Poštnina plačana v gotovini >. Abb. postale I gruppo Ij6M i U lir TRST, nedelja, 10. januarja 1971 Leto XXVII. St. 8 (7796) KRIZA: DA ALI NE? ben. slovinci za peticijo izseljencev S strašilom gospodarske krize zoper napovedane socialne reforme? 0’ l B PREHODU v novo leto je navada, da se oziramo nazaj na prehojeno pot in d® skušamo na osnovi ugotovitev in izsledkov o uspehih isii neuspehih) v starem letu s primernim sklepanjem pro-dirati v sivino bodočnosti. Tako si skušamo tudi ob letošnjem novem letu ustvariti sliko, kakšno je bilo pravzaprav teto 1970 in kakšno bo novo teto 1971. Na gospodarskem področju 80 letos takšna sklepanja še P°sebno razširjena. Z njimi se ukvarjajo po vrati ministri, gospodarstveniki, sindikalisti, vo-^ tel ji stanovskih organizacij, bančnih zavodov in drugih u-stanov. Dnevni in periodični “Sk, radio in televizija pa ob-JSvljajo mnenja, intervjuje in novoletne poslanice vidnejših osebnosti. široka javnost bi morala to-reJ biti dobro obveščena o gospodarskih dosežkih v 1. 1970. j resnici pa dvomim, da je res tako, kajti na osnov-vPra^anje, ali je bilo leto ,s'0 uspešno ali ne, odgovarjajo posamezni komentatorji dokaj različno. Njihova mnenja se še bolj razhajajo glede Predvidevanj za leto 1971; ne-ateri trdijo, da bo ugodno, rugi so bolj previdni in zadr-tretji pa napovedujejo r^ave in govore kar o krizi, ® naj bi se bila začela v lan-®kem letu in ki naj bi dosegla vrhunec v letu 1971. _Naj izhaja iz razpoložljivih P°datkov? Vsi se spominjamo, ako so se v pozni pomladi anskega leta razširile vesti, da Ura devalvirana, da se v Piačilni bilanci ustvarja deda-Je večji primanjkljaj (konec brila je deficit res znašal 850 "“tijard) in da cene naraščajo * nekontrolirano naglico. V polovici leta pa se je po-ožaj toliko izboljšal, da smo b* strah pred devalvacijo va-bte pozabili, da se je primanjkljaj do konca oktobra ®hanjšal na 25 milijard in do °nca teta menda celo prera-v prebitek, ter da so se r?16 v letnem poprečju dvig-/~e za 6,5 od sto kar je v raz-tetn gospodarstvu nič kaj nenaden pojav. (V sosedni Jugoslaviji so se življenjski stro-lani dvignili za 10,6 odst.), v bankah se čuti ugoden ^Puv nedavnega «dekxetona»; Pretekli ponedeljek je stopil v Pijavo novi medbančni kar-* (sporazum), ki v bistvu /khejuje obrestno mero na de-J^rne vloge. Banke prihajajo rej po novem ceneje do de-in zato bodo mogle j/j^j v teoriji) tudi same ce-. Je finansirati gospodarstvo, Se bo kolo naložb, proizvod-j.te in dohodka zavrtelo v hitrej-gtek. Ker se je v zadnjih me-zmanjšal tudi dohodek, st_ Sa italijanska lira lahko u-r^Ja v tujini, ne bo doma-jT, valuta silila bolj ali manj *°nlto čez mejo, kakor se je ^Sajalo še v nedavni prete-r^J ter bo tako ostala na .“Zpolago za nove pobude v a°hiačem kraju. (^lija se je v zadnjih tednih S)ia nadležne skrbi v zvezi z jjjPovedanim protekoionistdč-Posegom Združenih držav (( ®hislu tako imenovanega ^®kona Mills»; omejitev izvoza u ZDA bl namr&č pomenila italijanske dobavitelje in to-Jjtearje letno zgubo okoli 50 t^hjard lir. Na italijanskem u gu Je končno danes manj rezposeinih ljudi kakor pred Je k1' konec oktobra 1970 jih t bilo 615.000, leto poprej pa 86 629.000. jj, a nekaterih področjih pa bili doseženi posebno u-rezultati. Kmetijska pro-'tenja je napredovala samo 19rq3 ^ sto v primeri z letom a, ker je bila proizvod-letu 1969 zaradi vroče Je k Industrijska proizvodnja p bila sicer znatno večja od jav anske’ venclar J® primer-med ustreznimi podatki Realni Pia v j^fbi pod običajno ravnijo. w. te tudi, da smo v Italiji ^ Povečali v znatno večji (+9,0 odst.) izdatke za hfa n° potrošnjo (stanovanje, i^ba, avto, oblačila, stanarina hlo ^ak°r pa za javno potroš te je za šole, bolnišnice javne storitve in podob dali ^4,° odst )- Res je na^ te, da je davčni vijak vrgel manj, kakor so prvotno predvidevali; finančni minister navaja, da je priliv v državne blagajne dosegel do konca leta 10.200 milijard, medtem ko so jih pričakovali 300 več na manjši priliv pa je vplivala tudi stavka finančnih uslužbencev, tako da zaostanek v davčnem iztržku ne pomeni nujno sorazmernega padca v proizvodnji in prometu. Sicer pa sam minister optimistično pri-daja cenitev priliva za 1. 1971, ki naj bd dosegel 12.000 milijard — od tega 450 milijard po zaslugi «dekretona» — to je 13,5 od sto več kakor lani. In končno je tudi res, da je borza lani doživela «čmo» leto : menjava raznih vrednotnic se je skrčila, njihova vrednost pa je padla poprečno za 19 odst. (delnice Cementir so na primer nazadovale za 46 odst., Motta za 44 odst., Ras za 8,9 odst., itd), konec leta pa se je vsemu temu pridružila še afera Montedison. Slika o lanskem razvoju i-talijanskega gospodarstva po vsem tem nikakor ni vsa rožnata. Toda govoriti o krizi, ki naj bi dosegla vrhunec v letu 1971, kakor to delajo v zadnjem času nekateri komentatorji javnega življenja, se zdi odločne pretirano. Minister za proračun Giolitti in njegov kolega na zakladnem ministrstvu Ferrari Aggradi zagotavljata v svojih napovedih za leto 1971 («Relazione Previsdo-nale e Programmatica per 11 1971»), da se bo domače gospodarstvo letos razvijalo vsaj v razmerju z razvojem v zadnjih petih letih in da bodo naložbe zveznega kapitala dosegle 17.800 milijard. Minister za državne udeležbe Piccoli s svoje strani napoveduje, da bodo državna podjetja investirala 1.637,4 milijarde, od tega 180 milijard v tujini. Ministrski predsednik Colombo je v novoletni poslanici poudaril pričakovanje, da se bo v letošnjem letu pričela nova razvojna faza italijanske ekonomije, komisija Evropske gospodarske skupnosti pa meni, da se bo narodni dohodek v Italiji letos povečal za 6 od sto ter da bo Italija v tem pogledu na prvem mestu v šesterici. Od kod potemtakem omenjene govorice o krizi? Razloge za vihranje zastave gospodarskega pesimizma je najbrž iskati izven gospodarstva, na političnem področju. Ministrski predsednik Colombo je ob novem letu med drugim poudaril, da se mora Italija letos preusmeriti s pretežno e-konomskega na izrazito socialen razvoj. Ta namera, ki iz- haja iz navidezno priložnostne neprizadete izjave, pa za-dobi posebno obeležje in pomen, če pomislimo, da je Italija v novejšem času praktično že nastopila pot številnih reform: reforme univerze, socialnih prevozov, davkov, stanovanj, zdravstva. Juga. Tistih siil, ki Skušajo pre-vrečd krivdo za vročo jesen in njene posledice izključno na delavce, kakor da bi v resnici ne šlo pri tem le za pravičnejšo porazdelitev narodnega dohodka, in ki se v zadnjem času upirajo kakršnemu koli popuščanju v pogajanjih s sindikati, je najbrž pred napovedanimi reformami in socialno preusmeritvijo gospodarske politike strah, in zato skušajo s strašilom krize prepričati javno mnenje, da bi bil pač nespameten, kdor bi se v krizi lotil prepotrebnih socialnih reform... ELIO FORNAZARIČ Več sto izseljencev in njihovih družinskih žlanov je med «dne-vom emigranta« podpisalo peticijo izseljenskih organizacij, ki zahtevajo korenite deželne in državne posege za odpravo emigracije in priznanje pravic Slovencem v videmski pokrajini SVEDSKI DIPLOMAT SE VRNE DANES V NEW YORK Jarring končal razgovore z izraelskimi voditelji ZAR in Jordanija obtožujeta telavivsko vlado da skuša spremeniti arabski značaj zasedenih ozemelj-Riad danes v Rimu-Napet položaj v Jordaniji JERUZALEM. 9. - Posebni odposlanec OZN Gunnar Jarring, ki je na povabilo izraelske vlade dospel včeraj v Jeruzalem, je imel danes drugi razgovor z ministrsko predsednico Goldo Meir in z zunanjim ministrom Ebanom. Po predvidevanjih se bo švedski diplomat že .jutri vrnil v New York, kjer bo nadaljeval svojo po sredovalno misijo ter se sestal najprej z egiptovskim in jordanskim delegatom. Današnji razgovor z izraelskimi voditelji, ki je bil na rezidenci ministra Ebana, je trajal dve uri in pol, po zaključku sestanka pa se je Jarring vrnil v svoj hotel, ne da bd dal izjave številnim prisotnim časnikarjem. Pač pa je izraelska vlada, kot že včeraj, ob .javila kratko poročilo, v katerem ■iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiuuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui SARAGAT NE BO ODSTOPIL PRED POTEKOM MANDATA Colombo: Gospodarski položaj ni neugoden Nujne so okrepitev proizvodnje in reforme Pričal se je kongres PLI - V Rimu svečana otvoritev sodnega leta RIM, 9. — Prišlo je do poM>viw čudne polemike okrog predsednika republike Saragata, ko je La Maifa predlagal, da naj bi predsednik republike ie pred potekom svojega mandata, ki zapade 27 oktobra 1971, podal ostavko, la Maifa je to utemeljeval, čei da se politični in gospodarski položaj slabša in da prihaja do brezobzirne bitke v zvezi s predsedniškimi volitvami. Skratka, najbolje bi bilo da bi se čim hitreje rešili volitev predsednika, pri katerih ima KPI z monolitnim blokom številnih parlamentarcev važno besedo, saj mora predsednik prejeti dve tretjini vseh glasov parlamenta. Predlog pa je že danes zavrnil Saragat in je ANSA objavila sporočilo, da je Saragat že ob svoji novoletni poslanici o tem govoril, ko je podčrtal, da mora priti do predaje predsedniške oblasti, kot je to predvideno po ustavi. V razpravo o gospodarskem položaju in o reformah je danes pomirjevalno posegel predsednik vlade Colombo, ki je govoril neki sekciji KD. Coiombo je dejal, da obstajajo resna vprašanja in zaskrbljenosti, ki pa se niso pojavili samo v zadnjih dneh, temveč gre za ista vprašanja, s katerimi se je ukvarjala vlada v preteklih mesecih in o katerih so razpravljali s sindikati v sredini decembra. Gre za krepitev proizvodnje, za delovne pogoje v tovarnah in za brzino razvoja. Colombo je nato dejal, da je bil položaj pred nekaj meseci mnogo resnejši in da sta takrat obstajali dve nevarnosti: oster iiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiaiiiiiiiimiiiiiiiHttUiHtaunuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z DEKRETOM ZAKLADNEGA MINISTRA Obrestna mera znižana od 5,50 na 5,00 odst RIM, 9. — Zaklattai minister Ferrari - Aggradi je s svojim dekretom, ki bo stopil v veljavo H-januarja, znižal obrestno mero Banca dTtalia od 5,50 odstotka na 5 odstotkov. Sporočilo ministrstva za zaklad pravi, da gre za vključitev v splošne tendence, do katerih je prišlo na mednarodnih tržiščih, kot tudi na italijanskem trgu. Na mednarodnem trgu ne gre za posledice sprememb v ameriškem gospodarstvu in bolj liberalne monetarne politike, tako da so se ustvarili pogoji za znižanje obrestne mere. V Italiji pa spada ta ukrep v okvir politike, da se okrepi bančni sistem in s tem gospodarstvo in da se nudi podjetjem na razpolago več sredstev za investicije. Minister Ferrari -Aggradi pa je izjavil, da so ob pravem času izvedli ta ukrep, ki naj vzbudi več zaupanja ki naj > prispeva h krepitvi investicij kot bistvenemu sredstvu za krepitev itve in dohodkov ter za do-sredstev potrebnih ža socialne reforme. zaposlit' sega sr Stavka pomorščakov se nadaljuje RIM, 9. — Vsedržavna tajništva pomorščakov so danes preučila odgovore, ki jih je dal včeraj mi- nister za trgovinsko mornarico v zvezi s sindikalnim sporom. Sindikati so pristali na pogajanja, ki se bodo pričela v ponedeljek in so z zadovoljstvom sprejeli na znanje obvezo, da bodo pokojninska vprašanja rešili z zakonskim dekretom. Vendar pa so istočasno tudi sklenili, da se stavka nadaljuje, kot je bila predvidena do torka 12. januarja. Sindikati za izseljence v Švici RIM, 9. — Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so v zvezi z razbitjem pogajanj o italijanskih izseljencih v Švici poslale prvi telegram italijanski vladi, v katerem zahtevajo takojšnjo akcijo vlade, da se preneha z diskriminacijami do italijanskih delavcev in da se jim priznajo vse pravice. V drugem telegramu, ki je naslovljen na švicarsko vlado, pa zahtevajo takojšnjo obnovitev pogajanj in ukinitev kakršne koli diskriminacije. Italijanski izseljenci v Švici zahtevajo ukinitev diskriminacijskega sistema o sezonskih delavcih, revizijo sporazuma o emigraciji, dejansko enakost glede plač in normativnih pogojev ter svobodno izbiro delovnega mesta in stalne ga bivališča. deficit plačilne bilance in strmo naraščanje cen. Vladni zakonski dekret je že privedel do pozitivnih posledic in so na primer neto valutne rezerve znašale 31. decembra 1969 4.696 milijonov dolarjev 31. decembra 1970 pa 5.269, kar je najvišja po vojni dosežena raven. Vzporedno so sprostili bančne kredite. Danes so znižali obrestno mero Banca dTtalia s čimer so omogočili obsežnejše investicije. V tej zvezi pa je predsednik vlade nato tudi govoril o nujnosti visokih plač in visoke življenjske ravni delavcev, ki mora doseči raven industrijsko razvitih držav, kar pa je možno samo ob investicijah. Podjetja pa investirajo, če lahko dosežejo gospodarski liči nek. Ni mogoče proizvajati za kakršno koli ceno, saj se proizvaja za prodajo in torej ob notranji in tuji konkurenci. Ne smemo pozabiti, da .je italijansko go-spodiaretvo odprto. Zaradi tega pravi Colombo, mora postati delovni ritem v podjetjih normalen, saj bd drugače res prišel celoten sistem v krizo. Colombo pravi, da ni dvomov o pravici do stavke, prav tako pa tudi obstaja pravica do dela, in da je treba ustvariti pogoje za sodelovanje med vsemi udeleženci proizvodnega procesa. Vlada je prepričana, da je z delovnim ozračjem na delovnih mestih tesno povezano vprašanje splošnih okoliščin, v katerih žive delavci. O reformah so že bila koristna posvetovanja s sindikati. Osnovni cilj politike vlade je zagotoviti izkoriščanje vseh razpo ložljivih sredstev, s čimer se ustvarjajo pogoji za izvajanje reform ter tudi za teritorialno razdelitev sredstev v korist Juga. Colombo je dejal, da bo vlada zato najprej odobrila novi zakon za Jug, nato pa bo v kratkem razdobju odobrila zakona o zdravstvu in o stanovanjih. Predsednik vlade Colombo je končno govoril tudi o «beli knjigi*, ki naj ne bo samo gola zabeležka o obveznosti, niti ne nov gospodarski načrt Tajništvo CGIL je danes odobrilo resolucijo, v kateri ugotavlja, da se je pričela bučna pro-tisindikalna kampanja z očitno političnimi cilji. Hoče se udariti po zahtevah sindikalnega gibapja, po politiki reform, da bi se ustvarili neugodni pogoji za delavce ter za napad na njih življenjsko raven. Govori se o gospodarskih težavah, ki se .jih umetno napihuje. Sindikalne konfederacije so že pred časom predlagale novo gospodarsko politiko, ki naj temelji na krepitvi notranje potrošnje, predvesem pa na neposredno produktivnih investicijah in na socialnih investicijah. Danes se je pričel kongres PLI, na katerem je imel dosedanji tajnik Malagodi obsežni govor. Ob ravnaval je težave 'jusotranjosti in v mednarodnem okviru, ki izhajajo predvsem iz krize rasti in na katere se lahko odgovori samo z reformami. Malagodi je obravnaval na dokaj zapleten način vprašanje vladne koalicije ter vlogo PLI, pri čemer je seveda zavrnil kakršno koli sodelovanje s KPI in dejal, da je PLI ideološko odločno nasprotna skrajni desnici in skrajni levici. Levi center je v težavah in je v tej zvezi Malagodi vprašal, kakšna bo prihodnost, če pride do krize Colombove vlade. Govoril je tudi o laični fronti, predvsem pa da se je treba izogniti tako imenovani «koncil-ski republiki*, to je sporazumu KD-PSI, ki bo odprt za komuniste. Pri mednarodni politiki je o-menil nemško «astr)elitik», ki je najvišjii dcsS2Gk pomirjanja ter nujnost atlantskega zavezništva. Glede notranjih vprašanj liberalne stranke je odločno zagovarjal sedanji sistem, ko prejme večinska skupina zelo visok odstotek glasov v vsedržavnem svetu, manjši odstotek 1» samo ena izmed struj. Drugače pravi, da prihaja do struj, ki onemogočajo delo stranke, kot je to razvidno iz položaja v drugih strankah. Komunist Baroa je dejal, da Malagodi ni prav mnogo upošteval nove stvarnosti, na katere se je skliceval. Vendar pa mu je premik na desno nekaterih drugih sil omogočal, da se je pri ocenah o svobodi in glede tona po- stavil celo na levo od Ferrija in Fiooatjja ta tako vsaj naredil določenega odprtja do tistih liberalnih sil, ki bi hotele Jz PLI na-pravilU demokratičnega nadzornika nujnih reform strukture. Danes se Je v Rimu svečano pričelo novo sodno teto in je svečanosti prisostvoval predsednik republike Saragat, številni poslanci, ministri in druge osebnosti. Generalni javni tožilec kasa-cijskega sodišča Ugo Guarnera je Imel Obsežno poročilo o problemih sodstva v Italiji. Obravnaval je vprašanje interpretacije zakona s strani sodnika in v tej zvezd omenil primer Vaipreda, govoril o «begu pred sodiščem)), o reševanju kazenskih postopkov ta predlagal čim hitrejšo reformo kazenskega zakonika. V Beogradu so se zaključili razgovori med delegacijama Jugoslavije in SET Skupno evropsko tržišče bo podprlo jugoslovanska prizadevanja za okrepitev gospodarstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Mešana komisija Jugoslavije ta Skupnega evropskega tržišča, ki je sinod končala v Beogradu svoje dvodnevno zasedanje, je v svojih sklepih ugotovila, da je trgovinski sporazum, ki je bil podpisan pred osmimi meseci med Jugoslavijo ta Skupnim evropskim tržiščem, zadovoljiva osnova za razvoj medsebojnega trgovinskega ta gospodarskega sodelovanja. Defidt trgovinske bilance Jugoslavije s članicami Skupnega evropskega tržišča, ki se je zadnje čase občutno povečal, se po mišljenju mešane komisije mora zmanjšati z obojestranskimi napori za povečanje jugoslovanskega Izvoza v države članice SET ta povečanjem trgovinske izmenjave sploh. Poleg tega mora temu smotru prispevati tudi industrijsko sodelovanje jugoslovanskih podjetij s podjetji držav članic SET. Člani komisije so se dogovorili o načinu rešitve nekaterih problemov ta za izboljšanje splošnega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo ta SET. Na kraju zapisnika se ugotavlja da sta delegaciji potrdili pomen krepitve medsebojnega sodelovanja ne te med Jugoslavijo ta Skupnim evropskim tržiščem, temveč tudi za evropsko sodelovanje v celoti. Vodja delegacije SET Rali Da-hrendorf je po podpisu protokola med drugim izjavil, da namerava SET podpreti napore Jugoslavije, da pospeši gospodarski razvoj to da se uvrsti v razvoj širše mednarodne skupnosti. Na zasedanju v Beogradu, je poudaril Dahremdorf, smo se razgovar-jail tudi o najboljših metodah, da se to doseže. B. BOŽIC Ameriško letalo napadlo oporišče v Severnem Vietnamu SAJGON, 9. — Ameriške vojaške sile nadaljujejo z nezaslišanimi provokacijami proti Severnemu Vietnamu: lovski bombnik «F 105» je napadel včeraj sevemo-vielnamsko raketno postojanko 125 kilometrov severno od demilitariziranega pasu med obema Viebnamoma. Sam ameriški glasnik je priznal, da niso iz postojanke izstrelili enega samega naboja proti letalu. Akcija — je povedal glasnik — je v skladu z načelom »zaščitne reakcije«, po katerem naj bi imela ameriška letala pravico, da napadajo severnovietnamske baze v primeru, da je pilot mnenja, da bi ga iz te baze utegnili napasti. Do «incidenta» je prišlo, ko je četa strateških bombnikov B« 52» letela nad sevemovietnam-skim ozemljem, da bi bombardirala «Hoštaitahovo pot« v Laosu, lovski bombnik, ki je spremljal četo, je izstrelil dve raketi proti bazi, iz katere so po pričevanjih pilota z radarjem zasledili ameriška letala. Na izrecno vprašanje nekega časnikarja je ameriški glasnik povedal, da niso bila ameriška letala napadena ter da iz severnovietnamske baze ni nihče streljal. