Politični ogled. Minister zunanjih zadev grof Golnchovski je odstopil. Strmoglavili si ga Ogri, ki nigo bili zadovoljni z njegovo politiko. Odatopivsi minister je bil sicer po rodn Poljak, vendar je uganjal vedao ^aeaemsko politiko, kar je povzročilo BJegove nenspche ca aiovsngkem Balkanu. Kaj je s celjsko gimnazijo ? ProracBn za prihodje leto ae vedno nič ae povt o ceijskih aemako8lo7eagkih gimnazijskih razredih, ali ae razširijo katalu 7 celo gimn&zijo ali ne. Pač pa je 7 proračaan, da 86 za kočevske Nemce, ki atejejo komaj 14.000 dns, razairi nižja gimnazija 7 viajo. V to je pri7olil 7 držaynem zbora tudi voditelj kranjskih liberaleev dr. Tavčar, ae da bi stavil kake pogoje zaradi celjske gimaazije. Nadaljni neuspehi avstrijske nemške politike. Med Avstrijo ia Srbijo vlada valed nerodnosti ministra zunanjih zadev grcfa Goluchowskega razpor. Ta prepir pa pridno porablja Italija, da 86 približa Srbiji in da ga gospodarsko izrabi 7 87oj prilog Tako avetrijska nemška politika vgled svojega aasprotstva proti Slovaaom 7edao bolj izgublja npli7 aa Balkann, kar se bo ie za Avstrijo enkrat bridko masčevalo. Avstrija in Italija. Razmerje med Avstrijo in Italijo postaja čedalje bolj napeto. Sicer obstoji se vedao trozveza med Avatrijo, Nentžijo in Italijo, 76fldar obatoji ta zveza le se na papirjn. Italija gicer vedao zatrjnje, da tam nikdo ne misli oa to, da bi se zveza razdrla, aa drugi atrani pa se 7 Italiji z 780 ailo oborožnjejo, poaebno na mejab. Prehode aa avstrijsko italijanski meji so Italijani skrbno za7aro7ali. Vse poino ntrdb so deloiaa popravili, deloma aaredili aove. Vcjao brcdovje se 7edao bolj maoži. Naša Avstrija pa vsega tega Be vidi. Eo je Bai admiral MoDteknkoli dejal, da, naša mornarica ne sme gledati samo na to, kako se bo branila, ampak da mora račnaati tndi aa napad, bo Italijaai takoj obraili te besede tako, da je avstrijaki adniral rekel, da je cilj avstrijskega brodovja nničenje italijangkega brodovja. S takimi in enakimi sredstvi ne hnJ8ka ia goni ljndst^o 7 sovraštvo do ATgtriie. Bolgarija. Pred BedavBim časom ao 8« 7rsile v Bolgariji Telike 7ojaske 7aje ia g:cer ravno ob turški meji. Osebno aavzoč je bil bolgaraki kaez in maogo drogih visjih vojaških poveljnikov. Eakor poročajo 7si večji evropgki liati, go te bolgarake 7ojaake vaje napravile na tuje 7ojaške poveljnike izredao dober vtig. Pravijo, da je bolgarska armada na Balkanu aajboljša ia aajbolj izvežbana. Na vsak načm si je Bolgarija 8 te» pridobila vehk ngled pri tnjih državab. Posebao se boji Tarčija, da bi 86 Bolgarija proglasila za neodvisno. Djsedaj je namreč B)lgarija pod torsko Badvlado. Prnska nasilstva V -Subiau na prugkem Poljskem so bili 20 t. m. žalostai prizori, ki kažejo nemako kulturo in omiko 7 ajeni gnro7i oholosti. Oblssti so namreč ukatale, da zapro poljske otroke, ki aočejo -aoliti nemsko. Popoldae go pa odlli poljaki očetje 7 zapore ia rzeli otroke domov kljub tenn, da so po^vali praski učitelji policijo na pomoč. Šedaj bode aolo 7edno stražila policija, kadar bodo otroci zaprti. Socijalni demokratje. Na Nemškem 7 Mauhajma so imeli gccijalai demokrati avoj letni abod. Težili 80, da je začela moč socijalfle demokracije pojemati. Se?eda podasi tndi najbolj Benmne glave sprevidijo, da ne ho nikdar prisel tisti čaa, da se bo razdelilo prenužeaje aa enake dele med V8e Ijndi, kakor obljnbajejo gocijalai demokrati. Le 7 zadrnžai ia atrokovai organizaciji leži resit67 delavskih stanov. Ša bolj zanimiv je pa bil shod italijaagke socijalne demokracije, ki je ločeaa na več strank. Eer 80 Labi bolj vročekrvni, 80 ae socijalni demokrati »tepli ia zmaraejia stranka, ki je bila tudi številnejae zastopaaa, jt aaarhistično stranko pomttala iz dvorane. Neinški cesar Viljem proti Poljakom. Znaao je, da sta se lansko leto seala cesar Viljem ia ruaki car Nikolaj aa Severnem morja. Eaj ata se pri tem pogovarjala, to je bila državna gkri^aogt, g časom pa pride le aekaj na dan. Neka oaeba, ki zavzema na Rngkem jako visoko gtališče ia stoji osebao carjn jako blizu, je vpraaala carja, kaj sta pri tem govorila. Gar ji je odgovoril: BStavil mi ja predlog, ako dam Poljakom gamodržtvo, prekorači takoj 200.000 prnskih vojakor mejo žb zaaede poljgko kraljeatvo. Dotlej bodo pripravljeai zamejo." Tako poroča ^SIovencn" ajegov zanpaik, ki pra7i, da je izvedel to iz prvega ia popolaoma zanesljivega 7ira, ki je vzviaen nad vsakim dvomom, ter dostavlja, da bi bilo vsako nradao oporekanje Bemske vlade teb besed nradaa laž. — To je zopet dokaz, da 80 7geh nemirov ia grozodejstsv na Raikem krin Nemci, ki bi radi aa ta nažin oslabtli veliko slo7aBako drža7o ia 8 tem slo^anaki upliv 7 E/ropi.