List T* r t:. ril v 1 ecaj XLIY. f niške i i Izhajaj o vsako sredo po celi poli. \ v k jemanj za celo leto 4 P pošti pa za celo leto 4 jiuid. 60 kr., za pol leta 2 goid. 40 kr., za eetrt leta i u Id., za pol leta '2 gold.. za eetrt leta 1 gold.. pošiljane £oid. 30 kr. . V Ljubljani 17. februarija 1886. O b s e g : Zemlja, (Dalje.) Gnojnica in gnojenje ž njo. Zemlje- in narodopisni obrazi. C. kr. kmetijska družba kranjska Trgovinska in obrtna zbornica. Govor poslanca dr. Poklukarja o utemeljevanji samostalnega nasveta glede osnovanja vodne komisije v kranjskem deželnem zboru. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Kvarc. ter obstoj line, / plote zemlj Zemlja. Zemlja na njivi, v katero sejemo in sadimo rast nastala je vsled razkroja rudnin s pomočj peska, druzih primešanih tvarin delimo pesek tako-le Kvarc nahaja se v zemlji v podobi iz kremenčeve kisline in nekoliko ozirom na velikost zrn S i p to je pesek, kojega zrna so tako drobna > aka dežj astlin itd Tako vrši se še dandane tvorjevanje je toraj zmes iz različnih bolj ali manj zdroljbenih rudnin in iz spr stenelih živalskih ter rudninskih snovi. Prvot mljo imenujemo ono, ki je ostala na mestu, koder da jih zamore veter razpršiti drobni pesek je oni, ki ima na pr. zrna, ki so podobna prosu; debeli pesek je debelega zrna kot prej imenovani ter ga nahajamo največ v zemlji; grušč ali šuta, ki je sploh poznat. Pesek, kot obstojni del zemlje ima povsem na- bila stvorjena. Prvotno zemljo nahajam mnogokrat sprotna svojstva od gline. Pesek rahlja zemljo ? se na gorah, gričih v dolinah itd. Močni nalivi, snežena hitro zgreje in mokrote ne pridržuje voda potoki eke so pa prvotno zemljo v svojem teku vuua, pvi luivi^ i vav/ ou fj. pobrali in jo v ravninah naplavili Prava zmes gline in peska je najboljša zemlj Tako emljo ime A. p nujemo pla vij emlj Sostava različnih kovo-kislo apno nah to se v zemlji največ kot oglji-kot apnenec. Apno kaj dobro zemelj si je sicer vedno podobna a vendar zelo raz- rahlj emljo ter zmanjšava njeno nežnost. Apno na lična vleče se hitro mokrote in toplote, pa se tudi hitro 1. Obstojni deli zemlje, kojo obdelujemo. Glavni obstojni deli zemlje so: Več ali manj zdrobljeno kamenje, zmleto in uže razkrojeno ter kemično pre- tvorjeno kamenje; prst. osuši in ohladi. Delovanje apna v emlji je zelo ko istno, ono uniči rastlinam škodljive kisline, pospešuje zkroj živalskih stlinskih snovi ter pomaga raz- topiti težko topljive ininske spojine. Žvepl kislo apno ali mavec (gips) nahaja se redkokrat v emlji Mavec kaj dobro vgaja detelji in sočivji Magnezij v G1 Zdrobljeno kamenje Glina nareja se pri razkrojevanji emlj ter je manj ali 1 oje ve prsti nahaja se malo važna kot prej imenovani sostavni deli zemlje ud nme kojo imenujemo „živec". Iz preperelih in raz- ki padlih tacih rudnin se dela ona gnjetna tvarma jej glina pravimo. Glina je kremenčevo-kisla glinica Zmleto in uže razkrojem ter kemično pretvorjeno kamenje. Med te obstojne dele zemlje spadajo vse rudnin mešana več ali manj s kremenico in s kovinskimi ske snovi, ki so se iz ene ali druge rudnine ali pa okisi, ki jo različno barvajo in jej potem tudi različna imena nadevamo. Vse vrste gline se vjemajo v tem, da se suhe več ali manj prilepljajo za jezik in da imajo nek poseben duh, ki ga bržčas dobe od tod, da se iz zraka nekoliko amonijaka navzamejo. Z vodo zmešana glina je mehka in gnjetna stvar, ki ne pušča vode skozi mnogo vi kamenja izkrožile tei se v takem stanu nahajajo 5 da zamorejo prej ali slej rastlini služiti v hrano. Tu sem pripadajo vse rudninske redilne snovi ' " rastlinski živež potrebne zemlji n Najvažnejše posebno pa za li. udninske redilne snovi v zemlji so amonijak kali natron apno magnezija se. Zaradi te lastnosti je za poljedelca edna, ker ona njivi zadržuje mokroto ki železni okis, fosforova kislina, ogljikova kislina tarjeva kislina in klorec. kremenec soli > potrebna za vspesno rast Zmes iz gline, peska in apna imenujemo lapor Primešana veča množina kre Prst. menčevega peska in železnega okisa naredi iz gline Prst ali humus je zmes uže več ali manj pre; lovico perelih strohnelih in zgnjitih rastlinskih in živalskih;; t>! - • k i • i*; » cv' ^ a «3 5 O ostankov, Konečno Prst zamore veliko ostanki azkrojijo se v rujavi prah slednjič rastlin. ode na-se pi v kater ona vlažnost in hiti pa razpade prst v ogljikovo kislino in vodo. v • * • i se aztopi, ter postane posredovalka pri hranjenji ...... " v drugem obziru, Gnojnica in gnojenje v njo. Prst bolj emlj tudi ter Grnojn obstoj tekočih onih trdih, katere tekoči izmečki pri alskih izmečkov svoje ure zrahlja težko glinasto zemljo, privleče v zemlj tisto. ■ Ker ki se eje sled emljo takanji seboj potegnejo. Gnojnica izteka se iz hleva veliko prsti ni v nobeni svoje temne barve avnost v na v emlj mlj 111 se haja. rastline kmalu porabij moramo jo kot najdragocenejši obstojni del zemlj z ;a-njo prirejene jame, ali pa se še gnojišči od gnoja odtaka ter v taki jami zbira, tekočina, ki se tako v jamah zbira, ima razun rudninskih obstojnih