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiia Protestna brzojavka ZSO koroški deželni vladi CELOVEC, 9. — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je poslala deželni vladi Koroške brzojavko v kateri najodločneje protestira proti nameri občinskega sveta v Velikovcu, da postavi spominsko ploščo vojnemu zločincu Maiier - Kadbitschu. Zveza poudarja, da koroški Slovenci vidijo v tej nameri izrazito provokacijo proti koroškim Slovencem ta demokratični javnosti sploh. V brzojavki se poudarja, da je bil Kaibitsch glavni krivec za prisilno izseljevanje koroških Slovencev za časa tretjega rajha. Zveza slovenskih organizacij zahteva od predsednika deželne vla- de, da sproži odločne ukrepe proti tej nameri občinskega sveta Velikovca. Podobni protest Je zveza slovenskih organizacij poslala tudi županu Velikovca. Kaibitsch je bil teta 1947 v Celovcu obsojeni na dosmrtno ječo, ker je za časa hitlerjevske Nemčije kot StandardenfUhrer organiziral prisilno izselitev okrog 300 družin koroških Slovencev in zaradi drugih zločinov med vojno. Kaibitsch je hU pred vojno vrsto tet predsednik koroškega Hel-matbumda, današnjega Hedmat-diensta. Nekaj tet po obsodbi je bil Kaibitsch potnUoščen in spuščen m svobodo. pravi, da so bili razgovori koristni in konstruktivni ter da so izraelski predstavniki predočili diplomatu »zamisli in predloge o bistvenih točkah miru*. Poročilo pravi tudi, da se je Jarring obvezal, da bo posredoval dragi strani izraelska stališča. Do sem uradno sporočilo, dokaj skope pa so tudi vesti, ki jih ie bilo moč izvedeti iz neuradnih krogov. V običajnih »obveščenih krogih* trdijo, da so izraelski voditelji poudarili predvsem tri točke: potrebe po podaljšanju premirja za nedoločen čas, vprašanje sedeža pogajanj in problem ravni, na kateri nai bodo pogajanja. Glede prve točke nai bi Golda Medr in Aba Eban poudarila nevarnost, da bi ponoven izbruh sovražnosti tudi na omejenih področjih povzročil polom pogajanj. Glede sedeža pogajanj .je znano, da Tel Aviv nasprotuje New Yorku ter se zavzema za kak bližji kraj, kot so na ori-med Ciper, Švica ali tudi Italija. Glede ravni pogajanj, ki .jih sedaj vodijo veleposlaniki pri OZN, bi jdh hotel Izrael povišati na raven zunanjih ministrov, čemur pa Arabci nasprotujejo. Pred sestankom z Meirovo in Ebanom ie imel Jarring v Jeruzalemu kratek razgovor s poveljnikom opazovalcev OZN ob Sueškem prekopu, finskim generalom Siilasvuojem. Na sedežu Združenih narodov so medtem sporočili, da sta Izrael in Jordanija formalno protestirali pri generalnem tajniku U Tantu zaradi izraelskih nezakonitih poskusov, da bi nasilno spremenili a-rabski značaj zasedenih ozemelj. V egiptovsko - jordanski noti js rečeno, da misli Izrael naseliti okrog 200 tisoč Židov v Jeruzalemu ter ustvariti židovska naselja na zasedenem ozemlju in predvsem v Cisjordaniji, okrog Gaze, na Golanski planoti in v Sinaju. Delegata ZAR Zajat in Jordanije El Farra sta v tej zvezi izjavila, da ti načrti jasno povedo, zakaj skuša Izrael bojkotirati Jarrin-govo mirovno misijo. »Izraelski voditelji — sta dejala — skušajo pridobiti na času, da bi lahko do konca izvedli svoje načrte za absorbiranje zasedenih ozemelj.* Egiptovski zunanji minister je v Parizu zaključil razgovore s francoskimi voditelji. Danes je imel tiskovno konferenco, na kateri je med drugim potrdil, da je njegova vlada pripravljena pristati na ustanovitev vojaške sile, v kateri bi bile zastopane Sovjetska zveza, ZDA, Francija in Velika Britanija in katere naloga bi bila nadzorovati premirje med Arabci in Izraelom. Jutri bo Riad prispel v Italijo, kjer bo imel razgovor z za-nanjim ministrom Aldom Morom. Položaj v Jordaniji .je še vedro nejasen: poročila Palestincev govorijo o napadih kraljeve vojske na fedajine ter o bojih v različnih delih države, amanska vlada pa demantira ter govori samo o »posameznih incidentih*. Vsekakor pa kaže, da je položaj napet, ker so arabski opazovalci, ki imajo nalogo nadzorovati spoštovanje kairskih in amanskih sporazumov med vlado in palestinskimi organizacijami, prekinili danes z delom v znamenje protesta proti .jordanskim oblastem, ki jim niso dovolile, da bi obiskali področja spopadov. Iz palestinskih virov se je zvedelo, da so kraljeve čete zasedle danes mesto Russeifah, petnajst kilometrov severovzhodno od A-mana, kjer so uvedle policijsko uro. Jordansko topništvo pa še vedno obstreljuje mesti Idrashs, 40 kilometrov severno od Amana, in Salt, kakih šestdeset kilometrov od jordanske prestolnice. Predsednik palestinskega centralnega komiteja Jaser Araft je poslal egiptovskemu predsedniku Sadatu poslanico, v kateri ga prosi, naj takoj intervenira, da bi prekinil poskuse likvidiranja palestinskega odporništva. Podobne pozive je Arafat poslal tudi drugim arabskim državnim poglavarjem. Moro obišče v torek Romunijo RIM, 9. — Zunanji minister Moro bo v torek, 12. januarja u-radno obiskal Romunijo, kjer se bo sestal z romunski mzunanjim ministrom Manescujem, sprejel ga bo tudi predsedoik republike Ceau-sescu. VARŠAVA, 9. — Poljska vlada je sporočila, da bodo »zamrznili* cene živil na sedanji ravni, medtem ko bodo cene industrijskih izdelkov zniževali, kolikor bodo to okoliščine omogočale. TRŽAŠKI DNEVNIK :y V; PROSEK ponovi danes ob 16. uri Cine-mascope barvni dramattčru film: LA CADUTA DEGL1 DEI Igrajo: D. Bogarde, Z. ThuMn, Helmut Grlen to Helmut Berger. Mladini pod 18. letom vstop prepovedani ZAHVALA Vsem, ki so z mano sočustvovali in' spremili na zadnji poti mojo drago Karlo Čač-Ciacchi S9 Iskreno zahvaljujem Mož Ivan I. T. F. Ul Zonta 3 Ameriiki dolar Kanadski dolar Brit. tterling Švic. frank Franc frank Balg frank Hol florint Nemška marka Avit lil ing Dinar 620,— 590,— 1.475,- 142,- 110,- 12,- 172,- 170,- 238C 42,- ZAH V AL A Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob smrti našega dra- gega JANKA (GIOVANNIJA) BRECLJA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli načta žalovali z nami. DRUŽINA Občinski pogrebni zavod ZAHVALA Vsem ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage MARIJE ŠKERK vd. ZIDARIČ se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, vaščanom lz Praprota, darovalcem cvetja ta vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Praiprot, Trst, Družine Zidarič, Šušteršič in Dovgan 10. januarja 1971. PO PRIPOMBAH IN OBŠIRNI DISKUSIJI DELNO SPREMENJEN PRVOTNI NAČRT Regulacijski načrt zgoniške občine jamstvo za ohranitev njenega značaja Preprečene bodo špekulacije z gradbenimi zemljišči in zagotovljene gradnje za domače potrebe * Spodbuda za razvoj žlahtnih kultur Kakor smo že na kratko poročali, je občinski svet v Zgoniku na svoji seji 29. decembra, odobril dokončni regulacijski načrt zgoniške občine. Regulacijski načrt, skupno s pravilnikom, je zdaj na županstvu na vpogled občinstvu. Regulacijski načrt za zgoniško občino je izdelal arh. prof. Paolo Meng. Prvotni regulacijski načrt je bil odobren na seji zgoniškega občinskega sveta 14. marca 1968, nato je bil na vpogled občinstvu, kot določa zakon, za morebitne ugovore, pripombe in predloge. Posebna komisija, v kateri so bili tudi izvedenci in zastopniki raznih organizacij, je preučila vse ugovore in pripombe. Bilo je precej diskusije, srečanj in ogledov v raznih krajih. Komisija, s katero je sodeloval tudi medobčinski tehnični urad, je po vsem tem prišla do zaključkov in sklepov, na podlagi katerih je arh. prof. Paolo Meng vnesel v regulacijski načrt zadevne spremembe in Popravke. Regulacijski načrt ima za vsako občino vehk pomen, saj nakazuje smernice njenega razvoja. Brez regulacijskega načrta nastajajo težave, kopičijo se problemi, ki jih ni mogoče več rešiti, odpira se možnost spekulacij in ni več govora o urbanistiki. Regulacijski načrt torej mora biti. Kakšen pa naj bo? Tak, seveda, da bo ustrezal razmeram in potrebam občine, da bo nakazoval perspektive njenega razvoja in ščitil koristi vse občine, da bo nakazoval perspektive njenega razvoja in ščitil koristi vse pbčinske skupnosti in življenjske interese naše narodne skupnosti. Prav gotovo se bo tu pa tam kakšen posameznik čutil prizadetega, kor bo morda kakšna njegova parcela zgubila na vrednosti, menimo Pa. da regulacijski načrt zgoniške pbčine ni sestavljen tako, da bi škodoval občanom. Tudi regulacijski načrt je, in mora niti, orožje naših občin proti raznarodovanju, proti spreminjanju etničnega značaja naših krajev. Z gradnjami ezulskih naselij, z razlastitvami zemlje za razvoj industrije itd. so že spremenili etnični značaj nekaterih krajev in obubo-zali naše ljudi. Poleg tega ,>a imamo tudi stalno, morda manj ?Pazno, toda prav tako nevarno, infiltracijo prodaje in prekupčevala z zemljišči. Seveda, vsak je gospodar svojega in lahko razpolaga s svojim imetjem kakor hoče, toda ne na škodo skupnosti, na škodo svoje narodne skupnosti, ki se mora krepko braniti za svoj obstoj, m končno tudi v njegovo škodo, če se šteje za člana te skupnosti. . Kdor hodi po našem podeželju in ima vsaj malo odprte oči, lahko vidi, kaj se dogaja in kakšno ško-jm smo si začeli sami delati. Odkrito povedano. Če bi obveljal Prvoten regulacijski načrt, ki je med drugim predvideval zazidalna P°|bpčja v 400 m širokem pasu vzdolž vseh cest, ki peljejo od vasi u° vasi, bi lahko vsa naša narod-na skupnost kazala z obtoževalnim Prstom na upravitelje zgoniške ob-cme, saj bi se v nekaj letih razdre tako spremenile, da bi bili domačini potisnjeni v kot. Tujci bi odkupovali zemljišča ob cestah in Jn seveda ogradili ter zaprli poti. r antazija? Le poglejte po Krasu, tam v Zgonjški občini, zlasti med Gabrovcem in Zgonikom, pa tudi Pn Gabrovcu in pri Samatord. Do S®ga je prišlo prav zaradi tega, ker “C ni bilo reguladjskega načrta in Pravilnika za gradnje. ^ zgovorni in značilni so tudi “^Jednji podatki glede prošenj za gradbena dovoljenja v zgoniški ob-Leta 1963 je bilo vloženih 17 Prošenj, naslednje leto 28, lete 1965 “kupno 36, leta 1966 skupno 29, r*a 1967 skupno 54, leta 1968 pa 64, ®va 1969 skupno 51, lani pa skup-no kar 121 prošenj za gradbena do-,9|J®nja. Lani je bilo do novembra jzuanih 41 gradbenih dovoljenj, 80 rušenj pa je še v pretresu grad-komisije. Do leta 1967 so ledoma prošnje občanov, od leta Dr«! .daprej, zlasti pa lani, so prošnje za gradbena dovoljenja vlo-v J. v glavnem neobcani. Pri tem , ?tja omeniti, da ostaja število pre-vaistva zgoniške občine že nekaj ni ,iedno Pri približno 1.250 in da občutne stanovanjske krize. Po-jjmnoma pravilno je bilo torej krče-zaa ^dalnih področij, ki pa vendar bjT^ajo potrebam občine, tudi če kij*?,Povečalo število njenega pre-vfktva d0 8-9 tisoč. ^aferim je reguladjski načrt l-jjknzal račune. Pokupili so zem-da bi na njih gradili ali Parcelirali in nato prodali. Dru-z mogli več toliko služiti . mešetarjenjem. Zdaj se seveda ki 1°’ zgražajo se in hujskajo. Ta-p Plazimo vrata! zdi v- -m Potrebnem uvodu se nam j. koristno opisati razna področja, ZBnJr? določa regulacijski načrt o^ine, občanom pa pri-vpr^mo’ da si g0 »gledajo in P^i- za pojasnila na županstvu, »el^cje A zajema vasi in na-PotJrl 'ia tem Področju so dovoljena do 7 la> j^nova in nove gradnje mi*™ višine. Tu ni predpisana hoviKlaaia, Površina zemljišča, pri riv, , gradnjah in obnavljanju sta-znarti adb Pa se morajo spoštovati ^ačdnosti Kraških naselij ali Področja A je področje B, hovi*«06*. za razvoj naselij, za na ni1*!?.' Tu je določena mirdmal-kv r*vršina, In sicer najmanj 500 razd*i*povralne. določene so tildi pjv^.mod zgradbami. dslu^^-6,^ & določeno za javne par^Ll sole, otroške vrtce, trge. Prostore. Večinoma gre za šča zla ,^erydjišča, zasebna zemlji-,b’ jih potrebovala, jih bo a občina seveda odkupiti. Kaže pa, da do tega ne bo prišlo, ker ima občina dovolj svojih zemljišč. Področje D je določeno za trgovske dejavnosti in je okrog proseške železniške postaje. Tam bodo lahko gradili skladišča, delavnice, toda ne takih obratov, ki bi kazili zunanje lice kraške pokrajine ia qq£-snažali zrak. Področje E, ali obrobilo področje, obkroža in dopolnjuje področji A in B. Na tem področju, ki bo primemo zlasti za intenzivno kmetijstvo (cvetličarstvo in vrtnarstvo), bodo lahko gradili stanovanjske hiše in gospodarska poslopja samo tisti, ki neposredno obdelujejo zemljo (to je kmetje in polkmetje). Določena je najmanjša površina, in sicer 1.000 kv m zemljišča. Višina 7 m, 1 kub. m prostornine na 1 kv m površine. Področje F je določeno izključno za kmetijstvo. Tam ne bo mogoče zidati stanovanjskih hiš .lahko pa gospodarska poslopja, hleve itd. Področje G je določeno za turistične objekte (nad Briščiki proti železniški postaji). Minimalna površina 4.000 kv m. Za to področje bodo izdelali podroben zazidalni načrt. To področje so določili pri Bri-ščikih, predvsem zaradi tega, ker je tam svetovno znana Briška jama. Področje H — športno področje, je na »Veliki ravni*, kjer je že športno igrišče. Tam bodo gradili, po potrebi, športne objekte. Področje S (mali odseki pri Rep-niču, Saležu in Samatorci) je določeno kot zgodovinsko področje, ker so tam zgodovinske zanimivosti iz davnih časov in zanimive značilnosti. Vse ostalo spada v zeleno področje, kjer je dovoljena samo gradnja hlevov in naprav za živinorejo. Regulacijski načrt bo preprečil urbanistični kaos in ščitil karakteristiko, značaj in podobo občine, obenem pa bo valoriziral obdelovalne površine in spodbudno vplival na razvoj specializiranega kmetiistva, predvsem vinogradništva, cvetličarstva in vrtnarstva ter živinoreje. Tudi kmečki turizem se bo verjetno precej razvil prav v zgoniški občini, ki ima za to lepe pogoje. Tudi o tem bi bilo vredno razmišljati, se pogovoriti in se lotiti dela. Ob zaključku bi radi izrekli priznanje zgoniški občinski upravi, občinskemu svetu, komisiji in strokovnjakom, da so popravili prvoten regulacijski načrt, premostili razne težave in dvome ter pokazali svojo zavzetost in skrb za koristi občine in naše narodne skuonosti. Albin Bubnič omenjeno blago, ki je bilo zaradi ognja skoraj popolnoma uničeno. Vzroki požara še niso povsem znani. Ve se samo to, da je kake pol ure pred izbruhom požara delavec podjetja «Commerciale com-bustibile* s sedežem v Ul. Vigneto 103, razkladal pred kletjo kup drv Škodo, ki jo je povročil požar, cenijo za okrog 200 tisoč lir. Knjiga-zbornik o razvoju osnovnih šol na Slovenskem V založbi Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani je te dni izšla zajetna dokumentarna knjiga z naslovom »Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969». Knjiga - zbornik obsega skoraj 700 strani in je razdeljena na 16 poglavij petnajstih avtorjev. Za nas je gotovo najzanimivejše poglavje, ki ga je napisal naš priznani strokovnjak za šolska vprašanja Drago Pahor in ki se glasi: »Pregled razvoja osnovnega šolstva na zapadnem robu slovenskega o-zemlja», ki pa ne zajema celotnega 100-letnega obdobja, na katero se sicer nanaša zbornik v celoti, temveč sega po eni strani v začetkih znatno nazaj v preteklost tja v leti 1186 in 1212, ko naj bi šoli obstajali v Kopru oziroma v Izoli ter še v letih 1328 in 1374, ko se po zgodovinskih virih omenjata prva učitelja v Trstu oziroma v Miljah, zaključuje pa se z uničenjem slovenskega šolstva z nastopom fašizma, s šolami - raz-narodovalnicami, preganjanjem slovenskih učiteljev ter nastajanjem slovenskih zasebnih šol. K izredno koristni in zanimivi knjigi - zborniku se bomo še povrnili, posebej seveda v poglavju, ki nas najbolj neposredno zadeva. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ V KRIŽU 85 let Jušte Sedmakove 85-letnica življenja je vsekakor spoštljiva starost in lep življenjski jubilej. Tako obletnico je čila in zdrava dočakala Justa Sedmakova iz Križa. Justa «Nemčeva», kot ji pravijo domačini, se je rodila 5. 1. 1886 pri «Kocjanovih». Kot 12-let-na deklica je prvič odšla v Trst z vrči mleka v roki. Mleko je nato prenašala peš polnih dvanajst let. Ko smo kramljali o njenem pešačenju z mlekom, je vsa vesela povedala dogodivščino, kako je neko zimo ob poledici in snegu na poti v Trst padla in pri tem prevrnila oplenjen, vendar je vsa presenečena ugotovila, da se mleko ni razlilo, ker je od hudega mraza zmrznilo. Leta 1910 se je poročila z domačinom Petrom Sedmakom ter st u-stvarila lastni dom in družino. 1-mela je devet otrok, od katerih so štirje še živi. Dva sinova sta se odzvala klicu zasužnjene zemlje in odšla v partizane. Eden od njiju se ni vrnil. Padel je na pragu svobode marca 1945 v Cerknem. Tako tudi njej ni bilo prizaneseno kot mnogim drugim materam, ki še danes objokujejo svoje mrtve sinove. Toda Jušta ni obupala in kljub trdnemu delu, ki ga ji v življenju ni nikoli zmanjkalo bodisi v kriških paštnih kot na skromnih kra-ških njivah, je učakala z možem 50-letnico skupnega življenja, ki jo je leta 1960 praznovala v Ljubljani pri hčerki. Tako je Jušta Sedmakova ob dobrem in slabem, vendar zdrava, dočakala svoj 85. rojstni dan. čestitkam otrok, vnukov in drugih se kot svoji zvesti bralki pridružuje tudi Primorski dnevnik. K. K. S POSOJILOM IZ KROŽNEGA SKLADA ŠTIVANSKA PAPIRNICA SE ŠIRI IN MODERNIZIRA Papirnica je dosegla letno proizvodnjo 130.000 ton in zaposluje 749 ljudi Štivanska papirnica se širi in iz- ] Kljub velikemu preplahu, se je Ao Bi po Rojaz na srečo lažje ranil le ...........um.......minil.. ....................... ČEZ MESEC DNI BODO ZAČELE DELOVATI V RAJONIH KONZULTE Kako se stranke pripravljajo na imenovanje svojih predstavnikov v rajonskih konzultah KD bo ponovila izkušnjo primarnih volitev, ki se je obnesla v pokrajinski volilni kampanji - KPI je prepustila iniciativo svojim terenskim organiza-cijam in je o tem razpravljala na sekcijskih kongresih - Kritična nota ACLI Požar v kleti: 200 tisoč lir škode Včeraj popoldne, nekaj po 18. uri, so gasilci prihiteli v Ul. Umago, kjer je v kleti poslopja št. 8 pričelo nenadoma goreti. Komaj so gasilci prispeli do omenjenega poslopja, so takoj zapazili gost, bel dim, ki se je valil skozi glavna, vhodna vrata. V kleti, kjer sta kramarja 60-letni Antonio Filippini in 45-letni Vittorio Coronica iz Ul. Umago 8 imela shranjeno razno blago in platnena pokrivala za stojnice, je namreč iskra vnela Natančno čez deset dni, 20. januarja zapade rok, do katerega morajo tržaške politične stranke ime novati člane šestih rajonskih kon zult, med katerimi je tudi ena povsem slovenska (Bazovica - Opčine) in druga narodnostno mešana z velikim odstotkom Slovencev (Sv. Ivan, Lonjer, Katinara). O razdelitvi mest v rajonskih konzultah smo že pisali. O tem je odločal, pred božičnimi počitnicami tržaški občinski svet in na osnovi posebnega ključa in «globalnega sorazmerja* določil sorazmerje med posameznimi političnimi skupinami v vsaki izmed konzult. Zapisali smo tudi, da se niso vsi strinjali s takim načinom razdelitve mest. Predvsem predstavniki levih strank so bili namreč mnenja, da bi rajonske konzulte lahko neposredno volili, predstavnik PSIUP pa je bil mnenja, da bi morale zrasti na osnovi že obstoječih organizmov neposredne demokracije, ki prihajajo do izraza na bazi, v šolah, tovarnah in rajonih. Kljub nepopolni demokratičnosti teh konzult, ki bodo pomožni in oo-svetovalni organi občinskega sveta in tržaške mestne uprave, pa so vsi svetovalci soglašali v mnenju, da gre za korak naprej v demokra tizaciji odnosov med prebivalstvom, in občinsko upravo. V tem smislu so soglašali tudi v tem, da je najbolje, če se konzulte takoj ustanovijo in da se v bližnji bodočnosti preveri njihova struktura. V tem smislu so seveda imele stranke v mislih tudi občinske volitve, ki bodo jeseni letos. Tako je pokrajinski komite Krščanske demokracije sklenil ponoviti uspelo akcijo izpred pokrajin skih volitev, ko so njene kandidate v pokrajinski svet za dve tretjini imenovali njeni člani in meščani preko «primarnih volitev* na ame riški način. Pokrajinsko