ligojna in Velika Ligoj-na P.O.: 0039, 0059, 0074, 0097 KS SINJA GORICA Volišče: Dom KS Sinja Gorica šifra: 00302025 naselje: Sinja Gorica P.O.: 0036, 0037, 0038, 0094 KS BLATNA BREZOVICA Volišče: Gasilski dom Blatna Brezovica šifra: 00302026 naselje: Blatna Brezovica P.O.: 0035, 0095 KS ZAPLANA Volišče: Bivša šola Zaplana šifra: 00302027 naselja: Zaplana, Jamnik, Jerinov Grič, Marinčev Grič, Mizni Dol, Prezid, Str-mica, Trčkov Grič P.O.: 0067, 0066, 0068, 0106, 0107, 0108, 0109, 0110, 0111, 0112, 0113, 0114 KS PADEŽ - POKOJIŠČE - ZAVRH Volišče: Gostilna na Pokojišču šifra: 00302028 naselja: Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici P.O.: 0073, 0072, 0071 B. Občina Borovnica Volišče: Gasilski dom Borovnica šifra: 00302001 obsega: Ljubljanska cesta: 1, 3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19, 19a, 21, 23, 23a, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55 Miklavičeva cesta: 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 28, 30 Obrtniška ulica: 1, 2, 3, 4, 5 Ulica Bratov Mivšek: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31 Zalarjeva cesta: 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17 P.O.: 0010, 0005, 0006 Volišče: Osnovna šola Borovnica šifra: 00302002 obsega: Cesta pod goro: 2, 4, 6, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 16a, 18, 18a, 20, 22, 23, 24, 24a, 26, 27, 28, 28a, 29, 30, 31, 32, 34, 36, 37, 38, 39, 39a, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 49, 51, 53, 55 Demšarjeva ulica: 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 16, 17 Gradišnikova ulica: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25, 27, 29 Ljubljanska cesta: 32, 34, 36, 50, 52 Mejačeva ulica: 1, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 Mikuževa ulica: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 11 Pot v Jele: 7, 7a, 9, 10, 10a, 12, 14, 16, 18, 20, 20a, 22, 24, 26, 28, 30 Rimska cesta: 51 Ulica bratov Debevc: 1, 2, 3, 5, 7 Ulica bratov Mivšek: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 20a, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34 P.O.: 0008, 0007, 0009, 0038, 0039, 0040, 0041, 0042 Volišče: Občina Borovnica šifra: 00302003 obsega: Cerkova ulica: 1, 2, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20 Cesta na grič: 2 Mejačeva ulica: 2 Molkov trg: 1, 2, 3, 4, 4a, 4b, 5, 6, 8, 8a, 12 Paplerjeva ulica: 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 23, 24, 26, 28 Pot v Jele: 1, 1a, 3 Ramovševa ulica: 1, 2, 3, 5, 7 Rimska cesta: 1, 3, 35, 37 Švigljeva ulica: 1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 13 Zalarjeva cesta: 8, 10, 12, 14, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 30a, 30b, 31, 32, 34, 36, 38, 40, 42 P.O.: 0001 Volišče: Osnovna šola Borovnica šifra: 00302004 obsega: Cesta na grič: 1, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 11, 13, 15, 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 45 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 56, 58 Pot na Malence: 1, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 11a, 13, 15, 17,12 Pot v Jele: 2, 4, 5, 6, 8 Rimska cesta: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 26a, 28, 30, 32, 34, 34a, 36, 38, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 50, 52, 58 Zalarjeva cesta: 33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 48a, 49, 50, 51, 52, 52a, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 62a, 64, 66, 68, 68a, 70 P.O.: 0004, 0002, 0003, 0043 Volišče: Gasilski dom Breg pri Borovnici šifra: 00302005 naselja: Breg pri Borovnici in Pako P.O.: 0011, 0012, 0013, 0014, 0015, 0016, 0017, 0018, 0025 Volišče: Škorpion bar, Dol pri Borovnici 19, Borovnica šifra: 00302006 naselja: Dol pri Borovnici in Laze pri Borovnici P.O.: 0023, 0022, 0024, 0019, 0021, 0020 Volišče: Gasilski dom Brezovica pri Borovnici šifra:00302007 naselja: Brezovica pri Borovnici, Dražica, Lašče, Niževec, Ohonica, Pristava, Zabočevo P.O.: 0035, 0027, 0034, 0026, 0029, 0033, 0036, 0031, 0030, 0032, 0028, 0037 C. Občina Log - Dragomer DRAGOMER - LUKOVICA Volišče: Dom Krajevne skupnosti Dra-gomer šifra: 00302018 obsega: naselje Lukovica pri Brezovici, Dragomer: Dragomerška cesta: 4, 6, 8, 9z, 10, 12, 12a, 16, 18, 18a, 18b Kotna pot, Kratka pot, Mirna pot, Ob gozdu, Pot na Polane, Pot ob Sneža-ku, Prečna pot, Lepa pot, Pot za Stan, Rožna pot, Vrtna pot Pod Lovrencem 22 Stara cesta 2, 2a P.O.: 0005, 0006, 0007, 0008, 0009 Volišče: Osnovna šola Log Dragomer šifra: 00302029 obsega: Dragomerška cesta: 1, 3, 5, 7, 9, 9a, 9b, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 22a, 23, 24, 24a, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 34a, 35, 36, 37a, 37b, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 43a, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 53, 55, 60, 60a, 63, 64, 65, 66, 74, 76 Ljubljanska cesta: 2, 4, 6, 6a, 6b, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 20a, 22, 26, 28, 30, 32 Na Grivi, Šolska ulica, V Loki, Laze, Na vasi, Pod Lovrencem - vse razen 22 Stara cesta - vse razen 2 P.O.: 0001, 0002, 0003, 0004 LOG Volišče: Gasilski dom Log pri Brezovici šifra: 00302019 naselje Log pri Brezovici P.O.: 0010, 0011, 0012, 0013, 0014, 0016, 0017 D. Celotno območje 3. volilne enote 2. volilnega okraja VOLIŠČE, KI JE DOSTOPNO INVALIDOM Volišče: Dom upokojencev Vrhnika šifra: 00302950 VOLIŠČE ZA PREDČASNO GLASOVANJE Volišče: Občina Vrhnika, Tržaška ce- E. Območje celotne države sta 1, Vrhnika šifra: 00302901 VOLIŠČE ZA GLASOVANJE PO POŠTI VOLIŠČE, ZA VOLIVCE, KI NIMAJO STALNEGA PREBIVALIŠČA NA OBMOČJU OKRAJA Volišče: Upravna enota Vrhnika, Tr- Volišče: Občina Vrhnika, Tržaška ce-žaška cesta 1, Vrhnika sta 1, Vrhnika šifra: 00302997 šifra: 00302970 Posebno obvestilo v zvezi z volišči Spoštovani volivci, volilna komis^a je na svoji seji dne 9. 4. 2009 sprejela sklep o določitvi volišč, ki pa je v primerjavi s prejšnjimi sklepi spremenjen in sicer: a) bivše volišče Blagajana ima po novem sedež v Cankarjevem domu na Vrhniki Na vabilu za volitve bo pravilno zapisan nov sedež volišča. b) volišče Dom upokojencev je po novem razdeljeno na dve volišči, eno s sedežem v Domu upokojencev in drugo s sedežem v Gostilni Turšič. Volivci bodo o sedežu svojega volišča obveščeni z vabilom na volitve. OKRAJNA VOLILNA KOMIS^A 2. VOLILNEGA OKRAJA 3. VOLILNE ENOTE Osnovna šola Polhov Gradec Prvomajska dirka Bilo je 26. aprila leta 2012 in z vsemi mojimi sošolci smo se trudili, da bi sestavili vozilo, s katerim bi se prvega maja ob 12. uri udeležili tretje prvomajske dirke s pogonom na pedala. Tudi petnajst drugih šol se je s skrajnimi močmi trudilo, da bi sestavili vozilo, ki mu ni para in ki bi z lahkoto zmagal na letošnji dirki. Tuhtali in iskali smo najboljše zamisli in najboljše dele, kar jih imamo, tri dni, dokler nam četrtega dne v naše glave prišla enkratna zamisel: "Naredimo vozilo s tremi prestavami, da bi lahko prilagodili hitrost in bilo bi manj poškodb." Vsi smo se strinjali in takoj začeli z delom. Vsak je bil za nekaj zadolžen; na primer jaz sem moral iz starih koles sneti zavore in prestave. In čez dva dni smo bili nared; to je bilo 1. maja. Prišli smo na start. Za vožnjo so določili mene. Nataknil sem čelado in dirka se je začela. Dirkali smo po klancu navzdol in začel sem s 1. prestavo, ker sem vedel, da se bližam ovinku. Drugi so zavirali, jaz pa sem hitro zavil v ovinek in že sem drvel naprej kot četrti. A kmalu se je tretji prevrnil zaradi prevelike hitrosti v ovinku. Drugega sem prehitel brez težav, pri prvem mi pa ni šlo. Tudi on je imel prestave in zato sva bila precej izenačena, a v zadnjem ovinku pred ciljem sem ga prehitel in zmagal. To je bilo veselje!! Po dirki smo imeli zabavo, ki je trajala dolgo v noč. Žiga Mrzlikar, 7. b v Živimo za vas V oblake zapišemo zdaj, ves svet vidi naj. Našo srečo, naše življenje, vse naše hrepenenje. Vp^emo na glas, ves svet naj sliši nas. Živimo za vas, ljubimo na glas. Glasba nam je vse, upanje, življenje, hrepenenje. V oblake se skrčmo, glasbo do konca nav^mo. Naj odmeva do neba prek vsega sveta. Slovenca dežela je naša, vsak Slovenec se s tem lahko ponaša. Živimo za vas, ljubimo na glas. Glasba nam je vse, upanje, življenje, hrepenenje. Zmage nam niso tuje, a za te ni nuje. Nam je važno to, da verjamemo srčno. Glasba nam je vse, upanje, življenje, hrepenenje. Sabina Košir, 9.a 46 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ★ ** ★ ★ ★ ★ ★ ★ *★* 7. JUNIJ 2009 VZEMIMO EVROPO IVO VAJGL FELICITA MEDVED ROMAN JAKIČ BERNARDAJEKLIN PETER J. ČESNIK CVETA ZALOKAR ORAŽEM Dr. MATEJ LAHOVNIK Predstavitev programa in kandidatov na www.zares.si 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 47 Kandidati in kandidatke: Jelko Kacin je rojen leta 1955. Je diplomirani obramboslovec. Bil je član prve slovenske vlade, vodil je medijsko promocijo osamosvojitve Slovenije. Bil je minister za obrambo in dva mandata poslanec v DZ RS. Leta 2004 je bil izvoljen v Evropski parlament. Je poročevalec EP za Srbijo, v poslanski skupini ALDE pa je zadolžen za države Zahodnega Balkana. Je predlagatelj resolucije o Srebrenici. Mirjam Muženič je rojena leta 1955. Je univerzitetna diplomirana profesorica sociologije. Zadnjih 16 let je dopisnica RTV SLO iz Trsta. S svojimi novinarskimi prispevki si prizadeva za izboljšanje položaja slovenske manjšine v Italiji. Dr. Slavko Ziherl je rojen leta 1945. Je doktor znanosti s področja psihiatrije. Bil je strokovni direktor Psihiatrične klinike. Dela kot klinični psihiater in visokošolski učitelj psihiatrije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Je podpredsednik LDS. Mag. Sonja Kralj Bervar je rojena 1967. Zaključila je magistrski študij na Akademiji za glasbo. Zaposlena je na Ministrstvu za kulturo, kjer vodi sektor za evropske zadeve in kulturni razvoj. V času našega predsedovanja EU je vodila Odbor za kulturo pri Svetu Eu. Borut Cink je rojen leta 1982. Študira na Fakulteti za družbene vede, smer politologija, kjer mora opraviti še diplomo. Je član društva Mladih evropskih federalistov in podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije. Od februarja 2009 je predsednik Mlade liberalne demokracije. Mag. Darija Mohorič se rojena leta 1962. Je univerzitetna diplomirana politologinja in magistrica znanosti. Svojo delovno pot je začela na občini Ljutomer. Bila je sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve. Sedaj pa je načelnica upravne enote v Ljutomeru. Aleš Gulič je rojen leta 1954. Je univerzitetni diplomirani slavist. Bil je profesor slovenščine na Ekonomski srednji šoli, asistent na Katedri za srbsko in hrvaško književnost Filozofske fakultete. Zaposlen je bil na radijski postaji v Trbovljah. V letih od 2004 do 2008 je bil poslanec DZ RS. Prihodnost EU je v njeni rasti in krepitvi inovativnosti LDS si bo prizadevala, da bo izkoristila talente in intelektualno moč naših ljudi za to, da bi se vključili v evropsko razpravo o izzivih prihodnosti in načinih za soočenje z njimi in tako obogatili skupni življenjski prostor, ki je v Evropi - domovini naše domovine. Podpirali bomo vse skupne ukrepe EU za reševanje gospodarske in finančne krize, predvsem ukrepe, usmerjene v krepitev inovativnosti in konkurenčnosti. Po mnenju LDS je prihodnost EU v njeni rasti, zato podpiramo njeno nadaljnjo širitev, še zlasti na države zahodnega Balkana. Podnebni paket, ki je bil sprejet v EP je po našem mnenju minimum, ki ga EU mora uresničevati. Do leta 2020 moramo za 20% zmanjšati izpuste CO2 in drugih toplogrednih plinov, za 20% povečati delež energije iz obnovljivih virov ter za 20% zvišati energetsko učinkovitost. Naši poslanci v EP bodo tudi v novem mandatu sledili sodobnim evropskim liberalnim idejam in branili temeljne človekove svoboščine. 48 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Evropska Un^a je zveza držav članic, ki želi svojim državljankam in državljanom zagotoviti boljšo in varno prihodnost. Evropski svet skupaj z evropskim parlamentom sprejemata zelo pomembne odločitve na različnih področjih našega družbenega življenja, na ta način Evropska Un^a močno zaznamuje našo skupno prihodnost. Zakonodaja Evropske Un^e določa standarde, ki morajo biti upoštevani in izvedeni na ravni celotne Un^e. Nekatera področja, katera ureja evropska zakonodaja, so izjemno pomembna tudi za uresničevanje programa stranke DeSUS. V mislih imam zlasti področje pokojninskega in invalidskega sistema, zdravstvenega sistema in nasploh področje socialne politike. Kdor ne sodeluje pri odločanju o teh zadevah, že v razpravah znotraj evropskih institue^, nima nobene možnost vplivati na vsebino posameznih odločitev. Zaradi navedenega je v stranki DeSUS dozorela odločitev, da prvič samostojno s svojo kandidatno listo nastopimo na volitvah za vstop v parlament Evropske Un^e. V preteklih letih je bila Slovenca večkrat s strani Evropske komisme opozorjena, da bi morala izvesti novo pokojninsko reformo. Po mnenju komisme, naš pokojninski sistem ne zagotavlja dolgoročne finančne vzdržnosti. V stranki DeSUS se ne strinjamo z navedenimi opozorili komisme in smo se na takšna opozorila vedno odzvali kot nepotrebna. Različni podatki kažejo, da smo po vseh kazalcih pod ravnjo Evropske Un^e. Pokojninska reforma iz leta 1999 po našem trdnem prepričanju zagotavlja stabilnost našemu pokojninskemu sistemu. Stranka DeSUS s samostojnim sodelovanjem na volitvah v parlament Evropske Un^e želi pritegniti upokojence, invalide, delavce in vse tiste, ki so socialno ogroženi zaradi globalne gospodarske krize. Stranka DeSUS v svojem programu poudarja pomen vrednot, kot so spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zagotavljanja človeka dostojnega življenja, zagotavljanja medsebojne in medgenerac^ske solidarnosti, zagotavljanja varne starosti, uveljavljanje socialne pravičnosti, uresničevanje enakih možnosti ter ohranjanja čistega in zdravega okolja. To so vrednote, ki jih poudarjajo tudi številni evropski strateški dokumenti, ki so potrjeni s strani instituc^ Evropske Un^e. Zato se bo stranka DeSUS, če bo dobila predstavnika v parlamentu Evropske Un^e, zavzemala za uresničevanje svojega programa ter vseh drugih vrednot, ki so vsebovani tudi v strateških dokumentih Evropske Un^e. V evropskem parlamentu je potrebna DeSUS prepoznavna skupina poslancev, ki bi posebej zastopala interes upokojencev, invalidov in starejših. V vseh članicah se delež starejših prebivalcev povečuje in prav je, da se njihov glas sliši tudi v Evropskem parlamentu. V stranki DeSUS pričakujemo podporo vseh tistih volivk in volivcev, ki jim ni vseeno, kakšne odločitve sprejema parlament Evropske Un^e glede naše prihodnosti. V času globalne finančne in gospodarske krize mora biti Evropska Un^a še bolj občutljiva pri sprejemanju odločitev, ki imajo lahko pomembne posledice za uresničevanje standardov pr^azne socialne politike. V stranki DeSUS smo prepričani, da globalna kriza ne sme vplivati na uresničevanje tistih evropskih dokumentov, ki naj bi zagotavljali državljankam in državljanom držav članic Evropske Un^e dostojno življenje v čistem in zdravem okolju. V stranki DeSUS želimo pritegniti na volitve v parlament Evropske Un^e tako mlade kot starejše, ženske in moške, upokojence in delavce, invalide in brezposelne, ker samo na ta način bo mogoče uresničili tisto, kar so želeli pred več kot petdesetimi leti uresničiti očetje Evropske Un^e. Pri izbiri kandidatk in kandidatov za volitve v parlament Evropske Un^e smo upoštevali različna merila. Lista kandidatk in kandidatov upošteva merila glede teritorialne zastopanosti, število žensk, različne izobrazbene ravni in potrebne izkušnje. Tako imamo na listi izkušenega diplomata, magistrico evropskega prava, poslanca državnega zbora, ministra. Naše kandidatke in kandidati za volitve v parlament Evropske Un^e so: Karl Viktor Erjavec, minister za okolje in prostor Mar^a Gjerkeš Dugonik, podpredsednica stranke DeSUS Drago Mirošič, veleposlanik Andrejka Majhen, mag. evropskega prava Joško Godec, poslanec Državnega zbora RS Silva Savšek, mag. znanosti Avgust Heričko, dipl.inž.gradb. Potrebni učinkoviti protikrizni ukrepi Poslanska skupina SDS in vodstvo stranke so celoten ponedeljek, 11.5.2009, namenili delovnemu obisku notranjsko-dolenjske regye. Poslanska skupina SDS s poslancem dr. Francetom Cukjatijem na čelu je tudi ta mesec obiskala eno od pokrajin Sloveni e, tokrat se je mudila na obisku notran- sogovornikov, predsednik SDS g. Janez Janše, poslanec dr. France Cukjati, kandidati za evropske poslance: dr. Romana Jordan Cizelj, ga. Zofija Mazej Kukovič, g. Mirko Za- so jim problematiko Lika in lesne industri e pri nas nasploh, seznanili pa so se tudi z različnimi problemi v Občini Borovnica. Pozneje so se poslanci odpravili Na Javni tribuni je potekala aktivna razprava o problemih lokalnega gospodarstva, gospodarski krizi in neučinkovitem ukrepanju vlade ob grozečem jsko-dolenjske regi e. Pri svojem delu se je konkretno seznanila s problemi občin in lokalnega prebivalstva na terenu. Obiskala je celotno obljubljansko regi o, od Kočevja, Blok in Ivančne Gorice do Vrhnike. Zaradi velike razpršenosti krajev se je poslanska skupina razdelila v pet skupin, ki so se odpravile vsaka po svoji poti. Za zaključek pa so se vse zbrale na skupni Javni tribuni z naslovom Gospodarski ukrepi v Domu Ivana Cankarja na Vrhniki, kjer je potekala zanimiva razprava o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Na tribuni je sodelovalo mnogo odličnih mernik in mag. Anže Logar. Zjutraj se je skupina poslancev mudila tudi pri vrhniškem županu, dr. Marjan Riharju, ki jih je na praznik vrhniške občine tudi sprejel v prostorih občine. Sprejemu je sledil pogovor s horjulskim županom in skupino vrhniških obrtnikov, ki so poslancem predstavili problematiko v lokalnem gospodarstvu v regi i. Popoldne je skupino gostil tudi borovniški župan g. Andrej Ocepek. Poslanci so si ogledali tovarno Liko in Center za vzdrževanje streliva Podstrmec pri Borovnici ter uspešno podjetje Liko-PRIS. Predstavili tudi na Brezovico, kjer so se srečali s predstavniki Občine Brezovica in brezoviškim županom g. Metodom Rop-retom. Pogovarjali so se o dejavnostih v občini, kakšni so njihovi cilji in načrti, predstavili pa so jim tudi tista problematična področja, kjer bi jim lahko pomagali kot člani izvršne oblasti. Kot je na novinarski konferenci že med obiskom dejal predsednik SDS Janez Janša, se gospodarsko-finančna kriza v regji še ne čuti tako močno kot v drugih regjah, vendar se bo to do konca leta spremenilo, če ne bo učinkovitih vladnih ukrepov. večanju nezaposlenih. 90 sodelujočih na okrogli mizi je izpostavilo tudi problematiko slovenskega sodstva in težave na raziskovalnem in izobraževalnem področju. Na tribuni je bilo izpostavljeno, da je paket pro-tikriznik ukrepov, ki ga je pripravil Strokovni svet SDS, kakovostna konkurenca paketom vladajoče koalici e. SDS se namreč kot opozicijska stranka ne zateka v kritiziranje vladnih ukrepov, ampak skuša s svojimi konkretnimi in kakovostnimi predlogi izboljšati odgovor države na potrebe gospodarstva in državljanov. MC Priznani in nagrajeni s sredstvi Lokalna akcyska skupina (LAS) Barje z zaledjem je bila ustanovljena lani poleti, združuje pa posameznike, interesne skupine in javne zavode občin Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika z namenom črpanja sredstev iz evropskega programa LEADER. LAS je pred časom (17. aprila) prejela odobritev svojega statusa s strani Ministrstva za kmetjstvo, gozdarstvo in Članstvo v LAS je odprto. Pričakujejo, da soma še povečalo. LAS Barje z zaledjem prehrano (MKGP), kar je pogoj za dodelitev sredstev LEADER. Na podlagi predložene strategje akcjske skupine je ministrstvo LAS-u za letos odobrilo sredstva v višini 122.424 € za programe in 27.931 € za njegovo delovanje. LAS mora sedaj pripraviti letni izvedbeni načrt s programi, ki jih bo financiral z odobrenimi sredstvi. Ker je časa relativno malo, LAS ne namerava objaviti poziva za zbiranje projektnih idej, marveč namerava delati na projektih, ki so jih njegovi člani tako ali tako načrtovali za letos. Za naslednja leta pa bodo poskušali zbirati izvedbene projekte s pozivom. Na nedavnem sestanku upravnega odbora je tako že bilo nekaj idej. Marjan Plestenjak iz Turistične zveze Dolomiti je predlagal oživljanje vaških jeder in delovanje Krajinskega parka Polhograjski Dolomiti ter namenjati pozornost turizmu na kmetjah. Janez Drašler iz Kmetjsko svetovalne službe Vrhnika je menil, da bi morali vzpostaviti sodelovanje z novoustanovljenim se bo število članov sča- krajinskim parkom Ljubljansko barje in nameniti pozornost kmetj-stvu. Vinko Košir iz KZ Vrhnika je predlagal projekt tržnice na Vrhniki, s čimer se je strinjala tudi Maja Kogov-šek iz Občine Vrhnika, a predlagala še obnovo kotlovnice v osnovni šoli in ureditev otroških igrišč. Lokalna akcjska skupina Barje z zaledjem mora oddati izvedbeni načrt na kmetjsko ministrstvo do srede junja. Sicer pa skupina LAS pričakuje, da bo v programskem obdobju 2007 do 2012 za izvajanje projektov in njeno delovanje prejela iz programa LEADER in lokalnega sofinanciranja okoli 1 mio € razvojnih sredstev. Gašper Tominc 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 49 Lokvanj, TD Jezero, KUD Barje, KD Barje in TD Barje), pa pozivamo, naj začnejo z izbirnimi preizkusi in sestavo občinske tekmovalne ekipe. Naj opozo- rimo, da spremenjena Pravila, ki ste jih prejeli konec leta 2008, povečujejo ocenjevalno težo na akovosti. ZOLB - Jernej Korenčič IV. medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja Obsežna barjanska ravan, prepredena s številnimi odvodnimi jarki, spojenimi z Ljubljanico, posameznimi hribčki nad ravnino, vonjem vodnega rastlinja, črne prsti, pokošene trave, njihovi cvetovi, ki ob meglenih poletnih jutrih vzvalovyo z vzletom in prepevanjem številnih ptic, bi bil kratek povzetek doživetega opisa pokrajine iz pred 50 let. Obsežna barjanska ravan, prepredena s številnimi odvodnimi fekalnimi jarki, spojenimi z Ljubljanico, posameznimi hribčki nad ravnino, vonjem fe-kalnih alg, črne prsti, pomešane z odpadnim gradbenim materialom, pokošene silažne trave in koruze, tujih rastlin, njihovih cvetov, ob meglenih poletnih jutrih prepojenih z izpareva-njem pesticidov, herbicidov in umetnih gnojil, z vzletom in prepevanjem ogroženih ptic pa bi bil povzetek skoraj večine doživetega opisa iste pokrajine danes. Konec minulega leta je Vlada sprejela Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje. To je temelj za izdelavo podzakonskih aktov, odredb, pravil, ukrepov, ustanovitev javnega zavoda, ki naj bi bedel nad prostorskim oziroma krajinskim urejanjem prostora, vzpodbujal prebivalstvo k prijaznemu odnosu do narave ter v tem pomenu tudi iskal razvojne priložnosti. Večina vsebine projektov, ki jo je ZOLB pet let sicer neuspešno naslavljal na javne razpise, naj bi med drugim končno dobilo svoje mesto tudi v vladni javni instituc^'i oziroma novoustanovljenemu Zavodu Krajinski park Ljubljansko barje. Barjani smo sicer veseli vsake podpore, vendar pa nas zgodo- vina uči, da se tako kot naši predniki lahko z gotovostjo opremo le na lastno odgovornost in sposobnost. Verjetno ni nikogar, ki ne bi želel živeti v okolju, ki ga opisuje prvi odstavek prispevka. Take razmere bo glede na že degaradirano območje barjanske pokrajine težko zagotoviti. Lahko pa ohranimo vsaj tisto neokrnjeno naravo, ki je še ostala. Vendar pa nikakor ne na račun prebivalstva. Iskati moramo možnosti, da sprememba odnosa do vzdrževanja kmet^'-skih površin in okoljskih predpisov ne bo prizadela socialnega statusa domačinov. S pravilnim čiščenjem barjanskih travnikov z edinstveno botaniko ter vso biotsko verigo, ki zagotavlja habitatne možnosti za razvoj in življenje številnih, v svetovnem merilu pomembnih živalskih in rastlinskih vrst, bi barjanska pokrajina lahko postala edinstven naravni rezervat (vsaj na nekaterih mestih) najužnejšega mokrišča Evrope. Za ohranitev Ljubljanskega barja je pomembno, da se pri gospodarjenju in ohranjanju naravnih in kulturnih vrednot deluje usklajeno z vsemi upravnimi enotami, stroko, insti-tuchami vladnih in nevladnih organizac^'. V ekonomskem in naravovarstvenem pomenu ga je treba obravnavati kot celoto. Kulturno-etnološka prireditev vseh Barjanov, ki poteka vsako leto v drugi občini, je priložnost, da se vsaj enkrat na leto srečajo prebivalci, lastniki, upravljavci zemljišč in predstavniki politike ter stroke, ki neposredno odločajo o prihodnosti barjanske pokrajine. Temu bo namenjena tudi predhodna letošnja javna tribuna, ki bo nadomestila siceršnjo »okroglo mizo« in bo s pomočjo Zelenega vala ter vprašanj slučajnih anketiranih prebivalcev po posameznih občinah skušala pridobiti ključna vprašanja in posredno tudi odgovore, povezane s pričakovanim življenjem prebivalstva v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Glavni del prireditve bo namenjen tekmovanju 98 koscev in grabljic z namenom druženja, predvsem pa ohranjanja kulturne dediščine, ki je skozi stoletja zaznamovala barjanski prostor in med drugim omogočila obstoj določenih, v svetovnem merilu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst vse do današnjih dni. Letošnje tekmovanje, na katerem bodo sodelovale ekipe Škoflj ice, Iga, Brezovice, Borovnice, Vrhnike, Loga - Dragomer-ja in MOL-a, bodo popestrili: etnološka povorka, »barjanska tržnica«, kulturni program, predstavitev glasbenih skupin sedmih občin, zunanja razstava orodja, fotografij in običajev iz življenja prebivalcev koloniziranega Barja, likovna delavnica, biološka delavnica, prrikaz življenja koliščarjev in predstavitev Plečnikove arhitekture. Celotna prireditev bo potekala v okolici cerkve sv. Mihaela v Črni vasi, in sicer drugo soboto v septembru, 12. 9. 2009. Gostiteljica boe Mestna občina Ljubljana s pokroviteljstvom župana Zorana Jankovića. Vabimo vse zainteresirane, ki bi želeli aktivno sodelovati na prireditvi (prodajna razstava likovnih del z »barjansko« tematiko, udeležba na likovni delavnici, sodelovanje pri biološki oziroma naravovarstveni delavnici, ponudba na barjanski tržnici s pridelki, dobrotami barjanskih gospodinj, izdelki drobne obrti, zdravilne barjanske rastline, izdelki iz medu, turistično, izletniško in literarno predstavitv^o posameznih lokalnih skupnosti), da svojo udeležbo pr^av^o na ZOLB, 040 29 88 11. Nosilcem organizac^'e koscev in grabljic po posameznih občinah (TD Bobri, TD Krim, TD Škofljica, TD Lavrica, TD Borovnica, DR koscev in grab-ljic Lo^ - Dragomer, ZIC Vrhnika, ŠD ter KD Bevke, TŠKD Bralci Našega časopisa radi potujejo Da se bralci Našega časopisa ne držimo le svojega zapečka in domačega kraja, dokazujejo številna srečanja s turisti, na manjših barkah, v raznih turističnih krajih, predvsem v različnih toplicah in vzdolž vse obale Jadrana ter na otokih. Tako me je na Mljetu ogovorila skupina Vrhničanov, ki so me takoj prepoznali po majici z napisom Pohod ob meji horjulske občine. Pred nedavnim sem pred prvomajskimi prazniki poleg Horjulcev v termah Banovci srečal tudi skupino občanov iz sosednje Občine Dobrova Polhov - Gradec, v kateri je bil tudi znani republiški gasilski funkcionar Franc Bradeško s sorodniki. France Brus Spominska fotografija bralcev Našega časopisa, posneta v termah Banovci. ANKETA O ZADOVOLJSTVU STRANK - obvestilo Spoštovane občanke in občani! Na Upravni enoti Vrhnika bomo jun^a začeli izvajati redne letne ankete o zadovoljstvu naših strank. Občane, ki bodo v času izvajanja ankete obiskali Upravno enoto, prosimo, da si vzamejo nekaj minut časa in ob pomoči anketarja izpoln^o vprašalnik. Anketa vključuje vprašanja, kako so stranke zadovoljne s storitvami Upravne enote, kakšen je odnos zaposlenih do strank, kolikšen je bil čakalni čas in podobno. Anketiranje je prostovoljno in anonimno. Vaši odgovori nam bodo pomagali, da se bomo še bolje organizirali in vam približali naše storitve. Vsem, ki si boste vzeli čas in izpolnili vprašalnik, se že vnaprej zahvaljujemo. Gabriela Mlinar, načelnica Upravne enote Vse novice spet na enem mestu Po nekaj mesecih zatišja je ponovno oživela spletna stran www.r-orion.com. Na njej lahko zopet v živo poslušate Radio Orion, 90,6 Mhz, dobite najrazličnejše informac^'e o radiu in nenazadnje najdete vse lokalne novice, zbrane na enem mestu. Prebirate lahko novice iz Brezovice, Vrhnike in Borovnice pa tudi Horjula in Dobrove. Predvsem boste na strani našli informac^'e o prekinitvi dobave elektrike, prekuhavanju vode, izidih lokalnega časopisja, cepljenju proti steklini, skratka vse koristne informac^'e, ki jih potrebujete v vsakodnevnem življenju. Na spletni strani se lahko na novice tudi naročite in jih tako prejemate preko elektronske pošte. Pobrskate lahko tudi med največjim izborom prireditev v naših krajih in prepričani smo, da boste med vsemi prireditvami zagotovo našli kakšno zase. Vsi, ki pripravljate prireditve ali imate pomembno obvestilo, pa se lahko v vsakem trenutku obrnete na nas, preko elektronske pošte info@r-orion.com ali preko GSM-a, na 041 200 600. Poskrbeli bomo, da bo za vas izvedelo veliko ljudi. Ekipa www.r-orion.com RRA LUR K^'fmalnB msvajna agencija IJuhljtinfkt urbane ftffie mu LUJF. TfWHU^FI 4 ImfWL H Štipend^'a je najboljša investic^a! JAVNI POZIV K ODDAJI VLOG ZA IZBOR DELODAJALCEV V REGySKO ŠTIPENDySKO SHEMO LJUBLJANSKE URBANE REGyE ZA ŠOLSKO/ŠTUDySKO LETO 2009/2010 Regionalna razvojna agenc^a Ljubljanske urbane reg^'e (RRA LUR) je objavila javni poziv delodajalcem za vključitev v program posrednih kadrovskih štipen-d^ v okviru Reg^'ske štipend^'ske sheme Ljubljanske urbane reg^'e. Štipend^'a iz Reg^'ske štipend^'ske sheme je sestavljena iz: ■ dela, ki ga iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipend^'e zagotavlja subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni oz. štipenditor (RRA LUR) v višini 50 % dodeljene kadrovske štipend^'e, vendar največ v višini 30 % minimalne plače skladno s 37. členom Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip); ■ preostalo polovico pa zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja izobraževalnega programa oz. za čas sklenitve pogodbe o štipendiranju. Štipenditor lahko zagotovi sofinanciranje obveznosti delodajalca v višini do 40 % višine štipend^'e tudi s strani občin. Sredstva občin so sredstva iz proračunov občin in drugih virov. Rok za oddajo vlog je 19. jun^ 2009. Vsebino poziva in pr^avni obrazec ter vse druge informac^'e najdete na spletni strani www.rralur.si. Sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2009 Urnik Centra za ravnanje z odpadki: ponedeljek in sreda od 10.00 do 18.00 ure, torek, četrtek in petek od 7.00 do 15.00 ure in sobota od 8.00 do 16.00 ure. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zaključilo razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2009. V naslednjih dneh bomo sklenili pogodbe z 227 izvajalci različnih programov s področja socialnega varstva za leto 2009. Ministrstvo je sicer letos že sklenilo pogodbe tudi z izvajalci večletnih programov. Tako bo leta 2009 sofinanciralo 307 različnih programov v skupni višini 9.056.063,00 EUR in v okviru teh sredsvev zagotavljalo tudi zaposlitev 280 strokovnjakom z različnih področ^'. Tako kot v številnih drugih državah tudi v Slovenci že vrsto let del storitev s področja socialnega varstva zagotavljajo nevladne organizac^'e. Zaradi številnih pr^aviteljev je javni razpis letos potekal v dveh fazah, in sicer so se prednostno obravnavali programi, ki so vključeni v večletno sofinanciranje. V večletno sofinanciranje je bilo letos na novo vključenih osem programov. Pogodbe z izbranimi izvajalci je ministr- stvo sklenilo že februarja. V okviru enoletnega sofinanciranja bo leta 2009 vključenih 227 programov. Tako bomo leta 2009 skupaj sofinancirali 307 različnih programov s področja: socialne rehabilitac^'e, duševnega zdravja, področja invalidov, specializirane terapevtske programe, psihosoci-alne pomoči otrokom, odraslim ali družinam, programe za starejše, programe psihosoci-alnega svetovanja po telefonu, programe za brezdomce, za brezdomne uživalce drog, programe za obravnavo otrok s specifičnimi težavami, programe medgenerac^'skih središč, psihosocialne pomoči žrtvam nasilja ter druge programe, ki so namenjeni odpravljanju psi-hosocialnih stisk. Za sofinanciranje enoletnih programov je leta 2009 namenjenih 2.279.381,00 evrov, za večletne programe 6.770.619,00 evrov, za vse programe skupaj pa 9.056.063,00 evrov. S sofinanciranjem programov v daljšem časovnem obdobju ministrstvo spodbuja in zagotavlja zaposlitev že več kot 280 strokovnjakom s posameznih področ^'. V navedene programe je vključenih tudi veliko prostovoljcev, ki s svojim delom pomembno prispevajo k večji kakovosti izvajanja programov. Sredstva so praviloma namenjena za stroške dela strokovnih delavcev in materialne stroške, ki so nujni za izvajanje programov. Mi- nistrstvo programe sofinancira največ v višini do 80 % vrednosti projekta, preostala sredstva pa morajo izvajalci zagotoviti iz lokalnih skupnosti, donac^', participac^'e uporabnikov in drugih virov. V skladu z Re-soluc^o o Nacionalnem programu socialnega varstva smo lani začeli tudi z ocenjevanjem (evalvac^o) programov. Preglednica: Višina sredstev, ki jih je MDDSZ namenilo sofinanciranju programov socialnega varstva po posameznih letih LETO VIŠINA SOFINANCIRANJA VIŠINA SOFINANCIRANJA 2000 501.700.000,00 SIT / 2001 678.033.000,00 SIT 3.062.348,27 EUR* 2002 872.753.000,00 SIT 3.790.173,42 EUR* 2003 976.557.516,00 SIT 4.125.887,35 EUR* 2004 1.269.817.000,00 SIT 5.296.575,92 EUR* 2005 1.254.271.928,00 SIT 5.235.390,95 EUR* 2006 1.256.483.000,00 SIT 5.243.210,65 EUR* 2007 1.651.153.149,00 SIT 6.890.140,00 EUR* 2008 7.742.820,00 EUR 2009 9.056.063,00 EUR * preračunano po tečaju EUR/SIT Banke Slovence na dan 31. 12. 2008 50 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dojenčki - ogromni onesnaževalci? Ste se kdaj vprašali, kdo »pridela« največ smeti? Otroci ali odrasli? Presenečeni boste: dojenčki! En otrok od rojstva do dveh let in pol, kolikor je povprečna starost, ko začne hoditi na kahlico, samo s plenicami »pridela« skoraj dve toni smeti. Kaj to pomeni? Za primer vzemimo Občino Vrhnika. V njej je okrog 570 otrok v starosti od nič do dveh let in pol. Ker velika večina otrok uporablja pleničke za enkratno uporabo (PEU), je to 410 ton odpadnih plenic (približno 2808 m3) v enem letu, kar je 82.000 € za smetarino. Glede na to, da odpadke pridno ločujemo in poskušamo z njimi prihraniti kjer koli je mogoče, bi lahko naredili kaj koristnega tudi v primeru pleničk? Lahko - z izbiro pralnih pleničk. A pomembnejše je dejstvo, da so take pleničke veliko bolj zdrave (še posebno za fantke), veliko bolj ekološke, pa tudi veliko cenejše. Da bi spet prali plenice? Ah, dajte no ^ Sodobne krojene pralne pleničke so v tujini znane že desetletje in več, tudi v Slovenci se je ponudba v zadnjih letih precej povečala, imamo tudi dva slovenska proizvajalca. Pleničke so krojene kot PEU in se zapenjajo na ježka ali pritiskače. So iz bombaža ali bambusa. Če otroka pov^amo izključno v pralne pleničke, peremo na 2 do 3 dni, sušimo pa v sušilnem stroju, na radiatorjih ali zraku. Blato skupaj s prekrivnim lističem odvr-žemo v stranišče. Ker pralne pleničke ne dajejo »občutka suhosti«, temveč otrok občuti mokroto, hitreje poveže potrebo z občutkom neugodja in zato hitreje osvoji kahlico. Zaradi preproste uporabe, a slabe prepoznavnosti se število družin, ki se iz zdravstvenih ali ekoloških razlogov odločajo za nakup in uporabo pralnih pleničk zelo počasi, a vztrajno povečuje tudi v Slo-ven^l. Zakaj poudarjamo zdravstveni vidik? Pleničke za enkratno uporabo (pa tudi ženski vložki in tamponi!) vsebujejo številne škodljive snovi, kot so: - natr^'ev poliakrilat - vpojni gel, ki daje »občutek suhosti«. Načeloma ni strupen, a povzroča izsuševanje ritke in plenični izpuščaj, kljub nestrupenosti pa zaradi super vpojnosti za dojenčka pomeni smrt, če ga zauž^e 5 g ali več; razumljivo, zakaj farmacevtski lobi spodbuja uporabo »uporabi-zavrzi« izdelkov. Verjetno TBT-ja v pleničke zaradi škandala v letu 2000 ne dodajajo več. Ekolog^a? Ogromne količine plenic za enkratno uporabo, ki se odvr-žejo na depon^'ah, razpadajo do 500 let. Temu prištejemo še blato, ki bi moralo biti odstranjeno v kanalizac^o, tako lahko s pralnimi oreščki), novejši stroji pa porabljajo tudi bistveno manjše količine vode in električne energie. Pa se splača? Ste že kdaj izračunali, koliko se zapravi za enega otroka za pleničke? Ne, ker je strošek za pleničke tako nujen in vsakodneven? V preglednici je na- Ena možnost je nakup na obroke, če ga proizvajalec omogoča, drugo možnost pa že leta obsežno uporabljajo v ekološko naprednejših državah: Ital^'i, Avstr^'i, Franc^', Anglii, Kanadi ^ - subvencioniranje nakupa pralnih pleničk. Subvencioniranje je različno: na državnem, reg^'-skem ali občinskem nivoju. - dioksin, ki je stranski produkt beljenja s klorom in velja za najverjetnejšega povzročitelja raka (dioksin se sprošča tudi, ko kurimo plastične in druge odpadke, ki jih ne bi smeli kuriti, temveč bi jih morali odložiti v primerne zabojnike); - TBT, ki je pravzaprav bio-cid, so dodajali v pleničke iz preventivnih razlogov proti glivicam. Skozi kožo prehaja (še posebno prek sluznice) v obtok, kjer škodljivo vplive na imunski sistem, še slabše pa je, da deluje kot hormonski motilec, ki lahko povzroči tudi neplodnost dečkov. Če temu dodamo že dolgo znano dejstvo, da se v PEU dečkom pregrevajo moda, kar lahko povzroči enake posledice, postane zastrašujoče in hkrati pa, zavito v plastičen ovoj, na depon^'ah predstavlja prave male »biološke bombe«, saj se bakterie lahko prosto šir^o oz. se blato lahko izplakuje v podtalnico (izjema so, še preredke, primerno urejene depon^e). Tudi pralne pleničke niso ekološko neoporečne, saj za pranje potrebujemo več vode in praška. Toda nepredstavljivo večje količine vode in naftnih derivatov se uporabi pri pridelavi PEU (plastika), za polnilo se poseka preveč dreves (kar je globalno zelo sporno), v okolje se spusti ogromne količine zelo onesnažene vode, med tem ko za pranje lahko izberemo tudi manj oporečne praške (kar je še posebno priporočljivo, saj tudi praški vsebujejo številne zelo strupene snovi; nadomestimo jih vedena finančna primerjava stroškov za PEU in pralne pleničke: (glej tabelo) Vir in pojasnila k izračunu: www.pleniceRACMAN.si Presenečeni? Opozoriti je treba še na komunalne stroške. Nekaterim družinam se namreč komunalni stroški ne povečajo (se pa zato občini), drugi pa potrebujejo kakšno vrečo na mesec več. Finančna stiska. Že tako trenutne razmere niso cvetoče in mnogo ljudi je v finančni stiski, izdatki pa se s prihodom novorojenčka še dodatno povečajo. V začetku so pralne pleničke kar znaten finančni zalogaj. Kako tedaj? V Avstr^l so, npr., izračunali, da en otrok stane državo zgolj zaradi pleničk okrog 400 €, zato subvencionirajo nakup pralnih pleničk vsaj 100 € (odvisno od občine; pogosto subvencionirajo polovico nakupa, a največ 200 €). V Angliji odvržejo 8 mil^onov plenic na dan, zato poleg subvenc^e ponujajo tudi pralne servise za posebno udobje mamic. V sosednji Ital^'i dob^'o starši ob rojstvu bon za nakup pralnih plenic, občine pa tudi aktivno promovirajo uporabo le-teh in še bi lahko naštevali. V Slovenci, kot ponavadi pri ekologii, capljamo nekje daleč zadaj. Očitno nas ne zbudi niti evropsko sodišče. Sprašujem se, čemu se občine ne odločajo za subvencioniranje in spodbujanje nakupa pralnih pleničk. Zaradi neznanja, nepoznavanja, zatiskanja oči ali brezbrižnosti? Se lahko nadejamo, da bi se katera naših občin prva zbudila in tako postala vseslovenski zgled? Tudi sama za svojo hči uporabljam pralne pleničke in lahko iz prve roke potrdim, da ni bistveno več dela kot odnašanje smeti. V pralne pleničke sem jo začela povrati 14 dni po rojstvu. Vse trditve proti pralnim pleničkam: otrok je predebelo povit, mu je vroče, ker je moker, ima vneto ritko/mehur, otroka gibalno ovirajo, lahko gladko zavržem. Pov^am jo že skoraj leto in pol in pleničke so primerne v vseh letnih časih, materiali dihajo in ne povzročajo pregrevanja (v nasprotju PEU), ritka je zdrava in je sploh ni treba mazati. Hči se je plazila zelo zgodaj in shodila normalno pri enem letu. Vsi smo zelo zadovoljni s temi pleničkami. Všeč mi je tudi, da jih nikoli ne zmanjka in ni treba misliti, kdo in kam bo šel kupit nov paket. Vse več ljudi si prizadeva, da ločuje, reciklira, uporabljajo vrečke za večkratno uporabo. V članku sem le omenila še eno področje, na katerega redko pomislimo. Poskrbimo, da bodo naši otroci zdravi in bodo rasli ter živeli v čistem okolju! Polona Sokol Izračun za obdobje povyanja enega otroka (0 do 2,5 leta) \ Pleničke za I enkratno uporabo i j Krojene pralne pleničke ZALOGA i količina potrebnih/ i 5500 PLENIC : cena plenic : pleničk 1430 € DRUGA OSKRBA i odvoz i odpadkov i deponya i...o.d.p.a.d.ko.v......... : okoljska taksa sKuPAj............... 2 toni 218 € 168 € i 13 dnevnih plenic i I 178 € i i 4 nočne plenice i I 50,40 € j i 5 prekrivnih hlačk i 1 61,50 € j i 10 rolic prekrivnih lističev i 1 49 € i : pralni prašek i i 64,80 € i : voda 24 € i i elektrika (pralni stroj, višja tarifa) i 1 20,5 € I 38 € i elektrika (sušilni stroj, nižja tarifa) 1854 € 33,40 € 482 € Slovenska vojska Slovenska vojska je mlada vojska. Lahko rečemo, da je nastala z nastankom samostojne slovenske države leta 1991, čeprav je vojaška tradicya precej daljša. Do leta 2003 je v Slovenyi potekalo obvezno služenje vojaškega roka. Leta 2003 pa je Slovenska vojska prešla na poklicno vojsko. Od takrat se popolnjuje s poklicnimi vojaki in vojakinjami, ki v njej vidyo svojo prihodnost in možnost osebnega razvoja ter nabiranje novih, posebnih izkušenj. V vojaške vrste vabimo tudi tiste, ki bi se želeli ukvarjati z vojaškim delom samo občasno, v svojem prostem času, po službi kot pogodbeni pripadniki rezervne sestave oziroma pogodbeni rezervisti in tiste, ki bi se kot vojaki prostovoljci na prostovoljnem služenju vojaškega roka radi naučili osnovnih vojaških prvin in se na podlagi tega morda odločili za zaposlitev v Slovenski vojski. Zaposlitev v Slovenski vojski kot poklicni vojak Vojaško življenje in delo se v marsičem razlikuje od življenja ljudi, ki opravljajo druge poklice, vendar je vojaški poklic zelo zanimiv in privlačen. Povezan je s pridobivanjem novih znanj in z novimi pryateljstvi. Poklic vojaka ponuja zanimivo zaposlitev in možnost napredovanja. Naloge so v vojski jasno določene in raznolike, samo delo pa dinamično in razgibano. Vojaki in vojakinje veliko časa namenjajo dobri telesni pripravljenosti, bivanju v naravi in skrbi za svoje zdravje. Raznolikost poklicev, ki jih lahko poklicni vojak ali vojakinja opravlja v Slovenski vojski je velika in prinaša izkušnje, ki jih je na drugih področjih, delovnih mestih težko ali nemogoče pridobiti. Poklicni vojak ali vojakinja lahko postane državljan ali državljanka Republike Slovenye, ki nima dvojnega državljanstva, je telesno in duševno sposoben/na za opravljanje vojaške službe in pozitivno opravi test gibalnih sposobnosti, praviloma ni starejši od 30 let, ima najmanj IV. stopnjo izobrazbe (triletna poklicna šola), ni bil/ a pravnomočno obsojen/a na kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in ni bil/a obsojen/a na več kot tri mesečno nepogojno zaporno kazen zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja. Poklicni pripadnik ali pripadnica Slovenske vojske v času zaposlitve v njej ne sme biti član/ica politične stranke ali se aktivno ukvarjati s politiko. Poklicni vojaki in vojakinje Slovenske vojske imajo veliko ugodnosti in sicer: • Denarna nagrada za podpis pogodbe (5 ali 10 let z možnostjo podaljševanja), • 24 urno nezgodno zavarovanje, • dodatno pokojninsko zavarovanje in določeno plačilo SV v drugi pokojninski steber, • povračilo potnih stroškov za prevoz na delo in vrnitev z njega, • organizirana prehrana ali povračilo stroškov, • dinamično in zanimivo delo, • vodena karierna pot (možnost napredovanja v podčastnika ali častnika), • rokovanje s sodobno vojaško tehniko, opremo in oborožitvyo, • udeležba v mirovnih operacyah, misyah v tujini, • sodelovanje na vajah s tujimi oboroženimi silami doma in v tujini, • dopolnjevanje znanja in izboljšanje psihofizične pripravljenosti, • brezplačna uporaba vojaških športnih objektov v prostem času (telovadnice, fitnes) tudi za družinske člane, • uporaba počitniških zmogljivosti, • pridobitev vojaških stanovanj, • socialno varnost, • itd. Kandidati in kandidatke za zaposlitev v Slovenski vojski morajo opraviti sprejemni postopek, ki vsebuje kar nekaj preverjanj in traja približno tri mesece. V temu času imajo kandidati in kandidatke dovolj časa, da razmišljajo o sebi kot o vojaku/vojakinji in v Slovensko vojsko vstopyo pripravljeni na vojaško delo, urjenje in usposabljanje. Kandidati in kandidatke oddajo prošnjo za zaposlitev v Slovenski vojski pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve na področju kraja bivanja. Prošnjo oddajo s prilogami (potrdilo o ustrezni izobrazbi - spričevalo, potrdilo o državljanstvu - osebni dokument, življenjepis, itd.). Nato morajo v postopku opraviti preverjanje gibalnih sposobnosti, opraviti pogovor s predstavnikom obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, ki kandidata varnostno preveri, opraviti zdravniški pregled, sprejeti sklep o izbiri, dogovoriti se o začetku dela in podpisati pogodbo o zaposlitvi (5 ali 10 let z možnostjo podaljševanja). Poklicni pripadniki Slovenske vojske so za svoje delo tudi primerno plačani. Višina osnovne plače je odvisna od stopnje izobrazbe in delovnega mesta, na osnovi česar se posameznik razporedi v plačni razred. Izračun osnovne plače ne vključuje dodatka za delovno dobo in dodatka za stalnost, ki pripada posamezniku po petih letih, dodatka za uspešnost in povračil, ki so povezana z nadomestilom za prehrano in prevoznimi stroški. Plača je odvisna tudi od enote razporeditve, primerno pa se poveča tudi ob udeležbi v mirovnih operacyah in misyah v tujini, odvisno od vrste dela in območja napotitve (vojak, cca. 3.200 EUR). tabela spodaj Opravljanje vojaškega dela kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Redna služba včasih ni dovolj za izpolnitev vseh tistih želja, ki jih ima posameznik. Nekdo potrebuje več izzivov, drugi si želi več športnega druženja, nekateri se za to odločyo, ker želyo svoj prosti čas izkoristiti za izboljšanje finančne situacye. Razlogi so različni - cilj pa je enak: z visoko usposobljenostjo in izurjenostjo zagotavljati varnost in blaginjo državljanov Republike Slovenye in prispevati k mednarodnemu miru in stabilnosti. Usposabljanje in urjenje pogodbenih rezer- Informativni izračun osnovne plače na dan 1.3.2009 Neto plača Vojak s IV. stopnjo izobrazbe od 670 do 785 EUR Vojak s V. stopnjo izobrazbe od 693 do 810 EUR Podčastnik - vodnik od 775 do 895 EUR Častnik - poročnik od 960 do 1115 EUR 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 51 Natančno pred štiridesetimi leti je tedanja slovenska vlada, ki jo je vodil Stane Kavčič, rodil se je v Ligojni, mlada leta pa je preživel v Borovnici, zasadila prvo lopato za gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Zanjo bi morali dobiti tudi mednarodno posojilo, vendar tedanja zvezna vlada ni odobrila posojila za slovensko avtocesto. Nastala je »>cestna afera«, saj so ljudje ob bodoči trasi avtoceste protestirali zaradi takšnega ravnanja zvezne vlade, Kavčič pa je moral tudi zaradi te »>afere«< leta 1972 zapustiti politiko. ^ -WT- v • v ripravil Marjan Horvat Stane Kavcic, politik, ki je videl naprej/3 Tako kot že večkrat prej, se tudi leta 1972 Tito ni neposredno angažiral v slovenskem obračunu, ampak je prepustil Slovencem samim, da »naredao red v hiši«. Zato je bila v Ljubljani, vendar le na videz, »čistka« manj spektakularna, vendar je že aprilska seja par-t^skega vodstva napovedovala obračun z liberalnim delom republiškega vodstva, zlasti z vlado. Vse bolj so se krepile kritike, da vlada zanemarja ekonomsko sodelovanje z državami tretjega sveta in se v svojih gospodarskih stikih naslanja predvsem na Avstr^o in Bavarsko. Avtorji takih ocen so strašili celo z neza- in oblikovanjem delniških družb. Na posebni seji part^'skega vodstva, ki so jo pripravili v tedanjem ožjem part^'skem krogu - sekretariatu -, ki ga je vodil inž. Andrej Marinc, roko nad vsem pa sta držala predvsem Edvard Kardelj in France Popit, so se zvrstili očitki o ideoloških zablodah Staneta Kavčiča. Kmalu je sprevidel, da je gonja proti njemu tako dobro organizirana, da nima nikakršne možnosti, da bi uspel ubraniti politiko svoje vlade, ki je bila sicer potrjena v skupščini. Nastal je dokončni obračun. Tik pred njim, 24. oktobra 1971, je Kavčič povabil na dom Vrhničana France Popit, predsednik CK ZKS in Stane Kavčič, predsednik slovenske vlade dovoljstvom Sovjetske zveze, ki bi se lahko vpletla v jugoslovanske razmere zaradi takšne politike Slovence. Gradivo v »obtožnici« proti Stanetu Kavčiču se je kopičilo in poleg »cestne afere« so mu očitali, da ima ambic^o preoblikovati gospodarstvo v liberalističnem duhu z uvajanjem svobodnega trga kapitala vistov je razporejeno skozi vse leto in skupaj ne sme trajati več kot 30 dni. Vsak pripadnik pogodbene rezerve se mora najprej naučiti temeljnih vojaških znanj in veščin. Podčastniki ali častniki v pogodbeni rezervi so deležni posebnega vojaškega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki traja nekaj dalj časa. Pogodbe za tiste, ki se usposabljajo v šoli za podčastnike ali častnike, se sklenejo predvidoma za šest, sicer pa praviloma za pet let. Med trajanjem pogodbe je pogodbeni rezervist lahko vpoklican za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter za sodelovanje v mirovnih operac^'ah v tujini. Leto 2009 je za pogodbene rezerviste še posebnega pomena, saj bodo prvič skupaj s poklicnimi pripadniki Slovenske vojske napoteni v mirovno operac^o na Kosovo. Pogodbeni rezervist vsak mesec prejme plačilo za pripravljenost (11 mesecev). Med usposabljanjem (30 dni - 1. mesec) pa prejme plačilo, ki je odvisno od formac^'ske dolžnosti, na katero je razporejen in povračilo potnih stroškov. Informativni izračun prejemkov pogodbenega rezervista z odsluženim vojaškim rokom je prikazan v tabeli spodaj. Pogodbeni rezervist lahko postane državljan republike Slovence, ki nima dvojnega državljanstva, je ustrezne starosti in je zdravstveno ter psihofizično (opraviti mora test preverjanja gibalnih sposobnosti) sposoben za vojaško službo. Za vojaka mora imeti končano vsaj poklic- enega izmed podpredsednikov svoje vlade, ki je že dalj časa kritiziral njegovo ravnanje. Hotel je zvedeti za očitke na svoj račun. O pogovoru na tem obisku Kavčič med drugim piše: »Začel je z mojimi zaslugami in sposobnostjo in nadaljeval z mojimi grehi: ne razumem prave vloge delavskega razreda, no šolo, za podčastnika vsaj srednjo šolo in za častnika najmanj visoko strokovno šolo. Prav tako ne sme biti kaznovan in mora soglašati z varnostnim preverjanjem ter ne sme biti napoten na delo, šolanje ali usposabljanje v tujino za več kot tri mesece. Pogodbeni rezervisti v času opravljanja vojaškega dela pridobio nova znanja, izkušnje, prijateljstva, zvišajo psihofizično pripravljenost, imajo prednost pri zaposlitvi v Slovensko vojsko, pridobio nova znanja o Slovenski vojski, vojaški tehniki, opremi in oborožitvi, imajo brezplačno prehrano, prenočišče, obleko - uniforma, povrnejo se jim potni stroški, so zdravstveno in nezgodno zavarovani ter ostale druge ugodnosti. Dodatne informac^'e, o možnosti zaposlitve v Slovenski vojski, opravljanju vojaškega dela v pogodbeni rezervi, prostovoljnem služenju vojaškega roka in štipendiranju, pridobite na www.slovenskavojska.si,www.postanivojak.si, brezplačni telefonski št.: 080 13 22, na Upravi za obrambo Ljubljana, Linhartova 13, 1000 Ljubljana in v Pisarni za obrambo Vrhnika, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika (področje Vrhnike, Logatca, Borovnice in Log-Dragomerja). Lep pozdrav štabni vodnik Jur^' Primšar Podčastnik za pridobivanje kadra Uprava za obrambo Ljubljana Direktorat za obrambne zadeve Informativni izračun na dan 1.2.2009 Vojak Podčastnik Častnik Neto plačilo za pripravljenost (11 mes.) 1554 EUR 1554 EUR 1554 EUR Neto plačilo za usposabljanje (30 dni), odvisni od formac^'ske dolžnosti od 439 EUR do 505 EUR od 527 EUR do 659 EUR od 735 EUR do 878 EUR Niko Kavčič, dolgoletni predsednik Ljubljanske banke, ki je odšel s Kavčičem in poskrbel za objavo njegovih spominov forsiram srednje sloje, zbiram kadre po osebnem okusu, podcenjujem vlogo ZK, nisem dosleden pri socialni diferenciac^'i in končno sem povzročitelj republiške neenotnosti. Mirno sem ga poslušal in potem začel zavračati točko za točko njegove obtožbe. Govoril sem prizadeto, odsekano, skozi zobe. Gledal me je in poslušal. »Lahko si zelo prepričljiv, kadar si takole vehementen,« je rekel. Toda to je bil pogovor dveh gluhih. Nazadnje je še ugotovil, da sem v težkem položaju in da je moja osebnost in usoda tragična. »Mogoče je res, da bo tragična, toda zagotovo ni mizerna,« sem mu vrnil. In nato je rekel, da to pismo mestne konference ni dogovorjena zarota. Odgovoril sem mu, da v drobnem političnem življenju ni treba delati srednjeveških zarot. Zadostuje, če se nekaj vplivnih osebnosti iz raznih pobud in interesov znajde na isti valovni dolžini. Vse drugo potem prinese razvoj dogodkov in logika borbe. Strinjal se je. Bil je možat in odkrit, zato je še dodal, da ve, da poslednjič sediva za isto mizo in zadnjikrat p^eva isto vino. Srhljivo mi je zadonela ta ugotovitev. Ob slovesu sem mu dejal: »Še tisto malo, kar nas je ostalo iz revoluc^e, kar nas niso potolkli Nemci, Ita-l^'ani in belogardisti, bomo potolkli sedaj mi, enega za drugim.