delov scalnice tudi še veliko druzih gnoiem emlji zopet nazaj dati redilnih snovi v sebi, katere je scalnica izpral lužila iz trdih živalskih izmečkov. Zarad te je or 1101 2. Splošna svojstva zemlje. Vpojnost zemlje. niča različno temno barvana in to toliko bolj. kolik več je v njej trdih izmečkov Gnojnica je jako drag or nojilo kmetovalčevo pojil ost ali absorpcija zemlje je njeno najvažnejšo svojstvo. Vpojnost je svojstvo zemlje, vsled katerega kapljevine in plinasta telesa v svoje ljuknice vsrka in jih tam tako obdrži, da jih voda ne more iz zemlje izprati. Ker so pa kapljine in plinasta telesa v zemlji ob enem rastlinska hrana, razmeriti je lehko važnost vpojnosti. Iz različnih poskusov sledi, nobena kapljica se je ne sme zgubiti. Žalibog, vsi k tovalci, zlasti manjši posestniki, tega nočejo spoznati ter pustijo gnojnico teči iz hleva druge vaške prosto nojišča nosti, dostikrat pa tudi To delajo delom iz malomarnosti ter cesto eved- po mislijo, da to zelo toliko pomeni, kakor gotovi denar emlj line. ajveč vsrka Zunaj ijaka, kalij , da fosforove kis- na cesto metati Najbolj imenovanih snovi tron, žvepleno kislino, apno, magnezijo itd mlja tudi vpoji na livanj najceneje porabiti je gnojnico za po namakauje gnoja na gnoj V izvršitev tega dela poslužujemo se različno napravljenih srkal brizsralnic t Fizikalna zemljina mere, v kateri so med svojstva zen svojstva od tlje pa navadnih korcev so od raz- sploh ob Primeri se pa mnogokrat, zlasti pozimi zemlje, posebno o 1. Absolutn 2. Zveznost slabo skup držijo, seboj pomešani obstojni deli kadar se gnoj malo pa da se v gnoj kvarca, gline, apna in prsti p eci fič teža zemlj Ako se posamezni delci je emlja ralil mlj gnojnico jamah veliko gnojnice skupaj nabere, katero je prvi vrsti porabimo najboljše to makanje komposta (me- treba odstraniti polivanj šanca). Dostokrat ostane pa vendai veliko nujemo jo vezano. Kolikor več je v zemlj nasprotno ime- niče gnoj toliko ahleja je, kolikor bolj gl peska i ravnost za polaganje, da jo moramo porabiti kar na- merne bolj je tudi vezana. Apno zmanjša zveznost zemlj emlja, toliko gnojiti le prazne nj nerazredčeno gnoj Tako Rahlj zemlja ne zadostuje vselej rastlinam z gnojnico plača se tudi gnojenje oddaljenejih njivah smemo edčeno ker na trdnoto njih stališča om •)---o-------i' ' — ^ ^ ^ ^ v/v^^i. 11ui vvau.u1 j vjlivj tu. jlij l y a»u.j au zpeljavanje ne stane preveč. Kedar izpeljujemo gnoj in vode i vsled pa pospešuje pristop zraka nico, je dobro pomešati, da ne ostane neie postane. Vezana česar kemijsko delovanje v mlj emlj renin in delovanje zraka, zato se taka zemlj sostavine počasneje razkrojujejo. V vezani zemlji vzdi sil- ovira razprostiranje konje goščava dnu jame Najboljši čas za gnojenje z gnojnico se mokrota prevlažna dalje časa, zato zgodnja pomlad Tajoči sneg hitro zima m če pade gnojnica na sneženo odejo, potegne seboj v zemljo rodilne snovi je ta zemlja mnogokrat gnojnice. Na močno visečih njivah se ve da ni gnojiti . Sprijemnost ali adhezija zemlje jemnost zemlje naredi, da se prijema na orodj Spi s ko z gnojnico J ' ---u --------7 ^^ vi vujuj o j\u j.a.ajla uouv t cvjl 1 Ci mur zemljo obdelujemo. Močno sprijemno zemljo ime- sebne priprave nujemo težko, manj sprijemno pa lahko zemljo Za izpeljavanje poslužujejo se različno napravljenih sodov ali železnih posod. Vse te posode imajo po- razpršitev gnojnice. Za polnenje 4. S vojs tvo zemlj e do ase potegnit in jo vsled sprijemnosti v svojih luknjicah obdržati Lasovitost ali kapilarnost. Vsled tega Zemljinega svojstva uravna se množina vode po vseh plasteh sodov služijo pa srkalnice (pumpa) ali pa tudi le korci ozirom na gostoto gnojnice treba jo je na hektar 200 — 300 hektolitrov, ako hočemo srednjedobro njivo pognojiti. Gnojilni vspeh gnojnice ne pokaže se samo hitro, ampak je tudi dolgotrajen. 6. V pij a nje vod 7. S p eci f i hlap zraka Za gnojenje obraščenih toplot e m 1 j e * To svoj nožeti itd. sme se rabiti le z vodo njiv, na deteljišča na se azredčena gnoj stvo zemlje odvisno je od njene vlažnosti. Kolikor manj je zemlja sposobna vsled nje sprijemnosti vodo niča, katera je obstana, to je. izkipena. Koder raz mere pripuščajo, storiti je to najložje in najceneje kai obdržati, toliko bolj topi sprotno imenujemo jo ali 1 oča je zemlja z vodo, s katei se zemljišče namaka 8 Dobra je gnojnica, ki je namešana s človeškim Prevajanje toplote. Zemlja zamore z gnoJ'em- Tako gnojnico navadno razkužijo se žvepleno ozirom na svojo sostavo toploto hitreje ali pa počas- kislino ali bakrenim vitrijolom, pustijo jo prekipeti ter neje po svojih plasteh prevajati. v sodih izvozijo na zemljišča. Tak gnoj pristuje prav stno sočnim listnatim rastlinam, sosebno vrtni ze- (Dalje prihodnjič.) --------- ~ ~ w----al^tiluululj uuovjmuv t x ulll lenjadi. Take gnojnice, ki je se ve da precej gosta porabi se kakih 40 hektolitrov za navadno gnojenje na enem hektaru. * plote kater > Tele sa jednake teže potrebujejo različne množine to da se segrejejo do iste temperature. Množina toplote ugreje utežno jednoto