■rai
Celje - skladišče
D-Per
65/1982
■M
5000013536,6	cobiss
rnrnmmmmm
GLASILO KOLEKTIVA
RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA - TITOVO VELENJE
LETO XVI	ČETRTEK, 30. DECEMBER 1982	ŠTEVILKA 6
OB NOVEM LETU 1983
Srečko Meh, predsednik koordinacijskega odbora
osnovnih organizacij zveze sindikatov v SOZD REK Titovo Velenje
Ob kratkem pregledu dogodkov preteklega leta bi to obdobje najlažje označili kot čas, v katerem smo bili tako cela družba kakor posamezni občani prisiljeni stvarno ocenjevati naše sposobnosti in se pri uresničevanju namenov gospodarske stabilizacije opreti predvsem na lastne sile. Težave so spretno izkoriščali tudi naši zunanji in notranji sovražniki z napadi na neuvrščeno zunanjo politiko in samoupravno socialistično ureditev.
Končali so se tudi vsi kongresi, prvič brez tovariša Tita in Kardelja, vendar s prisotnostjo duha njunih del in idej v vseh kongresnih sklepih in dokumentih. Kongresi so da li odločno podporo nadaljnjemu uresničevanju gospodarske in družbene stabilizacije po poti samoupravnega dogovarjanja in terjali, da se končno vendarle zaostri odgovornost za izpolnjevanje dogovorov.
Izvoz, večja proizvodnja in produktivnost, odpiranje novih proizvodnih del in nalog, nagrajevanje po delu, izobraževanje za proizvodno delo, dobri medsebojni odnosi, bratstvo in enotnost, varovanje pridobitev revolucije in povojne izgradnje - vse to mora oplajati delo in življenje slehernega občana, kongresni dokumenti pa se morajo uresničevati v akcijskih dogovorih vsake temeljne celice naše družbe. Preiti moramo od besed k delu. V osnovnih organizacijah je brez koristi ponovno potrjevanje kongresnih dokumentov, ampak moramo narediti programe za njihovo uresničevanje v okolju, kjer živimo in delamo.
Pri ocenjevanju rezultatov gospodarjenja je v našem kombinatu v ospredju gospodarski položaj TE Šoštanj in RLV. Na splošno smo imeli podobne težave kot druge organizacije združenega dela. Fizični kazalci naše proizvodnje so dobri, kar pa se ne kaže tudi pri dohodku. Poleg težav pri nabavi repromateriala in drugih ovir je največji krivec za predvideno milijardno izgubo v energetskem delu kombinata premajhna cena električne energije in s tem tudi premoga. Najhujše pri tem je, da je izguba tolikšna, da je
Dalje na 2. strani!
©
©
Članom delovnih kolektivov vseh temeljnih organizacij, enovitih delovnih organizacij in delovnih skupnosti v naši sestavljeni organizaciji združenega dela želimo
V NOVEM LETU 1983
mnogo delovnih uspehov in veliko osebne in družinske sreče!
Vso srečo v novem letu 1983 želimo tudi vsem upokojencem in zunanjim sodelavcem združenih organizacij v SOZD REK - Titovo Velenje.
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi SOZD REK-Titovo Velenje
©
©
delavci ne morejo obvladati in zato vedno bolj soglašajo z mišljenjem posameznikov, da se ne splača več in boljše delati, ker izgube ni mogoče odpraviti, samo zmanjšanje izgube pa delavcu nič ne da. Tako tudi dosežena čezplanska proizvodnja v TE Šoštanj in RLV ni vplivala na dohodek delavcev temeljnih organizacij, ampak se je prelila v celoti samo v zaviranje naraščanja izgube.
Družbenopolitične organizacije morajo biti bolj prizadevne v spremljanju elementov gospodarjenja in nagrajevanja za boljše in cenejše delo tudi v tistih okoljih, ki zaradi zunanjih vplivov ne dosegajo načrtovanega dohodka. Odločno se moramo upreti vsem, ki želijo izgubo zaradi svojih delovnih slabosti prenesti na rame naših delavcev, jih tako postaviti v vrsto izgubarjev in zoper njih izvajati sankcije. Čas, ki smo ga izgubili v REK Titovo Velenje in Elektrogospodarstvu Slovenije s pripravljanjem sanacijskih programov in v akcijah "zajamčeni osebni dohodki zaradi izgube ali premajhne rasti dohodka" bi veliko boljše izkoristili, če bi se več pogovarjali o delu in gospodarjenju.
V	preteklosti smo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah redno spremljali rezultate poslovanja, delo in življenje delavcev v REK Titovo Velenje in se dogovarjali o skupnih nalogah in akcijah. Vendar pri tem smo se ravno v osnovnih organizacijah zveze sindikatov premalo zanimali za reševanje tistih skupnih problemov, ki izvirajo iz vsakdanjega dela.
