155 GENA LIR 25 ica PoStnlna plačana — Sped. abbon. post. - II ip.. O V I ) čemi kriza trMkega pomorstva AVSTIIIJSKE IN ITALIJANSKE iMBINACIJE OKOLI ISTA Po proglasitvi neodvisnosti bo avstrijska politika aktivnejša nal ,adT 'o)'T R ^fETO X ŠT. 201 ,-lU-l^-— ___ go- aflij me-' ka. siru! >b«' Primerjav a med številom prog iz y( ^^burga in hamburškim ladjevjem 2 6he strani ter progami z izhodiščem lp ; * * * * v Trstu in tržaško trgovinsko moma-v.£,‘ EEco z druge nam da razlago, zakaj je V tIimburg tako nevaren tržaški tek-111 a hkrati tudi, zakaj je položaj baškega pomorstva tako šibak v pri-^r; z italijanskimi pristanišči. Tleniška trgovinska mornarica je že dosegla predvojni obseg in vzdržuje ^hes redne proge s 100 državami. L. ‘^7 je štela nemška trgovinska mor-^rioa 154 ladij s 94,945 ton, od ka-tehh je bilo vpisanih v Hamburgu 88 [‘klij s 53.917 ton ali 56,8%. Leta j 52 je nemška trgovinska mornarica kela že 465 ladij z 963.790 ton, od ^terih je bilo v Hamburgu vpisanih ‘83 ladij s 601.470 ton ali 62,4o/c. Do ■ aprila t. 1. se je število ladij podalo kar na 813, tonaža pa na j^lo.soi tono, od katerih je bilo v Hamburgu vpisanih 493 ladij z 1,347.189 !°n ali 60,9%. Povsem drugačne so zadevne števil-'e za Trst. Po uradnih statističnih Matkih je bilo pred drugo svetovno v°jno vpisanih v Trstu 17% celotne ^aiijanske trgovinske mornarice. Po 2i'nih izgubah v teku vojne se je Ita-lia z veliko vnemo lotila obnove svo-, trgovinske mornarice, ki je 1. jan. 346 štela samo 175 ladij (parnikov in Motornih ladij nad 100 ton) s 546.000 k-čl, a je že 1. jan. 1951 imela 1189 eill>t z 2,809.287 ton. Danes obsega kalij anska trgovska mornarica bro-k°vje okoli 4 milijone ton. . Delež Trsta, ki je 1. jan. 1939 zna-Sal še 17,2% celotne tonaže Italijan- GOSPODARSTVO A N B T I J S T V O PETEK, 3. JUNIJA 1955 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ske trgovinske mornarice, je 1. jan. 1952 znašal le še 118.000 ton, oziroma 3,7%. Ko bosta Trstu vrnjeni ladji »Saturnija« in »Vulkanija«, bo znašala tonaža v Trstu vpisanega bro-dovja okoli 200.000 ton ali približno 5% celotne italijanske trgovske mornarice. Zanimiv je pregled, ki nam kaže, kako je italijanska mornarica razdeljena po posameznih italijanskih lukah. Pokaže nam namreč vso šibkost tržaškega pomorstva nasproti Gem> vi pa tudi Benetkam. Italijanska trgovska mornarica je bila pred vojno in 1. 1952 razdeljena po posameznih pristaniščih takole: 1. jan. 1939 1. jan. 1952 brt. % brt. % Genova 1,846.000 57,9 1,705.000 54 Trst 549.000 17,2 118.000 3,7 Neapelj 290.000 9,1 409.000 13 Benetke 187.000 5,9 267.000 8,4 Rim 43.000 1,3 238.000 7,5 Genova je torej 1. 1952 razpolagala s 54% vsega italijanskega ladjevja, Trst pa s komaj 3,7%. V Genovo so bile tudi odpeljane skoraj vse ladje »Tržaškega Lloyda«, ki so bile po vojni zgrajene v Trstu. Podatkov o današnjem položaju ni lahko iztakniti, ker jih ladijski registri ne dajo radi na razpolago. Tonaža tržaškega ladjevja, ki bo po vrnitvi »Saturniije« in »Vulkanije« — vsaka obsega okoli 24.000 ton — ne bo mnogo izpremenila odnose do Genove in ostalih italijanskih pristanišč, ker se je medtem tudi ladjevje Genove pomnožilo. Kritični položaj gorišfte pohrajine 'Oljenje in smrt Gorice odvisita od sporazuma o dobrem sosedstvu" T milanskem gospodarskem listu *tl Mondo Eeonomico« (21. maja) je ‘‘Jberto Berti, ki se rad bavi z obmej-j^bii vprašanji, objavil zaključni čla-•tek (prvi članek je bil objavljen 14. D 0 gospodarski krizi na Goriškem Italijo. Clankar navaja, da zna- Sa. danes- površina goriške pokrajine Province) 470 kv. kilometrov, med-ko je leta 1939 znašala 2730 kv. .‘lornetrov. Prebivalstvo je leta 1948 Sjtelo 122.000 ljudi, leta 1939 210.000. trgovinskih podjetij je bilo leta 1948 d6°3, leta 1939 6052. Po mirovni po-jkdbi je bil pretežni del Goriškega “Sključen k Jugoslaviji. Tako je vse j sto Gorica bilo odrezano od Soške P Vipavske doline. Leta 1938 je 13 ^tomobilskih prog vezalo Gorico z ^talimi središči goriške pokrajine, ki s° zdaj v Jugoslaviji; danes ni niti 6ne proge več. Goriška podjetja je tešila poloma proglasitev svobodne Code; kljub temu podjetja komaj ži-JJbtarijo. Svpje kritična stanje so Pravzaprav šele ugotovila, ko je bila ‘Teljana prijava imovinskega stanja ?a Podlagi Vanonijevega davčnega za-tona. Tisec ugotavlja, da je Tržič gospo-flarsko povezan s Trstom, čeprav pri-Bada upravno h goriški pokrajini. Si-Cer vlada tudi v Tržiču kriza zaradi ^dianj kanj a naročil tržiškim ladje -Eteihicam. Napovedana naročila za 5(T.OOO ton ladjevja bedo prišla do u-ltlka šele pozneje, ker trajajo pripra-Ve za začetek izvajanja naročil 5 do diesecev. Gradnja ladijipotrolejk ne Prinaša toliko zaslužka, ker daje de-0 samo kovinskim oddelkom. Tako ^stanejo brez dela oddelki za notra-bjo opremo, ki jih zlasti zaposlijo na-°bila drugih vrst ladij. V Tržiču vla-j?1 takšno pomanjkanje denarja, da Igrajo trgovine z jestvinami pogosto goliti kupcem 4 do 5 mesecev pla-'inega odloga, včasih celo 6 mesecev , bngi odjemalci sploh ne plačajo Sv°jih dolgov. Zaradi okrnitve, ki je nastopila po ■krovni pogodbi, se je gostota prebi-alstva dvignila od 75 prebivalcev na 2v- km na 282. Odnos ornih in gozd-Ptb zemljišč se je nasproti vsej po-ršini goriške dežele zmanjšal za 17%. '[rednost kmetijskih in gozdnih pri-Qe'kov postavlja goriško pokrajino na Predzadnje mesto med italijanskimi "'krajinami. Kmetijska proizvodnja 6 bo povečala, ko bo končano izsu-evanje ozemlja med Gradiško in Kruhom. Današnji kmetijski pridelki Soriške pokrajine ne krijejo niti po-rftb te pokrajine. Tako sta ob meji Ve Pokrajini (Trst in Gorica), kate-'b kmetijska proizvodnja ni zadost-• Ko bo končano izsuševanje ome- ■ega pasu, bo dežela pridobila o-8000 hektarov in kmetijska pro- bneti bjetn H j^odnja bo narasla povprečno za --0 60 odstotkov. vred vojno (leta 1938) je bil samo ,b odstotek zaposlene sile brez dela, es doseže 11%. Toda ako hočemo objektivno socialno sliko, mora-j"0 upoštevati tudi, da so mnogi sa-j J* delno zaposleni in da se brezpo-eirii delavci razumniki sploh ne režirajo. položaj je še poslabšala priselitev /juncev z ozemlja, ki je po mirovni "Sodbi pripadlo Jugoslaviji; poleg te-le v mesto pribežalo veliko število j,adhikov, ki so prej delali na deželi. jUnajo, da se je k število beguncev Soriški pokrajini, ki je novembra lahko zboljša, ne odvisi od Goričanov, ki so znašalo 9518, dvignilo na 11.000. 1*‘^Ijenci so iz vseh nekdanjih po-. aiin Julijske Krajine, pretežno pa Tul j a. Sedanji položaj se ^ to ^^ali žrtev tega položaja. Predvsem treba, nadaljuje pisec, vzpostaviti ^nalne odnose med Italijo in Jugo-%ijo. Cez novo mejo bi bilo treba \^°9očiti prehod blaga in potnikov, ^dalje naj se prične graditi železni-!cja Povezava med postajama v Gori-~ (južno postajo) in postajo v Novi na jugoslovanskem ozemlju. I Sraditj bi bilo treba v ta namen o- koli 9 kilometrov železnice. Ta povezava bi omogočila izkoriščanje boo hinjske proge in tako bi se razbremenila pontebska železnica glede prometa iz Koroške in Štajerske; to bi bilo v korist tržaškega pristanišča. Danes loči Videm od Podbrda razdalja po železnici 177 km, a od Ajdovščine 127 kilometrov. Promet z jugoslovanskega ozemlja proti Vidmu se mora namreč razvijati čez Opčine. Povezava obeh goriških postaj bi prvo razdaljo po železnici skrčila na 96 km, drugo pa na 61. Od vsega tega bi seveda imela veliko korist Gorica, ki bi postala važno prometno vozlišče med Furlanijo in Slovenijo ter južnimi predeli južne Avstrije. Obseg obmejnega prometa (med Gorico in Vidmom ter obmejnim jugoslovanskim ozemljem) je bil z naj-novejšo pogodbo sicer podvojen, toda kontingentiranje blaga ni bilo pravilno izvršeno. Rimska vlada ni poprej niti povprašala za mnenje goriških in videmskih gospodarskih krogov. Tako bo goriška pokrajina, ki ima sama dovolj opeke, uvozila za 50 milijonov opečnih izdelkov iz Jugoslavije. življenje in smrt Gorice, piše Alberto Berti, odvisita od zaključka sporazuma o dobrem sosedstvu, ki bi u-vedel obmejne izkaznice in omogočil obmejnemu prebivalstvu prost prehod čez mejo in izmenjavo potresnega blaga (beni di consumo personale) v določenem ozemeljskem pasu. Na Goriškem bi v bistvu bilo treba uveljaviti to, kar se pripravljal za mejo med cono A in B; obmejni pas v globino 10 km, v katerem bi bil prost prehod ljudi in blaga, bi zadostoval za oživitev Goriškega. Ob zaključku predlaga pisec še, naj v Gorici zgradijo nova industrijska podjetja, ki bi zaposlila okoli 1000 ljudi, čuti se tudi potreba, da bi vlada nastanila begunce v bogatejših pokrajinah. Železo bo dražje Po vsej verjetnosti bodo ceno železu v Zahodni Nemčijii že v bližnji bodočnosti dvignili. Med predstavniki podjetij črne metalurgije in industrije predelave železa so v teku nova pogajanja, ki še niso končana. Jeklarska industrija se sklicuje na povečanje stroškov za predelavo, ki je nastopilo v zadnjem času. Pričakovati je z gotovostjo dvig cen jekla, ki bo znašal povprečno 2,3%. Dvig bo zajel ne sa mo jeklo vrst Siemens-Martin, temveč tudi vrste Thomas. CENE ŽELEZA NA ANGLEŠKEM Kot je razvidno iz prv:ga poročila novoustanovljenega angleškega sveta za železo in jeklo, so- cene jekla na britanskem notranjem trgu še vedno najnižje na svetu. Za navadne vrste jekla Siemens-Martin so cene v Angliji za okoli 20% nižje kot one v Nemčiji, Franciji in ZDA. Iz navedenega poročila posnemamo dalje, da so celotni stroški britanske železarske industrije v 1. 1954 znašali okoli 550 milijonov funtov, od katerih odpade na surovine 30%, na zaloge, popravila, -vzdrževanje in drug material 13%, na plače in mezde 21%, na goriva in elektriko 20%, na prevoz 10% in na odpise 6%. Proizvodnja domačega surovega jekla se bo v 1. 1955 dvignila za 1 milijon na 19,5 milijona ton, skupna Ibritanjska preskrba' zaradi močnega povečanja uvoza pa za 1,8 milijona na 21,3 milijona ton, medtem ko se bo izvoz jekla povečal le za 0,2 na 3,1 milijona ton. NAJCENEJSl AVTOMOBIL NA SVETU? V Južni Afriki so zgradili prvi osebni avtomobil. O njem gre tudi glas, da je najcenejši na svetu. -Imenuje se »Spurr Scamp«; žene ga angleški motor znamke Villiers. Vozilo porabi na vožnji 136 km 4 litre in pol bencina in doseže najvišjo hitrost 80 km na uro. S proizvodnjo bodo pričeli najkasneje v 9 mesecih. Avtomobil bo stal okoli 450 tisoč lir. V svečanem govoru, ki ga je imel v dunajskem radiu ob proglasitvi avstrijske neodvisnosti, je znani avstrijski publicist Friderik Funder obžaloval, da je Avstrija 1. 1918 zgubila zvezo z morjem. Funder je založnik kulturno-političnega tednika »Die Oe-sterreichische Furche«, ki posveča veliko pozornost tržaškemu vprašanju. Iz njegovih programatičnih člankov odseva staro stremljenje Avstrije, da bi se obnovila nekdanja avstrijska monarhija in da bi tako Avstrija prevzela vodilno vlogo v Podonavju. Fun-derjev list je pred časom očital avstrijskim politikom, da so stali s prekrižanimi rokami, ko se je lansko leto reševalo tržaško vprašanje in ko bi Avstriji lahko zagotovili v Trstu mesto, ki ji pripada. Po nedavni proglasitvi neodvisnosti Avstrije se v avstrijskih javnih nastopih in avstrijskem tisku čuti vsekakor večja zavest; v njih se da jasno zasledil: občutek, da bo avstrijska politika odslej lahko bolj aktivna. Milanski list »II Mondo Eeonomico« opozarja na nove možnosti za gospodarski razvoj v Podonavju, odkar je postala Avstrija zopet neodvisna država. Novi razvoj utegne prinesti go- spodarske koristi Italiji in Trstu. Ita-lijansko-avstrijska trgovina je za Italijo pasivna, ker kaže trgovinska bilanca stalno primanjkljaj za Italijo. V letu 1954 je Italija kupila v Avstriji za 65 milijard lir blaga; okoli tri četrtine tega denarja je šlo za nakup lesa, železarskih ii papirnatih izdelkov. Ni mnogo upanja, da bi se italijanski letni primanjkljaj nasproti Avstriji, ki se je v zadnjih dveh letih sukal okoli 29 milijard lir, zmanjšal s povečanjem običajnega izvoza v Avstrijo; pač pa hi Italija lahko več zaslužila s trgovino v trikotu. Avstrija se lahko razvije v trgovinsko posredovalno središče, ki bi uvažalo več iz Italije in italijansko blago oddajalo v druge države. Ako se Avstrija poveže z Jugoslavijo v nevtralii pas, se Srednja Evrcpa lahko gospodarsko poveže. Italija se mora vriniti v to gospodarsko skupnost, ki bi s primerno povezavo na podlagi carinskih olajšav in železniških zvez dobila v Trstu svoje naravno izhodišče na morje. Italijanski kapital bi se lahko udeležil avstrijskih gospodarskih pobud. Med nedavnimi italijansko-avstrijski-mi pogajanji v Rimu je bilo govora tudi o izkoriščanju avstrijskih vodnih sil z izgradnjo električnih central in izvozom električnega toka v Italijo. Za gradnjo hidroeentral bi prispevala posebna italijanskc-avstrijska družba ali celo italijansko-avstrijsko-jugoslo-vanska družba. Avstrijcem je ta načrt zelo pri srcu. ITALIJANSKO-AVSTRIJSKO SODELOVANJE V ELEKTROGOSPODARSTVU V okviru sporazumov o italijansko avstrijskem sodelovanju na področju elektrogospodarstva, podpisanih 30. 