kakega telesa za 1° C., zove t se njegova 8 p e c i f toplot Poziv kranjskim sadjarjem oziroma občinam, ki so pri volji napraviti si amerikansko sadno sušilnico. S povzdigo našega domačega sadjarstva je treba ob enem preskrbeti tudi umno razpečavanje sadja. Izmed raznih načinov sadje razpečavati je prodaja sušenega sadja najbolj važna. Nase sušeno sadje je v svoji kakovosti še daleč nazaj za tacim sadjem druzih naprednih dežel, z<>to smatra podpisani glavni odbor za svojo dolžnost tudi v tej zadevi pripomoči do boljšega in umnejšega postopanja. Z dovoljenjem vis. c. k. kmetijskega ministerstva iz dne 17. decembra 1885, št, 15.732/2077, razglašuje toraj podpisani odbor ta poziv z namenom, da se blagovolijo oglasiti do 1. marca 1886. pri podpisanem odboru vsi oni sadjarji, oziroma občine, kateri, oziroma katere bi bile pri volji napraviti si najpozneje do 1. septembra 1886. amerikansko sadno sušilnico, kakor je popisana v 1. listu „Novic" iz leta 1886. ali pa v 2. listu »Kmetovalca" iz ravno tega leta. Iz vrste oglašencev izbral bode potem podpisani glavni odbor, uvaževajoč sadjarske razmere posameznih oglašencev, sadjarja, kojemu bode glavni odbor priznal državno subvencijo v znesku 100 gold. ter mu na njegovo zahtevo pomagal z djanjem m svetom pri sostavi sušilnice. Oglasila poslati je do 1. marca 1886. podpisanemu glavnemu odboru. •j Glavni odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 1. januarija 1886. Karol baron Wurzbach, predsednik. Gustav Pire, tajnik. Seja glavnega odora dne 14. februarija 1886. Seji predseduje namesto bolnega družbenega predsednika gospod družbini podpredsednik Jos. Fridrih Seunig. Navzoči so gg. odborniki: Detelja, Jerič, Kastelic, Murnik, Neveklovski, dr. Poklukar, Witschl in družbini tajnik Pire. Glavni odbor priredi, da blagajnico c. kr. kmetij- na mesto obolelega družbenega blagajnika in odbornika g. A. Brusa sprejmeta g. odbornik Kastelic in g. tajnik Pire. Oba gospoda imata ključe do blagajnice, tajnik Pire pa prevzame izvršitev denar-ničnih zapisnikov. Duplikate blagajničnih ključev izročiti je gosp. predsedniku. Od g. blagajnika Brusa sostavljeni račun za leto 1885. dati je v pregled revizorjema gg. Souvanu in Žagarju. Proračun za 1. 1887. prevzame odsek za splošne reči v pregled in svoječasno poročevanje. Želji okrajnega glavarstva v Trientu na Tirolskem zarad nakupa kranjskih plemenskih prešičev naroči se tajništvu ustreči. Glavni odbor vzame hvaležno v naznanje poslane 3 iztise načrtov za uzorne hleve, koje načrte je do-poslalo vis. c. k. kmetijsko ministerstvo. Odbor vzame tudi v naznanje poročilo tajnika, da je uže on se zahvalil za darilo ter na vprašanje imenovanega ministerstva izrekel, da bi bilo dobro, te načrte s slovenskim berilom izdati. Tajnik poroča, da je vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo dovolilo podporo za družbeno drevesnico in sicer za leto 1885. 120 gold. za leta 1886. in 1887. pa po 300 gold. na leto. Porabo podpore v znesku 200 gold. za sezidanje sirarnice v Cešnjici v Bohinjski dolini je c. k. kmet ministerstvo potrdilo. C. kr. deželna vlada naznanja, da je c. kr. kmetijsko ministerstvo nakazalo I. četrtino doneska za vinarsko šolo na Slapu. Glavni odbor odobri račun za nakup divjakov in nakaže potrebno svoto. Vis. c. kr. deželna vlada naznanja, da je c. kr. kmet. ministerstvo dalo izvanredno podporo gosp. M. Kantu, nadučitelju na Premu (sedaj na Dobrovi) zarad njegovih zaslug za kmetijstvo. Glavni odbor se pridruži peticiji štajerske kmetijske družbe za povišanje uvažnine na loj in druge živalske tolščobe. K letošnjemu shodu gozdarjev na Dunaju imenuje glavni odbor svojim zastopnikom gosp. odbornika dr. Poklukarja. Glavni odbor naroči tajniku, izdelati poročilo zarad pobiranja letnine neposrednim potom ter o porabi one polovice doneskov, koje si podružnice pridrže. Tajniku se da pooblastilo, zaostalo letnino pobrati potom sprejemnih listov poštnih hranilnic. Glavni odbor hvaležno na znanje vzame dopo-šiljatev knjige »Gospodarska uprava", katero je poslal pisatelj in družbini dopisujoči član g. G. Wichodil, vodja gospodarskega učilišča v Križevcih. Novim udom družbe se imenujejo gospodje : grof Barbo Anton, grajščak na Rakovniku. Bulovec Mihael, kaplan v Semiču. Golia Ludovik, c. kr. sodnik v Trebnjem. Gliebe Andrej, kaplan v Podzemlji Štajer Franjo. c. kr. notar v Metliki. Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Uprava, oskrbovana po vseh udeleženih strankah, tudi ne more biti draga. Obče koristi je namreč, da se udeležujejo uprave država, dežele, gospodarji in delavci, in da je posvetovalna udeležitev gospodarjev in delavcev kot častno opravilo brezplačna. Osnova takega splošnega, po celi državi razširja-jočega se zavarovanja, naj bi ne bila preveč zamotana, in meni tedaj najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica, da je neizbežno potrebno, naj bi se vršila na sledeči način: 1. Po določenih vrstah nevarščine, 2. po postavkih zavarovalnine tem vrstam primernih, 3. po mezdiui ceni ali po vrstah zaslužkov. Vsa določila v osnovo teh razvrstitev naj bi strokovnjaki po dosedanjih izkušnjah in po statističnih podatkih natanko razsodili. Nedostatki, ki bi se utegnili pojavljati iz uporabe takih določil, naj bi se s časom s primernimi boljšimi napravami in premenami odpravili. Številni postavki teh treh številnih skupin, ki bi se poskusoma uporabljali, predlagajo se v naslednem osnovnem načrtu in bi se utegnili potrditi pravimi. Glede izplačevanja odškodnine pripomni najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica le še, da zahteva pravičnost in da nimauje nravno upliva na delavca, ako bi se izplačevale odškodnine za onemoglost in starost v rastočih svotah, in sicer postopnih z zavarovalno dobo, kajti saj vendar ne more biti vse eno, ali bil delavec uže zavarovan 10, 20, 30, 40 ali tedaj 15 let celo 50 let, ko zadobi pravico, da zahteva odškodnino. 17.740, sledeče povprečne škode o povprečnem številu zavarovancev Sicer so pa vsled postopne plačevanja tudi valni stroški nižji, nego ako bi se ustanovila takošna odškodnina s 60% plačila. To je tudi velike važuosti, kajti zavarovalna usta izdaten način vspešno delovati, ako so dolžnosti vza-jemnice prav ras Izplač za 104.965 obolelih 2,047.051 dnevi bolehanja iu za 31 vedene za eno leto 60 rtne slučaj Te številke pre 1000 delavcev, dajo 7693 ,dui bo more le tedaj na nameravan lehanja 1413 smrtnih slučaj delj Združenje zavarovanja v bolezni z zavarovanj 11 na7nTAil 10. n ar? vy1 ai^n anf ! t?r»l /1 /\rtfa Statistika nemške držav štiri mesečni poizvedi daj te poda ke leto računj bilo je slučaj nezgo čati je iz sledečih nagibo\ nezmožnosti vsled ostarelosti p izmed dveh milijonov zavarovancev blizu 88.722 nezgod, in sicer 85.056 začasne nezmožnosti za prislužek z 1,649.577 dnevi bolehanja, 1680 onemoglosti in 1986 Največ sedanjih bolničnih blagajnic vsake vrste za- smrtnih slučajev. Poleg te poizvedbe se sme tedaj Šteti hteva od letnega zaslužka 2° 0 uplačevanje zavarovalni, proti kateremu uplačilu menda še nikdar niti eden ude- na 10.000 delavcev na eno leto: 13 osmrtnih nezgod 12 nezgod trajne onemoglosti, 575 nezgod začasne ne- leženec nič ni ugovarjal. Strokovnjaki pa so potrdili, zmožnosti za prislužek 8248 dni bolehanj da je zadostoval le 1% zavarovane mezde, da so ostale živetne take podporne blagajnice za obolele, ako so se primerno razširile. Da po avstrijskem zavarovalnem zakonu za slučaj nezgod v izplačevanje odškodnin zadostuje zavarovalnina po največ 1V2 % zavarovane letne mezde, dokazali so v zavarovanstvu veljavni možje med drugimi c. k. vladui svetnik in vodja zavarovalno-tehničnega oddelka v ministerstvu za notranje zadeve, Julij Kaan, v svoji knjižici o presoji načrta za avstrijski zakon o zavarovanji delavcev za slučaj nezgod, stran 6. bli to raj den dan bolezni za delavca. Napoveduje pa se v štatistiki nemške drž leta 1882.. zvezek LIH v dodatku, da se bode v bodoče računilo na 100.00J de lavcev 105 k večemu 137 osmrtnih o od blizu i % °/ oo 'i k večemu 113, onemoglosti blizu 1V4 °/00 (Dalj prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Denimo k temu 2,/(i°/o druga 2% % za starost za vse zavarovalne dolžnosti skup ni no, našal zavarovalninski postavek Nabral Fr. J a r o s 1 a v. ■— — v ' ---------i o '^uu^go. 'Aloul/jnci ^ vancev iz obrti pravilnega nevarnostnega razreda letne lužka zavaro- ako bi udeležba v meri predloge avtrijskega zavaroval nega zakona proti nezgodam Statistični podatki nemške države pa očitno oka zujejo, kako se postopice bremen, kolikor se zavarovanj 22. v Spanjci. (Konec.) Pripoveduje se o Aragoncih naslednja označivna manjšajo sin. vestno trditi da odstotni postavki povedka. Nek veleposestnik je pridelal toliko vina, da More se torej iz- ni vedel kam ž njim, zmanjkalo mu je posode. Dal je se dosegla najcenejša uplačil o * 4 • oznaniti na boben v bližnjem mestecu , naj do j de v k najviši zmožnosti izplačevanj zavarovalnih svot, ako bi njemu, kdor se hoče zastonj napiti vina, pa tudi nesti se zavarovali delavci vseh začetkoma omenjenih stanov domu. celega cesarstva. Vsled tega bi tudi zadostoval še niži postavek od prej imenovanega s 5% kot skupua zava Prvega dne je prišlo mnogo gostov z vrči in steklenicami, a druzega dne ni bilo nobenega. Velepo- sestnik zopet veli hišnika. a • I^/v^vupivu V/VA Vj lUJVVUU ▼ UUU^Ci O Kj /Q aut OaU|jUCl IjCU V CL" ouotum Ij\J fJKjij V VII UIOUIAU, Ilčij ^TG IU UglUOl IUUJV^Oiui/uij rovalnina za pravilne nevarnostne razrede 2. nevarnostne da še morejo dobiti vina. Hišnik je šel na trg med in oglasi meščanom vrste. Ta denarstveni prid sam uže pritrdilo združenju vseh dostaja, da bi slučaj bolez ljudstvo, ki se je bilo ua bobnanje nabralo, ter povedal, da je še vina na ostajanje, naj pridejo po-nj. kaj so nezgod, onemoglosti in nezmožnosti za prislužek vsled mu naredili! Nekaj časa je zbrana množica molče po- mali dokaz, kako se po velikosti udeležbe slušala hišnika, ^naposled stopi eden naprej ter omeni v ostarelosti množi zmožnost uplačevanja, oziroma skih postavkov, navaja najudanejše podpi in