vodstvo je izdalo tudi posebno tiskovno sporočilo, v katerem kvalificira tudi na politični ravni svoje zadnje izbire. Pri tem se sklicuje predvsem na govor odbornika za decentralizacijo in rajonske konzulte Viginija, in na stališča KD o vlogi sodelovanja obča nov pri upravljanju javnih stvari. Po mnenju KD bodo morale rajonske konzulte aktivno sodelovati pri izdelovanju občinskih proračunov in delovnih načrtov za daljšo dobo. Primarne volitve bodo, kot zadnjič, med volilno kampanjo za po krajinski svet, potekale na sedežih KD v posameznih rajonih in se jih bodo lahko udeležili vsi občani, neglede na politično pripadnost ali na dejstvo, če so ali niso člani ■tranke. Drugače se stvar postavlja pri komunistični partiji. Komunisti so prepustili svojim sekcijam, ki delu jejo v posameznih rajonih, najširšo avtonomijo, naj same izberejo način, kako naj bi imenovanje ra- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiu OB FINANČNI POMOČI DEŽELE Strokovnjaki bodo analizirali notranje vode v naši deželi Najprej na vrsti reki Cormor in Noncello, pozneje pa Tilment - Potrebna skupna prizadevanja za obrambo pred onesnaženjem z odpadnimi prilivi Deželna uprava se že dalj časa zavzema za to, da bi v Furlaniji-Julijski krajini primerno zaščitili morsko in notranje vode pred onesnaženjem z odpadnimi prilivi in industrijskimi odplakami. Ta problem je postal v zadnjem času zelo pereč in tudi v Italiji se že čutijo svarilni glasovi številnih izvedencev. S tega gledišča je naša dežela za sedaj že kolikor toliko na dobrem, prav zato pa namerava deželna uprava pravočasno prevzeti ukrepe, ki naj zaščitijo naše vode pred onesnaženjem. Program, ki ga nameravajo izvesti na tem področju, se bo začel s kemično in fizikalno analizo voda reke Cormor v videmski in reke Noncello v pordenonski pokrajini. Pozneje pride na vrsto Tilment. Na predlog odbornika za javna dela Ma-sutte, je deželni odbor poveril nalogo o raziskovanju omenejnih dveh rek ravnatelju inštituta za zdravstveno tehniko na milanski univerzi prof. E. De Freja Frangipaneju, ki uživa mednarodni sloves smožne-ga strokovnjaka. S profesorjem Frangipanejem bo sodeloval inštitut za higieno s tržaške univerze. Strokovnjak in njegovi pomočniki se bodo lahko lotili dela, kakor hitro bo odbornik Masutto podpisal ustrezni dekret. Sporazum predrt deva leto dni raziskovalnega dela. Sredstva za uresničitev te pomenim? pobude se bodo črpale iz razpoložljivosti, ki jih daje v te namene na razpolago deželni zakon St. 16 iz leta 1970. Zakon namreč pooblašča deželo, da skrbi za proučevanje voda in za čiščenje tekočih odpadkov, da bi zaščitila vodno bogastvo pred onesnaženjem. Deželna uprava je že z zakonom št. 27 iz lete 1965 In z drugim št. 23 iz leta 1966 namenila prva sredstva za ureditev greznic in čistilnih na prav; pomoč iz teh sredstev so I Med proučevanjem rek Cormor in prejele tržaška in videmska občin-1 Noncello bodo izvedenci uporabljali ska uprava, občina Tricesimo in številne druge manjše občine v Fur laniji - Julijski krajini. Omenjeni zakon št. 16 iz lanskega leta pa se nanaša izrecno na gradnjo čistilnih naprav ter je edini zakon te vrste v Italiji. Dežela bo namreč na nje govi osnovi krila 80 odst. stroškov za postavitev čistilnih naprav in bo prevzela nase tudi del obresti na morebitna posojila za kritje preostale vsote. Doslej je deželno od-borništvo prejelo prošnjo za sodelovanje pri gradnji naprav v skupni vrednosti 5,5 milijarde lir. Prvo leto bo iz razpoložljivih sredstev mogoče podeliti pomoč za uresničitev naprav v skupni vrednosti 1,3 milijarde lir. Problem je torej kar precej ob sežen in prav zato so poverili milanskemu strokovnjaku nalogo, naj preišče in analizira reki Cormor in Noncello. V tem primeru ne gre za posebno veliki reki, pač pa je Cormor važen zaradi tega, ker odvaja odpadne vode iz Vidma, Noncello pa odpadne vode iz Pordenona. Raziskovanje teh dveh rde bo lahko odločilno vplivalo na način, kako bodo pozneje raziskovali vode Tilmen-ta. Tilment že danes na več mestih proučujejo s tem, da v rednih ča sovnih presledkih jemljejo iz nje ga vzorce vode, ki Jo pozneje kemično in fizikalno analizirajo. Reka pa Je velike važnosti za obširno področje deželnega ozemlja in je zato za raziskovanje njenih voda predviden precejšnji tehnični in finančni poseg. Pri raziskovanju 'Dimen ta bodo namreč skušali ugotoviti, kako bi morebitno onesnaženje njegovih voda lahko vplivalo na ite- ____ m f star jem za njihov trud ia vilne podzemske vode, ki se preta-jnovo leto. najnovejše tehnične pripomočke ter se posluževali sodobnih metodologij. Posebno pozornost bomo obema rekama posvetili zlasti ob nalivih, saj je njun vodni tok po vsakem dežju velik in deroč. Borba proti onesnaženju vode je precej zahteven posel, saj že skromen priliv odpadnih voda lahko resno onesnaži tudi večji tok. Zato naj bi se za čistost vode zavzemala z gradnjo potrebnih čistilnih naprav tudi manjša in ne samo večja m največja središča. Od čistosti vode so namreč odvisni turizem ob morski obali, kmetijstvo, vrtnarstvo, vo dovodi, živilska industrija, ribištvo in človeško zdravje na sploh. jonskih svetovalcev potekalo na naj bolj demokratičen način. V nekate rib primerih bodo sklicane skupšči , ne prebivalcev vasi ali rajona in bo imenovanje rajonskih svetovalcev šlo skozi poprejšnjo razpravo o vlogi rajonskih konzult, o smernicah, ki naj se uveljavijo in o zahtevah posameznih krajevnih skupnosti. V tem smislu so določeno vlogo opravili že s sklicanjem sekcijskih kongresov, ki so potekali v ooverr, bru in decembru. Kongresi so bili v veliki večini primerov javni in so na njih lahko sodelovali tudi re-člani stranke. V nekaterih primerih, kot v Bazovici, je število nečlanov in simpatizerjev bilo celo večje kot število vpisanih članov sekcije. Na teh kongresih je bil govor o vlogi rajonskih konzult in so bile izdelane »listine zahtev*, v katerih so bila strnjena pereča vprašanja, ki se jih bodo morale lotiti rajon ske konzulte. Seveda niso na kongresih razprav ljali samo o rajonskih konzultah in decentralizaciji mestne uprave, še najmanj, pač pa je to bila ena izmed stalnih točk na dnevnem redu kongresov. Ni še znano stališče o imenovanju rajonskih svetovalcev pri manjših strankah, kjer je tudi izbira zelo omejena in je zelo verjetno da bodo imenovani v rajonske svete najvplivnejši predstavniki stranke na tistem področju. Svoje stališče do ustanovitve kon zult in predvsem o načinu, kako so bile ustanovljene, je izreklo tudi po krajinsko predsedstvo zveze krščanskih delavcev ACLI. V svojem tiskovnem sporočilu kritizirajo akli-sti predvsem zamudo, s katero ,ie občinska uprava uresničila olgotet no obvezo. ACLI je predvsem mnenja, da je ustanovitev rajonskih kon zult prav pred jesenskimi upravnimi volitvami prej škodljiva kot koristna, saj bi sočasnost imenovanja vseh konzult in začetka volilne kampanje lahko izzvenela kot volilna strumentalizacija tega važ nega vprašanja. Pri tem je zgovorno dejstvo, podčrtujejo aklisti, da bodo rajonski svetovalci odpoklicani že nekaj mesecev po prvem imenovanju, v trenutku, ko bo izvoljen novi občinski svet. je bila namreč znana ricmanjska afera, v Ricmanjih ni bilo duhovnika in je domačine poročeval Vane Brdon. Tudi Ivana je bila Ric-manjka iz znane družine Bonano. Mihael je bil dober delavec, dolgo let je delal v ladjedelnici Sv Marka, Ivana pa je skrbela za gospodinjstvo. Iz Ricmanj sta se preselila v Log, na svoj novi dom na «Muhovcih». Imela ste štiri otroke, ki so še vsi ž.ivi, Mihael pa je pred nekaj leti umrl. Naj Ji bo lahka domača zemlja. SPOPADA S.O.S. Gropada. Slabo vreme snežnim in ledenim spremstvom, ki je v preteklih dneh zajelo našo vas, ter burja, ki je pokazala, da zna še pihati kot v starih časih, nas je popolnoma odrezalo od ostalega sveta. Vendar pa ne toliko zaradi vremena kot takega, marveč zaradi pomanjkanja gramoza ob cesti, ki pelje iz Padrlč v Gropado. Ljudem ki so za to odgovorni, moramo povedati, naj se pobrigajo vsaj, da bo gramoz vedno ob cesti. Kar pa zadeva posipanje, imamo Gropajci vedno toliko dobre volje, da delo lahko tudi sami opravimo. Naj pripomnimo še, da mora biti gramoz res ob cesti, ne pa en kupček na trgu v Gropadi, drugi pa v Padri čah, kot je sedaj. Pa brez zamere. Lepa hvala ce-»rečno kajo v idzemske voae, ki se preča-ii njegovi neposredni bližini. 1 w»-Ji .m iVil« m*0i podpis Priznanje in zahvala Prejeli smo s prošnjo za objavo: Spoštovano uredništvo, vljudno vas naprošam za objavo tega dopisa oziroma priznanja in pohvale. Ker sem bil zadržan v glavni bolnišnici, mi ni bilo prej mogoče sporočiti mojih čustev ob dogodkih, do katerih je prišlo v preteklem mesecu na našem ozemlju ob priliki običajnih protislovenskih fašističnih izgredov, čeprav ti k sreči niso doživeli pri tržaškem prebivalstvu za-željenega uspeha. Toda to le mimogrede; hočem pa povedati nekaj drugega. Kot obsojenec na tržaškem procesu »bazoviških žrtev čutim sa svojo dolžnost, da se prav urisrč-no zahvalim rojaku in prijatelju poslancu Albinu Škerku, ki je tako odločno in častno zagovarjal slo venske pravice v rimskem parlamen tu in za odločne besede proti zakore ninjenim sovražnikom slovenskega rodu. Ob novem letu 1971 želim vse najboljše njemu in njegovi družini ter somišljenikom v upanju, da ho še naprej kot naš poslanec žago varjal napredne in osnovne pravice. Želim mu zdravja in uspehov v rimskem parlamentu. V upanju, da boste objavili gor nje vrstice, se vam lepo zahvaljujem in vas pozdravljam. Sledi podpis LOG Umrla je Ivana vd. Kuret V četrtek popoldne so na pokopališču v Ricmanjih pokopali pokojno Ivano vd. Kuret lz Loga, ki bi prihodnjega maja imela 90 let. Dočakala je visoko starost in umrla teko neopazno kot sveča, ki dogori do zadnjega In plamenček polagoma izginja. Domačin! so Jo imeli radi to so Jo z zanimanjem poslušali, ko Je pripovedovala o dogodkih in ljudeh v starih časih. Daleč naokoli so Jo poznali zlasti kot prvo nevesto ,ki se je na civilni poroki poročila z Mihaelom ((Petračevim« lz Ricmanj. Poročil Ju Je tedanji ric manjsta župan Vane Brdon. Takrat ZABREZEC popolnjuje svoje obrate, da bi po eni strani utrdila svoj položaj v nizu evropskih tovarn, po drugi pa, da bi hkrati vzdržala hudo konkurenco tujih proizvajalcev papirja in drugih sorodnih izdelkov. Papirnica je dosegla letno proizvodnjo okoli 130.000 ton ter se po svoji tehnični zmogljivosti uvršča med najsodobnejše tovrstne obrate v Evropi. V bližnji prihodnosti pa namerava preusmeriti del svoje proizvodnje na nova področja, sicer ji preti nevarnost, da bi jo čedalje hujša konkurenca tujih papirnic v razmeroma kratkem času spravila v slepo ulico. Za omenjeno preusmeritev so seveda potrebna precejšnja finančna sredstva in nedavno tega je novoustanovljena družba «Cartiere del Lisert* zaprosila upravo Krožnega sklada za industrijske pobude na Tržaškem in Goriškem, naj bi ji dovolila posojilo v višini 20 milijard lir. S temi sredstvi nameravajo zgraditi novo operativno halo in namestiti v njej tretji stroj za proizvodnjo papirja po postopku neprekinjenega obratovanja. V štivanski papirnici dela danes 749 ljudi, skupna vrednost letne proizvodnje pa dosega 20 milijard lir. Kakor omenjeno v začetku sestavka, je njena proizvodnja v zadnjem letu znašala 130.000 ton ter je bila praktično enaka proizvodnji iz leta 1969. Ta količina ustreza tudi letni zmogljivosti tovarne, saj so njeni stroji 100-odstotno obremenjeni in izkoriščeni. Tudi občutna kriza, ki je zajela italijansko industrijo papirja v drugi polovici lanskega leta. ni vplivala na poslovanje štivanske ga obrata, ki je tako do konca leta dosegel predvideno proizvodnjo. Naročila iz notranjosti Italije so se v zadnjih mesecih nekoliko skrčila, tuja naročila pa so ostala na prejšnji ravni. štivanski obrat uvaža surovino lz Kanade, Združenih ameriških držav in iz Sovjetske zveze, na tuia tržišča pa izvaža poprečno 48,2 odst svoje letne proizvodnie. Lani je na primer prodala v tujino za 9 milijard 400 milijonov lir papirja in so rodnih proizvodov. Najpomembnej ši kupci so po vrsti Zahodna Nemčija. Jugoslavija, Argentina. Avstralija, Brazilija, Južna Afrika, Avstrija in Grčija. Približno 10 od stotkov letne proizvodni pokuniio tiskarne iz Furlanije - Julijske krajine, ostalo pa gre v razna italijanska središča. Ostal je stisnjen med avtom in mizo Včeraj zjutraj, okrog 9. ure, je 45-letni Mario Roiaz iz Ul. Picco-lomini 6 popravljal v avtomobilski mehanični delavnici »Serri* v Ul. Ginnastica 56 svoj avto opel, znotraj pa ga je popravljal njegov kolega Aldo Del Bello. Nenadoma pa je Del Bello, ne da bi sploh pomislil, da stoji pred avtom nie-gov tovariš, vžgal motor tako. da se je vozilo pomaknilo nekoliko na-orej in stisnilo nesrečnega Roia-za med sama avto in delovni pult. Rojaz na srečo lažje ranil le po prsih in desni roki. Na ortopedskem >ddelku bolnišnice bo okreval v približno 8 dneh. Včeraj ob 15.30 se sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice 70-letno Angelo Bossi por. Signo-retto iz Ul. Sv. Marka 40, za katero so si zdravniki zaradi hudega pretresa možganov ter prav tako hujših poškodb po glavi,' pridržali prognozo. Mož Signorettove Antonio, ki je pospremil svojo ženo v bolnišnico, je povedal bolničarjem, da .je ženska včeraj zgodaj zjutraj nerodno padla v spalnici svojega stanovanja. obredna glasba Čajkovskega in Rahmaninova Zbor radio — televizije Beograd ♦ ♦ slovenski samospev ANTON DERMOTA tenor HILDA DERMOTA klavir Skladbe Pavčiča, Kogoja, Lajovca, Ravnika, Škerjanca, Osterca, Lipovška, Šivica, Ukmarja, Ježa In Kozine ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦ GOSTILNA «PRI TINETU* Seta (na klanca — Portorož) št 81, tel. 73-588 ob glavni cesti proti Pulju _A_ VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA BORŠT Umrl je Štefan Petaros Umrl je Stefan Petaros. Dočakal je v minulih praznikih 84 let. Ravno na njegov god pred 52 leti (26. dec. 1918) so ga krma j došli okupatorji zaradi neke nedolžne o-pazke, aretirali in odpeljali. Sice«* so ga po nekaj dneh izpustili, a je bil zato med prvimi Borštani, ki je okusil dobrote novih gospodarjev. Še v njegovih deških letih mu je umrla mati, kmalu potem se je v Trstu smrtno ponesrečil oče, padel je z neke nove gradnje; ostala sta sama z mlajšim bratom Jožetom. Pred nekaj tedni mu je tudi ta edini brat, kjer je Štefan v svoji starosti našel toplo družinsko zavetje — umrl. Štefan se je v svoji mladosti izučil za čevljarja. V prvih mesecih prve svetovne vojne je bil seveda vpoklican. Trpel je mnogo na vzhodni fronti, pa tudi soška fronta mu je dala svoj delež trpljenja. Ko se je vrnil, se je spet lotil čevljarske obrti. V skromni hišici in še bolj skromni delavnici so mu potekali dnevi življenja — do pred kakim tednom. Pri vsej skromnosti, delu in trpljenju je bil vzor poštenosti in notranjega miru. Lahko rečemo, da ni nikoli imel človeka v vsej okolici, ki bi ga mogel sovražiti — vsi smo ga radi imeli in ga spoštovali. Zelo se je zanimal posebno za vse, kar se je tikalo naše narodne usode, vedno je čital Primorski dnevnik in se zgražal nad krivica mi, ki se nam godijo. Pokopali smo ga na domačem pokopališču v četrtek, 7. januarja. Naj mu bo lahka domača gruda M. 7Z7 l LJUBLJANA SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA PRAVNA OSEBA EMONE LJUBLJANA LJUBLJANA, Titova 10 Telefon: 24 601/607 24 616/619 31254 YU SLON Telex: Telegram: SLON LJUBLJANA Hotel A kategorije z modernim komlortom v strogem centru mesta. Klasična restavracija s prvorazredno mednarodno kuhinjo. Narodna restavracija «Klet Slon« s tipično dekoracijo, s slovenskimi in jugoslovanskimi specialitetami. Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavama z godbo, odlična slaščičarna, senčnat vrt. Blstrč Slon z delikateso, ekspresom in snack barom. Globtour potovalna agencija. Lepo urejeni klubski prostori to banketna dvorana za konference, sprejeme, slavnostna kosila, cocktail parties in razne prireditve. — Menjalnica v hotelu — Sedež sekcije barmanov Jugoslavije casind ljubljana APERTO DURANTE TUTTO L’ANNO GANZJAHRIG GEOFFNET OPEN ALL SEASONS OUVERT PENDANT TOUTE L’ANNE ROULETTE — BLACK JACK — CHEMIN DE PER — TRENTE ET QUARANTE AVT0PR0MET GORICA Hotel Giuliano Gemma. Cinemaskop V barvah. EXCELSIOR: 14.00 «Venga a pren-dere un caife da noi«, Ugo TO-gnazzi, kinemaskop v barvati. PRINCIPE: 14.00 «Due bianchi ih Africa nera» Franco Franchi ih Ciccio Ingrassia. SAN MICHELE: 14.00 ((Astarlk 6 gallico« Barvna slikanica. Dodft’ tek: aDoppia immagine nlelo spa zio». Dokumentarni film v cine-maskopu ,\ovn Gorica SOČA (Nova Gorica): «Dr. 2ivago*> amer barvni film — on 17 ih 20.30. SVOBODA (Šempeter): «Dr. 2iv»‘ go», amer barvni film — ob ti« m 10.30 DESKLE; ((Canion City», itatijansKi barvni film — ob 17. in 19.30. RENČE: «Nihče ne sme pobegniti*’ Angl. barvni film — ob 16. Ih 19.30. ŠEMPAS: »Nezvesta žena«, francO’ skl barvni film — ob 16. in 19.36. KANAL: «Ne bodite otožni«. Fran®’ barvni film — ob 16 lin 19.30. PRVACINA: ((Napredovanje v z* ledju«, ameriški barvni film * ob 16. ln 19.30. ROJSTVA, smrti in poroku V goriški občini se je od 4. do 9. januarja rodilo 26 otrok, umrlo 18 oseb, poročil se je 1 par in 6 so jih oklicali. ROJSTVA: Luda Drioli, Luca Pordani, Giulia Trevsian, Paola Zoffi, Cristina Ristis, Ivone Sandrin, Adriana Salvador, Paolo Me-deot, Agnese Miccoli, Daniela Po-tocco, Alessandro Badin, Deli a Be-dina, Alessandro Ballabne, Massi-mo Šanson, Lorenzo Nicora, An-drea Querinuzzi, Giorgio Badin, Lu-dana Palumbo, Davide Graunar, Paola Perli, Massimo Vaccaro, Mario Culot, Maria Paberaj, Massimt-liano Lenardl, Andrea Bigot in Isac-co Famea. SMRTI: 45-letna Anna Maria Pe-teani, 59-letna Vera Terpln, 89-let-na Orsola Marzuchin vd. Brandolln, 79-letna Elisa Sbriz por. Peresson, 65-letni Giuseppe Bresigar, 48-letni Rudolf Peric, 66-letna Armanda No-vello por. Verzegnassi, 45-letni Giuseppe Nicoletti, 75-letna Giovanna Nadnovich vd. Brenči, 81-letni Isi-doro Facca, 83-letna Pierina Ian-sig, 77-letna Rosa Kodelja, 71-letni Francesco Blasizza, 75-letni Luigi Lattanzio, 90-letna Lucia Pidulin vd. Ziani, gospodinja 59-letna Duiiia Kren. POROKE: železničar Riccardo Portelli in otroška negovalka Maria Drufuca. OKLICI: mehanik Armando Schi-ratti in otroška vrtnarica Livia Farnim; risar Sergio Cum in šivilja Clara Lovišček; finančni podčastnik Vincenzo Petrillo in prodajalka Blanca . Bortot; uradnik Giulio Rab-bino in prodajalka Lidla Devetak; obrtnik Rodolfo Blanzan in profesorica Luisa Ascolese; uradnik Tulilo Marzano in uradnica Fernanda Urizzi. Kratek stik v avtu Včeraj zjutraj ob 8.30 so poklicali goriške gasilce na trg pred županstvom, kjer je prišlo do kratkega stika na avtomobilu alfa ro-meo z evidenčno tablico PR 168683 last Angiolina Gallija. Čeprav so gasild ogenj takoj pogasili, znaša povzročena škoda okrog 70.000 lir DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln p0" noči dežurna lekarna »Vlila S. Gth' sto«, Korzo Italija 244, tel. 35-38. V TR2ICU Danes ves dan ln ponoči je * Tržiču dežurna lekarna Dott. & smondo — Utica Toti 52, tel. 72701- DEZURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvet'*' čarna VOIGTLANDER, Ul. IX Ag? sto 3, tel 24-33. PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE : LA GORIZIAN A GORICA - ta Unca (TAosta 18U - tel 48-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA PLODNA RAST SLOVENSKE CASNISKE BESEDE V TRSTU Pred 100 leti je ugledal beli dan V. Raičev polmesečnik «Primorec» Doživel je le 20 izdaj in prenehal 31. decembra 1871 - Tiskala ga je Rupnikova tiskarna v Trstu Živahna je bila rast slovenske fasn-.