3. 1954 in. 7. aprila \t. 1. na Dunaju, je bil 26. aprila t. 1. v Rimu sestavljen še dopolnilni sporazum, ki določa pravila za izvršitev teh sporazumov. Na podlagi omenjenih sporazumov je Italija iz svojega deleža pri Medna-rodni banki za obnovo in razvoj dovolila Avstriji posojilo v višini 6 milijonov dolarjev, ki se ima uporabiti za zgraditev hidroelektrarne v Reis-seck-Kreuzecku v treh letih. 80% tega posojila bodo uporabili za nabavo potrebne opreme in električne mreže v Italiji. Del materiala, ki ga bo Avstrija nabavila v Italiji na račun tega posojila, je namenjen tudi drugim avstrijskim elektrarnam. DOLAR IN POLITIKA V ITALIJI Velike ameriške obveščevalne agencije so poročale, da so ZDA pričele bolj počasi pošiljati gospodarsko pomoč Italiji v trenutku, ko je bil izvoljen za predsednika Italijanske rei-publike g. Gronchi. Ameriška vlada je to storila po- nasvetu svojega poslanika v Rimu ge. C. Luče. Znani italijanski novinarji, ki imajo dobre zveze z rimsko vlado, to potrjujejo. Američane je iznenadila izvolitev Gronchija, ki je na glasu, da je prijatelj levičarjev in ne prevroč zagovornik Organizacije severne a'lantske pogodbe (NATO). Američani so pričakovali, da bo izvoljen Merzagora ali pa da ostane Einaudi. Ker je Gronchi potrdil Scelbovo vlado, so se A-meričani vsaj trenutno pomirili in med njihovo predstavnico Luče in i-talijansko vlado je bil v Rimu podpisan sporazum o novi ameriški gospo-darski pomoči Italiji. Italija bo prejela 50 milijonov dolarjev, s katerimi bo kupila 40 milijonov kg bombaža 2 milijona stotov pšenice in tobaka. Protivrednost, ki jo bo Italija prejela v lirah za odstopitev tega blaga domači industriji, pojde v pomoč drugim prijateljskim državam v okviru — a- meriške pomoči; 18 milijard 700 milijonov lir ostane v Italiji za njen gospodarski razvoj v južnih predelih. Danes še ni mogoče reči, ali so -se italijamsko-ameriški odnosi s temi dokončno razčistili. Postopek Američanov je zadel občutljivi italijanski nacio>-nalni ponos. Italijanski tisk zavrača ameriško domnevo, da se hoče Italija pridružiti nevtralnim državam1. Poročilo »New Vo-rk Timesa«, da ameriški vojaški izvedene; postavljalo vprašanje, ali se izplača nadalje trošiti milijone za Italijo ko ni Utalija pripravljena podati dokazov svoje zvestobe nasproti Zahodu in atlantski pogodbi, prikazuje Italo Zingaretli, glavni urednik rimskega politično-gospodarskega lisia »H Glob-o:«j kot neutemeljeno. Pisec dodaja, da je Italija dobro naložila ameriške dolarje za izpopolnitev svo. e industrije in s tem tudi dosegla, da so komunistični isin-dikalis-ti zgubil večino v nekaterih italijanskih obratih. Po njegovem mnenju sta samo Nennijeva .socialistična in Togli-attijeva stranka za nevtralnost Italije. Druge stranke so za Atlantski pakt, vendar zahtevajo^ naj Amerika da denar za oborožtev Italije, če hoče, da se Italija oboroži. GOSPODARSKI RAZMAH V FRANCIJI Najnovejši statistični podatki o gospodarskem. razvoju v Franciji kažejo, da proizvodnja francoske industrije še vedno narašča. Ako postavimo pokazatelj (indeks) industrijske proizvodnje v letu 1938 na 100, ugotovimo, da se je ta dvignil 1. 1950 na 123, v februarju 1955 na 170 a v marcu 1955 na 171. Izkop premoga- v Franciji, ki je i. 1938 znašal 3,963.000 ton, je 1. 1950 dosegel že 4,377.000 ton, v februarju 1955 4.793.000 ton_ a v marcu 1955 5,254.000 ton. Izkop premoga v Posarju v istih obdobjih ie podan v naslednjih številkah: 1,199.000, 1,258.000, 1,387.000 in 1.608.000 ton. Proizvodnja jekla, ki je 1. 1938 znaš-ala 518.000 ton, se je povzpela 1. 1950 na 721.000 ton, v februarju 1955 na 982.000 ton, a v marcu) t. 1. na 1,135.000 tem. V omenjenih razdobjih je proizvodnja elektrike v Franciji znašala: 1.548 mililjonioivi, 2.623 milijone, 3.707 milijonov in 4.200 milijonov kW/ur Avtomobilska proizvodnja Francije je bila: 1. 1938 15.200 osebnih avtomobilov, 1. 1950 21.440, v februarju 1. 1. 42.690, a v marcu t. 1. 50.810 osebnih avtomobilov. Ako postavimo cene na debelo v Franciji v: 1. 1949 na 100, se ie pokazatelj dvignil v letu 1950 na 108,3, v februarju t. 1. že na 135 in v letošnjem marcu na 135,2. RAZVOJ ZUNANJE trgovine nam kažejo sledeče številke: uvoz 1. 1938 3.932 milijona ten v vrednosti 3 milijar' de 839,000.000 frankov, 1. 1950' 3.258 milijonov ton v vrednosti 89.394,000.000 frankov (razvrednotenje nap-ram predvojnemu franku!), v februarju t. 1. 4.778 milijonov ton v vrednosti; 139 milijard 524,000.000 frankov, a v letošnjem marcu 4.492 milijonov -ton v vrednosti 139.891,000.000 frankov. Izvoz je v ustrezajočih obdobjih znašal: 2.248 milijonov ton v vrednosti 2.549,000.000 frankov (1938), 2.859 milijonov ton v vrednosti 89 milijard 387,000.000 frankov (1950), 4.302 milijona ton, v vrednosti 138 milijard 533,000.000 frankov (februar 1955) in 4.351 milijonov ton v vrednosti 136 milijard 724,000.000 frankov v marcu tega leta. Zanimivi so tudi podatki o brezposelnosti. Po -statistiki je imela Francija 1, 1938 373.641 brezposelnih, ki so prejemali podporo; ob koncu dec. 1950 je bilo v Franciji le še 49.300 brezposelnih, ki so prejemali podpora. Njihovo- števila se je nato nekoliko zvišalo in je znašalo ob koncu letošnjega februarja 68.400, a ob koncu marca t. 1. 67.240. OMEJITEV NAJEMNIN ZA LOKALE V FRANCIJI Najemnina za lokale pomeni veliko obremenitev za obrtnika, trgovca, in vse poslovne ljudi. V Franciji so ti za- varovani pred neupravičenim povišanjem, najemnine za lokale. Med razpravo v poslanski zbornici so dopolnili zakon o najemninah iz J. 1953 tako, da je obveljal predlog, da ne bo -smel lastnik samovoljno zvišati najemnine. Najemnino za lokal bo lahko zvišal šele po treh letih jaotem, ko je bila zadnjič določena, z razsodbo ali z najemninsko pogodbo, in sicer samo tedaj, ako se pokazatelj (indeks) gospodarskega življenja izpremeni za 15%. REKORDNA PROIZVODNJA FRANCOSKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE Francoska avtomobilska proizvodnja je v 'letošnjem marcu potolkla za 12% svoj prejšnji rekord iz decembra lanskega leta. Dvignila se je namreč v marcu na 66.947 vozil, od katerih je bilo 50.809 osebnih avtomobilov, 15.664 tovornih avtomobilov, 316 avtobusov in 158 -traktorjev napram 59.638 vozilom v decembru 1. L, od katerih je bilo 43.879 osebnih avtomobilov. Proizvodnja v letošnjem februarju ie znašala 56.519 vozil medtem kq je v marcu 1954 zabeležila le 53.853 vozil, od katerih 39.242 osebnih avtomobilov. V letu dni ‘Se je torej proizvodnja1 osebnih avtomobilov v Franciii zvišala ::a 29%. PROIZVODNJA ČEVLJEV V NEMČIJI RASTE. V mesecu marcu je nemška čevljarska industrija izdelala 6,39 milijonov parov čevljev proti 5,31 mil. parov V februarju. Povprečna mesečna proizvodnja čevljev je v letu 1954 dosegla 4,96 milijonov parov. Hudo bi obtožili Nemce, ako bi tudi na njihov račun uporabili stari pregovor: Ljubezen gre skozi želodec. In vendar je vlada Zahodne Nemčije na Dunaju s posebno noto protestirala, češ da so bili pri nedavni sklenitvi mirovne pogodbe oškodovane nje ne gospodarske koristi. Kako to? Ru si so vse premoženje, ki so ga v Av striji po vojni zasegli ali ki so ga upravljale mešane rusko-avslrijske družbe, nenadoma prepustili Avstriji. Med tem premoženjem je tudi imet. je nemških družb, ki so se na lahek Preveč riža v Italiji Predvidevajo, da bodo v sezoni leta 1955 v Italiji zmanjšali površino, obdelano z rižem. Ustanova za riž je svetovala pridelovalcem, naj bi ta površina ne prekosila 150.000 hektarov zemlje (proti 184.000 v letu 1954) zaradi težav, ki nastajajo pri razprodaji tega pridelka na zunanjem kakor tudi na notranjem trgu. Po neuradnih cenitvah je v skladiščih še 8 do 10 milijonov stotov nerazprodanaga riža starega pridelka. Ta velika količina riža je posledica znatnega povečanju pridelka riža v letih od 1950 do 1954, hkrati pa velikega zmanjšanja izvoza. Pridelek riža je namreč v Italiji v letu 1949 znašal 6.102.000 stotov, v letu 1950 že 7.C64.000, 1. 1951 7.500.000, leta 1952 9.300.000 in 1. 1953 9.330.000 stotov. V lanskem letu so pridelali 8.589.000 stotov; čeprav je bilo posejano 184.000 hektarov zemlje, pridelek ni bil velik zaradi slabih vremenskih razmer. Konjunktura za izvoz riža, ki je bila v letih od 1951 do 1953 dobra, je v lanskem letu prenehala. Padec cene riža se je sukal okoli 25%. Jugoslovanska industrija napreduje Gospodarski načrt za 1. 1955i predvideva v primer javi z letom 1954 povečanje jugoslovanske industrijske proizvodnje za 14%, Statistični podatki, ki se nanašajo na ostvaritev plana v teku I. četrtletja tekočega leta, pričajo, da je bilo predvideno povečanje realno. Medtem ko je bila v. prejšnjih letih industrijska proizvodnja U. četrtleija na splošno nižja od ietne-ga povprečja, je letos bilo povsem drugače. Povprečje proizvodnje I. tromesečja tekočega leta je bilo namreč za 6% višje od povprečja proizvodnje celolnega lan-: kega lela; in za 31% višje cd po /prečju proizvodnje v X. četrtletju 1954. Najmočnejše povečanje proizvodnje v I. četrtletju t. 1. v primerjavi s povprečjem preteklega leta so dosegle ključne industrije. Zabeleženo je bilo povečanje 22% v proizvodnji elektro-energije, 12 odst. v proizvodnji premoga, 12 odst. v proizvodnji in predelavi nafte, 21 odst v železarski industriji in živijo tfuictifcll V. kupeju orientekspresa sva sedela od Opčin do Ljubljane sama. Bilo mu je okoli 30 let; nasmejan in zgovoren človek je to bil. Po treh mesecih se je vračal k svoji ženi v Zagreb. Kot elektrotehnični mojster je izkoristil štipendijo Mednarodnega urada za delo za specializacijo v Zahodni Nemčiji in v Švici. (Po krajšem razgovoru sem takoj spoznal, da je imel izreden talent za opazovanje socialnih im gospodarskih razmer; vsak čas-njkar bi ga zavidal. V Švici je bil delj časa pri svetovno znanem podjetju Brown-Boveri v Bade-mu ob nemški meji. To mesto je tudi znano kot zdravilišče za revmatične. Pri podjetju so bili z njim silno vljudni in postrežljivi. Njegova naloga je bila, da zbere čim več praktičnega znanja za vdrževanje- elektrotehnične opre. me, ki jo je podjetje dobavilo Jugoslaviji. Sam ni delal, temveč je samo opazoval potek dela. Štipendist Mednarodnega urada za delo (y Ženevi) prejme 480 frankov -na mesec. Poleg tega mu ob prihodu dajo še 120 frankov pomoči za prvo silo. Mednarodni urad za delo se zanima, ali so štipendisti zadovoljni in od časa do časa pošlje pa lice mesta lastnega predstavnika; sicer obvešča urad o tem sam štipendist s svojimi poročili, ki jih napiše na poseben obrazec. Delavci ostanejo na -specializaciji šest do osem mesecev, mojstri pa manj časa. Tujec potresi y Badepu za srednje življenje okoli 16 šv. frankov na dan Za sobo, zajtrk in kosilo v hotelu mu gre okoli 9 frankov; pa to ceno mu zaračunajo 10% za napit-pino -nameščenega osebja. Srednja večerja stane 2 do 2,50 franka. Kako plačujejo tovarne svoje delavce? Nekvalificirana ženska moč prejme mesečno okoli 400 frankov. (Za en