« »Je pač tako,« je dejal, skomignil z rameni in odšel v turobno jesensko noč. Zaprl in zaklenil sem vrata za njim. Vame je udarila tišina, spomnil pa sem se tistega strašnega pregovora, da vsaka revoluc^'a žre tudi svoje otroke. In bilo mi je hudo.« Dan po tem pogovoru je Kavčič dobil nedolžno vabilo, naj se udeleži seje sekretariata CK ZKS, torej lastnega političnega pogreba. Na tem sestanku je tedanji sekretar inž. Andrej Marinc v referatu namenil ključno vlogo Stanetu Kavčiču, pomembno mesto pa sta dobila tudi Tone Kropušek, tedanji predsednik slovenskih sindikatov, in Leopold Krese, tedanji predsednik Gospodarske zbornice. Kavčiču so na seji očitali, da je odgovoren za premajhen izvoz v dežele tretjega sveta, cestno afero, razpravo o delnicah, premajhno odločnost v boju s tehnokratizmom, povezavo z Evropo, odnos do Jugoslav^e, delavski razred, neenotnost. Člani sekretariata so ob plazu kritike, ki so jo namenili Kavčiču, povzdignili Sergeja Kraigherja v dobrega delavca za samoupravljanje in Franceta Popita pohvalili, ker je imel nekaj političnih sestankov o integrac^'ah. Seveda je sekretariat izrekel politično obsodbo nad Kavčičem, Kropuškom in Kresetom. Kavčič je na tej seji branil politiko svoje vlade in nudil tudi možnost za dosego soglasja, čeprav mu je bilo jasno, da njegova prizadevanja ne bodo uspešna, saj koraka nazaj part^sko vodstvo ni bilo pripravljeno storiti. Naivno pa bi bilo pričakovati, da bi se Kavčič obrnil na javnost in od nje zahteval podporo. Če bi storil kaj takega, bi med ljudmi zavrelo in če bi, kot je zapisal, »spregovorila ulica in stih^'a, v kateri bi se pojavila tudi razna gesla nezadovoljstva, nastopile bi provokac^e vseh vrst, sovražniki in bedaki bi zakurili pod kotlom In kaj potem? Nastopil bi Tito. Mene in tiste, ki bi me podpirali v centralnem komiteju, skupščini in v ZK, bi proglasili za frakc^o; vrenje množic za kontrarevoluc^o. Natančno sem videl in čutil pred seboj novo Češkoslovaško. Zaključek je bil jasen. Če bi šel po tej poti naprej, bi bilo politično neodgovorno. To bi bila politična avantura, ki bi prinesla slovenskemu narodu samo nesrečo, pogubo, poraz, solze, kletve, sovraštvo in kri.« Čeprav je Kavčič že na seji sekretariata branil svojo pozic^'o in dokazoval, da ima za politiko svoje vlade pokritje tudi v skupščinskih sklepih, ni bilo mogoče pričakovati, da bi na seji CK ZKS dobil podporo. Sam je zapisal, da »tedaj niso bila dejstva tista, ki so odločala. Ni bilo važno stvarno stanje neke, recimo, moje politike, in njeni dobri in slabi rezultati. Važen je bil odnos sil in sklep v vrhu. Ta pa je bil, da mora nekaj političnih osebnosti v tistem trenutku oditi s političnega prizorišča. Med njimi se bil seveda tudi jaz. To je bilo primarno. Drugotnega pomena pa je bilo, kako in s kašnimi razlogi se potem utemelji in javnosti obrazloži. Najprej ja padla sodba, ki se je glasila: Pojdi. Potem pa je dobil sekretariat CK nalogo, da napravi obrazložitev sodbe. Naloga CK je bila, da sprejme na znanje moj odstop - torej sodbo v drugi obliki - in da potrdi njeno obrazložitev.« In tako se je tudi zgodilo na 29. seji CK ZKS oktobra 1972. Stane Kavčič je odstopil kot predsednik vlade. Kmalu sta mu sledila Tone Kropušek, predsednik sindikatov, in Leopold Krese, predsednik Gospodarske zbornice Slovence. Utemeljevanje »nujnosti odhoda« liberalcev s politične scene na Slovenskem se je seveda nadaljevalo na različnih sejah in v javnosti, kmalu so padala tudi glave liberalnih politikov v občinah in kar lepega števila direktorjev podjet^'. Začela se je Kardeljeva reforma v gospodarstvu, ki je prinesle »sistem združenega dela«, skrajno zapleten in nefunkcionalen gospodarski sistem, ki je ogrozil podjetniški razvoj, ambicioznost in konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva. Tisti direktorji, ki se ji niso uklonili, pa naj so še tako s številkami dokazovali, da bo razb^'anje podjet^' na tozde (temelje organizac^e združenega dela), so postali odveč. V podjetjih je nastala preorganiziranost, kar je hromilo normalne poslovne procese. V Jugoslav^! je bil uveden delegatski sistem »odločanja«, vendar z ustavno zagotovljeno vodilno vlogo Zveze komunistov Jugoslav^'e, skrbnikom »enotnosti« države in »revolucionarno silo« družbenega razvoja. Stane Kavčič se je po odstopu moral povsem umakniti s političnega prizorišča, ni mu bilo dovoljeno niti v pismih bralcev odgovarjati na včasih tudi gnusne napade nanj in na njegovo politiko. Pozneje, ko se je začela že rahla odjuga v Slovenci, ga je Mitja Ribičič označil za »petelina, ki je prezgodaj zapel! Do smrti so ga nadzorovali, svoje zapiske v Dnevniku in spominih 1967 do 1987 je skrival pri pr^ateljih, da bi končno zagledali luč sveta v založbi Časopisa za kritiko znanosti, kjer je izšel tudi njegov posmrtni intervju. KONEC 52 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si A PRAVO I^A OBČANE ODŠKODNINE V SLOVENCI (II. del) F Naj že kar v začetku navedem opravičilo, saj me je nekaj zvestih bralcev Našega Časopisa dobronamerno opozorilo, da so moji prispevki predolgi. Res, mea culpa. Morda bi kazalo tematiko razporediti v več številk, po drugi strani pa bi takšen metodološki pristop izničil celovit pogled na problematiko, ki jo želim predstaviti vsakemu od bralcev. Zavedam se, da bodo strokovnjaki s pravnega področja "vihali nos", če bom zadeve preveč poenostavil, po drugi strani pa mi je temeljno vodilo (podobno kot v treh priročnikih: Veliki družinski pravni priročnik, ki je bil trikrat ponatisnjen, Veliki pravni priročnik za podjetnike, ki je bil enkrat ponatisnjen, ter zadnja knjiga Odvetnik in državljan pred Evropskim sodiščem za človekove pravice), da bom razumljiv slehernemu občanu. Tudi sosedovemu Janezu, če že hočete (volens - nolens). Iz dolgoletnih izkušenj sodnika, odvetnika in mediatorja vem, da je tu pa tam lažje pravne probleme razgaliti pred akademiki in profesorji kot pa biti kratek in jasen tako, da te razume slehernik. Zato se v tem članku ne bom preveč oziral na tiste z viha- jočimi se nosovi, temveč bom pragmatično preizkusil prikazati nekaj področj, kjer se odškodninsko pravo v Slovenji resnično dogaja. 2. Odškodninska odgovornost v praksi Če na kratko povzamem bistvena vsebinska poglavja prejšnjega (I. ) dela, je mogoče prejšnjo problematiko nadaljevati s konkretnimi primeri (case study) in že razsojenih (res iudicata) ali poravnanih (res transacta) zadev v Sloveniji, večinoma iz lastne prakse. V prejšnjem Našem Časopisu (april 2009) sem v uvodu predstavil prikaz odškodninskega sistema, zgodovinski oris njegovega razvoja, namen odškodninskega prava (poravnalna funkcja, porazdelitev škode, kaznovalna funkcja) in pravne vire (Ustava, mednarodni pravni viri, OZ, lex specialis etc.). Nadaljeval sem z orisom predpostavk odškodninske obveznosti (štirje elementi civilnega delikta, kot so: protipravnost - nedopust-nost ravnanja, nastanek škode, vzročna zveza ter odgovornost) in prikazom odškodnine pred mednarodnimi sodišči (ESČP v Strasbourgu, SES I. in II. stopnje v Luksemburgu, haaška sodišča etc.). Tudi vpliv judikature ni zanemarljiv (sodna praksa, načelna pravna mnenja, pravna mnenja Vrhovnega sodišča RS itn.). Na koncu sem prikazal odškodninsko odgovornost profesionalnih skupin (odvetniki, zdravniki, notarji, projektanti, stečajni upravitelji, arhitekti etc.), pri čemer sem navedel tudi nekaj svoj stališč, kjer se mi zdjo zadeve na formalnopravni ravni sporne, še bolj pa v praksi. No, to je že zgodba o lanskem snegu, čeprav smiselno spada v ta uvod. 2.1.Razlika: škoda - odškodninska odgovornost Že v začetku tega prispevka sem poudaril, da natančnejša definicja škode ni mogoča, ker pravni red v različnih državah različno ureja področje odškodninskega prava, slovenski Obligacjski zakonik (OZ) opredeljuje škodo v 132. členu, ki se glasi: "Škoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev njegovega povečanja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin, ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda).« Denarno odškodnino za nepre-moženjsko škodo pa določa v 179. členu (v prvem odstavku oblike, v drugem višino). 3.Pravno priznana škoda Izhajam iz 15. člena Ustave RS. Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Slovenji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. Toda vse škode niso pravno priznane. Definicja škode (132. člen) predpostavlja premoženjsko in nepremoženj-sko škodo. V slovenskem pravu varstvo življenja ni tako široko kot, na primer, v nemškem, kjer je varovan že nerojen in celo nespočet otrok. Zato teorija meni, da v slovenskem pravu embrio ali fetus ni deležen v 17. členu Ustave zagotovljenega nedotakljivosti človekovega življenja (na primer pok. dr. A. Finžgar, dr. K. Zupančič, dr. A. Pavčnik, dr. D. Wedam - Lukič in drugi). 3.1. Primerjalnopravno (Nem-č^a, Angl^a, Francka, Hrvaška) Primerjalnopravni prikaz pravno priznane škode v različnih državah kaže precejšnje razlike. Naj na tem mestu omenim zgolj primer Hrvaške, ki je "nu-merus clausus" (slov.: točno naštete) pravno priznano škodo, kot velja še vedno v našem Ob-ligacjskem zakoniku (OZ) in je prej veljal za celotno SFRJ v Zakonu o obligacjskih razmerjih (ZOR), odpravila pred dvema letoma z novim Obligacjskim zakonikom ter določila pravni standard kršitve osebnostnih pravic (povreda prava osobnosti). Ko sem zadnjič predaval v Splitu, so mi kolegi profesorji in odvetniki povedali, da jih že boli glava zaradi preširoko postavljenega obsega pravno priznane škode (več o tem glej: S. Šimac, Odvjetnik št. 9-10/2003, str. 17: "Novčana naknada nematerialne štete"). 3.1.1. Nekaj sodne prakse Naj za bralca Našega Časopisa, ki morda ni utegnil prebrati I. dela prispevka o odškodninah v Slovenji, poudarim le, da je doslej pred mednarodnimi sodišči, to je konkretno pred ESČP v Strasbourgu, bila najvišja dosojena odškodnina (točneje: just satisfaction - slov.: pravično zadoščenje) v višini 140.000 € v zadevi Ilascu proti Rus^i in Moldav^i, in sicer zaradi nečloveškega ravnanja in mučenja, ko je pritožnik v samici za na smrt obsojene preživel 9 let in je samo v prvega pol leta shujšal s 95 na 57 kg. V prvi zadevi, ki jo je Slovenca izgubila pred ESČP v Strasbourgu že daljnega leta 2000 (pri čemer je bila pritožba vložena leta 1995, takoj po tistem, ko smo v Slovenji ratificirali Evropsko konvencjo o človekovih pravicah - 28.6.1994), smo Slovenci doživeli prvo obsodilno sodbo zaradi sojenja v nerazumnem roku, kar je ESČP ocenilo kot kršitev člena 6/1. Šlo je za zadevo Majarič v. Slovenca glede pripora ter neupravičeno in nerazumno dolgega kazenskega postopka v Novi Gorici. Sodišče je upoštevalo v sodbi, da znaša obdobje 4 leta in 5 mesecev že kršitev razumnega roka sojenja. V tej prvi zadevi pa je najbolj zanimivo, da je država (v njenem imenu Državno pravobranilstvo RS) v poravnavo (friendly settlement) ponudila na začetku 900.000 (takratnih) SIT, kar sta pritožnik in njegov odvetnik zavrnila in zahtevala 450.000 avstrjskih šilingov odškodnine. No, kako gre že tista o velikih očeh ^ Pritožnik in odvetnik nista sprejela ponudbe države, na koncu pa je ESČP prisodilo le 1/3 (300.000 SIT) za nepre-moženjsko škodo. Tudi to so otroške bolezni zastopanja Slovenje in odvetnikov pred mednarodnimi tribunali. Žal ^ (obširneje o tem glej v knjigi dr. B. Kukec (2008), Odvetnik in državljan pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, stran 221-223). Ko pišem o primerjalnoprav-nih ureditvah oziroma pravno priznani škodi v različnih državah, si ne morem kaj, da ne bi ponovno opozoril na zanimive podatke iz empiričnih raziskav vrhovne sodnice RS dr. L. Ko-man - Perenič, ko je v doktorskih disertacji (pozneje izdani tudi v knjigi) ugotovila, da so bile najvišje odškodnine priso-jene na Irskem, Slovenja pa je na 2. mestu; pred Švico, Avstrijo, Nemčjo, Francjo, Veliko Britanjo etc. Kdo bi si mislil ^ Zaključek Upoštevajoč uvodno zavezo o dolžini prispevkov, naj na koncu le napovem, da bom v zadnjem, III. delu v junjski številki Našega časopisa prispevke zaključil z orisom najpogostejših odškodninskih primerov v Slovenji (zastaralni roki, odškodnine na splošno ter z opisom konkretnih pravd in zanimivejših odškodninskih zadev iz lastne sodne prakse). Prikazal bom tri zadeve s področja živalske škode (škoda povzročena zaradi divjadi, pasji ugriz, ugriz medvedke), odškodnino vdovi ter mladoletnim otrokom ob izgubi očeta v prometni nesreči, odškodnina ob brci policista v glavo tožnika, ki je oslepel, ter dva primera odškodnin v primeru sodnih zmot ter nezakonitega odvzema svobode. Končal bom z retoričnim vprašanjem: "Koliko je vredno človeško življenje?" Čisto na koncu pa še najbolj aktualno odškodninsko zadevo hit et nunc v Slovenji, to je odškodnine "izbrisanim" (s svojim strokovnim stališčem do aktualnega družbenega problema, ki nepotrebno dobiva vedno bolj politične razsežnosti). Vrhnika, velikega travna 2009 Doc. dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki Bližnji sosed mi je tarnal, kako po-kuri 3500 litrov kurilnega olja, ki ga je kupil po 80c, poleg tega pa plača še več kot 50 € elektrike na mesec. Naslednji dan sem na Krvavcu poslušal dva mlajša moška, ki sta modrovala o stroških ogrevanja, danes sem bral, da se 1. 7. 2009 konča prehodno obdobje za PURES (Pravilnik o učinkoviti rabi energje) in odločil sem, se da nekaj napišem na to temo. Ob poplavi bolj ali manj strokovnih člankov nasvetov in reklam, ki so večinoma brez kalkulacj in cen, se povprečen občan težko odloči ali dobi jasno predstavo, kaj je dobro zanj in kaj se splača. Zato bom skušal čim enostavneje opisati en primer za 'sosedovo' hišo, zgrajeno v 70 tih letih, saj je prav takih največ v naši občini in prav te so med najbolj energetsko potratnimi. Mogoče boste zvedeli kaj novega ali uporabili kakšno rešitev, ki vam bo v naslednji zimi prinesla kakih 100 ali pa 500 € prihranka. Ko sem kot srednješolec leta 1970 naredil nekaj izračunov transmisjskih izgub za hiše, ki v projektni dokumen-tacji še niso imele centralne kurjave, so obrtniki vedno vse predimenzionirali. Ko sem leta 1980 zidal hišo brez balkonov (hladilnih členov hiše) in iskal okna s troslojnim termopanom in različnimi debelinami stekel in dvojno pri-piro, so me imeli za posebneža. Vzidava oken s poliuretanom, kombi plošče na opažu pod stropom, naprej predvidene luknje v ploščah in temeljih, cevi v betonu, dvojna izolacja robu betonske plošče, dimenzioniranje debelin in radjev kolen pri ceveh centalne kurjave, dovod zunanjega zrako po ceveh ob dimniku so se večini mojstrov zdele nepomembne in nepotrebne kaprice. Danes vem, da sem bil še premalo pogumen. Omenjena 'sosedova'' hiša ima klet kakšen meter v zemlji in je do prve plošče sezidana z betonskimi bloki in neizolirana, obložena (cokl) s kamnom. Spodaj ima vezana lesena okna, lesena garažna vrata in vrata na vrt, nad katerimi je manjši balkon kot nadstrešek nad vrati. Pritličje je zidano z modularne opeke s perlit fasado, debeline 5 cm. Balkon na južni strani je dolg 10 m, okna so lesena z dvoslojnim termopanom in roletami ter marmornimi policami. Pred vhodom je 8 teraco stopnic, naslonjenih na 2 m dolg podest pred vhodom. Vhodna vrata so lesena z enojnim steklom, stransko svetlobo in režo za pošto. Ena soba je 'za goste', v njej se lika in odlaga cunje, ki jih ne bodo nikoli rabili, in revje, ki jih ne bodo nikoli več brali. Zgornja plošča je izolirana s 5 cm tervola, na katerem je 5 cm estriha. Na podstrešju so pred nekaj leti naredili manjše mansardno stanovanje s strešnimi okni in gips ploščami. Stene in strope so izolirali z 12 cm steklene volne; pred nedavnim so vgradili klimatsko napravo. Peč ima 40.000 kkal z vgrajenim boj-lerjem, radiatorji so predimenzionirani. Ko so delali stanovanje na podstrehi, so vgradili termostatske ventile. Imajo dva dimnika, dva zračnika iz kleti in dva iz pritličja. V pritličju imajo tudi en vlažen vogal in na podstrešju eno mrzlo sobo ... V hiši živi pet ljudi. Po grobem izračunu skozi okna, zunanja vrata in špranje oddajo 700 l kurilnega olja, skozi stene kakih 900 litrov, v tla 300 litrov, skozi strope 800 litrov, skozi zračnike kakih 100 litrov in za toplo vodo kakih 700 litrov. Samo zunaj kurilne sezone porabjo za ogrevanje vode 400 litrov kurilnega olja. Letna poraba kurilnega olja znaša več kot 20 l na kvadratni meter ali trikrat več kot določajo trenutno veljavni predpisi. Kaj storiti? Brez stroškov ne bo šlo. Samo z zatesnitvjo oken in vhodnih vrat bi lahko prihranili 200 litrov. Na vhodna vrata in stranske svetlobe se z lahkoto vgradi še eno steklo ali PRIHRANIMO pa nalepi votle plošče iz polikarbona-ta. Za vrata, ki vodjo iz mansarde na podstreho, dodamo vsaj zaveso, da dobimo nekakšen vetrolov, pa smo spet prihranili kakik 100 litrov. Temperaturo tople vode zmanjšamo na največ 45 oC, s čimer se poleg izgub zmanjša tudi hitrost 'cirkulacje' in nepotrebno segrevanje tal in sten poleti in takoj prihranimo še 200 litrov na leto. V sobi 'za goste' je treba zapreti ventil radiatorja in zapirati vrata, kar pomeni vsaj 150l kurilnega olja na leto. Če bi bila ta soba vogalna in na severni strani, pa še več. Jeseni in spomladi, v prehodnem obdobju, lahko kake tri tedne mansardo ogreva s klimatsko napravo, pritličje pa s kakim kaminom ali kaloriferjem v kopalnici. Tudi to pomeni kakih 150l kurilnega olja manj in nekaj dodatnih kilavotov pri elektriki. Balkonov, kot hladilnih členov hiše verjetno ne bi podirali, če jih s spodnje strani izoliramo pa tudi ne storimo kaj dosti. To je primerno le, ko z zgornje strani fasada pokrje kakih 10 cm. Z dvigom strešne kritine in parne zapore bi lahko dodali 8 cm izolacje in odpravili izgube ob tramih poševnega stropa mansarde. Nad ravnim delom stropa v mansardi, ki ga je kakih 30 kvadratnih metrov, se lahko doda še vsaj 15 cm steklene volne. Če bi sledili predpisom in se odločili za večji po- seg, pa je treba razmišljati o vsaj 25 cm izolacje na stropu in 15 cm na stenah. Z dodatno izolacjo mansarde bi prihranili od 200 do 600 l kurilnega olja na leto. Pa tudi klimatsko napravo bi poleti manj uporabljali. Zamenjava oken je kar nujna. Zdajšna okna odvajajo 1, 6 W/mK, skozi špranje gre še več in skozi škatlo za rolete še nekaj. Sodobna plastična okna mimajo špranj, troslojni termopan je nuja in toplotna prehodnost je manj kot 1W/mK. Okna in police je treba vzidati s poli-uretanom, kar odpravi tudi toplotne mostove in zmanjša hrup. Eno meter x meter veliko okno stane 400 €, večje je dražje. Ob zamenjavi oken je treba rešiti tudi dovajanje svežega zraka v prostor in razmisliti o smiselnosti rolet. Z okni prihranimo do 400 l kurilnega olja na leto. Nova fasada pomeni vsaj 10 cm ožje balkone, pred tem je tudi treba razmisliti, koliko bo ob oknih in vratih odstranjenega materiala, police bodo tudi širše. Če bomo kdaj montirali zbiralnike sončne toplote ali elektrike, je treba pod fasado skriti kako cev in prestaviti razne luči, doze in omarice. Stroški za fasado bodo kakih 10.000 € in samo za prestavitev elktroomare menda zaračunajo 500 €. Ponavadi sončni kolektorji segrevajo toplo vodo, ki jo porabimo od 20 do 80 l na dan na osebo. Rabimo 1,5 do 2 kvadratna metra zbiralnikov na stanovalca, izmenjevalec vsaj 150 l razne črpalke in regulacjo. Cevni vakumski kolektorji so bistveno boljši od klasičnih, a pod 3000 € za to hišo ne bo šlo. Koliko so smiselni za prihranek 300 litov kurilnega olja na leto, je stvar presoje. Toplotna črpalka zrak - voda ima izkoristek 1 : 3 do 1 : 4, kar pomeni, da vložimo 1 kilovat električne energje, 3 kilovate pa dobimo iz okolja, npr. hladimo klet. Tudi za toplotno črpalko je potreben izmenjevalnik vsaj 200 l in mnogi to dobavljajo skupaj. Najcenejše so okoli 1200 € z izmenjevalnikom. S črpalko prihranimo kakih 400l kurilnega olja na leto in porabimo elektrike za protivrednost 100 litrov kurilnega olja na leto. Obstajajo tudi velike, za ogrevanje ali predgrevanje vode, ki prečr-pajo nekaj tisoč kubičnih metrov zraka na uro. Toplotna črpalka zrak - zrak ali in-verterska klimatska naprava ima izkoristek do 1 : 4,5, ima več izhodnih enot, od katerih se vsaka programira posebej, s tem, da uravnava tudi vlažnost zraka in čisti zrak. Deluje do -25 oC in je primerna, če nimamo centralne kurjave in dobro izolirano stanovanje. Taka, za stanovanje 60 kvadratnih metrov, ki ima moč 2 kW in tri izhodne enote, stane 2000 € in porabi do 15 kWh na dan, če je zunaj -15 oC in poleti hladi stanovanje. To je nekajkrat ceneje od kurilnega olja. Toplotna črpalka voda - voda je idealna, če imamo na parceli izvir ali potok z vsaj 700l vode na uro. Če vira za odvzem toplote nimamo, so potrebne vrtine ali izkopavanja večjih površin. Najboljše imajo izkoristek do 1 : 6, vodo segrejejo do 55 oC, rabjo velik iz-menjevalnik (hranilmik) in so primerne za talno gretje ali predgrevanje vode. Možnosti za prihranek so še pri re-kuperacji izhodnega zraka, odvzemu toplote od odpadnih vod (tudi greznica), vetrnih elekrarnah in sončnih zbiralnikih električne energje ... Stirlingov motor daje tudi elektriko itn. itn. Novi predpisi (PURES) bodo določali 15 cm toplotne izolacje oboda hiše, 25 cm toplotne izolacje stropov in 25 % pridobljene energje iz obnovljivih virov, kar bo najbolj podražilo gradnjo. Obstaja tudi zahteva Europe po energetski izkaznici objekta, kar bo mnogim povzročilo dodatno veselje. Mogoče po bomo razmišljali o hišah na drevesih in votlinah ali pa nas bodo rešili Kitajci, ko bodo desetkrat ceneje od Europe prodajali kritino, ki bo obenem elektrarna. Ciril Krašovec 38 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si V Zupanova sporočila 1. OBČINSKI PRAZNIK: V nedeljo, 7. jun^'a 2009, bomo izvedli anketo in na osnovi vašega odločanja izbrali nov ( ■ r ^ termin občinskega praznika ali potrdili Hi i obstoječega. Natančnejša navodila bodo podana na voliščih, obrazložitev pa si lahko preberete na borovniških straneh Našega časopisa. Vabim vas, da se volitev udeležite v čim večjem številu in izpolnite tudi anketni list. 2. DAN DRŽAVNOSTI: Svečano ga bomo proslavili v sredo, 24. jun^a 2009, ob 20. uri pred vrtcem pri spominski lipi. Slavnostni govornik bo minister mag. Boštjan Žekš. V programu pa bo sodeloval MePZ Društva invalidov Vrhnika/ Borovnica. Po kulturnem programu bo krajši ognjemet, nato pa vas vabim na kresovanje, ki bo pri železniški postaji Borovnica. 3. KULTURNA DEJAVNOST je v polnem zamahu. Za nami so nastopi pevskih zborov, na skupni rev^l se nam jih je predstavilo kar 7 (brez šolskih), kar je za tako majhen kraj zelo veliko. Zahvaljujem se za njihovo prizadevnost, dobro voljo in želim še veliko uspehov tudi v bodoče. 4. SPORT in REKREAC^A: Tudi rekreativne športne aktivnosti so na višku sezone, saj skoraj ni več prostih terminov v telovadnicah in na igrišču. Prav je, da pohvalimo vodstvo društev in krajane, ki se udeležujejo teh aktivnosti. Posebna zahvala sekc^'i floorbalistov, za delovanje v kar 10 desetih sekc^ah in dvojnem osvojenem^ naslovu državnih prvakov in prvakinj. Pohvala velja tudi ŠD Optimisti, klubu malega nogometa za osvojena turnirja v Ligojni in na Reki. 5. DAN BOROVNIC bo v soboto, 18.7.2009. Letos nekoliko drugače, po mojem prepričanju boljše in pr^etnejše. Lep pozdrav Z U P A N Andrej Ocepek Zapojte z nami! Pevke ŽPZ Tonja so konec aprila v borovniški osnovni šoli pripravile prav pryeten narodno-zabavni večer, na katerem sta nastopila Ansambel Jan Kvintet iz Šentjurske doline ter domači Vaški zven. Ozadje dogajanja so popestrili plesalci Folklorne skupine Šumnik. Mevec obvladuje kar tri »frajto-narce«. Povezovalka Jožica Ru-par jih je opisala kot simpatične in postavne. O slednjem sicer ne bi presojal, bi se pa strinjal s preostalim povedanim, in sicer da »v glasbi resnično uživajo. Pravdo tudi, da so ji kar precej predani. Njihov ansambel je nastal iz pr^etnega druženja, ko so svoje glasbeno znanje šele preizkušali, prav vsem pa je bila všeč misel, da bi iz tega lahko naredili nekaj več. In jim uspeva. Že tri mesece. Predstavili so se že Borovničani so se tokrat zares izkazali, saj so se prireditve udeležili v velikem številu in tako potrdili odličnost obeh mladih ansamblov na začetku njune glasbene poti. Če začnem pri domačem, borovniškem ansamblu Vaški zven, nad katerim se je občinstvo še posebno glasno navduševalo - domače je pač domače - ga sestavljajo štirje mladi Borovničani: Janez Stražišar in Boštjan Turšič igrata na ritem kitari. Marko Turšič na bas kitari, medtem ko Marko na več manjših nastopih. Danes prvi večji nastop pred polno dvorano.« Zadnje mi je potrdil Marko Mevec, ki pravi, da so sicer imeli že sedem javnih nastopov, a je ta daleč najbolj množičen. Njegovi občutki? »Več ljudi je, več treme, več adrenalina.« Seveda me je zanimalo, kaj počne s kar tremi »frajtonarcami«, kupiti pa namerava še eno: »Ja, še eno bom imel dodatno ne? Zaradi pevskih delov, zaradi punce, ki je še ni. Vse tri potrebujemo za mešan ansambel. Ko bo pevka prišla, bo verjetno treba štiri plus bobne.« Če je bil Mevec odkrit glede načrtov povečanja ansambla, pa je bil glede morebitnega koncerta na Dan borovnic precej skrivnostnejši: »Za napovedi ne bom govoril, zdaj smo takšni kot smo, potem se pa slišimo.« Poleg borovniškega Zvena je Borovniški Vaški zven je požel glasne ovac^e. Pevka Jan kvinteta je domačinka Urška Lužar. nastopil še šentjurski Jan kvintet. Njegovi člani so: Jan Gerl, Jan Grčar, Živa Zivic, Matias Sušnik, Bojan Sebenik ter Bo- rovničanka Urška Lužar. Skupaj so že sedem mesecev, pa že razmišljajo širokopotezno. Ne le, da žel^o »še naprej igrati Avseniko-ve, Slakove, Miheličeve skladbe, pesmi ansambla Slapovi, Novi spomini, Veselih svatov, ansambla Petra Finka«, temveč se tudi »udeležiti festivala, zaigrati tudi svoje skladbe. V načrtih imajo tudi zabavno glasbo, brez katere na veselicah ne gre.« Borovniški koncert ni bil največji do sedaj, nastopili so že na večjem v Grosupljem, pa mi je njihova pevka Urška Lužar zaupala, da je bilo kljub temu nekaj treme, »metuljčkov v trebuhu«. Pač, domače občinstvo. Zanimalo me je še, kako se je znašla v družbi šentjurskih fantalinov: »Jan, harmonikar, je na isti šoli kot jaz. Nekako se je razvedelo, da si jaz zelo želim peti v narodno-zabavnem ansamblu. Ko je Jan to zvedel in me povabil, sem rekla, zakaj pa ne.« Menda so zelo resni in ne nameravajo biti zgolj »hit pomladi«. Tema večera je bila enaka naslovu: Zapojte z nami nocoj! Morda sprva malce sramežljivo, a občinstvo je ob bolj domačih skladbah le pritegnilo z ansambloma in še dodatno popestrilo lep večer. Damjan Debevec 'Borovnica v slikah •Borovnica v slikah •Borovnica v slikah • Borovnica v slikah •Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah Od lomilcev src do lomilcev čebelnjakov Zadnji aprilski dan je par štorkelj s svojimi ljubezenskimi obredi priredil Borovničanom nepozabno predstavo. Njuni glasni pogovori, kljunčkanje in poplesovanje po vrhu stebra viadukta so za več ur prikovali pozornost marsikaterega občana. Nepozabni Bilanca nočnega pohoda: razbit čebelnjak (Foto: Franja Jereb) k ro Dvorjenje na stebru viadukta (Foto: Peter Svete) trenutek so skušali ujeti številni amaterski pa tudi profesionalni fotografi. Ekskluzivno je o zadevi poročal portal borovnica.eu: »Po neskončnih debatah in razpravah, ki se vlečejo že kakih štirideset let ali več, smo dočakali prve turiste na razgledni ploščadi borovniškega stebra. Mlad par si je za svoje dvorjenje izbral lani očiščen in urejen vrh Borovniškega viadukta. Po navedbah očividcev se je par na vrh stebra povzpel večkrat, saj si ni mogel nagledati lepo urejene Borovnice in naužiti čistega zraka iz prenovljene kurilne naprave LIKA. Po neuradnih podatkih pa mlad par štorkelj še razmišlja ali naj si na vrhu stebra uredi tudi domovanje ali pa se bi raje odselil na barje. Moti ga namreč dejstvo, da bo v prihodnje v bližini zraslo večje naselje, ki lahko zakrpe pogled na Borovniščico in zmanjša možnosti za vpis otrok v vrtec, prav tako pa ju moti tudi pogled na borovniško pokopališče.« Veseli dogodek je sicer popolna antiteza »živalskemu« dogodku dan poprej. Po vzhodni strani doline je menda vso noč hlačal notranjski kosmatinec, domačini so ga ljubkovalno poimenovali kar »Podgorec«. Klatil se je po Kurji vasi, pa pod goro vse do Brega, kjer se je menda poigral z igračami na dvorišču. A dišalo mu je pravzaprav le tisto, kar diši vsakemu medvedu - med. Po to sladko zlato se je odpravil v bližnji čebelnjak. Kljub vsemu od nikoder ni bilo ne polic^'-skega bataljona, ne veterinarske eks-pedic^ske ekipe. O Borovnici ni poročal POP TV, ne RTV, še kak manjši med^' ne. Borovnica pač ni Ljubljana, če si še tako prizadeva biti. Prvi primer prašičje gripe na borovniškem koncu? V uredništvo borovniškega dopisništva svetovno znanega časopisa Naš časopis smo v začetku meseca prejeli dopis »poveljstva borovniških obmejnih straž« (podpisan Arkebuz Mitraljezovič, kontraviceadmiral in vrhovni poveljnik). Na meji s sosednjo Občino Brezovica naj bi namreč v prvomajski noči zasačili »sumljivo krehajočega« predstavnika svinjske vrste. Zaradi suma, da gre za nevaren primer prašičje gripe, naj bi bil sumljivi posameznik na mestu »justifici-ran«, njegova koža pa izobešena vsem drugim v svarilo. gnalo v naravo. Ogromno, po grobih ocenah do 200, se jih je udeležilo tradicionalnega prvomajskega pohoda na Župnco. Kot vsako leto ga je tudi tokrat pripravilo Turistično društvo. Pohodnike, ki so se na Župnco odpravili iz različnih smeri, največ po krajši poti iz Zabočeva ter daljši okrog Planine, je pričakalo: lepo urejena jasa, Na Zupnci do 200 ljudi Če so še prejšnji večer občasne plohe motile pr^etna prvomajska kresova-nja in je le malokateri od pripravljenih kresov tudi zagorel, se je prvomajsko jutro odprlo v vsej svoji lepoti. Sončno vreme in nebo brez oblačka je Bo-rovničane in okoličane množično po- Dober pasulj, dobra družba, lepo vreme in na Zupnci je kmalu zaigrala harmonika. pogostitev in zabava. Ob zvokih harmonike, cvetoči naravi in pripekajo-čem soncu se prenekateremu ni prav nič mudilo nazaj v dolino. Spomnili so se ustanovitve Faškar-ske čete Le dan za pohodom na Župnco je bil nedaleč stran, na Mali Srebotnik, pohod Društva borcev za vrednote NOB Borovnica. Vsakoletni pohod je v spomin na ustanovitev Faškarske čete (2. četa 1. bataljona Ljuba Šercerja) 4. maja 1942. Na urejeni jasi se je zbralo veliko ljudi. Društvo je ob spomeniku pripravilo krajši kulturni program z recitalom in glasbo. Predsednik Franc Drašler je v govoru povedal: »Tukaj se vsako leto zberemo na ta dan, da počastimo spomin na vrle fante in može iz Brega, Pakega in drugih delov naše občine, ki so tukaj ustanovili Faškar-sko četo. Prav je, da se spominjamo teh dogodkov iz preteklosti, ki so prinesli svobodo nam in vsej Slovenci.« Zahvalil se je tudi Pavletu Drobniču, ki je podaril les za izdelavo klopi na tem kraju, zatem pa Mileni Volk podelil republiško priznanje ZZB za vrednote NOB v trajen spomin na delo, ki ga je opravila v borovniškem in že prej vrhniškem društvu. V zahvali se je ga. Volk (sicer občinska nagrajenka) na kratko spomnila uspešnega ustanavljanja samostojnega borovniškega Milena Volk prejema priznanje republiške ZZB NOB. društva, ob tem pa obljubila: »Trudila se bom še naprej, prizadevala si bom, da bo društvo delovalo mirno, razumevajoče do vseh. Da bi se dobilo čimveč novih članov, ker naš cilj je ohranjati NOB, predvsem pa ohranjati vrednote NOB.« Dva kilometra hitre spomladanske hoje Letošnjega spomladanskega testa hitre hoje v organizac^'i Zdravstvenega doma Vrhnika se je po zadnjih podatkih udeležilo več kot 70 ljudi. Start je bil kot vedno izpred gasilskega doma v Brezovici pri Borovnici, nato pa so se »sprehajalci« podali proti Podstr-mecu in nazaj. O rezultatih so se udeleženci lahko pogovorili z zdravnico dr. Mar^o Munda. O testu hoje in še čem pa sem spregovoril z Uršo De-bevec, ki se je pohvalila, da »Vrhnika po realizac^'i odstopa od povprečja. Drugod imajo prob eme, ljudje se ne odzivajo Zanimiv je tudi podatek, da se v Borovnici udeležuje testa veliko mladih. Ali jemljejo zdravniške nasvete resno pa: »Glej, takole ko gledaš ljudi, vidiš, da resno vzamejo zadeve. In vedno znova prihajajo na ta test hoje. In to je namen. Da jih spodbudimo, da pridejo, in da potem tudi med letom kaj naredao za to.« Ga. Debevec v sklopu programa Cindi organizira tudi t. i. šolo hujšanja, za katero je menda vedno več zanimanja. Udeležba lani je bila spodbudna, kako bo letos, pa bomo videli jeseni. Ravno ta mesec so v sklopu istega programa pripravili še tečaj nord^ske hoje, ki bo enkrat na teden brezplačno potekal v obeh občinah. Kapelica v Zabočevem Ob cesti pri Furlanovih na zgornjem delu vasi Zabočevo je letos zrasla čudovita in edinstvena mojstrovina: Mar^i-na kapelica, ki jo je na pobudo Franca Furlana izdelal kamnosek Aleš Medle iz Borovnice. Sestavljena je iz več lepo obdelanih kamnitih kosov, ki naj bi jih mojster Medle zbral na Primorskem. Čisto njegov izdelek pa je kipec Mar^e na piedestalu. Kot mi je povedal Fur-lan, je pobudo za postavitev kapelice v Zabočevem (nekje v bližini cerkve) podal že večkrat, a naj bi se mu posmi-hali ravno tisti, ki bi po njegovih besedah morali biti prvi zainteresirani za to: »Cerkev imamo, znamenje (križ) imamo, kapelice pa nismo imeli. Želel sem, da bi imela vas to duhovno celoto, zato sem jo nazadnje postavil kar sam.« Na telovadbo po novih stopnicah TVD Partizan je prejšnji mesec zgradilo novo stopnišče pred spodnjo telovadnico. Vrednost del znaša blizu 10.000 EUR, prostor pod stopnicami pa bo po novem koristen tudi za skladiščenje. Društvo v prihodnje čaka še ena zajetnejša investic^a - nadgradnja fitnessa, za kar naj bi bilo v proračunu že namenjenih 20.000 EUR. Damjan Debevec 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 39 »Pa smo fantje vasval« ^ pod Prodovskim kozolcem Pa smo fantje vasvál, pa se nismo nič bal, pa po dva, pa po tri smo šli v druge vasi. 9. maja zvečer smo imeli v Borovniški kotlini priložnost prisluhniti ljudskemu ter narodnemu petju. Dogodek, ki ga je organizirala skupina Fantje z vasi s pomočjo Kulturnega društva Borovnica, je potekal pod Prodovskim kozolcem, ki sta ga velikodušno »posodila« Andreja in Jože Korošec. sedli za mizo. Prvi so zapeli gostitelji Fantje z vasi, nato pa še gostje večera, nekdanji pristni borovniški vasovalci, Vaški fantje. Med pesm^o sta jim stregli »krčmarici« Anamar^'a Košir in Barbara Gabrovšek, za dodatno razvedrilo pa je poskrbel gospod Jože Doljšak z doživetim pripovedovanjem anekdot o vaškem življenju v Borovnici. Zadnji so zapeli in zaigrali odlični glasbeniki iz skupine Že ob prihodu na kraj dogajanja so nas goste postregli s kozarčkom za dobro voljo, potem pa smo počasi zasedli vse sedeže. Program je bil domišljeno sestavljen: oder je bil »preoblečen« v krčmo, pevci so pojoč vkorakali v prostor in na odru Zven, ki so nas z znanimi narodnimi vižami zabavali še dolgo v noč. Vsekakor upamo, da je bila odlična družabna prireditev le ena od mnogih, saj bi bila glede na tokratni odziv vaščanov še katera več kot dobrodošla. Anja Švigelj Dan borovnic sobota,18. jul^' 2009 Borovnica Lojze Slak Rock Partizani Warm up Lokomotiva Kojaniskaci ŽPZ TONJA IZ BOROVNICE VABI na prireditev z naslovom SPET JE TU POLETJE Pridite vsi , ki imate radi pesem in ples ! Obljubljamo živahen in razigran večer ! Dobimose v soboto , 13. 06. 2009, ob 20. uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica! Vstopnina 5 EUR VČASIH JE LUŠTNO BLO, NAJ SPET BO TAKO O kresu se ponovno srečamo pod Laškarjevim kozolcem v Zabočevem pri Borovnici Pridite tisti, ki vam ob fantovskem petju še vedno vzdrhti srce in tisti, ki se želite srečati s KOŠNIKOVIM JANEZOM ! Dobimo se v petek, 26.06.2009 , ob 20.uri ! Vstopnina 7 EUR bo šla v dobrodelne namene Obrazložitve predlaganih datumov za občinski praznik Občine Borovnica Uvod Spremembi borovniške občinske simbolike (grb, zastava) v začetku leta 2007 je sledila razprava o Odloku občinskega praznika, katere izid je bil javni razpis o zbiranju predlogov za nov oz. ohranitev starega praznika Krajevne skupnosti. Na razpis so se z različnimi predlogi odzvala borovniška društva, skupine posameznikov ter politične stranke. Za izbor naj-sprejemljivejšega predloga je Občinski svet na svoji 10. redni seji 20. 12. 2007 ustanovil Komis^o za pripravo predlogov občinskega praznika Občine Borovnica, med katerimi bi, po potrditvi na Občinskem svetu, izbirali občani na anketi ob volitvah. Komis^a je svoje delo opravila 14. 5. 2008, ko je od prispelih vlog izbrala tri datume: - 10. marec - dosedanji praznik, spomin na žrtve v Gramozni jami l. 1942 - 13. marec - prva pisna omemba kraja iz l. 1257 - 28. oktober - prvi vlak v Borovnici l. 1856 V Komis^'i, ki jo sestavljamo Damjan Debevec, Daniela Hanžel ter Milena Škulj, smo se nato odločili, da bi pred izvedbo ankete v med^'ih objavili kratke obrazložitve predlaganih datumov, ki po-men^o nekatere najbolj prelomne trenutke v borovniški zgodovini. 10. marec - streljanje talcev v preserskem procesu 10. marca 1942 so po dolgem, predvsem pa zrežiranem sodnem procesu, t. i. preserskem procesu v Gramozni jami v Ljubljani Ital^ani ustrelili 16 domačinov. V noči s 4. na 5. december 1941 so partizani Samotorske čete, nastajajočega Krimskega bataljona, ter Poljanske čete minirali preserski železniški most in ga za 15 ur popolnoma onesposobili za promet. Med akc^o so bili ubiti štirje ital^anski vojaki, ranjeni so bili štirje. V naslednjih dneh so po okoliških vaseh potekale obsežne rac^e, ko so Ital^ani iskali krivce za napad. Na Dolu in v Bistri so aretirali 69 domačinov, ki so jih med zasliševanjem strašno mučili, nato pa postavili pred sodišče. Nihče od njih niti najmanj ni vedel o načrtih za napad na preserski most, kaj šele, da bi pri njem sodeloval. Pomagale jim niso niti številne prošnje za izpustitev in zagotovila, jamstva, da so obtoženi nedolžni (borovniški župnik Ciril Jerina, škof Gregor^' Rožman). 7. marca 1942 jih je Vojaško vojno sodišče II. armade v Ljubljani obsodilo 28 na smrt, 12 na dosmrtno ječo, 4 na trideset let zaporne kazni, 5 na osem let zaporne kazni, 1 na pet let zaporne kazni, 19 pa jih je oprostilo, med njimi dva mladoletnika, ki sta bila predlagana za sodno poboljševalnico. Rožmanova posredovanja so tik pred zdajci le obrodila sadove in iz Rima so prišle depeše o odložitvi usmrtitve 11 na smrt obsojenih (pozneje so bili pomilošče-ni), eden pa je že po obsodbi zblaznel. 10. marca zgodaj zjutraj so 16 na smrt obsojenih iz sodnih zaporov prepeljali na morišče v Gramozno jamo (ob ljubljanskih Žalah) in jih tam pobili. Občinski ljudski odbor Občine Borovnica je na 7. redni seji 27. maja 1953 z odlokom razglasil 10. marec za svoj občinski praznik. Leta 1955, ob ustanovitvi komun, je 10. marec postal krajevni praznik, občinski praznik pa 19. maj (ustanovitev svobodnega ozemlja na Gor. Brezovici l. 1942). To je ostal tudi po ukinitvi borovniške občine leta 1959. Kot praznik Krajevne skupnosti Borovnica je ob ponovni ustanovitvi samostojne občine, leta 1995, avtomatično spet postal tudi občinski praznik. 13. marec - prva pisna omemba Borovnice 13. marca 1257 je papež Aleksander IV. (1254-1261) v listini bistrškemu priorju in konventu na njuno prošnjo potrdil vse svoboščine in privileg^e, ki so jih podelili njegovi predhodniki in svetni mogočniki ter drugi verniki. V dokumentu se samo- Spomenik pobitim talcem v Gramozni jami stan poimenuje »domus sancte Marie in Frowz«, pri čemer »Frowz« pomeni Borovnica, ki so jo v 13. stoletju ter pozneje izgovarjali in zapisovali kot »Ravnica« oz. »V Ravnici«: Frowz (1257), Frovnz (1257), Vronitz (1260), Vrovnitz (1260), Frauniz (1265), Wraunicz (1351), Rauniza (1470)^ Torej je to prva pisna omemba kraja. ALEXANDER episcopus servus servorum dei. Dilectis filiis priori et conventui domus sancte Marie in Frowz Cartusiensis ordinis Aquilegensis diocesis salutem et apostolicam benedictionem. Solet annuere sedes apostolica piis votis et honestis petentium precibus fa-vorem benivolum impertiri. Eapropter dilecti in domino filii vestris iustis postulationibus grato concurrentes assensu omnes liberta-tes et immunitates a predecessoribus nostris Romanis pontificibus nec non libertates et exemptiones secularium exactionum a regibus et principibus vel aliis Christi fidelibus ratio-nabiliter vobis seu domui vestre indultas sicut eas iuste ac pacifice optinetis vobis et per vos eidem domui auctoritate apostolica confirma-mus et presentis scripti patrocinio communi-mus. Nulli ergo omnino hominum liceat hanc paginam nostre confirmationis infringere vel ei ausu temerario contraire. Siquis autem hoc attemptare presumpserit indignationem omnipotentis dei et beatorum Petri et Pauli apostolorum eius se noverit incursurum. Datum Laterani III Idus martii pontificatus nostri anno tertio. Vir: Arhiv Republike Slovence, AS 1063, Zbirka listin, št. 4742. Škof Aleksander, služabnik božjih služabnikov. Spoštovanim sinovom priorju in celotnemu zboru hiše Svete Mar^e v Borovnici, /pripadajoče/ kartuz^anskemu redu, v oglejski škofiji, pozdrav in apostolski blagoslov. Apostolski sedež je navajen pritrditi pobožnim željam ter poštenim prošnjam prosilcev dodeliti dobrohotno naklonjenost. Prav zato, spoštovani sinovi v Gospodu, vašim pravičnim zahtevam s hvaležnim odobravanjem prihajamo nasproti ter vse svoboščine in ugodnosti, ki so jih vam ali vaši hiši podelili naši predhodniki rimski škofie, kot tudi svoboščine in privilegye glede svetnih zahtev s strani kraljev in knezov ali drugih Kristusovih vernikov, kot jih pravično in miroljubno uživate, jih vam in po vas isti hiši z apostolsko veljavnostjo potrjujemo in podkrepimo z varstvom pričujoče listine. Nikomur izmed ljudi naj torej ne bo dovoljeno to stran naše potrditve poškodovati aliji z nepremišljeno drznostjo nasprotovati. Če pa si bo kdo drznil to poskušati, naj ve, da bo naletel na jezo vsemogočnega Boga in njegovih svetih apostolov Petra in Pavla. Dano v Lateranu 13. marca v tretjem letu našega pontifikata. Avtor prevoda: prof. Martin Benedik Samostan Bistra je kartuz^'anski red, na prošnjo Bernarda Spanheimskega, koroškega vojvode in gospoda na Kranjskem (1202-1256), začel graditi v letih 1253-1255. Njegovo delo je dokončal sin Ulrik III. (1256-1269), ko je kartuz^'i 1. novembra 1260 podelil ustanovno listino, v kateri je zapisal samostanu posestva, od katerih bo živel, med njimi tudi vasi Borovnico in Zabočevo. Bistriški samostan je razpustil cesar Jožef II. leta 1782. 28. oktober - prihod prvega vlaka v Borovnico 28. oktobra 1856 je v Borovnico pripeljal prvi vlak. Po 18. avgustu, ko so bila končana zadnja dela na znamenitem borovniškem viaduktu, je bilo zgolj še vprašanje časa, kdaj bo iz Ljubljane v Borovnico prisopihala prva lokomotiva. Dogodek so zabeležile Bleiweisove »Novice gospodarske, obertn^ske in narodske.« z dne 29. oktobra 1856 (let. 14, št. 87), str. 350: "Iz Ljubljane. Včeraj so nek pervo po-skušnjo z vožnjo po železnici iz Ljubljane proti Barovnici napravili, ker jo hočejo v Postojno do prihoda Nju Veličanstev v Ljubljano tako dodelati, da se bojo mogli, ako bojo želeli, pervi po ljubljansko-teržaški železnici do Postojne peljati. Sliši se sedaj, da pridejo cesar in cesarica 20. dan prihodnjega meseca. Kar smo dosedaj zvedili od mnogoverstnih priprav za slovesni sprejem Nju Veličanstev ne le v Ljubljani temuč po vsem Krajnskem, bi utegnili reči, da ne bomo za Celovčani in Gradčani ostali." Dokončna odločitev za traso t. i. Južne železnice od Ljubljane do Trsta je padla Izsek originalne listine iz l. 1257 Vlak bozi na železniško postajo v Borovnici (slikar Stane Kumar). decembra 1849. Dela na težavnem terenu (Barje, Kras) so potekala od 1850 do 1857. 18. avgusta 1856 je bil dokončan znameniti borovniški viadukt, dva meseca pozneje, 28. oktobra, je iz Ljubljane v Borovnico pripeljal prvi vlak. Bleiweisove novice z dne 8. novembra (str. 362) poročajo; »Železnica iz Ljubljane do Postojne je že tako dodelana, da so poslednje dni hlaponi že večkrat sem ter tje brez vse spodtike derčali; v 2 urah in 40 minutah so storili 7 milj in pol dolgo pot iz Ljubljane v Postojno, čeravno so se nekoliko še na Logaški postaji pomudili.« Še isti mesec, 20. novembra, sta se po njej že popeljala cesar Franc Jožef I. in njegova žena (Bleiweisove novice, 22.11.1856, str. 378): »V četertek zjutraj ob sedmih sta zapustila presv. Cesar in Cesarica Ljubljano in se do Postojne z zalo okinčanim hlaponom po novi železnici peljala, poleg ktere na obeh straneh je stala šolska mladina z banderci.« Slavnostno odprtje Južne železnice se je zgodilo 27. jul^a 1857, o njem spet Bleiweisove novice (29.7.1857, str. 240): »V nedeljo zvečer je bilo vse živo v Ljubljani. Prišli so, slovesno sprejeti, proti 8. uri presvitli Cesar s štirimi gg. nadvojvodi iz Dunaja, in kmalu za njimi štirje gg. ministri in mnogo druge gospode iz Dunaja, Gradca, Celovca, Zagreba itd. in tudi iz ptujih dežel. V pondeljk zjutrej je krasno okinčani hlapon »Capo d' Istria« peljal v Terst Njih Veličanstvo Cesarja in vse gori omenjeno gospodo, kteri so se pridružili tudi gospodje iz Ljubljane; radostni »Živio-klici« so doneli od vseh strani presvitlemu Veličanstvu.« Slavnostni dogodek prvega prihoda vlaka so Borovničani obeležili tudi s tradicionalnim sajenjem lipe poleg postajnega poslopja, ki je dandanes največji rastoči lipovec v občini. S porušenjem viadukta med zavezniškim bombardiranjem 27. in 28. decembra 1944 je bila proga z železniškim postajnim poslopjem prestavljena v dolino, železnica pa še naprej ostaja nepogrešljiva prometnica za Borovnico in preostalo Slovenko. 