-ke in časopisne besede na Tržaškem. Seme, posejano že v ozračju revolucionarnega marca, leta 1849 dalje lepo uspevalo na plodni njivi slovenskega tržaškega časništva in časnikarstva. Od prvega pojava slovenskega časopisa v letu 1349 pa do 1. 1876, ko je prila na svetlo prva številka «Edinosti», se je zvrstila v Trstu vrsta časnikov in časopisov. Prav na začetku se je, kakor zr-sno, utrnil mesečnik «Slavjan-ski rodoljub« (1849). Po njegovi publicistični poti je ubiral svo-Js stopinje časopis «Jadranski Slavjan» (1850). Njuno tradicijo nadaljujeta polmesečnik (tednik) «Ilrs!a Primorjem (1866-9) in Polmesečnik «Tržaški ljudomil« (1836). Sledijo mladoslovensko o-barvani Pianov polmesečnik «Pri-morec» (1867-9) z vzporednim polmesečnikom «Slovenskim Primor-crm» (1868), nadalje polmesečnik “Jadranska zarja» (1869-70) in o-ba satirična mesečnika «.Turi s Pmo» (1869-70) in «Pete!inček» (1870). Končno se je pojavil pred Isti na tržaškem svodu slovenskega časnikarstva to je 1. januarja 1871 polmesečnik «Priino-rec», ki ga je izdajal ter urejeval Vekoslav Raič. Nedvomno gre tu za svojski model slovenskega političnega čas-n’-ka. Izdajatelj in odgovorni u-redn;k Vekoslav Raič ga je o-značil kot ((političen in poduči-ven iist», ki prihaja iz Rupniko-ve tiskarne v (Trstu vsako prvo m tretjo nedeljo v mesecu. Zal je do>ivel le 20 izdaj. Svoj časniki labodji spev je bridko od-Pei 31. decembra 1871. V uvodniku rojstne številke je začrtan ((Primorčev» časniški program. Prvi programski poudarek Je izražen v uvodmiški izhodiščni da bo ((Primorec)) zmerom “čvrst odmev javnega mnenja v tržašKi okolici«. Naslednja misel: «Primorec» pa k° razen tega grajal vse napake, ((ovirajo narodni naš napre-itsk)). Hkrati pa bo vedel tudi «cs-hiti vsako dejanje za naše ints-res«, ktero je vredno pripozna-hja». Sledi tretja programska postavka, ki vsebuje opozorilo, da ((Primorec)) na »skrajni stoži slovenskih pokrajin v vednl dotiki s slovenskimi našimi brati m 56 bode neustrašivo boril za jugoslovanski programi). Četrta programska izpovedna beseda ima svoje težišče na zunanjih zadevah, so «za nas posebno važne in jtti hoče «Primorec)> po odmerje-hem mu prostoru zvesto priobčeni«. In ob sklepu še napoved “Sploh si bode 'Primorec’ na vse prizadeval, prinašati našemu hhrodu podučljivega in za življe-nje potrebnega berila, imajoč ve-pred očmi prve in najmoč-h^jše njegove potreben. Urednik «Primorca» V. Raič pa je dopolnil stališče glede na čas-hiški jugoslovanski program. Nadrobneje ga je razpletel v prvi številki v članku ((Jugoslovanska g'eza». i) Uvodoma ugotavlja, da čutijo »južni Slovani, kteri pod različnim imenom Slovencev, Hr-Vat°v in Srbov žive v deželah monarhije habsburške, dandanes J®dnake narodne potrebe«. S tega ^rdi.tča razpreda pisec svoje m®11 Se dalje: «Da se tem (potrebam) zadovoli in tako žago tort narodni obstoj, zedinjavajo o-m (južni Slovani — piš. op.) vse a/°je moralne in materialne mo-1 ter jih hočejo upotrebovati za Svhje joiinstvo na književnem, gospodarskem in političnem polju.« °da ((Primorec« se ni ustavil ob bnrikem žezlu. Njegov po* gt®d se širi čez avstroogrskl o-?*jr: “Južni Slovani v habsbur-monarhiji bodo osnovali svo-Js delovanje tudi na to, kako bi Pomagali zadovoliti v jednakih Potrebah svojim bratom onstran eJa, s katerimi so jedrne narod-osti.» Pred ioo leti nedvomno Pogumna narodno revolucionarna oticlstična programska izpo- ved. Ob sklepu pa še pričevanje o zrelem, realističnem gledanju na ta drzni publicistični program: ((Praktični njegovi (programski — poš. op.) izvršitvi pa stoje tolike ovire nasproti, da jo zamore le eminentna katastrofa uresničiti.« Mar ne zveni ta misel ko vizija apokaliptičnih peripetij v zvezi s prelomnimi nasledki prve svetovne vojne? V. Raič si ni vedel ob tedaj presenetljivi programski formulaciji drugače pomagati ko da se je spomnil Vodnikove optimistične, ohrabrujoče modrosti: «Pa bati se nič, kar še ni, pa bo.» 2) V. Raič pa je stopil še korak dalje. Ta svoj splošni jugoslovanski program je povezal s slovensko tržaško okolico. V uvodniku druge izdaje se je namreč dotaknil Trsta in okolice z vidika ((jugoslovanske zveze«. 3) Terja, da se morata Trst in okolica ((združiti z drugimi slovanskimi deželami. Trst je slovenski bil in mora zopet slovenski postati, ker je na slovenski zemlji. Mi Slovenci imamo še hujšega sovražnika kakor je Lah in ta je Nemec.« Zato V. Raičeva perspektivna napoved: «Se bomo pa vsi (Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari) združili. Trst mora pasti v naše roke in postati močni vir za nas in za oelo Jugoslavijo. Živela Jugoslavija.« ((Primorec« tudi še pozneje obnavlja svojo zavzetost za usodo Trsta. Bil je prepričan, da je u-soda slovenstva na Tržaškem odvisna od položaja tržaške okolice. Rešitev je le v tem, da se o-kolica loči od Trsta. 4) Znan je ((Primorčev« patetični vzklik: ((Primorec« bo vedno vpil, dokler bo živ: «Trst mora slavjanski postati.« 5) ((Primorec« ni pretiraval ob resnem opozorilu, da imajo tržaški Slovenci svojega najnevarnejšega sovražnika v prodirajočem nemštvu. Temu mnenju se je pridružil pozneje med drugimi tudi Andrej Gabršček v svoji goriškl ((Soči«. Na dokumentarno pričevanje o tem naletimo še očitneje v poznejših desetletjih. Uradni podatki iz leta 1880 nam povedo, da je bilo na pr. leta 1880 v Trstu 26.363 Slovencev, 88.887 Italijanov ter 5141 Nemoev. Torej v primerjavi z Italijani skoraj tretjina Slovencev. Presenetljiv napredek slovenstva lahko povzamemo celo iz uradnih navedb leta 1910, ko je število Slovencev naraslo na 56.916, Italijanov na 118.958, Nemcev pa celo na 11.856, kar pomeni že pravo invazijo nemštva. Prirastek Slovencev znaša torej v 30-letju 1880-1910 za 30.653 ali 116.72 odstotka. Italijanov za 30.072 ali le 33.83 odst., Nemcev pa za 6715 ali 130.62 odst. Seveda gre tu za uradne podatke, saj je znano in dognano, da je bilo Slovencev stvarno še precej več. Ni dvomiti, da bi nas V. Raičevo optimistično gledanje na slovenstvo Trsta ne razočaralo, če bi prva svetovna vojna izbruhnila nekaj let pozneje. ((Primorec« pa ne sanja le o prividih prihodnosti. Objavlja s tem v zvezi pomembno narodno vzgojno nalogo. Tako ogreva na pr. mladino za sodelovanje v ((Južnem Sokolu«, delavce za delavsko družbo, tržaške rokodelce pa za slovensko politično in tudi za literarno društvo. 6) Žal se je znašel ((Primorec« v križnem ognju polemičnih bodic. Tako so se spravile nad ((Primorca« ljubljanske Bleiweisove ((Novice« v dopisu iz Trsta. Tu na-perjajo svoj lok zoper mladoslovence, ki so jim bili ko trn v peti. O njih navajajo z omalovažujočim prizvokom, da so «navdani onega liberalizma, katerega glavno geslo je brezverstvo. Priča temu nam je bil zadnji čas 'Primorec’ pod vredništvom nekega Raiča.« 7) Ostra polemika se je razvila pri V. Raičevem ((Primorcu« v zvezi z očitki, da je v njegovem ozadju madžarski kapital. Iz stolpcev ((Primorca« nadalje zvemo, da je «naš list« nekaterim ljudem ((strašno na poti, posebno pa gosp. Cemytu, tajniku banke 'Slavije' v Ljubljani, menda za to, ker se mu dozdeva, da nas 'Viktorija' podpira.« 8) Povod za tako domnevo so dale predvsem številne zahvale zavarovancev madžarske ((Viktorije«, objavljene v ((Primorcu«. Zbodljaji zoper V. Raičev polmesečnik ((Primorec« pa so prihajali tudi iz Gorice, iz «Sočinih» stolpcev. Ta žgoča polemika, tudi v zvezi z ((Viktorijo«, je ((Primorca« pokopala. In z njim vred tudi časnikarsko in politično vlogo V. Raiča, ki je izginil iz Trsta, da je zmanjkala za nj im vsaka sled. Goriška «Soča» pa je ščegetala še potem, ko je bil ((Primorec« že v grobu. Bodica leti na Vekoslava Raiča, ((bivšega urednika 'Primorca'«, ki je bil sočasno nadzornik madžarske zavarovalnice »Viktorija«. 9) Podobno so si privoščile V. Raiča še pred tem tudi Bleiwedsove «Novice», češ da ne gre v primeru V. Raiča za poklicnega časnikarja, temveč za nadzornika madžarske zavarovalnice »Viktorija« v Trstu. Epilog žgoče in vroče polemične bitke je našel svoj poslovilni odmev v stolpcih sklepne izdaje ((Primorca«. V članku ((Uredniku Soče« s podpisom »urednika in sodelavcev Primorca« se navaja, da gre za lažno trditev, češ da je banka »Viktorija« kdaj podpirala »Primorca« in da bi bil skušal urednik »Viktorije« kdaj v časniku ustreči svojim principalom. Nasprotno pa je zmerom bolj o-čitno, da je goriška «Soča» glasilo «Slavije». Urednik in sodelavci »Primorca« nadalje zatrjujejo, da so le «Sočanii» tako ((absurdnih laži, da bo banka, ki zastopa kapital, podpirala glasilo, ki govori zoper kapital«. Najočitneje pa razkriva »toliko kolportirano laž« okoliščina, da mora sedaj ((Primorec« zaradi pomanjkanja gmot ne pomoči «urnreti». To pa ne bi bilo potrebno, če bi ga ((Viktorija« res podpirala. Glede očitkov zaradi zahvalnih oglasov ((Viktoriji« v «Primorče-vih» stolpcih pa se sklicujejo u-rednik in sodelavci ((Primorca« na to, da je «Primorec» prav tako dr. Fran Vatovec (Nadaljevanje na 6. strani) V ponedeljek bosta za Koncertno društvo nastopila v gledališču Politeama Rossetti simfonični orkester in zbor RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sama Hubada (na sliki). Naslednji ponedeljek pa bo v istem okviru nastopila slovita slovenska pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak. Torej dva zaporedna koncerta slovenskih umetnikov revije MLADIKA ŠT. 12 Nič Izrednega ni v tej zadnji lanskoletni številki tržaške katoliške mesečne revije, ki sicer zelo redno izhaja že 14 let, verjetno predvsem po zaslugi prizadevnega urednika J. Peterlina, ki je aa uvodni članek izbral tokrat odlomek iz neobjavljenega preda, vonja Alojza Rebule, v katerem pa avtor, kot se zdi, ni našel pravega odgovora na vprašanje, ki si ga je zastavil s prvim stavkam: «Kakšen neki bi se moral zdeti ta naš planet Bogu, ko bi postal človek in hodil po njem?« Zato pa so bolj zanimivi Rebulovi odgovori na urednikova vprašanja o nedavno umrlem slovenskem pisatelju Stanku Majcnu, za katerega R. zatrjuje med drugim, da se na ljubljanski slavistiki najdejo ((študenti, ki za Stanka Majcna sploh ne vedo« in se očitno strinja z urednikom revije, da je Majcna povojna doba ignorirala ter da je »majhen narod ozkosrčno odrinil kulturnika takšnih kvalitet)) najbrž zato, ker je Majcen v ij. «Delu» zaslužil ob svoji smrti le tretjdno tiskanega stolpca brez slike ter morda tudi zato, ker je bil podban Dravske banovine in ker je za razliko od na pr. Andriča «ostal kristjan«. Spričo takega zgražanja bo morda za kakšnega mlajšega bralca ((Mladike« zanimivo povedati, da St Majcna povojna doba nikakor ni ignorirala, saj ga omenjajo vsa povojna dela o slovenskem slovstvu (Janež, Slodnjak in dr.). llllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||IIIIllllf(IIIIIIIllllllillllllllllll|||llllll||||f||||l|l||tllllllllll||I||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||nilllllllMII1llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIUIUIIIIIIIllllllllllll>llllllia V ZALOZBI MLADINSKE KNJIGE Izšel je slovenski prevod romana Aleksandra Solženicina «Prvi krog» Odkrito in kritično izpovedovanje resnice je poglavitna vrednost tega dela, ki pa ima zgolj iz literarne presoje tudi številne slabosti Založba Mladinska knjiga je z ažurnostjo, ki je pri nas nismo vajeni, izdala prevod romana Nobelovega nagrajenca Aleksandra Solženicina PRVI KROG. Bilo je to prav v dneh, ko naj bi ruski pisatelj prejel iz rok švedskega kralja najvdšje literarno priznanje sveta. Dve slovenski založbi sta sioer že v začetku leta napovedali ta roman pisatelja, ki je nenadoma zaslovel po vsem svetu, in je bil izid slovenskega prevoda ob istočasni podelitvi Nobelove nagrade tudi delno naključje. Toda dejstvo je, da smo v slovenščini dobili roman Nobelovega nagrajenca o pravem času in da gre pri tem za delo, ki je kot najboljša stvaritev Solženicina temu pisatelju prinesla svetoven sloves. Izid romana, ki ga je v slovenščino prevedel Dušan željeznov v dveh knjigah, ki jih je opremil Dušan Osredkar, pomeni torej pomemben dogodek na slovenskem knjižnem trgu. Zdaj, ko je Solžemicdn dobil Nobelovo nagrado, je svetovno znan, v bistvu pa je še vedno ostal preganjani sovjetski pisatelj, ki mu zaradi njegovih del, zlasti pa zaradi Prvega kroga, doma ne puste izdajati njegovih del in mu ne omogočijo takega življenja, kot bi ga glede na svoje svetovne pisateljske uspehe zaslužil. Aleksander Solženicin je bil rojen leta 1918 v Kislovod-sku pod Kavkazom, študiral je matematiko in fiziko, od mladin nog pa se je zanimal tudi za literaturo. Druge svetovne vojne se je udeležil kot mlad artilerijski oficir, vendar so ga tik pred koncem vojne zaradi njegovih kritik Stalinovega vodstva vojne aiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii Anton Ocvirk, Avgust Černigoj in konstruktivizem Slovenska kulturna kritika je le pred kratkim začela odstranjevati debele plasti raznobarvnega ometa, s katerim je imela navado pričarati videze, ki so ji v določenih dobah ustrezali. Tako smo pred nekaj leti z izidom lepo opremljenih Kosovelovih Integralov, prisostvovali metamorfozi kritičnega ocenjevanja pesnika Srečka Kosovela, ki se je kar pred našimi očmi prelevil iz pevca: «...impresionizma, subjektivno -razpoloženjskega doživljanja in izražanja...» v pevca konstruktivizma »...s kakofoničnim, raztrganim, trgajočim stilom, polnim anakolutov, katahrez, elips, disto-nij in asimetrij...«. V redu, tega iznenadenja smo bili zelo veseli in stvari ne bi bilo treba dalje omenjati, ko nas ne bi bil dr. Anton Ocvirk v predgovoru k pesnikovemu opusu ponovno iznenadil s tem, da si je kar mimogrede, ob opisu slikarja Avgusta Černigoja, nataknil suknjo likovnega kritika o benem z dolžnostmi in pravicami tega poklica. Tako izvemo, da je prišel Černigoj iz Weimarja, kjer je štu- diral na danes že slovečem Bau-hausu, v Mtinchen in nato v Ljubljano, »...ves omamljen od novih idej in teorij...«, a da je s temi novimi idejami in teorijami komaj zaznavno vzvalovil površino tedanje ljubljanske kulturne javnosti. Že sama besedna izbira nam takoj vzpostavi malo nesimpatičen odnos do predstavljenega umetnika: omamljen človek ni sposoben ne trezne razsodbe, še manj pa odločitve. Za primer besedne igre poskusimo to izjavo malo izpremeniti in recimo, da je prišel Černigoj prepojen z novimi idejami in teorijami v Ljubljano ob času, ko je tamkajšnja kulturna javnost bila še vedno omamljena od «...Groharjeve in Jakopičeve umetniške popolnosti...« in je hotela za vsako ceno v tej omami vztrajati. A pojdimo dalje; dr. Ocvirk nas nato na hitro pouči, da je pravzaprav res, da je imela tedanja Černigojeva konstruktivistična dejavnost svoj vpliv na mladega pesnika, a da bi se dalo to dejstvo lažje pripisati nekaki sindromi slepe kure in zlatega zrna, kot pa slikarjevemu talentu in prvi sindikalni razstavi v Trstu leta 1927, na kafri j. razstavljala *kuPi"a.„ko?‘,r“,‘|,iviS,I0I„!l^ yodstvom Avgust. Černigoja (A. Černigoj, arh. Poljak, slikarja Vlah in Slepanč.č) je bil razstavljen tudi »Konstruktivistični manifest« (na sliki), ki ga sedaj hram muzei Revolte lla dalekovidnasti. V dokaz svojim izjavam nam avtor na kratko opiše ozadje k Černigojevim konstruktivističnim razstavam v Ljubljani v letih 1924 in 1925 in pove da: «Razstava seveda ni uspela. Kako naj bi tudi, ko mladi avtor ni mogel v nobenem pogledu kot ustvarjalec tekmovati, ne v tehniki ne v zamisli, z našimi mojstri impresionisti, kaj šele, da bi se bil od daleč približal umetniški popolnosti našega Groharja ali Jakopiča. To je javnost takoj opaž'a in iz tega izvajala primerne sklepe«. Torej sedaj vemo, da je bistro oko tedanje javnosti (katere član je bil tudi Ocvirk sam) brez kakih posebnih težav ocenilo novo smer na podlagi primerjanj z impresionizmom, ter da je nemudoma iz tega tudi izvedlo primerne sklepe, in sicer da se Černigoju in njegovemu konstruktivizmu nikakor ne sme dovoliti vstopa na Parnas slovenskih slikarjev. Lahko bi se s takim dokazom tudi zadovoljili, če nam ne bi bil dr, Ocvirk sam, v začetku predgovora, odkritosrčno zaupal, kakšno je bilo njegovo razumevanje konstruktivizma še leta 1946, torej polnih 21 let po omenjenih razstavah, ob izdaji Kosovelovega Zbranega dela, tako pravi: «Ko sem sestavljal knjigo, pa sem bil še vedno hudo previden in se zlepa nisem mogel vneti za Kosovelov konstruktivistični stil; zdel se mi je preveč ohlapen, pesmi pa so mi vzbujale vtis hipnih improvizacij s političnimi, ideološkimi, erotičnimi, celo zelo vsakdanjimi aktualistič nimi poudarki«. A že v naslednjih letih avtorjeva previdnost popusti in dr. Ocvirku se nenadoma odpre: konstruktivizem se mu razodene in spozna da : »...njegove konstrukcije le niso kakršnokoli si bodi hudomušno pesniško igračkanje, kakor sem mislil svoje dni pod vtisom njihovega igrivo drastičnega videza, temveč resno literarno prizadevanje uveljavljati nove izrazne možnosti in oblikovne postopke za ^ nova dognanja o človeku in družbi, času in razmerah«. Torej postanejo Kosovelove konstrukcije sedaj : »Nove pesmi, drzne v izrazu, do skrajnosti razvezane v ritmu, zgraj*-ne v sproščeni tehniki,« (te pesmi) «moramo imeti za pravo pravcato prelomnico v Kosovelovem pesniškem razvoju, za odpoved stilni obliki njegove impresionistične dikcije, za začetek nove poti.« In še: »Konstruktivizem kot e-stetska miselnost ima docela svoj pogled na pesniško ustvarjanje in poraja svoja dela iz popolnoma drugega sveta pojmov in pred-štSv' kakor impresionizem in simbolizem, tudi ekspresionizem.