švicarski frank prejmeš 148 lir). Visoko kvalificiran delavec zasluži v Badepu okoli 800-850 frankov. V Nemčiji je zaslužek manjši, zato pa prihaja mnogo Nemcev pa delo čez mejo v Bade-n. (To se dogaja tudi v Konstanzi ob Bodenskem jezeru). Kvalificiran delavec zasluži v Zahodni Nemčiji (Berlinu) okoli 375 mark. (Marka velja približno toliko kako-r švicarski frank). Glede plač študiranega osebja je naš poročevalec vedel povedati, da so strokovnjaki dobro plačapi. Ko v Švici nabavljaš živila, opaziš, da na trgu kaj radi računajo po funtih (1 funt okoli 0,45 kg)- Suho meso je v Švici drago. Za 10 dkg klobas plačaš 1 šv. frank (okoli 150 lir). Piščanec stane komad 8 do 10 frankov. En funt (ne. kaj manj kakor pol kg) črnega kruha stane 33 Rappen (šv. frank se deli na 100 Rappen-stotink). Kilogram surove (nepražene) kave stane 11 frankov; za 200 gramov kakava plačaš 1,70 franka. Čokolada za kuhanje stane okoli 10 fr. za kg; mlečna čokolada je dvakrat dražja. Za nabavo živeža imaš tudi trgovine, v katerih si postrežeš sam. Pri vhodu ti izročijo košarico, s katero hodiš od stojnice do stojnice po trgovini in si sam izbiraš blago ter ga spravljaš v košarico. Pri izhodu ti blagajničarka pregleda izbrano blago i-n ti zaračuna ceno. Čevlji, so precej dragi; par stane 46-80 frankov, pač po kakovosti. Dobro moško obleko v konfekciji nabaviš za okoli 200 frankov, najfinejšo za okoli 250 frankov. Blago je prvovrstno. Sami Nemci priporočajo tujcem ,paj si nabavijo obleko rajši v Švici, kjer je v prodaji boljše blago. Zelo je v modi perilo iz najlona. Praktične so moške srajce iz najlona, ki stanejo 40-42 frankov. Imajo to prednost, da se posušijo v treh urah. Zenske -nogavice iz najlona stanejo 6,5 franka. Tudi v Švici se naglo širi moda nogavic «filanša», ki stanejo moške 4,90, ženske 10,90 fr. V Nemčiji ti za 5 mark navržejo kar- tri pare moških -nogavic jz perlona. Tudi na našega potnika je ugodno vplivalo zaupanje, ki ga imajo Švicarji do človeka. Tako na primer vzameš časnik v kiosku sam in vržeš denar ka ■ v nabiralnik; po hotelih je navada, da gosti podnevi ne zaklepajo sob. Sam moram reči, da mi je na mojem sopo‘-niku najbolj ugajala njegova iskrenost in neposrednost izražanja — plod zaupanja do drugega sopotnika, a hkrati v današnjih dneh najbolj simpatična poteza njegovega značaja. Ib. 8 odst. v proizvodnji barvastih kovin. To močno povečanje proizvodnje ključ nih industrji je pripisati v prvi vrsti dejstvu, da s-o lansko leto začele obratovati nove tovarne, dalje ugodnim vremenskim prilikam; in končno dejstvu, da odvise ključne industrije' v manjši meri -od uvoza surovin iz tujine kakor pa predelovalne industrije. Pokazatelj povečanja proizvodnje, zabeleženega v I. četrtletju 1955 je v primerjavi s pokazateljem proizvodnie za I. četrtletje f954 (— 100) naslednji: In-dustrjjisia panoga: ii. četrti. 1955 proizvodnja elefctroenergije 136 izkop premoga 116 proizvodnja in predelava nafte 129 železarska industrija 153 proizvodnja barvastih kovin 132 kovinska industrija 131 elektroindustrija 139 kemična industrija 156 proizvodnja gradbenega mater. 157 lesna industrija 123 proizvodnja papirja 118 tekstilna industrija 138 indiucitrrai usnja; in obutve 123 Industiija gume 113 prehranjevalna industrija 138 tobačna industrija 107 Proizvodnja elektooenergije je v mesecu marcu 1955 prekoračila 370 milijonov kW/ur, kar predstavlja doslej največjo mesečno proizvodnjo, zabeleženo v Jugoslaviji in presega za 64 milijonov kW/ur proizvodnjo elektro-energij-e v marcu lanskega leta. Izkop premoga v I. četrtletju t. 1. je prekoračil za 400.000 izkop istega obdobja-lanskega le a. V sektorju železanske industrije je bila proizvodnja valjanih proizvodov v I. četrtletju t. 1. za 48.900 ton večja kakor v I. četrtletju lanskega leta. Pravtako so bila ostvarjena znatna povečanja v proizvodnji nekovin v minulem četrtletju (20% pri cementu, 43 odst, pri refraktarnih opekah, 17o odst. pri keramičnih proizvodih, 18Q odst. pri elektroporcelanu (vse v primerjavi s proizvodnjo T. če-trt-etja 1954). V sektorju kemične industrije zaznamuje povečanje proizvodnje kavstične sode, kalcijevega sulfata, kemičnih gnojil in dr.; proizvodnja teh predmetov je dosegla v marcu t. 1. svoje najvišje povprečje po vojni. Proizvodnja številnih izdelkov mehanične industrije, industrije predelovanja kovin in elektroindustrije se je prav tako povečala. Ce vzamemo; v poštev proizvodnjo v T. tromesečju tekočega leta, stanje pre-i skrbe industrije z materialom za predelavo, in običajno- dinamiko proizvodt-nje v različnih četrtletjih, potem se more že seidaj postaviti trditev, da bo industrijska proizvodnja, ki j-o predvideva gospodarski plan za 1955. leto, v celoti ostvarjena in celo prekoračena. način polastile raznih avstrijskih podjetij, ko je Hitler vkorakal v Avstrijo. Rusi so ves povojni čas vztrajali na gledišču, da pripada to premoženje kot nemško premoženje Sovjetski zvezi kot vojni plen; zavezni-ki-zmagovalci so si namreč po vojni priznali pravico do nemškega premoženja izven Nemčije. Sovjetska diplomacija je v zadnjem času popolnoma menjala svojo politiko proti Avstriji Zato ji je tudi prepustila premoženje o katerem so Avstrijci trdili, da ie njihovo, Nemci pa, da je nemško. Tako se je spor nenadoma prenese! med »brate«, se pravi med Nemce in Aiistrijce. Nemški karikaturist Koe-hler je z gornjo karikaturo hotel prikazati Avstrijce kot nenasitne. Michel (Nemčija) opazuje Avstrijca, kako tlači »nemške«, tovarne v svojo malho, in mu pravi: »Upam, da se bo luknja kmalu še bolj razširila!« Zakaj prav po£šibkejših? O tržaški gospodarski krizi je bilo v časopisju in na protestnih zborovanjih že toliko povedano, da mora biti tudi največjemu optimistu v državni upravi jasno, kam so nas' privedle povojne razmere. Kako je prav med gospodarskim drobižem, med trgovci na drobno, obrtniki in malo industrijo so pokazale nedavne zapore, ki se jih je udeležilo okoli 13.000 malih podjetij. V resnici gre za gospodarski drobiž, ako se obrati ieli ljudi primerja z velikani tržaške veleindustrije in plovnih družb. Medtem tečejo dnevi in meseci a na obzorju se v železnem redu prikazujejo črne postave — roki zapadlih davkov, dospelih menic in drugih obveznih plačil. Ko gre za davek, se ni mogoče pogajati. Šibkejši obupajo in cmahnejo, drugi vztrajajo in zbirajo, če treba, beliče med prijatelji in znanci ter plačajo. Državna statistika za razdobje 1918-—1939 je pokazala da so bili državljani v Julijski Krajini naj-lo nejši plačevale! davkov v Italiji! Komu povsem tem koris i oster poseg policijskih oblastev proti malim pi idobiinikom, kakor so slovenski gostilničarji, ki navadno s pomočjo vseh članov svoje družine komaj ohranijo na površini svoj lokal? Zaprtih je bilo namreč okoli 15 gostiln za nedoločen čas. Pri večini je oblast ta svoj nepričakovani ukrep utemeljila s tem, da se v gostilnah zbirajo »določene osebe«. Kako naj gos ilničar pretipa politično notranjost vsakega gosta? Ali sme sploh to storiti? Ali ni dolžan po zakonu vsakemu postreči? To veleva italijanska ustava v skladu s pravicami in dolžnostmi vseh državljanov brez iz.eme Ako oblastva ugotovijo, da ima kdo izmed gostov kaj na vesti proti državi, potem naj uporabijo paragraf proti njemu. Gostilničar ni poklican, da bi posegal v ta odnos med oblastvl in državljani. Slovensko gospodarsko združenje in Slovenska gospodarsko kulturna zveza sta v svojih izjavah že poudarili da je bilo ravnanje oblastev nasprotno doto brm londonskih sporazumov čSpcmenice in Posebnega statuta), s katerimi je Italija priznala tudi državljanom slovenske narodnosti pravico do gospodarskega uveljavljanja. Prizadeti so storili proti temu korake, da bi zavarovali svoje pravice; želijo vedeti tudi za mnenje generalnega komisarja v tem pogledu. Jasno je, da oblastva n? morejo vztrajati pri svojem g’edišču in da bodo prizadetim dovolila, da zopet odprejo svoje obrale, roda kdo bo poravnal škodo? Ali bodo prizadetim gostilničarjem morda odpisali davek za čas neopravičene uradne zapore? Dve iz življenja Časnikar je vprašal Bernarda Sha-wa, kaj misli o zakonu. »Hm..., je odgovoril Slhaw, jaz sem sam poročen.« — »V redu, je odgovoril poročevalec, toda to vendar ni odgovor na moje vprašanje.« »Vidite, je odgovoril z nasmehom pisatelj, z zakonom je prav tako kakor s prostozidarsko ložo: nečlani ne vedo ničesar o njej, a člani ne smejo črhniti o njej1 niti besedice.« Gounod je sedel s prijateljem med predstavo svoje opere »Joseph«. Tenor je pel: »Vrgli so me v vlažno in mrzlo klet!« Gounod se je sklonili k svojemu prijatelju in dejal: »Predolgo so ga pustili noter!« Stran 2 Kaj je prinesel sovjetski obisk Obisk sovjetske delegacije v Jugoslaviji; ki smo ga napovedali v zadnji številki in ki je trajal kar 7 dni, sodi gotovo med najtoolj senzacionalne, kar jih pozna diplomatska zgodovina. Tega mnenja so veliki sveftovni listi. V Beogradu je kar mrgolelo tujih časnikarjev. Delegacijo je vodil; glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Hruščev; poleg predsednika vlade Bul-ganina je prispel tudi Mikojan, ki vodi rusko gospodarsko politiko. Na dnevnem redu so bila tudi gospodarska vprašanja, med temi menda tudi vprašanje odškodnine zai gospodarsko škodo, ki jo ie pretrpela Jugoslavija zaradi preloma s kominforrriom leta 1948. Molotova ni bilo v Beogradu. Nekateri domnevajo, da je preveč podpiral Stalinovo politiko proti Jugoslaviji. Sovjetski obisk je pokazal, da -e postala sovjetska politika v zadnjem času zelo gibčna. To se je pokazalo' tudi v avstrijskem primeru. Glavni tajnik Hruščev je v prvi svoji izjavi ob prihodu v Beograd obžaloval, da je prišlo do poloma z Jugoslavijo in dodal, da je bil tega kriv pokojni notranji minister Beria. Po večdnevnem posvetovanju v. Beogradu so se gostje s predsednikom Titom odpeli ali na Brione. Od itod je sovjetska delegacija odpotovala na Reko, dalje v Postojno, na Bled, od tod v Ljubljano in Zagreb ter se vrnila v Beograd. Tam so bila zopet posvetovanja z maršalom Titom in drugimi jugoslovanskimi državniki. Za dan 2. junija je bila napovedana skupna izjava, ki je seveda še nimamo pri rokah. Pogajanja so bila tajna. Splošnol sodijo, da pomeni že sani obisk sovjetskih državnikov velik uspeh za politiko predsednika Tita, ki se je 1. 1948 postavil na branik neodvisnosti; Hru-ščevo obžalovanje, da ie prišlo do spora predstavlja res senzacionalen umik sovjetske politike. Glede same notranje politike so sovjetski državniki sprejeli — tako poročajo izvedenci v sovjetskih zadevah iz Beograda — gledišče Jugoslavije, da se tuje države ne smejo vmešavati v notranje zadeve drugih držav. V posameznih državah lahko obstali aj o ločene komunistične stranke^.' ne da bi katera izmed njih bila podrejena drugi. S tem je bilo zaključeno poglavje, ko je kominform hotel postavljati pravila za razvoj notranjega življenja v Jugoslaviji. Na vsej črti je tudi zmagalo načelo, ki ga je branila jugoslovanska zunanja politika, da bi bil za človeštvo usoden razkol na dva bloka, na sovjetskega in ameriškega. Skupina drugih držav, ki se noče priključiti ne enemu ne drugemu bloku bo lahko pripomogla k spravi razprtih blokov. Moskva ne vztraja več pri zahtevi, da bi si v sosednih državah zagotovila premoč; to je pokazala v najnovejši politiki nasproti Avstriji pa tudi z obiskom' sovjetskih predstavnikov V Beogradu. ITALIJANSKA NOTA AVSTRIJI ZARADI JUŽNEGA TIROLSKEGA? Pariški list »Express« poroča iz Rima, da misli rimska vlada iza-očiti Avstriji protestno noto zaradi vrenja, ki je nastalo na Južnem Tirolskem. Poročilo pravi, da je proglasitev neodvisnosti Avstrije povzročila na Južnem Tirolskem novo vrenje. Južnotirolska ljudska stranka, ki ima v parlamentu 4 poslance, je obtožila rimsko vlado, da ne spoštuje dogovora med Italijo in Avstrijo glede ravnanja z južnimi Tirolci, ki je bil sklenjen leta 1946 v Parizu. Rim 'pospešuje naseljevanje v bocenski pokrajini, kjer je prebivalstvo pretežno nemško. Ljudska stranka grozi rimski vladi prikrito, da bo organizirala pravo pravcato gibanje za odcepitev od Italije. Vodstvo neofašističnega gibanja MSI je pri sodišču v Boemu vložilo proti nekaterim predstavnikom južnotirolske stranke ovadbo zaradi veleizdaje. Ovadba vidi veleizdajo v tem, da so se južni Tirolci menda razgovarjali na Dunaju z zveznim kanclerjem Raabom o položaju na Južnem Tirolskem. Poslanci neofašističnega gibanja bodo v rim-škem parlamentu postavili vladi tudi vprašanje o obisku južnih Tirolcev na Dunaju. Predsednik južnotirolske stranke dr. Tinzl je glede omenjene ovadbe izjavil, da je bil avstrijsko-ita-11 jamski sporazum o Južnem Tirolskem sklenjen v korist južnih Tirolcev. Zato imajo ti pravico, da avstrijsko vlado zaprosijo, naj posreduje pri italijanski vladi, da izpolni pariški sporazum. TAKO JE GOVORILA) RIMSKA VLADA. »Italija ne bo kriva, ako Jugoslavija zapusti zahodni tabor«, piše Italo Zingarelli iz Rima hamburškemu listu »Die Zeit«. Italija lahko prikliče ob tej priložnosti v Wa»hihgitonu in Londonu v spomin, kako pogosto sta rimski vladi priporočala, naj popusti v tržaškem vprašanju, naj žrtvuje cono B in tako v vsakem' pogledu zadovolji Tita. tUtalijauska vlada ie takrat vedno odgovarjala, da bi bilo žgrešeno odtegniti zaupanje njej in dati ga Titu, ki so ga imeli v ZDA za uporabnega in zanesljivega vojaškega zaveznika. Pet milijard dolarjev, ki so jih izdale ZDA za Italijo, je bilo dobre! naloženih, milijarda, ki so je* dale Jugoslaviji, je bila potrošena zaman.