40 NAŠ ČASOPIS Občina DeSUS V EVROPSKI PARLAMENT - za zaščito interesov starejših in upokojencev Borovnica 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si opsk i bil I JSC _ ijci i parlament nastopila samostojno. Taka je bila odločitev izvršilnega odbora stranke tudi glede na dejstvo, da je v slovenskem parlamentu po številu poslancev četrta najmočnejša stranka. Znano je, da se prebivalstvo Evrope stara, življenjska doba se vsakih 10 let podaljša povprečno za dve leti. Enako ali še bolj to velja za Slovenko. Take težnje, za zagotovitev dostojnega živl enja, terjajo drugačne pristope politike, če želi zagotoviti dostojno življenje starejših. Med drugim je treba poskrbeti tudi za ustrezno zaposlovanje zdravih starejših oseb in omogočiti učenje za pridobivanje novega znanja. Anketa evropske skupnosti je pokazala, da je kar 84 % anketiranih prepričanih, da morajo države Evropske skupnosti povečati sredstva za potrebe starejših, in sicer od pokojnin do sredstev za dolgotrajno oskrbo. Ker se bo moral v Evropi bolj slišati glas v bran interesov upokojencev in starejših, je prav, da se okrepi tudi tisti del parlamenta, ki do zastopal take interese. Če bo stranka na volitvah uspela in bo DeSUS dobil evropskega poslanca, se bo ta pridružil skupini neopredeljenih, čeprav bi po svojem programu sodil tudi k socialnim demokratom. Poleg vprašanj, ki zadevajo starejše, imamo v DeSUS-u veliko povedati tudi o varovanju okolja, varovanju človekovih pravic in drugih vprašanjih. Torej po-droč^', kjer bi lahko sodelovali, je veliko. V DeSUS-u zato upamo, da boste v nedeljo, Z.junha naši listi, katere nosilec je njen predsednik g. Karl Erjavec, dali svoj glas vsi tisti, ki sodite v skupino starejših prebivalcev, pa tudi tisti mlajši, ki vam ni vseeno, kako bodo zastopani interesi starejših in upokojencev v evropskem parlamentu. Ne nazadnje pa je DeSUS stranka, ki zastopa interese vseh gene-rac^', torej tudi mladih. Vabljeni, da se volitev udeležite, čeprav nekateri menite, da je Evropa tam nekje daleč, kar pa ni res; je tudi tukaj in odločitve evropskega parlamenta zadevajo vse nas. OO DeSUS Borovnica Moji spomini na bombne napade na borovniški viadukt Aprila smo slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje - Oddelek etnografije iz Ljubljane obiskali Barje in na koncu še muzej v gradu in ostanke samostana v Bistri ter ostanek borovniškega viadukta. Po končanem ogledu stebra viadukta in makete pod njim sem jaz slušateljicam prebrala moje spomine na bombardiranje borovniškega viadukta, ki jih zaupam tudi vam. Spominjam se nekega nočnega napada.. Verjetno je bilo enkrat jeseni med 22. in 23. uro zvečer. Naša družina je tisti večer v šupi ličkala koruzo. Midve s starejšo sestro in stara mati smo bile že v hiši, oče in mama pa sta bila še pri ličkanju. Ko je udarilo plat zvona in naznanilo alarm pred napadom na most, je mama pritekla v hišo, pograbila mene, ki sem že spala na peči, in tekli sva proti ki je bilo od nas oddaljeno 10 minut. Spomi- . zaklonišču, Spom ekli njam se razsvetljenega neba, kako sva tekli ob potoku. Okrog naju je bilo vse polno sosedov, ki so tudi hiteli v zaklonišče. Mimo je pritekel mlad fant v samih spodnjih hlačah in to se mi je kot otroku najbolj vtisnilo v spomin. Oče je odšel v zaklonišče praznih rok, v hiši sta ostali moja sestra, ki je bila že v postelji, in stara mati za pečjo. Za starejšega brata tudi ne vem, kje je bil. Napad se je za nas vse srečno končal. Drugi napad smo doživeli nekega dne po kosilu. Ko se je oglasil alarm, nas je oče vse po-vedel od mize s seboj v »špajzo«, ki je bila najbolj trden prostor v hiši in polovica prostora je bilo v živi skali. Kmalu potem, ko smo za seboj zaprli vrata, so se ta nenadoma odprla, močno je treščilo in skozi kuhinjo in vežo sta zavela piš in dim. Malo smo počakali, nato smo planili na notranje dvorišče in zagledali sosedov kozolec v dimu in ognju, ker je nanj treščila bomba. Sosedov kozolec je bil oddaljen 20 m od naše hiše. Tudi to pot smo imeli srečo. Tretjega bombardira tem, min. oddaljen od našega doma, nad vasjo, in od kjer sta se videla celotna vas in dogajanje v njej. Spominjam se samo preletavanja in hru-menja letal, zgodilo se ni nič. Takrat sem bila stara tri leta. Pavla Šalehar, Ljubljana retjega bombardiranja se spominjam po n, da smo tekli iz vasi v naš laz, ki je bil 20 Mešanje »čaja iz regratovega cvetja« »Čirule čarule« borovniških sadjarjev je bil pravzaprav naslednji. V velikem lesenem sodu so mešali »gnoj iz roga«. Ena glavnih sestavin so fermentirane koprive, ki so jih nasekali in natlačili v zakopano amforo lani jul^a. Sedaj, na spomlad, so pripravljene za uporabo. Pravdo, da vsebujejo veliko energie in mineralov. Iz njih delajo učinkovito škropivo, še posebno proti mahovom, ali pa službo kot preparat za kompostiranje. Bistvena sestavina je goveji gnoj iz kravjega roga, ki so ga zakopali lani za sv. Janeza Krstnika. Pravilno pripravljena mešanica (s še nekaterimi dodatki) oogati zemljo, pospešuje kaljivost in zdravje rastlin. V manjšem sodu pa so mešali »čaj iz regrato-vega cvetja«. Iz lani zakopanega sodčka so prinesli »gnoj po Mar^l Thun« - kravjak, pomešan s še nekaterimi kompostnimi preparati (regra- Floorball novice •Floorball novice •Floorball novice •Floorball novice FBC Borovnica na krvodajalski akc^'i Osem pogumnih članov in simpatizerjev FBC Borovnica se je maja udeležilo krvodajalske akc^e. Ker se zavedamo, da lahko na tak način posredno pomagamo pri reševanju človeških življenj, bomo v prihodnosti take akc^e ponavljali. V akc^i je sodeloval tudi predsednik Floorball zveze Slovence, Davor Mat^aševic. Tako smo se priključili 100 000 Slovencem, ki na leto darujejo okoli 45 000 litrov krvi. Darujte kri tudi vi! (JT) Balončki AVONčki prvaki Borovniške floorball lige V osmi sezoni Borovniške flo-orball lige smo dobili šestega prvaka. To so postali balončki AVONčki, ki so zasedali vodilno pozic^o že po koncu rednega dela. V finalu so bili z rezultatom 9 : 5 boljši od Mirnih živcev in tako dvignili največji pokal zmagovalcev. Za tretje mesto so se pomerili Biro ES in Pacienti Inc. Na razburljivi tekmi so Pacienti izničili prednost Biroja in zaostanek 1 : 4 obrnili v svojo korist. Končni rezultat je bil 7 : 5. Peto mesto so osvojili Gasilci, saj so z zelo majhno razliko premagali Birtiče. Iz vrst gasilcev prihaja tudi najboljši strelec lige - Klemen Košir. Za sedmo mesto sta se pomerili ekipi Harem in Jebnu. Ekipo Harem sestavljajo večino državne prvakinje, na zadnji tekmi sezone pa so bili nasprotniki za dva zadetka premočni. Že pred končnico so na devetem mestu sezono končali Čokolino mafija. Končni vrstni red: (JT)Za članicami državni prvaki še mladinci V finalnem srečanju niso ničesar prepustili naključju in so z veliko razliko premagali Galaks iz Železnikov. To je že četrti naslov državnih prvakov v petih letih (spodletelo jim je le v sezoni 2005/06) obstoja državnega prvenstva v tej kategorii. Svojo nadvlado so pokazali tudi v finalnem dvoboju, kjer so na dveh tekmah zmagali z ogromno raz- liko. Poleg "starih mačkov" so veliko priložnosti dobili tudi igralci osnovnošolske ekipe, ki so zaigrali odlično predvsem v napadu. Najboljši strelec sezone je postal kapetal prvakov Luka Časar, za katerega pa je bila to tudi zadnja tekma v mladinski kategorii. Poleg njega se poslavljata tudi Nejc Korošec in Nejc Debevec. (JT) 1. Balončki AVONčki 2. Mirni živci 3. Pacienti inc. 4. Biro ES 5. Borovnica Firefighters 6. Frizerstvo Birtič 7. Jebnu! 8. Harem 9 Čokolino mafija Na domiseln način so si sadjarji olajšali mešanje »gnoja iz roga«. Čirule čarule borovniških sadjarjev Gola radovednost me je nekega sobotnega aprilskega jutra privedla na domači vrt Rudya Cerka, kjer se je zbrala pestra gručica sadjarjev in vrtičkarjev. Priznam, da sem bil nad prizorom malce presenečen, saj me je dogajanje zelo spominjalo na stare Asterixove stripe, v katerih so se vaški druidi sklanjali nad kotli in pridno mešali skrivna zelišča za še bolj skrivne napoje. tovo cvetje, kopriva, rman, kamilice, hrastovo lubje) - in mu dodali regratovo cvetje, nabrano v dnevih cvetenja. Tako pripravljen »čaj« pospešuje razpadanje pokošene trave in mahu, poleg drugega pa razkisava zemljo. Tovrstne zadeve menda odlično delujejo in dajejo bogat ter zdrav pridelek. Navsezadnje sem spoznal, da pravzaprav niti ne gre za tako grozen »čirule čarule«, saj mi je Rudi Cerk pojasnil, da so to le prastare ljudske modrosti, zbrane v starih knjigah in preizkušene v praksi. Ob tem venomer poudarja: »Ne verjemite, probajte!« Temu pozivu se pridružujem tudi sam in vas vabim, da se, če vas zanima kmetovanje, sadjarstvo ali vrtičkarstvo na temelju naravnih metod, zglasite pri borovniških sadjarjih in se o tem poučite. Damjan Debevec Optimisti v enem tednu od lokalnega do mednarodnega uspeha Ekipa malega nogometa Optimisti je tudi letošnjo tur-nirsko sezono začela uspešno. Otvorili so jo s prvomajskim turnirjem v Ligojni kjer so s kombinirano ekipo osvojili prvo mesto poleg tega pa še individualno nagrado in sicer za najboljšega strelca za katero sta se borila Darko Mršic ter Alen Hodžić, slednjemu je nagrada na koncu tudi pripadla. Organizatorji - ŠD Li-gojna so nagrade podelili na prvomajskem kresovanju oz. veselici, prevzel jih je predsednik društva ŠD Optimisti Matjaž Ocepek, ki se je gostiteljem ob tej priložnosti zahvali za poziv in gostoljubnost ter obljubil sodelovanje tudi v prihodnje. ŠD Optimisti Borovnica se je le teden po prvem osvojenem turnirju odzvalo na poziv in poslalo ekipo malega nogometa na mednarodni turnir, ki je trajal dva dni, 2. In 3. maja na Viškovem pri R^eki. Na dvodnevni turnir so se igralci, vodja ekipe Pero Mršić ter predsednik društva Matjaž Ocepek odpravili z avtobusom v katerem je, kot se spodobi, prevladovalo optimistično vzdušje kar se je kasneje odrazilo tudi na igrišču. Po prvem dnevu in po KMN Optimisti s predsednikom ŠD Optimisti po odigranem finalu veh visokih zmagah (3:0 in 5:1) ter z rem^em so se uvrstili v nadalnje tekmovanje, ki je bilo na sporedu naslednji dan, ko so Optimisti upravičili ime ekipe in v odločilnih tekmah premagali domače ekipe D.J. Fasade (6:1) ter Limar^a Ma-rić (2:1). S tema rezultatoma so izborili finale, ki je imelo predznak »slovensko« saj so nasproti stali igralci iz Kranja, ekipa GAAm d.o.o., ki je Optimistom pred tem nanesla edini poraz na turnirju 5:3. Optimisti se kljub temu niso predali! Prepričani so bili v najslajši revanš - zmaga v finalu. Po zadetku Darka Mršića so Optimisti prevzeli vodstvo v napetem finalu a so nasprotniki uspeli obrniti rezultat v svojo korist in 5 minut pred koncem povedli z 2:1. Borbena igra Optimistov se je obrestovala, sledil je še en preobrat, tokrat v korist Optimistov, ki so še z dvema goloma Darka Mršića prevzeli vodstvo katerega so z zadnjimi atomi moči obranili do konca srečanja. Z igro ter obnašanjem na igrišču in ob njem so osvojili sim KMN Optimisti - prvaki mednarodnega turnirja "SP Ronjgi" Ri-jeka-Viškovo 2009 prek 300 prisotnih gledalcev in postali heroji turnirja. Dokaz temu so tudi osebne pohvale gledalcev, fotografiranje z igralci, nekateri navlači pa so si celo zaželeli majice ter trenirke z napisom Optimisti Borovnica. Oddolžitev domačinom za gostoljubnost smo napovedali za letošnji turnir ob 25-letnici ekipe Optimisti na katerega so se vnaprej najavile kar tri ekipe. Topel sprejem na Viškovem nas je izredno presenetil zato se zahvaljujemo vsem, ki so za nas nav^ali, nam ponudili prenočišče, g. Juri Jozičiću, ki je ^'avil ekipo ter vsem, ki so sodelovali pri organizac^'i tur-Darko Mršić nirja 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Borovnica Ekošola v Borovnici Tudi letos smo na Oš dr. Ivana Korošca Borovnica dan Zemlje obeležili s celodnevnim ekološko obarvanim programom, dan smo poimenovali ekodan. V okviru programa Ekošola kot način življenja smo v sredo, 22. 4., organizirali naravoslovni dan, ki smo ga zaradi ekološko obarvanih vsebin imenovali ekodan. Pouk, kot smo ga vajeni ob običajnih dneh, so zamenjale delavnice, predavanja, ogledi, predstave ^ skratka, raznovrstno ustvarjanje učencev in njihovih mentorjev učiteljev ter zunanjih sodelavcev. Razredna stopnja je dan začela s predstavo Pripovednega gledališča gospodične Bazilike, nato pa nadaljevala z aktivnostmi, kot so delo na Vrtnarji Rahne, kjer so si ogledali, NAŠ ČASOPIS 41 kaj vse zajema delo v vrtnarji v pomladanskem času, nekaj vrtnin in okrasnega cvetja pa so tudi posadili. Četrta razreda sta poslušala predavanje o zobeh in zdravi prehrani, gospe Zdenke Suhadolnik, nato pa pisali uganke o zobeh, modelirali zobe iz gline, oblikovali prehrambne piramide. Naše najmlajše je obiskala farma-cevtka gospa Kermauner, pokazala najpogostejša zdravila za otroke ter njihovo pravilno uporabo. Peti razred si je ogledal Komunalno podjetje Vrhnika s predavanjem o ločevanju odpadkov gospoda Jerneja Fe-ferja. Učenci predmetne stopnje so obiskali ekološko kmetjo gospe Slavi Košir, zbirali star papir, v gozdni delavnici pod vodstvom gospoda Jake Šubica so odkrivali resnico o tem, ne le kaj, temveč tudi kdo je Zemlja, obiskali so nas predstavniki mlekarne Krepko, predstavili svoje podjetje in izdelke, ki so jih učenci tudi poskusili. Nato so oblikovali še tedenski šolski jedilnik, ki bi bil zdrav, eko in po volji učencev obenem. Šesti razredi so pod vodstvom gospoda Darjana Geohellja iz gline oblikovali ekovas s prav vsemi elementi za zdravo in pri- jetno bivanje. Dan smo sklenili z razstavo izdelkov, ki so nastali čez dan. Naše misli in dejanja so se za ves dan preselila v skrb za naše okolje, planet Zemljo ter bolj zdravo življenje. Zagotovo smo tudi letos uspeli narediti še en korak naprej. Mateja Praprotnik Lesjak •Prejeli smo!^Prejeli smo!^Prejeli smo!^Prejeli smo!^Prejeli smo!^Prejeli smo!^Prejeli smo!' Reševanje borovniške knjižnice (ali reševanje Borovnice) Če so že naši dedje vedeli, da je treba knjigo približati ljudem, pa človek dobi občutek, da bo borovniška knjižnica kmalu ubrala drugačno pot. Zgubila bo boj z novimi tehnologjami in postala rešiteljica »starega jedra Borovnice«, pa četudi si niti stroka ni enotna, kje je staro vaško jedro in kaj spada vanj. Slišati pa je odlično, da je treba nekaj rešiti in žrtvovati napredek. Pa bom malo bolj pojasnil, kaj mislim z navedenimi besedami. Pod predpostavko, da v staro vaško jedro Borovnice spadajo kapelica pri Kosu, Vrtec, Mercator železnina, Gostilna Godec, Osnovna šola, cerkev z župniščem, nekaj zasebnih stavb ter vsekakor razpadajoči objekt nasproti šole, Cukalova štala, in zna-meita kinodvorana, bom malo opisal, kako po mojem mnenju bližina knjižnice vpliva na te objekte. Kapelica pri Kosu je bila pred leti obnovljena, zanjo se zgledno skrbi in že marsikateri popotnik se je ustavil in jo občudoval. Nje vsekakor ni treba reševati. Za Vrtec se za enkrat še ni treba bati. Hram učenosti naših najmlajših je poln in obetajo se jim še »okrepitve«. Da bi tod zjutraj ali popoldne ne bila gneča in polno otrok ... Mercator železnina je pred nedavnim dobil novo podobo. V tem sestavku se ne bi spuščal v labirinte te trgovine, vsekakor pa se ji po besedah vodilnih Mercatorja pišejo slabši časi. Da bi knjižnica rešila trgovino Mercator, ne gre pričakovati, če bomo pametni, pa lahko hitreje dobimo novo trgovino Mercator v centru Borovnice. Gostilna Godec je tudi objekt, ki ga je lastnik pred časom obnovil in s tem poživil Paplerjevo ulico. Tudi za ta objekt sem pre- pričan, da bo živel s knjižnico ali brez nje. Borovniški hram učenosti ali osnovna šola bi s preselitvjo knjižnice sicer malo zgubila, saj bi morali učenci po gradivo kakih 100 m dlje, vsekakor pa bi pridobila kondicja učencev, ki že tako preveč ždjo v šolskih klopeh. Cerkev z župniščem zaživi v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne, ko je knjižnica zaprta. Torej se za obisk bogoslužja ni bati, če se bi knjižnica preselila 300 m dlje. Tu je še veliko zasebnih hiš in poslop^. Na njih bližina knjižnice ne vpliva. Vsekakor pa bi bilo marsikatero hišo pametno obnoviti po vzoru Košutove hiše. Tako se moje razmišljanje ob reševanju Borovnice prevesi k poslopjem, ki pa kar kričjo po reševanju. Na prvem mestu bi bilo treba rešiti cesto proti Kotom. Ni ga junaka, ki bi mi dokazal, da bi umestitev knjižnice v ta del Borovnice rešila zagate prebivalcev ob tej prometnici, vsekakor pa bi bil kakšen avto ali kolo manj na tem koncu, kar pa je prej pozitivno kot slabo. Na naslednjem mestu je reševanje Cuka-love štale. Po zadnjih informacjah je lastnik že pridobil skoraj vsa dovoljenja in kmalu bo tu kar nekaj novih stanovanj. Knjižnice v tem kontekstu ni več. Naslednji objekt v tem delu je zagotovo poslopje nasproti šole. Tudi to poslopje ima zasebno lastništvo in človek ne more verjeti, da ga v času razcveta gradnje stanovanj nihče ni obnovil. Z recesjo je odpeljal tudi ta vlak in knjižnica ne bo vplivala na nadaljnje propadanje tega objekta. Omenil bi tudi razpadajočo kinodvorano, ki jo je pred leti dodelal še požar. Tudi zanjo je lastnik znan in nič kaj zainteresiran za obnovo. Prevladujoče mnenje je, da tega objekta ni smotrno rešiti in je zato obsojen na rušenje. Na obnovo poslopja nekdanje pošte bi umestitev knjižnice pozitivno vplivala, saj bi bilo treba poslopje popolnoma preurediti. Kaj bi se zgodilo s stanovalci te hiše, mi ni znano, vsekakor pa je stroka enotna, da je edina pametna rešitev knjižnica v velikosti 500 m^, in to v enem, svetlem nadstropju. Tako smo prišli do zadnjega objekta oz. ustanove, ki jo je treba rešiti. Knjižnica za svoj obstoj potrebuje bralce in če bodo čez čas vsi Borovničani tako kot avtor tega prispevka sedeli le za računalniki, potem je knjižnica obsojena na propad. Pri reševanju prostorskih težav te ustanove se vse preveč ukvarjamo z »reševanjem« starega jedra Borovnice, pa čeprav ne vemo, kje je to oz. kaj to je, in premalo z reševanjem problematike knjižnice, povečevanjem obiska, dodajanjem novih vsebin, programov ... Knjižnica za svoj obstoj potrebuje bralce in umestitev v odročen del Borovnice tu ne bo pomagala. Prestavitev v območje dnevnih selitev Borovničanov, torej ob Mejačevo ulico, bi vsekakor poživila obisk te ustanove. Ko kot mlad očka po trgovini lovim svojo hčerko, bi mi prav prišel kakšen igralni kotiček v prvem nadstropju. Tudi čez cesto, v stavbi Zdravstvenega doma ne bi bilo slabo. Hkrati z rešitvjo knjižnice se bi tod lahko rešilo še dotrajano ostrešje, našel kakšen kotiček za društva, občino ^ No, pa naj povzamem: Bistvo vprašanja je, KAKO REŠITI KNJIŽNICO. Staro vaško jedro ne potrebuje reševanja, krvavo pa potrebuje pametno rešitev cestnih zagat, propadajoči objekti pa nove vsebine, ki bodo primerne za idilično staro vaško jedro. Igor Trček Kakšno knjižnico si Borovnica želi Malokatera občina v Slovenci se lahko ponaša s tako visokimi jubileji na področju bralne kulture kot borovniška. Po razpoložljivih virih segajo začetki že 140 let v preteklost. Knjižnica pa bo kmalu praznovala 65 let organiziranega delovanja. Borovniška knjižnica deluje kot enota Cankarjeve knjižnice Vrhnika, ki je z Občino Borovnica podpisala Pogodbo o opravljanju javne knjižnične dejavnosti na območju Občine Borovnica, je pa v najetih prostorih. Z najemodajalcem, župniščem, je sklenjena pogodba o najemu, ki se vsako leto avgusta podaljšuje. Vendar najemodajalec pogodbe ne bi želel podaljšati, za kar obstajajo več kot utemeljeni razlogi. Zgradba, ki ne zadošča potrebam sodobne knjižnice, je neprimerna in, kar je še bolj pereče, nevarna, saj je potrebna popolne sanacye. Pričakovati je bilo, da se bodo svetniki v zdajšnjem trenutku odločili za lokacyo, vendar glede na razprave je očitno, da tudi naša nujna selitev iz najemnih prostorov ne more vplivati na dokončno odločitev. Iskanje primerne lokacye za knjižnico je postal širši problem - oživitev starega vaškega jedra. Zdi se, kot da je od knjižnice odvisno preživetje le-tega. S prisotnostjo osnovne šole, cerkve z župniščem, pokopališča idr., jedro ne more zamreti. Kvečjemu lahko z novo lokacyo zaživi tudi novi del kraja, kjer je koncentracya prebivalcev največja. T Tsaka lokacya ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Lepo bi bilo umestiti knjižnico v stari del vasi. Vendar so problemi, s katerimi se srečujemo pri prenovi starih objektov, še večji kot pri novogradnji. Navadno so za prenovo stare stavbe potrebna zelo velika finančna sredstva. Tukaj nastane vprašanje ekonomičnosti in racionalnosti projekta na začetku gradnje, medtem ko je za lo-kacyo nad Mercatorjem vprašanje vzdrževanja (najemnina ipd.). Pomembna je tudi velikost prostora, saj knjižnica ne more delovati normalno in sodobno, če nima dovolj kvadrature. Glede na veljavne standarde in normative potrebujemo najmanj 500 m2. Le ob konstruktivnem dialogu med ustanoviteljem, arhitekti in knjižničarji je mogoča uskladitev zahtev in želja. Zelo pomembna je notranja organizacya prostora, ki mora biti sodobna. Novogradnja bi omogočila kakovostnejši notranji prostor v eni etaži, ki bi knjižničarjem omogočil optimalne delovne razmere in preglednost nad prostorom. Knjižnica je namenjena predvsem ljudem, zato bi uporabniki imeli preprost, takojšen dostop do knjig. Odprtost prostora, ki omogoča hitro in pregledno orientacyo, je pomemben element. Idejne zasnove, ki so nastale v starem vaškem jedru, bi morale upoštevati tudi tako organizacyo notranjega prostora. Če je ne morejo zagotoviti, je potrebna dodatna zaposlitev še najmanj enega strokovnega delavca. ov ambient, ki ga knjižnica potrebuje, mora zagotavljati kakovostno izvajanje tudi družabnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti. Knjižnica v Borovnici ni več samo tradicionalna knjižnica, ki zagotavlja izvajanje osnovne knjižnične dejavnosti: hrani (obsežno) knjižnično zbirko, nudi čitalniški prostor in dostop do interneta. Že sedaj se v nemogočih prostorskih razmerah izvaja bibliopedagoško delo za predšolske in šolske otroke (obiski vrtca in šole, urice pravljic, projekt Rastem s knjigo), vključena je v projekte bralne kulture, vseživljenjskega učenja, zaposleni delavki pa skrbita, da knjižnica daleč presega standarde in da je vedno dobro založena s knjižničnim gradivom. Glede na pozitiven odziv občanov in priporočila stroke bo morala knjižnica v prihodnje zagotavljati nove vsebine, projekte, ki bodo zadovoljili potrebe uporabnikov, za to pa je treba zagotoviti primerne prostore za nemoteno izvajanje dejavnosti. /zredno pomembna je lahka fizična dostopnost do objekta. V starem jedru je otežena, zato bi morale biti urejene varne pešpoti in zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. Prednosti, ki pa jih prinaša lokacya skupne stavbe z Mercatorjem, bi lahko izkoristili v največji meri - koncentracya prebivalcev pomeni velik obisk naših uporabnikov, občani pa bi nakupe združili z obiskom knjižnice. Glede na dotrajanost stavbe, v kateri je sedaj borovniška knjižnica in če ne bo dogovora z najemodajalcem, ki nam je doslej pryazno podaljševal pogodbo, bo ostala knjižnica avgusta 2009 brez prostorov. Krajevna knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica je knjižnica, ki zelo veliko nudi svojemu kraju. Občani Borovnice knjižnico dobro sprejemajo, jo radi obiskujejo in si jo želyo v novih prostorih. Zaradi odgovornosti do občanov je treba čim prej najti rešitev, ki bo upoštevala tudi stroko in ne samo političnih interesov. V našem primeru so stroka arhitekti in knjižničarji. Prav je, da sodelujemo in najdemo kakovostno rešitev. Ministrstvo za kulturo in NUK sta pred tedni ponovno pozvala občino in vse pristojne, naj pri iskanju kakovostne rešitve upoštevajo priporočila bibliotekarske stroke. Suzana Potočnik, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Pisalo se je leto 1850 ^ Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Bodi v družbi ali sam, sramotnega te bodi vedno sram. Kdor zgodaj kosi, najboljšo krmo dobi. Lepa beseda nikomur ne preseda. Ubogi Borovničani ^ Novice kmetgskih. rokodelnih in narodnih reči. 29. 5. 1850 (let. 8. št.22). sreda, str. 92 -Borovnica, vas blizu Verhnike, je v soboto sko- raj cela pogorela.-le sreča je še, da imajo pogo-relci večidel svoje pohištva zavarovane. Novice kmetgskih. rokodelnih in narodnih reči. 10. 7. 1850 (let. 8. št. 28). str. 118 Novičar iz Ljubljane. Pri slovenski igri, ki je bila v Ljub.gledišu v pri-pomoč nekaterim nesrečnikom 19. dan pret.m. igrana, se je skupilo 176 gold. 30 krajc. Stroški za pripravo in razsvetljenje glediša, muziko i.t.d. so znesli 70 gold., tedaj je ostalo 106 gold. 30 krejc. za razdelitev; 35 Vi se je g. fajmoštru Arko-tu poslalo za nektere nar ubožnejši pogo- relce njegove fare, 35 % gold. gosp. fajm. Sku-bicu za enaki namen v Borovnici. 35 V gold. pa gosp. kantonskimu poglavarju v Brežcah na Štajerskim za nektire nar bolj uboge po silni po-vodnji in toči na binkoštno soboto. Darovi niso ser veliki - pa dajo se iz miliga serca. Novice kmetgskih. rokodelnih in narodnih reči. 4. 9. 1850 (let. 8. št. 36). str. 152 Prošnja. Pomagajte ubogim Borovničanom, ki so 25. vel. travna pogoreli in vse svoje premošenje zgubi-li,-zdej jih pa še, brez postrešja griža tare. Komentar: Iz gornjih člankov izhaja, kdaj je Borovnico doletela velika katastrofa - požar. Moralo je biti vse skupaj resnično hudo, saj vemo, da so tedaj bile vse hiše pa tudi druga poslopja v glavnem lesena.Že tedaj pa je bila tudi človeška solidarnost, v tem primeru solidarnost Ljubljanskega gledališča. Zgodovinske vire pripravil D. Debevec, za objavo pa F. Klančar. 4^ ^^^ Občina Borovnica elektronski naslov: obcina@borovnica.si Novosti v knjižnici d r. Marje Boršnik Borovnica Knjige za odrasle 0 Splošno, knjižničarstvo, enciklopedye, zborniki Nepozabljena polovica 1 Filozofija, etika, okultizem, psihologya Ferbežer, Ivan: Samopodoba mlajših nadarjenih otrok Greinert, Renate: Rdeča zanka Loreau, Dominique: Umetnost preprostosti Otrok in ločitev staršev Shea, Shawn C.: Sreča je 3 Sociologya, politika, ekonomya, pravo, vzgoja Del Ponte, Carla: Gospa tožilka Klein, Naomi: Doktrina šoka Lenček, Marina: Kruh ljubezni Ljudska pripoved pod lipo domačo Rebolj, Vanda: E-izobraževanje Sunderland, Margot: Znanost o vzgoji Šavli, Jožko: Zlati cvet 5 Okolje, matematika, astronomya, fizika, kemya, biologya Cannat, Guillaume: Glej jih, zvezde! Katalinić, Dane: Priročnik za nabiranje in prepariranje rastlin Stichmann-Marny, Ursula: Novi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu 6 Medicina, tehnika, kmetystvo, vodenje, industrya, obrt Bard, E. M.: Testirajte svojo mačko Bright, Spencer: Biobran : pot do močnega imunskega sistema Cerar, Estera: Čolniček in igla Davies, Kim: Naš malček Dereani, Mateja Tea: Matejina veganska kuhinja 2 Fogle, Bruce: Naš pes Fowler, Will: The history of pistols, revolvers and submachine guns Freedman, Rory: Mrha suha tud' kuha Grant, R. G.: Flight : 100 years of aviation Griffin, G. Edward: Svet brez raka Hunking, Penny: Napitki za moč in energ^'o Kelder, Peter: Vrelec mladosti : pet tibetanskih vaj pomlajevanja Orlov, Igor: Navtični priročnik Parker, John: The submarine Petminutne masaže Premagajmo prebavne težave Price, Jane: Večerja s pr^'atelji Pušenjak, Miša: Za vsak vrt : kompostiranje in visoke grede Reich, Gunther: Motnje hranjenja Rodriguez, Judith C.: Vse diete sveta Schreiber, Chris: Savna Škornik, Iztok: Spoznajmo soline Thomas, Tessa: Deset minut za pomladitev obraza Vrtna opravila korak za korakom Zupan, Neja: Z dotikom do zdravja 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport Il Divo Gariff, David: Najvplivnejši slikarji sveta in umetniki, ki so ustvarjali po njihovem navdihu Krajnc, Rosana: Sožitje človeka in psa v športu Martin i Roig, Gabriel: Oljne barve Martin i Roig, Gabriel: Slikanje z akvareli Newell, Steve: Kako igramo golf Nicholson, Sue: Preprosti likovni izdelki za otroke Perc, Špela: Lepota v gibu Pritchard, Paul: Nevarna igra Sever, Uroš: Prekolesarimo Slovenko Švab, Erik: Plezališča brez meja : Trst - Slovensko primorje - Istra Warshaw, Josie: The complete potter's handbook Whyte, Gregory P.: Bodite v formi 80/81 Jezikoslovje Schmidt, Jutta: Slovnica z vajami kratko & pregledno. Ruščina 82 Književnost Auster, Paul: Brooklynske norosti Barclay, Linwood: No time for goodbye Bukowski, Charles: Zapiski starega pokvarjenca Chevalier, Tracy: Padajoči angeli Cross, Donna Woolfolk: Papežinja Ivana Dahl, Roald: Poljubček Downer, Lesley: Zadnja konkubina Faulks, Sebastian: Ni časa za smrt Flisar, Evald: Opazovalec Fritz-Kunc, Marinka: Mali princ slovenske politike Grogan, John: Marley & jaz Horvat, Jože: Dvojni svet Jones, Celeste: Ne brez moje sestre Kinsella, Sophie: Strastna zapravljiv ka Knez, Franček: Ožarjeni kamen Lessing, Doris May: Peti otrok Picoult, Jodi: Change of heart Potter, Alexandra: Be careful what you wish for Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton Ocvirk Sivec, Ivan: Ribčev dohtar Stibilj, Mar^'a: Ljubljanske promenade Vadnjal, Anton: Otoški postržek Verč, Sergej: Mož, ki je bral Disneyjeve stripe Zeneli, Nana Nataša: Prekletstvo v zlati kletki Zgodbe slovenskih popotnikov 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije Bučar, France: Slovenci in prihodnost Deu, Živa: Arhitektura domov znanih Slovencev Laurence, Ray: Rimsko cesarstvo Napokoj, Matjaž: Lib^'a Štrubelj, Zvone: Pogum besede Vojske, orožje in utrdbeni sistemi v Posočju Knjige za otroke in mladino 0 Splošno, knjižničarstvo, enciklopedye, zborniki Berner, Rotraut Susanne: Grimmove pravljice v stripu Fortey, Jacqueline: Veliki znanstveniki 3 Sociologya, politika, ekonomya, pravo, vzgoja Jovanović, Klarisa M.: Široko morje, beli breg Kole, kole, koledo, leto lepo mlado 5 Okolje, matematika, astronomya, fizika, kemya Dyer, Alan: Mis^'a na Luno Lah, Luc^'a: Za moje okolje Mugford, Simon: Dinozavri Rice, David L.: Ali tudi živali čut^o? Taylor, Barbara: Živali 6 Medicina, tehnika, kmetystvo Gray, Leon: Pristanek na luni Holm, Dorte: Avtomobili Winston, Robert: Iz kakšnega testa sem? 82 Književnost Sonce v brlogu Claybourne, Anna: S traktorjem naokrog Claybourne, Anna: Z vlakom naokrog Dekleva, Milan: Pesmarica prvih besed Erčulj, Luc^'a: Objemi me French, Vivian: Princesa Marjetka in osupljivi zmaj Geissler, Uli: Smeh je najboljše zdravilo Geissler, Uli: Zdravnik mali in njegove živali Knister: Mala čarovnica Lili in začarani nogomet Koglot Puppis, Nadja A.: Povodni mož v knjižnici Košuta, Miroslav: Tri sončne pravljice Ku^er, Guus: Raj je tukaj in zdaj Levstik, Fran: Martin Pesjan Majhen, Zvezdana: Trikrat bravo za naravo Makarovič, Svetlana: Kosovirja na leteči žlici Maurer, Neža: Ti si moje srce McKinney, Barbara Shaw: Kapljica na poti okoli sveta Nostlinger, Christine: Franc na šolskem izletu Obal, Zdenka: 7 pravljičnih zgodb Pregl, Slavko: Gen^l brez hlač Reider, Katja: Najraje bi te kar pojedel Rosoff, Meg: Primer Justin Russell, Holly: Majhni pr^atelji Sedgwick, Marcus: Rdeča kot kri, bela kot sneg Štampe Žmavc, Bina: Popravljalnica igrač Taylor, Drew Hayden: Ponočnjak Tratnik, Špela: Zgodba o vitezu Galu Timoteju in treh princeskah Vidmar, Janja: Pink Winch, Gordon: Vsemogočna Zofi Zmeda Yoshimoto, Banana: Ad^'o, punca Krajepis borovniške okolice- v prirodoslovnem oziru — prvo nadaljevanje Spisal Simon Robič Ker v tem zanimivem kraji že blizu 6 let bivam in zaradi pičlih letnih dohodkov le redko drugam stopim,zato sem toliko bolj marljivejši preiskoval to okolico in kar sem v tem času zanimivega zapazil in staknil,podajam tu prirodoljubom za všečno porabo. Zemeljski nasadi in skladi (Erdschich-ten),ki proti severu nagnjeni se od zahoda proti izhodu dvigajo in proti jugu v Vinivrhu (3123.09'A ),med jugom in izhodom v Sopu (3155.66'A),proti izhodu v Smrekovcu (3150') proti večeru v Trebevni-ku (2550.30'A) najvišje vrhove dosežejo,so občno triaste tvorbe ali sestavine (tri-asformation).Drugi vrhunci so še:proti zahodu od Borovnice Lipovec; med zahodom in jugom Kamenvrh, Malivrh, Kunivr-h;med jugom in izhodom Gabernica:proti izhodu pa Planina. To pogorje je sestavljeno doli do srede iz triastega apnenca, podnožje Trebevni-ka in Planine od Pakega do velicega zidanega mostu pa iz Verfenških skladov. Od Borovnice do velike struge Pekel pod Pristavo se prikazujejo premogovi škril-niki namešani zlasti pri Borovnici z ne-ognenimi zlepljenci in predrti pri Oho-nici od laporja. Proti jugu od Borovnice, v podnožji Grede za Kopitovim gričem je obilo rujavega železovca(Brauneisen-stein), kteri zbrušen in uglajen je zaradi grahastih in prosnatih zrnc kaj ličen. Podnožje Planine obstaja okoli Drašce in jelovskega griča iz laporja in peščenca,v katerem se nahaja rdeče ali črno, Ahatu podobno, kamenja (Quarz). Nad Saboče-vim v Smrekovcu, kjer se pot proti Rakitni vye, obilo je školkastega apnenka (Muschelkalk). Po žlebih,kadarkoli kaka vodica šumlja-,se množi povsod lahki kamen (Tufstein) in kolikor na mahu ali močvirju pripomorejo močvirne rastline n.pr. šoti mah (Sphagnum)divje močnice(Andromeda polifilya),jesenska resa(Calluna vulga-ris) itd. k tvoritvi šote, toliko pospešujejo tu razni mahovi rast kamenja,ker srkaje napajajo se z ogljeno kislo apnino ter se sčasoma vtrde in okamene. Korita od Brezovice pod Strmec in od Ohonice v Pekel kot planota pod Saboče- vim in raven okoli Borovnice so naplavina ali diluvialnega nanosa; na mahu pa aluvialnega. V pogorji Borovniške okolice je petero v prirodoslovnem obziru prav znamenitih podmolov ali podzemskih jam(Grotten). Prvi je Jelenodolski podmol proti zapadu od Borovnice primerno kakih 72' nad jele-nodolskim zidanim mostom ali 1217' nad morsko visočino,iz katereg majhen stu-denček šumlja razlivaje se doli po žlebu čez mahovito lehko kamenje v Jelendol. Predlopa je spredej 18' široka,9' visoka, 21' pa dolga, iz ktere odpira ozka tesnina vzhod v podmol, tako, da le sključen nanj priti moreš ob potoku, ki se od severa proti jugu 84' steguje;širok je 18',najvišja visokost pa 15'. Potem se zavye proti izhodu v tako ozki in nizki tesnini, da zopet le sključen ali po vseh štirih kacih 15' dalje plaziti moreš in od tod skozi tesno špranjo v zadnjo lopo proti jugo-zapadu, ki meri kakih 15'dolgosti,7' širokosti in 7' visokosti. Drugi podmol je poleg Zavrha, pičle pol ure od Pokojišča ,v mali kotlini pod Malim vrhom 2301' nadmorske visočine. Vzhod proti zapadu, 11/2' visok in enako širok,je tako tesen,da se le ritinsko pa trebuhu skozi luknjo splaziti moreš na gred, po kateri se dober seženj, globoko stopa v malo lopo, ktera se v dva hoda deli:levi brez vse prirodoslovne posebnosti se steguje proti zapadu kakih 10-11 sežnnjev, desni pa od začetka tako nizko stisnjen,da se le na trebuhu po nekoliko nagnjenih tleh en seženj daleč plaziti mo-reš,se zavye v enakomerni širokosti proti izhodu in sicer do prelaza kakih 9-10 sežnjev, in od ondot do konca še kakih 20 sežnjev. Tretji podmolje v lozi pod Kunivrhom, eno uro od Pokojišča v primerni nadmorski visočini kot uni pod Malim vrhom. Kmalu pod vožnim potom poleg Kunivr-ha je kotlina, iz ktere se gre po hudo nagnjeni votlini 4 sežnje v globočino; ondi se razdeli v dva hoda; desni se razteguje proti severu kakih 4 do 5 sežnjev,levi pa pšroti jugu,strmo nagnjen navzdol in kako daleč,ne vem,ker brez vrvi in veli-ciga truda si ne upa človek,plaziti se v to negotovo globočino. Nad vasjo Brezovico, med malim Kri- mom in Gabernico je četrti podmol, Go-lobja jama 2250' primerne nadmorske visočine, ki se proti jugo-izhodu kakih 50 sežnjev in sicer od začetka po tesnem le poldrugi čevelj visokim in enako širokem vhodu 5-6 sežnjev ravno, potem pa tako strmo navzdolnagnjen steguje, da se brez vrvi le težko in ne brez nevarnosti čez navaljeno kamenje plaziti moreš. Temu skoraj vštric je drugi enako strm, ki pa nobenega vhoda od zvunaj nima. Peti podmol je v Lužah pod Sro-botnikom proti izhodu od Borovnice. pičlo uro od Sabočevega. Vhod va-nj je proti jugo-izhodu skozi skalnato razpoko, in ktere se gre kaka dva sežnja ali po vrvi ali po posekani in v globočino spuščeni roglji naravnost navzdol. Ondi se odpre velika lopa, ki se v dva hoda ali dve iami razteguje; veča proti izhodu, manjša proti jugu, ki je pa tako tesna, da se le po trebuhu va-njo splaziti moreš. Velikanska lopa Vihrovica je v malem Krimu nad Sabočevim; al v priro-doslovnem obziru je brez posebnosti. Kaj se vseh teh ob kratkem popisanih podmolib nahaja, hočemo kasneje povedati ; ozrimo se pred vsem na rastlinstvo. Vrhunci,slemena in planje pogorja so obraščeni veči del s hojevci, ki so le redko namešani z listovci. Ondi raste največ hoj (Ables pectinata), smerek (Abies cxcelsa), in mnogo tis (Taxus peactinata);brešine in rebra pa so ob-raščene večidel le z listovci,in ti so: hrasti (Quercus Cerris), ki so poglavitno drevje na Planini, potem bukve (Fa-gus sylvatica), gabri (Carpinus Betu-lus), ki je poglavito drevje v Gabernici; jeseni (Fraxinus Ornus), brsti (Ulmus major), javorji (Acer Pseudo-platanus), mekle-ni (Acer campestris), 1ipe (Filia), nagnoj (Cytisus Laburnum), breze (Betula alba) posebno obilno nad Lazi, dren (Cornus mascula) zlasti nad Bregom, kjer, kadar cvete, se obrežje kar ru-meno vidi. V nižinah in na planem pa rasejo beli in rujavi topoli (Populus alba & caries-cens) trepetlike (Populus tremula), jelše (Alnus), kostanji (Castanea vesca) nad Dulami, murbe (Morus alba) poleg Dul in Borovnice; orehi (Juglans regia), hru- ške (Pyrus communis), jablane (Pyrus malus), slive ali češplje (Prunus dome-stica), črešnje (Prunus avium), ktere se nahajajo tudi po logih in gozdih. Glede na grmovje vidimo mimo obilno lešja (Corylus Avellana), česminja (Ber-beris spinosa), brinja (Juniperus corn-munis), gloga ali belega trnja (Crataegus oxyacantha) in čr-nega trnja (Prunus spinosa), še mnogo lepega klocka (Sta-phylea pinnata), bodičevja (Ilex Aqui-folium), šmarnih hrušic (Amelanchier vulgaris), rula (Rhus Cotinus), gozdne krhlike (Rhamnus frangula), svib (Cornus sanguinea), psike (Li-gustrum vul-gare), udovitja in brogovitja (Viburnum Lantana & Opulus), jerebik (Sorbus aucuparia), mokovca (Sorbus Aria), brek (Sorbus torminalis), bezga navadnega, grozdnatega in hebata (Sambucus nigra, racemosa & Ebulus), kosteličevja (Lonicera Xylostea), kozličevja gladkega, bradovičastega in širokolistnega (Evoni-mus europeus, vermosus & lati-folius) in poslednjič še raznih vrb (Salices) zlasti ob potokih, pa tudi po logih, in pa pleza-vek, kterih je posebno obilno: divje trte (Vitis Labrusca), hmelja (Humulus Lu-pulus), kovačnika (Lonicera Caprifolium): v gozdu pa brš1jana (Hedera Helix), sro-brota (Clematis) in blišča (Tamus com-munis).Oziraje se na cvetlice zapazimo čudapolno mnogoterost, različinost in krasoto. spomladna resa (Erica carnea) kot rdeča odeja pokriva spomladi rebra in brežine gora in je takrat z belimi slepicami (Helleborus niger) pridno obiskovana od delavnih bčelic. Raznobarvno lepotičyo takrat nižine in ravan: snežni zvonče-ki (Galanthus nivalis), morska čebulica (Scillabifolia), bele nunke (Crocus al-biflorus), spomladni svišec ali sve-derci (Gentiana verna), lozne in rumene veternice (Anemone nemorosa & ranun-culoides), srčkasto-listni gumbeki (Globularia cordifolia), na močvirnih mestih pa krasne spomladne norice (Leucojum vernum) in močvirne tulipe (Fritillaria Meleagris). Po strugah, jarkih, bregovih in strminah se razcvetajo kasneje: čemaž (Alium ursi-num), petolistna in devetolistna konopnica (Dentaria enneaphyllos & pentaphyllos), rolčič (Scopolina Atro-poides), zlasti po žlebih; pokalin (Physalis Alkekengi), kaćji trpotec (Plantago serpentina), mesečnica (Lunaria rediviva), golobčevje (Ophris-razni ceptici ali kukovice (Orchidaeen); posebno: ceptec ogorevćek (Orchis ustulata), glavičasti ceptec (Orchis globosa), bezgovičasti ceptec (Orchis sam-bucina), čeladasti ceptec (Orchis militaris); vcliki maternik (Astraneia major), volčje črešnje (Atropa Bella-dona), pasji zob (Erythronium dens ca-nis), kolenčaste krvomodnice (Geranium nodosum), sivi regrat (Leontodon incanus), hruškovica (Pyrola secunda) v Gredi; rdeča detelja (Trifo-lium rubens), planinski šipek (Rosa alpina) ravšje (Rhodo dendron hirsutum) v Peklu in nad Vihravico; malinje (Rubus idaeus), borovnice (Vaccinium Myrtil-lus'), pasji jezik (Cyno-glossum officinale), žanjevec (Polygala Chamaebuxus), konjski jezik (Ruscus hypoglossum), lavoriko-listnati volčji koren (Daphne Laureola): obe v brežini Trebevnika; kranjska in bulčasta lilija (Lilium chalcedonicum vel carniolicum et bulbiferum), travna perun-ka (Iris graminea) poleg Vihrovice, rumene vijolice (Viola biflora) v Peklu nad slapom, razni mlečki (Eu-phorbien) dišeč'a perla (Asperula odorata), ktere je po gozdu in brežinah povsod toliko, da bi vozove z njo naložil; enako obilo je dušečih šmarnic (Convalaria majalis) in kranjskih brkončic (Primula carniolica), ki so spomladi najlepši kras skalnatim strminam. Poleg njih cvet6 še žolte mastnice (Pingui-cula flavescens) in veliki rigelci ali zvezdarice (Bel-lidia-strum Michelii), gorske plavice (Centaurea montana), košate kresnice (Chrysanthemum corymbosum), razno žibrije (Epilobien), capasti klinčeki (Di-anthus monspessulanus), jasenolist-ne binkuštnice (Dictamnus Fraxinella) zlasti v podnožju Planine; na mahu pa razne močvirne cvetlice. Na kupe pol bi napisali, ako bi hotli našteti raznovrstne cvetlice, ki rasejo v Borovniški okolici. Ako prirodoljub, z botaniško škatlo na hrbtu, večkrat na leto pohodi to okolico, vselej se bo z bogato nabirko zadovoljen vrnil na dom. Se nadaljuje Pripravlja F. Klančar 32 NAŠ ČASOPIS Občina ^Horjul 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Proslava ob peti obletnici vstopa Slovence v Evropsko zvezo V četrtek, 30. aprila 2009, je bila na Koreni proslava ob peti obletnici vstopa Slovence v Evropsko zvezo, ki sta jo pripravili občini Horjul in Dobrova - Polhov Gradec. Proslave so se poleg številnih občanov udeležili še nekdanja poslanka Državnega zbora Slovence Mojca Kucler Dolinar, dr. Janez Dular, slavist in nekdanji vodja urada za slovenski jezik, podžupan Občine Dobrova -Polhov Gradec Franc Setnikar in horjulski svetnik Janko Prebil, ki je nadomeščal odsotnega župana. V kulturnem programu, ki ga je povezovala in vodila Andreja Zibelnik, so nastopili: horjulske mažorete, žažarski trio, mešani in fantovski pevski zbor Dobrova z zborovodjem Borutom Dolinar-jem, učenke osnovne šole Polhov Gradec, Folklorna skupina Klas iz Horjula, pevec Ivan Hudnik s kitaro in narodno-zabavni Ansambel Prosen. Pred proslavo je v cerkvici svetega Mohorja in Fortunata daroval mašo domači župnik Janez Smrekar ob spremljavi Pevskega zbora Gregorja Riharja. Sam kulturni nastop ob peti obletnici vstopa Slovence v Evropsko zvezo se je začel z nastopom horjulskih mažoret. Za njimi so zapeli pevci Mešanega pevskega zbora Dobrova z zborovodjem Borutom Dolinarjem, sledil je pozdravni nagovor pod- župana Občine Dobrova - Polhov Gradec Franca Setnikarja ter občinskega svetnika Janka Prebila, ki je tako kot predhodnik pozdravil vse navzoče zlasti še gosta gospo Mojco Kucler Dolinar in dr. Janeza Dularja. Poleg tega je kot vnet čebelar in okoljevarstvenik poudaril skrb za ohranitev neokrnjene narave, čemur namenja veliko pozornosti tudi Evropska zveza. Po nastopu Fantovskega pevskega zbora Dobrova je voditeljica Andreja Zibelnik povabila na oder slavnostnega govornika dr. Janeza Dularja, ki je dejal :»Spo-štovani ! Nocoj se izteka peto leto od tiste prvomajske noči, ko je Slove-n^a vriskaje postala polnopravna članica Evropske zveze. Petica se po splošnih navadah obravnava kot prva okrogla številka in peta obletnica zato kot prvi mali jubilej. Vsak jubilej je priložnost, da se ozremo na prehojeno pot pa tudi na pot, ki je še pred nami in na kateri nas čakajo čedalje višji jubileji z novimi in novimi mejniki in cilji. Ker se naš petletni evropski jubilej ujema z osemnajsto obletnico naše državne osamosvojitve, torej s polnoletnostjo Republike Slovence je to dodatni razlog, da kakor mornarji v pesmi Otona Župančiča »izmerimo daljo in nebeško stran«, da resno preverimo, kakšna je bilanca našega potovanja, kje smo in kam plove-mo. Ali naj ob petletnem jubileju zavriskamo ali zastokamo. Slovenska osamosvojitev in vstop v Evropsko zvezo nista bila naključna dogodka, temveč sadova premišljenih odločitev o življenjskem interesu slovenskega naroda in o prepoznanem smislu njegovega zgodovinskega vzpona. Večja ali manjša uresničenost tega interesa in smisla je tudi merilo za presojo naše pozitivne ali negativne bilance ter jutrišnje perspektive. V čem vidimo ta interes in smisel ? Poleg pospeševanja gmotne blaginje morajo biti navznoter zagotovljene možnosti in spodbude za duhovni razvoj in uveljavljanje ustaljenosti vseh državljanov, navzven pa možnosti za enakopravno udeležbo in sožitje v mednarodni skupnosti ter za bogatitev te skupnosti z našimi izvirnimi dosežki. Kulturnimi posebnostmi in vrednotami. Če na svoje petletno članstvo v EZ pogledamo iz tega zornega kota, lahko ugotovimo nedvomno pozitivno bilanco na področju gmotne blaginje : ob pre- bla pa zaostajajo pa tudi za evropskim povprečjem, kakršno odseva v stališčih Evropskega parlamenta. Med najnovejše primere tega zaostajanja lahko štejemo ne le tajkunsko kopičenje premoženja, temveč tudi obotavljanje oziroma nezmožnost slovenskega državnega zbora, da bi se pridružil resolucý'i Evropskega parlamenta o totalitarizmih in evropski zavesti. Čeprav je vstop Republike Sloven^'e v EZ nedvomno dobro vplival na pospeševanje gmotne ginje slovenskih državljanov, ahko dvomimo, ali je bil vpliv podobno učinkovit glede spodbud za njihov duhovni razvoj ali glede bogatitve mednarodne skupnosti z našimi izvirnimi dosežki, kulturnimi posebnostmi in vrednotami. Kot registrirane blagovne znamke smo zavarovali nekatere kulinarične posebnosti in vinske sorte, glede slovenskega jezika kot naše največje kulturne stvaritve, uporabnega sporazu-mevalnega orodja in simbolne vrednote pa kljub sprejetemu zakonu in resolucý'i izkazujemo veliko mlačnost ! Med utemeljitelji knjižne slovenščine je bila že pred dvesto leti zavrnjena teza, na folklorni rezervat in lirsko poez^'o. Sklicevanje na predpise in jezikovno politiko Evropske zveze je pri tem neupravičeno, saj EZ zagovarja načelo jezikovne in kulturne raznolikosti, slovenščina je eden izmed uradnih jezikov EZ in na televiz^'i smo lahko videli in slišali, kako jo naši ev-roposlanci uporabljajo v najbolj reprezentativnih govornih položajih v Evropskem parlamentu. Slovenščina je razvit sodoben evropski jezik, treba pa je skrbeti za njeno nadaljnjo rabo in vsestranski razvoj ne le v tradicionalnih dejavnostih, temveč tudi v vseh novih govornih položajih, ki jih odpira družbeni in tehnološki razvoj - od mobilne telefonie do mamutskih oglaševalskih plakatov ob cestah, ob izbirnih navodil za uporabo ekološko sprejemljivih pripravkov v kmetýstvu do parlamentarnih razprav ali pa do strokovnih člankov o vesoljski tehniki. Članstvo v EZ nam to omogoča, v EZ je potrebno povezovanje in usklajevanje interesov, ne pa enostransko prilagajanje unificiranim modelom. Seveda pa nas noben evropski komisar ne bo prosil ali celo silil, naj za božjo voljo uveljavljamo svojo jezikovno izvirnost. Cankar je uspešnejših slovenskih podjetý, tudi največjih izvoznikov, slovenska imena, npr. Gorenje, Lesnina, Krka, Belinka, Revoz, Iskra. Če sami ne bomo premogli samozavesti in ljubezni do svojega jezika, nam ni in nam ne bo pomoči, pa naj bomo člani Evropske zveze pet, petnajst ali petdeset let. Ko bomo čez dober mesec na evropskih volitvah tehtali, imena katerih kandidatov naj obkrožimo, pomislimo tudi na njihovo izpričano zakoreninjenost v slovenskem okolju ter na njihovo pripravljenost ne le za statistično, temveč za vsebinsko učinkovito vplivanje na evropsko politiko, da bo ustrezala tudi potrebam gmotnega, političnega in duhovnega razvoja Slovenýe,« je svoj govor zaključil dr. Janez Dular. Po končanem kulturnem programu so se gostje in občani napotili proti cerkvi svetega Mohorja in Fortunata, kjer so gostje: gospa Mojca Kucler Dolinar, dr. Janez Dular, Franc Setnikar in Janko Prebil prižgali kres, ki so ga nedaleč od nje na hribčku pripravili domačini. Ko se je kres pošteno razplam-tel, so se napotili h kmetýi odprtih vrat, kjer so za hrano in pýačo poskrbeli Lenartovi, za prýetno Takole so na proslavi zaplesale horjulske mažorete. Mešani pevski zbor Dobrova z zborovodjo Borutom Dolinarjem Žažarski trio obvlada pester izbor ljudskih pesmi. Prnetna osvežitev na proslavi je bil nastop učenk Osnovne šole Polhov Gradec. Nobena proslava ne mine brez lepega nastopa Folklorne skupine Klas iz Horjula, ki vedno navduši obiskovalce. Narodno-zabavni Ansambel Prosen, ki je poskrbel za veselo razpoloženje na kresovanju. Ubrana pesem Fantovskega pevskega zbora Dobrova Spominska fotografija pred prižiganjem kresa vzemu evrske valute, ob vstopu v šengensko območje, ob izvozni preusmeritvi gospodarstva na zahtevnejši zahodnoevropski trg in občutnem povečanju trgovinske menjave s temi državami se je izkazalo, da smo konkurenčni in da s svojim nacionalnim bruto proizvodom dohitevamo nekatere stare članice EZ ter se bližamo evropskemu povprečju. To je treba poudariti ne glede na sedanjo finančno in gospodarsko krizo ter ne glede na problematičnost besede » povprečje«, saj vemo, da ta beseda kot segedinski kotel prikriva nepravične razlike med položajem tistih s 400 evri mesečne plače ali celo brezposelnost ter tistih, ki si poleg visokih plač delijo še milýonske nagrade. Ampak te razlike se ne porajajo zaradi slovenskega članstva v EZ, temveč jih omogočata tranzicýska nedo-delanost naše pravne ureditve ter tranzicýska nedodelanost naših poslovnih, moralnih in političnih standardov. Tudi Evropska zveza ima svoje napake in pomanjkljivosti, zato je ni treba malikovati in mitizirati; kljub temu pa je treba priznati, da so naši poslovni in politični standardi žal še globoko pod standardi starih članic EZ, da naj se slovenščina ohranja le pri sporazumevanju o preprostih kmečkih opravilih in morda še v cerkvi. Pri bolj zapletenih opravilih in zlasti v znanosti pa naj bi uporabljali domnevno večje, imenitnejše, bolj razvite evropske jezike. Človek težko razume, kako da se ta teza danes med nekaterimi Slovenci obnavlja, seveda v nekoliko modernizirani obliki in utemeljena z globaliza-cýsko ideologýo ekonomistične-ga fundamentalizma, ki bi rabo slovenščine postopoma omejil zapisal, da se mu gnusýo ljudje, ki se svojemu materinemu jeziku odpovedujejo, še preden kdo to od njih zahteva. Po takem vzorcu se danes na slovenskih univerzah nekateri profesorji pritožujejo, ker morajo predavati v slovenščini; nekateri v slovenskem gospodarstvu spet mislýo, da bo poslovanje njihovih podjetý, delavnic ali gostinskih lokalov uspešnejše, če jim bodo dali tujcem prepoznavna imena, zlasti angleška - pri tem pa ne upoštevajo, da ima cela vrsta naj- razpoloženje in ples pa narod-no-zabavni Ansambel Prosen iz Žažarja. Posebno priznanje si zaslužýo organizatorji, ki so poskrbeli, da proslave ne bi zmotila dež in veter, saj so sedeže namestili v kozolcu, vodja ozvočenja Dominik Krt, vodja razsvetljave Peter Nagode, redarji člani PGD Zakla-nec in gostitelj, kmetýa odprtih vrat Pr' Lenart. Vso koordinacýo je mojstrsko izpeljal Matjaž Do-linar. France Brus Večer na Koreni je s svojim nastopom polepšal pevec Ivan Hudnik. Pogled na udeležence pod kozolcem, ki so ga organizatorji pripravili za občinstvo v primeru dežja. Dobro zaščiten tudi proti vetru in mrazu. 