« Torej se vprašamo: zakaj bi morali tedanjega Černigoja po tolikih Jetih še vedno primerjati z »Grohprjevo ali Jakopičevo umetniško popolnostjo«, posebno sedaj, ko nas je dr. Ocvirk tako lepo poučil o razliki pned impresionizmom in konstruktivizmom? še posebno pa se moramo čuditi dejstvu, da je mogel dr. Ocvirk s tedanjo javnostjo vred, s tako Samozavestno gotovostjo oceniti Černigojev konstruktivizem v letih 1924 in 1925, ko se je še leta 1946 tako previdno in nerazumevajočo odločal o stališču, ki naj bi ga prevzel do te smeri. Sicer pa nimamo namena, da bi tir pretehtavali dr. Ocvirkovih sposobnosti v vlogi likovnega kritika. Bolj nas zanima zakaj Černigojev doprinos k slovenski likovni umetnosti v začetku dvajsetih let in pozneje, ni bil nikoli konkretno raziskan in dokumentiran. Černigoj seveda ni edini slovenski slikar svoje generacije, ki je študiral v inozemstvu, je pa edini, ki je zaslutil pomembnost konstruktivizma in novih raziskovanj v Weimarju in je tudi e-dini, ki se je v ta raziskovanja poglobil in jih že leta 1924, torej še v dobi njihovega razvoja, predstavil slovenski javnosti. O obsegu njegovega delovanja nam priča tudi avangardna revija Tank, ki je izšla v Ljubljani leta 1927 in je nastala s slikarjevim sodelovanjem z urednikom Ferdom Delakom in s skupino tržaških konstruktivistov. Med drugim je revija jx) novosti svoje tiskarske uredbe in vsebine dosledno in učinkovito ponazarjala prelom, ki so ga povzročile a-vangardne smeri kot futurizem, dada in konstruktivizem, s tradicionalnim, linearnim pojmovanjem tiskane črke, besede in strani. Tudi Tank ni bil deležen večjega zanimanja in je enostavno prešel v pozabo. Za zaključek nas še zanima zakaj se je moralo širše občinstvo s tem delovanjem seznaniti komaj ob izidu Integralov in še ob tej priliki s tako neutemeljenega in površnega vid'1”1. EDVARD ZAJEC zaprli. Bal je obsojen na osem let taborišča, od katerih je nekaj let preživel tudd v posebnem taborišču blizu Moskve, namenjenem za najvišje znanstvenike, matematike in fizike. Temu taborišču je posvetil tudi svoj roman «Prvi krog«. Po odsluženi kazni je bil leta 1953 izpuščen, vendar je moral ostati v Sibiriji, v pregnanstvu, kjer je tudi zbolel. Zdravil se je v Taškentu, kamor se je sam prebil. Od tu izvira tudd njegov roman Rakov oddelek. Leta 1957 se je smel naseliti v osrednji Rusiji v Rjazanu, kjer zdaj živi v skromnih razmerah, pretežno od invalidnine in pisateljskih prihrankov. Ti pa so majhni, saj mu v Sovjetski zvezi, odkar ni več Hruščeva, ne dovolijo objavljati njegovih del. Milijonski honorarji, ki so se mu od njegovih knjig nabrali po vsem ostalem svetu, pa so zanj nedostopni. SolženicAnova literarna pot se je začela leta 1962, ko mu je Hruščov odobril natis novele En dan Ivana Dmisoviča, ki je prav taiko posvečena življenju v taborišču. Kasneje je objavil le nekaj krajših stvari, obe glavni deli, Rakov oddelek in Prvi krog sta v Sovjetski zvezd prepovedani. Zaradi neupogljive doslednosti, s katero zagovarja svoja stališča, je seveda vse prej kot v milosti, toda Nobelova nagrada pomeni zanj ne samo največje priznanje, temveč tudi zaščito in morda tudi upanje, da bo tudi v domovini nekoč le dosegel priznanje, še ko bo živ. V romanu Prvi krog prikazuje Solženicin ždvli.enje v posebnem taborišču blizu Moskve, kamor so strpali 284 znanstvenikov, pretežno fizikov, matematikov m drugih naravoslovnih ved, da bi tam ustvarjali, raziskovali in izdelovali najrazličnejše naprave s področja optike, mehanike, elektronike... Bil je to seveda Stalinov načrt, da bi na ta način prisilil največje znanstvenike, raziskovalce, Izumitelje, tehnike, da po 14 ur dnevno ne delajo nič drugega kot v svoji stroki in da se po slU razmer posvečajo le ozld nalogi, ki jam je odrejena. To, da žrtve v bednih osebnih razmerah strogega taboriščnega življenja, seveda ni bistveno. Bistveno Je, da delajo, da ustvarjajo za domovino; kako pa sami žive, seveda ni nikomur nič mar. Vsi ti najvidnejši znanstveniki svojega osebnega življenja nimajo. Z najtoližjimi svojci se smejo videti enkrat na leto za poi ure, pa še to v prisotnosti stražarja. Dopisovanje, omejeno na eno pismo na mesec, jim kratijo na vse mogoče načine. Oblečeni so v smešne obleke, nogavic ne poznajo, spijo v skupnih spalnicah na pogradih, pri vsem tem pa jih za vsak najmanjši prestopek taboriščnega življenja kaznujejo, ovajajo in jim groze z deportacijo v Sibirijo sekat drevje, kopat kanale ali gradit hddrocentrale. Življenje v taborišču je sioer sila bedno, toda to je vendarle privilegirano taborišče. To je sicer še pekel, pravijo taboriščniki, to Je sicer prvi krog, toda že blizu nebes. življenje v tem taborišču o-pdsuje Solženicin v svojem romanu. Romanu Je zato težko ob novi tl vsebino, kajti zaokrožene zgodbe, ki bi se prepletala skozi vso pripoved, v tem delu ni. Pisatelj Je v svojem obširnem tekstu, ki ima v slovenščini skoraj Aleksander Solženicin 850 strani v obeh knjigah, osvetlil vse, kar je o življenju v tem taborišču in o življenju ob tem taborišču treba vedeti. Tako je prikazal Stalina in epizodo iz njegovega življenja. Z neprikrito i-ronijo je prikazal njegove prve podrejenoe, ministre in njih namestnike, ki si v strahu za lastno življenje in lastne položaje, izmišljajo vse mogoče ukrepe, da bi ustregli nezmotljivemu voditelju. Ti pa seveda ukrepajo proti podrejenim, vse preko vsemogočnega aparata politične policije, ki drži v rokah vse niti. Solženicin je v romanu nadalje prikazal epizodo iz življenja javnega tožilca ln njegovih sorodnikov, prikazal je izsek iz življenja mladega diplomata, ki tudi sam konča v taborišču, prikazal je nato vrsto visokih oficirjev policije, ki morda v svojem o-sebnem bistvu niso tako slabi, so pa brez pravice do lastne misli vklenjeni v strahotni stroj najhujše despoti je. V romanu srečamo študentke, dekleta, risarke, ki so kot svobodnjakinje zaposlene v taborišču in njega inštitutih. Predvsem pa spoznamo celo galerijo zapornikov, od katerih vsak je preživel bolj ali manj tragično usodo. V enem izmed njih, tragičnem liku Gle-ba Neržina, spoznamo tudd pisatelja samega, ki se tudi v taborišču noče ponižati za sodelavca režima in mora zato iz taborišča v Sibirijo. Prikaz teh števil nlh individualnih usod v luči taboriščnega življenja pa predstavlja umetniško upodobitev in kritiko stalinizma v Sovjetski zvezi. če še z literarnega stališča presojamo Prvi krog, potem je razumljivo, da ima ta tudi številne slabosti. Zaokrožene zgodbe, ki bd se vlekla skazi vso pripoved ni. Ni zaključene zgodbe, tiste, ki jih pisatelj pripoveduje tudd niso končane in bi roman lahko dobil še tretji del. Gotovo Je tudi, da je ta roman pisan v duhu klasične ruske književnosti, daleč proč od metod in oblik sodobnih literarnih prizadevanj v prozi. Kljub temu je to veliko delo. Odkrito in kritično Izpovedovanje resnice, to je poglavitna vrednost tega dela. In prav zaradi teh moralnih vrednot, s katerimi Solženicin nadaljuje tradicije ruske klasične literature, je Prvi krog dobil tudi najvišje literarno priznanje. Sl. Ru. Morda je pri tem še posebej značilno, da prav kristjan Slodnjak v svoji debeli knjigi o slovenski književnosti ne posveča kristjanu Majcnu dosti več prostora kot znaša ena tretjina tiskanega stolpca v D. «Delu» in pove med drugim, da Majcnu ((pisateljevanje ni bilo usodni poklic«, temveč «bolj ali manj sporadična, plemenita zabava«, ter da je bil ((rezultat njegovega umetniškega prizadeva, nja večkrat podobnejšd filozofskemu dokazu kakor slovstveni u-metnini«, medtem ko Rebula »o* sebno« misli, «da smo s Stankom Majcnom zgubili velikega pisatelja«. No, nič hudega, če se oceni dveh kristjanov o veličini tretjega kristjana ne strinjata, rti pa lepo, da eden izmed njiju (Rebula) tako odločno zatrjuje, da je doslej edini nobelovec Iz Jugoslavije Ivo Andrič kot »kraljevi ambasador« (tudi kristjan Izidor Can. kar je bil v tistih časih nekje »kraljevi ambasador« In se je pozneje spremenil celo v «ti‘tovske-ga ambasadorja))) ((podpisal v Berlinu trojni pakt z nacistično Nemčijo«. V vseh knjigah o zgodovini Jugoslavije je namreč zapisana povsem nedvoumno ugotovljena zgodovinska resnica, da je pristop Jugoslavije k trojnemu paktu (ne pa trojni pakt) podpisal 25. marca 1941 na Dunaju tedanji predsednik beograjske vlade Dragiša Cvetkovič, katerega ravnanje so odobrili (razen dveh Srbov) vsi člani njegove vlade in med njimi tudi vsaj dva, ki sta bila kristjana iz Slovenije. Tudi nismo doslej še nikjer prebrali, da je Andrič «stopil v partijo«, še manj pa, da so mu »Srbi po vojni izgladdli pot do Nobelove nagrade«, peč pa je znano, da na pr. Krleža, ki je v partijo «stopil» verjetno že pred vojno, Nobelove nagTade ni prejel, čeprav je bilo njegovo ime že večkrat omenjeno med kandidati za to nagrado. Pri vsem tem pa seveda tudii nd lepo, da ((Mladika« na tako lepem papirju ni naštela vsaj naslovov glavnih Majcnovih del (na pr. iz Slodnja-kove knjige). Med drugimi zanimivejšimi prispevki v tej številki »Mladike« pa so vsekakor: zapis o pok. Stanetu Severju, Bambičev! spomini na slikarja Spazzapana, zapisa o porabsteih Slovencih in o koroškem večeru v Trstu, Jevni-karjevo nadaljevanje ((Sodobna slovenska zamejska literatura«, kamor je tokrat uvrstil tudi Edvina Kristana, Ano Praček Krasno ter Ivana Zormana, ki pa bi spadali morda bolj v tako imenovano »zdomsko« kot pa v ((zamejsko« literaturo. Za rubriko «bravcev-samoukov» je tokrat Pavle Merku poslal zapis «ljudske pesmi s Solbioe v Reziji« ppd | naslovom »Ore tl tryjd krajave«, • v Tržaškem kulturnem koledarčku so od 21 kulturnih prireditev v mesecu omenjene samo tri »katoliške«, v goriškem pa od 12 kar 7. —■ Ostali prispevki: Ljubka Šorli je prispevala na prošnjo uredništva pesem v spomin svojega pokojnega moža Lojzeta Bratuža, ki je — kot znano — pred 34 leti umrl mučendške smrti, ker so ga fašisti prisilili, da je pil strojno olje. (Hudi časrt, ko je po vseh ječah Italije trpelo, trohnelo In umiralo več sto primorskih Slo-vencev, ki jih je posebni fašistični tribunal obsodil na več kot sto let ječe, nekatere pa tudi na smrt, in vsi zaslužijo, da se jih vsaj enkrat na leto spomnimo!) Tej pesmi sledi poučen zapis Z-ja o pokojnem Bratužu, nato pa Zubako-va nadaljevanka, dalje: Kravosova hudomušna črtica, Maverjev kar precej pomanjkljiv «poseg» na srečanju primorskih revij v Idriji o Slovencih v Italiji, saj ni niti o-menil važnega dejstva, da imamo Slovenoi v Italiji tudi svojega slovenskega poslanca v rimski poslanski zbornici. Poleg drugih krajših zanisov vsebuje ta številka M. tudi poročili o dveh predstavah tržaškega SG izpod peresa j. p. USPEH LJUBLJANSKE OPERE V MODENI MODENA — Ljubljanska opera je v Modem predstavila Čajkovskega balet »Trojulčica«. Oočin-stvo je bilo nad predstavo navdušeno in je nagradilo s ploskanjem Lidijo Sotlar v vlogi princezinje, Janeza Mejaka kot princa ter o-stale člane baletne skupine Za koreografijo je poskroel režiser Neubauer, scenografijo pa je izdelal arh. Viktor Molka. Orkester je dirigiral Lovro Arnič. KOSMAČ V UKRAJINŠČINI KIJEV — Kijevska založba u-metniške literature »Dnipro« je pravkar izdala ukrajinski prevod znane povesti Cirila Kosmača »Balada o trobenti in oblaku« z ukrajinskim naslovom «Balada pro sur-mu ta pmarinku«. Kosmačevo mojstrovino, ki je bila doslej prevedena že v več jezikov, je prevedel iz slovenskega izvirnika Vili Grimič. Knjiga je izšla v nakladi 50.000 izvodov 70 LET LUCIJANA MARIJE ŠKERJANCA LJUBLJANA — Eden najpomembnejših slovenskih in tudi jugoslovanskih skladateljev sodobne glasbe starejše generacije, Lucijan Marija Škerjanec, je pred kratkim dopolnil 70 let. L. M. Škerjanec se uvršča med enkratne in dognane oblikovalce slovenskega »poznoromantično - impresionističnega zvoka«. Že skoraj 50 let je predavatelj na Akademiji z* glasbo odnosno na njenih predhodnicah od šole Glasbene matice. Državnega konservatorija do Glasbene akademije. Pred 100 leti izšel «Primorec» (Nadaljevanje s 5. strani) sprejemal oglase od «Vitaonje» kakor od «Slavije». Sledita ob zaključku polemičnega prispevka «Uredniku Soče« še pojasnilo in svarilo. Pojasnilo: da je bila Mohorčičema polemika zoper «Slavijoi> objavljana v času, ko V. Baiča sploh ni bilo v Trstu in ga je nadomeščal Haderlap, ki pa je od «Viktorije« prav tako malo odvisen kakor od »Slavij«), 10) In še svarilo: tudi Soči in mogočnim njenim pokroviteljem ne bo ušla kazen za vso krivico, ki jo je storila »Primorcu«: «In tudi mi, ko nam vmrje 'Primorec’ na mlačnosti občinstva, bomo našli lepše opravilo, nego je pričkanje s Sočindmi časnikarčki.« 11) Seveda je pikra «Primorčeva» samoobrambna beseda razpihala peresarsike protisunke v časnikarskem krogu prizadetega soriškega tednika «Soča». Uredništvo «Soče» se vrača k «nesramni polemiki)) v poslovilni številki «Primorca», ki da «še umirajoč po poštenih rodoljubih bije«. Pisec polemičnega članka se vprašuje: «Je-li Primorec zastopal narodno stvar? Ali nij vsa številka 20 le obrekovanje, laž, hudobno natolcevanje znanih rodoljubov in narodnega zavoda« (zavarovalnice »Slavija« —• piš. op.). In še nadalje polemično vprašanje: Kdaj je imela «Slavija» na pr «kakove osebnosti zoper 'Primorca' ali zoper g. Raiča?« Nato sprašuje Raiču vest: «Ali ste gospod Raič, prav storili, da ste jemali grde dopise v Vaš list?« Clankar domneva, da je vodila Raiča ob takem ravnanju misel na tak način konkurirati banki «Sla-viji». To gibanje pa naj bi imelo svoj vzrok že v tem, ker je bil V. Raič nadzornik zavarovalnice «Vik torija« v Trstu. V bitko pa je pa slal Janeza Mohorčiča, ki ščiplje ((judovski zavod ((Slavijo«. Ob sklepu navaja «Sočin» dopisnik, da bodo pravi domoljubi zelo lahko pozabili Raiča, «Primorca» ter njegovo ((mršavo cokljarsko kliko«. 12) V naslednji «Sočini» izdaji se polemični dvoboj nadaljuje, aSa čin« dopisnik je naperil ostrino svojega peresa na V. Raičevega sopartnerja Janeza Mohorčiča za. radi njegovega ((grozovitega« napada na banko aSlavijo« in njenega glavnega zastopnika. Ta Mohorčičev napad je bil, kakor navaja «Sočin» pisec, tako ((grozovit« in tako «nesramen, da se še kaj ta cega v nobenem, najmanj« slovenskem listu nahajalo nij«. Da bi obvaroval v ((prihodnje banko in sploh pošteno človeštvo proti škandaloznim napadom tega bandita«, je bila vložena tožba zoper «pre-vzetneža«. Ob sklepu še napoved, da bo «ob svojem času« v «Soči» še natančno razkrito vse Mohor-čičevo početje od njegovega vsta pa v službo pri banki «Slavijb Sledi še obsodba Mohorčičevega očitka, češ da je «Slavija» judovska banka. 13) Seveda nas te polemične bitke ne bi smele zavesti do krivične presoje življenja in delovanja Vekoslava Raiča. Po rodu je bil šta-jerc, ki se je kmalu vživel v krogu tržaškega slovenstva. Rojen je bil leta 1844 v Cvenu pri Ljutomeru. V Trstu je bil nadzornik zavarovalnice ((Viktorija«. Vzporedno se je ukvarjal tudi s časnikarstvom. Polemična jedkost mn je izpulila iz rok časnikarsko pero Zapustil je Trst in se preselil v Zagreb. Tu se je leta 1887 ali v začetku leta 1888 zaposlil pri zavarovalni zadrugi «Croatia». Leta 1907 je bil imenovan za ravnateljevega namestnika Z naslovom ravnatelja je bil upokojen 1. junija 1922. Umrl je v Zagrebu 15. julija 1929. Njegova življenjska pot se prepleta z razgibano dinamiko' in živahno pobudnostjo. Vsekakor ne bi mogli odrekati Vekoslavu Raiču odkritosrčnih, nesebičnih prizadevanj za krepitev slovenske in jugoslovanske zavesti med tržaškimi in okoliškimi Slovenci. Tudi ne bi mogli osporiti njegove domoljubne čustvenosti in delovnega zanosa v krogu tržaškega slovenstva. Njegova prizadevna vnema se ni namreč omejila le na časnikarstvo ter izdajateljstvo, temveč se je širila tudi na literarno, socialno ln društveno področje. V. Raič je segel s svojo pobudnostjo tudi na slovensko literarno področje. Založil ter izdal je «Po mladansko cvetje*, natisnjeno Rupnikovi tiskarni. Gre za literarni almanah, ki ga Je V. Raič zasnoval z namenom, da ((literarno gibanje pri Slovencih ne zaspi za vsem«. 14) V ((Pomladanskem cvetju« ki je bilo namenjeno predvsem dijakom, so bile razen Ogrin čeve proze objavljene predvsem Haderlapove, Hribarjeve, Flegenče-ve ln Kodrove pesmi. Kljub objavi v Bleiwedsovlh ((Novicah« pa ni povsem dognano je V. Raič napisal zgodovinsko dramo »Samo*, ki so jo prvič u-prizorili 16. aprila 1871 v čitalnici v Rojanu, ustanovljeni junija 1869. V njenem okviru je deloval poseben igralni odsek, ki ga je tedaj vodil čitalnični tajnik Ivan Doli- ***** .. V tržaškem delavskem gibanju kažejo Raičeva prizadevanja dvojno smer: organizacijsko in publicistično. Organizacijsko: 2e 6 junija 1869 Je bilo ustanovljeno v Trstu prvo slovensko delavsko društvo «Cbela» z geslom «Marljivo». Društveni predsednik je bdi pisatelj in poznejši urednik »Edinosti« Fran Cegnar, tajnik pa Vekoslav Raič. Fran Erjavec je kritiziral v »Socialni misli«, da je morala biti Raičeva »Cbela« že od prvega početka postavljena na precej šib- ke noge, «ker kakega njenega neposrednega vpliva na naše delavsko gibanje ni pozneje opaziti nikjer«. Erjavčeva kritika ni upravičena. Erjavec je verjetno prezrl, da so tržaški domoljubi sicer u-stanovili «čbedo«, da pa avstrijski ohlastniki niso potrdili njenih pravil. Tudi publicistično se je vbadal neutrudni V. Raič v krogu slovenskega delavstva. Napisal je manj znano brošuro ((Potrebe delavcev društva za Slovence v Trstu« (Trst 1869). V tej knjižici se odkriva razglasje med Schultze-DeUtzscbevim načelom samopomoči in Lassalovo teorijo o državni pomoči. Raič se ogreva za načelo samopomoči. Ce si hočejo delavci pomagati, si morajo ustanoviti kapital, ki bo služil njim v korist. Za zloženi denar naj bi se kupoval potreben živež na debelo. S tem bi se lahko marsikaj prihranilo. Naraščajo« kapital pa bi bilo mogoče polagoma uporabljati za dobdčkanosna podjetja. Društvo pa bi hkrati podpiralo svoje člane v primerih bolezni ali ob kateri drugi nesreči. Tudi bi lahko skrbelo za njihovo izobrazbo s časniki, knjigami, s šolami za otroke, s predavanji itd. Državno pomoč v Lassalovem smislu pa je treba zavračati, ker bi bila taka podpora pičla im ker bi po drugi plati terjala država nadzorstvo, ki bi pa škodovalo samostojnosti delavcev. Proizvajalna moč bi padla, ker bi se delavstvo zanašalo na državo in bi ((postajalo leno«. Erjavec meni, da V. Raič ni pravilno dojel Lassalovega gesla o državni pomoči. 15) V. Raič pa je bil nekaj let tudi v žarišču slovenskega društvenega življenja v Trstu. Uspešno je nastopal predvsem v rojamski čitalnici kot predavatelj, recitator in igralec. Kar je razglašal v svojem časniku, je poudarjal tudi kot ga vornik. Tako povzemamo iz »Na vic«, čeprav so bile sicer Raiču nenaklonjene, da je stopil kot govornik ob »besedi v spomin Vodniku« na čitalnični oder in opa zori! na pomen okoličanov kot skrajne straže proti ((sovražnim Lahom in potrebo zedinjenja z drugimi južnimi Slovani ter kaže veselo prihodnost in sicer tako ginljivo, da vsi navzoči so bili v to eno misel zamaknjeni«. 16) V. Raič pa je izrazil kot govornik svoje toplo priznanje tudi slovenskim ženam. Na silvestrovanju tržaški čitalnici je spregovoril ((krasnemu spolu ter poudarjal vrednost žena, ker one nas navdušujejo za vse dobre in blage čine«. 17) Z V. Raičevim »Primorcem« se zaključuje vrsta še ne povsem u-staljenih ali le kratkotrajnih sla venskih časnikov, časopisov in listov, ki so se porajali v pripravljalnem obdobju slovenske periodične publicistike 1849-1871 na Tržaškem. Ne bi mogli prezreti njihovega pomena za krepitev slovenske zavesti in popularizacijo slovenske tiskane besede, saj so hkrati utirali pot »Edinosti*, najpomembnejši slovenski periodični publikaciji na Tržaškem v obdobju avstroogrske monarhije ter med obema vojnama do njenega nasilnega zatrtja leta 1928. Nedvomno pa je ustrezno pomemben tudi njihov delež, ki je po svoje prispeval k presenetljive-mu pričevanju o množični razširjenosti in zasidranosti slovenskih periodičnih tiskov tja do konca prve svetovne vojne, ko Je prišlo na 1 slovenskega prebivalca na Primorskem 288 izvodov, na Kranjskem 284, na Koroškem 220, na štajerskem 160, v Prekmurju 28 in Beneški Sloveniji 18. Le pri a-meriških Slovencih je prišlo nekaj več izvodov, to je 305 na izseljenca. 