« ZMAGA KONSERVATIVCEV V ANGLIJI. Zadnje volitve v Angliji so se zaključile z zmago konservativcev. Konservativna vlada pod predsedstvom g, Edena je razpisala volitve v ugodnih okoliščinah. Gospodarski razvoj v državi je ugoden, z druge strani je popustila mednarodna napetost. Konservativna vlada je pokazala pripravljenost za pogajanja z Rusijo. Vse te okoliščine so ugodno vplivale na javnost. Laburistom) (delavski stranki) je gotovo zelo škodoval notrapji razkol (med Attleejem in Bevanom). Za konservativce ie bilo oddanih 13,291.634 glasov (49.8%) za laburiste 12,388.420 (46,4 odst.), za liberalce 709.237 (2,7 odst.), za komuniste 33.144 ( 0,1 odst.), za ostale 297.419. — 628 poslanskih mest ie bilo razdeljenih takole: konservativci 344 (23 več kakor pri prejšnjih volitvah), laburisti 277 (17 manj), liberalci 5, irska stranka 0 (epega zgubila). Mednarodna razstava lesa na velesejmu EIMTli FiERA Dl TR1ESTE trZaSki mednarodni velesejem Nova tržišča preko Trsta VII. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZDRŽNI VELESEJEM OD 19. 6. DO 3. 7. 1955 Včlanjen v Union des Foires Internationale s POPUST NA ŽELEZNICAH Informacije pri upravi Tl! Ž AS H Mili MEDNARUDNMiA -CELESEJMA, Viale Ippodromo Al. lil in pri naših predstavnikih v Italiji in inozemstvu. Po treh prireditvah, ki so dokazale in potrdile njeno važnost, bO' 19. junija odprta v paviljonu »F« našega velesejma IV. mednarodna razstava lesa, na kateri sodelujejo številni domači in inozemski razstavljale!. Ta razstava ima v našem mestu poseben pomen glede na dejstvo, da je naša luka znana kot glavno sredozemsko tržišče, tako ma področju itranzfttnjs trgovine kakor v sektorju nabave mehkega lesa. Skozi naše pristanišče in njegova manipulacijska skladišča gre letno 5 do 6 milijonov stotov rezanega in tesanega lesa, ki dajejo poseben, samosvoj izraz tržišču, katero oskrbuje s svojim posredovanjem trge na jugu Apeninskega polotoka, na Bližnjem vzhodu, ob Cmem morju, v Perzijskem zalivu in v drugih sredozemskih deželah. Vloga Trsta kot razdeljevalca lesa je ustvarila celo vrsto »tržnih običajev«, ki veljajo danes kot pravila v vseh sredozemskih lukah. Pomen našega tržišča na tem področju je bil vzrok, da so v enem izmed naj novejših mednarodnih sporazumov izbrali Trst kot sedež arbitražnega razsodišča za spore, ki zadevajo les. Paviljon »F«, ki ima površino 1200 kv. metrov, bo razdeljen takole1. inozemske razstave; 2. razstava domačega in inozemskega pohištva; 3. barve, firneži in kemični proizvodi za barvanje lesa; 4. embalaža; 5. izdelki za tlakovanje; 6. pohištvo za urade; 7. lesonitne in vezane plošče, on-duliran karton, plastične mase za nadomestitev lesa, vžigalice itd. V inozemskem oddelku bodo Jugoslavija, Avstrija in južna Nemčija razstavile svoje karakteristične lesne izdelke in lesne surovine. Kot običajno bo Jugoslavija organizirala svojo razstavo v obliki kolektivne uradne razstave; v njej bodo zastopane vse vrste lesnih izdelkov in proizvodov, od dog do sodov, od oplatic do plošč, od polizdelkov do pohištva. Avstrija bo prisotna s celo vrsto izdelkov glavnih izvozniiških tvrdk Koroške in drugih pokrajin, ki proizvajajo les in lesne izdelke; razstavila bo med o-stalim tudi plošče, kemične proizvode za impregniranje in barvanje lesa, karakteristično pohištvo itd. Velike specializirane bavarske tvrdke bodo razstavile v paviljonu »F« kompletno zbirko lesonitnih plošč, proizvodov iz plastike itd. Prav znatna bo letos razstava pohištva, katere se bodo udeležila naj večja krajevna podjetja in podjetja drugih proizvodnih središč polotoka. Zanimiva bo tudi razstava pisarniškega pohištva. Lesno razstavo bodo dopolnjevale razne tehnične razstave, posvečene leseni embalaži, tlakovanju z gumo, linolejem, plastiko ter vsem onim kemičnim proizvodom, ki služijo kot pripomoček pri obdelovanju lesa. Ker je ves razpoložljivi prostor v paviljonu »F« zavzet po raznih razstavah lesa, je bila uprava tržaškega velesejma prisiljena premestiti razstavo strojev in orodja za obdelavo lesa v paviljon za mehaniko. Za časa sejma bo mednarodni sestanek za les, ki mu bodo prisostvovali tehniki, posredniki in izvozniki številnih držav. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Na tržaškem lesnem trgu niso nastopile v zadnjem času nikakšne novosti. Razpoloženje na trgu je nekoliko bolj optimistično, ker je Avstrija popustila glede strogega kontingen-tiranja izvoza. Del avstrijskega tiska se temu popuščanju upira, češ da u-tegne izzvati padec cene na zunanjem trgu. Cene so ostale splošno neizpre-menjene. Avstrijski tombante stane franco vagon Trbiž neocarinjen 27.500 za vrste 0-III, včasih celo 28.000 lir. Boljše vrste (III-IV) odhajajo iz Avstrije zlasti v Nemčijo. Jugoslavija zahteva za tombante franco Sežana ali fob jugoslovanska pristanišča 31.000-32.000 lir. NAGRADA ZA IZVOZ ŽVEPLA V ITALIJI Ustanova za italijansko žveplo je določila višino nagrade za izvoz žvepla na 11.000 lir za vsako tono očiščenega in izvoženega žvepla. Ustanova za žveplo je tudi pooblaščena, da lahko dodeli višjo specialno nagrado, ko gre za večje količine žvepla. S tem hočejo omogočiti čistilnicam žvepla, da se lahko merijo s tujo konkurenco na mednarodnih trgih, posebno na tistih, kjer konkurira ameriško žveplo (v Grčiji in Jugoslaviji). Ustanova za žveplo upa, da bo z uvedbo nagrad vsaj deloma olajšala težko krizo, v kateri je italijanska proizvodnja žvepla. V prvem tromesečju tega leta je izvoz surovega žvepla znašal samo 50 ton proti 624 t v istem razdobju lanskega leta. KONTINGENTI ZA UVOZ IZ POLJSKE. Po ministrski okrožnici št. 107257 z dne 12. maja, s katero je bil podaljšan do 31. decembra kontingent trgovinskega italijansko-poljske-ga sporazuma, je višina kontingenta za uvoz iz Poljske posamezne vrste blaga naslednja: premog 750.000 t; ječmen 7500 t; rž 750 t; slad 375 t; alkohol za 37.500 dolarjev; fižol 750 t; krompirjev škrob 975 t; seme pese 225 t; zdravilna zelišča 37.500 dol.; sirni-na 225 t; suhe gobe 37.500 dol.; jajca 33.250.000 kom.; perutnina 750 t; čreva 75.000 dol.; perje za posteljnino 37.500 dol.; cinkov prah 375 t; beli cinkov prah 37 t; vazelina 75 t; razni kemični proizvodi za 75.000 dolarjev; žagan les 7500 kub metrov; lito železo 22250 t; jeklene paličice 2620 t; optično steklo 750 kg; filmi 37.000 dol.; razno blago (ki se ne more u-voziti brez dovoljenja) za 750.000 dolarjev. POVIŠANJE CARIN IN DAVKOV V GRČIJI V Grčiji so ob koncu aprila t. 1. zvišali za 50% vse one carine, ki po 50% razvrednotenju drahme v letu 1953 še niso bile spremenjene oziroma prilagodene novi nižji vrednosti drahme. Kot razlog za to povišanje1 carin na vajajo v pristojnih vladnih krogih potrebo po dodatnih sredstvih za poravnavo škode, ki so jo povzročili potresi v Voldsu in za kritje tekočih proračun- Med Italijo in Jugoslavijo Prihodnja številka »Gospodarstva« izide z obsežno prilogo, ki bo posvečena gospodarskim odnosom med Jugoslavijo in Italijo. Sodelovali bodo znani italijanski in jugoslovanski gospodarski pisci' in izvedenci. Opisana bo tudi vloga Trsta kot posrednika med obema gospodarstvi mia. skih izdatkov. Razen tega so v Grčiji povišali tudi 'davke na nekatere predmete potrošnje, a bodo s 1. julijem 1.1. povišali za 20% tudi Vse neposredne davke. Ta povišanja carin in davkov naj bi vrgla 1 milijardo drahem (okoli 10% vseh dohodkov proračuna 54/55). POVEČANJE UVOZA JEKLA V ANGLIJO. Anglija predvideva, da bo v tem letu povečala uvoz surovega jekla in polizdelkov. Računajo, da bo Anglija nakupila 600.000 ton jekla proti 120 tisoč ton y letu 1954. Istočasno bi moral uvoz dokončnih jeklenih izdelkov doseči 800.000 ton proti 380,000 ton v letu 1954. Zahodnonemška čokoladna industrija je v letu 1954 predelala 128.393 ton čokolade. Od tega je izvozila čokoladnih izdelkov za 13,900.000 DM. Uvoz čokoladnih izdelkov je v istem letu znašal 31,700.000 DM. Po teži je znašal presežek uvoženih čokoladnih izdelkov nad izvozom 5030 ton. V posameznih obmejnih predelili je opažati zmanjšanje porabe čokolade, v glavnem zaradi povečanega uvoza švicarskih proizvodov. NOV TRGOVSKI SPORAZUM MED ZSSR IN ARGENTINO. Pred kratkim je bil y Buenos Airesu podpisan med ZSSR in Argentino trgovinski sporazum, ki bo veljaven 12 mesecev in predvideva izmenjavo v vrednosti 100 milijonov dolarjev v obeh smereh. Po tem sporazumu bo Argentina izvažala v ZSSR meso, kože, laneno olje, volno, maslo in konzervirano meso, medtem ko bo Sovjetska zveza dobavila Argentini mineralno olje, jeklo, železne proizvode, železniške tračnice, aluminij, celulozo, premog im žagan les. KRMA ROVIGO. suha detelja v razsutem stanju 2000-2100 lir stot, stlačena 2400-2500; seno majske košnje v razsutem stanju 1700-1900, slabše vrste 1400-1500; pšenična slama v razsutem stanju 500-550; pšenična slama stlačena fco kamion odhod 800-850, fco železniški vagon 1150 do 1250. GOSTILNA F C B li ASI REPENTABOR DmflHluJHINJA'!?" PRISTNA VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor »GOSPODARSTVO44 izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25. za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din: naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-2-375 za cono B letna 380, poli. 200 Se naročajo neposredno pri upravi »Go-S70darstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis« Nazaj h naravi I »Nazaj k naravi« bi si lahko postavili za geslo moderni nomadi, ki uživajo svoj letni odmor potujoči kakor polži s svojo hišico po širokem svetu Ta njih hišica je platneni šotor, ki ga nosijo na hrbtu ali na kolesu, na motorjih, v avtomobilu, kakor jim pač dovoljujejo njih večja ali manjša denarna sredstva. Najbogatejši imajo namesto platnenega šotora tako imenovane rulote (roulotte), to je miniaturna hišica na kolesih, ki jo priključijo k svojemu avtu. V zadnjih vojnah so milijoni vojakov leta in leta nočevali pod šotori, partizani celo brez teh pod milim nebom, kar je dalo pobudo, da so začeli uporabljati šotore, ki so dolga tisočletja služili samo za vojne pohode, tudi civilisti za svoja počitniška potovanja. »Cam-ping« imenujejo Angleži ta moderni način letovanja pod šotorom, Italijani so ta izraz prikrojili po svoje in mu pravijo campeggio, mi pa mu pravimo taborenje. Začeli so seveda posamezniki z lastno pobudo, ki so si kjersibodi postavili svoje šotore. To individualno početje pa je imelo mnogo nedostatkov. ki jih je polagoma odpravila vedno bolj razvijajoča se organizacija. Določila so se