Nadalje ugotavljamo, da se temeljne organizacije še vse preveč zapirajo vase, se premalo zavzemajo za skupno dogovarjanje, skupna vlaganja in skupna nastopanja na ravni sestavljene organizacije. Še vedno je lažje sporazumevanje med posameznimi delovnimi organizacijami ali celo temeljnimi organizacijami iz različnih delovnih organizacij mimo skupnih služb in organov sestavljene organizacije.
Vse te slabosti se kažejo tako v delovanju družbenopolitičnih organizacij kakor tudi v delovanju delegatskega sistema, saj je sestavljena organizacija kot celota premalo prisotna pri sprejemanju dogovorov tako v ožji kakor tudi v širši družbeni skupnosti. Mnenja delavcev REK Titovo Velenje zato pri dogovarjanju in odločanju tudi nimajo takega vpliva, kakor bi ga morala imeti z ozirom na delež združenih organizacij v kombinat pri ustvarjanju narodnega dohodka.
Enako pomanjkljiva je tudi vloga osnovnih organizacij zveze sindikatov pri iskanju kadrov za profesionalne in neprofesionalne naloge izven in znotraj sestavljene organizacije.
Pri ocenjevanju izvajanja dogovorov akcijske konference komunistov REK Titovo Velenje ne ugotavljamo večjih napredkov na področju dohodkovnih odnosov ne pri ustanavljanju delovne organizacije za izvajanje inženiringa. V družbenopolitičnih organizacijah bomo morali opraviti samo z načelnimi razpravami odgovornih delavcev in tistih, ki se v razpravah vedno znova vračajo na že dogovorjena izhodišča. V osnovnih organizacijah ne smemo pristajati na razlage "svojih " strokovnih delavcev o novih pregledih, ampak terjati, da pridejo na dan s konkretnimi predlogi, konkretizacijo predlaganega novega dogovora ali spremembe dogovorov.
V	letu 1983 lahko pričakujemo, da se bodo gospodarske razme re še zaostrile, posebno v našem kombinatu, saj v doglednem času ne moremo računati na zmanjšanje izgube in zboljšanje plačilne sposobnosti. Vse sile v osnovnih organizacijah moramo zato usmeriti v odločno akcijo za boljše delo, saj rešitev iz takšnih razmer ni zategovanje pasu, ampak boljše in produktivnejše delo. Če bomo tudi res več naredili, ni treba, da nam življenjska raven pada. Seveda pa moramo nadaljevati z začeto akcijo za boljše nagrajevanje plodnega, ustvarjalnega in inovacijskega dela.
Vztrajati moramo pri izdelavi skupnih programov in povezovanju delovnih organizacij v kombinatu za nastopanje navzven. Ti programi morajo postati temeljni akti razvoja našega kombinata in doline in prispevati k odpiranju novih proizvodnih del in nalog.
Odsotnosti od dela še vedno nenehno naraščajo in pomenijo veliko oviro za naše boljše skupno delo. Vendar ne smemo biti pozorni samo na odsotnosti zaradi bolezni in nezgod, ampak tudi na druge odsotnos ti. V osnovnih organizacijah moramo podrobneje analizirati tudi te druge odsotnosti; odsotnosti, za katere ne vemo takoj, zakaj je do njih prišlo, odsotnosti zaradi delovnih potovanj in odsotnosti zaradi raznih sestankov med delom. Zmanjševanja obsega odsotnosti zaradi zdravljenja pa se moramo lotiti s skupno akcijo zdravstva, temeljnih organizacij uporabnikov zdravstvenih storitev in družbenopolitičnih organizacij, saj brez skupne akcije in z zvračanjem odgovornosti drug na drugega simulantom omogočamo, da še naprej lahko izkoriščajo družbo.
Vsem delavcem REK Titovo Velenje želim srečno, zdravo, uspeha in dobrih delovnih rezultatov polno novo leto 1983, še posebej pa, da bi v bodoče po možnosti še boljše izpolnjevali vse svoje naloge in obvez nosti in bili pripravljeni vsakomur, ki je potreben podpore in pomoči, pomagati.
Rudarji in drugi delavci našega kombinata smo vedno z delom dokazovali, da se zavedamo odgovornosti za izgradnjo naše domovine in našega mesta, in tako moramo ravnati tudi v bodoče. Takrat, kadar nam nekaj ne bo šlo tako, kakor bi si želeli, bomo morali pač več de lati, ne govoriti. V preteklosti smo Velenjčani znali ravnati tako, saj smo nič koliko problemov rešili tudi z udarniškim delom. Prostovoljna delovna akcija delavcev našega kombinata v nedeljo, 12. decembra, katere se je udeležilo preko 2 200 naših delavcev, je tudi eden od dokazov za to. Torej vemo, kaj nam je storiti v težavah, kakšno pot moramo ubrati, da ne skrenemo - da bo naša pot še naprej Titova pot.