obrtna zbornica sledeče čunjene primere: imenu vseh: „Ce hoče gospod grof, da pridemo po vino u ? statistične podatke trgovinska naj nam pripravi tudi sira, za samo vino ne maramo. Veliko bolj obrušen in okreten je Katalonec; on je prera svobodoljuben, ponosen. in drži mnogo do sebe, zoprna Avstrijska rudarska obrt izkazuje v svoji spomenici mu je vsaka samovoljnost in ugnjetavanje. Jako skrbno nezgod: izmed 110.674 članov ua leto 48 ponesrečenih, obdeluje kamnito zemljo, in po vseh dolinah gorate nje- to je 0*004%. Onemoglost vsled druzih vzrokov je po- gove domovine dobiš lepih vrtov, sploh sadovnjakov, stala v 699 članih, kar z ozirom na gorenje število članov 0*6 °L da Avstrij vzlasti rad sadi olive, orehe, mandeljne, naranče in ci- trone. On je jako zanesljiv prijatelj, a tudi na vso • % društvo v zavarovanje proti nezgodam moč osvetljiv nasprotnik, in v togoti koj prime za nož. izkazuje v svojem letnem poročil 126.939 zavarovancev za mezdino zavarovanje s svoto leto 1884. izmed Na vojski je hraber, ali premalo se drži reda. Naj po 67,482.510 gold slučaj smrti in onemoglosti s svoto 23.675 gold. dnevne odškodnine za slučaj začasne nezmožnosti za prislužek sledeče statistične škode: Leta 1884. imelo je izplačati 1500 škod, izmed teh; 98 (0*076 % za smrtne slučaje z odškod- ...........51.256 gold. rabljiveji je kot guerila, za to je kar ustvarjen, povsodi tako brzih nog in vztrajen, obletava sovražnika, ter je da skoro ne vrjeli. Za časa španjskih medsebojnih nino............ 268 (0.264 %) za onemoglost z odškodnino 47.106 1224 (0*966 %) za začasne nezmožnosti z bojev prišlo je petsto prostovoljcev iz Katalonije v Madrid v petih dneh. Iu kedar so došli ti dolgi, skoro divji možaki z rudečimi kapami, v pisanih plaščih, s puškami preko ram in z dolgimi noži za škrlatastimi pasovi, tedaj je groza objela vse mesto. In kaj ga ne! Koj, ko odškodni v znesku 33.154 » skopaj so ti možaki stopili v mesto,, posekali so dva meščana. Če pa potnik opazuje te ljudi na njihovih domeh, vidijo se mu vsi drugačni. V vsaki hiši marljivo delajo, 131.516 gold. možaki se ukvarjajo s kamnito zemljo, ženske pa čipki Občna podporna blagajnica za delavce in onemogle kajo. Po vseh vaseh naletiš na žene in dekleta, na Dunaji izkazuje za dobo od leta 1870. do 1884., urno in neutrudljivo izdelujejo lepo robo za mantile h • • * f ; i t j Španjkam tudi ne ta vseobčna marljivost razvila trgovina barcelonska er ne slišiš petja ali igranja na gitaro, zločinov prav v Biskih. vzlasti pogostoma umori, poboji in nevarne telesne poškodbe. Zatrjujo, da to neznansko podivjanost je zakrivila sedemletna medsebojna vojska. Najmanj zločinov se zgodi pri ubozih in preprostih vadnega narodnega plesu kot drugod tu velja gaslo: Delajmo, če se hočemo preži viti. In kajti prav pripomogla, da se s i J a i na gla na vsem polotoku nje pristanišče je najbolj Asturcih. mesto samo znamenitejih tržišč vse Evrope eno naj * * * Sedaj pogledimo Kastilca. Rad se baha, in do dela Sedaj pa še eno za „pust in post". Narodna naša mu mrzl; brezdelnost njemu prava zabava. Pojdi po pesem veli: kastilskih mestih, in videl bodeš, da se ti ne gane da delal dokler ga ne prisili sk niti po- Komar je z muho plesal, Da se je svet potresal. treba. Cela gruča lazaronov leži ali sedi na tlaku me4 nem, kakor krokodili ob To se je ponovilo lanskega leta. Kako neki? Re vprašaš te V-' ali onega , Senegalu, keda ali hotel se greje.) nrimern Ce na- niti dgovoril ne bode zavpijejo v strahu: cimo, da ta komar je Bismark, a muha, da je kraljevina španjska, pa smo vkup. Vse velesile evropske se zganejo, kedar mogočni in grado nesti paket v gostilnico, koj ta lenuh, ali hoče ali neče, in če ga še poprašaš Španjska, dn-si stoji zadaj v koncertu evropskem. Bo» nam pomagaj!" dvakrat, trikrat, obrnil Sem uže zaslužil eden real, in za d bode na drugo stran rekoč n več, jutri če Bog dade, zaslužil bodem druze potrebujem oblastni Bismark kihne, ter Ne tako To se je jasno pokazalo bas lanskega leta. Svet je osupnil in se stresel, ko je videl, da se je Španjska z Bismar- kolikor ga rate domovine drugačen je Gal kom spustila v ples, ter je boječe usklikal: „1 kaj pa Koi za mladih let njega je sama marljivost, misli ta muha španjska!" Pa giedi, ta ples je Bismarka gre iz ubožne in go- brzo upehal, in začel je gledati, kam bi skočil in se na tuje, vzlasti rad v Madrid ali oddahnil. Toda povsodi so imeli vrata zaprta, samo v v Lizbono, pa tudi drugam, kamor mu kaže služi kot težak in nakladač, ali kot navaden da kruh n Kanosi" ne. v pristanišču. Varčuje kar se da čuje. domu kakor Če se je mu to sponeslo da si tedaj nekoliko privar se Svet se dobro spominja, kako je Bismark unega leta zarežal: ;;V Kanoso ne pojdemo!" Pa gledi, prav vesel vrača ta Bismark je šel v Kanoso, in je tudi moral iti, Španjci se kajti on ima posebno ljubezen do rodne zemlje, so ga prisilili. In letos, ni še davno temu, zahvalil ploh ona ljudstva, katerim je gajda ali duda je cesar nemški, zahvalil se je prav toplo sv. očetu, da najljubši narodni