najprej posebna taborišča za postavljanje šotorov, ki so se potem spopolnjevala. Tako taborišče je nastalo pred malo leti tudi na openskem vrhu, pri Obelisku, in, sicer v začetku ceste, ki vodi od Obeliska k Ferlugom, na samem grebenu med kraško planoto in tržaško kotlino. Le- tos ima že vse udobnosti, ki jih lahko zahtevamo od takih taborišč. Vsekakor je taborišče pri Obelisku za Tržačane novost, ki si jo je vredno ogledati. Najvažnejša objekta sta majhna betonska pritlična zgradba in zidana o-graja krog in krog taborišča, katerega površina znaša 20.000 kv. metrov. V tej zgradbi so prhe za moške in ženske, toalete, korita za umivanje in pranje perila ter priprava za pranje avtomobila. Takoj za vhodom na levi strani je bife, kjer lahko naročiš tudi izvrstno bujsko malvazijo. Bife je na prostem, razpolaga pa tudi z okroglim prostornim platnenim šotorom, ki ga šaljivo imenujejo »Cirkus Sepp« po upravitelju taborišča Sepu (Jožefu) Gerometta. Sep je duša in središče vsega taborišča, zelo prijazen, aktiven in uslužen in zaradi tega zelo priljubljen. To pove tudi spominska knjiga. Razen njega hvalijo gostje z vseh strani sveta še posebno taborišče samo, ki da je eno izmed najprijetnejših, kar so jih videli po svetu Lani so v njem prenočevali turisti iz 22 držav, z vseh delov sveta, tudi iz Indonezije in drugih novih držav na Daljnem vzhodu. Iz Jugoslavije sta prišla samo dva gosta. Med borovci posejani raznobarvni šotori in med njimi šetajoča, počivajoča ali z raznimi opravili zaposlena mladina: vse to daje nenavadno lepo in veselo pokrajinsko sliko. Taborišče je ponoči zastraženo; od 11. zvečer do 6. zjutraj vlada v njem popoln mir. V tem času ni vstop v taborišče nikomur dovoljen. —od— * v nf prislonijru JUGOSLOVANSKE LADJE Jugolinija. »Srbija« je prispela 24. maja iz ZDA s 320 t, Vkrcala 50 t blaga in odplula na Reko istega dne. »Skopje« je priplula 29. maja z Bližnjega vzhoda s 376 t, vkrcala 630 t blaga in 600 kub. m lesa ter odplula 31. maja na Reko. »Lovčen« je prispela 30. maja z Reke, vkrcala 774 t blaga za Daljni vzhod in odplula 30. maja. »Titograd« je priplula 30. maja z Reke, vkrcala 870 kub, m lesa in 670 t blaga ter odplula 1. junija na Bližnji vzhod. »Topusko« je prispela 1. junija iz severne Evrope, izkrcala 1300 t, vkrcala 320 t in odplula 2. ju ni j a na Reko. Pričakuje se prihod: »Romanije« 7. junija z Daljnega vzhoda, »Zadra« 8; junija iz Severne Evrope, »Črne Gore« iz ZDA 9. junija in »Sarajeva« 12. junija iz Aleksandrije. N Jadrolinija. »Istra« je priplula 2' maja iz Pireja z 194 t in 12 potniko'y vkrcala 130 t in 16 potnikov ter oc plula v Pirej 31. maja. »Lastovo« jC11 prispela 30. maja iz Pireja z 270 t >L° 16 potniki, vkrcala 184 t in 21 potu-’ , kov ter odplula 31. maja v Pirej. ^ Pričakuje se prihod: »Istre« 7. ni j a iz Pireja. > 1 Oje lan KAZGDAS Gostinsko podjetje »Turist« — Ankaran poziva vse dobavitelje, ki jim še niso bili poravnani računi za njihove dobave do 31. dec. 1954, da takoj predložijo zadevne račune v iz plačilo. Rok za predložitev je 1 mesec po objavi v listu. Po tem času se računi ne bodo več priznali. OČARLJIV RAZGLED OD FERLUGOV Ker je Trst s svojim zalivom od vseh strani obdan z griči in hribovi, seveda ne manjka vzvišenih točk z divnimi razgledi na mesto in na vse, kar je okoli njega. Ena izmed najlepših je tudi naselbina pri Ferlugih ali Konkonel, ki je kakor nekak o-gromni balkon potisnjena iz kraške gorske verige proti morju. Na tem aalkonu ima gledalec kakor na dlani 3elo mesto, njegov zaliv, Miljski zaliv, VDiljski hrib s sedlom pri Škofijah in 3 na drugi strani vedno višjim nadaljevanjem do tinjanskega vrhunca. Bolj v ospredju je videti Mali kras s Socerbskim gradom, od koder se spušča gorski odrastek do Prebenega in Mačkovelj in potem vedno niže ni niže do morja. Za Malim krasom je videti blede obrise druge verige od Kubeda do Marezig, Pomjana, Šmarij in končno do piranske cerkve. Za temi obrisi so še bolj bledi obrisi najvišjih vrhov severne Istre. V ospredju pred Malim krasom vidimo Katinaro, Lonjer in svetoivansko pokrajino. A-ko se obrnemo proti zapadu, zagledamo Trstenik, nad njim Obelisk in če je jasno, tam daleč v ozadju Furlansko ravnino. Pri Ferlugih živi zdaj okoli 60 družin, ki se vse preživljajo z delom v mestu. Polovica teh ima tudi nekaj zemlje, na kateri pridelujejo skupno okoli 150 hektolitrov vina prvovrstne kakovosti. Kdor se hoče o tem sam prepričati, pa mora pohiteti k Ferlugom že v prvih mesecih po trgatvi, ko ga je možno še dobiti, namreč domače’ vino, v obeh tamkajšnjih gostilnah. Sicer ga domačini sami popijejo, kar ni prav nič čudnega pri tako skromnem pridelku. Ne glede na domače vino se izprehod od mesta do Ferlugov vedno izplača. Res je, da je bil del gozda, ki je nekdaj segal od Ferlugov skoraj do rojansike cerkve, posekan. Največ so ga posekali ob koncu zadnje vojne, ko so s tem začeli Nemci in so jim drugi sledili. Vendar se pot, ako .gremo od rojanske cerkve po »Vicolu delle Rose«, vije vedno med zelenjem prav do vrha. Nekdanje hraste in druga visoka drevesa so zamenjale akacije, večje ali manjše, ponekod tudi zelo visoke. V začetku srečaš tudi vrtove in vinograde, sicer pa se vije pot vedno med zelenjem. Ko prispeš do stare ceste (via Commerciale), nadaljuješ po tej do steze, ki se od prvega ovinka odcepi in vodi navzgor proti Ferlugom. Ta pot kakor tudi ona druga, ki gre iz spodnjega Rojana k Piščancem in potem dalje mimo Lajnarjev do Cesarjev, sta najboljše zdravilo za naše od mestne zmešnjave razstrojene živce. Ako bi imeli Tržačani nekoliko več smisla za uživanje priralnih lepot, bi po teh sprehajališčih, vsaj ob nedeljah, kar mrgolelo od mestnih izletnikov. Toda vse to je rečeno le mimo grede. Razen omenjenega vinskega pridelka je pri Ferlugih tudi nekaj živinoreje, toda malo; 25 glav goveje živine (krav, telic) in nekaj prašičev, za katere se mora skoraj vsa krma kupovati. Pašnikov in travnikov skoraj ni. Nekdaj so imeli tamkajšnji živinorejci nekaj pašnika pod kraškim grebenom, toda nedavno so ta prostor nasadili z borovci in paše je tam konec. Pravih kmetij menda sploh ni bilo pri Ferlugih, vsaj v kolikor se ljudje spominjajo. Najstarejši prebivalci pri Ferlugih so pač Fe-rlugi sami, razen njih .pa živijo tam od davnine tudi čebulci, An-dolški in Borjani. Prvi Ferlugi so se baje tam naselili že pred 400 ali 500 leti, stari ljudje trdijo, da so prišli iz Francoske m sicer z ovčjo čredo. Ustna sporočila se seveda od roda do roda kolikor toliko spreminjajo, popolnoma brez osnove pa vendar niso nikoli. Mogoče je, da so prišli iz Francije, ni pa verjetno, da bi bili pripeljali s seboj ovce; vendar pa pripovedujejo, da so bile tam nekje staje za ovce. Kaj je torej na stvari? Ali so prišli Ferlugi zares iz Francije in se naselili ne v mestu kot trgovci, kakor je billa tedaj navada pri italijanskih priseljencih, temveč tam gori na robu Krasa, potem je najbolj verjetno, da so bili to politični begunci, in sicer hugenoti, to je francoski protestanti, kar približno soglaša tudi z dobo njihovega prihoda. Pred 383 leti, točno dne 24. avgusta 1572, v sveti jernejski noči so namreč na kraljev ukaz poklali skoraj vse hugenote v Parizu in na deželi in med tistimi, ki so zbežali, so bili morda tudi Ferlugi na Konkonelu. Morda je tudi to ime francoskega izvora, ter Merkan-deli in Gavineli na Miljskih hribih. Najvišji vrh na cesti Ferlugi—Bane se imenuje po starem Grad, iz česar bi se dalo sklepati, da je bila mogoče prav tam njih prvotna naselbina. Saj vrh je nekako izravnan v majhno planoto, na kateri so Nemci med vojno zgradili svojo betonsko utrdbo, zdaj pa je tam gori stolp televizijske postaje. Kaj pa staje in ovce? Te so si lahko pozneje nabavili, saj niso bili ubogi hugenotski begunci, nekaj zlata so gotovo prinesli s seboj. šolska mladina obiskuje ljudsko šolo na Opčinah, srednjo šolo pri Sv. Ivanu obiskujejo le trije dijaki. Ns visoko šolo ne zahaja sploh nihče. Ferlugi niso še vedno direktno povezani z avtomobilsko progo z mestom. —od— Proge Jugolmite Proga Jadransko morje — Severih Evropa (vsakih 10 dni). Odhcd z R%tr ke, pristanki: na Reki, v Splitu, K% ^ taniji, Messini, Alžir-Mostagamen'; i\[; Oran-Nemoursu, Tangerju, Kazablak j-ki, Agadir-Mogadorju (.po potrebi), j, Londonu, Hullu, Hamburgu, Brement&j0 Rotterdamu, Antwerpnu, Londonie^ Neaplju, Dubrovniku, Splitu, Benetta kah. Trstu. eij Proga Jadransko morje — Združeni,, države (vsakih 14 dni iz Splita). 0%,. hod z Reke, pristanki v Splitu, Borfaij Alžiru (po potrebi), Tangerju, Caskd] blanki, Filadelfiji, New Yorku, Fil%r delfiji, New Yorku, Kazablanki, Taftor gerju, Genovi, Dubrovniku, Trstu. N6o Proga Jadransko morje — Združetetn države (vsakih 7 dni). Odhod z ReMgj pristanki v Reki, Šibeniku, Splite t Dubrovniku (po potrebi), Limassotogi ali Famagusti, Lattakiji, Bejrutu, Po»a( Saidu, Aleksandriji, Benetkah in TU ; stu. Jv Proga Jadransko morje — Dalji*1, vzhod (mesečno). Odhod z Reke, pf^i stanki v Trstu, Splitu, Limassolu, Bekjt rutu, Fort Saidu, Fort Sudanu, AssaFhvi Adenu, Bombaju, Colombu, Madras1^ Rangoonu, Singapooru, Džakarti, HoP Kongu, Singapuru, Rangunu, Madn tj su, Colombu, Bombaju, Adenu, DŽIj^ butlju, Fort Sudanu, Jeddahu, Fo^n Saidu, Bejrutu in Trstu. f r SEZONSKE PROGE t a Jugolinija je 22. maja uvedla tu^ sezonsko progo Trst—Reka trikrat teden. Ladje odhajajo iz Trsta ob toL kih in nedeljah ob 7. uri, ob sobota/ ^ pa ob 11.30. Na tej progi pristajaj ( ladje v Trstu, Poreču, Rovinju, PuljL Koromačinu, Sv. Mariji, Rabacu, vrani, Opatiji In na Reki. Prihod %0 Reko je qb torkih in nedeljah ^ 19. uri, ob sobotah pa ob 23.45 ul y Povratek v Trst je ob ponedeljkih četrtkih ob 19. uri, ob petkih pa 19,45. Odhod z Reke je v ponedeljki^ četrtkih in petkih ob 7. uri. Kv; Sezonska proga je tudi Trst—Pulj^rn Zadar, in sicer enkrat na teden. Okk hod iz Trsta je vsak petek ob 8. uriln prihod v Pulj ob 14.05 uri, v Zadst&i ob 21.30. Odhod iz Zadra je ob sotpsi tah ob 2. uri, odhod iz Pulja ob 9,^ ■ prihod v Trst pa ob 15.30 urj iste: N dne. Na tej progi pristajajo ladje Z.re Trstu, Poreču, Rovinju, Pulju, Malep Lošinju, žaliču (Silba) in Zadru. Proga Trst — Reka — Bari — A/ rej je enkrat na teden, in sicer z ~ hodom iz Trsta ob sredah ob 1. C in s prihodom v Pirej v torkih ob | uri. Iz Pireja je odhod ob sredah 21. uri, prihod v Trst pa ob torkih 1 7. uri. Vmesna pristanišča so: pulo’ Reka, Zadar, Šibenik, Split, PloL Dubrovnik, Kotor. Bari, Krf Pafcri^ Itea. Pogojna pristanišča: RoviB p Ravnice, Drugi Rat, Risa, Prevez^. Leukas, Missolounghi, Aeghion, Ist^ mia, Eleusis. het F F D služi za brizganje ometa, cementa in tekočega n — -- apna. Izbrizgava 1 m3 Patentiran stroj za ometaranje omBta na ^ ,n paln i ’ m PRIHRANI NAPOR ČAS DENAR S A I II Iti A lil. alla Rocca 17 I T a L 1 J A MEHAMIČME I) E LA l/NI C E = FRATELLI ING. G. FERRERO SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MEDNARODNI PREVOZ S KAMIONI — TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM GORIZIA -GORICA VIA ALFIERI 11-13 - TEL. 34-32 Igino benuzzi _ F. SPADARO ^ .A. B S. R. L. ^ O, via L. Papi 20 — Telefon 540530 jjHik Ročne žage na verigo za žaganje dreves in hlodov z električnim motorjem ali 1 motorjem na tekoča goriva SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GIIEGA ŠTEV. 2 TEL. 35 783 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96 847 SCAL0 LEGNAMI-PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT BOLOGNA - Via Decumano 48 Telefon: 51-658 Telegram: Gl BEN BOLOGNA ,Giben nuova IDEAL”> stroj za mizarstvo s toupy in tračno ža^o v inklina-cijali do in preko 90° MORANDO ASTI - ITAL.IA Stroji za izdelovanje raznovrstne opeke Stroji za izdelovanje zidakov ♦ Mešalni stroj i e Stroji za valjanje ilovice ♦ Stroji drobilci ♦ Stroji za dovajanje materiala + Stroji transporterji 4 Stiskalnice za strešnike (marseljeze) PROJEKTIRANJE CELOTNIH 0HRAT0V PRILIKOM VAŠE G POLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZIN F,N BLESKIH ST0F0NA TRST - ULICA SAM MC0L0’ BR0J 22 - TELEFON 31-138 - TRST PRODAJA MA 1/EL1R0 I HAM) ORlCiNALMi EUGLESRIH ŠT0F0\/A ZA MUŠRA 1 ŽENSRA ODI JELA UZ NAJNIŽE C1JENE. 