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 33 Ansambel Šrangarji s pevko Sašo Hožič, ki je zabaval goste ob 3. obletnici odprtja športnega parka. Za točilno mizo je bila včasih prava gneča, tako da so imele točajke polne roke dela. Ob 3. obletnici Športnega parka Horjul Ko sta pred tremi leti poslanka Državnega zbora Republike Slovence Mojca Kucler Dolinar in župan Daniel Fortuna svečano odprla Športni park ob Vrhniški cesti v Horjulu, je lilo kot iz škafa. Kljub temu se je odprtja udeležilo veliko občanov, opremljenih z dežniki in dežnimi plašči. Do prizorišča, kjer sta državna poslanka in horjulski župan posadila lipo, so položili deske, da se nista udrla v blato. Lipo sta posadila kar v vodo in blato. Ob odprtju Športnega parka je igral ansambel domačina Toneta Rusa z gosti. Nastopile so mažorete in Folklorna skupina Klas. Seveda se je to dogajalo pod veliko platneno streho športne dvorane, ki sedaj služi najrazličnejšim športom. Tudi letos, 24. aprila, ob tretji obletnici, je zelo deževalo. Zbralo se je manj občanov kot ob odprtju, vendar kljub dežju dovolj, da so »žurirali« vse do ranih jutranjih ur. Tokrat je udeležence ob tretji obletnici delovanja Športnega parka zabaval narodno-zabav-ni Ansambel Šrangarji s pevko Sašo Hožič. Mladi in nekoliko starejši so se ob zvokih Šrangarjev veselo zavrteli. Udeležencem slavja so postregli s pršutom, sirom, olivami in domačim, posebno oblikovanim kruhom. Ob tretji obletnici smo nazdravili s kozarcem penine. Tretje obletnice delovanja tega športnega objekta se je udeležil tudi župan Jani Jazbec, ki se je pogovoril z občani in direktorjem Športnega parka Igorjem Letonjo o veselih trenutkih, ko so domači in line hokejisti osvojili naslov dr- Tanko narezan pršut je bil poslastica za slehernega obiskovalca. žavnih prvakov, pa tudi o težavah, brez katerih v času reces^e ne gre. France Brus Kresovanje pri Športnem parku V četrtek, 30. aprila 2009, so tudi v Športnem parku v Horjulu organizirali kreso-vanje. Nedaleč od športne dvorane so na travniku zložili velik kres iz suhega gradbenega materiala, tako da se je ogenj kma- lu razplamtel in je kres zagorel v vsem svojem s^aju. Poleg tega so organizatorji poskrbeli za poskočno domačo glasbo na-rodno-zabavnega Ansambla Mladi godci, ki so igrali kar do ranih jutranjih ur, saj se kresovalcem prav nič ni mudilo domov. Bil je praznični dan in kar dovolj časa za počitek. France Brus Skoraj pogoreli kres na travniku ob športni dvorani Ansambel Mladi godci, ki je zabaval obiskovalce kresovanja v športnem parku do jutra. Evropski večer v Prosvetnem domu v Horjulu Občinska odbora Nova Slovenca krščanska ljudska stranka občin Horjul in Dobrova Polhov Gradec, sta v petek, 24. aprila 2009, v Prosvetnem domu v Horjulu organizirala evropski večer z gostoma: evropskim poslancem Lojzetom Peterletom in nekdanjo poslanko v državnem zboru Slovence in ministrico za visoko šolstvo Mojco Kucler Dolinar. Na evropskem večeru v Horjulu, ki Kandidata iz vrst Nove Slovence na volitvah v evropski parlament Lojze Peterle in Mojca Kucler Dolinar ob obisku v Horjulu ga je vodil Matjaž Dolinar, se je zbralo kar precej občanov, zlasti članov Nove Slovence, ki so z zanimanjem poslušali predstavitev dosedanjega dela evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in nekdanje ministrice Mojce Kucler Dolinar na zasedanjih v Bruslju pa tudi v Strasbourgu. V evropskem parlamentu, ki šteje 785 poslancev, je Slovenko zastopalo 7 poslancev, od tega kar dva poslanca iz Nove Slovence, in to Lojze Peterle in Ljudmila Novak. Na letošnjih volitvah, ki bodo 7. jun^a, bomo na za evropske poslance iz vrst Nove Slovence izbirali med naslednjimi kandidati za poslance: Lojzetom Pet- erletom, Mojco Kucler Dolinar, Ljudmilo Novak in Antonom Kokaljem. Lojze Peterle je povedal, da sta se oba poslanca v evropskem parlamentu trudila zastopati Slovenko po svojih najboljših močeh, zlasti v ko-mis^i za zunanjo politiko, v kateri je bilo veliko pogovorov o Hrvaški. Slovenski evropski poslanci so v sodelovanju z drugimi poslanci evropskega parlamenta zadnje čase največ pozornosti namenili gospodarski krizi, ki ne pesti samo Evrope, temveč ves svet. Za uveljavitev teh slovenskih interesov je zelo pomembna povezava z Brusljem. Pravi predstavniki Slovence, ki bodo po najboljših močeh zastopali državo in se povezovali z drugimi poslanci, lahko v močni Evropski zvezi veliko storno za Slovenko. Prikaz petletnega dela v evropskem parlamentu bo zbran v drveh knjigah, ki bosta kmalu na voljo bralcem. O svojem delu kot ministrice za visoko šolstvo v evropskem parlamentu oziroma njegovih komis^ah je na kratko seznanila navzoče tudi gospa Mojca Kucler Dolinar. Ob koncu razgovora je predsednik Občinskega odbora Nove Slove-n^e Horjul Pavle Logar obema gostoma predal sladko darilo: dve vrsti medu v posebni embalaži. Druženje so končali ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravile članice Nove Slovence in ob kozarcu p^ače. France Brus Horjulski občani, zbrani v Prosvetnem domu ob seznanitvi z delom evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in kandidatke Mojce Kucler Dolinar. Vrhniški pihalni orkester v Horjulu Že v rani mladosti me je za prvi maj, praznik dela, v Logatcu prebudila budnica delavske Pihalne godbe, ki jo je vodil znani glasbenik in organist, horjulski rojak Alojz Velkavrh iz ^ažar- sončno dopoldne s sprevodom Pihalnega orkestra skozi središče Horjula od Metrela do Doma starejših občanov Veho. Pr^etne melodie so na pločnike pred hiše privabile kar pre- Po Horjulu so za 1. maj pr^etno zadonele ubrane melodie Pihalnega orkestra Vrhnika. ja. Sedaj v zrelih letih, ko že več kot dvajset let živim v Horjulu, me je pr^etno presenetil dogovor horjulskega podžupana Franc^a Piška z vodjo - kapelnikom vrhniškega Pihalnega orkestra Milanom Matičičem, ki je tudi letos Horjulcem popestril in polepšal praznično cej občanov, ki jim je tovrstna glasba všeč. Med člani orkestra je tudi nekaj Horjulcev, zato so jim zaploskali in ponudili celo šilce borovničevca. Res pr^et-no doživetje in polepšan dan vsem občanom, ki so praznični dan dela preživeli doma. France Brus Gasilske olimp^'ske igre V kvalifikacijah za gasilsko olimpiado v Kočevju sredi aprila so članice PGD Žažar zmagale in si tako prislužile vstopnico za nastop v Ostravi, ki bo julja gostila gasilsko olimpjado. Članice A PGD Žažar že kar nekaj let posegajo po najvišjih mestih na gasilskih tekmovanjih, in sicer občinskih, reg^'skih pa tudi pokalnem tekmovaju Gasilske zveze Slovence. Prav slednje je bilo leta 2008 usodno, saj so si Žažarčanke kot pokalne zmagovalke priborile nastop na kvalifikac^ah za gasilsko olimpiado. Naporni treningi, veliko odpovedovanj in prostega časa je bilo vloženega v priprave na same kvalifikac^e, ki so potekale v Kočevju 18. aprila 2009. Na kvalifikac^'sko tekmo so se uvrstile prve štiri ekipe iz državnega tekmovanja leta 2008 in ekipe, ki so bile uvrščene glede na seštevek točk na pokalnih tekmovanjih v zadnjih štirih letih. Tako je bilo v kategorii članic pet najboljših slovenskih ekip. Za vajo z motorno brizgalno so članice PGD Žažar porabile 40,5 sekunde in za štafeto z ovirami 64 sekund, kar je zadostovalo za prvo mesto, ki je edino vodilo na olimpijado. Veselje ob zmagi ter največjem tekmovalnem uspehu ekipe in društva je bilo seveda nepopisno, saj so se izpolnile marsikatere skrite, nekoč daljne želje o nastopu ekipe na gasilski ojimp^adi. Doma v Žažarju so gasilke pričakali podžupan Občine Horjul in sponzor Franci Pišek, Jani Slabe in Aleš Vrhovec iz GZ Horjul, predsedi-ca PGD Žažar Katarina Vrhovec in številni domačini. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo Francku Pišku za vso podporo in pomoč ter vsem drugim, ki so verjeli v nas, nas podpirali in se z nami veselili ob doseženem uspehu. Ekipo članic A skupaj Zmagovalke kvalifikaci' v kategor^'i članic A Članice PGD Žažar med izvedbo vaje z motorno brizgalno z mentorjem Franciem Trčkom in vodjo ekipe Janezom Jazbar-jem čakajo trimesečne priprave za čim boljši nastop v Ostravi. Dan D za gasilke bo v soboto, 25. jul^a, v dopoldanskem času. Z nami na Češko bo potovalo tudi veliko vaščanov Žažarja in drugih nav^ačev, ki bodo z glasnim nav^anjem na tribunah stadiona pripomogli, da tudi na olimp^skih igrah posežemo po najžlahtnejšem odličju. Se vidimo v Ostravi! Mj foto: Klemen Zibelnik 34 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Podolnica Vse drugo so spremembe Z delom do ciljev Spet je pomlad, vse zeleni, pomladne utrujenosti pa pri nas ne poznamo. Po delovni zimi bomo s pomladnim zagonom veliko naredili že spomladi, pa tudi poleti in nato še jeseni. Táko je bilo že lani in predlani, pa tudi leta poprej in nič drugače ne pričakujem vnaprej. Lani smo prenovili znamenje, ki ga je pred zahvalno mašo ob desetletnici Občine Horjul naš župnik tudi posvetil. Delo je bilo opravljeno prostovoljno pri obnovi križa in Jezusovega marsikaj počistiti in prenoviti, prezračiti zatohla podstrešja, odpreti okna sveži pomladni sapi in jih očistiti. Prepleskati tisto, kar je po dolgi vlažni zimi ostalo plesnivega, marsikaj pa tudi čisto na novo. Morda še narediti fasado, da bo lepo ali drugo zimo toplo. Stalni delovni zagon je prispeval, da so bila ob obnovljenih stranskih oltarjih optavljena še obnovitvena dela zunanjosti zvonika cerkve svetega Urha v Podolnici, kar je očitno že na prvi pogled. Pobudnika za to sta bila ključarja iz Podolnice tudi v prihodnje. Velik prispevek da vas ostaja živa skupnost, velja pripisati gasilcem. Nesebična žrtev vsakega gasilca, ko gre kaj navzkriž, ni prav za nikogar samoumevna in je posebne vrste dar za nas vse. Ker gasilci marsikdaj postavko na kocko svoja lastna življenja, nikomur Postavitev oglasne table Znamenje obnovljeno Robniki pri znamenju so urejeni. Izlet na Kras kipa pa tudi pri vgradnji novih robnikov. Denar za novo kovano ograjo smo prispevali vaš-čani in udeleženci maše. Vsi smo se že navadili na oglasne table, ki so bile lično izdelane po idejni zasnovi so-vaščana Andreja Bizjana. Da bi bila zasnova enotne podobe Občine Horjul prepoznavna, je bilo odločeno, da vsaka vas dobi po eno oglasno tablo. Za Podolnico je zaradi posebnega ustroja naselja ena oglasna tabla premalo, da bi bili lahko o zadevah obveščeni vsi krajani. Z Vaškim odborom smo se tako dogovorili, da bomo postavili še eno dodatno. Sredstva za izdelavo in postavitev druge oglasne table je prispeval Klemen Žvokelj. Domplesk spomladi Poleg naštetega je bilo lani postorjenega še marsikaj drugega in tudi kaj bi še bilo, pa je leto prej minilo. Nič ne de, saj imamo že novo. Dodobra smo že zabredli v pomlad in treba je in Zaklanca, pri tem pa je nudil vso logistično in siceršnjo podporo Domplesk. Na to, da je od začetka časa že dolgo in da se čas nikoli ne ustavi, nas opominja cerkvena ura, ki po mnogih letih spet deluje in nam vsem odmerja čas, kot je prav. Podolničani držimo skupaj Dandanes je življenje hitro, menda živimo bolj drug mimo drugega kot drug z drugim, pa vendar se je še vedno mogoče zahvaliti vsakemu, ki prispeva svoj čas in ponudi pomoč pri skupnih stvareh, naj bo pri tvornih predlogih ali pri delu. Ta vrlina, pravdo, je vse redkejša. Morda res, sam pa sem prepričan, da je to v nas in je vsakemu naslednjemu rodu tako rekoč položeno v zibelko. Sodelovanje pomeni prednost, različni pogledi pa vsako družbo bogatao in omogočajo napredek in najboljše rešitve. Tako je tudi v Podolnici in želimo si, da bo tako in še bolje Andrej Bizjan ni težko za vaške zadeve žrtvovati tudi nekaj lastnega časa. Vedno je kdo pripravljen za stvari prevzeti odgovornost in jih voditi. Nobeno tako delo ni láhko, vendar pa je lažje, ker so pri tem predhodniki in drugi voljni priskočiti na pomoč s svojim znanjem, veščinami in cenjenimi izkušnjami. Občino, ki ji Podolničani pripadamo, imamo že enajsto leto. Mnogo je bilo postorjene-ga, načrtov pa je še veliko. Podjetnost občanov je razlog, da je naša občina na sedmem mestu po razvitosti, zato ni čudno, da vsak naš vaščan išče tudi poti za skupni napredek. Legalizac^a objektov Največja projekta, ki potekata v občini, sta izdelava prostorskega načrta in gradnja kanalizačně odpadnih voda. Kaže, da bo občini uspelo sprejeti delni prostorski načrt za predele občine zunaj območja Državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane že letos. Poleg tega so bili Podo-lničani, ki so se zbora občanov udeležili v velikem številu, obveščeni tudi o gradnji kanaliza-c^e odpadnih voda v Podolnici in o Odloku o komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč Občine Horjul. Slednje je bistvenega pomena predvsem za objekte, ki jih je smiselno legalizirati čim prej, saj odlok predpisuje za take objekte olajšavo pri odmeri komunalnega prispevka, ki do 31. 7. 2010 znaša le 25 % od odmerjenega. Odlok predvideva še omenjeno olaj- šavo v višini 50 % od 31. 7. 2010 in 1.8.2011, po tem datumu pa olajšava pri komunalnem prispevku ni več predvidena. Odlok o komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč Pbči-ne Horjul v 9.a členu navaja še gradnjo novega objekta na mestu starega, pri čemer določa, da se komunalni prispevek zaračuna le za povečano površino. To določilo pride v poštev tudi pri legalizac^l objektov, ki so bili zgrajeni kot nadomestna gradnja. Seveda je pri uveljavljanju prej navedenega člena za objekte, zgrajene pred tridesetimi leti in več problematično dokazovanje obstoja stavb, namesto katerih so bile zgrajene nove. Pri tem gotovo najbolj potrebujemo spretnega in iznajdljivega projektanta, ki v projektu rušitve starega objekta obstoj tega dokaže s priložitv^o aerofoto posnetka območja gradnje narejenega pred gradnjo novega objekta, fotografijami starega objekta in overjenim pričanjem tistih, ki so objekt poznali ter mogoče še s čim. Kanalizac^a Možnost skorajšnje pridobitve gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizac^e v Podo-lnici je postala resničnost, saj so skoraj vsi lastniki zemljišč, po katerih bo kanalizac^'a potekala, Občini Horjul že podelili služnost za gradnjo javnega komunalnega omrežja. To dejstvo potrjuje zavezanost sovaš-čanov napredku in to, da si vsi prizadevamo za skupno stvar. Temeljna posledica misli in truda, ki sta bila doslej vložena v projekt kanalizac^e, je potek trase kanalizac^e, ki vsakemu uporabniku omogoča čim preprostejši priključek na omrežje javne kanalizac^e. Ta je načrtovana tako, da bo odvajanje odpadnih voda potekalo gra-vitac^sko, brez črpališč na javnih vodih ali priključkih. Potek kanalizac^e je načrtovan tudi skladno z dolgoročno viz^b razvoja vasi, kar pomeni skladno z načrtom širitve stavbnih zemljišč in pobudami za spremembo namembnosti. Načrtovano je, da bo ob gradnji kanalizac^e vgrajen še vod dveh praznih cevi, ki pomenita rezervo za morebitno umestitev kakršnega koli kabelskega ali katerega koli drugega javnega omrežja. Ob tem je predvideno še veliko del, ki bi zagotovila možnost razvoja komunalne ali komunikac^ske opremljenosti Podolnice v prihodnosti tako rekoč brez večjih dodatnih posegov v zemljišča. Hkrati s tem je dogovorjena še dograditev vodovoda in gradnja pločnika ob glavni cesti. Za uresničitev vseh razvojnih ciljev Občine Horjul računamo na pridobitev sredstev iz različnih javnih evropskih finančnih skladov. Ob krizi, ki se poglablja, so ta za občino še posebno potrebna in dobrodošla. Obeti Čaka nas še veliko dela, še posebno pri gradnji kanalizacije. Vsi smo v pričakovanju začetka del, saj bo to za nas velika pridobitev. V to bomo vložili še veliko truda in ker vemo, kako, bomo pri delu uspešni. Ne glede na vse in prav zato pa se še kdaj vidimo na izletu, gasilski veselici ali kateri drugi prireditvi v Podolnici. Mario Mlakar Medvedek na obisku v gasilskem domu v Brezjah V soboto, 9. maja 2009, je lutkovna skupina KUD Dolomiti Dobrova v gasilskem domu v Brezjah uprizorila lutkovno igrico Leopolda Suhadolčana Medvedek na obisku, ki si jo je ogledalo okrog 50 otrok s starši. V igrici, ki jo je režirala Mimi Sečnik, so nastopili: Darja Petrovčič - medvedek, Leta 2006 je pet deklet v okviru gledališke skupine KUD Dolomiti ustanovilo Mladi gledalci s starši so napolnili dvorano PGD Brezje. Lutke, ki sta jih za predstavo izdelala Slavko in Iva Prebil iz Horjula. Fotografija igralcev - vod^ lutk z režiserko ter oblikovalcem scene. Jerneja Čepon - Katarinca, Davorin Sečnik - dedek, Irena Čadež - Aha, Marjeta Urbančič - Oho. Za glasbeno spremljavo je poskrbela Jerneja Čepon, za sceno in luč Slavko Prebil, inspicient je bila Andreja Kobetič Ba-sta. Lutke sta izdelala Iva in Slavko Prebil. Kratka vsebina igrice : Katarinca si neizmerno želi pravega živega medvedka. Njen dedek se odloči, da ji izpolni željo, zato se odpravi v gozd. Za medvedka zastavi svojo dragoceno pipo. Med tem pa razbojnika Aha in Oho pripravljata zloben načrt. Po premierni predstavi so obiskovalci izvajalce nagradili z dolgim aplavzom. Organizatorji so po predstavi obiskovale pr^etno presenetili z narezkom, sladkimi dobrotami in kozarcem p^a-če. Še nekaj besed o delovanju lutkovne skupine. Na Dobrovi je želja po lutkah tlela že nekaj časa. lutkovno skupino. Pod budnim, a pr^aznim vodstvom režiserke Mimi Sečnik so kmalu vzpostavili pristen stik z lutkami in marca 2007 premierno uprizorili lutkovno igrico Jane Mil-činski Marjetica in zmaj. Selektor območnega srečanja na Rakitni jo je uvrstil na reg^sko srečanje lutkovnih skupin v Borovnici. Leta 2008 se je lutkovna skupina predstavila s Sinjemodrim Petrom Urbana Guyla in se uvrstila na reg^sko srečanje lutkovnih skupin v Cerknici. Člani lutkovne skupine z veseljem prihajajo na redne tedenske vaje, saj jih poleg kreativnega dela povezuje tudi pr^etno druženje. Lutkovna skupina se prisrčno zahvaljuje za podporo PGD Brezje, domačim in vsem neimenovanim, ki jih podpirajo pri poustvarjanju lutkovne dejavnosti. France Brus 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 35 Košnik v Horjulu Za otroke z motnjami v razvoju Kadar ljudje vedo, za kaj se bo denar porabil, jih ni težko pritegniti - Dvorana je bila polna in razigrana - Ob domačih pevcih in godcih veliko smeha z Mitom Trefaltom Prireditev, ki so si jo prebivalci Horjula lahko ogledali konec aprila, bo ostala marsikomu še dolgo v spominu. Je pa treba takoj dodati, da polne dvorane niso zasedli samo prebivalci naše občine ampak, jih je prišlo kar precej tudi od drugod. V nizu dobrodelnih prireditev, ohcetmi in prepiri med sosedi, povedal pa je tudi marsikaj tudi o današnjem: o zdravstvu, mladini in celo o seksu. Obiskovalcem je naštel tudi nekaj nasvetov, kako živeti, da bi tudi oni dočakali sto let. Za veselo razpoloženje so skrbeli še Mešani pevski zbor zmerno in težjo motnjo v razvoju in še nekaterimi drugimi motnjami, kot so gluhost, slepota, avtizem, tetraplegýa, cerebralna paraliza in epilepsýa. Za otroke skrbita specialna pedagoginja Anica Žilavec in varuhinja Mojca Grom. Učenci, stari od 7 do 18 let, so delež- je domačin Evgen Simonišek tudi domislil, da bi s prireditvijo pomagali oddelku. To se mu je zadnjo nedeljo aprila tudi popolnoma posrečilo. Z dosedanjimi prireditvami zbrani denar je omilil marsikatero težavo posameznikom in organizacýam v Slovenýi. Vča- Mešani pevski zbor Horjul, Ansambel Toneta Rusa s prepričljivim pevcem basistom Mat^o Bizjanom in Mladi Rusi - glavnina nastopajočih na nedeljski Košnikovi gostilni. Ansambel Prosen, trio, v katerem igrajo in pojejo Tina, Miha in Blaž - dva brata in sestra. Mogoče bo iz tria kmalu nastala kvintet, kajti mlajši bratec in sestrica že komaj čakata, da bi se jim pridružila. ki jih prireja Mito Trefalt ob bližajoči se petdesetletnici njegovega dela na RTV Slovenýa, je bila to že 34-ta. Košnikova gostilna, ki je nekoč prikovala na stole dnevnih sob na sto tisoče Slovencev, je še vedno živa in Janez Košnik je še bolj duhovit. Veliko je govoril o nekdanjem času, povezanem z vojaščino, Horjul pod vodstvom Gorazda Jana, Ansambel Toneta Rusa in Mladi Rusi in Ansambel Prosen, prireditev pa je povezoval Franci Bozovičar. Namen tokratne Košnikove gostilne je bil: zbrati čim več denarja za pomoč Oddelku vzgoje in izobraževanja na Vrhniki, ki trenutno šteje pet učencev z ni osnovnega izobraževanja, ki spada pod Ministrstvo za šolstvo in Osnovno šolo Ivana Cankarja na Vrhniki. Kot invalidi se po šolanju lahko vključijo v varstvene delovne centre. Na oddelku se trudýo, da bi otrokom nudili tudi letno in zimsko šolo v naravi, čim več plavanja vse leto in sodelovanje na kulturnih prireditvah. Prav za take programe pa so ljudje z nakupom vstopnic za nedeljsko prireditev prispevali svoj delež. Ker je eden izmed prizadetih otrok iz Horjula, se sih je bil denar namenjen za invalidsko dvigalo, drugič za slušni aparat. Nekje so iskali način, kako bi prišli do oblek za folklorno skupino, drugje bi radi uredili šolsko igrišče. Z združenimi močmi so domači glasbeniki veliko prispevali k uspehu prireditve v vsebinskem pa tudi v finančnem pogledu, saj so se vsi po vrsti odrekli plačilu za svoj nastop. Največ za slug pa imajo obiskovalci, saj če oni ne bi kupili vstopnic, bi bil ves trud zaman. Enaka zahvala velja tudi sponzorjem (Fortrade Vrhnika, Zidarstvo Bernard Zdešar, Pa-sarstvo Stane Prebil Zaklanec, Varikon Ljubgojna in Gostilna in pizzerýa Boter Vrhnika). M. T. (foto: Jure Žitko) Pogled na potok, v katerem je še viden različen odpadni material. Janko Košir ob potoku »u Stajanšk«, kamor so pred leti poleg druge navlake odlagali dotrajano salonitno kritino z osnovne šole. Po sledeh divjih odlagališč odpadkov Snaga, javno podjetje, d. o. o., iz Povšetove 6 iz Ljubljane že vrsto let dvakrat na leto z zbirnih mest v Občini Horjul odvaža kosovni material. Kljub temu po globelih ob gozdnih cestah še vedno naletimo na material, ki še ni prerjavel, zgnil ali pa bo tako kot plastika nekaj desetletý še onesnaževal naravo. Na tako divje odlagališče ob potoku »u Stajanšk« nad Brezovcem me je opozoril horjulski občan Janko Košir, ki je skupaj s svojim bratom Francetom in sosedom Primožem Bizjanom po nalivih zbral kar nekaj prikolic za osebni avtomobil materiala, ki ga je odpeljal na ustrezno deponýo. Janko je povedal in pokazal, kam so po prvem prekrivanju strehe horjulske osnovne šole v potok odlagali salonitne plošče, ki so po najnovejših raziskavah rakotvorne. Pred leti, ko še ni bilo urejenega vodovodnega sistema, so Horjulci tja celo hodili po vodo. »Kaj pa danes?« se vprašujejo horjulski občani, ki jim skrb za čisto in urejeno okolje ni le na jeziku, temveč tudi v dejanju. France Brus Širitev travnika na Rjavem hribu na Koreni Medtem ko so ponekod v ravninskih predelih Slovenýe kmetýske površine kar pozidali, se na Koreni Slavko Škof, ki je med drugim tudi lastnik kmetýe odprtih vrat Pr' Janš, na vse pretege trudi, da bi povečal oziroma usposobil približno en hektar pašnika v travnik, na katerem bi lahko kosil s traktorjem in kosilnico. Pri delu mu pomagata prýatelja, ki obvladata delo z rovokopa-čem in buldožerjem. Doslej se je Slavko mučil s košnjo po bregovih, kakršni so v drugih krajih že zahtevali hude nesreče, tudi s smrtnim izidom. Dokler bodo mladi gospodarji po hribih imeli še toliko entuziazma in ljubezni do obdelovanja domače zemlje, sem prepričan, da naše kmetýstvo ne bo zamrlo. Prav bi bilo, da bi tudi država oziroma Ministrstvo za kmetýstvo z dejanji ne le z besedami pošteno podprlo mlade kmečke hribovske gospodarje. France Brus Anže Potrebuješ - prvak v ročni obdelavi lesa V četrtek, 23. aprila 2009, je bila v Postojni lesarjada, na kateri so tekmovali učenci iz vseh srednjih slovenskih lesarskih šol posamezno in ekipno. Anže Potrebuješ, po domače Nagličev Anže, z tah izdelati posebno lesno vez. Strokovna žirýa, ki jo je sestavljala deseterica ocenjevalcev iz vrst učiteljev praktičnega pouka, je budno spremljala tekmovalce. Najboljšemu izdelku Anžeta Potrebuješ je prisodila od stotih možnih točk kar 96,82 točke. Kot zmagovalec v svoji kategorýi je Anže prejel diplomo in pokal v obliki skobljiča. Ob obisku Anžeta na njegovem domu sem Lesnega Brda pri Horjulu, dýak Srednje lesarske šole 3+2 v Ljubljani, je v ročni obdelavi lesa pod mentorstvom Mira Uršiča osvojil kot posameznik prvo mesto. S tem je veliko prispeval ekipi Srednje lesarske šole iz Ljubljane k osvojitvi prvega mesta v ročni obdelavi lesa. Na tekmovanju so morali dýaki v tridesetih minu- opazil vrsto Anže Potrebuješ s pokalom in diplomo izdelkov: od kozolca, avtomobila, mizice za računalnik in še kaj, kar je Anže izdelal še kot učenec osnovne šole v Horjulu. Po končani srednji šoli se namerava Anže skupaj z bratom, ki je že končal srednjo lesarsko šolo, pa ni dobil zaposlitve, še letos vpisati na Fakulteto za lesarstvo. France Brus Pometanje peska s ceste na Koreni Tako kot so v Horjulu pred nedavnim vaščani in delavci Cestnega podjetja Ljubljana pometli pesek s ceste, ki so ga potresli pozimi proti poledici, je tudi vzdrževalec občinske ceste na Koreno, zasebnik Janez Marolt, to delo opravil prve dni maja. Nekaj ceste so pometli tudi posamezni krajani Korene, ki se zavedajo, da voda pesek splakne v kanale, ki se potem zamašýo in jih je tež- ko očistiti. V tem času se je začel tudi vzpon kolesarjenja na Koreno. Pnevmatike teh koles - tabulatorji, pa so zelo občutljivi za ostre kamenčke na cesti, ki zlahka predrejo pnevmatiko. Čiščenja dela ceste ob svojim zemljišču od ovinka proti Maroltu do kmetýe odprtih vrat P'r Lenart se je polotil tudi sin Gašper Kozjek, ki ga je kamera ujela pri delu. France Brus Gašper Kozjek je temeljito pometel cesto tudi ob ogradi, za katero so počivali damjaki. 36 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Tako sta pred fotografskim aparatom pozirala nesojena čuvaja horjulske pošte. Psa čuvaja pošte Po televizní in v dnevnem časopisju pogosto zasledimo poročila o ropanju pošt in bank pri nas in po svetu. Pred nedavnim sem pred pošto v Horjulu ob vhodu uzrl dva velika kosmata psa, ki sta kot čuvaja, ne meneč se za obiskovalce pošte, mirno čakala na svojega gospodarja. Psa prav gotovo nista vedela, da je njun gospodar storil prekršek, ker ju je spustil brez pasu in nadzora, kar bi ga lahko stalo nekaj evrov. Sam sem na to pomislil šele pozneje.V trenutku, ko sem pritisnil na sprožilec, se mi je v glavi porodila misel, da bi bili morda pasji varnostniki pri varovanju bank in pošt uspešnejši kot uniformirani in oboroženi čuvaji. France Brus Pisana doživetja v vrtcu V vrtcu se v pomladnih dneh vrstjo številne dejavnosti, ki nam vsem nudjo nova doživetja. Marca so otroci z drobnimi presenečenji razveselili mamice ter prebivalke in prebivalce Doma starejših občanov v Horjulu, ki sta jih obiskali skupini Metulji in Murni, jim zapeli nekaj pesmi ter jih obdarili z oddaj posneli v našem vrtcu. Snemalni dan je bil zelo pester, saj je kamera obiskala vse skupine ter zabeležila dejavnosti otrok. Najbolj zanimivo je bilo pri Metuljih, ki so se odpravili na kmet^o Pri Naglič, kamor ce lahko videli in slišali ob vsakem predvajanju. Verjamemo, da so otroci in družine preživeli nekaj veselih trenutkov, ko je bila oddaja na prvem programu nacionalne televiz^e. Kuža, ki je voditeljico sprem- vajah. Kot vsako leto smo se tudi letos veliko ukvarjali s prometno varnostjo, izvajali smo projekt Pasavček. S pomočjo sponzorjev iz Horjula, katerim se iskreno zahvaljujemo za nji- Vsi na kolo za zdravo telo Pod tem naslovom je kolesarski klub Zapravljivček iz Horjula prvega maja 2009 objavil razpis za kolesarske vzpone na Kore-no, ki se bodo vrstili vse do 18. septembra 2009. Osemnajstega septembra bodo organizirali zaključno dirko in najboljšim tekmovalcev v posameznih ka-tegor^ah, moškim in ženskam, podelili pokale, priznanja in nagrade sponzorjev. Vsakemu udeležencu ob vsakem vzponu na Koreno v gostišču Pr' Janš potrd^o poseben karton, na katerem beležko število vzponov. Na zaključku kolesarji z največjim številom vzponov prejmejo posebne medalje in nagrade. France Brus Z zaključne kolesarske dirke na Koreno marjeticami iz papirja. Otroci iz omenjenih skupin so sodelovali tudi na prireditvi Pozdrav pomladi. Z nastopom so staršem in drugim obiskovalcem prikazali, kakšni so bili otroški plesi in pesmi nekoč. V začetku aprila so v vrtec prišli lutkarji iz lutkovne skupine Vid Jur^' in ob svetovnem dnevu mladinske književnosti odigrali lutkovno igrico Tob^'a. V teh dneh smo imeli priložnost, da se odzovemo na pobudo snovalcev otroške oddaje Mulčki, ki so eno od so se del poti pripeljali z za-pravljivčkoma. Na kmet^l so si ogledali staro obrt pletenja košar, izdelovali so živalce iz slame, si ogledali teličke ter poskusili dobrote iz krušne peči. Tistega dne so bile v vrtcu tudi velikonočne delavnice, Čebele in Kresnice pa so imele večer z mamami. Za oddajo so Metulji posneli uvodno pesem oz. himno oddaje ter videospot. Himno in videospot predvajajo pred začetkom vsake oddaje, tako da bodo otroci iz Horjula svoje pr^'atelje, bratce in sestri- ljal v oddaji, pa ni bil edini, ki je obiskal vrtec. Obiskale so nas tudi prostovoljke Slovenskega društva za terap^o s pomočjo psov Tačke pomagačke z dvema kužkoma, ki sta kot del terapie vključena v zdravljenje bolnih otrok in odraslih. Otroci so tako v telovadnici s kužkoma preživeli zanimivo dopoldne, ko so si ogledovali njune spretnosti in ju lahko tudi pobožali. Vzgojiteljice iz našega vrtca so sodelovale na Spomladanskem sejmu v Horjulu, kjer so za otroke pripravile delavnico oblikovanja izdelkov iz papirja na temo bližnjih praznikov. Velikonočno delavnico so pripravile tudi v Mercatorjevem centru na Vrhniki, kjer so otrokom, ki so prišli s starši v center, prikazale, kako narediti velikonočno dekorac^o. Na Vrhniko so odšle tudi skupine Metulji, Čebele in Murni, ki so se predstavile na rev^l predšolskih pevskih zborov v Cankarjevem domu. Otroci so zapeli pesmi, ki so se jih naučili na vsakotedenskih pevskih hov finančni prispevek, so nas obiskali izvajalci izobraževalnega programa Kolesarčki. Na šolskem igrišču so pripravili poligon s cestami, križišči, semaforji in prometnimi znaki ter označbami. S seboj so pripeljali štirikolesnike, ki so jih otroci vozili po poligonu. Sodelovale so skupine Metulji, Murni, Čebele in Pikapolonice, pridružili pa so se jim tudi učenci prvega razreda. Metulji in Murni so med šolskim letom s starši veliko brali. Za sodelovanje v projektu Palček Bralček so prejeli priznanja, ki sta jih po ogledu lutkovne predstave Zgodbe o živalih, ki so jo izvedli člani šolskega lutkovnega krožka, podelili predstavnici Knjižnice Prežihov Voranc. Pred nami je čas, ko bo za vodene prireditve, razen zaključnih, manj priložnosti, čakajo nas dnevi, polni gibanja, ko bodo otroci lahko dali prosto pot domišljal ob igri s peskom, vodo in drugimi naravnimi materiali. Zapisala Marja Smrekar Osnovna šola Horjul • Osnovna šola Horjul • Osnovna šola Horjul • Osnovna šola Horjul • Osnovna šola Horjul • Osnovna šola Horjul • Osnovna šola Horjul Družinski običaji Vsaka družina ima svoje običaje. Običaji so stvari, ki jih počnemo vsak teden ali vsako leto. Naš družinski običaj je to, da se vsako leto udeležimo novoletnega praznovanja na Koreni. Zvečer se odpravimo po običajni planinski poti na Koreno. Za osvetlitev poti si prižgemo bakle. Na Koreni se udeležimo praznovanja. Najprej je maša, potem pa zakur^o kres in pripravno ognjemet. Potem se odpravimo nazaj v dolino. Doma pripravimo novoletno večerjo, katere se vsakič veselim. Valentina Buh, 6. b Od mojega osmega leta se zberemo mladi sorodniki po mamini strani. Druženje imenujemo »Drahtinov gnejzd«. Zberemo se v mesecu maju. Vsak prinese to, kar mu je naročeno. Tudi jaz moram zmerom kaj prinesti. Ponavadi z očkom poskr-biva za meso, zelenjavo in loke. Očetje v soboto ob sedmih zaku-r^o ogenj in začnejo peči prašička. Mi otroci pa se kasneje igramo badminton, odbojko ... In tako poteka cel dan, zvečer pa se odpravimo v kočo in tam prespimo. Bor Basta, 6. a Običaj je nekaj, kar se ponavlja vsako leto ob istem času. Meni je najbolj pri srcu pletenje adventnih venčkov. Pri nas izdelujemo adventne ven-čke vsi družinski člani. V gozd gremo nabirat smrekove ali jelki-ne vejice. Najbolje jih je nabirati takrat, ko je stara ali polna luna., da so vejice dalj časa sveže. Ko imamo vejice nabrane, jih prinesemo domov. Ati naredi železne obročke. Najprej z žico ov^emo večjo smrekovo vejo okoli obroča. Potem vejice nastrižemo, da so velike približno pet cm. Ko imamo vse pripravljeno, začnemo s pletenjem. Po štiri vejice damo na obroč in ov^emo z žico. Postopek ponavljamo, dokler ne pridemo do konca. Ko imamo venček narejen, nanj pritrdimo štiri svečke in razne okraske. Vsako adventno nedeljo prižgemo eno svečko. Nekateri izdelujejo venčke iz brš-ljana, ciprese ^ Upam, da bomo ta običaj ohranili za naslednje rodove. Alenka Gerjol, 6. b Ljubo doma, kdor ga ima V današnjem času vse bolj velja pregovor Lljubo doma, kdor ga ima", kajti vse več otrok je brez toplega doma. Živim v Smrečju. V naši družini nas je pet: ati Franci, mami Silva, brata Matej in Anže in jaz. Živimo v dvonadstropni hiši. Vsak od otrok ima svojo sobo. Ati in mami hodita v službo, popoldne pa še delata na kmet^i. V prostem času skupaj kolesarimo, igramo nogomet, gledamo televiz^o in peljemo psa Rjavčka na sprehod. Ob nedeljah se velikokrat odpeljemo po Slovenci. Zelo radi hodimo tudi v hribe. Otroci in starši si med seboj pomagamo. Otroci pomagamo pri hišnih opravilih, starša pa nam pri domačih nalogah in učenju. Včasih se tudi sporečemo. Takrat se zavedam, kako pomemben je dom. Lansko leto sem z nogometnim klubom za en teden odšel v Medulin. Imeli smo se zelo lepo, a sem vseeno komaj čakal,da pridem domov. Doma so me bili domači zelo veseli.Zdaj razumem izseljence, ki so daleč od doma. Moj dom je tudi Slovenca. Vesel sem, ker imam topel dom, kamor se lahko vedno zatečem. Blaž Končan, 7. A Najbolj razburljiva tekma Opisal vam bom tekmo v in line hokeju, ki smo jo pred kratkim odigrali v Ital^i. Popoldne, ko sem prišel iz šole, smo se odpravili proti morju. Tja smo se vozili približno eno uro. Ker je bila ura šele štiri popoldne, smo se odločili , da gremo še malo na našo parcelo. Tam je zelo lepo, ker je lep pogled na morje. Kmalu je bila ura šest in morali smo oditi. Do hokejske dvorane ni bilo več daleč, le še kakšnih petinštirideset minut. Ko smo prišli tja, smo bili vsi razburjeni, ker je bila to prva tekma v finalu. Najprej smo se preoblekli v opremo za suhi trening. To je trenirka, dolga majica in superge. Trening je trajal pol ure. Nato smo šli v garderobe in naš trener Aleš Fajdiga nam je razložil, kako bomo igrali. Povedal nam je tudi, da je naš naspro-tmik zelo dobra ekipa. Potem smo se preoblekli v hokejsko opremo in šli na igrišče. Tekma se je začela. Vsi smo se borili kot levi, vendar nismo imeli sreče. Po koncu prvega polčasa je bil rezultat 3:1 za nasprotno ekipo. Potem se je začel drugi polčas in izenačili smo na 4:4. Ob koncu smo imeli desetminutni podaljšek, vendar nam je sreča obrnila hrbet. Nasprotniki so zadeli gol in bilo je konec tekme. Trener nam je rekel, naj bomo ponosni, ker smo se tako borili in naj dvignemo glavo pokonci. Res smo izgubili, vendar Ital^a-nom obljubimo, da bomo na naslednji tekmi dvignili pokal, kjer bo pisalo prvo mesto. Sebastjan Šibau, 7. a OŠ Horjul Oko spomina seže daleč Moj spomin seže tja do tretjega leta starosti, ko sem začel govoriti. Bil sem na vozu in se igral, da sem kapitan ladje. Kar naenkrat pa sem izgubil ravnotežje in padel z glavo na kamen. Moral sem iti v bolnišnico. Glavo so mi zašili in povili. Staršem sem se smilil, zato sem dobil novo kolo, s katerim sem se vse dni vozil po hiši. Pri petih letih sem dobil harmoniko. Ker me je zanimalo, sem se hitro učil. Prva pesem je bila Kuža pazi. Kasneje pa sem se naučil Naša mati kuha kafe. Nekega dne je k nam prišel stric in želel , da mu zaigram. Zaigral sem mu, a kaj ko je začel peti drugo melod^o in me zmedel. Dominik Rus, 6. a Starši so me vpisali v vrtec. Prvi dan sem bila zelo tiha, bilo me je strah. To je trajalo vse dotlej, dokler nisem spoznala pr^ateljice Žive. Prišla je do mene in se mi lepo nasmehnila, potem pa vprašala: »Živjo, kako ti je ime?« Odgovorila sem: »Tajda in tebi?« Povedala je, da je Živa. Takoj zatem sva se odšli drsat po toboganu. Padla sem, toda Živa mi je takoj prišla pomagat. Od takrat sva z Živo najboljši pr^ateljici. Tajda Kužnar, 6. a Moje otroštvo je zelo pestro. Doživela sem veliko dogodkov, veselih in žalostnih. Med njimi se najbolj spominjam starega yugota, rojstva sestrice Nežke, mojega prvega kolesa ter duhca Bav bava. Atov yugo je stal v garaži. Spomnim se, kako je mene in sestro Manco prišel iskat v vrtec. Avto je bil čist, ko pa smo prišli domov, se je jezil: »Vedno ko vaju pripeljem, imam vse predalčke polne smeti.« A se je hitro pomiril in se usedel na klop pred hišo. Z Manco sva mu vzeli kapo z glave in začeli iz belih las delati čopke. Naša družina je pred sedmimi leti štela sedem članov, potem pa se nam je pridružila še sestrica Než-ka. Ko se je rodila,sem bila stara štiri leta. Zelo sem se je razveselila. Komaj sem čakala, da zraste, da se lahko igrava. Zdaj ko je že velika, se imava radi, čeprav se kdaj tudi spreva. Jerca Potrebuješ, 6. b V svojem otroštvu sem doživela veliko dogodkov. Bili so veseli in žalostni. Imela sem tudi nekaj manjših nesreč. V spominu so mi ostali le najbolj zanimivi. Ko sem bila stara tri leta, sem hotela it hladilnika vzeti jogurt. Ker sem bila še majhna in nepazljiva, mi je na nogo padla steklenica piva. Urezala sem se z razbitino. Šli smo k zdravniku. Poškodbe niso bile hude, na nogi pa imam še vedno znamenje ureznine. Ati mi je zvečer vedno moral pripovedovati pravljice. Zmeraj je moral priti k meni v posteljo in pripovedovat. Najraje sem poslušala pravljico o Janku in Metki. Nika Škof, 6. b 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina ^^ Horjul NAŠ ČASOPIS 37 Datum: 18. maj 2009 Štev.: 671-0005/2009 JAVNI RAZPIS za uporabo Športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa za sezono 2009/2010 1. V Športni dvorani pri OŠ Horjul je možna športna vadba, tekme ter rekreac^'e za športna društva, klube in druge organizačně vse dni v tednu od 16. do 23.00 (od ponedeljka do petka) in od 9.00 do 22.00 (ob sobotah, nedeljah in praznikih), razen v času šolskih počitnic. 2. Športna dvorana Horjul se z eno pregradno steno lahko preuredi na dve ločeni vadbeni površini. 3. V Športni dvorani Horjul je možno igranje: - V celi dvorani (32 x 28 m = 896 m2): rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka; - V 1/2 dvorane: košarka, odbojka, badminton, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe. - V telovadnici (95 m2 oz. mala telovadnica): aerobika, ples, joga, namizni tenis ^ 4. Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, javni zavodi, organizac^e ter podjetja s sedežem v in izven občine Horjul. 5. Prednost pri izboru bodo imeli interesenti iz območja občine Horjul in tisti, ki prvi pošlje povpraševanje. 6. V ceno najema je vključeno koriščenje športne dvorane ter ene garderobe, sanitar^', tušev ter parkirišče. 7. Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizac^e, podjetja naj svojo pisno vlogo za uporabo Športne dvorane Horjul oddajo na naslov Občine Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul. Razpis je odprt do zasedbe mest. 8. Obrazec vloge je sestavni del razpisa in ga dobite na spletni strani občine Horjul www.horjul.si. Vloga mora vsebovati: - podatke o vlagatelju - termin (dan in uro ter datum od kdaj do kdaj) - prostor: dvorana (1/2, 2/2) ali mala telovadnica - vrsta rekreac^e oz. dejavnosti - podpis odgovorne osebe 9. Po pripravljenem urniku koriščenja Športne dvorane Horjul bodo z uporabniki podpisane pogodbe o uporabi. TELOVADNICA VELIKA (DVORANA ) Termini za veliko telovadnico se oddajajo v sklopih po naslednjem časovnem razporedu: • od 16. do 18. ure • od 18. do 19.30 ure • od 19.30 do 21.30 ure • od 21.30 do 23. ure Cena uporabe za eno uro (60 minut) znaša: Cena za % dvorane: Ura je 60 min. Od 16. do 18. ure 10 EUR/uro časovni termin - 2 h znaša 20 € Od 18. do 21.30 ure 19 EUR/uro časovni termin - 3,5 h znaša 66,50 € Od 21.30 do 23. ure 16 EUR/uro časovni termin - 1,5 h znaša 24 € Za uporabo cele dvorane se zgoraj navedeni cenik pomnoži x 2. Celodnevna uporaba (24 ur) cele dvorane ob sobotah, nedeljah in praznikih: Sobota: 313 EUR Nedelje, prazniki: 209 EUR TELOVADNICA 95 m2- mala telovadnica Cena uporabe za eno uro (60 minut) znaša: Od 16. do 18. ure Od 18. do 21.30 ure Od 21.30 do 23. ure Ura je 60 min. 5 EUR/uro časovni termin - 2 h znaša 10 € 6 EUR/uro časovni termin - 3,5 h znaša 21 € 5 EUR/uro časovni termin - 1,5 h znaša 7,5 € Celodnevna uporaba (24 ur): Sobota: 40 EUR Nedelje, prazniki: 28 EUR Popusti: Športna društva iz območja Občine Horjul: 10 % Splošni popust za vse uporabnike: Uporaba dvorane od 20 do 30 ur na sezono 5 % od 30 do 40 ur na sezono 10 % od 40 do 60 ur na sezono 15 % nad 60 ur na sezono 20 % Zgoraj navedene cene ne vsebujejo DDV. V primeru, da najemnik v času najema spreminja termin uporabe dvorane oz. telovadnice, razen v primeru povečanja termina najema, glede na vlogo, ki jo je podal na razpisu, se temu najemniku splošni popust ne upošteva. Župan Janko Jazbec Občina Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul objavlja na podlagi 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) in 43. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, 94/07), JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM 1. Predmet in namen oddaje v najem: V najem se oddaja celoten objekt Vrzdenec št. 100, Horjul z zunanjimi parkirnimi površinami. Objekt se oddaja v najem v dveh sklopih in dejavnostih: -Zgornja etaža namensko za dejavnost živilske trgovine, -Spodnja etaža s prizidkom in teraso namensko za gostinski lokal. 2.Opis predmeta: 1.Objekt v tlorisni površini 145 m2 je z nivojem zemljišča grajen med etažno. Zgornja etaža (nad nivojem terena nadvišana za cca 1,5 m) se oddaja v najem za dejavnost živilske trgovine s prodajnim prostorom in skladiščem. V tej etaži se že sedaj opravlja tovrstna dejavnost. Površina prostorov znaša: -138 m2 trgovina s skladišči -2,5 m2 vetrolov -4,5 m2 stopnišče Spodnja etaža je že sedaj v celoti namenjena gostinskemu delu (bife oz. okrepčevalnica). Površina prostorov znaša: Prostori za gostinski lokal: -96 m2 bife in skladišče - 5 m2 sanitarne Prizidek pri spodnji etaži ter pokrita terasa sta prav tako v celoti namenjena gostinskemu delu: -97,5 m2 - gostinski lokal -7,5 m2 - vetrolov -20 m2 - sanitarne s predpros-torom Pokrita terasa je izvedena v kovinski konstrukcni in prekrita s PVC platnom (šotor sistem). - 100 m2 Skupni prostori v osnovnem objektu: Z notranjim stopniščem sta gornja in spodnja etaža med seboj povezani, saj gre za skupni WC in kurilnico. - 27 m2 - kotlovnica, prostor za cisterne - 17 m2 - stopnišče, sanitarne Dostopnost in parkirišča Objekt leži na robi naselja Vrz-denec ob regionalni cesti Vrh-nika-Ljubljanica. Ima urejeno - asfaltirano parkirišče za cca 30 vozil. Komunalna infrastruktura Elektrika, telefon, vodovod in možnost priklopa na javn kana-lizacno, ogrevanje je individualno - kurilno olje. 3.Cena: Izklicna mesečna najemnina znaša -za gostinski del (osnovni objekt in prizidek) - 10,16 Eur/m2 na mesec -terasa pri gostinskem lokalu ( šotor) - 1,02 Eur/m2 na mesec -za trgovinski del - 6,25 Eur/ m2 •Vsi prostori so opremljeni. Oprema je last dosedanjih uporabnikov in ni predmet tega razpisa. 4. Pogoji najema: •Objekt se oddaja v najem za določen čas, dobo 5 let od dneva sklenitve najema.V kolikor bodo obstajali utemeljeni razlogi se najemna doba lahko podaljša. •Objekt se oddaja v najem ločeno za zgornji in spodnji del objekta po posameznih sklopih: -Zgornja etaža namensko za dejavnost živilske trgovine, -Spodnja etaža s prizidkom in teraso namensko za gostinski lokal. •Poleg najemnine nosi najemnik stroške uporabe stavbnega zemljišča in obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja in stroške zavarovanj. •Najemnik ni upravičen do povrnitve kakršnihkoli vlaganj v poslovni prostor razen v primeru, da je le-to z najemodajalcem predhodno dogovorjeno niti ne pridobi nikakršnih pravic na poslovnem prostoru na podlagi vlaganj. •Najemnik mora začeti z dejavnostjo v mesecu dni od dneva sklenitve pogodbe, če ni drugače določeno •Prostorov se ne sme oddajati v podnajem brez dogovora z najemodajalcem. •Najemnik bo plačeval najemnino v roku 15 dni od izstavitve računa. •Cena najema se enkrat letno - na dan 1.september - usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin RS glede na preteklo letno obdobje. •Pričetek najema je 1.1.2010. •Po trenutno veljavni zakonodaji se DDV za najem poslovnih prostorov ne plačuje. 4. Vsebina ponudbe - pogoj za udeležbo v postopku zbiranja ponudb: Ponudba se odda v pisni obliki in mora vsebovati: -podatke o ponudniku (OBR.1) -dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske ali trgovinske dejavnosti -izjava o izpolnjevanju in sprejemanju pogojev ponudbe (OBR. 2) -izjavo za pridobitev osebnih podatkov (OBR.3) -ponudba (OBR. 4) -parafirana pogodba -opis - vizna najema Ponudbena dokumentacna je na voljo v prostorih Občine Horjul ter na spletni strani www.hor-jul.si Javno zbiranje ponudb se ob- javi na portalu javnih naročil, lokalnem glasilu Naš časopis in spletnem naslovu Občine Horjul. Ponudbo z zahtevano doku-mentacno se pošlje na naslov Občina Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul. Na kuverti mora biti oznaka "NE ODPIRAJ -PONUDBA ZA NAJEM PROSTOROV". Ponudbe morajo biti oddane tako, da jih najemodajalec prejme do 29.6.2009 do 8. ure. Javno odpiranje ponudb bo 29.6.2009 ob 8.30. uri v sejni sobi Občine Horjul, Slovenska cesta 7, Horjul. 5. Kriterii za izbor ponudnika: Odpiranje in obravnavo ponudb bo izvedla Komisna za pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem Občine Horjul. O izbiri bodo ponudniki pisno obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri. Nepopolnih ponudb in ponudb prispelih po razpisnem roku komisna ne bo obravnavala. Izbran bo ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno najema. Občina Horjul na podlagi te objave ni zavezana skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom oziroma lahko začeti postopek oddaje v najem do sklenitve pravnega posla - najemne pogodbe, ustavi. Če izbrani ponudnik ne bo podpisal najemne pogodbe v roku 15 dni po pisnem obvestilu se šteje, da od svoje ponudbe odstopa. Ogled prostorov je možen vsak dan po predhodnem dogovoru s kontaktno osebo na Občini Horjul, Jana Jereb, tel. 01 7591 120, kjer dobite tudi vsa dodatna pojasnila in informacne. Datum: 15.5.2009 Štev.: 430-0004/2009 župan Občine Horjul Janko Jazbec Kulturna dediščina v Občini Horjul Nagodetovo gospodarsko poslopje Naslov: Podolnica 9 Lastnik: Peter Nagode Hišno ime: Pri Nagodet' Občina: Horjul OPIS: Gospodarsko poslopje je zasnovano kot pritlično zidano poslopje s prislonjenim kozolcem, ki pa nima vgrajenih sušilnih letev. Nastal je okrog leta 1930. Zunanjščina je v celoti ometana s sivim grobim ometom, vogali, mejni zidec in obrobe oken in prezračevalnih lin so obrobljeni z belimi pasovi - špaletami. Na zatrepu sta po dve pokončni lini s polkrožnima zaključkoma in zapolnjeni z opečno mrežo. Okrasna trikotna lina je postavljena tik pod slemenski zaključek. Ostrešje je narejeno v konstrukcni trapezastega povezja, somerna dvokapna streha je prekrita s cementnim zareznikom. VREDNOST: KD VALORIZACUA: Poslopje slikovito zapira ožji dvoriščni prostor. Krasi ga dodelana obdelava pročeln in zanimivo oblikovane prezračevalne line s kakovostno vgrajenimi opečnimi mrežami. NAMEMBNOST: Goveji in svinjski hlev, shramba za seno in druga krmila. VARSTVENI REŽIM: Za poslopje velja varstveni režim III. stopnje. Ohrani naj sedanjo stavbno maso, značilno zasnovo in obliko prezračevalnih lin. OCENA STANJA: Poslopje je v zelo dobrem stanju. Podolnica 9, Nagodetovo gospodarsko poslopje Del severne zatrepne stene s trikotno lino in prezračevalnima linama z vgrajeno opečno mrežo. Bricljev kozolec -toplar Naslov: Podolnica 10 Lastnik: Janko Slovša Hišno ime: Bricelj Občina: Horjul OPIS: Kozolec je zasnovan kot dvojni kozolec - toplar. Nastal je okrog leta 1890. Ima tri pare oken. Nosilni stebri stojno na kamnitih in betonskih podstavkih. Podporne ročice so rahlo usločene in z značilnimi utori povezane z nosilnimi stebri in prečnimi tramovi. Brane so srednje gosto mrežene s trami-či in od zunaj obite s pokončno pritrjenimi deskami. Ostrešje je narejeno v konstrukcni trape-zastega povezja. Somerna dvo-kapna streha je prekrita z opečnim zareznikom. S pokončno pritrjenimi deskami opažena zatrepa sta okrašena s po tremi linami deteljčaste oblike. VREDNOST: KD VALORIZACUA: Kozolec je značilni predstavnik toplarjev Horjulske doline. Je solidno tesarsko delo in sodi med večje dvojne kozolce na obravnavanem območju. NAMEMBNOST: Shramba za seno, slamo, kme- tnske stroje in naprave. VARSTVENI REŽIM: Za kozolec velja varstveni režim III. stopnje. Ohrani naj sedanjo podobo in zasnovo. Potrebna so predvsem redna vzdrževalna dela. OCENA STANJA: Kozolec je v dobrem stanju. Podolnica 10, Bricljov kozolec. Podolnica 10, Bricljov kozolec z južne strani. 