nastroj. Bolehav rad na domotož nosti, toraj tudi prida vojak, vkljub temu da j hra so Bismarka v Kanosi sprejeti blagovolili. Lakomen je neverjetno, toda na vso moč pošten Govor poslanca dr. Poklukarja ber. Ker je nepripraven , malo obrušen in omejene pameti imajo ga za bedaka po Španjskem, vzlasti v gledališnih igrah je pogosto na vrsti. Podoben mu je sosed njegov o utemeljevanji samostalnega nasveta glede osno- A ____ _ 1 1 1 _ 1 / 1 • • T i • t t 4 • • • • J t ^ • | t # • vanja vodne komisije v kranjskem deželnem zboru. Slavni zbor! Varoval se bodem, Vam jemati dragi ko predlagam vprašanje, katero se mi zdi uže po Asturec, ali le ta se da veliko laglje obrusiti in izuriti Zaradi tega ga radi jemljo v služho na tujem, vzlasti kot postrežnika, in ker je udan in zvest, zato si polagoma pridobi neomejeno zaupanje svoje gospode. Na najslabejem glasu so Valenci, to je, stanovniki čas oue lepe pokraj Španjske ki leži ob vzhodni strani osrednje svoji naravi precej dobro utemelj o kateri trdijo a je pravi raj nebes skoro vedno jasen , zemlja je jako rodovitna skrbno obdelana. tu se vrste sadovnjaki, vinogradi Tu je zadnj seji Predlagal sem v da deželnemu odboru nalog, da , naj se ustanovi, naj se sestavi v sporazumljenji z vlado posebne vodne vsak komisije, katerim naj bi nalog bil, da preiščej --------------- , .iuvj51uu1 A. u ---------J -----o ---7 --- jt -----o njive s kulturnimi rastlinami. Stanovniki vedo samo iz okraj v deželi, kateri trpi škodo, Katero trpi kmetij kuj kaj je megla ali slana. Izmed dražestnih gajev in poljedelstvo po vodi, bodi-si po derečih vodah iu gajičev gledajo čedne vasi, in prekrasni dolovi se potokih, bodi-si po mrtvi močvirski vodi bodi po po širij med gorami. Trta rodi tako bujno, da pojedini takih grozdi tehtajo po delj smokev 14 funtov dateljnov, katere nastopajo redno vsako leto in prizadevajo v izobilju man- kmetijstvu veliko škode. Da je v tem oziru treba kaj pa tudi skoro vse sočno resnega storiti, kakor je bilo do zdaj mogoče, mislim, Tu južno sadje povoljno obrodeva Se da to elja za da tega ne bode treba obširno dokazovati. Ako pogle morsko obrežje, kajti zahodni kos dežele pokr vajo strme date našo deželo in se ozirate na tiste kraje, kateri iu razdrte gore Valencu trdijo, da je varčen trezen in delaven. Za čuda marlj »n -i i- •• % ^ jako trpe škodo po povodnji, bodete videli, da je dela mnogo 5 izkopi baeluje zemljo, katero čaka uže dolgo časa povoljne rešitve in pomoči sezida vodotoče, ter napelje vode na pri našem kmetijstvu najbližnji okolici vidite obširno njive in travnike na milj daleč uže ti ogradi je kolikaj vlage, ljubljansko močvirje, za katero je celo delo pripravljeno zloži s kamenj njivo, in če je obronek prestrm, tedaj za osuševanje, veliko se je izdalo, pa se je tudi veliki grede katere nasuje s prstjo, in po- vspeh dosegel. In tudi glede močvirja vidimo, da bi precej dela zato, ker je deželni mu tem posadi s Koruzo ali poseje z zelenjavo. Ce ne more imela vodna komisija odbor tak preobložen z drugimi deli, tako da napeljati vode po rebrih, zasadi jih s trsjem, in če tudi ono ne vspeva, tedaj posadi rožiče, ki vspevajo tudi na pač ustreženo bilo, ako se mu doda drugi organ, kateri najslabeji zemlji. Ali glas j. manj e Valenec vendar ni na dobrem naj se izdelanih projektov za usuševanje močvirj On je brezvesten, malodušen, krvižej naj prime, kateri naj bi se a, po pogajali z dotičnimi interesenti i žaljenje zavede ga na strastno osveto, zato je kolikor bode za potrebne stroške prinašal eden ali dru tu toliko zavratnih umorov . da pride povprek po eden na dan. Pri vsem tem je Valenec jako vesel, dovtipen, Ako se oziramo dalj po deželi, vidite na no ust ežlji živahen, ter ves godbo Cerkveni prazniki so podobni posvetnim veselicam Na najboljem glasu pa so Baski Oni tranjski strani cirkniško in Ioško dolino, katere se preplavljajo vsako leto večkrat, kar veliko škodo prizadeva pri poljedelstvu. Enako je v logaškem okraji, planinska so zvesti, dolina: enako močvirska voda škodo prizadeva krog ples zaneslj svobodoljub delavni, spodobni v vsem vedenju, hrabri Razdrtega v bistriški dolini a očita se jim poglj trmoglavost Ako se ozremo na drugo stran na Dolenjsko, ko Najnoveji čas pa, kakor se sporoča, zgodi se največ pretrga ljubljansko močvirje, nahajamo ga zopet pri Grosuplji in Šmariji, imate račensko dolino, o kateri nedavno slišali. Obravnave deželnega zbora pri smo druzih prilikah kazale so nam , kako veliko je še dru Zato pridobil lepo si plačilo, Plačilo lepo, krasnega spomina zega takega prostora na naših zemljiščih , katerega bo treba z vsuševanjem onih dolin storiti rodovitnega Povzdignem toraj polno čašo vina. Sprejemi od rapsoda zvestega vošilo. (Dalj prihodnjič.) kajšnj bata Naši dopisi. Dunaja 12. februarja. (Iz dijaških krogov.) Za tu Podal se v krasno bodeš domačijo, Neumorno tam deluj i neprestano, ponosom gledal boš na delo dokončano, Ponosni bodemo i mi na našega Matijo. Po storjeni obljubi, da še dalje ostane zvest krokar in da bo povsod branil pravice „krokarie". dijake