"Na leto 1982 se lahko ozremo z zadovoljstvom, čeprav smo ob njegovem rojstvu napovedali, da bo to težko leto, in čeprav je od nas terjalo veliko naporov in odrekanj. Rečemo lahko, da nas težave niso presenetile, da smo bili nanje pripravljeni in da smo rudarji številnim delovnim zmagam v preteklih letih dodali v letu 1982 še eno zmago. Dan za dnem, tudi ob sobotah in nekajkrat prostovoljno ob nedeljah, smo se spuščali v podzemlje po črno zlato. Nič nas ni moglo ustaviti, zato uspeh, ki smo ga dosegli - uresničen in celo presežen delovni plan - ni izostal.
Naš rudnik je po starosti delavcev mlad kolektiv, saj poprečna starost zaposlenih delavcev sega le nekaj mesecev čez 32 let, rudarska tradicija v njem pa se prenaša iz roda v rod že več kot 100 let. Pospešen razvoj rudnika z velikimi vlaganji v modernizacijo* odkopavanja premoga terja dandanes od rudarjev veliko več znanja kot nekoč. Tem potrebam se je prilagodil tudi razvejen sistem rednega in dopolnilnega izobraževanja. V našem rudniku je zaradi velike fluktuacije še ved no zaposlenih precej nekvalificiranih delavcev, ki jim bomo morali v prihodnje' zagotoviti čim boljše možnosti za izobraževanje ob delu. Si cer pa smo letos s priključitvijp temeljne Organizacije Izobraževanje - ki se je prej imenovala'Rudarski praktični- pouk, delovala pa je v se stavi delo.Vne organizacije RŠC - k našemu rudniku že Qekaj storili tudi za to. f.	•
In kaj smo še poleg tega delali mladi?
Smernice za delo mladine rudnika, ki segajo na področja družbenoekonomskih odnosov, političnega sistema,'izobraževanja, obveščanja, kultufe, telesne kulture in mladinskih delovnih akcij, sprejema po temeljih programov republiške konference ZSMS, Zveze sindikatov in . Zveze komunistov Slovenije koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSM rudnika. Sestavljajo ga predsedniki osnovnih organizacij ZSM rudniških temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki so letos svo je znanje izpopolnili na seminarjih, ki jih je pripravila občinska konferenca ZSMS Titovo Velenje. Na sestankih tega sveta smo sproti spremljali poslovne rezultate, tako fizične kot finančne, zato večina mladih z njimi je seznanjena. Tudi aktivnost>mladih v organih samoupravljanja je zadovoljiva. Res pa je, da je ni čutiti v vseh osnovnih organizacijah ZSM in da so te v okviru rudnika, sploh pa v okviru celega našega kombinata, premalo povezane med seboj.
Aktivno smo mladi sodelovali pri pripravi proslav ob pomembnih praznikih; sploh je to delo zaživelo v klubu samskih domov našega kombinata. Letos smo končno organizirali tudi stalno delovno brigado, ki je poprijela za delo na lokalnih enodnevnih delovnih akcijah v naši občini. Naši brigadirji so sodelovali tudi na zvezni delovni akciji "Slovenske gorice 1982" in republiški akciji "Kras 1982". Svojo delovno zavest in razumevanje potreb po čim večjem odkopu premoga smo mladi dokazali tudi z udeležbo na udarniških akcijah, ki so jih organizirale družbenopolitične organizacije rudnika.
V leto 1983 stopamo z zahtevnimi nalogami, velikimi cilji in željami. Prednost bomo vsekakor dali kar najbolj aktivni vključitvi mladih v doseganje čim boljših proizvodnih rezultatov našega rudnika, še naprej pa bomo posvečali pozornost tudi idejni in organizacijski krepitvi ZSM, uresničevanju vloge mladih v delegatskem sistemu in krepitvi aktivnosti v samoupravnih organih. V svojem programu dela bomo upoštevali sklepe letošnjih kongresov komunistov, mladine, sindikata in SZDL in se zavzemali, da ti sklepi ne bodo ostali le na papirju.
Vsem delavcem rudnika in celega našega kombinata v imenu mladih rudarjev čestitam za dosežene delovne uspehe v letu 1982 in jim želim delovno uspešno, zdravo in srečno tudi leto 1983."
"Delavci TE Šoštanj smo v letu 1982 delili dobro in slabo z vsemi prebivalci naše domovine, pri opravljanju svojih del in nalog pa smo bili nadpoprečno uspešni.
V	začetku leta smo si zastavili za letni plan proizvodnjo 3 177 GWh električne energije, že v enajstih mesecih pa smo proizvedli 3 580 GWh električne energije in tako presegli plan za 25 odstotkov. Pokurili smo okrog 4,5 milijona ton premoga, od tega 77 odstotkov lignita iz našega rudnika, zalogo premoga, ki jo imamo na deponiji, pa bomo, kakor računamo, lahko prenesli v novo leto. Brez tujega premoga - premoga iz premogovnikov širom po naši domovini - torej ne bi presegli proizvodnega načrta.
Večji proizvodnji električne energije in kurjenju tujega premoga pa moramo žal pripisati tudi obrabe in poškodbe mlinov in drobilcev premoga. Težave zaradi kurjenja tujih premogov so se pojavile zlasti pri bloku 5, ki ima občutljiv dogorevalni sistem in sistem odvzema dimnih plinov. Na napravah za transport pa so se zaradi istega razloga nabirale obloge štirikrat hitreje, a smo jih s sprotnim čiščenjem nekako le odstranjevali.