24 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 25. maj 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Nova pridobitev občine Položili temeljni kamen za športno dvorano Dobrova, 4. maj - Pred osnovno šoli na Dobrovi so župan Lovro Mrak, ravnatelj Viljem Kovačič Sevčnikar položili temeljni kamen za novo športno dvorano. V njej naj bi bilo prostora za tisoč bila še letošnjo jesen. Na dobrovski šoli so v letih 2005 in 2006 že poskrbeli za re-konstrukc^o obstoječih prostorov ter gradnje prizidka, s čimer je bila prostorsko prilagojena zahtevam devetletnega šolanja. Na tak način je šola pridobila kar 1608 m2 dodatnih površin. Poleg več specialnih učilnic in kabinetov je bila zgrajena tudi velika knjižnica s čitalnico, sodobna računalniška učilnica in nova kuhinja. Šola obsega 3910 m2 površine, za 321 otrok, ki jih trenutno obiskuje OŠ Dobrova. Kljub prenovi šole pa je ostalo nerešeno vprašanje prostorske stiske športne vzgoje, zato je občina že pred leti zagrizla tudi v to kislo jabolko. »Državni organi meljejo počasi, zato je bil postopek priprave projektne do-kumentac^e dolgotrajen. Poleg tega gre tudi za drag projekt, katerega vrednost sega preko treh mil^onov evrov, zato ga glede na razpoložljiva proračunska sredstva nismo mogli speljati kar čez noč. Tudi zaradi tako visoke investic^e bi se na tem mestu zahvalil vsem občinskim svetnikom, ki so ga podprli,« je ob položitvi kamna dejal župan Mrak. Občina je pogodbo za gradnjo športne dvorane podpisala 24. aprila s podjetjem GH Holding iz Ljubljane, katerega so-izvajalec gradnje je mariborsko podjetje Konstruktor. Izvajalec bo športno dvorano gradil na mestu sedanje telovadnice in še na deloma prosti površini zraven šole. Velikost objekta bo 46,60 m x 41,00 m. Športna dvorana bo namenjena za pouk športne vzgoje v šoli, rekreativnemu in tekmovalnemu športu, javnim prireditvam in drugim uporabnikom, kar bo zagotavljalo tudi celodnevno zasedenost objekta. Obsegala bo tekmovalno površino s pomičnimi tribunami, galer^o s fiksnimi tribunami, vhodno avlo, prostoroma za orodje, garderobami in umivalnicami ter drugimi pomožnimi prostori, v neto tlorisni površini 2.666,22 kvadratnih metrov. V dvorani bo prostora za 1000 obiskovalcev. »Po obnovi šoli in zgraditvi nove telovadnice, bo naša šola ena najlepših v Slovenci. Vse bolj postajamo tudi športna šola, zato bo nova športna dvorana velika pridobitev tako za tiste učence, ki se s športom ukvarjajo resneje kot tudi za zgolj rekreativce,« je gradnjo in direktor Konstruktorja Aljoša obiskovalcev, končana pa naj bi nove telovadnice pokomenti-ral ravnatelj Kovačič. Po ter-minskem načrtu naj bi objekt predali svojemu namenu še v prvi polovici oktobra 2009. »Gre za zahteven projekt, vendar imamo dovolj izkušenj, da mu bomo kos. Mogoče nas nekateri ne poznate, ker smo štajersko podjetje, vendar naj povem, da smo v zadnjem času v ljubljanski reg^'i dobili tri tovrstne projekte, kar govori, da smo vredni zaupanja. Vsekakor se bomo potrudili, da bomo dela zaključili v dogovorjenem roku,« je dejal direktor konstruktorja Aljoša Sevčnikar. Večinski delež, 3,3 mil^ona evrov vreden projekt, bo plačal občina, le del sredstev bo prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Gašper Tominc Položitev temeljnega kamna pred šolo Za kulturni program so poskrbeli kar najmlajši. Dan na Dobrovi se približuje Organizatorji Dneva na Dobrovi so se lani že drugič potrudili in izpeljali ta projekt, katerega ideja je: ustvarjalno druženje staršev, učiteljev in otrok. Čeprav je bil zunaj dež, pa smo se udeleženci oz. obiskovalci pod streho vseeno zabavali in to popoldne ustvarjalno preživeli.. Punce so se namreč lahko naličile in si uredile frizure, fantje pa so sodelovali v raznih igrah. Ko pa je tudi dež ponehal, so zunaj potekale tudi druge dejavnosti. Na odru je voditelj povezoval program, učenci pa so se vmes predstavili z raznimi točkami. Potekala pa je tudi nagradna igra NAJLEPŠA MISEL. Zmagala je misel ge. Setničar, inter-vjuvali pa smo njeno hčerko, učenko OŠ Dobrove, Anjo Set-ničar. Ona je namreč izkoristila nagrado in se popeljala v nebo z balonom. Tako je potekal intervju: •Kako si se počutila, ko si izvedela, da boš poletela z balonom? Malo me je bilo strah, ampak ker je bila to nova izkušnja, sem se veselila. •Ali ta je bilo pred poletom strah? Dokler nismo vzleteli sem bila Strokovna ekskurz^'a istrsko govedo, vino in morje iiswrampiiižiiiii^ ra^atói&wiiíigiiw Datum: torek, 16. 6. 2009 Odhod: ob 7.30 izpred zadružnega doma na Dobrovi. Informac^e in rezervac^e: 01 3601 800. Rok prgave: do srede, 9. 6. 2009 oziroma do zapolnitve prostih mest v avtobusu. Zaradi vožnje z ladjico in omejenega števila sedežev na turistični kmet^i smo omejili število prijav le za en avtobus. Če bo prijavljenih več oseb, kot je mest v avtobusu, bodo imeli pri prjavi prednost nosilci kmetjskih gospodarstev v občini in njihovi družinski člani. Program izleta: • od 10.00 do 12.00, vožnja z ladjico po slovenski obali z ribjim piknikom; • od 12.00 do 13.00, prosto za ogled Izole; • od 14.00 do 16.00, ogled istrskega goveda na kmet^l Golčić pri Umagu; • po 17.00, večerja na kmet^l Mahnič v Dragonji. Cena: 15 € na osebo Stroške prevoza z avtobusom, vstopnin in stroške vodenja bo poravnala občina, stroške večerje bo plačal vsak udeleženec sam (denar za večerjo bomo pobrali na avtobusu). Ne pozabite osebnega dokumenta za prehod hrvaške meje, kopalk oz. v primeru slabega vremena primerna oblačila (obutev, nepremočljiva vetrovka). P.S. Išče se harmonikar, ki nam bo na poti zaigral kakšno domačo! Vabljeni! Andreja Dolinar l. r. Predsednica odbora za kmet^stvo in gozdarstvo Lovro Mrak, l.r. Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec živčna, vendar sem se ob čudovitem razgledu kmalu sprostila. •Ali te je kdo spremljal? Da, moj bratec Jan in moj oči. •Ali je polet potekal, kot si pričakovala? Ja. Mislila sem le, da bo balon manjši in da bo šlo v košaro manj ljudi. • Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin? Balonarski krst. •Balonarski krst ^ Kaj pa je to? Vsak je dobil kozarec s šam- panjcem, potem pa smo pokleknili na rdečo preprogo pred glavnega balonarja. Za njim smo ponavljali nekakšno prisego, na koncu pa smo vsi dobili priznanje. •Zanimivo. Ali bi polet z balonom še kdaj ponovila? Seveda. Anji se zahvaljujemo za odgovore, vas bralce pa vabimo na naslednji Dan na Dobrovi, ki bo 29. 5. 2009. Pridite in preživite prjetno popoldne z nami! DAN NA DOBROVI - 29. 5. 2009 - Vljudno vabljeni! Dom starejših občanov v Polhovem Gradcu V Občini Dobrova-Polhov Gradec potekajo aktivnosti za gradnjo doma starejših občanov v Polhovem Gradcu. Investitor doma starejših občanov v Polhovem Gradcu želi ugotoviti dejanske namere po vključitvi v ta dom, zato vse, ki razmišljate o tej nameri, vabimo, da le to sporočite do 10. jun^'a 2009 na sedež Občine Dobrova-Pol-hov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. S spoštovanjem, Občinska uprava Občine Dobrova - Polhov Gradec PGD ZALOG nad Polhovim Gradcem vabi na GASILSKO VESELICO v nedeljo, 14. 6. 09, z začetkom ob 16. uri. Za zabavo bo poskrbel Ansambel NOVI SPOMINI. Lepo vabljeni! 25. maj 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 25 Novičke o izvedenih investic^ah v cestno infrastrukturo Prva četrtina leta je za nami in kljub nepr^etni zimi se že izvajajo investic^e v cestno infrastrukturo. Prva cesta, ki je aprila dobila novo asfaltno prevleko v Mačkov Graben - Kobilica, II. In III. odsek v skupni dolžini 893 m. Naslednja cesta je v KS Šentjošt in je nadaljevanje že začetega projekta LC Suhi Dol-Planina-Zalog. Aprila se je asfaltiral tretji odsek omenjene cesta Zameja-Razpotje v dolžini 1467 m. Cenejše kastrac^'e in sterilizac^'e mačk in psov V letošnjem letu je Občina s z kliniko Tristokosmatih sklenila dogovor o cenejših kastrac^'ah in sterilizaci'ah mačk in psov, katerih lastniki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec. Sterilizac^a muce: 50€ Kastrac^a mačka: 40€ Sterilizac^a psice: 120€ Kastrac^a psa: 100€ Cene vključujejo DDV. Vse informac^e in naročanje: Veterinarska ambulanta Tristokosmatih Kajuhova 5a 1000 Ljubljana tel: 01 544 36 58 gsm: 031 790 600 031 666 600 fax: 01 544 36 70 www.tristokosmatih.si Na podlagi 30.člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/08), 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur.l. RS, št. 33/2007) in pregleda vsebine podanih pripomb in odgovorov na pripombe na osnutek OPPN VP41/1-1 Polhov Gradec, ki ga je pripravil izdelovalec OPPN ŠABEC KALAN ŠABEC ARHITEKTI, BIRO ZA ARHITEKTURO URBANIZEM IN OBLIKOVANJE, HACQUETOVA UL. 16, LJUBLJANA v marcu 2009, je župan Občine Dobrova-Polhov Gradec dne 23.4. 2009 sprejel S T A L I Š Č E do vseh pripomb, ki so bile podane v času javne razgrnitve na osnutek občinskega lokac^skega načrta (OPPN). 1. / Sprejme se pregled vsebine podanih pripomb in stališč na pripombe, za osnutek OPPN VP41/1-1 Polhov Gradec, ki jih je v marcu 2009 pripravil izdelovalec OPPN ŠABEC KALAN ŠABEC ARHITEKTI, BIRO ZA ARHITEKTURO URBANIZEM IN OBLIKOVANJE, HACQUETOVA UL. 16, LJUBLJANA.(dopis z dne 18-3-2009). Pregled pripomb in predlogov ter stališča so priloga in sestavni del stališča občine. 2./ Skladno s podanim stališčem mora izdelovalec OPPN izdelati : -usklajen predlog OPPN -usklajen odlok OPPN, ki se ga poda v mnenje pristojnim nosilcem urejanja prostora. 3./To stališče se objavi v Našem časopisu brez prilog, na oglasni deski v krajevnih skupnostih in na svetovnem spletu s prilogami. Št.: 3500-0004/2007-13 Dobrova, 23.4. 2009 Lovro Mrak l.r. Župan Mladi Rok v objemu ježka Snežka Mit w JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPPN) ZA OBMOČJE ENOTE VS8/6-5 Selo - občina Dobrova-Polhov Gradec Na podlagi 60.člena in ob smiselni uporabi 50.člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur.l. RS, št. 33/2007) ter v skladu s 7. in 30. členom Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/08) župan občine Dobro-va-Polhov Gradec objavlja JAVNO NAZNANILO s katerim seznanja in vabi zainteresirano javnost, da poda mnenje in pripombe na dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za enoto urejanja VS8/6-5 Selo v okviru javne razgrnitve Ureditveno območje - seznam parcel vse k.o. Šujica KANALIZACUA Št. parcele: 36/3, 1040/1, 1040/2, 1040/3, 1043/2, 1044, 1060/1, 1061, 1063, 1084/2, 1084/2, 1087/1, 1088, 1094/1, 1095, 1097, 1098, 1106, 1107/1, 1263, 1265, 1354, 1355, 1357/1, 1357/2, 1357/3, 1357/7, 1358/2, 1369, 1370/1, 1371/1, 1372/3, 1373/3, 1373/7, 1373/8, 1373/10, 1373/12, 2133/1, 2158, 2159, 2173/1, 2173/12 SLUŽNOSTNE POTI Št. parcele: 1043/2, 1044, 1060/1, 1061, 1063, 1084/2, 1084/4, 1087/1, 1088, 1095, 1097, 1098, 2173/1 PLINOVOD Št. parcele: 1006/3, 36/3, 1006/4, 1036/5, 1036/6, 1041/1, 1041/9, 1089/4, 1106, 1107/1, 1118/4, 1118/5, 1263, 1265, 1350/1, 1353/3, 1354, 1355, 1356/1, 1356/2, 1357/3, 1357/5, 13- 58/1, 1358/3, 1358/4, 1358/5, 1359, 1371/1, 1372/2, 1372/3, 1372/9, 1372/10, 1373/2, 1373/4, 1373/6, 1373/12, 1385/9, 1392, 1394/2, 1395/1, 1395/3, 1401/1, 2123/2, 2133/1, 2134/1, 2149, 2158, 2159, 2173/1 UREDITVENO OBMOČJE NASELJA Št. parcele: 1088, 1087/1, 1062/4, 1340/3, 2133/1, 1089/4, 1089/3, 1087/2, 1062/2, 1063, 1062/3, 1062/1, 1087/3, 1089/10, 1087/4, 1089/11, 1084/4, 1084/3, 1340/1, 1338, 1340/2, 1336/1, 1336/2, 1336/3, 1336/4, 1336/5, 1336/7, 1336/8, 1336/9, 1336/10 UREDITVENO OBMOČJE REKON-STRUKCUE CESTE HRUŠEVO-SELO Št. parcele: 1006/1, 1006/3, 1006/4, 1006/10, 1006/11, 1036/3, 1036/5, 1036/6, 1041/7, 1041/1, 1041/8, 1041/9, 1346, 1347, 1348, 1349, 1350/1, 1352, 1353/2, 1353/3, 1353/4, 1354, 1355, 1359, 1356/1, 1356/2, 1357/2, 1357/3, 1357/5, 1357/6, 1358/1, 1358/3, 1358/4, 1358/5, 1362/41369, 1370/7, 1371/1, 1372/2, 1372/3, 1372/9, 1372/10, 1373/2, 1373/4, 1373/5, 1373/6, 1373/12, 1383/1, 1383/2, 1383/4, 1390/1, 1390/2, 1392, 1393, 1394/2, 1395/1, 1395/3, 1396/2, 1400/1, 1400/2, 1400/3, 1401/1, 1401/5, 1406/1, 1403, 1405/1, 1405/2, 1407/3, 1407/4, 1407/5, 1407/6, 1411, 1414, 2123/3, 2134/1, 2134/2, 2173/1 UREDITVENO OBMOČJE REKON-STRUKCUE CESTE SELO-ŠUJICA Št. parcele: 32, 33, 35/1, 35/2, 36/1, 36/3, 37/1, 38, 39/2, 1089/1, 1089/4, 1089/5, 1089/6, 1089/7, 1089/8, 1089/9, 1089/11, 1090/3, 1090/4, 1091/2, 1092/1, 1092/3, 1092/4, 1094/1, 1094/2, 1106, 1105/2, 1107/1, 1118/2, 1118/3, 1118/4, 1118/5, 1263, 1265, 1267, 1268, 2133/1, 2133/2, 2149, 2158, 2159, 2173/1, 2173/12 Kraj in čas javne razgrnitve ter spletni naslov razgrnitve Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka bo potekala od 8. jun^a 2009 do 8. jul^a 2009 (31 dni) v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec ob delavnikih od 900 do1300 ure in v sredo do 1700 ure. To naznanilo bo objavljeno najmanj 7 dni pred pričetkom javne razgrnitve v glasilu Naš časopis, Uradnem listu, ter spletnem naslovu www.dobrova-polhovgradec.si. Kraj in čas javne obravnave Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN bo v prostorih kulturnega doma na Dobrovi, ulica Vladimirja Dolničarja 2, v sredo 1. jul^a 2009, ob 17.00 uri. Javno obravnavo bo vodila pristojna služba občinske uprave. Način dajanja mnenj in pripomb javnosti ter rok za njihovo posredovanje Javnost bo lahko podala mnenja in pripombe na dopolnjen osnutek OPPN ustno na zapisnik na dan javne obravnave ali v pisni obliki, ki jih pošlje na naslov občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, z oznako »Javna razgrnitev -dopolnjen osnutek OPPN VS8/6-5 Selo- pripombe«, ali z vpisom v knjigo pripomb na mestu javne razgrnitve. Pripombe in mnenja je možno podati samo v času javne razgrnitve. Številka: 3505-0005/2007-19 Datum: 29.4.2009 Lovro Mrak l.r. Župan Šestletni Rok v objemu ježka Snežka. Zakaj se odrasli tako boj^o ognja, zakaj otrokom ne pu-st^o igrati se z vžigalicami in zakaj jih ne spustio k štedilniku, če niso zraven^ vse to in še marsikaj se malčki uči'o že v vrtcu. Nič drugače ni v šentjoškem vrtcu, kjer so z risbicami sodelovali v projektu Uprave RS za zaščito in reševanje »Ježek Snežek in požar«. Med drugim tudi šestletni Rok Dolinar iz Kurje vasi pod Šentjoštom, katerega risbica z gasilci, požarom in ježkom Snežkom je tako navdušila strokovno komisijo, da mu je namenila tretjo nagrado. Priznanje je prevzel v OŠ Log Dragomer, na veliko presenečenje vseh nagrajenih malčkov, pa jih je obiskal tudi sam ježek Snežek. Čestitamo-!(gt) Na domačem pragu... Veliko besed je bilo napisanih v zadnjem času. Kar nekaj sem jih prispeval tudi sam. Če se že ukvarjam tudi z delom v občinskem svetu, je menda prav, da se kaj od tega, zaradi česar sem pridobil vaše glasove, sliši v času trajanja mandata in ne zgolj tedaj, ko bi si kdo morda želel dobre rezultate na volitvah? Pa saj vas, občanov občine, ne zanimajo podrobnosti naših sestankov v Občinskem svetu? Vsaj velike večine med vami ne! Verjetno je pomembnejše tisto, kar se potem odločimo kot vaši predstavniki in za čem stojimo in zagovarjamo v vašem imenu? Vsi imamo svoje mnenje o različnih stvareh. Občinski svet pa si je morda mogoče predstavljati tudi kot veliko družino, ki potrebuje modrega in močnega vodjo. Ko prebiram pisanje in če malo premislim, kako razmišlja naš župan, ko je v Našem časopisu z dne 28. aprila ponovno zagrozil, da lahko država, če bi vztrajala pri sprejemu prostorskega državnega načrta, preprosto razlastnini lastnike zemljišč. Zagotavljam vam, da so časi socializma, tudi na vasi, že davno minili. Nikakršne potrebe ni po tako ostrih in neosnovanih grožnjah. Ali se zopet nekdo dogovarja mimo odbora, čeprav ima le-ta po navedbah župana vsa pooblastila? Ne glede na to; če bi želeli kogar koli razlastniniti, bi bilo treba sprožiti sodne postopke, pridobivati mnenja izvedencev in ti postopki so zagotovo dolgotrajnejši, kot bi bil razumnejši dogovor, ki bi bil sprejemljiv za vse vpletene. V Evropi smo. Naši zakoni morajo biti skladni z zakoni Evropske un^e. Pravico lahko poiščemo tudi zunaj naših meja. Kdo nam želi nekaj podtakniti? Mnenje, ki je bilo navedeno v županovem članku v Našem časopisu, da svetniki samo nagajajo, je nepošteno. Za sestanke odbora za urbanizem (ki mu predsedujem) lahko povem, da se je g. župan zgolj enkrat odločil, da mu prisostvuje, kljub vsakokratnem povabilu. Glede na rezultate referenduma proti zadrževalnikom, katerega pobudnik je bil g. župan, bi lahko ocenil, da se za tako stvar s skoraj 100 % izraženim nasprotovanjem predlaganim rešitvam spodobi pritrditi in sodelovati na sestankih odbora. Prisotnost je pomembna predvsem zaradi predhodnega usklajevanja. Njegova pobuda je bila neprecenljiva, saj bi bila škoda, če referenduma ne bi bilo, lahko zelo velika, z nepopravljivimi posledicami v okolju. Že tako je minilo nerazumno dolgo obdobje šestih let, da smo občani lahko odločno izrazili voljo in nasprotovanje. Vsekakor se je z g. županom mogoče strinjati, da je težko delati v občinskem svetu ob stalnem nasprotovanju, ne pa v skupnem delu pri novih investici'ah in projektih. Če bi bil naš politični sistem zasnovan na način, da je župan glavna in edina oblast, potem tudi občinskega sveta ne bi potrebovali. Ampak žal ali na srečo to pač ni tako. Občinski svetniki moramo gledati županu tudi pod prste. To je vendar naša naloga in odgovornost. Zopet je napisanih veliko besed. Vi pa menda pričakujete rezultate!? Kaj je že bilo obljubljeno? Občinski svetnik Občine Dobrova - Polhov Gradec Frank Breskvar Povabilu se je odzvalo 25 mladcev iz Občine Dobrova - Polhov Gradec. Zunaj so si fantje lahko ogledali osebno bojno opremo pripadnika Slovenske vojske.. Vojaške obveznike seznanili s pravicami in dolžnostmi V začetku aprila je v gasilskem domu v Hruševem potekala seznanitev vojaških obveznikov s pravicami in dolžnostmi. Vabljeni so bili vojaški obvezniki, rojeni leta 1991, z območja občine. Vabilu se je odzvalo 25 fantov. Po pozdravnem nago- voru predstavnika občine Milana Velko-vrha jih je Bogdan Zupan, višji svetovalec za vojaške zadeve iz ljubljanske uprave za obrambo, seznanil z možnostmi zaposlitve v Slovenski vojski kot poklicni pripadniki Slovenske vojske, možnostjo prostovoljne- ga služenja vojaškega roka, sodelovanja v pogodbeni rezervi in možnostjo štipendiranja na MORS. Po predstavitvi so si fantje pred gasilskim domom ogledali tudi del osebne vojaške opreme, ki jo ima Slovenska vojska.(gt) 26 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 25. maj 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Prva seja sveta KS 12. maja je bila v prostorih Kulturnega doma Jakoba Trobca, v mali dvorani, torej na običajnem mestu kljub denacionalizac^'i in cerkvenem lastništvu krajevnega doma, prva letošnja seja Sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec. V uvodnem nagovoru je predsednik KS Dušan Mes, ki med drugim te dni kandidira tudi za predsednika uprave Hita iz Nove Gorice, nagovoril zbrane svetnike in dva gosta, to sta Marko Čamernik in podžupan Franc Setnikar, z besedami, s katerimi se je postavil sebi v bran in okrcal govorice, da krajevna skupnost pod njegovim vodstvom ne deluje učinkovito. Podžupan Franc Setnikar, čigar prisotnost je tako kot ponavadi ob »visokih gostih« povzročila tudi manj polemiziranja in ostrih besed v nadaljevanju seje, je prek diaprojektorja predstavil projekt prizidka in rekonstrukc^e OŠ Polhov Gradec, saj naj da se lahko dejanski stroški zmanjšajo, saj je bila tudi pri obnovi in prizidavi šole na Dobrovi dejanska cena nižja kot projektantska vrednost, medtem ko je razlika med najugodnejšim izvajalcem in najmanj ugodnim (na razpis za izvedbo del se jih je pr^'avilo 12) na Dobrovi znašala kar milion evrov! In še ena novost: en oddelek vrtca bo od septembra letos do dokončanja gradnje nove šole in vrtca deloval v starem gasilskem domu, ki je trenutno v prenovi, saj se število otrok neprestano povečuje. V diskusní, ki je sledila izčrpni sli-kovno-besedni predstavitvi, je Marjan Plestenjak postavil vprašanje glede zagotovljenih finančnih sredstev. Podžupan je z optimizmom zagotovil, da sredstva bodo, prilivi na občinski računi naj bi ustrezali sprotnim investic^'am (šola se bo gradila vsaj leto in pol), in sicer poleg občinskih sredstev gre za sredstva Fun-dac^'e za šport, Ministrstva za šolstvo in šport in še nekaj odprtih razpisov je v igri. bi v prihodnjih dneh za obnovo že pridobili gradbeno dovoljenje. Temu sledi razpis za izvajalce del, in sicer bodo začeli še letos graditi prizidek na vzhodni in severni strani (nov vrtec z veliko pokrito teraso in ločenim vhodom, velik oporni zid na severu), medtem ko rekonstrukc^'a starega dela šole, ki bo potekala izvajala temeljito, saj bodo zamenjali okna, vrata, tlake, vse nezidane stene in vse inštalac^e, pa v času šolskih počitnic naslednje leto. Nekaj zamude je povzročila denacionalizac^'a, a zdaj je rešena. Skupno se bodo notranje površine učilnic, telovadnice in vrtca, povečale iz sedanjih 3415 m2 na 5808 m2, torej se bodo notranje površine šole in vrtca povečale za 70 % povečanje! Uporabljeni bodo energetsko varčni in zdravi materiali. Pa ne le znotraj, spremembe in povečanje bodo tudi zunaj; za pridobitev dodatnih 20 parkirnih mest na vzhodnem delu šole ob poti je bila zamenjava zemljišča z župniščem Polhov Gradec, zgrajena pa bo tudi dodatna cesta na vzhodni strani šole, torej zraven obstoječe ozke ceste, ki vodi proti cerkvi. Projektantska ocena del vseh prizidkov, zunanjih del, obnove starega dela šole znaša 4.743.168 evrov, vendar, podžupan upa, Franc Setnikar je poudaril nadzor nad gradnjo in odsvetova kakršne koli spremembe projekta, tudi s strani svetnikov (op. avtorja: obstaja odbor za šolstvo in šport v KS pod vodstvom Marjana Plestenjaka, ki si je že doslej prizadeval za transparentnost in informiranje javnosti), saj boza nadzor skrbel profesionalec, ki bo materialno odgovarjal! Tak projekt namreč presega lokalne okvire. TRGOVINA MERCATOR Naslednja aktualna točka dnevnega reda je novonastajajoči trgovski center trgovine Mercator na mestu sedanje avtobusne postaje. Z nami je bil Marko Čamernik, lastnik ene od parcel, na katerih se bo gradilo. Vsi udeleženci so prejeli mape z idejnim osnutkom novega centra, skice, prerezi in tlorisi, kako si projekt zamišljajo v podjetju Energoplan, ki za Mercator načrtuje in projektira. Še vedno potekajo pogajanja med Mer-catorjem in g. Čamernikom kot lastnikom zemljišča. Ker je del zemljišč last KS, je župan naročil uradno cenitev vrednosti. Vendar Mercator je za gradnjo, pri čemer ima podporo KS in občine, vendar kot investitor od KS pričakuje mnenje glede idejnega osnutka. Marko Čamernik je poudaril, da je boljše čim več narediti še pred širšo diskus^o, saj je razočaran nad odzivom nekaterih posameznikov, tudi članov KS, ki izpodb^'ajo zadevo! Sam verjame, da 95 % vaščanov želi večjo trgovino in g. Valič, Mercator, je menil, da je to edina prava lokac^'a za tak center v vasi! Dušan Mes se je strinjal z nadaljevanjem tega projekta, in to tudi zato, ker bo KS pridobila urejeno parkirišče in avtobusno postajo brez lastnega finančnega vložka. Predlagal je tričlansko komis^o, v kateri so poleg njega Marjan Plestenjak ter g. Kovač, in da v 10 dneh pripravijo komentarje in pripombe na idejni osnutek investitorja. Podžupan Franc Setnikar je znova modro posegel v razpravo, saj je poudaril, da trgovci želio velike trgovine v večjih središčih ali bližini mest, saj se jim manjše ne izplačajo. Glede lokacje je bolje imeti sredi zazidanega naselja trgovino kakor neko škatlo postaviti na sredo polja, kar bi bilo res neestetsko. Za primer je izpostavil Dobrovo, kjer je gradnja nakupovalnega centra zastala, saj zaradi odločnega ne načrtovanim zadrževalnikom ne dobi o soglasja države! V diskusji se je pojavilo vprašanje glede prostora za bankomat in tic center. Podžupan je meni, da je Polhov Gradec premajhen za samostojno zaposleno osebo v turističnem centru in predlagal, da to vlogo opravlja najemnik lokala v pritličju dvonadstropnega Mercator centra, ki bi imel manjšo sobico s spominki in informacjami. AVTOBUSNA POSTAJA PODREBER Naslednja tema seje KS je bila avtobusna postaja Podreber, ki je pravzaprav ni že vrsto let, avtobus ustavlja na cesti, saj ni dogovora z lastniki zemljišča. Geodetsko je bila odmerjena, a z lastniki niso našli konsenza, saj le ti zaradi zazidljive parcele zahtevajo zanjo več sto evrov na kvadratni meter. Zemljišče bi lahko odkupili zelo poceni pred desetletjem, saj je takrat bila zemlja še kmetjska, ampak takratni predsednik KS g. Cankar, sicer tudi doma iz Po-drebri, ni želel ponuditi nobenega denarja. Na mestu nekdanje postaje in, upamo, tudi prihodnje, pa potekajo podzemni inštala-cjski vodi. Predlog? Ponovno dogovarjanje za ceno in morda mnenje uradnega cenilca, sicer občina zemljišča brez cenitve ne more odkupiti. Naslednja predvidena točka, mrliška vežica Polhov Gradec, je zaradi odsotnosti projektanta iz zdravstvenih razlogov prestavljena. Toliko o najaktualnejših prispevkih z res zanimive seje. Upajmo, da bodo sedaj pogostejše! Sebastjan Vehar Polhograjske novice •Polhograjske novice GASILSKI DOM KOT VRTEC V gasilskem domu že nekaj mesecev potekajo obsežna obnovitvena dela, saj gre za javno stavbo, v kateri bo v novem šolskem letu zaživelo in završalo s strani oddelka polhograj-skega vrtca! Zmogljivosti sedanjega vrtca so namreč premajhne, in dokler ne bo končan, leta 2010, prizidek osnovne šole, v katerem bo razširjena enota vrtca z lastnim vhodom, bodo otročaji v varstvu v samem centru vasi. Na fotografiji so delavci Elektro podjetja, ki snemajo energetske kable s strehe zaradi menjave le te. NOVO IGRIŠČE IN PLESIŠČE Spet nova pridobitev na rekreacjske območju Turističnega doma, kjer poleg gostilne domujejo predvsem dom balinarjev in številne prireditve. Vse površine, razen gostilne, je občina že pred časom odkupila od denacionalizacjskega upravičenca, ki je te dni prek lokalnega gradbenika uredila dve parkirišči ter predvsem razširila in utrdila igrišče in plesišče, ki sedaj ustrezata tudi pravilom igre trojk. V času veselic in drugih koncertov bodo za igriščem pri potoku na lesenem odru nastopali glasbeniki, medtem ko se bodo na plesišču, ki je utrjeno s posebno mešanico betona, brusile pete starih in mladih! DVE MUHI NA ENO OGLEDALO! Stanovalci zaselka Telečja smo ta mesec po zaslugi spodaj podpisanega dobili kar dve prometni ogledali! Pravilno vložena vloga s prilogami in predračunom je pri komunalnem odboru KS naletela na pozitiven odmev in Krajevna skupnost je nakazala steklarju na podlagi predračuna 155 ev-rov, kolikor je vrednost enega ogledala. Z nekaj ročnih spretnosti, varjenja in predvsem ideje pa smo pridobili razgled na obe strani glavne ceste ŽABA NA ŽABI Da je pomlad dejansko v zraku, pričata žabici, ki sta korakali čez cesto pri Polho-grajski graščini. Z vsemi častmi in štirimi utripalkami sem jih varno pospremil proti grajskemu ribniku ... Naj pomlad tudi vas spravi v takole akcjo, vam želi vaš novinar! Sebastjan Vehar Ekološka sončna kmet^'a Košir Briše To je res prava ekološka kmetja, saj niso le ponudniki domače zdrave hrane, temveč proizvajajo elektriko iz sonca ter lesne sekance zase in za trg! In dobili so priznanje na Dnevih energetike v Portorožu! To je srednje velika kmetja, ki je daleč od oči, a dostopna s ceste med Dolenjo vasjo in Horjulom, s Prošce. Kmetja obsega 20 ha gozda in 15 ha travnikov, v hlevu je 17 glav govedi. Do njih vodi strma asfaltna pot, ki so si jo sami asfaltirali, tudi vodovod so si sami uredili in se priključili na horjulsko stran. Sonce je največji vir Kot novinar na 11. Dnevih energetike v portoroškem hotelu aprila sem presenečeno odkril naše krajane med nagrajenci za dobro izrabo obnovljivih virov energje! Pa poglejmo. Koširjevi se ogrevajo s kotlom na lesne sekance moči 50 kW, zase in za druge pa uporabljajo stroj za izdelavo lesnih sekancev z zmogljivostjo 50 m3/h. Njihov zadnji in za našo občino unikaten projekt pa je sončna elektrarna na strehi gospodarskega poslopja, površine 406 m2 in moči 67,2 kW, ki jim bo na leto proizvedla 71 MWh ali 28.400 EUR elektrike. Gre za ogromno investicjo, v celoti več kot 350.000 evrov in brez subvencje s strani AKTRP (Agen-cje za kmetjstvo ter razvoj podeželja) v višini 171.485 €, kar je 50 % naložbe brez DDV, zagoto- vo ne bi šlo! In ko so konec minulega leta sončno elektrarno poskusno zagnali, se je izkazalo, da so električni kabli do javnega transformatorja prešibki, prav tako sam transformator, kar pa je sedaj Elektro podjetje že zamenjalo na lastne stroške in elektrarna lahko deluje s polno in ne le polovično zmogljivostjo! Za primerjavo: njena proizvodnja zadošča za zadostitev električne energje več kot desetim velikim kmetjam. Franko Nemac iz Agencée za prestrukturiranje energetike (APE), ki je vodila projekt sončne elektrarne, izroča nagrado Marinki Košir in njeni hčerki, ki sta na 11. Dnevih energetike v Portorožu nadomeščali gospodarja kmetje, Staneta Koširja. Potrebni koraki za izgradnjo sončne elektrarne v primeru Košir (od januarja 2008 do aprila 2009): 1. Analiza primernosti lokacje in objekta glede naklona in orientacje strehe ter osončenosti (www.Engis.si) 2. Izdelava idejnega projekta 3. vloga in pridobitev za projektne pogoje za priklop na elek.omrežje 4. Izdelava študje izvedljivosti (poslovni načrt) in vloge za subvencjo ali posojilo (prejeli s strani AKTRP, agencje za kmetjstvo ter razvoj podeželja, februarja letos 171.485 €, kar je 50 % naložbe brez DDV) 5. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja 6. Idejni projekt priklopa na elek. omrežje, vloga za soglasje in pridobitev le-tega 7. Razpis za izbiro dobavitelja opreme in izgradnje 8. Izgradnja elektrarne 9. Vloga za pregled in priklop na omrežje in sam pregled celotne opreme s strani Elektro Ljubljana 10. Začasni poskusni priklop 11. Zahteva za tehnični pregled in sam pregled pri repub. energ. inšpektorju 12. Pridobitev obratovalnega dovoljenja 13. Sklenitev pogodbe o priključitvi na elek. omrežje 14. Pridobitev ponudb s trgovcem elektrike in sklenitev pogodbe z izbranim (če željo prodajati elektriko po višji, subvencionirani ceni (zelena elektrika) je treba dodati še deklaracjo o objektu in potrdilo o izvoru s strani Agencje RS za energjo ob sodelovanju Centra za državne pomoči - Borzen) Sebastjan Vehar 25. maj 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova Koncert Ansambla Bitenc ob izdaji CD-plošče Več o CD-plošči na www.ansambelbitenc.si - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 27 »Super, izjemno, a malo mrzlo,« so bile najpogostejše besede, izrečene po odmevnem promo-c^skem koncertu Ansambla Bitenc v Gabrju pri Dobrovi. Koncert, ki ga je ansambel priredil ob izidu svoje prve CD-plošče z naslovom Naj breze govorno je bil v soboto, 18. aprila, v šotoru v Športnem centru Gabrje. Že nekaj dni pred koncertom se je izkazalo, da bo glavna težava organizatorjev pomanjkanje prostora. Reklamni panoji, plakati, televiz^ske in rad^ske reklame so očitno dosegli veliko ljudi, ki radi prisluhnejo dobri narodno-zabavni glasbi, saj so več kot dve tretjini vstopnic prodali že pred soboto. Tako je bil koncert na koncu razprodan, obiskovalcev pa so našteli več kot 700. In imeli so kaj videti! Privlačna scena, lično okrašena z brezami, je obetala povsem nekaj novega za naše kraje in obiskovalci so že kar nestrpno pričakovali začetek. Veličastna napoved je še povečala željo prisotnih, po začetnem nagovoru župana Lovra Mraka pa se je s prihodom Ansambla Bitenc na oder začel dolgo pričakovani koncert. V prvem delu so zaigrali in zapeli svoje prve tri pesmi Naj breze govorno, Vasovalec in Meni je le za ljubezen. Kot se za koncert ob glasbenem prvencu spodobi, so v goste povabi- li tudi svoje glasbene pr^atelje: ansambla Braneta Klavžarja in Stanka Petriča, ki je bil s svojo uspešnico Belo obleko si že nosila kar pravšnji prehod do drugega dela, ko je Ansambel Bitenc predstavil domačin Ivan Hudnik, ki je s svojimi Zelenimi livadami povsem razvnel občinstvo. Za eno izmed presenečenj večera so poskrbeli Čuki na čelu z Jo-žetom Potrebuješem, ki so z obiskom presenetili celo organizatorje, Jože kot najbližji sosed prizorišča pa tudi še ni nastopal tako blizu svojega doma. Celoten večer sta nas igrivo in zabavno vodila Mojca Kucler Dolinar in humorist Franc Pestot- vih članih. Uradni del večera se je po predstavitvi zadnjih treh pesmi z nove CD-plošče in po zahvalah vsem sodelujočim končal ob zvokih glasbe Ansambla Bitenc in pesmi Naj breze govorno. Koncert je kljub daljšemu programu hitro minil in hladno dvorano so ogrevala topla srca poslušalk in poslušalcev, ki so domov lahko odnesli mnogo tudi svoje nove pesmi na CD-plošči. Obiskovalci so bili predvsem navdušeni nad vokalno pesm^o Moja pota, ki pripoveduje o težki življenjski poti, ki jo je prehodil marsikateri Slovenec. V nadaljevanju so se predstavili še Slovenski muzikantje in eden najboljših slovenskih pevcev, nik - Podokničar. Skupaj sta bila izjemno usklajen voditeljski par, ki je slavnostni noti prireditve dodal še zabavno in poučno. S pomočjo projekc^ sta med drugim predstavila razvoj narodno-zabavne glasbe v Slovenci in predvsem zanimivosti in zakulisne podrobnosti o Ansamblu Bitenc in njiho- lepih prizorov, melod^ in predvsem spominov. Ni bilo osamljeno mnenje gledalca, da takega koncerta v naših krajih še ni bilo in da si ga žel^o tudi v prihodnje. Naj torej breze zapojejo tudi prihodnje leto! U.D. Ansambel Bitenc na snemanju novega videospota Kot kaže, se vračajo časi, ko smo z zanimanjem vsak dan gledali videospote na naših malih ekranih. Če je Ansambel Bitenc še minulo jesen ob snemanju videospota za pesem Naj breze govorno bolj sanjal o veliki gledanosti, je sedaj situac^a že povsem drugačna. Izjemen odziv, ki ga je bil deležen omenjeni videospot pri gledalkah in gledalcih, je vzpodbudil člane Ansambla Bitenc, da so se zadnje tedne intenzivno pripravljali na nov projekt. V tesnem sodelovanju s TV Golica, ki v zadnjem letu iz tedna v teden podira rekorde gledanosti, je počasi zorela ideja o novem videospotu. Ob pravkar izdanem CD-ju pa se je porajalo vprašanje, katero pesem izbrati. Tako so člani Ansambla Bitenc na svoji spletni strani www.ansambelbi-tenc.si objavili anketo, ki je že po enem tednu jasno kazala želje poslušalk in poslušalcev, da mora biti izbrana pesem Pozdrav kukavice. Sledilo je zahtevno usklajevanje urnikov med ansamblom in snemalno ekipo, izbor primernih lokacij za snemanje in ustvarjanje primernega scenarja, kadrov ter nenazadnje pozorno spremljanje vremenske napovedi za prihajajoče dni. Izbrani dan je bila nedelja, 10. maja. Kljub kratki noči (prejšnji večer je ansambel namreč nastopal na Alpskem večeru na Bledu) so se pevci in instrumentalisti sešli že pred osmo uro zjutraj in začeli s pripravami. Obleka, frizura, maska, poliranje čevljev in inštrumentov, manjkati ni smelo niti obvezno jutranje ogrevanje s pesmi o. Potem kratek sestanek s snemalno ekipo TV Golica in AKC^A! Prve kadre so posneli na Sv. Katarini nad Ljubljano, zatem pa so se preselili še v njihovo prestolnico Gabrje pri Dobrovi. Spet se je potrdilo dejstvo, da ima Sloveni a polno skritih, Ansambel Bitenc z režiserjem, snemalko, gostiteljico in vizažistko a izjemno lepih kotičkov, zaradi katerih je naša dežela tako posebna. Vreme se je sicer z močnim soncem kar preveč trudilo dati svoj pečat videospotu, a za pomlad v polnem zagonu se to že skoraj spodobi. Ure so minevale in popoldne je celotna ekipa končala svoje delo. In Iskanje pravega kadra za snemanje - v središču Gabrja kakšen je rezultat? Posnetkov je za dobro uro, na končni izdelek pa bo treba še malo počakati. Ekipo čaka še delo v montaži, tako da video-spot Pozdrav kukavice lahko pričakujete na malih zaslonih konec maja! U. D. Nova knjiga o naših krajih Gospod z rožo Polhograjci grofu Blagaju in Blaga-jevemu volčinu Pri Založbi ZRC SAZU je izšla knjiga Gospod z rožo, ki je končno dejanje lanskega polhograjskega Blagajevega leta. S tem je popolnoma izpolnjen načrt, ki je bil postavljen novembra 2007. leta. Delo obsega 516 strani, v njem je 213 fotografij; sodeluje 24 avtorjev v 30 predavanjih. V knjigi je med številnimi podatki med drugim prvič poimensko navedeno 42 kmety s polhograjskega in črno-vrškega območja in letnice njihove prve omembe v zgodovinskih virih. Poglejte, mogoče je tudi vaša domačya med njimi. Naslov zbornika je nekoliko pesniški in grofa Blagaja označuje v prispodobi. Zagotovo je tak grof bil, če ne, se ne bi zanimal za naravo in rože. In kot je grof Blagaj postavil spomenik na čast roži in njegovemu oboževalcu, tako smo tudi mi knjigo posvetili nje- mu in roži, ki je stična točka med grofom in nami. Posvetilo zajema tri bistvene besede: grof Blagaj in Blagajev volčin ter posredno Polhov Gradec. Vsi trje izrazi kratko in jedrnato zaokrožujejo vsebino knjige. Prav je, da smo prebivalci omenjeni s polnim imenom, Polhograjci, le tako nas bodo prepoznali zunaj našega kraja. S tem delom tako Blagaju vračamo zgodovinski dolg. Delo uvaja spremna beseda akademika dr. Jožeta Trontlja, dr. Toneta Wraberja, akademika dr. Matjaža Kmecla, arheologa dr. Dragana Božiča in spodaj podpisane urednice zbornika. Strokovno so ga ocenili štirje ocenjevalci, recenzenti. Vsi so iz ustreznih inštitutov na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademje znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Dr. Dragan Božič je strokovno presodil članke s področja arheologje, dr. Boris Golec se je osredotočil na zgodovino, dr. Blaž Resman na likovno umetnost in dr. Branko Vreš na članke s področja botanike. Ocenjevalci so porok, da je delo strokovno in znanstveno neoporečno opravljeno. Ena takih zahtev je, da se literatura natančno navaja med besedilom. S tem je dana bralcem in drugim strokovnjakom možnost, da sami preverjajo pravilnost zapisanega in da se dognanja dopolnjujejo. Pozitivne ocene so bile pogoj, da je delo sprejela Založba ZRC SAZU. Naj bosta navedeni dve oceni. Dr. Blaž Resman tako pravi: »Zbornik odlikujejo široka interdisciplinarna zasnovanost, ugledna znanstvena imena sodelavcev, visoki standardi znanstvenega aparata in spremljajočega gradiva ter skrbna in prizadevna uredniška obdelava. Gre za domoznansko publikacjo, ki pa že s svojimi nadvse pomembnimi izhodišči zagotavlja tudi širši interes slovenske znanstvene in kulturne javnosti.« Dr. Branko Vreš trdi, da »zbornik predstavlja vzorčen primer za podobne publikacje drugih geografskih obmo-čj Slovenje« in da »glede na strokovno širino vključenih prispevkov pomeni hkrati odlično predstavitev naravnokulturne raznolikosti in identitete Slovenje v evropskem prostoru«. Izvlečki so prevedeni v angleščino. Jedr- nata vsebina vsakega predavanja je strnjena v povzetku. Tako je omogočeno t. i. hitro branje. Kazalo vsebine je objavljeno v tej številki Našega časopisa in jo lahko vsak prebere, o avtorjih pa naj bo nekaj besed. Poleg nam že znanih strokovnjakov sta med avtorji dva akademika, strokovnjaki iz ZRC SAZU, iz Pri-rodoslovnega muzeja Slovenje in Ministrstva za kulturo Republike Slovenje, znanstveniki s fakultet in inštitutov, muzejev in tudi mlajše generacje iz vrst strokovnjakinj za likovno umetnost. Dragoceni so ljudski spomini na blagajev-ke, še posebnoej pa edina zgodbica, ki se je našla v teh krajih o graščaku Blagaju. Leta 2004 jo je povedala Ana Maček iz Črnega Vrha 16, Kačnikova mama. Sicer je vsebina razdeljena v posamezne razdelke, ki jih simbolično označuje ustrezna barvna črta ob robu. Zadnji razdelek z naslovom Beseda in njena umetnost je modre barve. Zagotovo je kmet Jožef Trobec iz Črnega Vrha, kateremu je med predavanji posvečena zadnja strokovna obdelava, moral biti razsoden in moder, da je skoraj 50 let županoval v tem kraju. S takimi mislimi naj se končuje prostovoljno, skoraj dvoletno delo. Ni ga bilo malo. Ne prenehajo pa v nas tleti želje. Ena bistvenih je, da naj naravovarstveni duh Blagaja ne zastane. Naj še naprej oplaja naše lepe kraje, naj se polhograjska kulturna krajina, ki je po besedah dr. Petra Fistra »izjemne vrednosti«, ne izmaliči in naj v nas še naprej živi duh sožitja. Naj, preprosto povedano, kakšna beseda iz tega zbornika pade na plodna tla. Knjigo, ki je lahko tudi lepo darilo, je mogoče kupiti v knjigarni ZRC SAZU na Novem trgu 2, v knjigarni Mladinske knjige v Kon-zorcju v Ljubljani in v drugih knjigarnah Mladinske knjige v Ljubljani, v domačem kraju pa v Polhograjski graščini in v Dnevnem baru na avtobusni postaji. Uradna cena je 30 evrov, v Polhovem Gradcu pa bo dosegljiva s popustom. Predstavitev pa bo v četrtek, 18. junja, ob 20. uri v Polhograjski graščini. Prav prisrčno vabljeni od blizu in daleč. Milka Bokal Kazalo knjige Gospod z rožo Polhogra ci grofu Blagaju in Blagaje- vemu vo činu Me Jože Trontelj: Strmi hribi in ozke gra-le ^ Matjaž Kmecl: Pograjski genius loci ^ Tone Wraber: Botanikovo vabilo v Polhov Gradec Dragan Božič: Knjigi na pot Milka Bokal: Podoživeli smo duha Blagaja in njegove rože BLAGEJEVA DEŽELA Jože Trontelj: Čigava je pravzaprav Blagajeva dežela O etiki razvoja Peter Fister: Kulturna krajina Polhovega Gradca, njena zgodovina in prihodnost O GROFU RIHARDU URSINUU BLAGAJU IN BLAGEJEVEM VOL-ČINU Rihard Ursini Blagay, prevod Tone Wraber: Zapis njegovega veličanstva saškega kralja v letu 1838 opravljenem vzponu na Lovrenčevo Goro nad Polhovim Gradcem Miha Preinfalk: Grof Rihard Ursini Blagaj in njegova rodbina Nada Praprotnik: Rihard Ursini Blagaj in Blagajev volčin (Daphne blaga-yana) Milka Bokal: Blagajev volčin v slovenskih slovarjih - izrazna, pomenska in pravopisna obdelava Eva Holz: Grof Rihard Ursini Blagaj in obiska saškega kralja Friderika Avgusta II. leta 1838 in 1841 Darinka Orel, Ana Sedej Pipan: Dr. Tomaž Branke, pl. Krânzer Tone Wraber: »Zmiraj krasna je narava« - naravoslovna in kulturnozgodovinska črtica iz nekdanje Kranjske Jožica Kavčič: Grof Rihard Ursini Blagaj in Polhograjci ZGODOVINA Janja Železnikar: Zgodovina polho-graščin in njunih lastnikov in nju Janja žeTeznikar: Zemljiško gospostvo Polhov Gradec in cerkvena orga-nizacja Gašper Tominc: Šentjoški hribi in doline v srednjem in novem veku ARHEOLOGUA Janja Železnikar: Polhograjska graščina v luči arheoloških spoznanj Davorin Vuga: Simbolika obeh po-znohelenističnih pompejanskih pivskih vrčev - askoi, àoKoi - iz Po ho-vega Gradca Marjan Slabe: Arheološke raziskave na Polhograjski Gori Janja Železnikar: Ostanki arheološke preteklosti v občini Dobrova - Polhov Gradec UMETNOST IN ZNANJE Mina Mušinović: Neptunov vodnjak - stičišče med Ljubljano in Polhovim Gradcem Kristina Rihtar: Delavnica družine Facia - njihova dela na Polhograj-skem in drugod Ajda Kozjek: Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu - nova dognanja Edo Škulj: Gregor Rihar in Polhov Gradec Jožica Kavčič: Josip Kožuh, matematični geograf in kartograf iz Dvora pri Polhovem Gradcu NARAVA IN NJENI LJUBITELJI Mitja Zupančič: Polhograjski gozdovi v luči fitocenologje (gozdnih združb) Malči Božnar: Dnevi medu v Polhovem Gradcu Janez Gregori: Prof. dr. Jože Rihar in njegovo mesto v slovenskem čebelarstvu BESEDA IN NJENA UMETNOST Silvo Torkar: Značilni pograjski in na Pograjskem razširjeni priimki Barbara Ivančič Kutin: Drobni folklorni žanri na Polhograjskem Marja Stanonik: Zbirka Glasovi - s posebnim pogledom na Polhograjsko hribovje in dolini pod njim Milka Bokal: Črnovrška kronika Jožefa Trobca od leta 1896 do 1943 Milka Bokal, Akademski kipar Edo Dolinar; psalmist v lesu, žgani glini in bronu BLAGEJEVKE Spominski utrinki na blagajevke Blagajevke v polhograjskih podobah BLAGAJEVO LETO 2008 V FOTO-GRAFUAH Strokovni simpozj Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi 16. maja 2008 Obnovljena grajska kapela in Blaga-jev spomenik Postavitev in odkritje kipa grofa Ri-harda Ursinja Blagaja - občinska proslava 20. junja 2008 18. Dan pod Lovrencem 22. junja 2008 v znamenju obiska saškega kralja pri grofu Blagaju Ohranimo duha Blagajeve dežele Avtorji v tem zborniku Naša kulturna prizadevanja ob Blaga-jevem letu 2008 so podprli zalo slik jev Ka 28 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 25. maj 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Polhograjska graščina Kavčičeva izdala novo knjigo Polhov Gradec, 8. maj - Jožica in Jože Kavčič sta v Polhograjski graščini predstavila svojo tretjo knjigo Iz skrinje polhograjske graščine. Kot že sam naslov pove, knjiga pripoveduje o polhograjski graščini in kulturno-umetniških stvaritvah, ki so jih na Polhograjskem izdelali tamkajšnji fevdalni gospodje. Knjiga obsega 424 strani in več kot tristo fotografij, prinaša pa nekatere popolnoma nove vsebine iz polhograj-skega mozaika zgodovine. Avtorja sta se še posebno oprla na zgodovino graščine v zadnjih dveh stoletjih, ki sta ju zaznamovali rodbini Blagaj in Urbančič - Delago. Veliko tančic skrivnosti sta odgrnila pri opisovanju širše družine zadnje lastnice Ane Delago ter njenih otrok in vnukov, posebno še tistih s priimkom Ašič, ki sedaj žive v Argentini in Kanadi. Na tak način sta ponovno iztrgala pozabi del lokalne zgodovine, ki je bila še do pred dvema desetletjema tako rekoč zavita v meglo. Še posebno zaradi tedanjih družbeno-političnih razmer, ki bi graščino in zgodovino, povezano z njo, najraje izbrisale iz spomina. s fiK Iz skrinje polhograjske graščine je že tretja knjiga izpod rok zakoncev Kavčič. Avtorja j e nagovoril tudi vnuk zadnje lastnice gradu, Vital Ašič, ki se jima je zahvalil v imenu vseh njegovih prednikov. »Napisala sva jo, da ne bo treba zanamcem tako brskati za spomini in podatki, kot je bilo potrebno nama,« je na predstavitvi knjige dejala Kavčičeva. Tako sta Kavčičeva dala kraju še en poklon, vsem nam pa pr^etno čtivo, ki bi moralo biti na knjižni polici slehernega Polhograjca. Predstavitev knjige je potekala v obliki intervjuja, ki ga je vodil Marjan Bradeško, sam kulturni program pa so oblikovali MePZ Gregor Rihar iz Polhovega Gradca, MPZ TD Briše in Tomaž Plahutnik na citrah. Avtorja je posebej po- Predstavitve knjige v graščini se je udeležilo zelo veliko ljudi. zdravil tudi župan Lovro Mrak, ki je dejal, da o kakovosti njunega dela zgovorno priča nabito polna dvorana graščine, kjer je potekala predstavitev. Predsednik KS Polhov Gradec Dušan Mes se jima je zahvalil v imenu krajanov in dejal, da bi morala biti njuna knjiga na knjižni polici vsakega od njih. Župnik Bogdan Oražem je njuno delo primerjal s ključem, s katerim bo mogoče odpreti skrinjo zgodovine, dr. Tone Wraber, ki je napisal spremno besedo, pa je dejal, da sta Kavčičeva prispevala dragocen vpogled v zgodovino Polhovega Gradca. Avtorja je nagovoril tudi vnuk zadnje lastnice gradu, Vital Ašič, ki se jima je zahvalil v imenu vseh njegovih prednikov. Knjigo je mogoče dobiti v polhograjskem župnišču, pri Kavčičevih v Polhovem Gradcu 132 ali pri Založbi Salve. Gašper Tominc Jože in Jožica Kavčič « »O graščini se ni smelo govoriti. Vsi so molčali. V začetku maja je izšla knjiga Iz skrinje polhograjske graščine, avtorjev Jožice in Jožeta Kavčič iz Polhovega Gradca. To je njuno tretje tovrstno delo, ki obravnava bogato zgodovino Polhograjskega. Tokrat sta težišče svojega zanimanja usmerila na Polhograjsko graščino in njun kulturno-umetniški vpliv na okolico. Pričujoči kratek intervju je del izseka daljšega intervjuja, ki je potekal na predstavitvi njune knjige. Če gremo po vrsti: kakšna je bila vaša vloga, gospod Kavčič, pri nastajanju te knjige? Kot razumem, gre za bolj tehnično in logistično podporo pri njenem nastajanju. Iz moje poklicne in delovne usmerjenosti je teklo tudi moje sodelovanje pri tej knjigi. Torej sem fotografiral, organiziral fotografiranje Valentina Bene-dika, iskal in zbiral fotografije pri avtorjih, ki so v knjigi navedeni, poskrbel sem za foto-kop^e ali fotografije nekaterih dokumentov in slik iz različnih arhivov in se dogovarjal za računalniško postavitev ter tisk knjige pri Založbi Salve. Ob vsem tem pa sem opravil z avtom veliko kilometrov med Polhovim Gradcem, Ljubljano, Tupaličami, Preddvorom in gradom Turn na Gorenjskem ter Stično na Dolenjskem. Koliko fotografij je v knjigi in kako je potekalo fotografiranje? Jože: Različnih fotografskih posnetkov je v knjigi več kot 350, te pa bi lahko razdelili v tri skupine. To so stare fotografije različnih arhivov, druga skupina so fotokopie različnih dokumentov, tretja pa nove fotografije iz leta 2008. Sicer pa, ker sam nimam tako dobrega fotoaparata, sem prosil za sodelovanje Valentina Benedika, umetnostnega zgodovinarja, z izjemno dobrim aparatom. Imel je tudi reflektorje za potrebno osvetlitev in lestev, če je potreben posnetek na višini. Sicer pa je nastalo veliko več posnetkov, kot jih je objavljenih v knjigi. Nekateri od njih posnetkov so šele pokazali pravo izvirnost. Kako mislite? Jožica: Na primer: na severni strani cerkve sv. Petra v Dvoru je nad stranskim vhodom gr-bovna plošča plemiške družine Khisl. To ploščo je Benedik slikal z lestve. Na fotografiji sem ugotovila, da je na zgornji prečki okvira grbovne plošče vklesana letnica 1596, pri opazovanju s tal pa se letnica ne vidi. Za nameček te letnice nisem nikoli zasledila v literaturi, kar pomeni, da sem jo pravzaprav odkrila jaz. In ko grajskih sploh še nisem iskala. Šele po moji upokojitvi sem začela z načrtnim zbiranjem podatkov. Še danes se spominjam, kako me je bilo strah, ko sem leta 1988 v Zgodovinskem arhivu morala napisati, Jože in Jožica Kavčič na predstavitvi njune knjige nekaj novega odkr^eš, človek čuti pravo zadovoljstvo. Kako pa je nastal naslov knjige? Jožica: Dejansko se je naslov kar sam ponudil. Snov za knjigo se je nabirala počasi. Zdelo se je, kot bi jo vlekla izpod kakega pokrova. In tako je naslov nastal kar sam: Iz skrinje polhograjske graščine. Sicer pa sem že leta 2006 pisala v župn^skem glasilu Pot sestavke s podobnim naslovom Iz skrinje Ane Delago. To je bilo zame nekakšno testiranje, če bi ljudje tako vsebino radi brali. Dejali ste, da ste gradivo zbirali počasi. Kdaj pa se je začelo? Jožica: Leta 1960 sem prišla službovat v Polhov Gradec, o graščini in grajskih prebivalcih pa nisem vedela ničesar. Takrat je bil pouk že skoraj celo desetletje v graščini in nato še nadaljnjih deset let. Kdor je v Polhovem Gradcu kaj vedel o grajskih, je to držal zase. Spraševati in iskati podatke o grajskih pa ni bilo dobro. To sem spoznala že v prvem desetletju poučevanja tu, ko podatkov o zakaj iščem podatke o graščini in Ani Delago iz let 1945/46. Torej arhiv o polhograjski graščini obstaja, kajti govorilo se je, da je bil uničen. Jožica: Na prelomu tisočletja je prišel pogledat polhograjsko muzejsko zbirko v graščini upokojeni arhivar, ki je povedal, da je v Arhivu Slovence urejal in popisoval arhiv iz Polhograjske graščine. Takoj se mi je posvetilo: če je on urejal arhiv, potem ni bil sežgan leta 1946. Potem je šel mož pogledat v Arhiv Slovence in odkril, da je arhiva dovolj za več let vestnega raziskovanja. Samo seznam dokumentov, ki jih hranio, je dolg 37 strani. Takoj sem ga pregledala in v njem podčrtala tisto, kar me je še posebno zanimalo. To je predvsem iz obdobja družine Urbančičevih, če pa bi znala latinsko ali nemško gotico, bi lahko pogledala še bolj nazaj v preteklost. Toda naj to ostane za znanstvene raziskovalce. V vaši knjigi je veliko izvirnega tudi o zadnji lastnici graščine Ani Delago in njenih vnukih, ki se pišejo Ašič. Jožica: Najprej sem se srečala z Vitalom Ašičem, to je bilo v devetdesetih letih. Takrat si je ogledal polhograjsko muzejsko zbirko, ki je še bila na Starem gradu, nato pa sem spoznala še Vero Ašič Bajuk in Renato Ašič Kozina. Prav zanimivo pa je, kje sem jih prosila za zapis njihovih spominov. Leta 2004 so bili namreč vsi trije hkrati na obisku v Slovenci. Jun^a tistega leta je na gradu Turn pri Preddvoru potekala predstavitev knjige o Josipini Turnograjski, na dvorišču pa je bil odkrit tudi njen doprsni kip. Omenjeni tr^e vnuki so namreč njeni prapranečaki. Prav tam pred kipom Josipine Turnograjske, pred rojstno hišo njihove mame Alojz^e Delago, sem vse tri hkrati prosila, naj malo razmislio o svojem življenju v Polhovem Gradcu in napišejo spomine ter poiščejo kakšen slikovni material. Ne vem, če so mi tedaj verjeli, da s knjigo mislim resno. Knjiga je za vami, verjetno je bilo potrebno zelo veliko truda. Verjetno je v mislih še četrta? Jože: Uf, tako daleč še nisva ^ Lahko pa rečem, da delo in ves trud, čas in številne poti in tudi potrošeni denar človek pozabi, ostane pa zadoščenje in veselje, da je knjiga nastala, čeprav v samozaložbi. Človek čuti hvaležnost do vseh pr^az-nih ljudi, ki so bili najini sogovorniki. Jožica: Nastanek te knjige ni pomemben le za vnuke zadnje lastnice graščine, ki so se z njo nekoliko simbolično vrnili pod domači krov graščine, in v Polhov Gradec, ampak je to tudi kulturni dogodek za Polhov Gradec in Občino Dobrova - Polhov Gradec. Knjiga predstavlja vrednoto, ker v besedi in sliki ohranja zgodovinsko dediščino Polhovega Gradca. Gašper Tominc Predstavitev knjige Portret slovenske matere Aprila je v šentjoški kulturni dvorani potekala predstavitev knjige, ki je izšla lani jeseni, Portret slovenske matere izpod peresa Mar^e Stanonik, doktorice literarnih ved. To je opis življenjske poti Jul^ane Kavčič ali Snopkove mame (1895-1980) iz Šentjošta, matere štirinajstih otrok, ki ji življenje ni prizanašalo. Družina je trpela hudo revščino, mož je imel težave z alkoholom, za nameček pa je Kavčičeva zavoljo revolucionarnega nasilja izgubila še sedem sinov. Življenje kot tako ji ni prizanašalo, a je kljub vsemu ohranila življenjski optimizem. "Glavno uteho je našla v veri, v Gospodu, v katerega je nenehno zaupala in ki ji je dajal moč,'' je na predstavitvi knjige dejala njena avtorica Stanonikova, ki je 111 strani debelo knjigo napisala izključno na podlagi spominov Kavčičeve. Za njo je pokojni ljubljanski škof Jožef Kvas zapisal, da njene lastnosti niso izvirale samo iz njene naravne moči, ampak si jih je izprosila kot Božji dar. »Kavčičeva je morilcem njenih sinov Marija Stanonik (levo), avtorica knjige o Snopkovi mami Portret Juljane Kavčič, Snopkove mame oprostila in tu se lahko učimo njene tolerantnosti. Ni jih obtoževala, ker je menila, da so njeni sinovi v družbi mučencev. Zato je sebe poimenovala 'mati mučencev'.