'aj, 'ah s 'iei lišč to vestnik SBDEŽ. TRST - ULICA F 'A RIO PILZf ST. «0/1. . TELEFON ST. TO- OS .SfmTiOSPOmRSKRGA ZDRUŽENJA Najemnine so ,(i hladni generalni komisar je v Urad-jffti vestniku štev. 15 od 21. maja t. 1. /‘občil odlok vladnega generalnega j/friisarja, s katerim* je bil raztegnjen “ Tržaško ozemlje zakon Italijanske j/&ublike, objavljen v Uradnem listu ^Publike Italije štev. 111 od 14. ma^ * 1955. Ta zakon vsebuje določbe o ‘‘temnih in podnajemnih pogodbah za Snovanja in poslovne prostore in ki 5 bil uveljavljen 1. junija* t. 1. objav-lS spremembami, ki *s*e nanašajo Tržaško ozemlje: Najemne in podnajiemne pogodbe, ki bile podaljšane s čl. 1, ukaza št.. 175 ^ne 20. septembra 1950, se podalj-, te še do 31. decembra 1960. Pri na>-M>tin ■nih pogodbah, ki prenehajo v roku, anovljenem s krajevnim običajem, , namesto tega roka tisti dan, ko [^iemna pogodba preneha v nasled-^ roku po krajevnem običaju. i’o-n/'išanje velja za večletne najemne in ^dnajemne pogodbe, ki so bile skle-*]ehe pred 1. marcem 1947, in ki bi 1 brale prenehati pred 31. decembrom razen tega velja tudi za tista na-razmerja, ki so nastala na podw neposredne dodelitve stanovanja T na podlagi dovoljenja za sklenitev 0™§odbe Po bivšem Stanovanjskem o^adu, čeprav so nastale po 1. marr Id 1947. Do 31. decembra, 19t>0 ostane Iveljavj čl. 24 ukaza št. 175 z dne septembra 1950, ki odreda začasno Jidzveljavljanje določb, s katerimi se v S^teminih pogodbah za stanovanja pre-tibveduje podnajem enega dela stano-^ja. id Cl. 2. /j,Najemnine za nepremičnine, )%o; i i ki se , r-rabljajo za stanovanje ali za opravi 0'*anje obrti ali prostega poklica in kjer [ najemna pogodba podaljšuje v smi-d tega zakona, ; riserva: camere in alberghi di gualsiasi ordine /d agevo-la pratiche inerenti i vari servizi turisUii, traspor i a mezzo ferrovia, aerei e pavi, vagoni Mto, cabine su navi, biglietti per fiere, teatri ecc.; accetta: vouchers per alberghi e servizi turistiol in Jugo-sllavia; da: linformazioni su alberghi e tutti i servizi turistki; ha prpprie rappreeentanze in tutte le citla imporiantj e im tutti i centri turistki della Jugoslavia; rappresienta: le piii importanti agenzie di via gi s raniere. ▼ argamizes: conducted and independent tours for foreign tourisits to and aeross Vugoslavja, excur®ior,s and rouod-trip-s by ali meanis of transoprtation; carries out: bookings apd reservation of any kind of hotel and tourist Services, transportation by rali, air and steamer, isleeping cars, cabip berths, tiokels for fairs, theatres etc.; aceepts: vouchers for hotel - and tourist Services in Yu-goslavia; givea: information about hotels and ali tourist Services; keeps: its own representatives in alil important towns and resorts in Vugoslavia; repnesents: the most important foreign travel agencies. Izdelava popolne opreme za avtomatično sušenje leslenin G. SCHIAVON & FIGLI Direkcija Oprava Tovarna L* U n C E C L E Al (i tl (TREVISOI Telet st. 4 — Porcellengo — Teleg. Uflicine Schiavon Porcellengo Casella Postale 9-8830 MOD. IR. STROJ ZA ZAVIJANJE DOLGIH TESTENIN Jakob Vatovec TRST - Via Torrebianca 19 Tel. 23-587, »7-5«! UVOZ IZ V-O z /kolonialnega blaga / INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ / TEHNIČNIH PREDMETOV / TKANIN IN OBLEK POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE llTTTlTfH tirističko poduzeče 1I1III1 ZAGREB - JUGOSLAVIJA Tel. 32=257, 8, 8 OHjeljenje za inoslranstuo telefon: 32-726 Vri is hotelske rezervacije, prodaje sve vrste voznih ispravu zu zemlju t inustraustvu - željezničke, brodske, avionske - organizira izlete, putovanja t ekskurzije, vrši mjenjačku službu, službupasošu i viza te fotoslužbu TRŽNI PREGLED Tržaški trgr KAVA TRST. Povpraševanje po kavi je majhno. Cene so čvrste. Navajamo nekatere cene na tržaškem tranzitnem trgu feo prosta luka: Minas 2 49-51 dolarjev za 50 kg; Rio 5 48-48,50 dolarja; Kostarika 525-550 šilingov; Guatemala 500-520 šilingov; Tanganika tipa «A» 465-475; Kenija tipa «A» 500-515. Povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg fob: Rio N.Y.5 48; Rio N.Y.3 50; Santos Superior 63,50; Santos extra prime good to large bean 65,50; Victoria 5 good to large bean 43; spedrjeajneri-ška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 58,50; Salvador naravna 59; Kostarika 70; arabska kava, v šilingih za 50 kg eif: Gimma 310; Moka Hodeidah 1 415; afriška kava, v šilingih za ,cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 245; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 270. Povprečne cene ocarinijene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah, za kg neto ponovno pretehtano blago: brazilska: Rio N. Y. 5 1220; Santos Superior 1400; Santos ex-tra prime good to large bean 1440; Victoria 5 good to large bean 1175; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1410; Salvador 1510; Kostarika 1590; arabska: Gimma 1190; Moka Hodeidah 1 1350; afriška: Uganda oprana in prečiščena 1040; indonezijska: Bali Robusta 10-12 odst. nečistoče 1100. SLADKOR TRST. Cena sladkorja je visoka in še vedno raste. Zadnje kvotacije angleškega sladkorja v kristalu so 44 funtov šterlingov za tono proti vkrcanju v juliju cif Trst. Belgijski sladkor ponujajo po 616 frankov za tono cif Trst. Vse kaže, da se bodo cene visoko držale do novega pridelka. KAKAO TRST. Cene kakava se niso izpreme-nile. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek v Braziliji vrgel 1,200.000 vreč. Vrsta Gold Coast good ferment ed main crop stane 292/6 šilinga za 50 kg cif Trst proti vkrcanju v maju-juliju, 295 proti vkrcanju v juniju-avgustu in 297/6 proti vkrcanju v oktobru-deeem-bru. Vrsta Superior Surrimer Arriiba kvotira 305 šilingov za 50 kg cif Trst proti vkrcanju v maju-juniju. POPER TRST. Cene popra so neznatno poskočile. Vrsta Saravvank special kvotira 307 šil. za ,cwt cif Trst proti Vkrcanju v juliju in 285 proti vkrcanju v avgustu. Saravvank beli kvotira 395 šilingov proti vkrcanju y maju, 390 proti vkrcanju y juniju in 385 proti vkrcanju v juliju. Vrsta Mountok beli stane okrog 422 holandskih florintov za 100 kg cif Trst, proti vkrcanju v maju, 403 proti vkrcanju v juliju in 395 proti vkrcanju v avgustu. Italijanski trg Na trgu so cene olivnemu olju dosegle letos najvišjo kvotacijo. Pride lek oliv je v sezoni 1954-55 znašal 2 'milijona stotov, to je milijon stotov manj kot lani. Kljub temu pa so u-vozili le manjše količine semenskega olja. Strokovnjaki so mnenja, da se bodo cene na, olivnem trgu krepko držale tudi v prihodnjih giesecih, ker so zaradi navedenih razmer oblasti storile stroge ukrepe, da bi • zaščitile kvaliteto tega pridelka. Na trgu z maslom so se cene ustalile in celo dvignile zaradi zmanjšanja proizvodnje. Predvidevajo, da bodo cene ostale čvrste zaradi omejenega uvoza, ki je zelo vplival na tržne cene. Vremenske neprilike, ki so letos prizadele nekatera področja, ne bodo zaenkrat znatno vplivale na letošnji pridelek vina. Povpraševanje po trdi pšenici se je zelo zmanjšalo. Cene klavne živine so neustaljene. 'Živinorejci so prisiljeni prodajati živino, ker na mnogih področjih primanjkuje krme. Nadaljnje gibanje cen bo odvisno od vremenskih razmer. Po rižu je precejšnje povpraševanje. Po dolgem času so se cene paradižnikove mezge okrepile. ŽITARICE ROVIGO. Pšenica Polesine fina 7800 do 7900 lir stot, dobra 7700-7800, navadna 7450-7700; pšenična moka tipa «00» 9900-9950, tipa «0» 9400-9500, tipa «1» 8900-8950; tipa «2» 8700-8750; bela in rumena koruzna moka 6600-6700; rumena ko. uza 6100-6200; rž 4700-4800; oves 5301 do 5500; pšenični otrobi 3650-3700 lir stot. MANTOVA. Neoluščeni riž: srednje vrste P.6 6700-7000; Vialone nero 8500 do 8700; odlične kakovosti 7300-7500. Oluščeni riž: P.6 15.600-15.800; R. B. 12.900-13.100; Arborio 17.200-17.400. ŽIVINA • LUGO. Živina za rejo: krave (prves->nice) težke 5 stotov 135-200.000 lir glava; telice težke 2 stota 65-80.000. Vprežna živina; voli 250-300 lir kg žive teže; krave 200-260.000 lir glava. Klavna živina: voli težki 6 stotov I. 285-330 lir tog, H. 200-230; krave težke 6 s'otoy I 285-330, II. 200-230; jun i težki 5 stotov f. 300-360, II. 220-280; telički 420-500; molzne krave 180-250.000 lir glava. Prašički za rejo 15-20 kg 490-540, 20-25 kg 490-540; suhi prašič: 30-50 kg 425 do 500, .50-80 kg 340-420; debeli prašiči ,100-150 kg 320-350, 150-200 kg 300-345, 200-250 kg 350; mlade plemenske svinje težke 30 kg 580-620. Konji vprežni I. 180-220.000 lir glava, H. 80-110.000; konji za zakol I. 240 do 260 lir kg, II. 180-200; žrebeta za Zakol 390-420; mezgi za delo I. 90-100.000 lir glava, H. 60-65.000; mezgi za zakol I. 170-190 lir kg, If. 140-150; osli za delo I. 85-95.000 lir glava, II. 50-60.000; osli za zakol I. 170-200, II. 140-150 lir kg. Ovce 220-250, jagnjeta 320-340 lir za kilogram. PERUTNINA MilLAN. Zaklane race 550-660 lir kg; račke za rejo 180-220 lir komad; pišče-ta za rejo 80-100 lir komad; živi zajci 360-400; zaklani zajci s kožo. 450-500, brez kože 460-550; žive kokoši 550-600, žive inozemske 500-550; zaklane kokoši 750-800, inozemske zmrzn:'e-e 550-650; goske za rejo 500-600 lir komad; zaklani golobi 750-850; živi piščanci I. 875-925 lir kg, II. 700-750; živi inozemski piščanci 600-650; zaklani piščanci I. 1000 do 1050, II. 825-875; inozemski zmrznjeni piščanci 650-700; inozemske zaklane pure 400-500; sveža jajca I. 2.5-26 lir komad, navadna 24-24,50, inozemska sveža jajca 20-24. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 780, iz drugih krajev Lombardije 730; čajno maslo 825; sir grana proizv. 1953 730-780 lir kg; proizv. 1944 510-590, svež (1-30 dni) 350-370, 30-60 dni star 380-400; sbrinz star 1 mesec 400-420, star 3 mesece 530-570; Emmen-thal svež 460-500, 3 mesece star 540-570; Provolone 1 mesec star 420-450, nad 3 mesece star 490-530; Gorgonzola najmanj 8 dni star 230-240, postan 360-380; TtaMco nad 8 dni star 360-370, postan 400 430: Taleggio in Quartirolo najmanj 8 dni star 280-300. postan 350-390. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 490-500 lir kg, do največ 1,50% kisi. 480-490. do največ 2.50% kisline 470-480; do največ 4% kisi. 460-470; dvakrat rafinirano tipa «A» 510-520, tipa «B» 450-460; semensko olje na- Baker je pretekli teden zopet izne-nadil poslovni svet s ponovnim skokom cene. Cena kave precej niha, medtem ko se je kavčuk učvrstil; žito je nekoliko popustilo. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 27. maja popustila od 201 3/8 na 200 1/4 stotinke dolarja za bušel; še bolj občutno je nazadovala cena koruze, ki je padla od 147 3/4 na 143 1/2. Izvoz pšenice in pšenične moke iz Združenih ameriških držav je v aprilu dosegel 45 milijonov ton in je bil za 1.3 milijona ton večji kakor lansko leto v istem mesecu. Cena kljub temu popušča, ker računajo, da je v državah pridelovalkah žita na razpolago še mnogo blaga. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku ostala v bistvu neizpremenjena; nazadovala je namreč samb za eno stotinko, in sicer od 3,39 na 3,38 pri funtu. Sovjetska zveza je nakupila na Kubi tako velike količine sladkorja, da bo s tem izčrpan izvozni kontingent Kube, ki je bil določen z mednarodnim sporazumom o sladkorju. Na bližnjem mednarodnem sestanku bodo države-proizvodnice zahtevale, da se jim izvozni kontingent poviša. Cena kave je V New Yorku napredovala. od 43,00 na 45,70 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju; sicer je cena nestalna. V New Yorku se je sestal Vseameriški urad za kavo, ki ga ie ustanovilo 11 držav Latinske Amerike. Na tem sestanku so se posvetovali o razgovorih, ki jih bodo imeli predstavniki tega urada z brazilsko vlado v Rio de Janeiru. Gre za sporazum med proizvajalci kave. Brazilski predstavnik v tem uradu je mnenja, da bi cene kave ne bile natančno določene, pač pa bi se morale gibati v določenem okviru, ki bi se ravnal po mednarodnem razvoju cen. Po mnenju članov Vseameriškega urada za kavo bo treba tudi določiti, kakšno količino kave bodo posamezne članice potegnile g trga, da bi preprečile padanje cene. Kakao je v New Yorku 27. notiral 33,25 stotinke dolarja za funt (teden poprej 33). Amerika ima na skladišču velike zaloge, ki so 20. maja dosegle 479.290 vreč (lansko leto V maju 111.780 vreč). vadno 360-370; olje iz zemeljskih lešnikov 385-390. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1954 v škatlah 5 in 10 kg 125-135 lir kg, v škatlah 1 kg 140-150, v škatlah % kg 150 do 160, v škatlah 200 g 180-190; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvod. 1954 v sodih 95-105 lir kg, v škatlah 5 in 10 kg 140-150 v škatlah 1 kg 150-160, v škatlah % kg 160-170, v škatlah 200 g 190-200. VINO ASTI. Barbera 11,5-12 stop. 7515-8365 lir stot, 12-13 stop. 8435-9785; Grignoli-no extra 11-11750; Freisa sladko 7500-8650; Nebbiolo 11-11750; Barolo proizv. 1953 14 stop. 19.250-22.250; Malvasia črno 9500-10.500; Moškat 9065-9465; Ver-mouth bel in črn 14.500-15.500 lir stot. VREČE MILAN. Nove vreče dz jute; 680-700 g (120x70 cm) 205-207 lir komad, 700-730 g (120x70 cm) 208-212; 550-570 g (105x70 cm) 160-165 lir komad. Rabljene vreče iz jute: 550-570 g (105 krat 70 cm) 125-130 lir komad; vreče za otrobe 97-105 lir komad. GRADBENI MATERIAL PIACENZA. Opeka 10.000 lir za 1000 komadov; votlafci s štirimi luknjami 9.000, z dvema luknjama 8.000; strešniki 18.000; rečni pesek 500 lir kubični meter; grušč 1000 lir kubični meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Česen 6090 lir kg; korenje 90-100; čebula 36-40; rožmarin 150-190; fižol v stročju 250-300; cikorija 60-90; krompir Binithie 35-45; krompir Bologna 53-55; emilijski grah 86-110; paradižniki z Riviere 240-360, iz Sicilije 180 do 320; peteršilj 60-80; zelena 60-90; špinača 45-57; bučice 80-110. Češnje 120-280; gozdne jagode 500-600; vrtne jagode 120-160; jabolka navadna mešana 25-42, Delicious I. 120-220, II. 70-90; pomaranče navadne 95-125; rdeče pomaranče 140-160; limone 115-155. VLAKNA V tednu do 27. maja je cepa bombaža v New Yorku nazadovala od 34,80 na 34,75 stotinke dolarja za funt. Letos so v Združenih ameriških državah posejali z bombažem 17,065.000 akrov zemlje, se pravi ,da je zasejana površina za 6% manjša, kakor jo dopušča načrt vlade, ki je predvideval setev na 18 milijonov 150.000 akrov. V Aleksandriji je cena karnaka good ostala v bistvu neizpremenjena pri 73,75 talarja za kaji-tar (73,74 teden poprej); ašmuni good je notiral 61,46 (teden poprej 61,46). V Liverpoolu je ameriški middling stal 32,27 penija za funt (teden poprej pa 32,40). Iznenadilo je nazadovanje cene volne, in sicer v New Yorku od 151, na 147,5 stotinke dolarja za funt. V Londonu vrsta 64’s B 117 1/4 (teden poprej 117 1/2: gre za česano volno. V Rou-baixu (Francija) je ostala cena neizpremenjena pri 1.165 frankov za kg. KAVČUK Mednarodna skupina za proučevanje kavčuka ceni proizvodnjo navadnega gumija v letošnjem letu pa 1,845.000 t lani 1,802.000); njegova potrošnja naj bi letos dosegla 1,650.000 ton (lansko leto 1,767.000). Proizvodnja sintetičnega kavčuka naj bi napredovala od 716.000 ton na 985.000 ton, njegova potrošnja pa od 740.000 pa 955.000 top. Večjemu povpraševanju po tej surovini bo ustrezala večja proizvodnja sintetičnega in naravnega kavčuka. V New Yorku je cena napredovala od 31,40 na 31,85 proti izročitvi v juliju. V Londonu od 26 7/8 na 27 1/8 penija za funt pri kupcu in od 27 na 27 3/6 pri prodajalcu in sicer za vrsto RSS. KOVINE Kakor smo ugotovili že v uvodu, je cena bakra v tednu do 27. maja zopet poskočila, in sicer v New Yorku od 36,40 na 38,75 stotinke dolarja za funt V Londonu je na kovinski borzi (Metal Exchange) cena napredovala od 326 na 332 funtov šterlingov za tono. Svinec je ostal v New Yorku neizpremenjen pri 15.00, Antimon Laredo 28.50. Lito železo neizpremenjeno pri 56.09 dolarja za tono, Buffalo pri 56.50, staro železo pri 37.33, živo srebro pri 308 dolarjev za steklenico (76 funtov). Barvaste kovine v Zahodni Nemčiji 27. maja: cin 886, svinec 139,45 ip cink 111,58 nemške marke za 100 kg. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 3. 5. Pšenica (stot. dol. za bušel)......................^ll3^ Koruza (stot. dol. za bušel).....................14y5/s NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt)....................... 36.____ Cin (stot. dol. za funt)......................... 91.37 Svinec (stot. dol. za funt)...................... 16.____ Cink (stot. dol. za funt)........................ 12. Aluminij (stot. dol. za funt).................... 23.20 Nikelj (stot. dol. za funt)...................... 64.30 Bombaž (stot. dol. za funt)................... 34.70 Živo srebro dol. za steklenico...................319.— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) .............. 56 50 LONDON Baker (f. šter. za d. tono) ..................... 301 Cin (f. šter. za d. tono)........................7101/2 Cink (f. šter. za d. tono)....................... 58 3/4 Svinec (f. šter. za d. tono).....................103 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)............... 420. - 18 5 221 14476 38.-91.60 15. -12,-23.20 64.50 34 90 307.-54,- 33072 714 18 90 — 10374 420. 31 5. 199 72 143 39,- 91.62 15.— 42,— 23.20 64.50 34.63 320.- 34.50 338 -718 -92-104- 388.80 VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 20. 5. 55 30. 5.55 Min. Maks. Dinar (100) 80 83 80 83,- Funt šterling 5.950 5.950 __ Napoleon 4 175 4.125 4.100 4.175 Dolar 632,— 631- 631 - 632.- Franc, frank GOO) !72-— 172 - 171. 172 50 Švicarski frank 147.50 147.50 147.25 147 50 Funt št. papir 1.720 1.725 1.725 1.7.'in Avstrijski šiling 24.- 24 20 23.75 24.30 Zlato 718 715 715,- 718 BANKOVCI V CURIHU 28, 5.. 1935 ZDA (1 dol.) 4,28 74 Belgija GOO fr.) 8,53 Anglija (1 f.št.) 11,42 Holand. GOO fi.) 11230 Francija (100 fr.) 144%, Švedska GOO kr.) 77.5 Italija GOO lir) 0,66 Izrael G f.št.) 1 45 Avstrija GOO š.) 15,98 Španija GOO pez.) 9.66 Cehoslov. 13:— Argent GOO pez.) 15 20 Nemč. GOO DM) 99.10 Egipt (1 f.št.) 11,10 20. 5. 55 31. 5.55 Min. Maks. Južna železnica 1.717 1.768 1.711 1.780 Splošne zavarov. 17.750 18.200 17.750 18.265 Assicuratrice 5.070 5 300 5 070 5.300 Riun. Adr. Sic. 6.700 7.200 6.700 7.200 Jerolimič 5.190 5.190 —.— # »Istra-Trst« 801 801 . »Lošinj« 8.250 8.250 —.— Martinolič 4.750 4.750 —.— Premuda 13.800 13.800 .— — . Tripkovič 11.250 11.250 —.— __ # Openski tramvaj 2.400 2.400 —.— # Terni 240,— 257 - 240. - 257!- ILVA 379 — 411,— 079. - 411 Zdr. jadr. ladjedel. 395.— 403,- 395,— 407 Ampelea 1.400 1.400 Arrigoni 1.000 1.000 — — Petek, 3. junija 1$ C ____________________-• mm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. lO I. - TELEFON š T. KOSI OB PRAVEM ČASU! Staro pravilo pravi: Seno kosi zgodaj, otavo pozno. To pravilo je danes kot kdaj prej popolnoma upravičeno. V prvem članku smo ugotovili, da se odlikuje seno zgodnje košnje posebno po svojih beljakovinah ter ima le malo neprebavljivega surovega vlakna. Živali požrejo s tako krmo večinoma le prebavljive hranilne snovi. Cim večji pa je delež neprebavljivih snovi v krmi, tem prej dosežemo s krmo mejo obtežbe prebavnih organov. Živa) pač snoveh. Z zgodnjo košnjo dobimo sicer manj krme, je pa zato točnejša, ker vsebuje več redilnih snovi. Ker različne travne vrste Cveto ob različnem času, moramo začeti kositi takrat, ko cvete najbolj zastopana trava nekega travnika. Ta je na mnogih na- plo razkroji in nastali plin uniči glivice. Ko pa grozdje cveti, opravimo še drugo žveplanje, ki vpliva zlasti na oplojevanje. Tretjič žveplamo takoj, ko groz dje odcvete. Poprej pa moramo trte večkrat pregledati, da se morda ni pojavila bolezen. Ce to opaizimo, izvršimo še lahno žveplanje le proti večeru, v hladu, zaradi poletne prehude noplji. Suša je nastopila takoj ob setvi. čen čas. V vladnih krogih ■ iznenadeni ,da sta ti dve org' nizaciji še odločnejši kakor P! va, v kateri prevladujejo ^ munisti. Stavka bi v tem *rf nutku, ko je delo na kme*! najbolj potrebno, napravila v’f liko škedo. S'avke so bile ko11 čno odpovedane. GOZDOVI ,V SLOVENIJI Pred dobrimi 100 leti je Slo- SUSA V SEVERNI ITALIJI V pokrajini Cuneo je suša F verni ja imela v svojih gozdovih vzročiia na polju škodo, ki . 180 milijonov kub. metrov lesa; cenijo pa eno miiijardo lir. B® I v- in j 11 ci t'11'-' * n i n j letni prirastek je tedaj znašal čunaj0, da bo za en milijon s1' 4,300.000 kub. metrov. Danes tov slame manj kakor navadD' ima Slovenija 93 milijonov kub. ših travnikih francoska pahov- vročine. Takrat pa uporablja-ka. Ker je mnogo travniške bil- mo namesto samega žvepla-se-nice, naj služi cvetenje te kot stavino, tako imenovano vlažno znak začetka košnje. žveplanje. To je mešanica žve- V praksi slišimo cesto ugo- Pia z modro galico, s katero vor, da so vsi ti nasveti sicer škropimo proti peronospori. Ce m lesa z letnim prirastkom 1,900.000 kub. rn. Gozdom so pričali posvečati večjo po or-nost. Poravnajte^naročninO --- požre dnevno le določeno koli- dobro mišljeni, toda treba jim Pa je grozdje samo napadeno, STAVKE KMETIJSKIH DELAVCEV Iz Rima poročajo, da priprav- čino krme. Nespametno bi bilo polagati ji še več krme, da bi s tem nadoknadili manjkajoče hranilne snovi. Ko namreč doseže žival mejo obtežbe prebavnih organov, je sita, to se pravi, da ne more več jesti. Kljub temu pa ne zadoščajo hranilne snovi, ki jih ima seno s pozno pokošenih travnikov. Z zgodnjo košnjo pa pridelamo krmo, ki pomeni za živalska prebavila manjšo obtežbo. Učinek krmljenja je tem ugodnejši, ker požre žival pri isti meji obtežbe bistveno več redilnih snovi. je pridati še recept za vreme, potem žveplamo le s samim Ijajo sindikalne organizacije To velja le za tistega, ki si ne žveplom. Vlažno žveplanje je večje stavke kmetijskih delav-zna pomagati s kozolcem ali pa važno tudi zato, ker se dobro cev. Levo orientirana sindikal-s tako zvanimi jezdeci. V naj- oprime zelenih delov in jih va- 113 zveza CGIL zagovarja eno več primerih pa y praksi ne ko- ruje deij časa, ker ga dež ne dnevno stavko, medlem ko se simo vseh travnikov naenkrat, izpere tako hitro. V naših pro- ostali organizaciji CtSL in UIL Lega posameznih travnikov, dajalnah kupimo »Tissol«, ki ga zavzemata za stavko za nedolo-gnojno stanje itd. povzroča raz- primešamo 600 gr. na 100 1. vode, »Mormino« pa 750 gr. na 100 litrov vode. C. Čglašafte t/ Kdaj kosimo? Ko začno travniki cveteti, je nastopil pravi čas košnje. Odlašati s košnjo do zrelosti trav, pomeni pri ugodnih vremenskih prilikah izgubo na hranilnih liko v razvoju trav, tako da že narava sama določa čas košnje. To stopnjevanje razvoja trav pa še lahko bistveno povečamo s spomladansko pašo. Prednosti spomladanske paše in paše v splošnem so zelo mnogovrstne. Tudi to je splošno znano in tudi o tem smo že mnogol pisali. OBVESTILO BIKOREJCEM Obveščamo zainteresirane živinorejce, da bo v mesecu juniju redni spomladanski pregled za potrditev bikov. Zakon ne limet in vrtnar v juniju S pravočasno košnjo pa pre- dovoljuje rediti nepotrjenih, nad prečimo končno tudi osemenje- 10 mesecev starih bikov, za kanje plevelnih rastlin, posledica tere ni v teku prošnja za potrtega pa bodo plevela čisti trav- ditev. niki. In tudi to je stran, ki je .Zato morajo vsi lastniki bi-prav gotovo yeHkega pomena, kov, ki bodo v juniju dosegli starost 10 mesecev, predložiti Na njivi in na polju. Božanji žito, preden popolnoma dozori, da se ne bo osuvalo in izgubljalo po zemlji. Kadar je klasje rumeno in zrnje v njem ni več mlečno, da ga lahko stres z nohtom, je ugodno za žetev. Pusti žito v snopju dolgo, da bo popolnoma dozorelo in ga šele potem omlati. Strnišče preorji brez odlašanja in zasej njivo takoj z drugo letino (ajda, repa, činkvan-tin). Bolj rodovitna zemljišča zasadi s cvetačo ali z zelenjem in ohrovtom. Krompir ip koruzo ter druge nimo pred nadležnimi kurjaki in pred drugim