s Kranjsk stalo vprašarne, kdo mu rešeno je po smr dr bod oskrbništvu Knaffelnovih ustanov naslednik v po vol j no s tem je doktorju enako še daljno prepevanj še šalj rie", izročila se izdelana diploma. Sledilo je 4 • 4 4 / in godba hrvatskih tamburašev in izbran tukajšnji odvetnik da je v pozni uri razšlo se je veselo društvo Sež Ljubljane Čudno est u prinaša SI u vec ostova Ustanove vse rave poznajo čanosti teden imeli prazni šlo dijaki vesele, omi kako ako avspicijami cesarjevi sve- svoji 32. štev. med domačimi stvarmi, rekoč prihaja z D u i J e d e n naši da v mu Jedro one „čudne vesti" se glasi tudi j? i n led promoviran joči list dob h poslancev lazi in na vse kriplje, z a Murko za doktorja modroslo se je v ponedeljek večer pred Novice" uže poročale, gospod Matij u Ta svečanost vršila uro in vdeležil se je ovsa kateri bi imel Nam sicer ni znan nobed koliko dispozicijsk kol J w J U list tudi en naših poslancev, nam ni znan noben slovenski list tukaj, kateri je skoraj ves tukajšnji slovenski, hrvatski in srbski svet sredo večer pa je akademično društvo »Slovenija" priredilo svojemu društveniku Murku na čast po- kateri se je novemu doktorju od ajsrčnejše čestitanje. Tako izreklo sebnim cvitanjem Ker se mogel ponašati s popa znano, da ima tudi v „Novicah" eden naših poslancev prosto besedo, in bi Cl sebno veselico, pi vseh strani izrekalo se mu v daljnem govoru v imenu društva topnikih navzočih Hrvatov, Srbov, Bolga dalj jih v tem smislu mogel kedo imenovati »njegov tedaj glede „Novic" lahko vstrežemo želji „Šlov. N da oni naš poslanec, ki ima zvezo z »Novicami ~ u list U u ni ne po vložil pism prosnj nečno tudi od strani navzočih državnih poslancev in ko ravno tako tem a ga da ne „lazi in lahko zagotovim 5 »za dispozicijski oves okolu iu moledva" u in zanj Za resnim delom t % * veselice sledil je šalj del katerem so veseli tovariši novega doktorja promovirali pri m n i n e z i n i 1 b oni poslanec v tak i n u e t m a n j š e g korak Skušnjavo imel človek posnemaje ceremoniel vseučilišča za doktorja .,krokarie". več sPreg°voriti o dunajskem poročevalcu Rektor, dekan, promotor in pedel — vsak imel je svojo nalogo. Disertacijo prečital je na mesto promovenda dobro znan rapsod društva — gosp. Božič, ki je z jako vspešno šaljivostjo parodiral pravo desertacijo Murkovo. pa o dispozicijskem ovsu, pride tudi za to svoj čas pa »Slov. naj bo za danes kaj in vsaj u Splošnemu ničenju omenjenega dunajskega poro čevalca nasproti naj zadostuje ta splošni odg Svoj disertacij pa sklenil s sledečo čestitko Približam se jaz zdaj rapsod Sloven'je Da Te proslavim vrlo v pesmi mili, Še nisem odpovedal se pesniški žili, Poslušaj toraj moje merodajno mnenje teri se Učenci na tehnologičnein muzeji dunajskem, ka raznih vrst obrtnij v omenjenem zavodu ob stroškihTlezčlb^ga zaklada dujejo. Nekateri državni so se dpbro napre-slovenski prepričali tega minuli teden, ko si ogledali različne oddelke Pri polni časi smo se danes zbrali, Da Murka doktorja slavimo, Se ž njim vsi, prav srčno veselimo, Ker naša dika je, ponos Sloven'je ste ga ravno zvali tehnologičnega muzeja Izrekoma Avalaa«; apred ujeta druG 300 gold. »Narodnemu Domu )ld )do rodoljubi tudi 20. t. m imen »Narodnemu Domu razmerah Naš državni zbor položili izdaten temelj Upamo, da tako eksekutivi nasproti rekel eprijaznih govornik uže ponižne želj itd nima mnogo velj prošnj iravno ne misii udeležiti se te veselice, vsaj neka " na narodni oltar, ker naša moč je v Prosimo toraj, da sleherni, do vlade, kateri ž po so redne pota, po katerih se obrača na voljo dano, storiti v dotičnih za- Pobiranje doneskov za devah kaj ali nič. In zdaj naj bi državni zbor prosto am ' —t »Narodni Dom'* v Ljub ** iavuu iianur posianci niso prosu po Zadnjič smo dejali, da bo polovica prve stotine litiCnega strankarstva in nikakor niso v popolni neod volj znebil se tako važne pravice in jo odstopil sku oseb, ki ravno tako kakor poslanci niso prosti po izprodanih knjižic kmalu dosežena lahko izkažemo, izprodanih knjižic za Danes se ž njo visnosti nasproti vladi Memogrede omenjal go ovejšem času je narastlo število vornik zadnjega Bismarkovega govora, rekoč: oni ža Pred vsem lostno-sloveč govor, ki je povsod nam je z radostjo in zahvalo omeniti prostost še niste postale prazni besedi P mpatičnih pojavov iz sosednje Koroške eliaka Beljaški Slovenci iz so nam poslali 48 mškega razpro lca m vzbudil iu pnenj obče omenjal je, da bode in njegovi somišljeniki danes sicer glasovali za to, da se &oo Knjižico pod št. 374 (poverjenik g. Fr. O.) in do- dotični predlog glede na osebe predlagateljev izroči posebnemu odseku, toda njemu samemu nasprotovali V enakem smislu izrazil ejali to-le prijazno voščilo, oziroma geslo Kamen za kamnom eden za drugim nosimo Da se prot nebu dvigne mogočna palača. Dober vspeh Vam, vrli Slovenci, želimo. bodo z največjo odločnostj se drugi protigovornik dr. Kronawetter Včeraj Da se znebimo enkrat mena Pač zares gostači smo Slovenci gostača nadaljevala se je ta razprava, ki bo očividno sklenjena s tem, da se predlog izroči volilno-zakonskemu odseku. in z obilimi pala Dalj pa je bilo včeraj na dnevnem redu drugo branj mu se nase sicer krasne pokrajine ne morejo pona- postave, po kateri naj država prevzame železnično progo iti Tacih palač pa še celo nimamo dosti, ki bi bile Duks-Bodenbach. Uže prej se je obetalo da hočejo pri barona Pinota istnina vsega Slovenstva, kakoršna ima postati naš teJ priliki zopet levičarji napadati trgovinskega ministra Narodni Dom" v Ljubljani. 