Vendar vse te težave so obrobne v primerjavi s stroški, ki jih terja pretovarjanje tujega premoga. V preostalih letih srednjeročnega obdobja 1981-1985 naj bi v TE Šoštanj pokurili celo 1,2 milijona ton premoga iz drugih premogovnikov, zato je izgradnja deponije za ta premog nujna.
Naše termoelektrarne lahko letno pretvorijo v električno energijo celo 5 milijonov ton premoga, zato menimo, da bi z boljšim dogovarjanjem z drugimi republikami in tudi z drugimi državami lahko naprave maksimalno izkoristili.
V	letošnjem letu smo pravočasno in uspešno opravili tudi srednji remont bloka 5, na blokih 1, 2 in 3 pa redne remonte, ki jih opravljamo vsaki dve leti.
Kaj pa smo spremenili pri urejanju odnosov znotraj naše delovne organizacije?
V	prvi polovici leta smo uveljavili nov način vrednotenja dela, in sicer vrednotenje po združenih delovnih opravilih, v drugi polovici leta pa smo sprejeli samoupravni splošni akt za urejanje inovacijske dejavnosti. Pred kratkim smo spremenili obliko poslovanja na ravni nase delovne organizacije, v sklepni fazi pa so priprave planskih aktov, aktov svobodne menjave dela, in to ne le v TE Šoštanj, ampak tudi v celem našem kombinatu in EGS. V začetku leta 1983 moramo urediti še normativne akte na stanovanjskem področju in področju delovnih razmerij.
Kaj nas čaka v letu 1983?
Načrtujemo proizvodnjo 2 774 GWh električne energije, za katero bomo potrebovali 3 750 000 ton premoga iz našega rudnika in 270 000 ton premoga iz drugih jugoslovanskih premogovnikov. Opravili bomo
remont na bloku 4 in v okviru tega remonta zamenjali pregrevalnika 3 in 4, glavni napajalni ventil, na VT reducirni postaji pa ohišja ventilov. V vleke pa bomo vstavili novo izvedbo ležajev, dogradili hidravlični odvod žlindre, na TBA pa vstavili sistem nadziranja temperature ležajev. Remont je terminsko določen z elektrobilanco, zanj pa bomo potrebovali dve tretjini tujih delavcev.
Od naložb bodo glavne naložbe v umerjalnico inštrumentov in mlinsko delavnico.
Na samoupravnem in družbeno-ekonomskem področju bomo uresničevali načela letos sprejetega republiškega zakona o energetskem gospodarstvu in družbenega dogovora o natančnejših merilih za organiziranje OZD energetskega gospodarstva SR Slovenije. Poleg tega pa moramo nadaljevati z uresničevanjem nagrajevanja po delu in delovnih rezultatih, stremeti k čim boljšim medsebojim odnosom in k še hitrejšemu sporazumevanju.
Vsem delovnim ljudem in občanom želimo v letu 1983 obilo sreče in uspeha."
"V letu 1982 je delovna organizacija Elektrostrojna oprema (ESO) praznovala visok jubilej - 30 let dela in razvoja svojih obratov.
Ob tem dogodku smo predali svojemu namenu novo halo za izdelavo hidravličnih naprav v temeljni organizaciji Strojni obrati, z velikimi delovnimi uspehi pa se lahko pohvalijo tudi druge temeljne organizacije v ESO.
Letos smo se uspešno vključili tudi v prizadevanja za čim večji izvoz opreme in tehnologije, saj so vse naše temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb sodelovale pri izgradnji sistema trans porta premoga in odpepeljevanja (odvzema in transporta pepela in žlindre,s črpališčem) za toplarno Kulkvvitz v Nemški demokratični republiki.
Kljub težavam, ki smo jih imeli pri izdelavi opreme in preskrbi z reprodukcijskim materialom, moramo takšno proizvodno usmeritev naše delovne organizacije še naprej obravnavati kot prednostno, saj nam omogoča pridobivanje deviz, ki jih v času stabilizacije in ekonom ske krize ožja in širša družbenopolitična skupnost nujno potrebuje.
Poleg tega so v temeljni organizaciji Strojni obrati izdelali za tuje tržišče 74 kompletov krmilnih elementov DOVVAL za angleško firmo DOWTY; s tem pa je zaživelo tudi delo, pridobljeno s podpisom pogod be o dolgoročnem sodelovanju med SOZD REK Titovo Velenje in to angleško firmo.
Naše temeljne organizacije so se ukvarjale še z inštalatersko dejavnostjo v občini in po celi ožji in širši domovini, v svojih delavnicah pa so skozi vse leto izdelovale in vzdrževale opremo za jame delovne organizacije RLV.