18) Na to svetlo pričevanje smo primorski Slovenci lahko ponosni, saj ima v njem svoj dokumentarni odblesk visoka kulturna stopnja našega ljudstva glede na njegovo zrelost in trdno navezanost na čitanje slovenskih časnikov, ča sopisov ter listov. SPOMINI NA NOVOLETNE DNI 1943-44 NA ŽIROVSKEM VRHU Samoten grob ob cesti spominja na one velike dni in velike žrtve Kaj pravijo stari zapiski - Borci Vojkove brigade so porušili staro mejo * Pesem brigadnega komisarja, ki je še vedno veljavna Naš stari sodelavec Andrej Pagon — Ogarev nam je te svoje j Tako je točno za novo leto nek-spomine na novoletne dni v partizanih poslal za našo novoletno šte- danja državna meja, ki je z ra-vilko. tal jih tedaj nismo mogli uporabiti. Ker pa so še vedno ak- palsko pogodbo dobila veljavo in tualni, jih objavljamo danes. Primorsko skoro 25 let Slovenije, po zaslugi partizanov, Nekdanji partizani se ob vsakem . V drugi polovici decembra 1943 zgubila svoj pomen in veljavo. Bil nastopajočem novem letu z zada j sem b:l iz II. bataljona Vojkove | je ^ dogodek, ki ga je z beseda-ščemjem spominjamo novoletnih dni in dogodkov, ki smo jih kot borci za svobodo doživljali med NOB. Takrat smo se veselili, — čeprav so nam bile krošnje smrek edina streha nad glavo — prihoda novega leta kot hi bili doma v toplo zakurjenih sobah v krogu svojih. Grela nas je misel na sva bodo, za katero smo se borili z zavestjo in v trdnem prepričanju, da bomo zmagali. Kot borci zasužnjenega naroda smo sodelovali v veliki narodinoosvobodilni borbi in usmerjali na tir svobode vse naše sile in sile vsega naroda. Bili smo živ del tiste prebujene moči in zavesti naroda, ki se je s Cankarjevimi besedami postopoma spreminjal iz hlapca v gospodarja, V tej zgodovinski borbi so nas spremljale napovedi naših kulturnih velikanov od Prešerna do Cankarja, od Gregorčiča do Zupančiča. Takole so nam v svoji kulturni dediščini napovedovali naš boj za osvoboditev in naš delež v tem boju: Prešeren: V sovražnike z oblakov rodu naj našga trešči grom. Cankar: 2e slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi stavbi. Gregorčič: In tujce zemlje - lačne vtopi na dno razpenjenih valov. Župančič: In jaz razgrnem pred seboj papirje, glej, rodna zemlja naša draga prst, ko drugi grabijo vse dalje, širje boš narod moj, ki bivaš tod, boš v duši čvrst? Kam z vami, vi mejniki štirje: Celovec, Maribor, Gorica, Trst? Te napovedi so našle na Primorskem še večji odmev, kot v drugih krajih domovine. Primorci so na svoji koži občutili skoro četrt stoletja najokrutnejše zatiranje. Ko so čmosrajčni okupatorji prepovedali še knjige, časopise in nazadnje še materino besedo, je na vso Primorsko legla črna fašistična tema. Vendar Primorci niso obupavali. Verjeli so pravljici o kralju Matjažu, ki bo s svojo vojsko pridrl na dan, ko bo dozorel čas za u-por. In pravljica je leta 1941 pa stala resnica. NtiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1) Primorec 1871, štev. 1 2) Primorec 1871, prav tam 3) Primorec 1871, štev. 2: Jugo slovanska zveza in tržaška o-kolica 4) Primorec 1871, štev. 5 5) Primorec 1871, štev. 9 6) Primorec 1871, prav tam 7) Novice 1871, štev. 249 8) Primorec 1871, štev. 18 9) Soča 1872, štev. 2 10) Primorec 1871. štev. 20 11) Primorec, prav tam 12) Soča 1872 štev 3 13) Soča 1872 štev. 4 14) Primorec 1871, štev. 3 15) Anton Kristan: 0 delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve J n gostov, socijalno demokratične stranke. Ljubljana 1927. str. 23 Socialna misel 1927, str. 18 16) Novice 1871, štev. 7 17) Primorec 1871. str. 2 18) Ivo Lapajne: Razvojne smeri slovenskega novinarstva. Roz stava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937. Str. 231 PREJELI SMO RAI - RADIOTEI.EVISIONE HA-LIANA. Servizao opimoni. Atti del-la Ta vola Rotonda sul tema: ricerca empirica sugh effetti del-la comunicazione ladiotelevisiva Roma, 6-7 maržo 1970. CALABRIA OGGI. Settimanale pa liticaculturale per lo sviluppo de-mocratico della Regione. 31 cembre 1970. IL SOCIALISTA. Periodico mensile politicaculturale. Faenza, 20 cembre 1970. brigade premeščen na štab briga- ^ težko opisati. Treba je obču-de za vojnega dopisnika. Postal titi njegov pomen, tako kot smo sem tako član SPU — Slovenski ga takrat občutili vsi partizani poročevalski urad. Se vedno skrb- Vojkove brigade. Krivična meja no hranim dvojnike vojnih poročil, ne bo več ločevala prebivalcev e-ki sem jih takrat pošiljal štabu rjega naroda na dva dela. Partiza-Triglavske, kasneje 31. divizije. I* L 3. bataljona Vojkove brigade takratnih vojnih poročil povzemam 53 takrat naenkrat uniči-11 vse pred-nekaj vesti iz dni pred novim le- . pj^e okupatorja, ki so veljali za tom 1944. prehod meje, uničili vse zakone in «PatraLa 30 borcev iz 3. batalja odloke o prepovedi uporabe mana je bila dne 27. XII. v zasedi terinega jezika, branja knjig in ča-na cesti Želim-Idrija pod vasjo sopisov. Novo leto 1944 je bilo za Jazne. Borci so čakali na Švabe, prebivalce na Primorskem tostran ki so tiste dni večkrat prihajali meje in bodeče žice — dvakrat iz Idrije v Jazne, Otalež in Lazeč novo leto! in delali ofenzivo — na prašiče Ko se po 27 letih vračam v spota kokoši. Borci so čakali zaman, minih v Žiri ta na Zirovski vrh, Švabi se niso prikazali. Vsi potrti se spomnim tudi na samotno so borci zapustili položaj in se domačijo na gozdni jasi. Kolika vrnili v logor. krat v teh letih se je ta domačija V noči od 28. na 29. XII. je 32 prikazala v spominih na tiste no tovarišev iz 1. bataljona zaminira- voiefcne dni 1944. Od tiste domači-lo in požgalo dva mostova pri So- | je je v dolino peljala ozka polj-potdu pod Sv. tremi kralji. Mostova sta popolnoma porušena, I promet je prekinjen za najmanj | deset dni.« Verjetno je bila ta uspela akcija vzrok, da je sovražnik poslal I na oglede izvidniško letalo, ki je precej časa krožilo nad jjoložaji Vojkove brigade. Bili smo dobro skriti, da nas ni opazilo. Kmalu [ se je izgubilo nad obzorjem. Dne 30. in 31. decembra sem a I baskal nekaj hiš v vaseh v okolici Zirov. Rad bi bal zvedel, kaj pravijo Nemci, ki so večkrat prišli «na oglede«, da bi presenetili partizane. V eni izmed obiskanih | hiš je gospodinja pripovedovala: ((Pri zadnjem vdorni v Žiri so I Nemci prišli tudi v našo vas. Nekaj njihovih vojakov je prišlo tudi k nam. Bili so zelo utrujeni ta lačni. Prosili so okrepčila in pijače. Hitro sem jim pripravila nekaj hrane z namenom, da bodo čimprej odšli iz hiše. Medtem se je pred hišo oglasilo močno govorjenje. Nemci so vsi preplašeni | planili na noge in vzkMkald: Banditi! Banditi! Nesite jim ven hra-1 ne, da ne pridejo v hišo.« Izredno pomemben je bil dogo-1 dek na novo leto 1944. Borci 3. bataljona Vojkove brigade so na sta-1 ri državni meji med Jugoslavijo | ta Italijo od Preskovja do Gornjega Vrsnika napravili skozi žlč-1 ne ovire — sedem prehodov Siro-1 kih vsak štiri metre. Veljaven od 10. do 16. januarja 1971 < © iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuimiiiiuiit I OBTOŽBA Gomila samotna na trati zeleni kraj gozdne poti, pri hiši požgani, od vseh zapuščeni, kdo sanja li v nji? Gomila samotna je brez spomenika, brez vencev in rož, ne luč ta ne sveča na njej ne svetlika, a v njej leži mož. Prisluhni tovariš, prisluhni trenutno, kaj grob ta golči, v nemem odmevu obtožbo strahotno vse dni ta noči: «Bi zvedeti hotel, kdo tukaj počiva , takoj ti povem: Trpina kot ti si, tu zemlja pokriva, enak sem vam vsem. Življenje ml nikdar ni bilo cvetoče, vse dneve le trud, devetim otrokom bil skrben sem oče, skrbi zanje kup. Od jutra do mraka sem hodil na delo, se mučil na dnini, s trpljenjem prislužil potrebno sem jelo številni družini. V skrbi in delu potekal je mimo moj sleherni dan. Ker ljubil svoj dom sem, skrbel za družino 6em tu pokopan. Kosil sem seno, da mleko imel bi najmlajši vsak dan, krdelo fašistov pri tem me je vjelo: »Umri, partizan!« Pretepali so me te divje zverine, ljudje brez srca, mučili so me na različne načine, ubili kot psa. Iz groba zdaj tožim fašiste — bandite morilce ljudi. Maščujte nas žrtve, pobijte krvnike slovenskih vasi!« sfca pot. Vsakokrat ko smo prišli po tisti poti, smo komaj čakali, kdaj se bo prikazala izza krošenj smrek ta jelk. Bilo nam je, kot da je ta domačija potrebna še posebej našega varstva. Nestrpno smo pogledovali skozi gosta debla, ko smo nekoč znova prihajali iz doline. Ali je domačija na gozdni jasi še cela? Ali bo še priletel nasproti psiček ta se nam dobrikal kot starim znancem? Ko smo prišli iz gozda, smo na desni strani poti zagledali svež grob, okrašen z ovenelimi krizantemami... Grenka slutnja nas je obšla. Ali je tu pokapan gospodar tiste domačije? Od hiše ni bilo slišati nobenega glasu. Se bolj samotna ta prazna je bila jasa kot ob naših prvih srečanjih. Pot nas je peljala naprej ta nismo imeli časa, da bi ss prepričali, ali je družina v hiši. Politkomisar brigade Vinko šum-rada - Radoš Ivanov je kasneje napisal p:sem Obtožba. Besedilo pesmi prikazuje tako samotno domačijo. NI mi znano, ali je tovarišu Radošu prav ta samotni grob dal navdih, da je napisal pesem. Ker je v naši partizanski literaturi malo znana, jo objavljamo. Ta spomin na one velike dni, ko smo se borili za svobodo, naj nas spominja na težke žrtve, ki jih je naše ljudstvo dalo, ta naj nas o-pominja, da je na raznih krajih sveta fašizem še živ ta da se mnogi narodi s krvjo rešujejo njega vih okovov. P. A. - Ogarev OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Teden bo boljši kot ste pred-1 videvali, čeprav se vam ne bo zgodilo nič posebnega. S potrpežljivostjo skušajte rešiti nekaj problemov na čustvenem področju. Bodite previdni, kajti čeprav imate veliko energije, ta ni neizčrpna. Zabaven večer s prijatelji. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Teden bo za vas zelo utrudljiv, kajti spoprijeti se boste morali z nekaterimi nalogami, ki ste jdh doslej odlagali. Dobro premislite svojo situacijo, da boste z intuicijo odkrili najprimernejšo rešitev. V tem obdobju boste zelo spreminjali svoje razpoloženje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vaši sa delavci se bodo nekoliko čudno obnašali do vas, kar bi vas znalo spraviti v slabo voljo. Niso izključeni tudi prepiri z ljubljeno osebo. Starajte se oborožiti s potrpljenjem, da bo zopet vse po starem. V poslovnem življenju bodo nastopile manjše težave. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Doživeli ba ste zelo napet teden, za katerega ba do značilna nasprotja. Dobili boste ob-čutek, da vas drugi ne razumejo, vendar se ne vdajajte jezi, ampak skušajte trezno preudariti, kaj vam je storiti. V službi boste doživeli nekaj zada vcljstva. Glavobol. Motiv iz Buj v Istri LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Končno boste preživeli teden, ki bo v vseh pogledih ugoden. Vaši dosedanja napori bodo poplačani in prišlo bo do ravnovesja tudi v čustvenem življenju. Spoznali boste nove ljudi, s katerimi boste preživeli prijeten večer. Varujte se pred prehladom. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V začetku tedna boste doživeli nekaj srečnih dni, toda proti koncu se bo vzdušje pa slabšalo. Vaše poslovno življenje vas bo precej utrudilo, zato si privoščite krajše počitnice. Nekaj manjših sporov na delu. Lažje težave z jetri. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ker je vpliv zvezd v ljubezni bolj slab, boste tudi bolj čemerne volje. Toda stvari se bodo s časom popravile in z ljubljeno osebo bo zopet nastalo dobro razumevanje. Le potrpljenja ne smete zgubiti. Tudi na delu gre začasno narobe. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ta teden boste še pod posebnim vplivom planeta ljubezni, ki vam bo zelo naklonjen. Zeto boste očarljivi in privlačni ter boste imeli velik uspeh z ljubljeno osebo. Zaradi tega boste tudi polni življenjskih sil, kar vam bo koristilo tudi na delu. © STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Teden bo zelo prijeten. Zaljubljenci se bodo zelo dobro razumeli; zakonci bodo živeli v soglasju; samci pa bodo imeli priliko navezati stike z osebami drugega spola. Možni so manjši uspehi na delu. Vreme bo vplivalo na vaše zdravje. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Teden vam bo prinesel zanimive ta prijetne novosti, Mlajšim se najavlja neko daljše potovanje, na katerem bodo sklenili nove prijateljske zveze. Obdobje bo nekoliko vznemirljivo, vendar na splošno naklonjeno. Sprejeti boste morali neko temeljno odločitev. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Teden bo popolnoma veder in brez težav. Ne bodite preveč zaupni do neke osebe, ki bi znala delovati vam v škodo. Preglejte svoje dosedanje delovanje in skušajte popraviti napake. V družini bo vzdušje prijetno .deloma na vaš račun. Živčni boste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Kdor bo odšel na počitnice, naj skuša preživeti čim več časa na prostem. Neka manjša težava bi vas znala potreti, če ne boste primerno reagirali nanjo. Trenutno skušajte vsako nevšečnost odpraviti z zabavo. Ljubljena oseba postaja živčna zaradi vaše indiferentnosti. CIRIL GALE DESPERAD0 J0A0UIN MURIETTA VLADIMIR HERCEG VODORAVNO: 1. znameniti starogrški filozof, 7. tatinska ptica, 12. močno razstrelivo, 14. vnetljiv pita prijetnega vonja, 15. antično mesto v Makedoniji, 16. kost, ki je prirasla k hrbtenici, 18. kemični znak za platino, 19. tisoč kilogramov, 20. švedski fizik, Nobelov nagrajenec leta 1912 (Nils Gustaf, 1869-1937), 21. hudobnost, nasprotje dobrega, 22. ime izraelskega zunanjega ministra Ebana, 23. ustanovitelj sovjetske države, 24. napoved česa slabega, 25. osebni zaimek, 26. besedilo, berilo, 27. hud zločin, 28. del posteljnine, 30. človek, ki se odreka življenjskim u-žitkom, vzdržnež, 32. mesto v južni Turčiji, 34. psevdonim slovenskega gledališkega kritika Filipa Kumbatovlča, 36. vpad, 37. vrhunec bolezni, 39. središče vrtenja, 41. odlična ameriška filmska igralka (Deborah), 42. prapretoivalci Na ve Zelandije, 43. največji Jadran. stki otok, 44. makedonsko kolo, 45. slovenski pesnik (Simon, »Obujen-ke«, «Obrazl«), 46. pritok Volge, 47. okrajšava za centimeter, 48 grabežljiva morska riba, imenovana tudi morski vrag, 49. orientalsko gostišče, 50. Jabolku podoben drevesni sad, 52. gosli, 54. dipla matskl poklic, 55. mladič največje kopenske živali. NAVPIČNO: 1. ustroj, 2. jesen-skl mesec, 3. kraljevska tasignija, 4. uporaba, 5. skupno Ime za tri najvišja božanstva v nordijski mitologiji, 6. kemični znak za titan, 7. setvtaa, žito na korenu, 8. znan ljubljanski gostinski lokal, 9. kemični znak za aluminij, 10. : meniti nemški astronom (Johann, 1571-1630), U. ime slovenskega pes-n tka Aškerca, 13. hipnozi podobno stanje, 14. tropsko drevo s črnim lesom, 17. izbrana družba, 20. predstojnik fakultete, 21. zabloda, pa mota, 23. eden od najbolj znanih operetnih skladateljev (Franz, 1870-1948, »Dežela smehljaja«), 24. parazitska rastlina, 26. angleška vladarska rodbina, 27. povelja, 29. del Jadrnice. 31. otroško vozilo na dveh kolesih, 33. sredozemska a krasna rastlina, ki je stilizirana na korintskih stebrih, 35. germanski prebiva!« Skandinavije, imenovani tudi Vikingi, 36. aromatična alkoholna pijača, 38. del suknje, 40. šahovska figura, 41. geometrijsko telo, 42. sprememba, faza, 43. najvišja gora Jugoslovanskega dela zahodnih Julijskih Alp, 45. Ime ameriške filmske igralke Fonda, 46. bicikel, 48. majhen giodalec, 49. debela palica, Sl. kazalni zaimek, 53. kratica za »Izvršni svet«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Islam — orna rika, 2. stava — padavica, 3. tore-ro — nebo — EM, 4. ris — Trenta — ata, 5. AK — mini — strnad, 6. Venera — Ante, 7. Kras — es-pada, 8. litota — Eme — 7T, 9. Ava — anonsa — ter, 10. de — anls — Jrnkaso, 11. artritis — Ar-ras, 12. Aidnaira — start. L PrTrilorsfci^nevnlk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. januarja 1971 12 m ni- ro- ta- jše do ve- ie- la- ra- 1. bo in x>->ni ki io. ilo* na->ri-in. do od- ce, eti ►ro- jia če na- iko .vo. ina IIIIIIO1 OB 50.LETNICI USTANOVITVE LJUBLJANSKE PODZVEZE Zanimiva in izčrpna knjiga o slovenskem nogometu Omenjena so tudi naša bivša društva na Primorskem , priliki 50. obletnice ustanovitve ljubljanske nogometne podzve-f®, Je Nogometna zveza Slovenije izdala in založila knjigo, v kateri le opisano obdobje teh 50 let slovenskega nogometa. Ljubljanska nogometna podzveza je bila organ Jugoslovanske nogometne zveze in domači šport DANES Nedelja, 10. januarja 1971 NOGOMET 1- amaterska liga 14.30 v Križu Vesna — Manzanese * * * 2- AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje A — Itala * * * 3- AMATERSKA LIGA 10- 00 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS — Devin * * * 10.30 v Križu Vesna B — Demacori ... 10.30 v Trstu, Sv. Alojzij Virtus — Zarja * * * 11.00 na Proseku Primorje B — Olimpija 14.30 - , Breg — Bar Veneto * * * mladinsko prvenstvo 12.30 v Nabrežini Rosandra Zerial — Gaja * * * POKAL PACCO 11- 00 v Miljah Breg —, Libertas Rocol začetniško prvenstvo 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Libertas Rocol — Breg ODBOJKA Zenska b liga 10.30 v Modeni i Coma Mobil! — Sokoli *? rtsvoJoc moška d liga 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» ®reg — Kennedy KOŠARKA Moška d liga 17.30 v Trstu, Ul. della Valle “or — Siloplast * * * Mlajši mladinci 14-45 v Trstu, Ul. della Valle 0r '—- Don Bosco * * * Naraščajniki 11.15 v Trstu, igrišče Don - Bosca D°n Bosco — Polet * * * 11-30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Ricreatori * * * NARaščAJNICE 08.00 v Trstu, Ul. Glnnastica Calza Bloch B — Polat * * * M|NIBASKET 15.30 v Trstu, Ul. della Valle ll°Vd Adriatico — Bor NAMIZNI TENIS Mo*ka c liga i°-°0 v Gorici °om __ Ardita ■■■■■■■ I prvo vodstveno telo, ki je organizacijsko združilo slovenske nogometaše. čeprav je uredniški odbor pri pisanju te knjige naletel na mnogo težav, ker je arhiv skupaj s sedežem nogometne zveze pred nekaj leti zgorel in so tako zginili dragoceni dokumenti, je knjiga velika pridobitev in obenem pionirsko delo na tem ožjem področju telesne kulture. Uvodno oesedo je napisal predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije in pokrovitelj jubilejne proslave Tone Kropušek. Uvodu sledi razprava «Od ljubljanske nogometne podzveze do nogometne zveze Slovenije*. To razpravo je napisal ugledni slovenski zgodovinar in redni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo Drago Stepišnik. Ta razprava, izpod peresa dobrega poznavatelja celotne zgodovine našega športa, je pomemben prispevek k zgodovini nogometa na Slovenskem. Na podlagi zgodovinsko analitične metode poskuša, kar se da objektivno prikazati vse dejavnike, ki so vplivali na razvoj nomometa, tako pozitivno kot žal tudi negativno. Ta oris, oziroma razprava, obsega več poglavij s kratkim uvodom pisca, ki poudarja da jubilej ni pomemben samo za zgodovino slovenskega nogometa, temveč tudi za zgodovino slovenskega športa nasploh. Nogomet je danes izredno važen družbeni dejavnik ob katerem se rešujejo tudi vprašanja širšega, splošnega družbeno-politič-nega značaja. Pisec še naprej poudarja težave, ki so nastajale ob pisanju orisa, ker je dokumentarno gradivo zbrano, ohranjeno ali samo evidentirano, izredno pičlo in je bilo tako treba najprej poiskati ali rekonstruirati za pisanje potrebne podatke in arhivski material. Prvo poglavje obravnava nogomet na Slovenskem do leta 1914. Pisec nas seznanja, kako je prišel k nam nogomet ih kdaj so nastali prvi nogometni klubi, ki niso temeljili samo na športu, ampak na veliko važnejši narodni zavesti ter borbi proti 'takratni germanizaciji.. Po končarii prvi svetovni vojni in po razpadu Avstro-Ogrske tir nastanku skupne jugoslovanske države, se je zabelo drugo obdobje slovenskega nogometa, ki je trajalo vse do napada na staro Jugoslavijo 6. aprila 1941. 