mrčesom. Vodo morajo imeti kure vedno čisto; le od časa do časa dodajmo vodi malo železne galice. Tudi jim ne sme primanjkovati apna za tvorbo lupine jajc. Kuram nudimo apno z lupinami porab Ijepih jajc, s klajnim apnom stolčenimi školjkami itd. do konca tega meseca prošnjo, naslovljeno na Komisijo za potrditev bikov, pri Področnem kmetijskem nadzorništvu v Trstu, ul. Ghega št. 6/1. Prošnja mora biti poslana preko občine. Prav tako morajo predložiti prošnjo las'niki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče meseca junija. Vsa potrebna pojasnila prejmete na sedežu Komisije ali tc^ lefonično na številki 38-673. Kdaj maš žveplali Ko trta odganja, obstaja takoj v početku nevarnost okužbe z glivično boleznijo, ki jo imenu- okopavine moraš pridno pleti jemo trtna plesen ali »Oidij«. in okopavati ter deloma tudi » suti, da bodo imele rastline več hranilne vlage na razpolago. Zatiraj pravočasno koloradskega hrošča na krompirišču ter druge rastlinske škodljivce in bolezni. Na vrtu. Sej cvetačo, pozno zelje ip ohrovt za poznejše pre- DENARNE KAZNI ZARADI PONAREJANJA VINA Sodišče v Traniju je obsodilo tvrdko Nicola Rizzi iz Cano-se na 13 milijonov lir denarne kazni, ker je proizvajala vino na nedovoljen način. Iz istega razloga je bila naložena denarna kazen tvrdki Neri Gaspare iz Faenze v znesku 8,040.000 lir. Ministrstvo za kmetijstvo opozarja, da so iz istega razloga bile vložene ovadbe tudi proti nekaterim drugim podjetjem. KMETJE ZAPUŠČAJO Ta napada vse zelene dele, t. j. liste, stebelca in grozdje samo. Je zelo zavratna in dela škodo na trtah ob raznem vremenu, suhem ali vlažnem, ob nizki ali visoki toploti. Ko so zeleni deli napadeni, so že skoraj izgubljeni. Oidij ali trtno plesnobo spoznamo takoj, ko vidimo groz sajanje. Ponovno moraš sejati zdje, liste in stebelca, kakor bi GORATI SVET poletno glavnato solato — ljub bili posuti z belim prahom in Kmetijsko ministrstvo v Rimu fjamsko ledenko ah agostano. zaostajajo v rasti. Ob močni o- je bilo obveščeno na škodljiv Presajamo se pozne paradižm- bolelosti jagode popokajo in za- pojav, da namreč poloyinarji, ke, jajčevce, papriko in gomo- gno pozneje gniti, kar gre v ki obdelujejo zemljo v goratih Ijasto zeleno. Vrtnino čistimo škodo eelo sadju samemu. Pa- predelih Emilije, zapuščajo zem plevela in jo pridno zalivajmo. ziti moramo že poprej, da se ijo ip odhajajo drugam na delo. Mrzla voda ne prija vročim bolezen ne pojavi. Zato moramo Tako ostaja zemlja neobdelana, rastlinam, zato je najbolje, če v obrambo vse trte požveplati Ministrstvo je uvedlo temeljito zalivamo v ranih jutranjih urah. takoj, ko dorastejo prvi pogani- preiskavo, da bi dognalo vzro-Preglej večkrat samenice m ki za kakih 10 cm. Najva-žnej- ke, zaradi katerih se to dogaja, druge rastline, da jih niso mor- ge je torej prvo žveplanje, ki da močno napadli škodljivci. naj se il2Vrši prav0čaSinO; da bo-Iste moraš pravočasno m teme- iezen preprečimo in jo zatremo ijito zatirati, preden se razmno Požveplati pa moramo prav do-zijo. Poberi pravočasno seme- br0 in izdatno. Žveplo se mora mce z zrelim semepom preden lepo na vse zelepe trt_ se o samo osuje. ne dete^ zato naj se žveplanje V vinogradu. Pusti tr e pri izvrši od vseh strani To delo miru, dokler cvetejo. Koj ko od- opravimo ob lepem sončnem ip . ... r-—-..........-- cv® ej'?’ Pa z0,Pe poškropi tihem vremenu, da toplota žve- suša napravila veliko škodo ko-z bordosko brozgo, kateri primešaj škropilno žveplo (Mormi-no), ker so se trte med cvetjem zopet razrastle in sta dež ip veter prejšnje škroplenje in žve- Znano je, da rasle plevel ve- lov raznašamo tudi z nečistim planje večji del odnesla. Pomni, liko hitreie kakor pa vse osta- semenom, orodjem in celo obut-da peronosporo in oidij lahko ^ poljedelske kulture. To je vijo. preprečujemo, ne moremo pa ltmevno- ker so plevelne rastli- Lep primer širjenja semen-teh bolezni zdraviti. Pobijaj tu- ne boli odporne proti suši in skega plevela je rogovilček. Ta di grozdnega molja. vsem ostalim nezgodam. Naše nadležni in hitro rastoči plevel V sadovnjaku. Poškropi mla- kulturne rastline — nekatere je bil pred leti pri nas skoraj de plodove z DDT pripravki 30 prišle iz krajev drugačnih nepoznan. Danes ni vrta ne protf jabolčnemu in slivovemu Podnebnih razmer — zahtevajo njive, ki bi ne bila zasejana z zavijaču. Listne uši uničuješ boljše in obilnega gnoje- njim. V ugodni zemlji zraste do nja, medtem ko se plevelne ra Vlada namerava postaviti zapuščena premoženja v skuno u-pravo, da bi tako ustvarila večje skupne joovršine, ki bi jih pogozdila ali izpremenila v pašnike. KONOPLJA OGROŽENA V južnih predelih Italije je ZATIRAJMO PLEVEL! najbolj uspešno z nikotinskimi 8U cm visoko. Na vrhu rogovi- pripravki. Odstranjuj poganjke stline zadovoljijo z manj nege lasto vzračenih stebelc nastavi na starem lesu Pobiraj po tleh in hrane. Kmetovalec in vrtnar polno cvetov, ki obrode zelene plodove, ki predčasno biieta neprestani boj ,s pleveli, lijone semen na mi-Rastline nosi)0 odpadajo ip daj jih prašiču ali kar krade dragoceni čas in popke, cvete in dozorelo seme vsaj v kurnik, ker imajo navad- napravlja izdatne stroške v de- hkrati. Seme dozoreva hitro. ■ ’ ' lu in znižanju pridelkov. Je pa Rogovilček potrebuje dosti to- no v sebi črvičke. Na deteljišču in travniku. Pokosi deteljo in travo, dokler je še v cvetju. Spravljaj seno, zlasti deteljo, preden se popolnoma osuši, da ne bo odpadalo listje, ki vsebuje mnogo več hranilnih snovi kot stebla. V kleti. Ohrani klet hladno čim dlje mogoče. Zaradi tega jo zrači le ponoči ali rano zju- , . traj, podnevi paj bo zaprta. Pa- hrani rastlin samih, zi na največjo snago in ne pu- Pleveli so raznovrstni, to delo neizogibno, saj zavza- plote zato se pojavi bolj pozno mejo pleveli prostor na zemlji, spomladi. Seme hitro kali in senčijo rastline in jim na ta na- pokrije v najkrajšem času vso čin odvzemajo zrak in svetlo- zemljo. Najhitreje ga zatiramo bo, brez katerih ne more živeti z redno pletvijo, posebno pa z nobeno živo bitje. ,Z druge s‘'ra- okopavanjem, da ga ne pustimo ni je samo ob sebi umevno, da v cvet. tista hrana in vlaga, ki jo čr- Rogovilček, kakor vse ostale pajo iz zemlje plevelne rastli- plevele, ki se razmnožujejo s ne ne pride v poštev pr; pre- semenom, zatiramo uspešno s prahom. Globoko oranje in le-kar hanje gred je sploh najboljše ščaj v^ina v odprti posodi, tudi zavisi od zemlje in podnebja, sredstvo za zatirapje plevelov, prazno, imej dobro zaprto, pol- Na 'zemlji, bogati na apnu, to ki se razmnožujejo s semenom, prazno in prazno posodo zadi- 30 večinoma naše zemlje (v ko- Teže zatiramo koreninske ple-mi od časa do časa z zažganim Prskem okraju), rastejo povsem vele, ker poganjajo globoke ko-žveplom (z žveplalno pečico a'i druge plevelne rastline, kakor renine ali pa se razraščajo iz pa z žveplanimi obročki in tra- 33 zemlji, ki ne vsebuje apna manjših koščkov korenin. Ce ki). Vinska klet naj služi le za (hisJe zemlje). Na močvirnatih slak pirnico ali piriok, kakor vino, y njej ne imej vsakovrst- tleh vidimo zopet druge pleve-ne šare, zlasti ne dišečih in 'e- kakor na ilovnatih tleh. Mno kvarljivih reči. . g: pleveli se dobro počutijo v V hlevu. Živina mora imeti vlažni zemlji, drugi pa peščenih vedno svež zrak in postljaj ji tle'h in suhih zemljiščih. Važno dovolj, da bo na suhem. Var- ip dalje, da poznamo plevele, plevele, zlasti čuj s senom in goni živino po ki se razmnožujejo s semenom jesenskem in tudi koprive izkopljemo, ostane pogostokrat v zemlji kak košček korenin, iz katerih se kmalu razraste nova rastlina. Najlaže in najuspešneje zatiramo na vr ovih pri spomladanskem, možnosti na pašo, kar jo dela In plevele, ki se razraščajo pr- lehanju, da jih kolikor mogoče bolj odporno proti raznim bo- venstveno s podzemskimi kore- izkopljemo in otrebimo zemljo leznim. Pokladaj ji tudi dovolj nikami. vseh tudi najmanjših delov ko- tečne krme, zlasti kravam. Pa- Pleveli, ki se razmnožujejo s renin. zi, da ne boš pokladal živini semeni, so sicer nadležni, ven- Na njivah pa tudi na vrtu za-s travo in plevelom preveč siru- dar navadno se koreninijo glo- tremo navedene plevele, če za-penih rastlin, kakor so: podra- boko, zato jih laže zatiramo, sejemo goslo esparzeto ali gra-žec, pasjica, razne koprive, gren Ker pa vsi pleveli napravljajo šico za zeleno krmo. Tudi lu-kosad, razni mlečniki itd. Živi- veliko semena, je posebno važ- cerna (večna detelja - erba Špana, ki je primorana jesti take no, da jih odstranimo, preden nja) zatre plevele in zato bi seme dozori, kar dosežemo z vsaj vsakih 6-7 let morali priti redno pletvijo in z večkratnim na vsako njivo, okopavanjem, posebno v suhem V poslednjih časih uporablja-vremenu. Ni pa dovolj, da za- mo pri zatiranju plevelov raz- tiramo plevel spomladi in po- lične preparate in hormone, leti, ampak tudi jeseni. Pogosto- Hormoni imajo to svojstvo, da krat opažamo, da spomladi in pospešujejo intenzivno vzrast praviš najceneje z 3% vodno poleti naši kmetje izvajajo ple- plevelnih rastlin, in to v taki raztopino modre galice in DDT tev posevkov in nasadov med- meri, da plevelne rastline ne pripravki. Kokoši naj bodo ved- tem, ko po obiranju posevkov morejo dobiti iz zemlje v taki no na suhem, zato jim potrosi v jeseni zanemarijo obdelano količini potrebno vlago in hra-vsaj v prostoru, kjer spijo ža- površino im pustijo, da plevel no in zato izginejo z njiv, med ganja im pepela. Tudi suh pe- vzraste in zaseje seme. Tudi je tem ko kulturne rastline osta-sek je dober. Tega naj imajo potrebno, da zatirajo plevel vsi, nejo. Letos bomo tudi pri pas dovolj, da se v n j eni lahko o- sicer raznese veter seme na vse uporabljali različne hormone in kopljejo. Po perutnini potrosi- strani ip zaseje plevel na vrto- ugotovili, y kolikor pridejo v mo večkrat bolhač v prahu ali ve in njive, kjer ga prej nismo poštev y našem poljedelstvu, pa DDT pripravke, da jo bra- niti poznali. Seme raznih pleve- (Iz »Kmetijskega vestnika«) rastline .kadar nima dovolj druge krme, zgubi kaj rada mleko in se lahko tudi zastrupi. Napajaj živipo, tudi prašiče vedno s svežo vodo. V kurniku. Kurnik moraš od časa do časa razkužiti. To na- 2aMopiuh in glama zaloga ZADRUZIH KONZORCIJ TRGOVCE) Z «11; T R S t Ul, Valdirivo 3 Telefon 35-034 TiPidka Pc ve sv ^ iz bi] UVOZ JOŽEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 * Telefon 37-00*1 ___________________________________________J MEHAMIČMA BSDIL AVM1C A ALBIN GOMBAČ Trst - Ulica deli'Agro 10 - Trst TELEFON 96-130 Moderno opremljena s specializiranim osebjem za revizijo vseh vrst motorjev avtomobilov, kamionov, motornih koles ter ladijskih motorjev. Stroji z veliko preciznostjo za retifikacijo. Dobava originalnega materiala nemških, angleških, italijanskih znamk. — Postrežba zanesljiva in točna po zelo ugodnih cenah. ni Ur st: Po be Po ta 4a Pa sk tu Pa st( ža; ho les Ua Ue co: ta: 96. žit Ve] tv Pa na »P 4i te§ Ue PRIZNANO »NARODNO AOTREVOZNfiO PODITI E A GORIZIANA. G0R1ZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Posebni Ribarič uvoz Ivan IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. UL CA DELLE MILIZIE 19 - TEL 93-502 96 510 9 I ti Pil sp; au itd hic brt tar žij: spi taz ob, mc m ka kaj Ue te tra ate sta živ: f bil; te Več sur ta Uic Uju Gostilna ~ ž š š 9 ^ _ CAhOOCCI H Postrežemo z najboljšim domačim in ist skim vinom in domačim pršutom JUGOLINIJA RIJEKA Poštni predal 3T9 Telegrami: Telerooh JIIGULUVUJA - RIJEM 28-51, 26-52, 2fi 53 Teleprinter: JUGOLINE 02526 VZDRŽUJE REDNE HLJGOVNE IN DOTNIŠHE PROGE Z/N3 JADRAN — SEV EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI V tttj Pra j°, M< žeti Uju tei hov Pod na niz to. Stoj are: Raj hi; Par uiiš Uru Mšč Uirr T ■Pov 1. 1 teo tag 131 tek iaru UlO; Pa kiS P •eto žetri špic ijaj Polt ' hej 5 Zaslopstvo v Trstu: "NORD-ADRIA,, Agenzia Marittima di C f1-B0RT0LUZZ1 - Telegrami: NORD-ADRIA" Trieste - Tel/ ^ 37-613, 29-829 Uradi : TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št'