Leto, ki mineva, je bilo v naši delovni organizaciji razgibano tudi na področju samoupravljanja, saj smo skozi vse leto oblikovali in sprejemali odločitve v okviru notranje samouprave in se vključevali v delovanje vseh skupščin delegatskega skupščinskega sistema, za katere smo izvolili delegate in delegacije.
Z referendumom smo sprejeli spremembe in dopolnitve internih pravilnikov o osnovah in merilih delitve sredstev osebnih dohodkov, sklada skupne porabe in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stanovanj, garaž, kreditov za individualno izgradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj.
V	delovni skupnosti skupnih služb naše delovne organizacije pa smo urejali organizacijo njenih del in nalog, in to predvsem na področju marketinga.
Naša osnovna naloga za naprej je, da bomo ob čim manjših poslovnih stroških dosegali enake ali boljše rezultate kot do sedaj.
V	delovni organizaciji ESO pričakujemo, da bomo do konca leta 1982 ustvarili okrog 641 tisoč dinarjev dohodka na delavca, kar je za 8 odstotkov več, kot smo predvideli v letnem planu.
Skozi vse leto smo pri izplačevanju osebnih dohodkov bili v mejah družbene resolucije in dogovora.
Mladi delavci v naši delovni organizaciji smo poskušali biti pri de lu čimbolj vsestranski, zato smo se vključevali v aktivnosti na širšan področju. Ob tem smo iskali tudi rešitev, kako bi pri vseh svojih akcijah dosegli čim večjo množičnost.
Žal se nam je to bolj slabo posrečilo, saj v večini osnovnih organizacij ZSMS v ESO dela le malo mladincev - v glavnem tisti iz predsedstev. To se je pokazalo tudi pri obravnavi kongresnih dokumentov in spremljanju obeh kongresov zveze socialistične mladine, republiškega in zveznega, ki je bil 18. in 19. decembra v Beogradu.
Ob 30-letnici ESO smo s popoldanskimi delovnimi akcijami ure j ali okolico poslopij naše delovne organizacije in pripravili kviz iz poznavanja NOB v Šaleški dolini, 30 let ESO in samoupravljanja. Pri tem smo imeli stalne stike z mladinci osnovne organizacije ZSMS v krajevni skupnosti Skorno-Florjan; skupaj z njimi smo urejali tudi lani postavljen spomenik padlim borcem NOB na Skornem.
Žal pa v naših osnovnih organizacijah ZSMS vse premalo razpravljajo o stanovanjski problematiki, štipendiranju, študiju ob delu in drugih problemih, ki tarejo mladino v združenem delu. Prav tako se nam ni posrečilo povezati dela mladine v celotnem kombinatu, kar se je poznalo tudi pri organizaciji različnih akcij in prireditev znotraj našega kombinata.
programsko-volilno konferenco, ki smo jo izvedli 4. oktobra. Na njej smo dokaj kritično ocenili naše delo, čeprav smo zastavljeni delovni program presegli. V novembru smo organizirali športno in družabno srečanje z mladinci krajevne skupnosti Konovo. To srečanje je bilo na Konovem in je potekalo zelo uspešno. Z njim smo pri mladih delavcih v našem delovnem okolju želeli povečati interes za delo v osnovnih organizacijah ZSM nasploh in v tej želji smo bili tudi uspešni. Udeležili smo se tudi kviza 'Mladost v pesmi, besedi in spretnos ti’ in na njem med šestnajstimi ekipami, ki so se ga udeležile, dosegli odlično 2. mesto.
26. novembra smo priredili proslavo dneva republike za vse delavce v naši delovni organizaciji.
Novo predsedstvo naše osnovne organizacije zveze socialistične mladine si je zadalo tudi nalogo, da bo uredilo plačevanje članarine ZSMS v Sipaku. To zadevo je uredilo tako, da smo že z letošnjim decembrom mladi v Sipaku prešli na redno obračunavanje mesečne članarine za pretekli mesec pri osebnih dohodkih.
Ob tej priložnosti pozivam vse mladince v ESO, da se v prihodnjem letu - ki bo za gospodarjenje verjetno še težje, kajti stabilizacijskih ukrepov in potreb po njih še ni konec - bolj složno in zavzeto vključijo v reševanje lastnih in skupnih težav, ki se bodo pojavile ob delu.
Ob vstopu v leto 1983 pa želim vsem delavcem mladincem in drugim delavcem, ki so kakor koli vezani na naš življenjski in delovni utrip - srečno, veselo in zdravo novo leto! "
Stjepan KOLAČKO, predsednik mladine v delovni organizaciji "Sipak":
"Leto 1982 - leto XI. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije in XI. kongresa ZSM Jugoslavije - je za našo osnovno organizacijo ZSMS izrednega pomena. Mladinci naše osnovne organizacije so začutili, da je njihov delež pri delu delovne organizacije Sipak premajhen. Omeniti moram podatek, da je od vseh 191 zaposlenih delavcev v naši delovni organizaciji mladincev kar 73 ali 38 odstotkov. Normalno bi torej bilo, da je mladina pomemben činitelj poslovanja delovne organizacije Sipak, vendar vedno ni.