23. aprila 1920 je "Mia ustanovljena ljubljanska no- gometna podzveza. Leto prej se je formirala tudi jugoslovanska nogometna zveza in se včlanila v_ mednarodno nogometno zvezo FIFA. V tem obdobju je bilo pri nas v Trstu ustanovljena športna zveza oziroma združenje. Od leta 1922 je «Udruženje slovenskih športnih društev v Italiji* združevalo vsa slovenska športna društva v Italiji s sedežem v Trstu v Gorici pa je bil pokrajinski pododbor. Društva, ki so bila včlanjena v Udruženje, so gojila v glavnem nogomet in so v letu 1926—27 celo priredila športne tekme, ki se jih je udeležilo 14 moštev. Organizacijsko in vodstveno dobro pričeto delo pa je bilo 27. avgusta 1927 žal prekinjeno iz dobro znanih razlogov. Tretje poglavje opisuje razvoj nogometa med narodnoosvobodilno borbo 1941—45. To poglavje je kratko iz razumljivih razlogov, ker se je tudi v športu postopno uveljavljal kulturni molk. Zadnje, četrto poglavje, pa nosi naslov Sloven- G. F. (Nadaljevanje na 8. strani) PREGLED SEZONE 1970 Bor ima v tržaškem mestnem merilu tak košarkarski naraščaj, da mu ga lahko zavida vsako drugo tržašško društvo. Na sliki: Bor — Saba. Debbie Meyer še nepremagana Zelo viden zaostanek Evrope * - Na 400 m ogroža svetovni rekord 17-letna Avstralka Karen Moraš Proga 400 m prosto je ena tistih, ki je v zadnjih letih doživela najbolj prodoren napredek. Leta 1964 je n.pr. plavala Marilyn Ramenof-sky prvič pod 4’40”, v zadnji sezoni pa si je tak podvig privoščilo kar 29 plavalk in svetovni rekord se že bliža času 4’20”. Največja zasluga za tak napredek gre sedaj 19-letni Američanki Debbae Meyer, ki je v treh letih privedla rekord od 4’36”2 do 4’24”3. Od julija 1967 do danes ni utrpela plavalka na tej progi niti enega poraza in je med 19 važnimi tekmami kar 6-krat popravila svetovno znamko. Kljub novemu rekordu iz lanske sezone se je Američanka s težavo ubranila silovitega napada 2 leti mlajše Avstralke Karen Moraš, ld trenutno zaostaja za samo 5 desetink sekunde. Karen Moraš je med sezono 1970 kar 5-krat plavala v časih pod 4’30” in 8-krat med f30” in 4’35”. Vrhunec je dosegla na britanskih igrah v Edinburgu, kjer je uradno zmagala v 4’27”4, nato pa še v samostojnem poskusu ( ford, velika bodočnost pa čaka ko- novega rekorda, dosegla 4’24”8, ali samo pol sekunde slabši čas od Meyerjeve. Zanimivi so vmesni časi treh doslej najboljših časov na 400 m prosto: 100 m 200 m 300 m 400 m Meyer '68 1’02"7 2’10”0 3'18”0 4'24"5 Moraš 70 J’03”7 2’10”6 3'18”0 4’24"8 Meyer '70 1’03"6 2'lV’l 3’19"0.4’24’’3 Časi zadnjih 100 m dokazujejo, da Avstralki še manjka taktične izkušenosti, sicer pa je svetovni rekord zanjo le še problem časa. Prednost obeh plavalk je znatna in pod 4’30” se je upala samo še druga Američanka, Simmonsova. ZDA so na splošno dobro naložene* s srednjeprogašicamd, odličnih, čeprav manj po številu, pa je tudi nekaj Avstralk. Boljše Američanke so 16-letne Barbara Belogorsky, Sandra Bucha in Cir>dy Plaisted ter 17-letna Nancy Spitz, sestra bolj znanega Marka. Med Avstralkami se odlikuje 18-letna Denise Lang- iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiNiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiNiiiiiiiiiiiiiii Koledarji mladinskih košarkarskih lig Šele ta teden je košarkarska zveza objavila,- sporede povratnih delov mladinskih prvenstev. Posamezna prvenstva se bodo odvijala tako: MLAJŠI MLADINCI 1. kolo (10. !l. 71) POM - Gredo, Bor —'"Don Bosco (15.45) Servolana — Italsider. 2. kolo (17. 1. 71) flor — POM (14.00) Servolana —, , Gcado , Italsider — Don Bosco 3. kolo (24. 1. 71) Grado — Bor (11,00) Don Bosco — Servolana Italsider — POM 4. kolo (31. 1. 71) Bor - Italsider (14.00) Don Bosco — Grado POM — Servolana 5. kolo (7. 2. 71^,*» liiiiuiiiauiiuiiuiiuii wmim .. ' ■:. a„- NOGOMET DANES 13. kolo FIORENTINA — LANEROSSI Mascali FOGGIA — INTERNAZIONALE Lo Bello LAZIO — VARESE Giunti MILAN — BOLOGNA Bemardis NAPOLI - CAGLIARI Sbar della SAMPDORIA - JUVENTUS Angonese TORINO - ROMA Gussoni H. VERONA - CATANIA Gialluisd Bi. 17. kolo AREZZO — CESENA Gmoretto BRESCIA — TERNANA Reggiani CASERTANA — CATANZARO Mcnegali LIVORNO — MASSESE Cantelli MANTOVA — MONZA Branzoni MODENA - BARI , Panzino NOVARA - ATALANTA Carminati . PERUGIA - PALERMO ■Trinchieri REGGINA - PIŠA Casarin TARANTO — COMO Campanini A SKUPINA O ‘2T £—"""=2 *•' 17. kolo DERTHONA - UDINESE Čhiapponi LECCO v MONFALCONE Fiorenza LEGNANO - PIACENZA Lattanzi PADOVA - TRENTO Bdanchi REGGIANA — PRO PATRIA Marino ROVERETO - SOTTOMARINA Pcsciaredli SEREGNO - TREVISO Tp^hl77fl SOLBIATESE - PARMA Lenardoo TRIESTINA — VENEZIA Bassignana VERBANIA - ALESSANDRIA Ciacci Servolana — Bor (9.30) POM — Don Bosco Italsider — Grado NARAŠČAJNIKI 1. kolo (6. 1. 71) Že odigrano 2. kolo (10. 1. 71) Italsider — Lloyd A Don Bosco — Polet (11.15) Bor — Ricreatori (11.30) Lloyd E — Servolana 3. kolo (16. L 71) Lloyd A — Ricreatori Lloyd B — Don Bosco Dan kasneje (17. 1. 71): Polet — Italsider (11.00) Servolana — Bor (9.30) 4. kolo (24. 1. 71) Bor - Polet (11.30) Don Bosco — Italsider Ricreatori — Lloyd B Servolana — Lloyd A 5. kolo (31. 1. 71) Polet-. — Ricreatori (11.00) Italsider — Lloyd B Don Bosco —45ervolana Dan prej (30. 1. 71): Lloyd A — Bor (19.30) 6. kolo (7. 2. 71) Bor — Don Bosco (11.30) Ricreatori — Italsider Servolana Polet (12.30) Dan prej (6. 2. 71): Lloyd B — Lloyd A. 7. kolo (13. 2. 71) Lloyd A - Polet (19.30) Lloyd B — Bor (21.00) Dan kasneje (14. 2. 71): Don Bosco — Ricreatori Italsider — Servolana NARAŠČAJNICE 1. kolo (10. 1. 71) Calza Bloch B — Polet (8.00) Ricreatori — Italcantieri Počitek: Calza Bloch A 2. kolo (17. 1. 71) Italcantieri — Polet (9.30) Calza Bloch B — Calza Bloch A Počitek: Ricreatori 3. kolo (24. 1. 71) Ricreatori — Polet (8.00) Calza Bloch A — Italcantieri Počitek: Calza Bloch B. 4. kolo (31. 1. 71) Polet — Calza Bloch A (9.30) Calza Bloch B — Ricreatori Počitek: Italcantieri 5. kolo (7. 2. 71) Italcantieri — Calza Bloch B Calza Bloch A — Ricreatori Počitek: Polet OSTALE ŠPORTNE VESTI NA 8. STRANI V ZENSKI ODBOJKARSKI B IN MOŠKI D LIGI Se šest slovenskih šesterk začenja z ligaškimi tekmami Sinoči im danes sta se začeli prvenstvi, v še dveh odbojkarskih ligah, v katerih nastopajo tudi slovenri-r zamejske šesterke: ženska B 1 in moška D liga. Pri dekletih na stopajo Bor, Breg, Sckol in Zarja, pri fantih pa Breg in 01ympia. Priobčujemo koledarja obeh pr; venstev: ŽENSKA B LIGA 1. KOLO (9. januarja) B FARI Ultra vox - Bor (Brescia 21.15) B Breg-OMA (Trst 21.30) C'Zarja-Dop. Minelli (Trst 70.) (10. januarja) C Coma Mobili - Sokol J (Mode-na 10.30) 2. KOLO *'TT 'fCAASt GaMeo - Za¥ja;fl(fteg; gio E.~“2T;155 ' ar:'"‘ * r' * (17. januarja) B Bor - Breg (Trst 10.30) C . Sokol - Lido Spina (Nabrežina 15.00) 3. KOLO (23. januarja) C Zarja - Sokol (Trst 21.15) (24. januarja) B Bor - Dop. Marzotto (Trst 10.30) B Primavera Marzotto Breg (Noventa i0.30) 4. KOLO (31. januarja) ‘ B Breg - Dop. Marzotto (Trst' 10.30) - , B OMA-Boir (Milje 15.00) C Lido Spina - Zarja (Ferrara 10.30) . £ , C Sokol - Dop. Minelii (Nabrežina 15.00) 5 KOLO (6. februarja) B FARI Ultravox Breg (Bre scia- 21-15) C Zarja - Coma Mobili (Trst 20.) C CAAM Galiieo - Sokol (Reggic E. 21.15) (7. februarja) B Bor - Primavera Marzotto (Trst 10.30) POVRATNI DEL PRVENSTVA 6. KOLO (20. februarja) C. Dop. Minelli • Zarja (Mode na 21.15) (21. februarja) B Bor - FARI Ultravox (Trst 10.30) B OMA-Breg (Milje 15.00) C Sokol-Coma Mobili (Nabrežina 15.0«) 7. KOLO (27. februarja) B Breg-Bor (Trst 19.00) (28. februarja) C Lido Spina - Sokol (Ferrara 10.30) C Zarja - CAAM Galiieo (Trst 15.00) 8. KOLO (6. marca) B Breg - Primavera Marzotto (Trst 21.15) (7. marca) B Dop. Marzotto Bor (Valda goo 10.30) C. Sokol - Zarja (Nabrežina 15.) 9. KOLO , (20. marca) C Dop. Minelli - Sokol (Modema 21.15) B Bor * B Dop; MareottpuuBref! ..(Valda-gno 10.30) .-tktatBtr-: oA ofrtr.-.v-: C Zarja - Lido Spina (Trst 15.00) 10. KOLO (27. marca) B Breg - FARI Ultravox (Trst 21.15) (28. marca) B Primavera Marzotto - Bor (Noventa 10.30) C Coma Mobili - Zarja (Mode na 10.30) C Sokol-CAAM Galiieo (Nabrežina 15.00) Breg, Bor in Zarja bodo nastopali v domačih tekmah v dvorani stadiona «1. maj* v Trstu, Sokol pa na svojem igrišču na odprtem v Nabrežini. MOŠKA D LIGA 1. kolo (9. in 10. januarja) CSI — Libertas Turjak PAV — Aurora 01ympia — Acegat CRDA — Tcrriana' Breg — Kermedy 2. kolo (16. in 17. januarja) Aurora — CSI Libertas — Acegat PAV ■— Torriana Breg — 01ympia GRDA — Kennedy 3. kolo (23; in 24. januarja) CSI - PAV 01ympia — Libertas Aurora — Torriana Acegat — Kennedy Breg — CRDA 4. kolo (30. in 31. januarja) Kennedy — CSI Libertas — Breg CRDA — Aurora PAV — Acegat Torriana — 01ympia 5. kolo 6. in 7. februarja) CSI - Breg Libertas — Torriana 01ympia — PAV Aurora — Kennedy Acegat — CRDA 6. kolo (13. in 14. februarja) PAV — Libertas CRDA - CSI Breg — Aurora Acegat — Torriana 01ympia — Kennedy 7. kolo (20. in 21. februarja) Torriana — CSI PAV — Kennedy ■ Aurora — 01ympia Libertas — CRDA Acegat — Breg 8. kolo (27. in 28. februarja) CSI — 01ympia oAKeefled^.rnrrLibemtas . Breg Torriana -v GRDA -rrjtJPAV. . ,. .Avsrora -tr-Acegat-- 9. kolo (6. In 7. marca) Acegat — CSI Libertas — Aurora PAV — Breg 01ympia CRDA Torriana — Kennedy Domače tekme bo Breg odigral v Trstu na stadionu «Prvi maj*. Znana jugoslovanska atletinja Snežana Hrepevnikova, ki je bila v preteklem letu najuspešnejša skakalka v skoku v višino na svetu, je prejela vrsto vabil za nastop na raznih tekmovanjih po Evropi. 9. februarja ho nastopila v Pragi, deset dni kasneje pa verjetno tudi v Moskvi. maj 14-letad Sbane Gould, ki je na krajši progi že sedaj druga na svetu. Karen Moraš doma zasleduje tudi njena 15-letn.f sestra ' Nareile (4’42”1). Evropa bolj skromno stopa za ZDA in Avstralijo in med prvimi 50 najdemo samo 7 predstavnic stare celine. Vzhodne Nemke segajo s 16-letno Elke Scneimisch v sam svetovni vrh, odlično pa so zastopane tudi s Karin Tulling in Karin Neugebauer. Dokaj visoko je uvrščena tudi Italijanka Novella Cal-ligaris, ki pa je stik z Nemkami verjeno dokončno zgubila. Močne so v Evropi še Švedmja Jonsson in Nizozemki de Boer ter Rijnders. Japonke niti ne pridejo v poštev za 50 najboljših, Latinska Amerika pa je zastopana z dvema Mehikankama in z obetajočo 16-letno Olgo de Angulo iz Kolumbije. Prvih 10 na svetu (v oklepaju letnica rojstva): 4’24”3 Debbie Meyer (52), ZDA 4'24”8 Karen Moraš (54), Avstralija 4'28”5 Ann Sdmmons (53), ZDA 4'31”4 Denise Langford (53), Avstralija 4’31”8 Vicki King (53), ZDA 4’32”9 Barbara Beiogarsky (55), ZDA 4'32”9 Elke Scheimisch (55), V. Nemčija. 4’33”7 Sandra Bucha (55), ZDA 4’33”9 Cindy Plaisted (55), ZDA 4’33”9 Nancy Spitz (54), ZDA Primerjava kvalitete v zadnjih štirih letih: 1967 1968 1969 1970 1. mesto 4’29”0 4’24’’5 4'26"4 4’24”3 10. mesto 4’43”5 4'38”0 4’36"1 4’33”9 30. mesto 4’48”9 4’45”3 4'44"5 4,40"0 50. mesto 4’52''2 4’48"4 4’47"3 4'43’‘7 100. mesto 4’59"4 4’53”9 4’52”9 4'49"3 — lin — NOGOMET V NEAPLJU Prostovoljci proti petardam Iz strahu, da bi zaradi metanja petard v Neaplju zopet ne prepovedali Napoliju nastopati nastopati na domačih tleh, so sklenili neapeljski navijači, podvzeti posebno akei jo. Sprožili so jo predvsem .ti.^jj pristaši Napolija, ki so že plača: li celoletni abonma in se zdaj bo-e, da kljuD že plačanim vstopnicam ne bodo mogli vidtti srečanj svo-.jega moštva. V okviru te akcije so pristaši Napolija organizirali posebne patrulje*, katere bo označeval moder trak na rokavu, in ki bodo pomagale policiji odkrivati med množico gledalcev na tribunah me talce petard in drugih predmetov. Te ekipe bodo pred in med tekmo s prenosnimi zvočniki pozivale gledalce, naj ne povzročajo neredov, obenem pa so začeli v tem mestu tudi proučevati uporabo oo vih pripomočkov za navijanje, ki bi bili manj nevarni, kot so petarde, steklenice, drogovi zastav :td. Odlični ameriški plavalci so na lanski univerziadi v Turinu odnesli kar 41 zlatih, srebrnih in bronastih kolajn 6. UNIČILI MOTOR S PRIKOLICO IN UBILI DVA NEMŠKA OFICIRJA 4. ali 5. avgusta 1944 je zaseda desetih borcev T. čete, ki jo je vodiil komandir Bruno Bizjak, napadla približno 1500 271 Prvi bataljon Istrskega odreda lzgube pa so imeli v avtoblindi, ki so ju naši obstreljevali . nePosredne bližine dveh do petih metrov. V avtoblindi, ki £ kila odprta, se niso mogli upreti napadu, ker ni ndhče do strojnice, hkrati pa so se bali, da jim naši vržejo ~°ho bombo v odprtino, zato je blinda odpeljala približno j. esto metrov naprej in šele od Um obstreljevala naše borce, pa so streljali tudi fašisti iz koprskega zvonika s težko Naši so jim odgovorili s. puškami. Napad je bil izredno ^ je zbudil v Kopru hud preplah. V mestu se je raz-jTla alarmantna vest, d& čaka pred Koprom dvesto part! ***- ki bodo vsak čas vdrli V mesto. 5- zaplemba vina, namenjenega nemčem 23 zaseda 2. čete, ki Jo Je vodiil komandir Ivan Pezdirc, je V- ali 24. julija 1944 zaplenila na rižanski cesti 27 hektolitrov j® nekim nemškim dobaviteljem, Vino smo potem s kamio- ^ tifVolr»U _i i_ Ua*v«/mi la tlirlil bvaA*i/\ khšl, Poslali na štab odreda v Brkine, kamor je tudi srečno i-oJj0- Večino so ga uporabili za ranjence v bolnišnici. (Po-■ ,° ^Uba odreda ln osebni spomini ter pripovedovanje nega intendanta Antona Debeljaka.) Preživeli borci 10 in istrskega vojnega področja so obiskali 21. septembra 1967 JPrelože - . I ' i -.. : . , ■ metrov pd koprskega pokopališča proti Ankaranu nemški tricikel in ga uničila. Dva oficirja sta bila ubite, šofer pa hudo ranjen. Zaplenili so brzostrelko. (Poročilo šUTia odreda 14. avguste. 1944.) , ,., \ 7. AKCIJA NA SEČOVELJSKI RUDNIK Desetina, ki jo je vodil namestnik komandirja 1. čete Rudi Mahnič — Žito, je 4. maja 1944 najprej ubila dva nemška vojaka, ki sta bežala iz kamiona, ki so ga bili onstran Dragonje napadli hrvaški partizani, in enega Nemca ranila. V tistih dneh so borci ujeli dva finančna podofidrja. Zvečer pa so vdrli v rudnik Sečovlje, pokvarili naprave, zaplenili tri zaboje razstreliva, tisoč osemsto električnih detonatorjev in 250 litrov vina. Ko so se vračali proti štabu bataljona, so spotoma mobilizirali pri Sv. Luciji in v bližnjih vaseh. (Poročilo štaba 1. bat. in kronika IO). 8. UJELI DVA NEMŠKA LETALCA V ISTRI Patroda 1. čete, ki jo je vodil Jože štembergar je na povratku iz Brkinov, kamor je spremljala novomobiliziranoe med 5. in 8. avgustom ujela v Cmutičah pri hiši matere našega borca Jožeta Lazarja dva nemška vojaka-letalca. Oba smo poslali na štab odreda v Brkine. (Poročilo IO 14. avguste In pripovedovanje Jožeta Štembergarja). 9. UBILI NEMŠKEGA PODOFICIRJA PRI OREHU Dne 9. avgusta 1944 ali kakšen dan prej je šla naša zaseda na cesto med Skocijanom in Miljami. Ker sovražnika ni bilo, so se trije tovariši: komandir Bruno Bizjak, desetar Alojz Sedmak in borec Vlado Vukelič preoblekli v nemške uhifor-me in z brzostrelkami drzno «patrolira!d» po cesti Trst — Koper, da bd napadli kakšno pomembno nemško skupino. Ker drugega ni bilo, so v neposredni bližini nemške postojanke pobili na cesti nemškega podoficirja, ki se je pripeljal s kolesom in mu zaplenili rusko pištolo. Potem pa so morali naglo bežati, kerave. Vaščani po 25 letih zatiranja skoraj ne morejo verjeti, da skuša kdo narediti nekaj konkretnega zanje. Predstavniki oblasti so jim že dosti obljubljali, nihče pa teh obljub ni izpolnil. Govor je bil o industriji v hribovitih predelih, o industriji, ki bi predstavljala vsaj delno rešitev gospodarskih problemov v tej zapuščeni zemlji. V razpravo je poseglo mnogo navzočih, vsak je povedal svojo pripombo, na katero so skušali predstavniki društva odgovoriti 'In razložiti nuje stališče. Oaračje v gostilni se je razživelo. Staraj*i človek se je približal predstavnikom društva in vprašal kje nad podpiše. «Težko je verjeti, da as bo paše stanje dosti izboljšalo, agnpek za našo zemljo moramo narediti vse kar je mogoče* je dejal ln segel po peresu. Njemu so sle-dffl ostali, podpisi ao se nabirali, tekati peticije so krožili med mizami. Precej se jih je zbralo, ko Je bita debata živahna. Mlad vaščan nos je še prosil, naj ostane v vasi kak Izvod peticije, da bo tudi sam zbral nekaj podpisov v sosednjem swiwwnŠimmmw«MiH«tmtwt*lmmimwmnnn Zanimiva in izčrpna knjiga (Nadaljevanje s 7- strani) zaselku. Predstavniki društva izseljencev so rade volje ustregli njegovi želji. Tokrat niso pogrešali niti (»obiska* oblasti. S svojo prisotnostjo je sestanek (»počastil'* karabinjer, ki se je zelo zanimal za peticijo in za delo društva. Predstavniki izseljencev so se z njim zapletli v dolgo debato, ki pa verjetno ne bo obrodila sadov. NADJA KRIŠČAK ZA IZPUSTITEV ŠVICARSKEGA POSLANIKA BUCHERJA Brazilska vlada pripravljena osvoboditi 70 pripornikov Švicarskega diplomata bodo izpustili že danes zvečer? RIO DE JANEIRO. 9. - Brazilska vlada je objavila uradno po ročiio, ki sta ga podpisala pravosodni minister Alfredo Buzaid in zunanji minister Mario Gibson Bar-bosa, v katerem javlja, da je pripravljena proti izpustitvi švicarskega poslanika Giovannija Enri-ca Bucherja, ki so ga gverilci u-grabili 7. decembra lani. osvoboditi 70 pripornikov, ki so bili navedeni na zadnjem seznamu. Seznam je že četrti, ki so ga gverilci predložili vladi, ker ta nekaterih pripornikov, ki so bili navedeni na prejšnjih, ni hotela izpustiti. V poročilu je dalje navedeno, da je brazilska vlada sprejela vse .................................. «TRDA ROKA> URUGVAJSKIH OBLASTI Vlada se ne bo pogajala z Jacksonovimi ugrabitelji Tupamari, katerim pripisujejo drzno akcijo, še niso poslali vladi nobenih zahtev MONTEVIDEO, 9. - Helikopterji in motorni čolni mornariškega poveljstva sodelujejo z 12.000 vojaki in policijskimi agenti vlovu za ugrabitelji britanskega poslanika v Montevideu Geoffreya Jacksona. Urugvajska vlada je razpisala dva milijona pesosov nagrade (pet milijonov lir), ki bo pripadla tistemu, ki bo s podatki pripomogel k odkritju diplomata in razkrinkanju ugrabiteljev. Vse kaže. da se urugvajska vlada ne bo hotela pogajati z ugrabitelji, ki izhajajo iz vrst tupa-marijev. Dokaz naj bi bil v stališču urugvajskega predsednika Pa-checa Areca, ki ni prekinil počitnic, ki jih preživlja kakih 290 km severno od Montevidea. Areca pa je povabil na razgovor v Fortalezo ministra za zunanje zadeve Jorga Pedrana Facia, obrambnega ministra Cesarja Borbo in notranjega ministra Antonia Francesa. Tupamari do sedaj še niso poslali urugvajski vladi nobenih zahtev. Notranji minister Antonio Francese je izjavil, da vse razpoložljive sile sodelujejo ob podpori letal in helikopterjev v lovu za ugrabitelji, ki se verjetno še niso mogli umakniti iz mesta. Okoli poslaništev vseh držav so okrepili varnostne ukrepe, policija pa je priprla precej oseb. Aretacij, razen dveh mladeničev, ki so jih aretirali takoj po ugrabitvi, do sedaj ni bilo. ski nogomet po osvoboditvi. Njegova vsebina je razdeljena na več delov. Splošni okvir podaja obnovo in tako inienovano fizkulturno obdobje nogometa. Temu sledi organizacijski razvoj nogometne zveze Slovenije in njeno delovanje, ki ga izpopolnjujejo v glavnih črtah izvajanja v Zvezi nogometnih sodnikov io trenerjev Slovenije. Vsebinsko pomembni so tudi prikazi po klubih o množičnosti in mladini, o profesionalizmu in kvaliteti, o tekmovalnih sistemih in moštvih iz Slovenije v zveznih ligah. Na koncu zgodovinske razprave omenja pisec vire in literaturo za posamezna .obdobja, katerim je dodal še imenski seznam vseh tistih, ki jim Je nogometna zveza Slovenije ob 50lejoici podelila priznanje za u-s peš no in dolgotrajno delo pri razvijanju in širjenju nogometa na Slovenskem. T A .