« Ker je bila verna žena, skrbna mati in dobra vzgojiteljica, bi domači radi sprožili postopek za njeno prištetje k blaženim. Sicer pa so o njenem življenju spregovorili tudi še živeči sinovi in drugi sorodniki, prav tako je kulturni program ostal v domeni domačih: zapeli so pravnuki in vnuki. Gašper Tominc 25. maj 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Tehniški muzej Slovence, Muzej pošte in telekomunikaci ter Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec vas vljudno vabi'o na predstavitev stenskega koledarja 2010 in dveh fotomonografij z naslovoma Glej, kako lep je ta naš svet ter Gore in spomini ostajajo, ki ju je pripravil Ciril Velkovrh. Prireditev bo v torek, 9. jun^a 2009, ob 18. uri, v gradu v Polhovem Gradcu ob glasbi na harmonikah, ki jih je izdelal Matjaž Plestenjak z Bukovega vrha. GORSKO CVETJE # GORSKO CVETJE - Stenski koledar za leto 2010 Naslovno stran koledarja krasi fotografija Blagajeve-ga volčina (Daphne blagaya-na), ki so ga prvič našli leta 1837 na Gori sv. Lovrenca nad Polhovim Gradcem. Kot novo odkrita rastlina je ponesla čast in slavo kranjske dežele v širni svet. Je naša druga zavarovana gorska cvetlica že od leta 1898 in je simbol naše naravovarstvene dejavnosti. Na koledarju, ki ima dovolj prostora za beležke, si od januarja do decembra sledijo še druge gorske rože: planika ali očnica (Leontopodium alpinum), ki je prva naša zavarovana gorska cvetlica že od leta 1895. Kernerjev mak (Papever alpinum kerneri) je rumeni lepotec Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Črni teloh (Helleborus niger) ima črne le korenine. Velikonočnica (Pulsatilla grandis) raste le na Boču in je ena najbolj ogroženih naših gorskih cvetlic. Dišeči volčin (Daphne cnerum) raste na Grmadi. Pogačica (Trollius europeaus) raste na mokrih strminah. Triglavska roža ali bleščeči prstnik (Potentilla nitida) je po ljudskem izročilu Zlatorogu rešila življenje. Clus^ev svišč ali encjan (Gentiana clusii) je skupaj s planiko in sviščem simbol našega alpskega rastlinstva. Ciklama ali planinska vjo-lica (Cyclamen purpurascens) je našla mesto tudi v povesti Janka Kersnika. Alpska velesa (Dryas octopetala) je odlično prilagojena gorskemu okolju; raste pa tudi v alpskih dolinah. Jetrnik (Hepatica nobilis) lahko najdemo skoraj povsod. Bodeča neža ali brezstebelna kompava (Cirlina acaulis) po ljudskem izročilu napoveduje lepo in slabo vreme. Avtorjev naslov: Ciril Velkovrh, Ziherlova 10, 1000 Ljubljana, 040 258 992, ciril.velkovrh@siol.net. »Okno avtomobila ni pokrov smetnjaka« Brezje - V soboto, 25. aprila, nekaj dni po rojstnem dnevu našega modrega planeta, smo tudi gledališčniki KUD Dolomiti Dobrova s prijatelji počistili nesnago ob glavni cesti med Brezjem in Dobrovo. Kot se za prave prostovolj- in družbo koristno delo, ce spodobi, smo David, Jani, Miha, Nataša, Robi, Tina, Ti-len in Urša na sončno sobotno popoldne zavihali rokave in v nekaj urah napolnili štiri velike vreče plastenk, steklenic, pločevink, cigaretnih škatlic ter mnogih drugi smeti, ki jih nekateri potniki po prelepi Hor-julski dolini brezbrižno mečejo skozi okno avtomobila, ne da bi prej pomislili, da smeti niso del narave in da traja mnogo desetletj ali celo stoletj, preden se razkrojjo. Čeprav nam vloženega truda ni nihče plačal, smo imeli po opravljeni čistilni akcji občutek, da smo opravili za naravo in prešeren nasmeh na obrazu, ki nam ga nihče ni mogel zbrisati. Predvsem pa smo bili bogatejši za izkušnjo in tako nekateri udeleženci čistilne akcje bralkam in bralcem Našega časopisa sporočamo: Tina: »Ne mečite cigaretnih škatlic skozi okno avtomobila!« Jani: »Pa piksn od pira! Okno avtomobila ni pokrov smetnjaka.« David: »Pa akumulatorjev tud' ne meč'te skozi okno!« Miha: »Gume pustite pri vulka-nizerju. Če se ustavite v McDo- nald'su, smeti vrzite v koš, ne skozi okno avtomobila! Ne čistite svojega avtomobila med vožnjo, to raje počnite doma.« Urša: »Ja, čiščenje avtomobila med vožnjo je bolj nevarno kot telefoniranje med vožnjo (če ni prostoročno). S telefoniranjem med vožnjo ogrožate sebe in druge udeležence v prometu. S čiščenjem avtomobila med vožnjo pa ogrožate sebe in druge udeležence, predvsem pa ogrožate okolje.« Nataša: »Kako bi se vi počutili, če bi vam mimoidoči metali smeti na dvorišče? Verjetno ZGROŽENO. Prav tako se počuti narava z vsakim odpadkom, ki prileti iz naših rok.« Urša Remškar Foto: Nataša Tehovnik Romanje Pograjcev v izraelski del Svete dežele Župnja Polhov Gradec je v sodelovanju z dvema ljubljanskima župnja od 26. aprila do 3. maja obiskala Sveto deželo, tisti del, ki je zajet v državi Izrael. Marsikdo je moral popravljati predstave, ki si jih je pridobil doma ob poslušanju evangeljev. Ena prvih je bila, da so ti kraji gričevnati. Vsepovsod nas je spremljala tudi značilna bela arhitektura z ravnimi strehami hiš. Nad mesti se živahno spreletavajo lastovke, podobne so našim, le njihova telesca so precej večja. Mesta so polna rož, še posebno lepe so bile cvetoče vrtnice raznih barv in sem pa tja tudi Župn^ski urad Polhov Gradec vljudno vabi vse ljubitelje lepot naše Slovenje k odprtju in ogledu razstave fotografij z naslovom KULTURNA DEDIŠČINA OB SLOMŠKOVI POTI, ki jo je v Slomškovem letu pripravil Ciril Velkovrh. Cerkev sv. Ožbolta (l. 1437) Uniše pri Ponikvi. Razstavo fotografij 40 cerkva in nekaterih drugih znamenj bomo odprli v ponedeljek, 29. junja 2009, ob 20. uri v cerkvi sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Bl. Antona Martina Slomška in njegovo delo bo predstavil ljubljanski stolni župnik prošt Jože Lap, o cerkveni arhitekturi ob tej poti bo spregovoril prof. um zg. dr. Mirko Juteršek, pel pa bo Mešani pevski zbor Gregor Rihar pod vodstvom gospe Marije Nart-nik ob spremljavi Jožefa Nartnika na čelu. mak. Zaradi suše morajo v sušni dobi, ki se začenja sedaj, vsepovsod zalivati. Namakalne sisteme smo videli tudi na velikih žitnih poljih. Izjemno razgledan vodnik, prelat dr. Franci Vrhunc, je vestno izbiral svetopisemska besedila, ki se nanašajo na posamezne kraje. Slišati jih na mestu samem in jih primerjati z resničnostjo je še toliko pri-vlačneje. Tako smo si z zgodovinskim pridihom ogledali znamenite, za kristjane svete kraje Judeje in Galileje (Jeruzalem, Ein Karem, rojstni kraj Janeza Krstnika, Betlehem, Nazaret, Kano Galilejsko), Kum- tehniki ni veliko, več je mozaikov, ker so najbolj trpežni. Plošče z napisi, kjer je slovenščina sopostavljena ob drugih svetovnih jezikih, so nam vzbudile občutek ponosa. Take delčke domovine smo videli v baziliki Marjinega obiskanja (Marjin slavospev Magnifikat), v baziliki Oznanjenja, kjer je tudi mozaik, ki ga je naredil Stane Kregar, in v cerkvi očenaša. Betlehem je sezidan tako rekoč v skalnati pokrajini. Le posamezne oljke ga naredjo bolj obljudenega. Sploh so oljke trpežno drevo in tiste grčaste v vrtu Getsemani bi res mogle biti še iz Kristusovih časov, ker Svetega pisma v latinščino, ki ga je opravil ta svetnik, terja zbranost in tišino. Arheološke izkopanine, ki smo jih srečevali vsepovsod, potrjujejo svetopisemska besedila. Hiša, podobna taki, v kateri je živela sveta Družina, nam je približala starodavno bivališče, shodnica v Kaferna-umu pa nekdanje shajališče; Herodov rimski vodovod v Cezareji je še vedno mogočen. Kopanje v Mrtvem morju je bilo zanimivo predvsem zato, ker 33 % slanost povzroči, da človek v vodi težko obvlada svoje telo; postaviti se na noge terja kar nekaj truda. Takemu po katerim še zmeraj hrepe-njo. V špranje med kamni v zidu so zataknjeni mnogi lističi s prošnjami. Z dlanmi in čelom se mnogi častilci judovske zgodovine dotikajo kamnov in priklanjajo. Priklanjanje je menda ostanek gibanja na kamelah na dolgih poteh. Izraelci razumejo Sveto pismo kot zgodovino svojega naroda in ne toliko kot zgodovino odrešenja. To je dežela, v kateri se že stoletja prepletajo različne kulture. V Betlehemu so na ulici že čisto majhni otroci zaupno molili ročice in čakali, da se je v njih znašel kakšen kovanec. V Jeruzalemu pa sodobna ar- Šestramni svečnik, spomin na judovski tempelj gori, kadar zaseda judovski parlament, kneset. Obisk puščavskega Kumrana, kjer so leta 1947 našli znamenite prepise Svetega pisma. ran, kjer so leta 1947 našli znamenite prepise Svetega pisma, eno najstarejših mest na svetu Jeriho in doživeli puščavsko pokrajino z obiskom utrdbe Masade, kjer so Judje, ki so se uprli Rimljanom, doživeli svoj tragičen konec. Na vzpetino pelje sodobna kabinska žičnica. Kot pravi »Kranjci« smo odšli z gore Tabor, kjer je bazilika Jezusovega spremenjenja, v dolino peš, da ne bi spet čakali prevozov s taksjem. Nas pa je toliko bolj očarala Gora Blagrov. Mehka pokrajina z bližino Galilejskega jezera nas je spominjala na domačo. Na mestih, znanih iz Svetega pisma kot podeželje, so zgrajene cerkve. Take so cerkev Božjega groba, bazilika Jezusovega trpljenja, cerkev Marjinega ob-iskanja, bazilika Oznanjenja in še mnoge druge. Nemalokrat so težke zgodovinske razmere povzročile, da si upravljanje cerkva deljo različne veroizpovedi, kar ni najugodneje za vzdrževanje. Upodobitev svetopisemskih motivov v fresko imajo tako zelo debela debla. Obiskali smo tudi več votlin. Ena najbolj prisrčnih je t. i. Mlečna votlina. Marja naj bi pred begom v Egipt na tistem mestu še zadnjič podojila Jezusa in kapljica mleka ji je padla na tla. Zato je votlina čisto bela. Votlina cerkvenega učitelja sv. Hieronima, ki naj bi bil celo naše gore list, doma je bil menda iz istrske vasice, resnično pripomore k zbranosti. Prevod sprostitvenemu vzdušju je bil podoben tudi tisti ob obisku v brusilnici diamantov zadnji dan romanja. Ogledali smo si tudi posamezne judovske dele, v katerih navade zahtevajo ločen ogled moških in žensk. Eden od njih je zid objokovanja. To je del judovskega templja, kjer stari in mladi, moški in ženske častjo svoje izgubljeno judovsko kraljestvo. Zid je ostanek templja, Puščavska idila. Vse foto: Jelka Koprivec. hitektura sili v nebo z visokimi stolpnicami. Znamenja narodne zavednosti so njihove zastave, ki jih je mogoče videti vsepovsod. Najbolj opazne so tiste na avtomobilih, pritrjene pa imajo tudi na balkonih hiš, gledajo iz oken ali pa so preprosto zasajene v tla in sestavljajo pravi gozdiček. Znamenj nestrpnosti nismo doživeli, so pa vidna. Na zidu, ki loči palestinski Betlehem od Jeruzalema, je narisan ogromen lev, simbol Jeruzalema, ki v šapah drži ptico terorja. Ta ptica ima glavo pokrito z značilnim arabsko kockastim rdeče-belim fesom. O izvirnosti stoterih spominskih krajev se ni spodobno spraševati, a pokrajina je zagotovo taka, kot je bila v Kristusovih časih. Duh dežele je prav zagotovo tak, kot je bil v času, ko je veliki Učenik hodil po njej. Nemiren, nasprotujoč si, bel in temen, ci-vilizacjsko preračunljiv in natančen in prvobitno pradaven. In ob vrnitvi v domovino si naše Slovenje vesel. Tako mirna, mehka, malodane nežna je. Milka Bokal ^^^ ^OPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 25. maj 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Marinka Vehar (4. nadaljevanje) Šri Lanka - budova solza v ind^'skem oceanu! Seveda, doživeta Šri Lanka, doživeta 'v nulo', kot bi rekel naš Jure. Ne vem, kaj to točno pomeni - nekaj okroglega, popolnega, neomejenega prav gotovo! Pot do tja in nazaj so popestrili postanki v Istanbulu (kar dvakrat!) in v Ammanu nazaj grede. Tako da nismo preveč hitro skočili iz toplega morja in tropskega podnebja v naš mrzli vsakdan. ! /i ! ! > ■l^nMi^ m ~ Zraven sodi tekoč temen med divjih čebel, ki pa ga v avtobusu nisem mogla preliti prek 'curda'. Tako je v smešni ploščati steklenički pripotoval celo do doma! Zato pa sem s sposojeno hotelsko žlico (vrnila sem jo v naslednjem hotelu!) med vožnjo do kratkega postanka v Matari pomlaskala vso vsebino iz moje glinene posodice, saj bi mi bila zaradi teže gotovo odveč. Priznam, da sem imela okusa po skisanem mleku dovolj za vse naslednje dni. Še pri znamenitih ribičih, ki lovjo s palico, medtem ko 'jahajo' na visokem kolu, smo se ustavili. Videlo se je, da za turiste tudi brez pričakovanja ulova namočjo trnek v morje. Med našim obiskom jih je bilo preveč, zato marsikateri ni 'ujel' ničesar. Presenečenje je pomenil obisk želvje valilnice, kjer posadjo jajca morskih želv v gredo s peskom, določeno za to, da se iz njih po nekaj tednih izležejo želvice. Na tak način obvarujejo jajca pred apetiti domačinov; od njih jih namreč odkupjo. Pet vrst morskih želv od šestih živi na tamkajšnjem območju. Fotografirali smo se že tudi pri malo večjih in pri odraslih, ki počakajo v bazenih, da odrastejo. Sicer se jim pa nikamor ne mudi - 200 let življenja je pred njimi, tako da vseeno večino časa prežive v morju, kamor jih po določenem času izpu-stjo. Priznam, da sem si mestece Galle z veliko holandsko trdnjavo predstavljala drugače -bolj kot utrdbo, višjo, ne pa razpotegnjeno ob navadni cesti, ki obkroža mestece. Tista prava je bila šele na koncu, kjer je bilo na manjši ploščadi visoko nad oceanom res živahno. Prodajalci vezenih prtov in dolgolasi in zelo temnopolti mladeniči, ki so z razširjenimi rokami natančno in pogumno skakali v najgloblji tolmun med skalami. So bili bolj podobni smučarskim skakalcem ali kormoranom? Potem so prav tako hitro zlezli iz vode v pričakovanju nagrade. V mestecu Galle se ponovno pomešajo vere - Buda je skoraj pozabljen, na vidnih mestih je mošeja s polmescem in pa krščanska cerkev s križem! Zgodovina je neizbrisna, do-selitev enih in drugih očitna! Unawatuna Beach Resort je bil kraj našega kratkega oddiha na valovih Indjskega oceana. Veličastno ime za bolj skrito prebivališče; z glavne ceste po prašni poti še mimo dveh ovinkov - a do lepe plaže in urejene jedilnice nad morjem, kjer se je prvega dne veliko dogajajo - ne samo happy hour, tudi folklorni nastop in krajša hoja po žerjavici! Mi smo to že vse videli v Kandyju in v večjem obsegu. Mene je bolj zanimalo plavanje v mlečni modrini oceana, ki je z nabrežja po nekaj korakih 'padel' v globino. Predstavljala sem si lahko leto 2005, ko je tod gospodaril cunami in podrl lesene lope na obrežju. Naš hotel je menda zrasel pozneje, saj cunamja ne bi preživel; je preblizu in prenizek. Nekaj lesenih lop v bližini so obnovili, veliko pa je še nepopravljenega. Trgovci s sadjem in spominki so mi povedali žalostne zgodbe o tistem dnevu, o izgubi svojcev, o pohabljenosti. In tako veseli so vsakega najmanjšega nakupa! Potrudjo se, da prinesejo blago na plažo, tudi večkrat na dan se spre-hodjo med bolj redkimi kopalci, ko ponujajo svoje izdelke in usluge. Lahko bi se spet odločila za ajurvedsko masažo ... Obiskala sem jih tudi v majhnih delavnicah, kjer mimogrede popravjo obleko, izrezljajo slončka, odrežejo kokosov oreh. Ko popješ tekočino, te opremijo z majhno žličico iz kokosovega 'olupka', da lahko postrgaš sladko notranjosti Ali pa mi, kot moj zgovorni trgovec v majavi trgovini z mešanim blagom, odpre steklenico ginger beera ter ponudi slamico in sedež na preprosti deski! Prjaznost na vsakem koraku. Naučila sem se celo nekaj sinhalskih besed, da sem dobila še več prjaznih nasmehov. 'Istut j' Šri Lanka, bilo je 'lasanaj' ! ! KONEC POŠ Šentjošt PROJEKT PASAVČEK NA POŠ ŠENTJOŠT Za prednostno nalogo v tem šolskem letu smo si zadali: učencem čim bolj ozavestiti prometno varnost. V višjih razredih so izvajali projek Policist Beno, v 1. in 2. razredu pa smo pripravili projekt Pasavček z geslom Red je vedno pas pripet. Projekt je potekal od decembra do zaključka v marcu. Učenci so spoznavali Pasavčka, se naučili himno, pisali domišljiske spise, narisali zelo domiselne stripe. Pasavčka so tudi izdelali v obliki kopitljačka. Projekt smo končali marca s predavanjem policista za starše ter zaključno prireditvjo Pasavček za učence in starejšo skupino otrok v vrtcu. Obiskal nas je Pasavček, s katerim smo zaplesali, prjazni študetje pa so nam pokazali, kako se v avtosedežu pravilno pripnemo. Pasavček nas je zelo razveseli in preživeli smo poučno in zabavno dopoldne. Učiteljica v 1. in 2. r: Jana Prebil NARAVOSLOVNI DAN: OD ZRNA DO KRUHA Z učenci 1. in 2. razreda smo spoznavali vrste žit, kako žito pridelamo, zmeljemo in kakšen je postopek industrjske priprave kruha. Najzanimivejši je bil praktični del. Odpravili smo se k učencu Gabrielu, kjer nas je družina Klančar zelo toplo sprejela. Gabrielov očka nam je pokazal, kako se kruh zamesi, vzhaja, oblikuje in speče v krušni peči. Učenci so zelo uživali v mesenju testa, oblikovanju. Na koncu so komaj čakali, da se je kruh spekel. Kako je dišalo! Najboljši del pa je bil, ko so svoj kruh odnesli domov, če ga je do doma sploh kaj ostalo. Učiteljica v 1. in 2. r : Jana Prebil Vrtec Brezje Mucki gremo v naravo za zdravje in zabavo Aprila nam je muhasto aprilsko vreme onemogočilo bivanje na prostem, zato smo deževne dneve preživeli v igralnici. Izdelovali smo čebele in pikapolonice iz orehovih lupin, ustvarjali slike iz zemlje, školjk in kamenčkov. Praznovali smo kar nekaj rojstnih dni ter se sladkali ob prinesenih dobrotah. Vsak dan smo prepevali. Naš napredek so opazili tudi starši, saj so nekateri otroci doma pogosto prepevali pesmi, ki so se jih naučili v vrtcu. Ob prvem sončnem vremenu smo obiskali bližnjo kmetjo, kjer so nam prjazno dovolili, da smo si ogledali hlev. Najbolj nas je navdušil majhen mucek, ki smo ga lahko tudi božali. Maja nam je kot rdeča nit za naše dnevne dejavnosti služilo geslo V naravo za zdravje in zabavo. Vsak dan smo se po zajtrku odpravili ven, v naravo. Pogosto gremo z vrvico na sprehod na bližnji travnik, kjer opazujemo travniške rastline in živali. Zelo radi jih opazujemo skozi lupo. Trenutno nas zelo zanimajo tudi »abe« (žabe), ki jih gledamo v slikanicah in revjah. Zato upamo, da jih bomo zasledili tudi na naših sprehodih v njihovem naravnem okolju. Prav prjetno se znamo zabavati tudi na vrtčevskem igrišču. V peskovniku nastajajo prave potičke in peščeni gradovi, plezamo po toboganu, se gugamo na gugalnicah in rišemo s kredami po betonu (čeprav bi včasih raje po fasadi vrtca). Včasih si na travi pogrnemo veliko odejo ter si pripravimo pravi piknik. Prav te dni bomo preizkusili naše urne nožice v gasilski vaji eva-kuacje ter se z nahrbtniki podali na orientacj-ski sprehod. Ob koncu šolskega leta se bomo tudi Mucki, ki drug za drugim vstopamo med dveletnike, z avtobusom odpeljali na čisto pravi izlet. Vas zanima kam? Naj to zaenkrat ostane še skrivnost. Skratka, naj končam z misljo: Mucki radi se imamo in strpno skupaj se igramo. Je v vrtcu res nam lepo biti, ker lepe trenutke imamo s kom deliti. Vzgojiteljica 25. maj 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova Osnovnošolci spoznavali Slovaško in Romunjo Dobrova, 24. april - Tudi Osnovna šola Dobrova se je v letošnjem šolskem letu vključila v projekt Evropska vas, namen katerega je spoznavati države EU in tako spodbujati razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav ter hkrati zavedanje lastne identitete. Osnovnošolci so ob zaključku projekta pripravili zaključno prireditev, katere sta ste med drugimi udeležila tudi župan in romunska veleposlanica. OŠ Dobrova se je pridružila enajstim osnovnim šolam v Ljubljani in okolici, ki so med šolskim letom raziskovale države EU. Vsaki šoli sta bili dodeljeni dve državi, ki ju šola skuša med letom čim bolje spoznati iz karseda različnih zornih kotov. »Čeprav smo bili v začetku leta nekoliko nezadovoljni, ker ob obeh državah nismo vedeli prav veliko, smo kmalu ugotovili, kako bogati sta pravzaprav ti dve državi in vedno znova so nas presenečala nova odkritja, do katerih smo prihajali,« je dejala ko- ordinatorica projekta Zvonka Španger. Tako so se učenci učili in ustvarjali na temo Romunke in Slovaške med poukom, po njem, v podaljšanem bivanju, v okviru interesnih dejavnosti ^ Med drugim so se naučili slovaške in romunske himne, izdelali različne tematske plakate, brali literaturo obeh držav, izdelali romunsko-fran-coski slovar o hrani ter iz gline ustvarjali lončeno posodo z značilnimi ornamenti omenjenih držav. Poučno raziskovanje je doseglo svoj vrhunec konec aprila, ko so najprej pripravili zaključno prireditev z delavnicami za razredno stopnjo, dva dni pozneje (24. aprila) pa še za predmetno. Tokrat sta se jim pridružila tudi župan Lovro Mrak in romunska veleposlanica Dana Manuela Con-stantinescu, medtem ko so se na slovaškem veleposlaništvu opravičili. Tako so učenci tistega dne pripravili pol drugo uro dolg program, del katerega so namenili predstavitvi Romunke, del pa Slovaške. Romunko so predstavili s krajšo dramsko igrico o vsem znani Drakuli, poslad- kali so se s tipičnimi romunskimi krofi, pred občinstvom pa je svoj program ponovno oživila romunska gimnastičar-ka Nadia Comanechi. Celotno predstavitev so podkrepili z multimed^o in romunsko himno. Tudi predstavitev Slovaške je potekala s pomočjo diapro-jekc^e, poleg tega pa so učenci odigrali še tekmo s »slovaškimi hokejisti« in med drugim zapeli tudi njeno državno himno. Romunska veleposlanica je bila nad vsem navdušena, še posebno nad himno, ki so jo po njenem mnenju učenci zapeli Romunska veleposlanica Dana Manuela Constantinescu med osnovnošolci brezhibno. Izrazila je upanje, da bodo učenci njeno deželo tudi kdaj obiskali in se na lastne oči prepričali o lepotah, o katerih so sedaj samo brali. Tudi župan je pohvalil učence in dejal, da tovrstni projekti veliko prispevajo k medsebojnemu spoznavanju in strpnosti, veleposlanico pa povabi, naj še kdaj obišče občino. Sicer pa so se dobrovski osnovnošolci predstavili tudi ob dnevu Evrope, 8. maja, na prireditvi v Ljubljani na Hribarjevem nabrežju, o čemer pa bo beseda v naslednji številki Našega časopisa. Gašper Tominc Romunje si ne moremo predstavljati brez grofa Drakule. Dogajanje je potekalo v šolski avli, udeležilo pa se ga je na desetine učencev. Kaj je pri Slovaški še bolj razpoznavnega kot njihov hokej? O projektu TIŠINA, ZVOK, HRUP V okviru zdrave šole smo se letos na OŠ Dobrova odločili za projekt z naslovom Tišina, zvok, hrup. Vsi vemo, da hrup škodljivo vpliva na naše zdravje, zato smo menili, da je problem smiselno obdelati bolj celostno, z različnih vidikov in zornih kotov. Učenci smo se pri nekaterih predmetih lotili te teme na najrazličnejše načine. Tako je čez leto nastalo veliko različnih izdelkov, od literarnih, likovnih, bioloških pa vse do fizikalnih. Sko- O tišini, hrupu in zvoku so v svojih pesmih razmišljali tudi učenci 7. a razreda. Nekaj njihovih stvaritev: HRUP Budilka mi na uho zvoniti začne, ta hrup iz postelje vrže me. Počasi odvlečem v kuhinjo se, tam pa prepir z bratom se začne. V šolo hitro odhitim, okoli mene pa avti trob^o in nor^o, da skoraj oglušim. Ko enkrat končno v šolo pridem, vsi nor^o, vsi kričao, se lov^o, ko pa ura se prične, se prav nič ne umirao. Ko končno konec pouka je, zbašem v torbo zvezke vse. Doma pa v svojo sobo stečem in nič ne rečem. Takrat pa obiski pridejo in vsi spet grup zganjajo. Ker vem, da danes miru ne bo, se jim pridružim, nekako bo šlo. Nina Kostrevc TIŠINA Mraz, temna noč. Tišina ima neizprosno moč. Sam s svojimi mislimi sredi ničesar. Ni petja ptic in zi naše delo smo spoznali, da je raven hrupa v vsakdanjem življenju pa tudi na naši šoli previsoka, kar pa je moteče za vse. Učitelje hrup najbolj moti pri delu, kjer je potrebna komunikacja z učenci, in pri delu, ki terja visoko stopnjo koncentracje. Učenci se zaradi prevelike hrupnosti težko zberejo, učno snov si težje zapomnjo ali ne razumejo razlage. HRUP IN TIŠINA šumenja brzic, ni govorjenja in bobnenja. Brez hrupa nekje daleč stran čisto, čisto sam počasi postajaš zaspan. Oči zapreš, mižiš in od tišine prevzet se do jutra ne zbudiš. Anja Setničar TIHA VAS Bela cesta vodi v vas, kjer tišina se razlega. Tam cvetlice so doma in zelena polja. Veter nosi šum dreves skozi malo vas. Nič tišine zdaj ne zmoti, a kaj, ko dolgo ni tako mirno. Bele ceste ni več tam, tišina se je odselila stran. Zdaj le hrup in trušč zveni, še veter vedno bolj hrumi. Tukaj mesto se gradi, kjer veliko bo ljudi, več tišine tu ne bo, hrup preplavil bo nebo. Rok Kogovšek Hrup je prava nadloga, zaradi njega te glava boli, včasih pa tudi kakšen znori. Za zaključek celoletnega projekta smo se 7. 4. 2009 zbrali v šolski avli, kjer smo predstavili svoje delo in ugotovitve vsej šoli. Vsi smo se strinjali, da bomo pripomogli k zmanjšanju hrupnosti, saj bo tako delo na šoli kakovostnejše, počutje učiteljev, učencev in osebja pa mnogo boljše. Klavdja Remškar, 9. a HRUP JE OBUP Hrupni smo otroci vsi, ker se nam govor't mudi. Tišina je prav pr^etna, je čisto drugačna kot Etna. Vse tiho, mirno in počasi naredimo in se zato veselimo. Včasih potrebna sta petje in dretje, spet drugič nam paše le tiho zavetje. Zato hrup in tišina najboljši sta par in nepogrešljiva stvar. Anže Plečnik TIŠINA Tišina je pr^etna ali ne. Tišina je fletna ali ne. Tišina je tiha. Ja, tiha je. Kadar je tišina prava, misliš na njo. Kadar ni prava, pa si zasanjan in opazuješ modro nebo. Zdaj pa tišina! Ššššššššššššššššššššššššššššššš. Jan Rems TIŠINA IN HRUP Tišina je kakor hitra tiha reka, ki prodira skozi vse. Je najlepši čas mojega dne. Tišine nimam prav dosti, vendar ko je, uživam v njej z vso močjo. Ko pa se razleže hrup, me ušesa zabolio in tak moj tipičen dan je. Nejc Volk V šoli včasih preglasni smo, zato nas učiteljice tišajo. Ker se nam vsem govort mudi, nastane hrup, d' večga ni. Hrup potuje vsepovsod: po celi šoli in okrog. Ko učiteljica utiša nas, postane smrtna tišina, dokler ne kriknem jaz. Naš razred hrupen je zares, zato se ga sliši do nebes. Teja Breskvar TIŠINA IN HRUP Tišina je nežna milina, je kakor vonj jasmina. Hrup pa je obup, gre ti čez ušesa in ti bobnič spreša. Tišina boljše vpliva na učenje, skratka, o njej imamo dobro mnenje. Hrup te dekoncentrira in ti ušesa odpira. Se pravi, tišina je kul, hrup pa je nadležen kot žulj. Tjaša Tavčar 18 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Državno prvenstvo v športnem plezanju Balvani 2009 Plezalni spektakel na Logu Log, 16. in 17. maj 2009 - V soboto in nedeljo je bilo v Športnem parku na Logu državno prvenstvo v balvanskem plezanju, ki ga je organiziralo športno društvo Korenjak. Tekmovanja, ki je potekalo na največji plezalni steni v Slovenci, so se udeležili najboljši tekmovalci iz Slovence, med njimi tudi predstavnica Srbye in dva predstavnika Italie. Med člani sta slavila Natalya Gros in Jernej Kruder, izkazala pa se je tudi Tilka Novak, članica Športnega društva Korenjak, ki si je priplezala bronasto medaljo v konkurenci kadetinj. Vrhunska prireditev s pestrim spremljevalnim programom Organizatorji državnega prvenstva v balvanskem plezanju, Šport- obvladovanjem skiroja veliko težav, saj jim je skiro nemalokrat »ponorel«. Krmilo je namreč delovalo v nasprotno smer kot navadno, in sicer če so Med članicami je slavila Natalia Gros, aktualna evropska prvakinja. no plezalno društvo Korenjak, so pripravili prireditev na izjemno visokem nivoju. Kot je povedal vodja organizac^skega odbora Lorin Moscha, je bila za to zaslužna ekipa organizac^skega odbora, ki so jo sestavljali starši otrok ŠPD Korenjak. Pri organizac^i je sodelovalo skoraj štirideset prostovoljcev, ki so skrbeli, da je tekmovanje potekalo gladko in po načrtu. Organizatorja je pohvalil tudi župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, ki je dejal: » Ponosen sem, da imamo v občini takšno društvo in takšnega organizatorja, ki je dokazal in opravičil investic^o v najlepšo steno, v najlepšem okolju, ki ima najlepšo publiko.« Kot predstavnik pokrovitelja državnega prvenstva, Občine Log - Dragomer, se V soboto so na steni merili svoje moči mlajši tekmovalci. je zahvalil vsem, ki so prispevali k izvedbi tekmovanja, in vsem tekmovalcem, ki so poskrbeli za napeto in tekmovalno vzdušje. Organizatorji so ob tekmovalnem delu pripravili tudi dodatni program za gledalce in obiskovalce prireditve, ki so se lahko poskusili v več zabavnih in gibalno zanimivih nalogah. Obiskovalci so svoj čut za ravnotežje preizkusili na nagajivi brvi. Preizkusili so se v skoraj nemogočem in težkem podvigu, v hoji po napeti vrvi. Izvrsten občutek za ravnotežje je poleg izjemne moči, gibčnosti in vzdržljivosti ena glavnih odlik dobrega plezalca. Pripravljen je bil tudi nori skiro. Vožnja s skirojem je sicer preprosta, vendar so imeli obiskovalci z pa tudi najbolj izkušeni plezalci v ka-tegor^i članov in članic. Tekmovanja so se udeležili vsi najbolj izkušeni slovenski plezalci, ki sod^o v sam vrh svetovnega plezanja. Za vsako starostno skupino je bilo treba pripraviti več različnih balvanskih problemov. Balvansko plezanje sestavlja več kratkih plezalnih sten, ki jih imenujemo balvanski problemi. Vsak tekmovalni krog je sestavljen iz več balvanskih problemov, ki jih mora tekmovalec preplezati v čim manj poskusih. Čas za plezanje posameznega problema je določen vnaprej, število poskusov pa je neomejeno. Ko se čas za plezanje izteče, je na voljo čas za počitek, v katerem se plezalci pripravljajo na naslednji balvanski problem. Tekmovalci ne smejo opazovati drug drugega pri plezanju balvan-skega problema, v katerem se sami še niso preizkusili. Tekmovanje je članica Tilka Novak v kategorii ka-detinj zasedla tretje mesto. Največ zanimanja je požel nedeljski članski finale, tudi zato, ker so gledalci po dolgem času v ženski konkurenci v steni lahko opazovali Natal^o Gros, aktualno evropsko prvakinjo. Grosova je opravičila vlogo favoritinje in kot edina opravila z vsemi štirimi zelo zahtevnimi balvani. Maja Vidmar se je s tremi balvani uvrstila tik pod vrh, tretje mesto pa si je kljub poškodbi priplezala njena sestra Katja. Med člani je svojo zmago slavil Jernej Kruder,ki je preplezal vseh šest balvanov. Takoj za njim se je uvrstil Blaž Rant, prav tako s šestimi balvani, ki mu je na začetku tekmovanja kazalo najbolje. V četrtem balvanskem problemu pa si je nabral preveč poskusov in zmaga je šla v roke Jerneja Krudra. Na tretje mesto se je uvrstil Klemen Bečan. Zmagovalec Jernej Kruder je dejal, da je bilo na tekmovanju drugačno vzdušje, saj se je prireditve udeležilo veliko več obiskovalcev. Dodal je, da so bili balvani prelahki, tako da sta na koncu odločala število poskusov in čim večja koncentrac^a tekmovalca. Državno prvenstvo si je ogledalo veliko obiskovalcev Športno plezanje je zelo privlačen in za gledalce izjemno zanimiv šport, kar se je pokazalo tudi na državnem prvenstvu na Logu. Predvsem so za napeto vzdušje poskrbeli tekmoval- obiskovalci krmilo obrnilo v desno, je skiro zavilo v levo in obratno. Organizatorji so poskrbeli tudi za bogate nagrade za obiskovalce in tekmovalce v vrednosti 3000 evrov. Oba večera je bilo ob 20. uri žrebanje glavnih nagrad, v katerem so sodelovali vsi, ki so izpolnili anketni vprašalnik in ga oddali organizatorju. Glavne nagrade so prejeli izžrebanci, ki so bili v času žrebanja na prireditvi. Podelili so treking in gorsko kolo, ter projektor. Na prireditev so organizatorji povabili tudi Natal^o Gros in Majo Vidmar, vrhunski slovenski plezalki, ki sodita v sam svetovni vrh športnega plezanja. Tekmovalki sta na prvenstvu tekmovali v kategorii članic, bili pa sta tudi gostji dneva na prireditvi. V kategorii članov je slavil Jernej Kruder, za katerega še tako zahteven balvan ni bil pretrd oreh. zasnovano tako, da zmaga tisti, ki vse balvanske probleme prepleza v prvem poskusu oziroma je po številu točk najuspešnejši. V dveh tekmovalnih dneh se je tekmovanja udeležilo več kot 220 tekmovalcev iz vse Slovence ter predstavnica iz Srb^e in dva predstavnika iz Italie. V soboto so se med seboj pomerili cicibanke in cicibani, mlajše deklice in dečki ter starejše deklice in dečki. V drugem tekmovalnem dnevu pa so svoje moči, vzdržljivost in gibčnost merili mladinke in mladinci, kadetinje in kadeti ter članice in člani. Uspeha so se veselili tudi organizatorji, ŠPD Korenjak, saj je njihova ci v kategorii članov. Kot je povedal Lorin Moscha, pa kljub privlačnosti ta šport na tekmovanjih v Slovenci ponavadi ni dobro obiskan. Tekmovanje na Logu je obiskalo veliko gledalcev, njihovo število je preseglo upe in pričakovanja organizatorja. Kot je povedal župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, je bil ta dogodek nekaj enkratnega za občino, saj še nikoli niso gostili tekmovanja na tako visokem nivoju. Razlog za dobro obiskanost prireditve je verjetno treba iskati v dobri oglaševalski akc^i organizatorja, ki je o prireditvi obveščal po radiu, v tiskanih medijih, prek letakov, plakatov in jumbo V soboto je prireditveni prostor obiskala Natalia Gros, evropska prvakinja v balvanih 2008 in zmagovalka v kombinac^i na evropskem prvenstvu 2008, ki se je obiskovalcem podpisovala na fotografije in majice. V nedeljo pa je prireditev obiskovala Maja Vidmar, ki je bila leta 2007 v skupnem seštevku svetovnega pokala na prvem mestu. Tekmovanja se je udeležilo več kot 220 tekmovalcev Državno prvenstvo v balvanskem plezanju na Logu je potekalo v soboto, 16. maja, in nedeljo, 17. maja v Športnem parku. V dveh dneh so na tekmovanju nastopile prav vse starostne skupine, začetniki cicibani V soboto se je na fotografije in majice podpisovala Natalia Gros. plakatov ter izjemni tekmovalni zasedbi. Eden izmed razlogov je tudi sama atraktivnost in velikost nove plezalne stene. Plezalna stena, ki stoji v Športnem parku na Logu, je edinstvena v Slovenci, saj trenutno v naši državi ni podobnega plezalnega objekta na prostem. Ponavadi Običajno so takšne stene stisnjene v telovadnicah, kjer ni veliko prostora za gledalce. Plezalna stena na Logu pa je na prostem in na prireditvenem prostoru je dovolj prostora za gledalce. Rezultati Državnega prvenstva v balvanskem plezanju Log 2009: CICIBANKE: 1. Tinkara Capuder - AO Kamnik 2. Janja Gambret - Šaleški AO 3. Larisa Fabjan - AO Vipava CICIBANI: 1. Luka Drolc - AO Kamnik 2. Zan Sudar - AK Ravne 3. Miha Hajna - PK Divača MLAJŠE DEKLICE: 1. Jul^a Kruder - ŠPO Celje 2. Tjaša Kalan - AO Kranj 3. Maruša Fon - AO Kranj 14. Manca Alič - ŠPD Korenjak MLAJŠI DEČKI: 1. Martin Bergant - PK Ško^'a Loka 2. Blaž Oblak - PK Ško^a Loka 3. Peter Jereb - AO Kamnik STAREJŠE DEKLICE: 1. Katja Kadič - ŠPK Andreja Ko-kalja 2. Jera Lenardič - AO Kranj 2. Anja Šerbinek - ŠPO APD Kozjak Maribor 15. Danuša Vižintin - ŠPD Korenjak STAREJŠI DEČKI: 1. Andraž Karničnik - AK Ravne 2. Dominik Fon - AO Kranj 3. Gašper Pintar - PK Ško^'a Loka 9. Jonatan Jarc - ŠPD Korenjak 11. Jure Gvozdanovič - ŠPD Korenjak 17. Nejc Erklavec - ŠPD Korenjak KADETINJE: 1. Jerca Meglič - ŠPO Tržič 2. Polona Dobrovoljc - ŠPK Andreja Kokalja 3. Tilka Novak - ŠPD Korenjak 15. Mojca Breskvar - ŠPD Korenjak KADETI: 1. Izidor Zupan - ŠPO Celje 2. Sergej Epih - PK Škofja Loka 3. Jure Raztresen - PK Škoja Loka 15. Žiga Artač - ŠPD Korenjak MLADINKE: 1. Ana Ogrinc - ŠPK Andreja Ko-kalja 2. Sandra Kert - AO Kranj 3. Ksen^a Zupanc - PK Laško MLADINCI 1. Jernej Kruder - ŠPO Celje 2. Klemen Kejžar - ŠPK Andreja Kokalja 3. Ciril Vezonik . AK Ravne 11. Gašper Potrebuješ - ŠPD Korenjak 16. Jernej Jarc - ŠPD Korenjak 17. Miha Petkovšek - ŠPD Korenjak ČLANICE 1. Natalia Gros - AO Kranj 2. Maja Vidmar - PK Škoja Loka 3. Katja Vidmar - PK Škoja Loka ČLANI: 1. Jernej Kruder - ŠPO Celje 2. Blaž Rant - PK Škoja Loka 3. Klemen Bečan - ŠPO Tržič 16. Nejc Potrebuješ - ŠPD^Korenjak 24. Gašper Potrebuješ - ŠPD Korenjak 31. Jernej Jarc - ŠPD Korenjak 32. Miha Petkovšek - ŠPD Korenjak Vesna Erjavec 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 19 Žabice uresničile svoje sanje »Ko sva bila z gospodom Su-mino, našim županom, vaših let, sva bila tudi aktivna športnika, a najbolj oddaljeno tekmovanje, ki sva se ga udeležila, je bilo v Ljubljani. Vi ste ime naše občine in Slovence ponesli vse do Amerike! Ponosni smo na vas!« je na sprejemu, ki ga je skupina staršev pripravila pred OŠ Log - Dragomer ob našem prihodu domov povedal predsednik ŠŠD Log - Dragomer, Simon Strgar. Veseli smo bili sprejema, dobrodošlice župana, ravnateljice in predsednika društva, objemov domačih, čestitk pr^ateljev, torte, rož ^ vrnili smo se domov, srečni in zdravi! Pa smo Ameriko res doživeli, ali so bile vse le sanje? Je udeležba na svetovnem prvenstvu v cheerleadingu v Orlandu na Floridi, naš dveletni projekt, res že za nami 11. maja 2008 smo si z zmago na prvenstvu V. ELITE Cheer-leading Championship 2008 v Nemč^i priborili pravico za udeležbo na svetovnem prvenstvu. Ko smo prejeli potrdilo, da se lahko udeležimo tega največjega svetovnega tekmovanja v cheerleadingu, smo dosegli prvi pogoj, a čakali sta nas še težji na-ogi - prepričati starše in zbrati dovolj denarja. Do Športfe(j)sta 2008 se nam je oboje zdelo mi-s^a nemogoče, potem pa so se začela odpirati vrata ^ Podprli so nas starši, donatorji, občina ^ GREMO! Trenirali smo polni motivac^e, napredovali smo iz tedna v teden, le akrobatika nam je delala težave. Ko smo že skoraj prepričali občino in šolo, da nam s finančno pomočjo pri nabavi akrobatske steze pomaga ustvariti minimalne pogoje za vadbo akrobatike, smo verjeli, da bomo uspeli vsaj delno nadoknaditi tudi to pomanjkljivost, zaradi katere smo že vnaprej vedeli, da ameriškim ekipam ne bomo konkurenčni ^ Obljube o boljših in varnejših pogojih vadbe so žal ostale prazne, znanje akrobatike pa smo poskušali izboljšati na nekaj intenzivnih treningih v gimnastičnih dvoranah v Mariboru in Ljubljani, za kar se iskreno zahvaljujemo ŠD Center iz Maribora in donatorju Eurogradnje, d. o. o. Tekmovalno koreografijo smo prvič predstavili na državnem prvenstvu v Novi Gorici 21. marca. Bili smo še nezanesljivi, a zaupali smo trenerjema Mateju Kavčniku in Matjažu Gerbcu, ki sta nas prepričala, da nam bo čez en mesec uspelo. In nam je -nastop za naše najdražje, ki smo ga pripravili v telovadnici OŠ Log - Dragomer nekaj dni pred odhodom v Ameriko, je gledalce navdušil, nam pa vlil potrebno samozavest. 22. aprila zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali do zagrebškega letališča, od koder smo leteli najprej do Frankfurta, nato pa v Washington in nazadnje ob 23.00 pristali v Orlandu. Zaradi časovne razlike je imel 22. april kar 30 ur! Nastanili smo se v hotelu Disney's All Star Resort, kjer so bili nastanjeni tudi številni drugi tekmovalci. Kompleks treh hotelov je pokal po šivih od množice mladih, polnih navdušenja in pričakovanja pred bližajočimi tekmovalnimi ka za leto 2009, Sara Gruden in Matej Kavčnik, ki sta v izjemni konkurenci dosegla TRETJE MESTO! Za veselje ni bilo veliko časa, saj smo se Žabice (Frogs) na tekmovalni pod^ podale že naslednji dan. Jutro smo preživeli spodbujanjem pozdravilo tudi daleč najmlajšo in edino neameriško skupino v kategorii, kjer se je predstavilo največ, kar 41 ekip. Samozavestno in z nasmehom na obrazu so na tekmovalnem parterju zableste-le naše Žabice: Vanja Potočnik, Razveselilo pa nas je dejstvo, da smo bili pri preostalih ocenje-vanih elementih povsem konkurenčni drugim tekmovalcem, za naše dvige in piramide smo prejeli posebne sodniške pohvale in odlične ocene! Odločeni, da bomo naslednjič naredili še bolj- dnevi. 23. in 24. aprila je namreč potekalo svetovno prvenstvo reprezentanc (45 držav), na katerem se je Slovenca predstavila v naslednjih kategor^ah: članske cheerleading skupine (v njej so nastopili kot tekmovalci tudi trenerji iz ŠŠD Log - Dragomer: Sara Gruden, Kaja Rus, Špela Rojec, Miha Gerbec, Matjaž, Gerbec, Matej Kavčnik), članske cheer plesne skupine, članski skupinski dvigi (tudi naša članica Vanja Potočnik in naši trenerki: Špela Rojec in Kaja Rus) ter partnerski dvigi (Sara Gruden in Matej Kavčnik). Za Slovenko, ki se je na svetovnem prvenstvu predstavila prvič, sta izjemen rezultat dosegla prav člana ŠŠD Log - Dragomer, državna prva- v pripravah na nastop, okrog poldne pa smo se že odpravili na tekmovališče. Precej prestrašeni smo vstopili v dvorano, kjer je že potekalo svetovno klubsko prvenstvo. Občutki ob spremljanju najboljših svetovnih ekip, ki smo jih dotlej lahko videli le na svetovnem spletu? Neverjetno, noro! In mi bomo njihova konkurenca? Še bolj neverjetno, še bolj noro! Dejstvo, da smo v primerjavi z njimi šele začetniki, nas ni ohromilo - nasprotno, končno smo začutili, da je že samo sodelovati na tekmovanju, biti med 12 000 najboljšimi tekmovalci na svetu tisto, kar šteje. In tako je več tisoč gledalcev, ki so spremljali ta neverjetni akrobatski spektakel, z glasnim Nina Trček, Polona Gams, Eva Žos, Matevž Remškar, Luka Samotorčan, Luc^a Jeršin, Eva Dolinar, Petra Privšek, Izabela Gerbec, Meta Izgoršek, Rebeka Mrzlikar, Mojca Šentjurc, Ana-mar^a Kržič, Jan Remškar, Miha Samotorčan, Maxi Mohorič, Lea Mohorič, Eva Kržič in Nika Ruperts, 20 čudovitih otrok z Loga, Dragomerja, Bevk in Ljubljane! Kljub odličnemu nastopu so nas sodniki uvrstili na zadnje, 41. mesto ... To smo sicer pričakovali, pa nas je vseeno zabolelo. Zakaj smo bili zadnji? Odgovor, ki so nam ga dale sodniške ocene in njihove pripombe, je jasen: naša akrobatika je zaenkrat žal vredna zelo malo, pri ocenjevanju pa prinese kar 33 % vseh točk! ši vtis, smo se sproščeno družili z drugimi tekmovalci, izmenjavali majice, kape, priponke, podarjali plakate in koledarje ^ Zaključek našega potovanja smo preživeli z ogledi znamenitosti v Orlandu ( Walt Disney Animal Kingdom, Epcot, Blizzard Beach, Sea World) in njegovi okolici (Daytona Beach) in seveda z nakupovanjem daril zase in za naše najbližje. Dvodnevno potovanje iz Amerike v Slovenko se je končalo v ponedeljek, 4. maja ob 23.00, ko ste nas tako čudovito pričakali. Hvala vsem, ki ste verjeli, nas spodbujali, nam zaupali, držali pesti, točili solze in skakali od veselja! Tudi mi smo ponosni na vas! Katarina Andlovic Burna obravnava dokumentac^'e Športni park Dragomer Log-Dragomer, 13.maj - Občinski svet se je v prostorih Osnovne šole Log-Dragomer sestal na dvajseti redni seji, na kateri je obravnaval petnajst točk dnevnega reda. Občinski svet Občine Log-Dragomer je na seji sprejel Odlok o oskrbi s pitno vodo, ki ga je v prvi obravnavi sprejel na 19. redni seji 25.3.2009. Takrat je bil sprejet tudi sklep, da se za drugo obravnavo oziroma objavo člene ustrezno prešte-vilči in uredi sklicevanje. Ponovno so bila proučena vprašanja plačila komunalnega prispevka za obstoječe objekte, za katere ob plačilu komunalnega prispevka ni bil obračunan tudi prispevek za vodovod. Stanje na področju zagotavljanja oskrbe s pitno vodo ni v celoti urejeno. Poglavitni cilj odloka je bil določiti način ureditve s pitno vodo. Odlok določa naloge in pooblastila upravljavca, odvzem vode iz hidrantov, opredeljuje prekinitve in omejitve dobave vode, opredeljuje izstavljanje in plačevanje računov, obveznosti uporabnikov in upravljavcev druge infrastrukture ter opredeljuje priključitev na javni vodovod. Svetniki so na seji sprejeli Občinski program varnosti (OPV), ki ga je pripravil Medobčinski inšpektorat in redarstvo v sodelovanju s predstavniki Občine Log-Dragomer. OPV predstavlja pomemben in izhodiščni dokument za področje delovanja medobčinske redarske službe. V Programu je opredeljena tudi ocena varnostni razmer v Občini Log-Dragomer za leto 2009 Svetniki in svetnice so se najbolj razgovorili ob deseti in enajsti točki dnevnega reda, ko so razpravljali o dokumentih za objekt Športni park Dragomer in konces^skem aktu za podelitev konces^e za izgradnjo in upravljanje tega objekta. Izraženi so bili pomisleki o velikosti gostinskega lokala, dolžini trajanja konces^e, parkirni problematiki in deležu lastništva. Svetnike in svetnice je tudi zanimalo, kaj se bo zgodilo po prenehanju konces^e, bali so se, da bi v objektu takrat prevladala kakšna druga dejavnost. Želja, da bi se v objektu opravljala športna dejavnost in visoki stroški, ki naj bi jih imel z gradnjo zasebni investitor so glavni razlogi, da je bila doba veljanja konces^e iz prvotnih 10 let podaljšana na 20 let. Za spremljanje postopka izvedbe projekta Športni park Dragomer je bil na 14. redni seji sprejet sklep o imenovanju delovne skupine. Ta se je sestala na dveh delovnih sestankih, na katerih je obravnavala tudi pomisleke krajanov, ki so jih skrbeli predvsem bližina vrtca in gostinskega lokala, svetlobno onesnaževanje, problem p^ančevanja, prevelik objekt, oviranje morebitne širitve vrtca in drugo. V razpravi je bilo pojasnjeno, da javno-zasebno partnerstvo pomeni priložnost, da občina ob pomanjkanju sredstev pridobi večnamenski objekt. Primerne dejavnosti, ki se bodo lahko izvajale v objektu so ples, aerobne dejavnosti, badminton, skvoš, namizni tenis, druženje starejših občanov,^Občinski svet bo pred izbiro koncesionarja še enkrat razpravljal, kar sprva ni bilo predvideno. Občinski svet se je na seji seznanil tudi z informac^o o oblikovanju oddelkov v javnem zavodi OŠ Log-Dragomer, Enota Vrtec Log-Dragomer za šolsko leto 2009/10.. Skupno število otrok v javnem vrtcu se bo sicer zmanjšalo s 135 na 130, povečalo pa se bo število vključenih otrok v 1. starostnem obdobju, s sedanjih 28 na 42, sprejeli bodo predvsem tiste otroke stare 2-3 leti, ki lansko leto niso dobili mesta v vrtcu. Občinski svet je sprejel spremembe in dopolnitve Odloka o konces^i za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva. Do spremembe odloka je prišlo iz praktičnega razloga, saj je smiselno konces^o podeliti tudi zasebnemu vzgojitelju, ki izpolnjuje pogoje, določene za izvajanje javno veljavnih programov v okviru postavljene javne mreže. Svetniki in svetnice so sprejeli zaključni račun in poslovno poročilo Občine Log-Dragomer za leto 2008. Seznanili so se tudi z poročilom nadzornega odbora, ki je ugotovil, da je bilo delovanje Občine Log-Dragomer v letu 2008 skladno z ustrezno zakonodajo in sprejetim proračunom. Nadzorni odbor je v svojem poročilu predlagal, naj občina v pogodbe z zunanjimi izvajalci vključi določila, ki ob prekomerni zamudi pri pripravi dokumentac^e omogočajo občini odpoved in plačilo pogodbene kazni. Razlog za takšen predlog je nizka realizac^a proračuna, katere glavni razlog naj bi bili zunanji pripravljavci projektne dokumentac^e. Svet se je na seji seznanil tudi z delom nadzornega odbora v letu 2008 in imenoval člana nadzornega odbora. Razlog za novo imenovanje člana NO je bil odstop Janka Gaberšči-ka z mesta člana in predsednika NO, zaradi zdravstvenih razlogov. Kandidata za člana NO je predlagala Komis^a za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve na predlog političnih strank in list, zastopanih v Občinskem svetu. Za člana NO je bil imenovan Matej Čer-netič. Imenovan je bil tudi član Nadzornega sveta JP KPV, d.o.o., saj je z vpisom preoblikovanja v družbo z omejeno odgovornostjo članom potekel mandat. Za člana je bil imenovan Marko Kocjančič. Občinski svet je na podlagi odstopne izjave Franceta Kva-ternika razrešil članstva v Odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Svet se je na seji seznanil tudi z letnim poročilom Osnovne šole Log-Dragomer za leto 2008. Vesna Erjavec Postopno priklapljanje na javni vodovod Na 20. redni seji je Občinski svet Občine Log-Dragomer sprejel Odlok o oskrbi s pitno vodo. Novi odlok predvideva priključitev na javni vodovod tistih stanovanjskih objektov, ki so še vedno priključeni na zasebni vodovod, in sicer v roku enega leta od uveljavitve tega odloka,v kolikor je takšna priključitev možna. Občina Log-Dragomer postopoma sprejema lastne predpise, s katerimi v skladu z zakonodajo ureja posamezna področja iz svojih pristojnosti. 