Kljub vsemu, lahko rečemo, da naša osnovna organizacija ZSMS letos ni delovala tako slabo. Predvsem v zadnjem času je njeno delo zelo zaživelo. Če pregledamo naše delo kronološko, lahko ugotovimo, da smo že prav v začetku leta začeli z akcijami. Ena najpomembnejših je prav gotovo bila udarniško delo pri izdelavi opreme za našo novo proizvodno halo. Mladinci smo pri tem delu izredno uspešno sodelovali in opravili kar 640 udarniških ur. Prav je, da omenim, da je bila mladina tudi nosilec krasitve nove proizvodne hale ob njenem odprtju, povezanem s proslavo 10-letnice dejavnosti naše delovne organizacije, ki se je prej imenovala Plastika.
Tudi na športnem področju smo bili prizadevni. Sodelovali smo v tekmovanju za Kajuhov pokal, o katerem pa kaže omeniti, da ga organizator ni dovolj resno organiziral in dobro izvedel. Nadalje, član naše osnovne organizacije, ki zavzeto deluje tudi v komisiji za SLO in ohranjanje tradicij NOB pri občinski konferenci ZSMS - Titovo Velenje, se je udeležil pohoda 'Po poteh XIV. divizije’. Le v poletnih mesecih je naše delo na športnem področju nekako zamrlo.
V začetku septembra smo se začeli intenzivno pripravljati na
Za letos imamo v načrtu še organizacijo praznovanja starega in novega leta, ki ga pripravljamo skupaj z našo sindikalno organizacijo. Sodelovali bomo tudi na problemski konferenci, ki jo organizira osnovna organizacija ZSMS Konovo. Na njej bomo mladi iz Sipaka spregovorili o delu in delovnih problemih naše osnovne organizacije ZSMS.
Naš akcijski program za prihodnje leto, ki je sedaj še v pripravi, bo tudi zelo obširen. Veliko pozornosti nameravamo posvetiti zlasti proizvodnim problemom v naši delovni organizaciji. Skupaj z osnovnimi organizacijami zveze komunistov in zveze sindikatov bomo nadalje poskušali čimbolj urediti odnose med delavci v naši delovni organizaciji. V ta namen imamo že za januar v načrtu organizacijo seminarja za člane predsedstva osnovne organizacije ZSMS in mlade komuniste v naši delovni organizaciji. V maju pa nameravamo organizirati problemsko konferenco, da bomo lahko ugotovili, katere od zastavljenih nalog smo izpolnili. Udeleževati se nameravamo tudi vseh akcij, ki jih prireja občinska konferenca ZSMS Titovo Velenje; to je pohoda po poteh XIV. divizije, tekmovanja za Kajuhov pokal, kviza 'Tito - revolucija - mir ’, štafete mlados ti in drugih. Seveda ne bomo pozabili tudi na delovne akcije; enega mladinca želimo evidentirati tudi v eno od delovnih akcij širšega družbenega pomena.
Naše sodelovanje z osnovno organizacijo ZSMS Konovo, ki smo se ga lotili letos, želimo še poglobiti in ga čimbolj razširiti. Prva akcija v okviru tega sodelovanja naj bi bila v februarju, in to kviz 'Pohod po poteh XIV. divizije’.
Tudi prirejanju proslav se v prihodnje ne bomo odrekli, saj opažamo, da zbujajo zanimanje in pohvale pri vseh delavcih v naši delovni organizaciji.
Upamo, da bomo lahko začeli izdajati tudi svoje glasilo, saj želimo in tudi moramo posvetiti čim večjo pozornost informiranju znotraj naše osnovne organizacije ZSMS, da bi se mladi v njej lahko čimbolj vključili v delo zveze socialistične mladine. Interes mladih za delo v osnovnih organizacijah ZSM je namreč na splošno zelo pičel in zato bomo temu vprašanju morali posvetiti v prihodnje kar največ pozornosti.
Seveda bomo spremljali tudi delo mladih delavcev Sipaka tako v samoupravnih organih kakor tudi organih ZSM, poleg tega pa želimo v prihodnjem letu iz vrst mladincev evidentirati tudi nekaj možnih novih kandidatov za opravljanje delegatskih nalog.
Prav je tudi, da ob tej priložnosti opozorim še na tale precej aktualen problem: že dalj časa govorimo o ustanovitvi koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS na ravni SOZD REK Titovo Velenje, vendar brez uspeha. To zadevo bo v prihodnjem letu vsekakor treba urediti, saj mladi v Sipaku menimo, da je prav to nerešeno vprašanje precej krivo za neskladno delovanje osnovnih organizacij ZSMS v našem kombinatu navzven.
Vsem mladincem in drugim delavcem v SOZD REK Titovo Velenje želim srečno in uspešno novo leto 1983! "
Štefanija HORVAT, predsednica mladine v delovni organizaciji "Elektrofiltrski elementi":
"V letu, ki se izteka, smo se v delovni organizaciji EFE zaradi nadalje zaostrenih gospodarskih razmer morali spopadati s precejšnjimi težavami in zato naši poslovni rezultati nikakor niso takšni, kot bi lahko bili drugače.