- V ŽELEZNIŠKI NESREČI Na postaji v Salzburgu 20 potnikov huje ranjenih DUNAJ, 9. — Danes zjutraj okoli 10.25 se je pripetila na železniški postaji v Salzburgu železniška nesreča, med katero se je 20 pot nikov, ki so se pripravljali, da izstopijo z vlaka, huje ranilo. Vse potnike so odpeljali v bolnišnico. Nesreča se je po vsej verjetnosti zgodila, ker so odpovedale zavore lokomotivi vlaka «Rot-Weis3 Kurier*. ki vozi na progi Innsbruck Dunaj. Vlak je privozil na postajo in je silovito trčil v odbijače ob koncu proge. V Baltimoru eksplozija uničila tri poslopja BALTIMORE (Maryland), 9. -Štiri osebe so izgubile življenje, več je bilo ranjenih med eksplozijo, ki je uničila tri stanovanjske vile v predmestju Baltimora. Med žrtvami sta tudi 7-letna Amette Barber TRST • UL Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v ate kraje tudi * Inotemitva OPATIJA ROULETTE • BACCARA CHEMIN DE FER ODPRT VSE LETO • f in njen 4-letni brat Thomas, ki sta umrla v plamenih, ki so zajeli vilo njunih staršev. Stara mati in mlajša sestrica obeh mrtvih otrok sta bili ranjeni, vendar njuno stanje ni nevarno. Domnevajo, da je do eksplozije prišlo zaradi uhajanja plina. potrebne ukrepe in da bo 70 političnih pripornikov lahko zapustilo državo z letalom. Ugrabitelji poslanika so namreč zahtevali, da vlada dovoli pripornikom odhod z letalom v Alžirijo ali Čile. Tik pred objavo poročila je ne ka televizijska postaja v Riu de Janeiru javila, da je letalo vrste «Boeing 770» brazilske letalske družbe »Varig* že pripravljeno za prevoz 70 političnih pripornikov iz Brazilije. Politični opazovalci menijo, da bodo Bucherja osvobodili, pod pogojem seveda, da politični priporniki že v prihodnjih urah zapustijo Brazilijo, verjetno že v nedeljo zvečer. Kitajci izpustili japonskega tolmača HONG KONG, 9. — Japonski konzulat v Hong Kongu je danes javil, da so kitajske oblasti včeraj izpustile na svobodo 48-letnega ja ponskega tolmača Masaoa Saito, katerega so aretirali na kitajskem ozemlju avgusta 1969. Kot je javil glasnik japonskega konzulata v Hons Kongu, so Saita aretirali na ladji »Tetsuei Maru», ko je ta pristala v Tjencinu. Saito ni hotel z nobenim govoriti o razlogih njegove aretacije. Kitajske oblasti so tako od februarja lani izpustile iz zaporov že 11 tujih državljanov in sicer 7 Angležev, 2 Japonca, 1 Italijana in 1 Američana. 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 0 ČUSTVENI ZVEZI V VISOKIH ANGLEŠKIH KROGIH Lady Jaquelin zanika lord Snowdon pa molči Irnlo se j« z vestjo, ii -ie bosta princesa Margaret in lord Snovvdon ločila LONDON, 9. — Newyorški dnevnik «Daaly News» se je začel te dni zanimati za lorda Snovvdona, to je Antonyja Armstronga Jonesa, moža angleške princese Margaret. O čustveni zvezi, ki naj bi jo lord Snovvdon imel z lady Jacquelinc Rufus - Isaacs, razglablja ameriški ckievnik že drugič. Že dva članka so namreč posvetili uredniki tega časopisa aferi Snovvdon - Rufus. V današnji izdaji piše «Daily News», da lord Snovvdon in lady Isaccs simpatizirata, saj to pravi neka »družinska prijateljica* mlade lady Isaacs. Istočasno pa je 24-letna lady, ki je hčerka markiza Readanga odločno zavrnila pisanje ameriškega dnevnika. V časopisju pa se širijo vesti, ki pravijo, da je bila lady Isaacs, j nekdanja manekenka, na nekem in uradnega glasnika princese Margaret. BRUSELJ, 9. — Belgijski študentje kmetijskega zavoda so v znak protesta zaradi neizvedenih šolskih reform ugrabili ob koncu predstave francosko pevko Juliet-to Greco, katero so po 10 urah izpustili. Francoska pevka je izrazila upanje, da bo ta akcija koristila študentom v njihovi borbi. 1111111111111111111111111111111111111111111111!,!,!„„!!!,UH,,p IZ TRŽAŠKE KRONIKE Občni zbor združenja tržaških krvodajalcev Danes ob 9.30 bo v dvorani kina «partyju» v londonskem stanova-1 "UristaHo* v Ul. Ghirtandalo redni .................................občni zbor Združenja tržaških krvodajalcev. Dnevni red predvideva čd-tanje in odobritev zapisnika prejšnjega občnega zbora, poročilo o delovanju, finančno poročilo, izvolitev novega vodstva in razno. nju svojega brata lorda Anthonyja Rufusa - Isaacsa, kjer je bil navzoč tudi lord Snovvdon. Po poročilu iz časopisov naj bi »družinska prijateljica* Isaacsov izjavila: »Bilo je že pozno in Jacqueline in lord Snovvdon sta sz zelo smejala, bilo je jasno, da je med njima neka čustvena vez.* Ravno na te besede je zelo odločno reagirala lady Isaacs, ki je trenutno na počitnicah v majhnem turističnem središču v Švici. Dejala je: »To je ab3urd. Zelo sem vznemirjena zaradi vseh neutemeljenih vesti. Sploh ne morem razumeti, kako so lahko moje ime povezali z imenom lorda Snovvdona*. Toda mnenja in vesti o tem razmerju se širijo. Začelo se je že ob koncu prejšnjega leta, ko je neka ameriška novinarka izjavila, da se lord Snovvdon in Margaret nameravata ločiti. Tedaj so v Londonu takoj sporočili uradno vest, da to ni res, toda novinarka je vztrajala pri svojem, dejala je, da sicer ne more povedati, kdo ji je novico sporočil, toda da bo to vsem jasno ob pravem času. Tedaj je bil lord Snovvdon v bolnišnici zaradi lažje operacije. V Londonu so časopisi objavili fotografije, na katerih je bilo videti lorda s svojo ženo v najlepšem razumevanju, in predvsem so vsi časopisi poudarjali, da sta se lord ki Margaret dolgo pogovarjala ki prav to dokazuje, da v njihovi zakonski zvezi ni nastopila nobena kriza. Toda govorice so se nadaljevale, dokler ni «Dai!y News» objavil imena lady Jackuelkie Rufus * Isaacs. Tedaj se je zadeva še bolj o-krepila. Nekateri so vedeli povedati, da se lord Snovvdon ki lady Jacqueline poznata že leto dni in da sta se večkrat srečala. Nekdo je dodal, da je lady Jacqueline povabila lorda Snovvdona na čaj k sebi v poletni dvorec markiza Rea-dinga. Takoj so vsi začeli raziskovati življenje mlade lady, da bi ugotovili, kaj je študirala, in za kaj se zanima. Ostalo je za sedaj le pri govoricah in pri odločnih zanikovanjih lady Jacqueline, njenih staršev Po čem smejo trgovci prodajati kurilno olje Tržaška prefektura sporoča, da je pokrajinski odbor za cene določil za kurilno olje od 9. januarja dalje naslednje najvišje dovoljenje prodajalne cene: Kurilno olje foo stanovanje potrošnika: gosto, stopnja viskoznosti nad 7» Engler 12.500 lir tona za dobave nad 7 ton; 16.700 Ur za manjše dobave; pol tekoče, stopnja viskoznosti med 5“ in 7“ Engler 18.000 lir za dobave nad 7 ton, 19.000 lir za dobave od 2 do 7 tona ter 20.500 Ur za manjše dobave; tekoče, stopnja viskoznosti med 3° ln 5” Engler 19.500 lir za dobave nad 7 ton, 20.500 Ur za dobave med 2 in 7 tonami ter 22.000 lir za manjše dobave. Za blago, dostavljeno v ročkah, je dovoljen dodatek k ceni v razmerju 150 lir pri stotu. Tekoče kurilno olje v kovinskih posodah po 20 kg; 22 lir kg v skladišču prodajalca, 28 lir kg dostavljeno v stanovanje potrošnika. K vsem navedenim cenam smejo prodajalci začasno dodati 1000 lir pri toni, prometni davek izključen, v skladu s sklepom štev. 21/1970 z dne 16. decembra 1970 medministrskega odbora za cene. Ta dodatek mora biti izrecno naveden na u-streznl fakturi. Na fakturi mora Uti navedena tudi stopnja viskoznosti dobavljenega olja. Kolikor bi s fakture ne bila razvidna stopnja viskoznosti, ne sme oena presegati kotači je za gosto olje. Prodajalci morajo ime« v svojih skladiščih razobešen cenik. Navedene cene so maksimalne, v smislu da se morebitna prodaja kuriva po višji ceni kaznuje na osnovi dekreta v zakoniku Javne varnosti štev 896 z dne IS. septembra 1947. . ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA MEDNARODNEM VELESLAMU 3-TRE Francozi zopet najboljši Italijan Thoeni na 3. mestu MADONNA Dl CAMPIGLIO, 9. — Francoz Henri Duvillard, ki je že v prvem spustu dosegel najboljši čas, je zmagal v veleslalomu mednarodnega smučarskega tekmovanja 3-TRE. S to zmago je zasedel prvo mesto lestvice za svetovni pokal. Glavni nasprotniki odličnega Francoza so bili njegov rojak Russel, Avstrijec Schranz in Italijan Thoeni. Med temi tremi je Duvillarda uspelo ogroziti le Russelu, ki je opravil izreden drugi spust, s katerim je dosegel absolutni najboljši čas. Dobro je vozil tudi Thoeni, ki je bil v drugem spustu drugi. Tekmovanje kot celota ni prineslo nobenega večjega presenečenja. Najboljši Jugoslovan Gašperšič se je uvrstil na 36. mesto. Lestvica veleslaloma: 1. Henri Duvillard (Fr.) 3’35"27 2. Patrick Russel (Fr.) 3*36”12 3. Gustave Thoeni (Ital.) 3’36”72 4. Karl Schranz (Av.) 3’36”81 5. E. Bruggmann (Švi.) 3'37”76 6. Wemer Bleiner (Av.) 3’38”14 7. Erič Poulsen (ZDA) 3'38"92 Lestvica za svetovni pokal (veleslalom) 1. Henry Duvillard (Fr.) 69 2. Patrick Russel (Fr.) 65 3. Jean-Noel Augert (Fr.) 51 4. Karl Schranz (Av.) 49 5. Bernard Orcel Fr.) 40 6. Edmund Bruggmann (Švi.) 7. Gustavo "Thoeni (Ital.) 8. Karl Cordin (Av.) 9. Heini Messner (Av.) 10. Bernard Russi (Švi.) 11. Max Rieger (Zah. Nem.) 12. David Zvvilling (Av.) Lestvica po državah 1. Francija 2. Avstrija 3. Švica 38 30 25 25 22 19 15 29 29 21 3. Bachler (Av.) 4. Zajc (Jug.) 192,3 (71 -67) 190 (67 - 69) Po tem tekmovanju vodi na skupni lestvici Zajc, kateremu sledi Bachler. Danes bodo tekmovanje zaključili v Trbižu na novi 90-metrski skakalnici, za katero je dala sredstva dežela. Skokom na novi skakalnici bo prisostvoval tudi predsednik deželnega sveta Ribezzi. Lestvica za svetovni pokal: 1. Annemarie Proell (Av.) Michele Jaeot (Fr.) Francoise Mačehi (Fr.) Isabelle Mir (Fr.) Gertraud Gabi (Av.) 2. 3. 4. 5. 72 71 65 59 47 ATLETIKA DANES V BAZOVICI Tudi borovci na krosu Danes zjutraj ob 9. uri bo na običajni progi v Bazovici, društvo Acegat organiziralo pokrajinsko prvenstvo v krosu. Za naslov pokrajinskega prvaka se bodo potegovali vsi najboljši tržaški dolgoprogaši. Startali bodo seveda tudi borovci od katerih pričakujemo različne rezultate. Najmlajši atlet, Žarko Škabar, ni letos še nastopil in ne vemo kakšna je njegova realna moč. Med favoriti starta Oskar Grgič, ki nastopi v skupini mlajših mladincev. Po nastopu na Borovem krosu je imel atlet možnost, da pridobi formo kot v lanski sezoni, zato njegov tek pričakujemo z radovednostjo. Tudi Fabij Ruzzier se lahko poteguje med mladinci za kolajno, kljub temu da kros ni njegova najuspešnejša panoga. Člani imajo možnost, da nastopijo na dveh progah: 6 ali 12 km. Ne vemo kateri atleti bodo nastopali v eni ali drugi skupini, zato ne moremo določiti favoritov. Borovec Dušan Švab bo tekel na 6 km dolgi progi, Sancin Stojan in Cesar Vojko r>a na 12 km. Za višje uvrstitve se bosta potegovala Švab in Sancin, medtem ko bo za Cesarja tekma običajni trening. Z. P. ODBOJKA V ženski B ligi Gladka zmaga Bora FARI ULTRAVOX - BOR 0:3 (10:15, 8:15, 4:15) Borovke so svoje nasprotnice v Brescii gladko premagale. Največ zaslug za to ima napad, ki je zaigral res uspešno in proti njemu domačinke niso našle protiorožja. Tržačanke pa so tudi v celoti pokazale zelo dobro igro in so osvojile proti dokaj močnim domačinkam dve dragoceni točki. INKA * * * Sinoči prvenstvene tekme moške B lige med Borom in Portuali niso odigrali, ker gostje niso prispeli v Trst. V moški C ligi Poraz utrujen«^ Krasa GRITTI — KRAS 3:9 (15:1, 15:13, 15:12) Šesterica Krasa je prispela po dolgi vožnji v Bergamo tik pred začetkom tekme močno utrujena. To je bilo vidno zlasti v prvem setu, ko se fantje nikakor niso znašli in niso bili sposobni organizirati močnejše obrambe. V drugem in tretjem setu so pokazali bolj borbeno odbojko, ki p>a za zmago ni zadostovala. Vsekakor jih je v tej tekmi bolj ugnala utrujenost, kot pa moč nasprotnika. niiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifnimiiiiiiiiiiiiiriiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ZENSKI 0DD0JKARSKI D LICI Slalom v Oberstaufnu Nepremagljiva Michele Jaeot OBERSTAUFEN, 9. - Francozinja Michele Jaeot je osvojila prvo mesto v slalomu na mednarodnem tekmovanju v Oberstaufnu in s tem tudi kombinacijo. LESTVICA SLALOMA: 1. Michele Jaeot (Fr.) 96"25 2. Gertraud Gabi (Av.) 98”86 3. Jocelyne Perillat (Fr.) 99”91 4. Isabella Mir (Fr.) 100"54 5. Patty Baydstun (ZDA) 100”99 KOMBINACIJA: 1. M. Jocot (Fr.) 0, 2. J. Perillat (Fr.) 31.25 3. I. Mir (Fr.) 34,75 4. R. Mittermaier (Z. Nem.) 51,58 4. C. Puig (Šp.) 60,65 6. J. Crawford (Kan.) 67,98 7. M. Roberta Schranz (It.) 69.79 8. T. Treichl (Z. Nem.) 69.92 9. D. Galica (VB) 77,49 10. P. Boydstun (ZDA) 79,70 Turneja treh skakalnic Danes zaključek v Trbižu BELJAK, 9. — Šved Maehler je zmagal na mednarodni skakalni turneji treh skakalnic (Maribor, Be ljak, Trbiž) danes v Beljaku. LESTVICA: 1. Maehler (Šve.) 197,8 (71.5 -71) 2. Nordgren (Šve.) 194,4 (71 -71) Brežanke odpravile šesterko 0MA Okrnjena Zarja položila orožje Dazovke so nastopile brez poškodovane Sonje Križmančič BREG — OMA 3:1 (15:9, 15:12, 9:15, 15:5) BREG: Klabjan, Slavec, Hmeljak, Foraus, Kofol, Barut, Zobec. Brežanke so zečele svoje letošnje prvenstvo B lige z zmago. Svojim tržaškim nasprotnicam so sinoči na stadionu »L maj* v Trstu prepustile le set. To pa seveda še ne pomeni, da so prikazale ravno svojo najboljšo igro. Divni Slavčevi se je namreč med potjo pokvaril avto in je prišla na igrišče v zadnjem trenutku. To je seveda načelo živce vsem igralkam in trenerju, saj je Slavčeva v ekipi ena ključnih igralk in njena odsotnost bi bila lahko usodna. Ta živčnost se je nato vlekla skozi vso tekmo in tako šesterica res ni pokazala vsega kar zna. To velja zlasti za napad, torej za tisti del ekipe, kjer so igralke pokazale v zadnjih predprvenstvenih nastopih res velik napredek. Slavčevi, Klabjanovi in Barutovi udarci ob mreži niso šli izpod rok preveč uspešno in je imela nasprotna ekipa s prestrezanjem žog manj dela, kot bi ga imela sicer. K sreči pa je pri Brežankah zelo dobro delovala obramba. Ta je bila skoraj vedno na mestu in je pravočasno rešila vrsto nevarnih žog, ki so prišle čez mrežo.' Večji del zaslug za sinočnjo zmago Brega ima torej obramba, kot pa napad. OMA se je izkazala kot zelo obetajoča šesterica. Ekipo sestavljajo iniiiiiiumniiiiiiimiiiHiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiaNiiHai V PRVENSTVU MINIBASKETA Trema izdala mlade borovce Borovci so včeraj začeli svoje prvenstvo v minibasketu. V prvem kolu so se pomerili s favoriti turnirja, to je z moštvom Lloyda, in so tako proti tehnično boljšim nasprotnikom izgubili. LLOYD - BOR 38:16 (21:4) Postavi: LLOYD: Pandolfini, Serra 5, Or-lich, Laterza, Gimona 3, Vidoni, Bratos, Blasi (k) 21, Orevatin 4, Moschioni 5, Furlan. BOR: Volk 13, Race, Parovel (k), čok, Gomizelj, Furlan, Bufon, Ko-rer., Daneu. Ferluga 3. SODNIKA: Bozzetto ki Bend iz Trsta. PROSTI METI: Lloyd 22:5, Bor 8:2. Že iz uvodnih potez Je bilo jasno, da so igralci Lloyda tehnično bolje pripravljeni. Poleg tega so bili tudi telesno močnejši od naših malih košarkarjev, ki so se tako zoperstavljali le s požrtvovalnostjo. Poleg tega je še trema zajela borovce, tako da je bil poraz neizbežen. Najboljša v vrstah Bora sta bila Sandi Volk ki mali poletovec Pavel Ferluga, ki je skupno z Da-nevom ojačil Bor. b. L NOGOMET V 3. amaterski ligi Sovodnje danes doma proti Podgorcem Po nedeljskem presledku (zaradi zasneženega igrišča) bodo dane« Sovodenjd zopet nastopili doma.' Tokrat bodo igrali proti močni enajsterid Podgnre, ki .je v trenutku na vrhu lestvice in nič ne kaže, da ga namerava zapustili. Toda tradidja zahteva, da se Sovodenjd odlično bore prav proti močnim nasprotnikom. Zato lahko u-pravičeno pričakujemo, da bodo tudi danes dali od sebe vse svoje sile za dosego pozitivnega rezultata. To pa tem bolj, ker bosta obe ekipi, kot kaže. imeli ob robu igrišča krepko podporo navijačev. Trener je sklical za to srečanje naslednje igralce Sovodenj: R. Tomazin, I. Batistič, L. Mozetič, B. Malič, S. Florenin. G. Čeme. S. Gruden, B. Kuzmin, B. Marson, B. Dužman, P. Florenin, E. Tomšič, E. Bevilacqua, F. Odino, L. Tomšič. • * • V Sovodnjah bodo nastopili danes tudi mladina domače ekipe in sicer bodo ob 10. uri igrali proti Medeuzzi. Na igrišču naj se zbero že ob 08.30. __________ D. V TOREK ZVEČER V NABREŽINI Skupščina združenja slovenskih športnih društev v Italiji V torek bo ob 20.30 v Nabrežini prva redna skupščina slovenskih športnih društev v Italiji. Na dnevnem redu bo več važnih vprašanj. Med drugim bodo člani skupščine — v skladu s statutom —- morali izvoliti tudi širše tajništvo. Na sestanku bodo sprejeli korake za organizacijo utrditve združenja In za vsebinsko usmeritev organizacije v prihodnjem obdobju. O poteku skupščine bomo poročali. mlade in visoke igralke, ki predvajajo zelo sodobno odbojko. Niso pa preveč zanesljive v obrambi, zlasti v prestrezanju žog s podlaht-mi, in to jim je bilo usodno. DOP. MINELLI — ZARJA 3:0 (15:12, 15:9, 15:12) Minelli se je predstavila kot mlada, vendar tehnično dobra ekipa. Šesterica sicer še ni povsem »ustaljena* (zato je v svoji storilnosti zelo nihala), kljub temu pa je prisilila Bazovke, da so položile orožje. Dekletom Zarje je bilo jasno videti, da s pripravami še niso na mestu. Še vedno niso dosegle svoje prave forme. Glavni vzrok poraza pa je bila vsekakor odsotnost Sonje Križmančič, najboljše igralke bazovske ekipe, ki si je pred nekaj dnevi med trening tekmo na stadionu «1. maj* zvila gleženj in zdaj — kot kaže — še nekaj časa ne bo mogla igrati. Njena poškodba predstavlja za Zarjo vsekakor zelo hud udarec, saj je s tern zgubila v napadu dobršen del svoje'moči, kar smo videli tudi sinoči. V BOHINJU Demel prvi LJUBLJANA, 9. — Na tradicio nalnem mednarodnem tekmovanju v nordijskih disciplinah na terenih krog Bohinjskega jezera, je danes v teku na 15 km zmagal zahodni Nemec Walter Demel. Po prvi polovici proge je kazalo, da bodo zmagali sovjetski tekmovalci. Kar osem .jih je pustilo za seboj precejšen del zaherinonemških tekmovalcev. V drugem delu tekmovanja pa je Demel izvrstno tekel in zmagal. Rezultati (članov - 15 km): 1. Walter Demel (Z. Nem) 49'24”l; 2. Vilinllin SZ) 49’36”0. Naslednja mesta do osmega so zavzeli sovjetski tekmovalci: Čarkovski, Ho-vrenkov, šošlov. Čapligin, Kuleva-kile in Trešilov. Šele na devetem mestu je bil Švicar Roner z 51’45”3. Najboljši Jugoslovan je bil Alojz Kerštajn, ki je zavzel 11. mesto s časom 51’49”4 Odlični avstrijski športnik Janc je zavzel šele 13. mesto z 51’54”4. Najbolje uvršče-ni Italijan je bil Serafino Guada-gnini in sicer 25.. s časom 53T7”7. NOGOMET V okviru začetniškega nogometnega prvenstva je včeraj v Trstu, pri Sv. Sergiju, Libertas iz Rocola premagal Breg z 1:0 (0:0) * * * Kasno sinoči so nas obvestili, do nogometne tekme Breg - Bar Vcne-to (3. amaterska liga) danes ne bodo odigrali v Padričah, ampak » Bazovici. Natečaji SPOT ob 25-letnici obnovitve društva Ob priliki praznovanja 25-letnice obnovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki bo maja meseca 1971, razpisuje odbor društva sledeče natečaje: L NATEČAJ ZA NAJDUHOVITEJŠO KARIKATURO S PLANINSKIM MOTIVOM Format in uporabljeni material sta poljubna. 2. NATEČAJ DIAPOZITIVOV S POLJUBNO OBRAVNAVANO PLANINSKO TEMATIKO (Flora, favna, pokrajina itd.). — Vsak udeleženec lahko predstavi največ tri diapozitive formata »leica*. Nagrajeni diapozitivi bodo prikazani na dan nagrajevanja, vsi ostali diapozitivi pa bodo razstavljeni istega dne. 3. NATEČAJ NAJLEPŠEGA FILMA Z IZKLJUČNO PLANINSKO TEMATIKO Vsak udeleženec natečaja lahko predstavi samo en film. Ta Je lahko belo-črni ali barvni, 8-milimetrski, tipa single 8 (ne pa super 8), dolžina filma lahko niha med 30 in 45 metri. Predloženi filmi morajo biti popolni (z naslovom in ostalimi potrebnimi napisi, na filmu samem mora biti razvidno ime snemalca. Lahko so ozvočeni ali z magnetnim trakom na filmu, ali s spremljavo posnete muzike na magnetofonskem traku. Posameznik lahko sam poskrbi za dostavo magnetofona na dan predvajanja, ali pa dostavi samo registrirani trak. Kdor ima ozvočen film, mora predložiti tudi trak, ki mora biti skrbno zavarovan v primerni škatlici. — Nagrajeni filmi se bodo predvajali na dan nagrajevanja. 4. LITERARNI NATEČAJ POEZIJE katerega tematika je narava na splošno. — Poezija ne sme presegat! 1 tipkane strani z razponom 2,5 cm med vrsticami ln robom 3,5 cm. Nagrajena dela bodo recitirali ob spremljavi izbranega inštrumenta. 5. MLADINSKI NATEČAJ ZA NAJLEPŠO RISBO S PLANINSKIMI MOTIVI Format, barve, uporabljeni material so poljubni. — Natečaja se lahko udeležijo osnovnošolski otroci (tu sta dve kategoriji: 1. in 2. razred ter 3., 4. in 5. razred) ln dijaki nižje gimnazije. Rok predložitve razpisanih natečajev je sobota, 6. marca 1971. Točen kraj In način predložitve posameznih del kakor tudi seznam nagrad, bo društvo pravočasno objavilo v dnevnem časopisju. L