49. in 50. knjižico (poverjenika . M.) dobili smo pod št. 405. in 417 dr iz Ljublj prav zato pa je vlada tudi zahtevala m naj ta predlog nemudoma pride v obravnavo Izjave naučnega ministra Gauča v budgetnem od Došlo nam je tudi nekaj perijodičnih mesečnih svot, nikakor niso zadovolile slovenskih poslancev abranih večinoma na desetkrajcarske knjižice, od ka- se Je gle(ie slovenščine na ker srih je ona, v znesku 12 forintov in ki sta jo nabrala srednjih šolah postavil na stališče svojega prednika. Videli bodemo, kako ajznatnejša v Trstu na knjižico pod št. XXVIII. nasproti slovenščini na učiteljiščih vstopi Pri včerajšnji Gospodom nabiralcem prav iskreno zahvalo sočak bo takoj gotov. obravnavi državnega zbora bile so galerije izredno na » prvi polnj Ob /s slanec Steinwender Duks-Bodenbach popoludne govoril je še nemški po-zoper vlado pri točki železnice Steinwender Pri tej priliki očital koncem govora ministru Pinotu raznovrstno škandalozno ravnanje, minister pa mu je odgovoril takoj in mirno pa tudi ojstro odbil vse napade. Hrvatska. Nasproti uradnim poročilom zago- tovljajo glasila opozicije, da se združenje vseh delov njenih bliža in da bode tudi v javnosti kmalu pokazala Telegram 99 Novicam". se. Da je na novo v zbornico iz\oljen bivši ban Mažuranič svoj prostor izbral pri neodvisni stranki, je jako pomenljivo znamenje, ker o njem velja v vseh prostih narodnih krogih prepričanje, da zamore zavoženo hrvatsko politiko v pravi tir spraviti, zborovanje pretrgalo se je nenadoma do jeseni. Z Dunaja 17. februarija ob 1. uri 50 minut popoludne Razprava železnice Duks nadaljuje se danes , Rieger, Wittek, Luegger Govorili so Pino Tudi to ne bo k veljavi pripomoglo vladajoči stranki razpora Miškatoviča. Deželno Jutri v budgetnem odseku ljudske šole. Danes davkarski odsek razpravlja poročila o davkih državnih železnic. davkovskem odseku državnega zbora sta v obravnavi dva za kmetovalce in hišne posestnike važna predmeta. Prvič: postava o odpisavanji zemljiškega davka zaradi škode prizadete po vremenskih nezgodah. Drugič: predlog o nekaterih premembah postave zadevajoče hišni davek. Prva postava o odpisavanji zemljiškega davka vsled vremenskih nezgod obravnavala se bo v davkovskem odseku gotovo uže prve dni prihodnjega tedna. Obravnave glede prememb postave o hišnem davku vršile se bodo kasneje, ker je ta predmet oddan posebnemu pododseku davkovskega odseka. . v . Kot edinemu Slovencu v tem odseku pripada mi naravno i prihajajoče iz slovenskih pokrajin. To dolžnost pa mi je samo tedaj mogoče spolnovati pri tem poslu podpirajo vsi zavedni slovenski rojaki. Za to podporo prosim Vas dragi rojaki. z nado nekolikega vspeha ak me prvi rsti prosim sedaj Kar prej naznaniti mi želje glede odpisavanja zemljiškega davka zarad remenskih nezgod Dalje pa težnje in želje glede hišnega davka obče omenjam samo da ne smejo prezirati prizadete po da se je nadejati, da bo prvoomenjena postava vstrezala da ta postava zadeva samo odpis a v ka 9 vremenskih nezgodah Težavnejša bo razprava o pritožbah zadevajočih hišni Te pritožbe zadevajo namreč prazna poslopja, planinske in vinog kmetovalcem ne pa povračilo škode davek adske hiše nekatere vrste hišno-najemnega davka in pa ponovi je nje hišno-davkovskega katastra Znano je da so se nekatere pomenljive premembe hišnega davka sklenile še le pred par leti s posebnim namenom do tedaj skorej proste plačavanju tega davka pritegniti tudi vse kraje in dežele so ga bile Ako se hoče tedaj pri vrsti davka tudi doseči nekoliko polajšav, treba si j i h j e p r boriti s temeljitimi razlogi in nadrobnimi dokaz vi ______— ^ # ^ * Za vrste gradiva Vas prosim sedaj 9 dragi rojaki Kadar pridejo na vrsto druga dav kovska vprašanja, govoriti hočemo dalje Enako bom poročal po tej poti o daljnem preteku obravnav v kolikor so za javnost in od govarjal na vprašanja splošne pomenljivosti To upaio da bode prava pot po kateri z resnim vzaiemnim delovanjem dosežemo vspehov za zboljšanje gmotnega stanja našega naroda ta namen prosim blagovoljne podpore vsih naših zavednih krogo zastopov, županstev podpore vsih onih kmetijskih in obrtnih družb in društev s svojimi podružnicam imajo po svojem poslu osebne skušnje v davkovski mestnih in občinskih i izrekoma pa še Zelje in težnje vsacega kraja prosim Sicer pa mi bo dobro došla vsaka kakor koli dohajajoča mi želja JL . v •« • i • • _______ stroki ako moč, po dogovoru zbirati v skupne spise Pisma prosim dopošiljati mi z naslovom Dr. Josip Foklukar Na Dunaji 14. februvarja 1886 državni poslanec na Dunaji v zbornici poslancev