Planske naloge, ki smo si jih zadali, bomo izpolnili pri proizvodnji prašnatih gradbenih materialov, efelitnih ometov in elektrofiltrskih zidakov. Proizvodnja teh naših izdelkov bi lahko bila še večja, če nas ne bi pestile težave, kot so primanjkovanje in čezmerna fluktuacija delavcev, velike izgube delovnega časa zaradi bolniških dopustov članov delovnega kolektiva, izpad proizvodnje zaradi izredno slabega elektrofil trškega pepela, ki ga dobivamo iz TE Šoštanj in je osnovna surovina za našo proizvodnjo, pa tudi zamuda v aktiviranju naše razkladal-ne avtomatike zaradi pomanjkanja rezervnih delov.
Pri proizvodnji izolativnih zidakov - proizvodov, ki smo jih razvili sami in se že uveljavljajo na tržišču - letnega načrta ne bomo dosegli, in to predvsem zaradi zapoznelega uresničenja naložb vanjo, primanjkovanja delavcev in neustreznega dr o bilca za tehnološki proces izdelovanja teh zidakov.
Posebnih težav z nabavo rezervnih delov, osnovnih in drugih reprodukcijskih materialov sicer nismo imeli, vendar zaradi naših slabih izkušenj iz prejšnjih let smo rezervne dele in na-tron vreče, ki jih potrebujemo, nabavili že v začetku leta in si s tem občutno zmanjšali razpoložljiva obratna sredstva. To in poleg tega vlaganja v proizvodnjo izolativnih zidakov pa so tudi vzroki slabe likvidnosti, katere se je morala in se je še vedno mora otepati naša delovna organizacija. Za premostitev likvidnostnih težav smo si prizadevali tudi, da bi na vseh področjih naše dejavnosti zmanjšali porabo energije in reprodukcijskih materialov in dvignili fizično produktivnost, obenem pa dosegli čim večjo proizvodnjo. To se nam je tudi posrečilo, saj bo naša celotna letošnja proizvodnja po količini proizvodov druga največja v vseh 23 letih obratovanja naše tovarne. Žal pa še zdaleč nismo dosegli njej ustreznih finančnih rezultatov, to pa zato, ker je rast cen energije in materialov, ki jih potrebujemo, bila in je še vedno izven našega vpliva.
Z družbenopolitično in samoupravno aktivnostjo članov našega delovnega kolektiva smo lahko zadovoljni. Smo namreč majhen kolektiv, in le malo je v njem delavcev, ki ne opravljajo kakšne delegatske funkcije v delovni organizaciji ali izven nje, čeprav je naša kadrovska struktura zelo skromna in zato terja od nas tudi več energije za opravljanje delegatskih nalog kot v večjih,kadrovsko močnih organizacijah združenega dela. Kljub temu bomo sleherno delegatsko funkcijo morali v prihodnjem letu opravljati še bolj zavzeto in odgovorno, kajti le več samoupravljanja in enotnost delovnega kolektiva sta zanesljiva vzvoda za uspešno načrtovanje in uresničevanje načrtovanega gospodarjenja v združenem delu v skladu s stabilizacijskimi usmeritvami.
Naši glavni nalogi za naprej pa sta tudi iskanje novih tržišč za naše izdelke in skrb za kvaliteto naših proizvodov in storitev; ne nazadnje pa bomo morali več pozornosti posvetiti tudi idejnopolitičnemu izobraževanju naših delavcev.
Spričo razmer, zaradi katerih so naši sedanji proizvodi premalo akumulativni, in našega razvoja v preteklosti, zaradi ka-
terega imamo vseskozi probleme zaradi prenizke donosnosti naše dejavnosti, pa bo za nas odločilnega pomena, ali bomo v okviru SOZD REK Titovo Velenje sposobni združiti potrebna sredstva za načrtovano investicijo v razvoj naše dejavnosti, s katero si bomo izboljšali svoj proizvodni program, se rešili večnega problema zaradi nezadostne akumulacije in si tako zboljšali gospodarske rezultate.
Vsem delavcem naše delovne organizacije in vsem drugim delavcem v REK Titovo Velenje želim v novem letu veliko osebne sreče in mnogo delovnih uspehov! "
"Običaj je, da ob izteku starega leta analiziramo naše življenje in delo v njem in ugotovimo vse pozitivne in negativne rezultate, ki naj nam bi bili vodilo za ukrepanje v prihodnjem le tu.