13.5. je bil sprejet Odlok o oskrbi s pitno vodo katerega poglavitni cilj je določiti način ureditve oskrbe s pitno vodo. Ob tem odlok določa naloge in pooblastila upravljavca, odvzem vode iz hidrantov, opredeljuje prekinitve in omejitve dobave vode, opredeljuje izstavljanje in plačevanje računov, obveznosti uporabnikov in upravljavcev druge infrastrukture ter opredeljuje priključitev na javni vodovod. Problematično je mešanje vode iz javnega in zasebnega vodovoda Na 19. redni seji je Občinski svet Občine Log-Dragomer v prvi obravnavi sprejel Oblok o oskrbi s pitno vodo. Sprejet je bil tudi sklep, da se za drugo obravnavo oziroma za objavo člene ustrezno preštevilči in uredi sklicevanje. Občinski svet je ob dejstvu, da je na zasebni vodovod priključeno veliko število objektov in ob upoštevanju problematike možnega mešanja vode javnega vodovoda in zasebnih vodovodov, v primeru ko nista ločena sprejel sklepe za reševanje te problematike. Za ureditev oskrbe s pitno vodo je občinski upravi naložil naj izdela analizo oskrbe s pitno vodo iz lastnih virov z upoštevanjem izdanih vodnih dovoljenj; pri tem je treba upoštevati možnost, da so določeni objekti priključeni tako na javni kot na zasebni vodovod. Občinski upravi, KPV ter Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu je bila naložena naloga, naj poiščejo učinkovito rešitev za nadzor ločenosti javnega in privatnega vodovoda v primerih, ko je stavba priključena na oba vodovoda. Zlasti so poudarili, da je posebno pozornost potrebno nameniti objektom, v katerih se opravlja gostinska ali živilska dejavnost. Občini in KPV je bilo naloženo naj pripravita razvojni plan ukrepov na področju vodoos-krbe za obdobje 5 let. Več kot 100 hiš še vedno na zasebnih vodovodih Občinski Svet je odlok v drugi obravnavi sprejel na zadnji seji, 13. maja, kjer je bilo sklenjeno, da bo potrebno urediti način plačila komunalnega prispevka za objekte, ki so priključeni na zasebni vodovod, vendar je priključitev na javni vodovod možna. Za odmero komunalnega prispevka za priključitev na javni vodovod bo občinska uprava po uradni dolžnosti izdala odločbo. Višino komunalnega prispevka pa bo s sklepom določil Občinski svet Občine Log - Dragomer glede na povprečne stroške opremljanja stavbnega zemljišča z vodovodom. Pri določitvi višine komunalnega prispevka bodo upoštevali plačevanje samoprispevkov, stranke, ki se bodo priključile bodo morale plačati tudi stroške priključka, lahko pa nastanejo tudi stroški ob prekopavanju dvorišča,^ Novi Odlok večini občanov ne prinaša sprememb, te pa bodo občutili prebivalci nekaj čez stotih hiš, ki še niso priključeni na javni vodovod. V kolikor bo to mogoče, se bodo v roku enega leta od uveljavitve odloka morali priključiti na javni vodovod. Veliko občanov ima vodno dovoljenje za uporabo vode iz zasebnih vodnih virov, večinoma za zalivanje, nekateri tudi za uporabo pitne vode. Občinska uprava te podatke preverja in skupaj s KPV pripravlja seznam objektov, ki jih je zaradi bližine sekundarnega vodovoda možno priključiti na javni vodovod z najnižjimi stroški, in pregled potrebnih novih odsekov sekundarnega vodovoda. Vesna Erjavec 20 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Država, hvala ti za HRUP, poplave in mrke Izpadi elektrike, nevzdržen hrup, ki ga povzročajo neurejeni vodotoki in avtocestni promet, so glavni dejavniki, ki vplivajo na kakovost življenja ljudi v Občini Log - Dragomer in vsak dan buryo duhove. Kljub zelo obsežni problematiki in nujnosti reševanja stvari stojyo na mrtvi točki. Izpadi elektrike v Občini urniki, ki ob večjih nalivih po- bila odprta že septembra 1979, avtocestnem omrežju, saj je bil že leta 2004 izdelan Predlog operativnega programa varstva pred hrupom vzdolž avtoceste, po katerem so bili sanirani odseki Pesnica-Mari- Log - Dragomer niso nič novega, prav tako pa je vse po starem tudi pri reševanju te problematike - stvari se ne premikajo. Elektro Ljubljana je že novembra 2007 obljubilo, da bodo boljšo oskrbo z elektriko zagotovili v dobrem letu. Takrat so bile podpisane tudi služnostne pogodbe, ki naj bi omogočile gradnjo novega podzemnega kablovoda, pripravljen pa je bil tudi fazni načrt zamenjave električnih kablov. Po letu in pol stanje ostaja popolnoma enako kot na začetku. Električno omrežje ni bilo posodobljeno, občani še vedno nimajo zagotovljene brezskrbne oskrbe z električno energ^o in imajo zato materialno in poslovno škodo. Zaradi večkratnih nenadnih izpadov elektrike je velika možnost okvare električnih aparatov, saj le-ti zaradi nihanja napetosti delajo slabo ali se celo lahko pokvar^o. Res je imelo Elektro Ljubljana nekaj težav s pridobivanjem služnosti za električne kable, res pa je tudi, da jim je to prišlo prav. Najlažje je ob določenih težavah reči, da nekdo ni dal soglasja in tako odložiti delo na prihodnost. Na občini so zagotovili, da so Elektru ponudili pomoč pri zbiranju soglas^, vendar so jih ti zavrnili. Problematika vodotokov se rešuje že več kot desetletje Ena izmed večjih težav so tudi vodotoki oziroma hudo- plavljajo dvorišča, ceste in na žalost tudi stanovanja. Eden izmed krivcev za že več kot desetletje staro problematiko je tudi ARSO, ki je po zakonodaji v celoti pristojen za vodotoke. Na občini so pojasnili, da za enega izmed najbolj problematičnih delov, vodotok Malenščico, pripravljajo projekt ureditve in idejno rešitev ureditve vodotoka. Kot so pojasnili na občini, ARSO na podlagi predlogov o čiščenju, ki jih posreduje občina, pripravi prioritetni načrt čiščenja. Letos sta bila februarja očiščena dva vodotoka: Petrov graben (na Barju in do regionalne ceste) in Molšca severno od avtoceste. Problematika vodotokov je zelo kompleksna in težko bi bilo s prstom pokazati na krivca za nastalo situac^o, saj jih je več. Nedvomno so krivi tudi lastniki zemljišč, ki so posegli v struge vodotokov z zidanjem škarp in tako spremenili naravne razmere v okolju, ter občina, ki je takrat to dovolila. Na Občini Log - Dragomer so še pojasnili, da razmišljajo o poplavni štud^i večjih vodotokov, in sicer Molšce, Malen-ščice in Snešaka. Protihrupnih ograj očitno ne bo še kar lep čas Prizadevanja občanov in občine za gradnjo protihrupne ograje so že vrsto let kot klici žejnega v puščavi. Avtocesta na relac^i Ljubljana-Vrhnika je ko so bili razlaščeni prebivalci ob trasi avtoceste in so se jim poslabšale bivalne razmere, saj avtocesta poteka le nekaj deset metrov od številnih stanovanjskih hiš. Leta 2003 so se prizadeti občani Lukovice in Dra-gomerja združili in podpisali petic^o, ki je bila dopolnjena z elaboratom o meritvah hrupa, ki so pokazala odstopanje od normativov, ki jih odreja Uredba o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa. Od leta 2004 so potekali dogovori med DARSom in Občino Vrhnika, leta 2005 je bilo zapisano, da je izvedba protihrupne zaščite predvidena v letih 2007 in 2008. Maja leta 2007 so bili na Občini Log - Dragomer obveščeni, da se bo gradnja predvidoma začela v začetku leta 2008. Ob vsakem dopisu občine zaradi neizpolnjenih obljub o začetku gradnje so na DARSu roke za začetek gradnje prestavili na vedno poznejše termine, vedno z novimi izgovori. Zaradi negotove situac^e, vedno novih neizpolnjenih obljub in ker ni bilo zagotovil o začetku izvedbe protihrupnih ukrepov, se je župan Občine Log - Dragomer Mladen Su-mina konec marca obrnil tudi na Ministra za promet Patrika Vlačiča. Nanj se je obrnil v pričakovanju pospeševanja reševanja problematike izgradnje protihrupnih ograj na relac^i Brezovica-Vrhnika v naseljih Lukovica pri Brezovici, Dra-gomer in Log pri Brezovici. V naseljih Lukovica pri Brezovici, Dragomer in Log pri Brezovici po tridesetih letih še vedno ni zgrajena protihrupna zaščita. Občina je odgovor prejela 13. maja, kjer je iz dopisa razvidno, da zagotovil za gradnjo protihrupne ograje ni in da se bo zgodba o neizpolnjenih obljubah vlekla še kar nekaj časa. Peter Gašperšič, v. d., generalnega direktorja z Direktorata za ceste je v odgovoru pojasnil, da se mora DARS v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju ceste prilagoditi v skladu z določili operativnih programov, ki pa še niso izdelani. Nosilec izdelave operativnih programov varstva pred hrupom je Ministrstvo za okolje in prostor. Pojasnil je še, da ne glede na to zagotavljajo finančna sredstva za sanac^o hrupnih obremenjenosti ob obstoječem Zakaj poginjajo krave na Logu pri Brezovici - ODGOVOR Mag. Tomaž Ogrin v imenu Zveze društev za varstvo okolja v Našem časopisu z dne 28. aprila 2009 sprašuje direktorja občinske uprave Občine Log - Dragomer, kako je zaradi pritožb občanov ukrepal, ali je angažiral državne inšpekc^e in ali ima uprava dokumentac^o, ki dovoljuje omenjeno farmsko in žagarsko dejavnost v naselju Mole. Občinska uprava ni posebej ukrepala, vsaj v tem smislu ne, da bi pošiljala prgave na inšpekc^ske službe. Dejstvo je, da so vse pristojne inšpekc^e z delovanjem obeh kmet^ seznanjene. Iz odgovora župana je razvidno, da je opravil razgovor z Albinom Novakom in da se v okviru izdelave občinskega prostorskega načrta proučuje možnost preselitve kmetje na območje južno od avtoceste. Občinska uprava je pridobila kop^e upravnih dovoljenj, ki sta jih za objekte na kmet^i Novak izdali nekdanja Občina Vrhnika in Upravna enota Vrhnika. Z morebitno dokumentac^o, ki bi dovoljevala farmsko in žagarsko dejavnost ne razpolagamo. Po zagotovilu Upravne enote Vrhnika za dejavnost žagarstva dovoljenje ni bilo izdano; posebna dovoljenja za dejavnost kmetovanja se ne izdajajo, ima pa kmet^a Novak status zaščitene kmetje. Status kmeta je bil leta 1999 priznan nosilcu dejavnosti na kmet^i Sedej. Občina Log - Dragomer se je v skladu z določili Zakona o graditvi objektov kot stranka vključila v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo novega gospodarskega objekta z nadstrešnico na kmet^i Sedej, ki ga vodi Upravna enota Vrhnika. Postopek še ni zaključen. Ne glede na to, da občinska uprava ni pošiljala pr^av na inšpekc^e, so inšpekc^e prgave dobivale in tudi ukrepale. Iz dopisa Veterinarske uprave RS z dne 21. 4. 2009 je razvidno, da so v času v letih 2005-2008 na kmet^i Novak opravili 3 preglede. V dveh primerih so bile ugotovljene nepravilnosti, izdani sta bili odločbi. Kontrolni inšpekc^-ski pregled je v obeh primerih pokazal, da so pomanjkljivosti odpravljene. Na kmet^i Sedej je bil v letu 2009 opravljen nadzor nad zaščito živali. Ni bilo ugotovljenih elementov mučenja ali zanemarjanja. Občinski svet Občine Log - Dragomer te problematike še ni obravnaval. V mesecu aprilu sta dva občana zaradi hrupa in smradu na kmetiji Novak na občinski svet naslovila pritožbo. Župan je Albinu Novaku poslal poziv, da poskuša vplive, ki jih navajajo stranke, čim bolj omejiti. Prosil ga je tudi, da o izvedenih ukrepih in o svojem videnju reševanja te problematike občino obvesti. Občinski svet bo to problematiko obravnaval predvidoma 1. 7. 2009. V odgovoru, ki ga je župan poslal Uradu predsednika republike, je zapisano, da v danih razmerah mirnega sobivanja v tem okolji ni mogoče doseči. Že sicer zapleteno problematiko dodatno zaostrujejo porušeno zaupanje in spori med okoliškimi prebivalci in lastnikoma kmetj. Dejstvo je, da je kmetja Novak v tem prostoru delovala, še preden je bilo območje poseljeno, res je pa tudi, da je bil obseg poslovanja kmetje bistveno manjši. Dejavnost žagarstva je v tem okolju nova in zanjo ni pridobljeno dovoljenje, npr. kot dopolnilna dejavnost na kmetji. O učinkovitosti inšpekcje ne želim soditi, dejstvo pa je, da inšpekcja lahko ukrepa le okviru pooblastil, pristojnosti in da lahko sankcionira kršitelje le na podlagi zakonskih določil. Če inšpektor ugotovi kršitev in izda odločbo, in kasneje ugotovi, da so razmere sanirane, s postopkom ne nadaljuje. Verjetno bil lahko ugotovili, da določena vprašanja v predpisih sploh niso urejena in zato tudi inšpekcja nima podlage za ukrepanje. Občina poseb- nih pristojnosti na tem področju nima, lahko pa seveda pošilja prjave na inšpekcje, ampak to enako učinkovito lahko naredjo občani sami. Edina učinkovita rešitev bi bila, da se kmetja Novak preseli na območje južno od avtoceste. Pogoje za to bi bilo treba zagotoviti v okviru priprave občinskega prostorskega načrta, ker je treba doseči spremembo namenske rabe zemljišč. Do takrat bi pristojne inšpekcjske službe morale bdeti nad delovanjem obeh kmetj in sankcionirati vse nepravilnosti. Svojo vlogo bo morala odigrati tudi občina (tudi uprava in direktor), v tem smislu, da bomo inšpekcje opozarjali na razmere. O svojem delovanju pa bi najprej morala razmisliti oba gospodarja kmetj. Tudi če kot ekonomist nisem strokovnjak za kmetovanje, ocenjujem, da bi kmetja Novak lahko bila bolj urejena in da bi se dalo mnoge aktivnosti, ki so sedaj moteče, zmanjšati. Če dejavnost žagarstva nima dovoljenja, se ne sme opravljati. Prostore za obratovanje žage se da urediti tako, da emisje hrupa ne bodo presegale dovoljenih, je pa praktično nemogoče zagotoviti, da povečan promet zaradi izvajanja dejavnosti ne bo moteč in da ne bo pretirano uničeval ceste, ki ni bila zgrajena za take obremenitve. Mislim, da sta na potezi oba gospodarja kmetij. Tudi če bo problematiko obravnaval občinski svet, tudi če bomo poslali še kakšno prjavo, tudi če bodo inšpektorji ukrepali, to problemov ne bo rešilo, vsaj v celoti ne. Če bi torej kmetji naredili korak nasproti svojim sosedom, sokrajanom, bi tudi od njih lahko pričakovali nekoliko več razumevanja. Tudi za peteline, ki pojejo ob štirih zjutraj. Andrej Kos, direktor občinske uprave bor, Maribor-Tezno in Šmarje - Sap-Grosuplje. Po tem predlogu je kot četrti na prioritetni listi napisan tudi odsek Brezo-vica-Vrhnika. Visoki gabariti trn v peti Gašperšič je dodal, da je bilo na odseku Brezovica-Vrhni-ka v zadnjih letih zgrajenih že več protihrupnih ograj, v izdelavi pa je tudi projektna dokumentacja za izvedbo novih ukrepov. Povzel je tudi odgovor DARS-a, da zaradi izredno visokih gabaritov, ki so potrebni zaradi velike prometne obremenitve in neposredne bližine stanovanjskih objektov, izdelava projektne dokumen-tacje traja dlje časa, kot je bilo predvideno sprva. Izgradnja naj bi se začela lani septembra, ko so jo zaradi visokih gabaritov prestavili na letošnji začetek leta. Očitno sta višina gabaritov in projektiranje velik trn v peti, saj projektanti rešitve niso znali (hoteli) najti v dobrih osmih mesecih. Občani niso neenakopravni Gašperšič je očitke Sumine ob ugotovitvi, da so občani Občine Log - Dragomer, ki morajo že trideseto leto trpeti avtocestne zvočne emisje, neenakopravni glede na druge državljane, zavrnil. Pojasnil je, da je v skladu z rezultati strateških kart hrupa ob avtocestnem odseku Brezo-vica-Vrhnika obremenjenih 1313 prebivalcev, na celotnem omrežju v upravljanju DARS-a pa kar l3.789 prebivalcev. Dodal je, da na podlagi tega ni mogoče trditi, da bi bili prebivalci ob odseku Brezovica-Vrhnika kakorkoli zapostavljeni, obratno pa je za predmetni odsek. Čeprav predpisi upravljavca ne zavezujejo k sanacji čezmernih obremenitev, že od leta 2006 načrtujejo protihrupne zaščite. Pojasnilo je resnična tolažba za tistih 1313 ljudi, ki vsak dan živjo v nevzdržnih razmerah. Sedaj se lahko tolažjo z dejstvom, da niso sami, saj je takih skoraj 13.800 ljudi. Odgovor Gašperšiča je žalosten in tudi nedopusten, saj nihče ne bi smel tako živeti. Še bolj nedopustne pa so izjave, da prebivalcem, ki živjo ob avtocesti, upravljavci delajo uslugo, ko izdelujejo projektno doku-mentacjo za izgradnjo protihrupne zaščite, saj jih predpisi ne zavezujejo k temu. Vesna Erjavec Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo Koliko rund še do knokauta? Vsaka demokracya se meri po tem, kako močna je opozicya. Tako trdi naš štorkljasti občinski svetnik Branko Gorjan. In kajpak pozabi pojasniti, po čem se meri opozicja. Menda po tem, ali je je kaj v hlačah ali pa po izgubljenih volitvah le menca kot užaljena nevesta. Sem šel pač pogledat nekaj zapisnikov sej občinskega sveta. "Prisotnih l3, za 13" in tako se kar naprej ponavlja. Kje je potemtakem opozicija?! Kje je njen prvak, ki nam je pred volitvami obljubljal novo cerkev?! Nov bazen?! Nobene takšne ali drugačne modre pobude ne zmorem izbrskati v teh zapisnikih. Zakaj sploh sem si naložil to zoprno papirnato delo? Že nekaj časa spremljam polemiko, ki jo je v Našem časopisu zastavil Branko Gorjan; proti komu oziroma za kaj pa mi še ni čisto jasno. No, če je to oni isti mož, ki je pred našimi prvimi občinskimi volitvami tako goreče branil strankokracjo, mi je morda vendarle jasno. Kam je strankokracja, še posebej črno obarvana, ob pomanjkanju demokracje pripeljala to državo, že krepko občutimo. Pogljemo še, kam jo maha njen branitelj. Kdo že je oni, ki med mladino, žabicami denimo, novači kadre za podmladek SLS in to na hudo dvomljive načine? In kdo je v takšni službi, da lahko neljubim mu posameznikom žuga z inšpekcjami? Zakaj pravzaprav se mu je dal za jezik potegniti podžu- pan? Mar nima pametnejšega dela kot polemizirati po časopisu s samoljubnim napihovalcem "zgodovinskih zaslug"? Sem povprašal, kakšne vrste možak je naš podžupan in vse je jasno! Tehničen tip, strokovnjak, zavezan dejstvom, številkam. Več kot očitno ni s teološke fakultete in tudi politične manipu-lacje so mu tuje, ni jih vešč. Zato, gospod Popit, le nasvet - nazaj k delu in pustite brezplodne polemike v miru. Slepo-mišnež, ki jih sproža in vodi, se prej kot slej ujame v lastno past. Kot se je že, ko Popita enkrat opominja, da je vendar podpisal pismo o sobivanju, drugič pa mu že očita, da ga ni podpisal... Kakšna pozabljivost! Leta, gospod Gorjan? Gospoda draga, koga pa vse to sploh briga. Vesta, kaj pa nas res zanima? Predvolilne obljube! Dajta no, na kratko in jasno nam povejta, kdaj bomo dobili, kar ste obetali in zakaj še nismo: Gorjan, kje je nova cerkev? Gorjan, kje je bazen? Popit, kdaj bo kanalizacja, pločniki, varne poti v šolo? Zato, se mi zdi, smo izvolili svetnike. Ne zato, da valjo buče kot Gorjan, ki Popitu sploh ne odgovarja ampak melje, melje... Kdaj so volitve? Saj smo šele na polovici mandata, torej je prezgodaj za volilne pamflete. In prepozno za celjenje ran iz prejšnjih volilnih porazov. Ciril Brajer 5Í-5Í-5Í- 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 21 Florjanova maša in prevzem GVM-1 Dragomer, 10. maj - Prvo nedeljo po godu svetega Florjana, ki je 4. maja, je bilo v Dragomerju zelo slovesno. Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - Lukovica je organiziralo tradicionalno Florjanovo mašo za vse žive in pokojne gasilce. Po maši je na dvorišču pred gasilskim domom v Dragomerju sledila slavnostna predaja novega gasilskega vozila za prevoz moštva. Sveti Florjan je bil kot uradni nehal slaviti, bil je tudi službe- zastopnik in zaščitnik gasilcev sprejet v začetku 19. stoletja, ko se je začelo organizirano gasilstvo in ko so se začela ustanavljati prostovoljna gasilska društva. V obdobju med obema vojnama so Florjana zelo častili, svoje mesto je imel tudi na praporih gasilskih društev. Dan zavetnika, 4. maj, je bil praznik, ko so gasilci organizirano hodili v cerkev ter na vajah prikazovali načine gašenja. Od leta 1946 do osamosvojitve Slovence se je sveti Florjan pre- no odmaknjen iz gasilskih domov in enot. Z osamosvojitv^o naše države se je sveti Florjan vrnil v gasilske domove in na gasilske prapore. Ponovno pa so se začele tudi Florjanove maše. Sveta maša zavetnika gasilcev je po tradicii potekala v prostorih gasilskega doma v Dragomerju, udeležili so se je gasilci iz PGD Dragomer - Lukovica, PGD Cajnarje in PGD Mavčiče, podžupan Občine Log - Dragomer Marko Po- pit in številni občani, ki so se v slavnostni maši spomnili na nesebičnost gasilcev in molili za vse žive in pokojne gasilce. Po maši je pred gasilskim domom sledila slavnostna predaja novega gasilskega vozila GVM-1 za prevoz moštva. Ključe novega vozila je poveljniku PGD Dragomer - Lukovica, Aleksandru Remškarju, predal podžupan Marko Popit, ki je ob tej priložnosti povedal, da na občini poskušajo slediti novim standardom opremljenosti gasilcev. Lani so v PGD Dragomer - Lukovica v uporabo prejeli gasilsko vozilo GVC 16/25, sedaj pa slavnostno predajajo še vozilo za prevoz moštva. Marko Popit je dejal, da si žel^o, da bi s takim tempom nadaljevali tudi v prihodnosti. Staro vozilo, ki so ga gasilci uporabljali kar 21 let, so v uporabo predali PGD Cajnarje. Zaželeli so jim tudi, da bi jim prav tako dobro služil. Da pa bosta staro in novo gasilsko vozilo še boljši in varnejši, ju je blagoslovil župnik Janez Mihelčič. Maše svetega Florjana v gasilskem domu v Dragomerju so se udeležili gasilci iz PGD Dragomer - Lukovica, PGD Mavčiče in PGD Vesna Erjavec Cajnarje ter številni občani. PGD Dragomer - Lukovica je dobilo v uporabo novo vozilo za prevoz moštva. Vozili je blagoslovil tudi župnik. Podžupan Občine Log - Dragomer Marko Popit je povedal, da si žel^o, da bi tudi v prihodnosti sledili potrebam gasilcev. V Logu - Dragomerju zbrali skoraj 2 toni nevarnih odpadkov Dragomer, 21. apri l- Na parkirišču nekdanje KZ je v torek, 21. aprila, potekala akcya zbiranja nevarnih odpadkov. V triurni akcyi je bilo zbranih 1943 kilogramov nevarnih odpadkov, ki so jih pripeljali občani Loga - Dragomerja. V istem tednu je akcya potekala tudi v Borovnici in na Vrhniki, kjer so zbrali skoraj 5 ton in pol nevarnih odpadkov. Akc^e se je udeležilo 134 občanov nasel^' Dragomer, Log in Lukovica, ki so s prinesenimi nevarnimi odpadki pripomogli k zmanjšanju onesnaževanju okolja. Občani so prinesli kar 702 kilograma odpadnih barv, lakov, črnil in podobnih nevarnih odpadkov. Zbranih je bilo 343 kilogramov akumulatorjev, 223 kilogramov jedilnih olj, 153 kilogramov motornega olja ter 159 kilogramov onesnažene embalaže. Na akc^'i je bilo zbranih tudi veliko zdravil, topil, čistil, bater^', pesticidov, kislin, alkal^', pršil in fluorescentnih cevi. Nevarni odpadki pomen^o grožnjo za naše zdravje in okolje Na Komunalnem podjetju Vrhnika so z udeležbo na akc^'i in količino zbranih nevarnih odpadkov zadovoljni. Jožica Rupnik je povedala: »Takšne akc^e so zelo pomembne in izredno potrebne, saj tako preprečimo, da nevarni odpadki ne pridejo na odlagališče na- vadnih odpadkov. Treba se je namreč zavedati, da z nepravilnim odlaganjem nevarnih odpadkov na odlagališča ali v zabojnike za komunalne odpadke škodimo podtalnici in zastrupljamo pitno vodo.« Na KPV so tudi poudarili, da kljub vse večji ekološki ozaveščenosti veliko ljudi še vedno ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki po-men^o veliko grožnjo za naše okolje in so zdravju škodljivi ali pa imajo več nevarnih lastnosti. Nevarnih odpadkov nikoli ne smemo odlagati skupaj z drugimi komunalnimi odpadki. Že pri sami proizvodnji takih odpadkov nastaja veliko okolju škodljivih snovi. Zato moramo poskrbeti, da tudi ko niso več uporabni, ne pridejo v stik z okoljem. Posledice nepravilnega odlaganja nevarnih odpadkov so lahko zdravju in okolju zelo škodljive. Če nevarne odpadke odvržemo v zabojnik za nekoristne odpadke, jih s komunalnim vozilom odpeljejo na odlagališče. Tam jih stresejo, poravnajo z buldožerjem in povoz^o s kompak-torjem, pri čemer se embalaža večinoma poškoduje in ostanki nevarnih snovi se izcedno na odlagališče. Ob dežju nevarne snovi pronicajo skozi smeti v komunalno izcedno vodo. Čeprav onesnažena voda odteče skozi čistilno napravo, pa se nevarne snovi tam ne očistio, saj so za očiščenje tako onesnažene vode potrebne posebne čistilne naprave. Končna posledica nepravilnega odlaganja je onesnažena voda. Pri pravilni uporabi, shranjevanju in odlaganju nevarnih odpadkov je njihova nevarnost za ljudi in okolje neznatna. Ekološka vzgoja otrok je izjemno pomembna Na KPV men^o, da ločeno zbiranje odpadkov in zbiranje nevarnih odpadkov ni samo postavitev ekoloških otokov ali organiziranje tovrstnih ak-c^', pač pa je najpomembnejše vzgajanje otrok v ekološko ozaveščene posameznike. Z otroki se je treba pogovarjati o ločenem zbiranju odpadkov, povedati jim je treba, da bater^' ne smemo odlagati v naravo oziroma zabojnike, temveč jih je treba zbirati ločeno. Na tak način vzgajamo novo generacijo, ki je ekološko ozaveščena, poleg tega pa so otroci mnogokrat tudi učitelji svojim staršem in jim povedo, kako je treba ravnati z nevarnimi odpadki. Ljudje lahko sami poskrbimo, da bo naše okolje čistejše in manj onesnaženo ter posledično naše zdravje in splošno počutje boljša. Občani lahko nevarne odpadke brezplačno oddajo dvakrat na leto na akc^ah zbiranja nevarnih odpadkov, in sicer aprila in septembra. Poleg tega pa tudi na CRO Vrhnika v zabojnik za zbiranje nevarnih odpadkov v ponedeljek in sredo od 10.00 do 18.00, v torek, četrtek in petek od 7.00 do 15.00 ter v soboto od 8.00 do 16.00. Vesna Erjavec Cepljenje lisic proti steklini in poleganje srn Veterinarska uprava RS je 6. maja začela s spomladansko akcyo cepljenja lisic proti steklini, ki bo trajala do konca junya. V tem času psom ni dovoljeno prosto gibanje, pri čemer so izvzeti službeni psi. Maja in junya srne polegajo svoje mladiče, na kar morajo biti posebno pozorni kmetje pri košnji trave. Za polaganje oziroma odmetavanje vab bodo poskrbeli piloti domačih športnih društev z višine 300 metrov s posebej zato prirejenimi športnimi letali. Stane Čuden, gospodar Lovske družine Brezovica, je opozoril, da morajo lastniki psov v tem času imeti svoje ljubljenčke na povodcih, psi pa naj imajo tudi nagobčnike. Po zahtevah Mednarodne zdravstvene orga-nizac^e je treba vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Če pride vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je treba tako mesto dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto. Meseca maj in jun^' sta tudi obdobje, ko srne polegajo svoje mladiče v visoko travo. Prve dni mladiče srn varuje pred nevarnostmi pikasta obarvanost ter brezvonjavost. Varovalna barva jih na travniku prekrše tudi kmetu med košnjo. Največkrat se porežejo pri košnji, kjer kos^o travnik v krogih, kjer mladiči v sredini travnika postanejo zaradi hrupa zbegani. Stane Čuden je dejal, naj imajo kmetje pri košnji plašilne naprave. Poudaril je, da je zdajšnja sodobna tehnolog^a problematična, kar zadeva obvarovanje srn. Novodobne kosilnice so izredno hitre in naenkrat pokosio veliko območje, tako da se v praksi živali mnogokrat nimajo časa umakniti. Zato je priporočljivo, da kmetje v času poleganja mladičev pred košnjo travnik pregledajo in morebitnega najdenega mladiča s šopom trave odnesejo v gozd oziroma na bližnji travnik, kjer ga bo srna zagotovo našla. Vesna Erjavec Akc^e zbiranja nevarnih odpadkov se je v Občini Log - Dragomer udeležilo 134 občanov; zbrali so skoraj dve toni nevarnih odpad- kov. Nevarni odpadki iz gospodinjstev imajo na embalaži natisnjene oranžne opozorilne znake. Po veljavnih predpisih jih ni dovoljeno odlagati skupaj z drugimi odpadki. Občina Log-Dragomer Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09 1358 Log pri Brezovici telefon: 01/750-77-00; faks:01/750-77-05 Uradne ure v občinski upravi Občine Log-Dragomer za osebni obisk in po telefonu so: v ponedeljek od 9. do 12. ure, v sredo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure in v petek od 9. do 12. ure. 22 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Čistilna akc^a na Logu Tako kot vsako leto smo tudi letos organizirali obširno in dobro pripravljeno čistilno akcyo. Najprej je bilo treba prevoziti vse ceste, ulice, kolovoze in pregledati po grmovju, kje vse so smeti. Čeprav čistimo vsako leto, smeti in nesnage nikdar ne zmanjka. Res je tudi, da v teh akcyah sodelujemo vedno isti ljudje. No, letos je bilo malo drugače: bilo je kar precej novih priseljencev. Stanje po ulicah Loga je dokaj lepo urejeno. A čim zavremo v gozd, posebno tam, kjer se v časom pospravi svoj avto in odloži smeti. Tako je udaril dve muhi na en mah, kot mi »svinjač« našega lepega Barja. Letos smo načrtovali 22 ekip, ker pa je bilo udeležencev ve- liko, smo osnovali še dve ekipi. Naši gasilci so bili poglavje zase. Čistili so posekan breg nad gasilskim domom. To je je vedno parkiran kakšen avto, a ravno takrat ni bilo nobene-Materialna škoda je kljub temu velika. Stanje sva si ogledala z g. županom. Naša fo-tografinja Romana Gerbec pa je vse lepo fotografirala. Kot že rečemo, veliko ljudi ni prišlo na zborno mesto, npr. gasilci, Jordanov kot, Rosovže, viken-daši iz Ferjanke. Prejšnja leta je bil zaključek akc^e pri nas na Logu v gasilskem domu. Letos je bilo to prestavljeno v bližini gradi, je stvar obupna. Drug problem je na Barju. Celotno Barje vsako leto temeljito očistimo, a je nekaj »svinjačev«, ki kot rekreativci pripeljejo na Barje verjetno iz mesta psa, ga spustio, da opravi svoje potrebe, razleta se po njivah in travnikih, lastnik pa med tem pravimo. Samo sedaj bo tudi to drugače. Dogovorjeni smo, da če greš na Marost, vzemi s seboj fotoaparat in bodi pozoren na take onesnaževalce. Potem bomo imeli fotografijo, ki bo dokaz za sankc^o in ukrepanje. Kajti ni pošteno, da za vsakega prišleka takoj mislimo, da je bilo že dalj časa v načrtu, a ni prišlo na vrsto. Ta akc^a je bila kot nalašč, da bi uredili tudi to. Lani se je odlomil velik hrast in skozi steno doma pogledal v gasilsko kuhinjo. Napravil je zelo veliko škodo. Letos pa se je utrgal plaz in zaprl prehod z avtomobili za domom. Tam gasilski dom Dragomer. Tako veliko naših članov ni šlo na zaključek akc^e in malico. Bili so utrujeni od dopoldanskega dela. Prihodnje leto bo zaključek verjetno na Logu, vsaj tako bi bilo prav in pošteno in bodo slavja deležni vsi naši krajani. Sama akc^a je potekala tako, da je skupina vzela tri ali štiri vreče in odšla na svoj »rajon«. Ko je bila vreča polna, so jo pustili ob cesti in nabirali v drugo vrečo. Vsaka ekipa je imela dve vrsti vreč. V vrečo so pobirali koristne odpadke, v črno pa nekoristne. Vreče ob cesti so potem pobirale ekipe s traktorskimi prikolicami. Prvi traktor je s svojo ekipo vozil g. Marko Remškar, drugi Pavle Kozjek, avto s prikolico je vozil g. Marjan Trček. Pobiral je smeti na Rosovžu, Ferjanki in kjer je bilo še kaj potrebno. Če je ekipi zmanjkalo praznih vreč, so naju poklicali in sva jih z mojo fotografinjo odpeljala tja in jih spotoma še fotografirala. Vse smeti so zvozili na deponijo pri nogometnem igrišču na Logu. Od tam jih je komunala odpeljala na Vrhniko. Vse skupaj se je končalo okrog 12. ure v gasilskem domu v Dragomerju. Tam sta bili organizirani okrogla miza in malica, za katero je lepo poskrbel g. Stane Dečko, s pomočjo g. Blaža Rudnika. Na okrogli mizi je bilo kar nekaj uglednih gostov, kot so bili: predsednik državnega zbora g. Pavel Gantar, sekretarka iz Ministrstva za okolje in prostor ga. Jelena Hladnik, g. Ivo Vajgl s sinom, župani ali podžupani občin ob reki Ljub-janici. Razprava o pobiranju smeti je bila dolga in pr^etna in tudi poučna. Vsak poročevalec je povedal svoj pogled na čistilno akc^o. Vsem pa je bilo skupno, da se je akc^e udeležilo rekordno veliko število naših občanov, ki so pobirali in čistili naše okolje za različnimi onesnaževalci. Pa še ena zanimivost. Vozniki tovornjakov, ki voz^o po stari cesti, se ustavljajo pred šolo ali Mercatorjem na Logu, tam si kup^o malico, v kabini pojejo, pop^ejo sok ali vodo. Potem kabino lepo po-spravno, svojo vodo odtočno v prazno steklenico in vse skupaj lepo odvržejo za cesto. Tudi na take primere bomo v prihodnje bolj pozorni. Popisali bomo število tovornjakov. Na koncu bi se rad lepo zahvalil gostom okrogle mize, pa tudi občankam in občanom, ki ste se udeležili čistilne akc^e. Res pa je, da je bilo letos precej manj smeti kot lani. Prepričan pa sem, da jih bo prihodnje leto zopet manj, kajti vse leto si bomo prizadevali preventivno. Pa srečno. Ludvik Rožnik Upokojenci društva Dragomer - Lukovica smo se letos udeležili že dveh izletov 18. aprila smo se odpravili na izlet v Avstr^o. Pot nas je najprej vodila skozi karavanški predor po turški avtocesti do mesta Hallstadta, mesteca, po katerem se imenuje pomembno obdobje evropske kulture in je vpisano v seznam svetovne kulturne dediščine. Schratt. Po krajšem postanku, smo pot nadaljevali k prekrasnemu jezeru Wolfgangsee, kjer smo uživali v prelepi naravi ter občudovali mestece s prastaro gotsko romansko cerkv^o. Ga. Milica Lavrenčič, ki nas je tudi vodila, nam je podrobno in zanimivo predstavila vso zgo- Tam sta nas na turistični do-mač^'i Pri Lukčevih pričakala pr^azna oskrbnika Andreja in Bine Likar, nam predstavila običaje in znamenitosti tamkajšnjih krajev in nas postregla s tradicionalno kostelsko malico. V tistih krajih sta bila najpo- Tam smo občudovali neverjetno lepoto narave, saj se tam spogledujeta globoko jezero in strma gora, na pobočju katere je zgrajeno zanimivo mestece. Zelo zanimiv je bil tudi arheološki muzej, predvsem pa sta bila vredna ogleda čudovita gotska cerkev in nenavadno pokopališče, ki je svetovna posebnost. Nato je sledila vožnja do bližnjega mesteca Bad Ischl, znamenitega po slanih toplicah. Obiskali smo cesarsko vilo, kjer smo se srečali s časi Franca Jožefa in njegove znamenite soproge Sissi, pa tudi cesarske ljubice Katarine dovino, ki se nanaša na tiste kraje. Tudi vreme nam je bilo izredno naklonjeno in tako je v poznih popoldanskih urah sledila vožnja proti domu. 12. maja je bil naš drugi izlet, ki ga imamo po programu leta 2009. Tokrat smo se namenili v Kostel, v prelepo, slikovito in razširjeno pokrajino ob levem bregu zgornjega toka reke Kolpe. Najprej nas je pot vodila skozi Ribnico do Kočevja, kjer smo se okrepčali z jutranjo kavico, nato pa smo pot nadaljevali v Kostel, ki je znan po čisti Kolpi, neokrnjeni naravi ter ugodnem podnebju. membnejši vir zaslužka tovor-ništvo in krošnjarstvo. Tako so si Kostelci na svojih popotovanjih po svetu predvsem kot krošnjarji širili znanje in splošno duhovno izobrazbo. Ugotovljeno je, da ima tisti del doline reke Kolpe izjemne re-generac^'ske zmogljivosti, kar so pokazale tudi geometrične raziskave. Raziskali so vrsto različnih energetskih centrov (ugotovljenih je okoli 40), saj iz globine izvirajo sile, sposobne prenove in regenerac^e. Uresničitev tega projekta bo omogočila razvoj poglobljenega, visoko kakovostnega zdravilnega turizma v tamkajšnjih krajih. Sledila je pot na kostelski grad in v naselje pod njim, ki sta v pisnih virih prvič omenjena že leta 1313 in sta ves ta čas središče pokrajine. Leta 1418 so grad kupili Celjski groje, ga preuredili in povečali, naselje pod njim pa poimenovali Trg (in mu podelili trške pravice). V tistem obdobju je kostelsko območje veliko pridobilo na pomenu, saj so se začele razvrati trgovske poti. Vendar je skozi stoletja grad utrpel številne napade, sledilo pa je tudi ropanje in požig okoliških vasi. V času francoske okupac^e (1809) je bil grad v celoti požgan. Zdaj potekajo obnovitvena dela na prvotnem starem gradu. Ogledali smo si tudi cerkvico sv. Treh kraljev ki stoji na samem grajskem dvorišču in je predstavljala svetni del gradu. Njena posebnost sta zvončnica s kar tremi linami in glasniški kamen. Povezanost z okoljem izpričujejo okorne lin^e zidov in skromna oprema, ki sega do kop^e Rafaela in kipa Žalostne Matere Božje, prenesene iz uničene cerkve. Nato nas je pot vodila na ogled slapa Nežica na lehnja-kotvornem potoku enakega imena, ki je v bližini vasi Fara, tik nad magistralno cesto. Stružnica je tipično kraška planota, polna vrtač in vrhov, ki segajo od 550 do 900 m nadmorske višine. Andreja nam je predstavila legendo, po kateri je slap dobil takšno ime. Ogledali smo si tudi znameniti mlin Grbac, ki ga poganja Pr'farski jarak in je še edini mlin na Kočevskem. Lep sončen dan z mnogimi lepimi vtisi in novimi spoznanji smo zaključili s popoldanskim kosilom v Kočevju in se zadovoljni vračali proti domu. 4. jun^a bo izlet v Brda na češnje. Program izleta je ob- javljen na oglasnih mestih. Pohitite s pr^avami. Druga obvestila Društva upokojencev: • V času poletnih počitnic (ju-l^', avgust) ne bo uradnih ur v kotičku. • Meritve krvnega tlaka in merjenje maščob bo jun^a, kot je že navedeno na oglasni deski, in sicer 9. 6. 2009. Jul^a, avgusta in septembra meritev ne bo zaradi poletnih počitnic. Znova se bodo začela 13. 10. 2009. • Vabljeni ste na zabavno igro - pikado. • Vse zainteresirane članice Balinarske sekc^e vabimo, naj se zglas^o zaradi začetka tekmovanja. Za morebitna vprašanja smo vam na voljo na tel. številki, objavljeni v letnem programu. Odbor DU - Dragomer - Lukovica Zapisala: M. Draksler 25. maj 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 23 Pohod na Kraški rob Kljub slabi vremenski napovedi smo se v ponedeljek, 27. aprila, člani PD REGA zbrali pred trgovino na Logu in se z manjšim avtobusom odpeljali proti Primorski. Že med vožnjo proti Črnemu Kalu se je med oblaki sem ter tja pokazalo sonce. Skozi ozko in nepregledno cesto smo prišli v vasico Podpeč, kjer je šofer parkiral avtobus. Odpravili smo se do obrambnega stolpa iz l5. stoletja, ki skoraj pravljično prebiva med zelenjem in se nato povzpeli na vrh Kraškega roba. Kraški rob je ime za slovenski del skalne pregrade, ki poteka od Italce in se nadaljuje proti Učki. Nekaj časa smo hodili po »robu«, občudovali lepo planinsko cvetje in razgled na vasi in železniško progo pod nami. Nato smo po gozdni stezi prišli v vas Praproče. Pot se je nadaljevala med travniki do makadamske ceste navzgor proti oddajniku. Vmes smo imeli krajši postanek za malico in počitek. Potem nas je pot vodila do oddajnika in nato desno ponovno po robu, kjer je bil lep razgled na viadukt Črni Kal ter Tržaški in Koprski zaliv. Tam raste zelo veliko timpana, zato nas je vseskozi spremljal njegov vonj. Nato smo se odpravili skozi borov gozd do železniške proge, jo prečkali in se potem mimo Črnokalske skale, ki je namenjena plezalcem, spustili v Črni Kal. Vas je znana po kmečki hiši z najstarejšo vklesano letnico (l489). Zanimiv je tudi zvonik cerkve, ki se je zaradi plazovitega terena nagnil za en meter in je od leta 1996 oprt z jekleno žico. Po bližnjici smo nato prišli v vas Predloke. Šofer je šel po avtobus, mi pa smo obiskali vinsko klet Olenik, kjer so nam postregli z odličnim re-foškom. Po prihodu avtobusa smo se odpeljali v Hra-stovlje. Kraj je najbolj znan po romarski cerkvici Svete Trojice iz 12. stoletja, ki stoji na dobro vidni vzpetini nad vasjo. Notranjost cerkve v celoti pokrivajo freske, ki prikazujejo prizore iz stare in nove zaveze. Najbolj znana je freska Mrtvaški ples, ki ponazarja, da smo pred smrtjo vsi enaki. Po ogledu in skupinski fotografiji pred obzidjem cerkvice smo se peš odpravili na turistično kmet^o Škrgat, kjer smo se zunaj na terasi podprli z okusno hrano in dobro kapljico. Pozno popoldne smo se veseli in zadovoljni, da smo imeli srečo z vremenom in da smo sku- paj preživeli lep praznični dan, odpeljali proti domu. J. Trček •Osnovna šola Log - Dragomer • Osnovna šola Log - Dragomer • Osnovna šola Log - Dragomer • Osnovna šola Log - Dragomer • Osnovna šola Log - Dragomer Unicefov projekt Punčka iz cunj Že šesto leto zapored smo se tudi v šolskem letu 2008/2009 vključili v Unicefov projekt Punčka iz cunj. Štiri dni smo v času podaljšanega bivanja izdelovali punčke in fantke iz vsem, ki ste pomagali v tej humanitarni akc^'i, se najlepše zahvaljujemo. Mentorici Unicefa: Lojzka Ša-rabon in Nina Cerkovnik Vtisi učencev: Uživali sva pri delanju punčke iz cunj. Najina punčka ima v laseh rožo, oblečeno pa ima modro oblekico. Živi v Španci, zato sva ji dali ime Anastas^a. Imava jo radi, spoštujeva njeno lepoto. Zelo ima rada španske plese, saj je španska plesalka. tudi. Moja punčka ima črtasto pisano majico in dva rdeča čeveljčka. Kupila se jo jaz in ime ji je Elina. Rada se igram z njo in jo imam v svoji sobi. Lea Štrukelj Jure Novak in Andraž Tomšič sva naredila fantka iz cunj in ime mu je Marko. Oblečen je v obleko, podobno tigrovemu kožuhu. Fantka je kupil Andraž in ga ima doma. Jure Novak cunj, pri čemer so nam pomagale mamice in babice naših učencev. Preden smo začeli izdelovati punčke, smo se z otroki pogovarjali o revščini, o otrocih, ki nimajo hrane, obleke in osnovnih življenjskih potrebščin. Otroci so bili odločeni, da pomagajo sovrstnikom. Z velikim navdušenjem so polnili modele punčk in izdelovali oblačilca. Omeniti moramo še mamico naših dveh učenk, gospo Polono Pačnik, ki je umetniško naslikala obraze večini naših punčk in jim vdihnila dušo. Izdelali smo 37 punčk in fantkov, ki smo jih aprila razstavili na prodajni razstavi na naši šoli. Vsako punčko smo opremili tudi z osebno izkaznico o punčkini identiteti. Cena punčke je bila 20 €, s prodajo prav vseh pa smo zbrali 740 €. S tem denarjem bo Unicef 37 otrokom v Afriki omogočil cepljenje proti nalezljivim otroškim boleznim. Naredili smo dobro delo in Obožuje lastnici Žano in Nast-jo. Nastja Lebar in Žanet Za-konjšek Mojemu fantku je ime Šun in je karatejec. Je iz Japonske. Naredil sem ga sam in za njega sem vložil veliko truda. Ima črtaste hlače in nima majice. Dečku iz prvega razreda je bil tako všeč, da se je odločil, da ga bo kupil. Tim Zajc Petrič Punčko iz cunj mi je pomagala izdelati babi. Zelo sem se zabavala. Ko sva končali, je bila babi zelo zaspana. Lavra Malavašič Moje ime je Lara in tudi jaz sem izdelala punčko iz cunj. Ime ji je Sofija. Ima svetle, rumene lase, spete v čop. Obleko ima rdečo. Kupila sem jo sama in vedno se igram z njo. Lara Winterleitner Punčko moraš napolniti s peno, lase ji narediš iz volne, ki jo zaš^'eš na glavo punčke. Narišeš ji oči in usta, pa nos ima ramnicami. Ima dolge in tudi »skravžljane« lase. Kupila jo je moja soseda Hana. Anja Švikart Pomagala sem pri izdelavi punčk iz cunj. Pri tem mi je pomagala sošolka Lori. Najini punčki je ime Helena. Prihaja iz države Hrvaške. Helena se bo predstavila po slovensko: »Dober dan, sem Helena!« Anja Jelnikar Našemu fantku je bilo ime Den-zmaj, iz države po imenu Španca. Ime smo si izmislili po risanki Bakuganski bojevniki. Naredili smo ga Žiga Zakraj-šek, Žiga Kogovšek in Žiga Rep. Svit je polnil fantka, Rok pa je podajal polnilo. Potem sva šla h gospe, ki nama je zašila lase, nato pa še h gospe, ki je fantku narisala obraz. Rok je naredil obleko in črni pas zato, ker je najboljše japonski karatejec. Ime mu je Samoraj in prihaja iz Japonske. Svit Mrzlikar in Rok Torkar Naredila sva fantka, doma je iz Slovence, v ulici Podplešivica 44. Hodil je v 2. a razred OŠ Log - Dragomer. Ima modre lase, črno srajco, rumene hlače, rjave oči in rumene čevlje. Anže Ivič in Gašper Jalševac Babi in dedi sta mi pomagala delati. Babi je šivala, dedi je izrezal, jaz pa sem pomagala nit vtakniti v šivanko. Punčki je ime Angelina. Kupila sem jo jaz in imam jo v svoji sobi. Vsakič, ko jo pogledam, se ji nasmejim. Tudi mojemu bratcu je všeč. Brina Štante Marca smo naredili punčke iz cunj. Tudi jaz sem naredila punčko. Ime ji je Aelin in je iz države Danske. Ema Purkrat Moji punčki je ime Maja. Oblečena je v kopalke. Pomagala mi je mami. Moja punčka je iz Sloven^e. Špela Remškar Živjo, jaz sem Anja, moji punčki pa sem dala ime Janja. Oblečena je v oblekico z na- Tudi starši zaslužno pohvalo Kadar govorimo o vrtcih se ponavadi pogovarjamo o otrocih, ki ga obiskujejo in o delavcih, ki v njih delajo. Pogovor teče tudi o dejavnostih vrtca in o samem delu z otroki, pa o stroških. Ne govorimo pa o pomembnem členu v življenju vrtca - o starših. Pri delu v vrtcu je zelo pomemben dejavnik priprav- v likovnem kotičku nikoli ni primanjkovalo papirja, prav tako so starši prispevali tudi barvice , naravni in odpadni material ( papirnate tulce, blago^). V vrtec so prinašali igrače in knjige, ki so jih doma lahko pogrešili. Zašili so nam oblačila za igro »zdravnik« in nas opremili tudi z drugim materialom. Prav tako so ljenost staršev sodelovati v življenju vrtca. Radi bi spregovorili prav o takih starših, o starših otrok, ki obiskujejo vrtec v Dragomerju, še posebej o starših skupine » ŽABIC«. Njihovo sodelovanje se je izražalo na različnih področjih. Pomagali so nam opremljati kotičke z različnimi materiali. Skrbeli so, da nam zbrali sredstva za nakup fotoaparata, s pomočjo staršev smo v vrtcu dobili nov DVD in dovolj risank in filmov, da nam bo v deževnih dnevih čas hitreje tekel. V letošnjem letu so nam podarili računalniško opremo in omogočili organizirati računalniški kotiček. Omogočen nam je bil izlet na ljubljanski grad in ogled lutkovne pred- stave. Da so naši starši nekaj posebnega lahko vidi vsak, ki obišče igralnico najstarejše skupine v vrtcu Dragomer. Starši so si v začetku leta vzeli čas in jo v popoldanskem času sveže prepleskali in okrasili, da bi otroci se otroci v vrtcu pr^etno počutili. V naše delo so se vključevali tudi babice in dedki, ki so bili vedno pripravljeni pomagati ali pa v dopoldanskem času spremljati otroke na izletih in nam tako popestriti skupna druženja. Skozi celo leto sva se trudili, da bi bil čas, ki ga otroci preživao z nama sproščen in zabaven. Trudili sva se, da bi otroci pridobili izkušnje, ki jim bodo v pomoč v šoli in življenju. Brez vaše pomoči, dragi starši, pa bi bilo delo okrnjeno in ne tako polno. Druženje z vami nama je bilo v veselje in naju je vsak dan znova napolnilo z energ^o. Zato se vam zahvaljujeva za dobro voljo in pr^aznost, za jutranji nasmeh in tisti »hvala« ob koncu dneva, ki nama je pomenil priznanje, da delava prav. Afriški pregovor pravi, da je potrebna cela vas , da se vzgoji otrok in vi ste ta pregovor živeli z vašimi otroki in z nama. Hvala! Ivi in Tomi NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika Praznik Občine Vrhnika v v Častni občan dr. Boštjan Zekš Občina Vrhnika je v petek, 8. maja, s slavnostno akademyo v Cankarjevem domu na Vrhniki obeležila svoj občinski praznik. Slavnostni govornik je bil župan dr. Marjan Rihar, za kulturni program pa sta poskrbela Big Band Vrhnika in igralec Janko Petrovec. Podeljena so bila tudi tri občinska priznanja. Naziv častnega občana je prejel akademik in minister dr. Boštjan Žekš, zlato plaketo je prejel Stojan Jakin, direktor KP Vrhnika, srebrno pa magistra etnologye Tatjana Oblak Milčinski. V dvorani se je zbralo kar precej eminentnih gostov, od županov sosednih občin, dobitnikov priznanj, dr. France Cukjati, podpredsednik državnega zbora, občinskih svetni- praznika izpred treh let, ko se je Vrhnika spominjala 130. obletnice rojstva Ivana Cankarja, ko so v dvorani sedeli častni gostje: predsednik države dr. Janez Drnovšek, predsednik držav- 130 let Prostovoljnega gasilskega društva Vrhnika in 100 let starovrhniških gasilcev, 120 let Turističnega društva Blagajana, 50 let OŠ Ivana Cankarja in 50 let vrhniške knjižnice. Lani so 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gostje in drugi prisotni na slavnostni akademci Za kulturni program sta poskrbela orkester Big Band in igralec Janko Petrovec. kov, predstavnikov krajevnih skupnosti in drugih. Za uvod je igralec Janko Petrovec prisotne pozdravil z odlomkom iz Can-carjeve doline Šentflorjanske: »Kako si prostrana, dolina šentf-lorjanska! ...« Župan dr. Marjan Rihar se je v slavnostnem nagovoru spomnil praznovanja občinskega ora France Cukjati in dr. Žekš. »Zdaj enega od gostov ni več, dr. Janeza Drnovška, druga dva pa ponovno sedita z nami, vendar v nekoliko drugačnih funk-c^ah kot tri leta nazaj.« V nadaljevanju se je spomnil lanskih obletnic delovanja nekaterih društev in organizac^ v občini: jMe se na Vrhniki z novo energetsko postajo odprle tudi nove energ^-ske zmogljivosti. Vrhnika je dobila prenovljena vstopna vrata s krožišči, kolesarskimi stezami, pločniki in novimi trgovinami. Nad našo dolino pa so se zgrnili tudi temni oblaki gospodarske krize, ki je naše krajane zelo prizadela. Kar nekaj podjetý je Slavnostni nagovor župana dr. Marjana Riharja zaprlo svoja vrata in veliko ljudi je ostalo brez dela. Nastala situac^a je poslabšala ali celo odpravila občutek varnosti za tod živeče. Vseeno pa se je treba s težavami soočiti in Jih obrniti v nov razvojni izziv. Župan je še povedal, da morajo vsi stremeti k istim cil em, si v stiski pomagati in sodelovati, saj se bodo le tako izkopali iz nastale situac^e in dosegli dobre razvojne priložnosti. Nato je sledilo podeljevanje občinskih priznanj, ki jih je podelil župan dr. Marjan Rihar. Srebrno plaketo Ivana Cankarja prejela mag. Tatjana Oblak lčinski za dolgoletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena na področju etnolog^e in literature. Zlato plaketo je prejel Stojan Jakin, dipl. inž. gradbeništva, za življenjsko delo na področju urejanja okolja. Najvišje priznanje, častni občan Občine Vrhnika, pa je prejel akademik prof. dr. Boštjan Žekš za posebne zasluge na področju znanosti. V imenu vseh treh se je akademik zahvalil ter med drugim povedal: »Med ljudmi je začelo vladati neko splošno nezaupanje, ki ga moramo premagati. Ljudje ne zaupajo več zdravnikom, sodnikom in tako naprej, vendar bi jim morali, vsaj dokler se nam ne iznever^o. Sicer pa sem tega naziva, ki sem ga danes prejel, zelo vesel. Tudi če sedaj vsi trije nagrajenci mislimo, da si teh občinskih priznanj nismo zaslužili, se bomo pa vsaj v prihodnje trudili, da si jih bomo. Znanje brez dela je škoda. Delo brez znanja pa celo direktna škoda.« Vse nagrajence so navzoči nagradili z velikim aplavzom, kar je pomenilo, da so si priznanja resnično zaslužili. Po uradnem delu slavnostne akademie so se prisotni preselili v malo dvorano in v preddverje, kjer je župan kot gostitelj vsem zbranim nazdravil z zdravico in čestital ob občinskem prazniku. S. S. Spoštovane občanke in spoštovani občani! OBČINA VRHNIKA OZVVS VRHNIKA - BOROVNICA PVD SEVER VRHNIKA - LOGATEC ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VAS VLJUDNO VABIMO NA PRAZNOVANJE DNEVA DRZAVNOSTI torek - 23. jun^ 2009 P r o g r a m : Športni park Vrhnika - pri Lipi samostojnosti 18.00 - slovesnost s simbolnim veteranskim dejanjem in zdravico - pozdrav župana dr. Marjana Riharja - slavnostni nagovor ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič Sveta Trojica 20.00 - sveta maša za domovino 21.00 - slavnostni nagovor župana dr. Marjana Riharja in kulturni program 21.30 - kresovanje z zabavnim programom Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar Kdo so Vrhničani in kdo Borovničani, pa uganite sami. Odbojkarsko srečanje IV» • »občinarjev« V okviru občinskega praznika Občine Vrhnika je tudi letos potekalo srečanje dveh odbojkarskih ekip Občine Vrhnika in Občine Borovnica. Že nekaj let potekajo pr^ateljski in tekmovalni stiki zaposlenih v obeh občinskih upravah in vrhniške javne uprave. Tako sta se ekipi srečali tudi letos. Nekoliko oslabljena ekipa Borovnice je po kar hudem boju v štirih nizih izgubila z Vrhničani. Rezultat je bil 3 : 1, ki pa ni pomemben za pr^ateljsko večletno druženje. No, na koncu pa le velja, da so Vrhničani zopet zmagali! S. S. SREBRNA PLAKETA IVANA CANKARJA Mag. Tatjana OBLAK MILČINSKI za dolgoletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena na področju etnolog^e in literature PREDLAGATELJICA: Cankarjeva knjižnica Vrhnika OBRAZLOŽITEV PREDLOGA: Tatjano Oblak Milčinski smo kot raziskovalko naše zgodovine in kulturnega izročila spoznali ob diplomi iz arhitekture Hiša v mitu in izročilu in kasneje ob magistrskem delu iz etnolog^e Vrata v Verdu, ki je bilo objavljeno tudi v Vrhniških razgledih. Ob Evropskih dnevih kulturne dediščine je pred leti izšel vodnik Kašče na Vrhniškem, nastal iz gradiva raziskovalnih taborov, ki jih je z vrhniškimi osnovnošolci vodila več kot petnajst let. Kot oblikovalka je razstavljala akvarele, keramiko, čipke, prejela pa je tudi nekaj nagrad na raznih natečajih, tudi za izviren spominek Vrhnike. Ustvarila je prvi zaščitni znak Argonavtskega sejma, pri nas pa je gostovalo kar nekaj lutkovnih in gledaliških predstav, ki jih je oblikovala kot scenografa in kostumografa v slovenskih in zamejskih gledališčih. S Cankarjevo knjižnico je sodelovala tudi pri projektu Zvesti bralec. Kot pisateljico so jo sicer odkrili na literarnem natečaju in po knjižnem prvencu, romanu Brez sladkorja, prosim. Širom po Slovenci pa je lani predstavljala folkloristično delo Svi šle wakapavat turšca na Mah in tako kot zbirateljica pripovedi z Barja presegla lokalno raven. Uredila je tudi zbirko pesmi Franeta Milčinskega Ježka in bila na Valu 202 nato nominirana za Osebnost tedna. Tatjana vse svoje ustvarjanje navezuje na domači kraj; z vsestranskim delom pa je pokazala izjemne dosežke, ki prispevajo tudi k ugledu občine in so trajnega pomena. ZLATA PLAKETA IVANA CANKARJA STOJAN JAKIN, dipl. inž. gradbeništva za življenjsko delo na področju urejanja okolja PREDLAGATELJICA: Prof. dr. Helena Hren - Vencelj z Vrhnike, Sinja Gorica 108 OBRAZLOŽITEV PREDLOGA: Inž. Jakin je eden tistih, ki jih je življenjska pot zanesla na Vrhniko, in eden tistih, ki je pustil v osemindvajsetih letih dela in prizadevanj za ureditev razmer na področju komunalne dejavnosti na Vrhniki trajen pečat._ Občina Vrhnika je bila v 90-tih letih prostor, ki je nujno potreboval človeka, ki bi uredil razmere v komunali in dal zagon razvoju dejavnosti varovanja okolja na jugozahodnem delu Ljubljanskega barja, hkrati pa je inž. Jakin deloval širše, za ureditev razmer v vsej Slovenci. Z mladostno zagnanostjo, delovno vnemo in strokovnimi pristopi je uspel zbrati in izobraziti delovno ekipo, ki mu je sledila in pomagala pri ureditvi razmer v podjetju, pri izgradnji poslovnih prostorov, pri ureditivi zajetja borovniški vršaj in končno pri izgradnji Centra za ravnanje z odpadki. Vse to delo je zahtevalo neizčrpno energ^o, energ^o, ki je bila gonilna sila tudi za njegove sodelavce. Inž. Jakin je uveljavljen strokovnjak na področju gospodarjenja z odpadki. Poleg številnih predavanj za strokovno javnost, študente in druge je sodeloval pri pripravi zakonskih regulativ Republike Slovence na področju varovanja okolja in bil leta 1997 tudi povabljen, da predstavi vrhniški koncept ravnanja z odpadki v Bruslju. PODELITEV NAZIVA ČASTNI OBČAN OBČINE VRHNIKA AKADEMIK PROF. DR. BOŠTJAN ŽEKŠ za posebne zasluge na področju znanosti PREDLAGATELJ: Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Vrhnika Akademik prof. dr. Boštjan Žekš je svojim trdim delom, odrekanjem in nenazadnje s svojim darom dosegel tisto, kar si večina raziskovalcev le želi. Po opravljeni klasični gimnazyi v Ljubljani je diplomiral, magistriral in doktoriral iz fizikalnih znanosti na Univerzi v Ljubljani in se nato izpopolnjeval na univerzah v Nemč^i, Anglii in Francki ter bil nekaj let redni profesor na Univerzi Recife v Braziliji. Po vrnitvi je najprej predaval fiziko na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Fizika v medicini je postajala vse pomembnejša tudi zaradi njegovih znanstvenih dosežkov. Objavil je številna odmevna znanstvena dela o strukturnih faznih prehodih v kristalih in tekočih kristalih ter o elastičnih lastnostih bioloških membran. Skupaj s sodelavci je pojasnil fizikalne vzroke za različne oblike rdečih krvnih celic. Je soavtor knjige Soft^ Modes in Ferroelectrics and Antiferroelectrics, ki je M prevedena tudi v ruščino in kitajščino, in soavtor knjige The Physics of Ferroelectric and Antiferroelectric Liquid Crystals. Njegov znanstveni opus obsega 558 bibliografskih enot, od katerih je 214 izvirnih znanstvenih del, pri katerih je večinoma vodilni avtor. Bil je mentor pri 12 doktorskih disertacyah. Je zagovornik interdisciplinarnosti in obsoja tipično slovensko znanstveno »vrtičkarstvo«. Človeške vrline in izjemni znanstveni dosežki so mu že pri 47 letih odprli vrata Slovenske akademye znanosti in umetnosti. Njen izredni član je postal leta 1987, redni 1991., od leta 2002 do leta 2008 pa je akademyo tudi vodil. Akademika Boštjana Žekša, rednega profesorja za biofiziko na Medicinski fakulteti, rednega profesorja za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko ter znanstvenega svetnika v Odseku za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan med drugim odlikuje tudi preprost način interpretacy najzahtevnejših tem in trdna stališča ne le do znanstvenih, temveč tudi do zahtevnih družbenih vprašanj. Akademik prof. dr. Boštjan Žekš je veliko doprinesel k prepoznavnosti in ugledu Vrhnike. S svojimi človeškimi vrlinami, trdim delom ter jasnimi stališči daje zgled, ki bi ga morali pri razvoju Vrhnike pogosteje upoštevati. 2 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Vrhniška lepotica v prave roke Blagoslov lestve in prizidka Pred številnimi gosti in zbranimi občani so vrhniški gasilci uradno prevzeli in predstavili gasilsko avtolestev, poimenovano vrhniška lepotica. Slovesnost je bila v soboto, 9. maja, v Športnem parku na Vrhniki v sklopu Cankarjevih dni in občinskega praznika. Obenem je bil še blagoslov same avtolestve in novega prizidka pri vrhniškem gasilskem domu, kjer bo lestev domovala. Na prireditvenem prostoru je v pozdrav gasilcem, gostom in avtolestvi igrala vrhniška godba. Prvi je zbrane nagovoril predsednik PGD Vrhnika Zdravko Kogovšek. V uvodu je pozdravil vse prisotne goste, med njimi: predsednika GZS Antona Korena, ministra akademika dr. Boštjana Žekša, župana Občine Vrhnika in župane sosednjih občin ter vse gasilske goste in prisotne občane Vrhnike. V nadaljevanju je izrazil zadovoljstvo, da so se uresničile napovedi o nakupu nove avtocisterne. Ko pa je bila podpisana tripartitna pogodba, so stvari neizmerno hitro potekale naprej. Februarja so stekla dela za Blagoslov nove avtolestve Župan je prerezal otvoritveni trak novega prizidka. Vrata za novo avtolestev so odprta. nov prizidek h gasilskemu domu, kjer bo lestev domo-vala. Izkazala se je potreba po izobraževanju gasilcev za upravljanje z avtolestv^o. Za ta dela se je uspešno izobrazilo 11 gasilcev, ki še vedno vad^o na novi pridobitvi. Ob koncu nagovora se je še zahvalil vsem, ki so sodelovali, omogočili in prispevali sredstva za vrhniško visoko lepotico. Nato je kot slavnostni govornik nastopil vrhniški župan dr. Marjan Rihar. Poudaril je občutljivo lego Vrhnike, ki je lahko podvržena številnim naravnim nesrečam. Zato je nabava avtolestve ustrezno tehnično upravičena, saj ne bo služila samo Občini Vrhnika, ampak tudi ljudem iz sosednjih občin. Tudi poveljnik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc je več kot šesto tisoč evrov vredno pridobitev označil kot vrhunsko in sodobno napravo. Zbranim sta spregovorila tudi predsednik GZ Slovence Anton Koren in akademik, sedaj že častni občan Vrhnike, dr. Boštjan Žekš. Ob koncu so se vrhniški gasilci zahvalili vsem, ki so kakor koli pomagali pri projektu nabave avtocisterne, s posebnimi zahvalami. Nato sta sledila predaja ključev in prerez otvoritvenega traku. Vrhniški župnik Blaž Gregorc je še blagoslovil novo avtolestev. Tr^e gasilci so takoj predstavili delovanje lestve, ki je preizkus resnično dobro opravila. Kot sem menil, so kulturni program sestavljali vrhniški Pihalni orkester in Kvartet Raskovec. Po uradni predaji avtolestve so se vsi prisotni sprehodili še do vrhniškega gasilskega doma. Tam sta potekala blagoslov novega prizidka ter pogostitev gostov in prisotnih na slovesnosti ob predaji nove S.S. avtolestve. Zbor vseh prisotnih gasilcev pred začetkom svečanosti Zbrani gostje na odru Raztegne se do 30 metrov, nosilnost košare pa je 280 kg Zahvala sponzorjem: 9. 4. 2009 smo vrhniški gasilci uradno postali lastniki AVTOLESTVE, jo slavnostno predstavili in blagoslovili, ravno tako prizidek h gasilskemu domu, kjer bo nastanjena. Tudi pri tem ni šlo brez pokroviteljev. V prvi vrsti se najlepše zahvaljujemo OBČINI VRHNIKA, GASILSKI ZVEZI VRHNIKA, CIVILNI ZAŠČITI VRHNIKA. Za pomoč pri izgradnji prizidka pa: - ELEKTRO LJUBLJANA, D. D., IZPOSTAVA VRHNIKA - EUROGRADNJE, D. O. O. - ELEKTRO MEDIČ, D. O. O. - JANEZ KOGOVŠEK, S. P. Ter drugim donatorjem, ki so kakor koli pomagali pri pridobitvi avtolestve: - SAŠO KOGOVŠEK, S. P. - JOŽE DOBROVOLJC, S. P. - ANDREJ MARKIČ, S. P. - MERCATOR, D. D. - DNEVNI BAR OAZA, ROBERT KUŽ-NIK, S. P. - DVIG, D. O. O., VRHNIKA - MAVRICA, D. O. O. - BRANKO ŠIROK - AVTOTRADE, D. O. O., VRHNIKA - BLAGO-MIX, D. O. O. - FRANC KRŽE - SABIGRADNJE, D. O. O. - ANDRAŽ DRAŠLER, S. P. - ELMER ELEKTRONIKA, D. O. O. Zahvale za strokovno pomoč pri izgradnji prizidka pa veljajo: - ROBERTU BIČIČU - SUVADU SALEŠEVIĆU Mi, gasilci, pa obljubljamo, da bomo lestev čim uspešneje uporabljali in tako omogočili prebivalcem Vrhnike in drugim občinam varnost in zaščito. Vsem še enkrat iskrena hvala! Za PGD Vrhnika, Marjan Bizjan Dan odprtih vrat vojašnice 26. oktober Stara Vrhnika, 9. maj - Slovenska vojska letos praznuje polnoletnost, v okviru katere vojašnice po Slovenci odpi- rajo svoja vrata javnosti. V vojašnici 26. oktober na Stari Vrhniki so tako predstavili del opreme in oborožitve Sloven- ske vojske, predstavili poklic vojaka in možnosti zaposlitve v vojski ter ponudili možnost vožnje s puchom in valukom. Notranjost cobre, ki jo vojska u Helikopter bell 412 je pritegnil veliko pozorno- dio-kemično-biološko bojevanj sti med otroki. tronskih elementov. uporablj je je pol a za rana elek- Obiskovalci so si med drugim lahko ogledali vojaški helikopter, streljali z zračni puško, se seznanili z RKB opremo ter med drugim poklepetali s člani športne enote SV, to je Andrejo Mali, Vasjo Rupnikom, Aljažem Peganom in Martino Čufar. Seveda pa je bilo kot v dobri vojaški »maniri« poskrbljeno tudi za lačne želodce in suha grla. Začetki delovanja Slovenske vojske v samostojni Sloven^l segajo v leto 199l, ko so v takratni Teritorialni obrambi 15. maja začeli obvezno služenje vojaškega roka slovenski naborniki v dveh učnih centrih: v 710. učnem centru v Pekrah pri Mariboru je bilo 120 nabornikov, v 510. učnem centru na Igu pri Ljubljani pa 180. Osrednja slovesnost ob 18. obletnici Slovenske vojske je bila v Mariboru. Slogan vseh prireditev ob dnevu Slovenske vojske je bil Slovenska vojska s ponosom v polnoletnost. Gašper Tominc Modularna puška FN 2000, ki jo uporablja Slovenska vojska. 3 4 NAŠ ČASOPIS 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zapele so Trlice, čipke pa so že nastajale. Župan in direktor Unichema ob pogledu na domača opravila Delavnice za najmlajše Veselo in tekmovalno v Unichemu Ob 20-letnici Unichema in letošnjih Cankarjevih dnevov je Unichem pripravil in uspešno izvedel že tradicionalni Dan odprtih vrat. V soboto, 9. maja, se je na sedežu Unichema v vsem dnevu zvrstilo veliko poznavalcev podjetja in Kluba Gaia, kjer so potekale številne kulturne in zabavne prireditve. Najmlajši pri izdelavi svojih vrtov Letošnji dan odprtih vrat Unichema se je začel z odprtjem razstave Prizori iz narave v čipki, ki so jo pripravile čipkarice iz Verda in Vrhnike. Za kulturni program so poskrbeli: ljudske pevke Trlice iz Ligojne, humorist Janez Cankar in harmonikarji iz vrhniške glasbene šole. Zbrane sta nagovorila župan Vrhnike dr. Marjan Rihar in direktor Unichema Rade Radivojevič. Po odprtju razstave so se učenci šestih osnovnih šol pomerili v zasajanju in urejanju 2 x 2 metra velike gredice. Zanimivo tekmo- vanje je pritegnilo kar veliko ljudi, ki so z zanimanjem opazovali pridne mlade roke in njihove mentorice, kako lepo so urejali svoje majhne vrtove. Vsakega obiskovalca celodnevne prireditve so tudi pogostili, ker se je podjetje hotelo na tak način zahvaliti vsem svojim zvestim kupcem in tudi članom Kluba Gaia. Poleg omenjenih aktivnosti je bilo poskrbljeno za zabavo, in sicer za najmlajše, pa tudi za starejše. Mlajši so bili deležni ustvarjalnih delavnic, starejši pa so se zavrteli ob živi glasbi. Strokovnjaki Unichema so bili na voljo ves dan z nasveti o kakovosti izdelkov za vzgojo in varstvo rastlin ter odgovarjali na vprašanja glede rastlin in težav z njimi. Dan odprtih vrat je uspel v zadovoljstvo organizatorjev in vseh obiskovalcev. Unic-hem se je zopet pokazal v dobri in pravi luči ter poskrbel za pristne stike s krajani Sinje Gorice in občani Vrhnike. S. S. Prvič na cvetlični gredi V soboto, 9. maja, je podjetje Unichem, d. o. o., skupaj s Klubom Gaia organiziralo že tradicionalni Dan odprtih vrat, kjer sta potekala kulturni in zabavno-razvedril-ni program, na ogled je bila ma podaljšanega bivanja gospo Mojco Hodnik - Pustovrh in Kajo Zorc. Učiteljici sva tekmovanje razvili na nivo projekta. Skupaj smo prebirali enci-kloped^e in leksikone vrtnih Vsako rastlino smo otipali, vonjali, okusili in spoznali, zakaj jo uporabljamo. Zelišča so nas kar vzpodbujala, da si skuhamo čaj, pripravimo regratovo solato in sirup iz regratovih cvetov. Skupaj smo pripravili še načrt naše gredice. Učenci so s pomočjo učiteljice Andreje izdelali glinene tablice z napisi rastlin in izdelali lutko vrtnarja. Na tekmovanju smo prvič zasadili svojo gredico v velikosti 2 x 2 metra z vsemi rastlinami, ki smo jih prinesli s seboj. Učenci so bili pri zasaditvi zelo delavni in zbrani. Gredico je ocenila strokovna komis^a, ki je učencem tudi postavila vprašanja in preve- razstava čipk, potekalo pa je tudi tekmovanje slovenskih osnovnih šol v urejanju cvetlične grede. Na tekmovanje smo se pr^avili učenci prvega razreda Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika z učiteljica- zdravilnih rastlin in raziskovali avtohtone rastline iz svoje okolice. Odločitev, da bodo na naši gredici posajena samo zdravilna zelišča, ki so uporabna v kuhinji ali zdravilstvu, je bila na dlani. Zelišča smo nosili s svojih domačih vrtov, iz gozda in s travnikov. Pri tem so nam pomagali starši, prijatelji in babice. Sledilo je izkustveno učenje. rila njihovo znanje o zeliščih. Naš skupni trud, veliko sončne energie in pripravljenosti za to tekmovanje, je obrodilo sadove. Obrazi otrok in učiteljic so bili ob razglasitvi nepopisno srečni, saj je naša greda ZMAGALA. Po napornem delu se je pri-legel piknik na travniku blizu gredice. Ponosni smo bili nase. Žareli smo kot sonček na naši gredici. Naša prva vrtnarska izkušnja nas je zelo obogatila in nam vsem dala lepo popotnico za nadaljnje delo in življenje. RAZISKUJMO IN PAZIMO NA NARAVO. Starši, dajte otrokom svoj košček vrta in se veselite njihovega uspeha. Postanimo pr^atelji zdravilnih zelišč. Še enkrat hvala vsem, ki so nam pomagali in nas vzpodbujali. Mentorici: Mojca Hodnik - Pustovrh in Kaja Zorc Rožnik bližje Sveti Trojici 6. pohod po Cankarjevi poti V organizacyi Sveta knjige in ZIC Vrhnika je v soboto, 9. maja, potekal že 6. tradicionalni pohod po Cankarjevi poti od Ljubljane do Vrhnike. Start pohoda je bil s Cankarjevega vrha na Rožniku, cilj pa na Sv. Trojici ob Cankarjevi domačni. Pohoda se je udeležilo okoli 200 pohodnikov iz vse Slovence, zato je tudi slogan pohoda zelo aktualen: »Vsako leto nas je več - pridružite se nam tudi vi!« barje do Sv. Trojice na Vrhniko, le nekaj minut hoje od pisateljeve rojstne hiše na Klancu. Tudi letos so na Sv. Trojici po-hodniki prejeli knjižna darila in toplo okrepčilo. Zbrane je nagovoril župan Vrhnike dr. Marjan Rihar, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi množičnega odziva po-hodnikov, ki jih je iz leta v leto več. Omenil je, da ima sama Vrhnika še veliko znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati. Še posebno prav v dneh, ko potekajo Cankarjevi dnevi, ki so posvečeni občinskemu prazniku. Za mikrofon je stopil tudi predsednik uprave Sveta knjige Milan Ma-toz, ki je pot prehodil že četrto leto zapored. Tudi on je pohvalil prišleke iz vseh krajev Slovence ter izrazil upanje, da bo seme, ki so ga zasejali, obrodilo in kalilo še obilneje. Za več kot 200 pohodnikov je bil na Sv. Trojici tudi kulturni program. Dramska igralka Barbara Cerar je predstavila, kako je naš veliki rojak pred več kot 120 leti koprnel po beli Ljubljani. Na harmoniko so zaigrali: brata Patrik in Kristjan Košir, Matic Novak in Urška Župec iz vrhniške glasbene šole. Ob koncu vsem nasvidenje maja 2010. S. S. Dramska igralka Barbara Ce-rar Borovniška harmonikarja, brata Košir Milan Matoz: »Štirikrat sem prehodil pot od Rožnika na Sv. Trojico.« Tradicionalna Cankarjeva pot ali tako imenovana Cankarjeva »transverzala« je bila začrtana in markirana leta 2004 ob obletnici rojstva pisatelja in 30-letnici Sveta knjige. Sama pohodna pot je dolga 23 km in brez postankov traja 5 do 6 ur. Poteka pa od Cankarjevega vrha na Rožniku v Ljubljani, kjer je pisatelj živel in ustvarjal sedem let, prek širnih gozdov nad Brezovico, Dragomerjem in Logom ter čez Ljubljansko Udeleženci pohoda po Cankarjevi poti na Sv. Trojici 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Položili venec na Drči Na dan 6. maja, natanko pred 64 leti, je Vrhniko zapustil zadnji nemški vojak. Vrhniko so osvobodili borci narodno-osvobodilne vojske ter nacifašiste pregnali proti Ljubljani in nato naprej proti avstr^ski meji. Na ta dan vrhniška organizac^'a ZB že nec ter se v kratkem nagovoru spomnili usodnih dni pred 64 leti: »Na Vrhniki je napočil čas svobode in miru. Takoj so začeli delovati organi nove, slovenske oblasti, ki so poskrbeli, da se je življenje začelo umirjati. V sledečih dneh se Venec sta položila podžupan Marjan Leon Možina in Valentina Fefer. tradicionalno polaga venec na Drči za padle borce za svobodo. Tudi letos so položili ve- je v okolici še slišalo streljanje, v našem mestu pa so priredili miting. Ljudje so proslavljali konec štiriletnega trpljenja, ki ga je prinesel okupator s svojim organiziranim uničevanjem slovenskega roda. Načrte jim je prekrižala naša, slovenska partizanska narodnoosvobodilna vojska, ki se je postavila v bran naroda in slovenstva ter z orožjem v roki izbojevala od vseh svobodnih protifašističnih narodov sveta priznano in občudovanja vredno zmago. Slovenski partizani so bili cenjeni zavezniki koalic^e, ki je spravila na kolena in uničila pošast naci-fašizma, potolkla največje zlo, ki je kdajkoli obstajalo v zgodovini človeštva. Tukaj na Drči polagamo venec v zahvalo vsem sokra-janom partizanom in drugim partizanskim borcem, ki so darovali svoja življenja za svobodo, ki so nam omogočili obstanek, mirno življenje, razvoj in napredek slovenskega naroda, ki so postavili temelje za izvedbo stoletne želje prebivalcev naše dežele: samostojne Slovence.« S. S. Spomin še ni zbledel Proslava ob osvoboditvi Vrhnike Osrednja proslava ob 64. obletnici osvoboditve Vrhnike je bila 6. maja v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Polna dvorana je napovedovala, da spomin na svetle vrhniške dneve še ni zbledel. S svojo prisotnostjo so minister dr. Boštjan Žekš, župana občin Borovnica in Loga - Dragomer-ja ter drugi gostje proslavi dodali še poseben pečat. Za bogat kulturni program so poskrbeli recitatorji učenci OŠ Antona Martina Slomška, mešani pevski Prisotni na proslavi ob 64-letnici osvoboditve Vrhnike Partizanske pesmi iz harmonike Patricie Koprivec zbor Društva invalidov Vrhnika in mlada harmonikarica Patricia Koprivec. Slavnostni nagovor je imel župan dr. Marjan Rihar, ki se je spomnil dnevov izpred 64 let, ko je Vrhnika prvič svobodno zadihala ter se znebila naci-fašističnega okupatorja. Svojo svobodo in samostojnost smo si morali še enkrat priboriti ter tako resnično postati samostojni. Vendar pa priborjena svoboda ni prinesla olajšanja vsem, nekaterim tudi grenak pelin bolečine. Zato se je resnično treba znebiti grenkih spon preteklosti, pa naj so rdeče, bele ali črne, kajti le tako bomo lahko gradili boljšo prihodnost, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in vidnejši demokracii. Po uradnem delu je bilo še to-variško srečanje, na katerem so obujali spomine na osvobojeno in samostojno Vrhniko. MePZ Društva invalidov Vrhnika je zapel nekaj pesmi. S. S. Mladi recitatorji OŠ A. M. Slomška Obremenjevanje nepremičnin v lasti ali upravljanju Občine Vrhnika s pravicami drugih oseb V letu 2009 je Občina Vrhnika pristopila k poenotenju postopkov za pridobitev stvarnih pravic na zemljiščih, ki so v lasti ali upravljanju občine. Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS, št. 14/2007) določa, da je obremenjevanje nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami odplačno, brezplačno pa je lahko, če se zasleduje javni interes. V ta namen je župan sprejel sklep o obremenjevanju nepremičnin v lasti ali upravljanju Občine Vrhnika s stvarnimi pravicami, ki začne veljati 01. 06. 2009. S tem sklepom so določene višine nadomestil za kvadratni meter obremenjene površine s služnostnimi, stavbnimi in drugimi stvarnimi pravicami. Višina nadomestila je odvisna od lege (območja) in kulture zemljišča. Praviloma je torej obremenjevanje občinskih zemljišč odplačno, v posameznem primeru pa lahko župan sprejme odločitev o brezplačnem obremenjevanju nepremičnin v lasti Občine Vrhnika, kadar je izkazan javni interes. To velja zlasti v primeru, ko se pravica podeljuje občanu - fizični osebi, saj občina kljub zakonski zahtevi še vedno želi slediti cilju dobremu vzajemnemu sodelovanju z občani. Poudariti je potrebno zlasti, da tudi vsi državni organi za dodeljevanje pravic obračunavajo nadomestilo, kar je posledica sprejetja zgoraj navedenega zakona. Občina je pristopila k mehkejšemu načinu obračunavanja nadomestil, tako da bo to izvajala zlasti tam, kjer se pravica podeljuje za profitne namene, ki jih zasledujejo družbe s pridobitnimi dejavnostmi. Občinska uprava Občine Vrhnika Številka: 478-118/2008 Datum: 15. 05. 2009 Župan Občine Vrhnika izdaja na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9) in 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS št. 99/99, 39/00, 36/01, 77/06) naslednji SKLEP O OBREMENJAVANJU NEPREMIČNIN V LASTI ALI UPRAVLJANJU OBČINE VRHNIKA S STVARNIMI PRAVICAMI 1. Obremenjevanje nepremičnega premoženja Občine Vrhnika s stvarnimi pravicami je odplačno. 2. Obremenjevanje nepremičnega premoženja v lasti ali upravljanju Občine Vrhnika s stvarnimi pravicami je lahko brezplačno, če se zasleduje javni interes. Odločitev o brezplačnem obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti ali upravljanju Občine Vrhnika s stvarnimi pravicami v posameznem primeru sprejme župan. 3. Služnost na nepremičnini v lasti ali upravljanju Občine Vrhnika se ustanovi z neposredno pogodbo, sklenjeno z zainteresirano osebo. 4. Vrednost nadomestila zaradi ustanovitve posamezne služnosti za nedoločen čas se izračuna glede na površino obremenitve nepremičnine s to služnostjo in znaša: a) za nepremičnine, ki so v skladu z odlokom, ki določa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vrhnika opredeljene kot stavbne, kot sledi: Tabela št. 1: travnik 1,46 EUR barjanski travnik 0,58 EUR pašnik 0,58 EUR sadovnjak 2,33 EUR gozd 1,16 EUR neplodno 0,57 EUR poti na kmet^skih zemljiščih 0,57 EUR Lega Nadomestilo / m^ obremenitve 1. območje 12,5 EUR 2. območje 10,5 EUR 3. območje 8,5 EUR 4. območje 6,5 EUR b) za ostale nepremičnine kot sledi: Tabela št. 2: Kultura Nadomestilo / m^ obremenitve vrt 2,33 EUR njiva 2,33 EUR c) Vrednosti iz tabel št. 1 in št. 2 so brez davka na dodano vrednost in se lahko spreminjajo s sklepom, ki ga sprejme župan na podlagi cenitve. d) Letno vrednost nadomestila zaradi ustanovitve posamezne služnosti se določi na način, da se vrednost nadomestila zaradi ustanovitve služnosti za nedoločen čas deli s 30. e) Nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice se praviloma obračuna v enkratnem znesku. Izjemoma se lahko določi tudi periodično obračunavanje nadomestila. 5. a) V primerih: - da na podlagi uporabe tabel iz prejšnje točke izračunana višina nadomestila zaradi ustanovitve služnosti presega znesek, določen z uredbo, ki ureja postopek ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, - ustanavljanja služnostne pravice stanovanja in - v drugih primerih, ko zaradi narave služnostne pravice z uporabo tabel iz tega pravilnika ni mogoče določiti vrednosti nadomestila, se vrednost nadomestila zaradi ustanovitve služnostne pravice določi na osnovi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. b) Cenitev se lahko naroči tudi v primerih, ki niso našteti v prvem odstavku tega člena, vendar je cenitev smiselna. 6. Stavbna pravica na nepremičnini v lasti ali upravljanju Občine Vrhnika se ustanovi z neposredno pogodbo, sklenjeno z zainteresirano osebo. Vrednost nadomestila za ustanovitev stavbne pravice na zemljiščih v lasti ali upravljanju Občine Vrhnika se določi na podlagi cenitve. 4. Ta sklep se smiselno uporablja tudi za nepremičnine v lasti krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika. 5. Ta sklep začne veljati dne 01. 06. 2009. Župan dr. Marjan Rihar l.r. Številka: 3505-5/2008 (5-08) Datum: 23. 4. 2009 S T A L I Š Č A DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE ZA ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO L1 - DRENOV GRIČ PRIPOMBA: KS Drenov Grič - Lesno Brdo, podano ustno na zapisnik na javni obravnavi dne 8. 4. 2009 Dela naj se izvajajo preko državne ceste, in ne preko občinskih cest. STALIŠČE: Pripomba se upošteva. V odlok se zapiše, da se dostop na območje urejanja uredi iz državne ceste Ljubljana - Vrhnika RII-409. Pripravila: Alenka Lapanja, u.d.i.k.a., l.r. Višja svetovalka - urbanistka Aleksandra Rode Turšič, u.d.i.a., l.r. Vodja oddelka 6 NAŠ ČASOPIS 6 ^ a ik ni h rV i n O v i v e n 'TS i k t v a n o -< ■ a ik ni h rV i n O v i v e n 'TS i k t v a n o • a ik ni h rV i n O v i v e n 'TS i k t v a n o r -< • a ik ni h rV i n O v i v e n 'TS i k t v a n o • a ik ni h rV i n O v i v e n 'TS i k t v a n o r -< Občina Vrhnika 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ARGONAVTSKI DNEVI v OBČINI VRHNIKA PROGRAM PRIREDITEV 12.6. - 21.6.2009 URA LOKACIJA PETEK, 12. JUNIJ 21:30 - 23:00 Močilnik Svečano odprtje 17. ARGONAVTSKIH DNI V OBČINI VRHNIKA 23:00 Club Močinik Argonavtska noč SOBOTA, 13. JUNIJ 08:00 - 14:00 OŠ A. Martina Slomška Ikarjev let - modelarska delavnica 14:00 - 22:00 OŠ A. Martina Slomška Dan košarke 2009 09:00 - 10:00 Ulice Vrhnike Mimohod pihalnega orkestra in logaških mažoretk 10:00 Cankarjev dom Vrhnika Predstavitev Društva kmečkih žena iz Iolkosa 10:00 - 20:00 Sodnijski trg Predstavitev kmečkih žena 10:00 - 20:00 Sodnijski trg Predstavitev turističnih kmetij 10:00 - 20:00 Stara cesta Sejem domače in umetnostne obrti 10:00 - 12:00 Stara cesta Balonnorija 14:00 Stara cesta Otroški pevski zbor Metuljčki 10:00 Stara cesta Dinolab - otroške ustvarjalne delavnice o dino- zavrih 10:00 Stara cesta Izdelovanje modelov letal 21:00 Viale caffe Duo Domižana 10:00 - 20:00 Drenov Grič Zeusov dan športa NEDELJA, 14. JUNIJ 11:00 - 20:00 Športni park Turnir v ulični košarki dopolc Ine Športni park Letenje z radijsko vodenimi modeli 16:00 Ulice Vrhnike Fokus Pokus - lutkovna predstava na avtobusu PONEDELJEK, 15. JUNIJ 18:00 Sodnijski trg Predavanje - Arkolonavti na Jantarjevi poti od Baltika do Jadranskega morja 19:30 Sodnijski trg Improtentni - Vrhniški improligaši 21:00 Sodnijski trg Koncert skupine Lybra TOREK, 16. JUNIJ 18:00 Cankarjev dom Vrhnika Grški večer (kulinarika, glasba) 18:00 Cankarjev dom Vrhnika Razstava muzejskega društva Gradišče SREDA, 17. JUNIJ 18:00 Sodnijski trg Folklorni večer 10:00 - 20:00 Star Maln Forma viva ČETRTEK, 18. JUNIJ 10:00 - 15:00 Športni park Turnir v malem nogometu ZAVAS (za OŠ) 10:00 - 20:00 Star Maln Forma viva 15:00 - 24:00 Boter Tekmovanje barmanov PETEK, 19. JUNIJ 10:00 - 21:00 Športni park Turnir v malem nogometu ZAVAS 15:00 - 20:00 Športni park Teniški turnir dvojic za pokal Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika 17:00 Stara cesta Kuhanje Argonavtskega golaža 21:00 - 24:00 Viale, Jernejev kot, Urška, Dionizova noč Medeja 22:00 24:00 Gostilna Simon Koncert The Frictions in fotografska razstava Trenutki 10:00 - 20:00 Star Maln Forma viva SOBOTA, 20. JUNIJ 10:00 - 16:00 Športni park Turnir v malem nogometu ZAVAS 08:00 - 17:00 Športni park Teniški turnir dvojic za pokal Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika 15:00 - 20:00 KVŠ prizorišče Popoldanski program Kluba vrhniških študentov 10:00 - 20:00 Star Maln Forma viva 18:00 - 02.00 Športni park Jazonova noč NEDELJA, 21. JUNIJ 07:30 - 19:00 Močilnik - Gostilna Simon Kolesarski izlet po Notranjskem krasu 15:00 Star Maln Zaključek Forme vive 18:00 Cerkev Sv. Lenarta Koncert Mešanega pevskega zbora IC Vrhnika z gosti SPREMLJEVALNI PROGRAM 14.6. ob 10:00 Tržaška cesta Maraton Franja BTC City 14.6. ob 15:00 Tehniški muzej Bistra Prikaz predenja in pletenja 21.6. o b 14:00 Tehniški muzej Bistra Javno vodstvo po muzejskih zbirkah 25.6. ob 11:00 Ligojna - Modelarsko Aerovleka letališče Sobota 20.6.2009 Športni park Vrhnika Bogat popoldanski program: Dobrodelni srečelov Zavas-ov turnir v malem nogometu Šolski plesni nastopi Hip Hop nastopi Predstavitve lokalnih društev Zabaviščni park Space trainer In še in še Vecerni program: TRADICIONALNI OGNJEMET GLAVNI ODER: MANCA ŠPIK ALYA IN BAND TURBO ANGELS ŠANK ROCK MARY ROSE ELEKTRONSKI KVŠ ODER: DJ SHARK (Sharkastique Tunes, Futuristing Music) Letošnja prireditev je dobrodelna, saj bo šel celoten izkupiček prireditve za nakup prehrambenih paketov za družine iz Vrhnike in okolice. Pošlji SMS 'SKUPAJ' na 1919 in pomagaj že danes! naENCUR im KIuď vrhniških študentov www.zavod-cankar.si Program prireditve je informativne narave. Organizatorji si pridružujejo pravico do spremembe napovednikov in dogodkov. 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ÇtS^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika Slavnostno odprtje v Močilniku 17. Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika se bodo začeli s prireditvijo v Močilniku v petek, 12. junija 2009 ob 21.30. Že sam naravni ambient obeta izjemno prireditev. Program bodo obogatili številni nastopajoči. Med njimi lahko s ponosom predstavimo tudi glasbenike iz pobratene grške občine Iolkos. V nadaljevanju bodo Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika zelo bogati s kvalitetno vsebino, zato smo prepričani, da bo vsakdo našel prireditev po svojem okusu. Največja zahvala za tako bogate Argonavtske dneve v Občini Vrhnika gre zagotovo Občini Vrhnika (županu, upravi in nenazadnje slehernemu občinskemu svetniku), ki so podprli to najpopularnejšo, največjo in najpestrejšo turistično prireditev v občini in njeni širši okolici. Zahvala gre že v naprej vsem soorganizatorjem, sponzorjem, prostovoljnim društvom in ostalim prizadevnim občanom, ki po svojih močeh sooblikujete najpestrejše Argonavtske dneve v Občini Vrhniki doslej. Vabimo vse, da si iz bogate vsebine izberete tisto, kar vam je najbolj pri srcu. Vljudno vabljeni še enkrat na samo odprtje Argonavtskih dnevov v Občini Vrhnika, ki bo potekala v prečudovitem okolju, v avtentičnem okolju Argonavtov - v Močilniku. Obeta se nam pravi spektakel. Podobno kot bo spektakel Jazonova noč v soboto, 20. jun^a 2009. Oba najodmevnejša dogodka kot tudi celotni Argonavtski dnevi v Občini Vrhnika bodo tudi priložnost za spektakel dobrodelnosti, saj bomo v sodelovanju z Rdečim križem Slovence in OO RK Vrhnika zbirali sredstva za družine v stiski. Forma viva Vrhnika 200^ Projekt: Prvi kiparski simpoz^" - forma viva - je pripravil Karl Prantl v kamnolomu St. Margarethen v Avstr^i leta 1959. Kiparski simpoz^i druge polovice 20. stoletja so bili v svetu novost, ki je v svet umetnosti vnašala mobilnost umetnikov v mednarodnih izmenjavah ter intenzivnejši stik z dosežki sodobnega kiparstva v svetu. Temu zgledu so leta 1961 sledile tudi kiparske prireditve na Slovenskem, kjer so pod skupnim imenom forma viva, ki sta jih zasnovala kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek, nastala štiri delovišča (Kostanjevica na Krki - les, Seča pri Portorožu - kamen, Ravne na Koroškem - jeklo in Maribor - beton) s skupnim motom ustvariti mednarodno motivirano celoto skulptur v navezavi na tradicionalni kiparski material okolja. V štiridesetih letih delovanja so kiparji iz več kot 30 različnih držav ustvarili nekaj manj kot 300 skulptur. V prvih letih je akc^a imela značaj vsakoletnega dogajanja, potem pa v različnih periodičnih zamikih, Mavsarja, ak. kiparja, da bi letos v Starem malnu nad Vrhniko 17. jun^a odprli vrata prve forma vive Vrhnika, na kateri bosta ustvarjali v kamnu mag. Alenka Vidrgar, akad. kiparka in ak. kiparka Paola Korošec. V lesu pa bosta upodabljala, ak. kipar Drago Vit Rozman in mag. Bojan Mavsar, ak. kipar / umetniški vodja simpoz^a. Forma viva bo potekala znotraj programa Argonavtski dnevi 2009, katere zaključek bo v nedeljo, 21. ju-n^a, v Starem malnu. Na temelju pravil forma vive bodo vsi kipi ostali na Vrhniki in bodo umeščeni tako, da bodo pripomogli k ureditvi urbanega prostora in oblikovanju krajine z umetniško noto. Sodobni kiparski simpoz^ oblikuje prostor z izdelanimi kipi velikega formata v lesu in kamnu, v tesni povezavi s prostorom in z vsemi, ki v njem delajo ali so nekoč v njem pustili sled Želja organizatorjev letošnjega simpoz^a je, da bi forma viva uspešno prestala svojo prvo postavitev, da mag. Alenka Vidrgar, akad. kiparka ak. kiparka Paola Korošec. in a ak. kipar Drago Vit Rozman in mag. Bojan Mavsar, ak. kipar / umetniški vodja simpoz^a. vse dokler ni konec osemdesetih let povsod, razen v Seči, simpoz^ prenehal delovati. Po dolgoletnem mirovanju se v zadnjih letih mednarodni simpoz^ na različne načine ponovno obuja. Trenutno sta v Slovenci aktivni forma Viva v Kostanjevici in Seči. Na Vrhniki že dlje časa tli ideja o oživitvi tovrstnega kiparskega delovnega srečanja ali simpoz^a. Čas je prinesel ugoden trenutek, da so se Občina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in TD Blagajana Vrhnika odzvali pobudi Bojana Novaka, lastnika Galerie 2, in mag. Bojana bi naslednje leto že gostila tuje umetnike in da bi načrtovalci prostorskega načrta našli primerne lokac^e za kipe velikega formata, ki bi se pridružili osamljenima skulpturama, ki ju je pred nekaj desetletji ustvaril ak. kipar Tone Lapajne. Forma vivo so doslej podprli: Občina Vrhnika, ZIC Vrhnika, TD Bla-gajana Vrhnika, Mineral, d. d., Kamnolom Lesno Brdo, Koča Star maln - Enis Džajič, s. p., RCG, d. o. o., Peter Kunstel, Kamnoseški mojster Beno Ogrin, s. p., in Anže Stržinar, s. p. Bojan Novak in Bojan Mavsar Zeusov dan športa - Dren 2009 (sobota, 13. 6. 2009) Uvod Želja po prenovi velikega travnatega nogometnega igrišča je dolgo burila duhove upravnemu odboru pa tudi vsem akterjem Nogometne sekc^'e. Največji problem starega igrišča je ponazarjalo samo stanje. Poplave v deževnih dneh in ogromne razpoke v poletni suši so v prvem primeru botrovale kopici odpovedanih oz. prestavljenih tekem, v drugem primeru pa kar klicale po hudih poškodbah gležnjev in okončin otrok oz. igralcev. Vsem je bilo več kot jasno, da je prenova ali pa vsaj sanac^'a za nemoteno in kakovostno delovanje v prihodnosti preprosto NUJNA. Glavni impulz je bila informacija o možnosti pridobitve zadostne količine prvovrstne zemlje, kar je navadno največji strošek, kazale pa so se nekatere možnosti za pridobitev tampona in drugih pre-potrebnih surovin in ^ ^ tako se je začelo! Zgodba je znana že praktično vsem. Ker gre za veliko pridobitev ne samo za ŠD Dren, temveč za celoten kraj in nogomet nasploh, je prav, da se temu primerno projekta tudi lotimo. "ZEUSOV DAN ŠPORTA - DREN 2009" Idejna zasnova projekta Projekt DAN ŠPORTA - DREN 2009 je v svoji osnovi zamišljen kot celodnevna, športno-kultur-no-družabna prireditev. Zajemala naj bi več manjših športnih dogodkov ter dva osrednja: odprtje nogometnega igrišča in zaključni turnir mlajših cicibanov (otroci, stari 6, 7 in 8 let), za naslov prvaka. Načrt poteka: Športni dogodki: - začetek ob 9. uri zjutraj z otvoritvenim govorom in začetkom turnirjev v balinanju, tenisu in košarki - ob 9.30 začetek zaključnega turnirja U-8 (na dveh igriščih) - ob 10.00 odprtje in predstavitev FUN kluba DREN - ob 11.00 začetek kolesarskega izleta (dirke) TUR DE PODLIPA - ob 13.00 predstavitveni tekmi selekcj U-12 in U-6 - ob 14.00 naj bi sledila prjateljska tekma starejših dečkov U-14 z vrstniki iz FC Interja iz Milana (če bo zadeva padla v vodo, je še v dogovorih, bo tekma odigrana z vrstniki iz Interjeve nogometne šole NK Alfa Intercampus iz Vevč pri Ljubljani) ■ ob 15.00 zaključne tekme turnirja U-8 ■ ob 16.00 uradno odprtje nogometnega igrišča ter podelitev regist-rac^e za igrišče s strani pristojne zveze ter podelitev priznanj in nagrad zmagovalcem vseh športnih dogajanj prek dneva - ob 17.00 revjalna tekma "super veteranov (prvih, ki so začeli z nogometom na Drenovem Griču) in najmlajših selekcj, U-6 - U-8 - ob 17.45 bo zaključek športnega dogajanja pripadel veteranom Drenovega Griča in nasprotni veteranski ekipi - Sklepni del je predviden za 19. uro zvečer, ko bo za končni ŽUR poskrbel narodno-zabavni Ansambel DORI. Spremljevalni program: - nastopi plesno-navjaške skupine ŽABICE - nastopi Kulturno-umetniškega Društva KUD Drenov Grič -Lesno Brdo - glasba v živo, nastopi mladih glasbenikov - predstavitev Prostovoljnega gasilskega društva PGD Drenov Grič - Lesno Brdo - predstavitev Slovenske vojske - srečolov - nekoliko drugače: a. kazenski streli, b. zadevanje žoge z nogo v cilj - tekmovanje za najdebelejšo salamo DRENOVKO - predstavitev fun kluba DREN Marketinški dogodki: - gostinska ponudba - prodaja navjaških rekvizitov in spominkov - prodaja majic s podpisi repre-zentantov - otroške delavnice ARGONAVTSKI DNEVI NA VRHNIKI ZEUSOV DAN ŠPORTA - DREN 2009 ITf j'' OSREDNJA DOGODKA: - OTVORITEV NOVEGA NOGOMETNEGA IGRIŠČA ZAKLJUČNI TURNIR CICIBANOV (U-8) ZA NASLOV PRVAKA NOGOMETNI SPEKTAKEL IN OSTALI DOGODKI: ■ eksibicijska tekma "SUPER" veteranov ■ eksibicijska tekma veteranov - turnirji v košarki, baiinanju in tenisu predstavitvena tekma U-14 - koiesarski izlet TOUR THE PODLiPA ■ predstavitvena tekma U-12 - nastop KUD Drenov Grič - Lesno Brdo - nastop plesno navijaške skupine "ŽABICE" - Predstavitev gasilcev PGD Drenov Grič - Lesno Brdo OD 19. URE DALJE ŽUR DO JUTRA ^ Z NARODNO-ZABAVNIM ANSAMBLOM SOBOTA športno društvo "PORI". 13.junij 2009 ŠPORTNI PARK DREN NA . DRENOVEM GRIČU __PR VRHNIKI VABLJENII NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si drušWo hic el- nuni fotografska raz^favG 19. junij 2009, ob 21.00 na [etnem vrtu GosHlne Simon na Vrhniki DAN LETENJA V AEROZAPREGI s pomanjšanimi modeli pravih letal S KOLESOM PO NOTRANJSKEM KRASU netitijii, Kjr: Šcarr i/prLui ptpsciliic Močiliiik jť iph prihod n^iitaj pa prťtlvidonia ob I'J.00 jri. kjťr nius v tiiiMilni SiiTinsi i.ik.n vt-ťťrja. Zrtvtid h tiJis C.nik.irj;j Vrhnika v;iíii n:! tiolfsjsrsLd ctsKur/ijo pó Ň(Vlr;iii|íkťn knisii, ki 5C bo (xivíl^ v okviru 17. Argon^viskih dni. Program.- Obseicu] í>[>itu]fje ritafllmlJi ckostswmov in iiecikrnjene njiratc ter ubino^ji njri^hih vrtdnot, ki iv prtpltujo i deli nanve fe Nutranjski kras, ki ^ bomo rokiac lahko občudovali s kolegom. Na poit bomo lipoznali Ircvilnt kraške značilnosri in oblikt. Prva ogledna lučka ji Mofilnik na VrhnlkL pa iiadaljuiLrnD p[>r proti Ui^tcu (ponor Ptjnini (Plůnjnsko pi>ljcj. krajinskemu pjrku Rakov Skocjan, Id jtr pnvi mužjcj krÂikih pojlvov na pmitietn ttr e^kumjij kon^ipu ^ G:rk^ici oziroma cdiostvrncm prcsihajoćcm Ccrniškcm jirzrnj {ugled makete in mukivizijc íjcrtiňjikťg;! iťw;r,i pri ItTi^bc íul Vraćimio te pjfi-kn Lo^kigi griîi sko/l Rpir, geok)^, ^ Cena: 1 cur. V ccno je vicio cclodncvno jtnokovno vodenje, obisk vhodne^ dela Ffaaùuis; jame, nialka v Rakwtm Skocjinu, og|cd maketť ir Tnultîv|/ij,i v rJtiicnjeiii jcjieru íCerkniťsj ifr ve6cq,i v Cîostitni Si mori. Prijatvin ittfartttaeijtiTXC. Vrhnika, [d OJ/755 lt> ali ZiC Vrhnika 01> 6ň 3,i Število ji: omcjiiii)! RoksaprijavetioKV., 16.06.200^. £ Vljjdno vabijt^ni! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika uspel pridobiti 34.469 EUR sredstev Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je kandidiral na razpis Funda-c^e za financiranje športnih organizac^ v Republiki Slovenci z dvema vlogama. V prvi smo zaprosili za sofinanciranje programa Poletni vklop - športne počitnice in v drugi za sofinanciranje Posodobitve telovadnice OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Fundac^a je Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika odobrila 4.000,00 € za izvedbo programa Poletni vklop - športne počitnice, kar bo omogočilo, da bomo med letnimi počitnicami lahko zagotovili pester program za otroke iz vrhniške občine. V težkih časih, v katerih se je znašla občina Vrhnika, je tovrstno sofinanciranje in podpiranje programov namenjenih otrokom, ki si sicer ne bi mogli privoščiti aktivnih ter atraktivnih počitnic, izjemnega pomena. Prav tako je v teh časih izjemnega pomena pridobitev 30.469,00 EUR za Posodobitev telovadnice pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, s katerimi bomo lahko zamenjali dotrajana okna v telovadnici. S tem bomo tudi bistveno povečali energ^sko učinkovitost objekta, kar pomeni, da bomo še dodatno dolgoročno privarčevali. Menim, da so tovrstne aktivnosti dovolj velik dokaz, da Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ni imun na probleme, ki so v občini. In dovolj velik dokaz, da nižja cena vstopnic ni edina aktivnost, ki smo jo v letošnjem letu vpeljali, kot je bilo sarkastično navedeno v eni izmed prilog dnevnega časopisa. Poleg do sedaj omenjenega smo pomagali organizirati dobrodelni koncert in zaposlili ljudi iz naše občine, ki so bili pr^avljeni na Zavodu za zaposlovanje. V načrtu pa imamo še precej aktivnosti, s katerimi po svojih najboljših močeh pomagamo premagovati trenutno si-tuac^o v občini in se z njo uspešno soočamo. Prva priložnost za to bo že na Argonavtskih dneh z Jazonovo nočjo na čelu. Direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Boštjan Koprivec Nova spletna stran Občine Vrhnika '25.6.2009 s pričetkom ob 10.00 pa vse do večera MODELARSKO LETALIŠČE Ligojna Vstop prost vabljeni! wv\rw.mkv-klub.si Razpis za kinooperaterja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika prosi vse, ki ste zainteresirani za občasno delo v Cankarjevem domu na Vrhniki, ki vključuje izdelavo programske sheme filmske projekcqe ter celotno orga-lio za dob )avo in odpremo filmov, da nam do 15. junqa 2009 nizacqo z pošljete svojo vlogo z življenjepisom in vizqo filmskega programa v Cankarjevem domu na Vrhniki. Za dodatne informacqe lahko pokličete go. Tatjano Oblak Milčinski, koordinatorko in organizatorko kulturnih programov na telefon: 7557-648. Razvoj novih tehnolog^, modne smernice, vedno večje potrebe, zahteve občanov in zaposlenih v občinski upravi terjajo stalne spremembe in izboljšave. Isto velja tudi za spletno stran Občine Vrhnika, ki jo moramo prav tako izpopolnjevati, obnavljati, dopolnjevati in seveda tudi oblikovno spreminjati. Že v lanskem letu smo se odločili, da bomo našo spletno stran obnovili in posodobili. Vemo, da elektronski medyi postajajo vedno pomembnejša oblika seznanjanja občanov in vseh, ki jih zanimajo naše dejavnosti. Prek spletnih strani išče informacye vedno več ljudi, zato je zelo pomembno, kako so urejene in kaj prinašajo. Vse to in še marsikaj smo razmišljali, ko smo se lotili prenove in načrtovali njeno novo vsebino. Prizadevanja so rodila sadove in vsi, ki ste vešči dela z računalnikom in internetom, si našo spletno stran lahko ogledate na naslovu: http://www.vrhnika.si/. Pri snovanju spletne strani nas je vodila misel, da mora biti urejena tako, da bo privlačna na pogled in da bo zadovoljila čim širši krog občanov naše občine, pa tudi drugih, ki jih zanima naše življenje in delo, naše znamenitosti, posebnosti, možnosti za obisk in še marsikaj. Pri prenovi smo se opirali na prejšnjo obliko in vsebinsko zasnovo. Tudi tokrat smo uporabili lik našega rojaka in največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Ostajajo tudi barve: modra in rumena. Spletna stran vsebuje prostorske, geografske, kulturne, zgodovinske in ostale podatke o našem mestu in okolici. Predstavljena je kulturna dediščina, naši pomembnejši rojaki, domača in umetnostna obrt. Tu so tudi društva, zavodi, župnye, našli pa bomo še veliko drugih informacy. Spletna stran je tudi odličen pripomoček za seznanjanje z vsebinami različnih obrazcev, ki so nepogrešljiv sestavni del delovanja vsakega urada. S tem, ko so obrazci objavljeni na spletu, je prihranjenega kar nekaj dela delavcem občinske uprave kot tudi dragocenega časa naših občanov, ki si lahko vsebino pogledajo doma. Tako lažje in v krajšem času uredyo določene administrativne postopke. Tak način dela predstavlja eno izmed oblik za še učinkovitejše delovanje občinskih organov, obveščanje in ko-munikacyo med občani in občinsko upravo. Na spletni strani predstavljamo župana, podžupana, občinski svet, upravo. Navedene so krajevne skupnosti in njihove pristojnosti, področja delovanja občinskih organov. Prek interneta bomo seznanjeni z lokalnimi predpisi, ki jih sprejema občinski svet in veljajo za območje naše občine. Spremljali bomo vse dokumente, ki bodo dani v javno obravnavo. Tako bomo lažje sodelovali pri oblikovanju njihove vsebine in prišli do pravih informacy, ki nam bodo omogočile, da bomo posredovali svoje pripombe in predloge. Na spletni strani se bomo seznanjali z vsebinami, ki jih obravnava občinski svet, odbori in komisye. Na voljo bodo tudi vsi javni natečaji in objave, ki so v pristojnosti občine. Ljubitelji računalnikov in branja preko ekranov bomo lahko na naši spletni strani prebirali tudi publikacyo Naš časopis. Kot smo že navajeni, naša spletna stran tudi v bodoče omogoča dnevno spremljanje novic in dogajanj v občini. Objavljen bo program prireditev in še veliko drugih zanimivosti. Vsak organizator prireditev lahko v posebni rubriki Prireditve, posreduje informacyo o tem kdaj in kaj pripravlja. S tem bo omogočeno tako prirediteljem kot obiskovalcem, da bomo še bolje seznanjeni z dogajanjem v občini. Posebno poglavje je namenjeno gospodarstvenikom. Vsaka družba ali samostojni podjetnik se lahko predstavi na naši spletni strani. Pod rubriko Gospodarstvo - dodajte svoje podjetje, lahko gospodarski subjekti izpolnyo obrazec z osnovnimi podatki. S tem bodo uvr- ščeni na seznam družb in podjetnikov na našem območju. Nova spletna stran bo zaživela le, če se bomo za to skupaj potrudili. To velja tako za tiste, ki jo oblikujemo, tiste, ki dajemo informacye kot tudi podjetja, podjetnike, društva, zavode, prireditelje in vse, ki karkoli delate za naše skupno dobro, pa bi to radi delili z drugimi. Vabimo vas, da sodelujete in poskrbite, da bo na naši spletni strani objavljeno vse, kar je pomembno za naše skupno dobro. Prav vse, ki vas to zanima ali želite, pa vabimo, da si ogledate naše strani. Lahko nas spomnite kaj smo pri delu pozabili ali zgrešili, lahko nas opozorite na nepravilnosti, lahko pa nas tudi pohvalite. Vsakega konstruktivnega odmeva bomo veseli. Upamo, da bo obnovljena spletna stran pripomogla k temu, da bomo še bolj povezani in da bomo bolje seznanjeni z vsem, kar je potrebno za naše delo kot tudi za zabavo in počitek. Prepričani smo, da bo vsak našel tisto, kar ga zanima, oziroma odkril novosti in zanimivosti, ki jih doslej ni poznal. Želimo vam, da bi ob spremljanju naših spletnih strani začutili, da so narejene zaradi vas in zato, da bi bilo naše sodelovanje in delo lažje in boljše. Občinska uprava Občine Vrhnika 8 25. maj 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Ei^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Srečanje Tu smo doma TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA v sodelovanju z OBČINO VRHNIKA in ŠPORTNIM DRUŠTVOM POVZ Stara Vrhnika VABI na drugo srečanje TU SMO DOMA, ki bo na dan državnosti, 25. jun^a 2009, v Starem malnu z začetkom ob 11. uri. Pripravljamo delavnice za najmlajše (priporočamo rezervna oblačila, saj se bomo poigrali tudi ob vodi), organizirali bomo ogled Lintverna in razna tekmovanja. S kulturnim in zabavnim programom ter z glasbo za ples bomo zapolnili dan. "Prazen žakelj ne stoji pokonci," pravdo, zato bomo skuhali golaž in pekli palačinke. Tudi letos nismo pozabili na ljubitelje pohodništva. Planinsko društvo Vrhnika izziva vse pohodnike, naj se jim ob 8. uri pridružio pri "Štirni" (mimo zdravstvenega doma, naravnost na Idr^sko cesto do konca asfaltirane poti). Za vas pripravljajo tri poti: 1. ŠTIRNA-KUREN-FERANOVA BUZA-ZAVESTIŠČE IN STOLP NA PLANINI-LINTVERN-STAR MALN. Pot je deloma strma, primerna za trmaste pohodnike z zelo dobro kondic^b, saj pohod traja tri ure (MODRA POT) 2. štirna-storZev GRIČ-BUKEV-ZAVETIŠČE in stolp na planini- LINTVERN-STAR MALN Pohodniki z dobro kondici- jo, primerno obleko in obutvijo, dobrodošli. Pot je pr^etna, le občasno strma. Same hoje je za dve uri in pol (ZELENA POT) 3. štirna-blatni dol- GAČNIK-STAR MALN Po zagotovilu planincev je pot primerna za vse ljudi z dobro voljo, saj jo premagate v eni uri (RUMENA POT) Višinska razlika za pohodni-ke čez Planino 423 m, za pohodnike čez Blatni dol pa 60 m. Vsi pohodniki poskrbite za pohodne palice, planinske čevlje s "ta pravim podplatom"in običajno planinsko opremo, primerno trenutnim vremenskim razmeram. Športno društvo Povž Stara Vrhnika pripravlja svojevrs- ten izziv. Na dan državnosti tradicionalno organizirajo tek v Star maln. Vse informac^e dobite na sdpovz@gmail.com, tel. 041 344 765 ali jih obiščite na www.sd-povz.staravrhni-ka.si. V pr^etnem idiličnem okolju se vam bodo predstavila tudi nekatera društva, organizacije in posamezniki, ki delujejo na Vrhniki. Morda vas bodo navdušili za kakšno novo, še naraziskano dejavnost. Družimo se, saj Tu smo doma. Pr^azno vabljeni! Več informac^' vam nudimo na sedežu Turističnega društva Blagajana, Cankarjev trg 4 Vrhnika, vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.30 ali po telefonu št. 01 7551 341. Narava je vzbrste-la in se pokazala v svoji najlepši podobi. Daljši in toplejši dnevi nas vabijo k različnim aktivnostim. Posebno podobo pridobivajo tudi naši vrtovi in hiše. Veseli nas, da se trudite in urejate zunanjost vaših domov. Naj naš kraj oživi v vsej svoji lepoti. Vaše predloge zbiramo I Z B in smo veseli sodelovanja. Za najbolj marljive so pr sebne nagrade. Vsako leto pomoč sponzorji, ki se vključno že na sejmu Vse za vrt in dom. Tako s praktičnimi nagradami sodelujejo: UNICHEM, d. o., o.,VRTNAR- Za najbolj marljive so pripravljene prav po-nam priskočio na STVO HLEBEC, CRO, d. o. o, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA. Pojdite na sprehod, opazujte, uživajte in nas Komisi'a obveščajte. O R Comis^a za lepše okolje. Najlepšega kraja, hiše, balkona, kmetije, skalnjaka, vodnega vrta in ribnika v letu 2009 GLASOVALNI LISTIČ KRAJ OZ. DEL KRAJA (vpišete ime i