Z rezultati poslovanja naše delovne organizacije - Tiskarne REK Titovo Velenje - z našo celotno ekonomsko, družbenopolitično in samoupravno aktivnostjo v minulem letu smo dokaj zadovoljni. Ni bilo sicer prav vse tako, kot smo si zamislili, pa vendar je očiten napredek na vseh teh področjih. Takoj pa moram opomniti, da smo letos poslovali tako kot večina organizacij združenega dela: v bistveno težavnejših gospodarskih razmerah. Dobave vseh vrst papirja, barv in še nekaterih dru g ih vrst repromateriala so bile izredno nezanesljive. Zaradi lastnih likvidnostnih težav in varčevalnih ukrepov pa so očitno tudi naročniki naših storitev in izdelkov, zlasti v drugi polovici leta, vse bolj omejevali naročila. Ne glede na to ocenjujemo, da se nam bo doseženi celotni prihodek v primerjavi z doseženim v letu 1981 povečal za prek 25 odstotkov, dohodek za prek 18 odstotkov, osebni dohodki pa približno za 16 odstotkov. Povečala se je tudi likvidnostna sposobnost naše delovne organizacije, saj med letom praktično nismo imeli težav zaradi primanjkovanja razpoložljivih obratnih sredstev -kljub povečanim zalogam surovin in drugih repromaterialov.
Med ovire, ki so nam povzročale in nam bodo še povzročale težave pri uresničevanju nalog, sodita vsekakor tudi nadaljnje obnavljanje in razširitev naših proizvodnih programov ob nespremenjenem številu zaposlenih delavcev. Pri skrbnejšem pregledu podatkov o razvoju naših proizvodnih zmogljivosti in razvojnih usmeritvah lahko ugotovimo, da so se naše delovne enote dokaj dobro razvile in da se je povečala njihova proizvodna zmogljivost, da pa verjetno v prihodnjem letu ne bo lahko ustvariti tolikšnega dohodka na delavca, kot ga potrebujemo za zadovoljevanje svojih potreb v neposredni družbeni porabi ter v razvoju. Zlasti se bojimo močnega vpliva rasti cen surovin in drugih repromaterialov, kije mi ne moremo in ne smemo spremljati niti v približno enaki stopnji.
V	letu, ki prihaja, se bomo zaradi vseh navedenih razlogov vsekakor morali preusmeriti v proizvodnjo, ki bo temeljila na relativno manjši porabi surovin in drugega reprodukcijskega materiala. Realizirati moramo torej proizvodnjo višje stopnje kvalitete, bolj razvito in specializirano delitev dela, obenem pa povečati izkoristek strojnih zmogljivosti in zmanjšati proizvodne stroške. Prav z ozirom na te potrebe, zlasti pa na potrebo po zagotavljanju likvidnosti, smo se že dogovorili za vrs to ukrepov, ki nam bodo ob pogoju, da jih bomo dosledno izvajali, omogočali poslovanje brez večjih motenj.
V	letu 1982 smo bili skoraj vsi zaposleni delavci v naši delovni
organizaciji vključeni v različne oblike samoupravnih, družbenopolitičnih in drugih družbenih aktivnosti. Od teh aktivnosti naj poudarim dopolnjevanje internih splošnih aktov, od temeljnih do izvedbenih, s katerim želimo doseči organizacijsko, pravno in dohodkovno preobrazbo delovne organizacije. Na področju družbenopolitičnega delovanja so nam sicer nekatere aktivnosti, kot na primer ustanavljanje mladinske organizacije, ostale še nenačete in se jih bomo morali lotiti v prihodnjem letu.
Delavci delovne organizacije REK Tiskarna Titovo Velenje gremo v novo leto - kljub vsem predvidenim stabilizacijskim omejitvam in težavam - optimistično. Takšen, realen optimizem in še več sodelovanja želimo delovnim kolektivom vseh organizacij združenega dela REK Titovo Velenje. Vsem zaposlenim delavcem v SOZD REK Titovo Velenje in njihovim družinskim članom pa želimo v prihodnjem letu - letu 1983 - veliko osebne sreče in zdravja! "
Franc LONČARIČ, predsednik sindikalne organizacije delovne skupnosti "Družbeni standard":
"Ob postanku, ko misli naglo preletijo prehojeno pot v minulem koledarskem letu, se spomini prepletajo z upanjem, doživeto s pričakovanim, opravljeno z načrtovanim. Kaj smo, kaj bi lahko in kaj bomo storili, da bi se delovni uspehi poistoveti li s cilji, načrti... ?
Delavci delovne skupnosti Družbeni standard smo v letu, ki mineva, večino nalog uresničili, čeravno z vsemi dosežki ne moremo biti zadovoljni. Spričo objektivnih težav - karakteris tičnih predvsem za čas, ko so bili napori celotne družbe usmerjeni v uspeh stabilizacije - katere so se kazale v težkih gospodarskih razmerah, pa so poslovni rezultati, ki smo jih dosegli, vredni veliko več, kot če bi jih dosegli v normalnih razmerah. Naše poslovanje je poleg hitrega spreminjanja cen, zlasti v prvem polletju, motilo predvsem pomanjkanje vrste potrošnik dobrin; od mesa, mesnih izdelkov, mleka, sira, kave pa vse do čistil in higienske galanterije. Velikokrat smo se dobesedno znašli pred vprašanjem, kaj dati za malico, iz česa pripraviti kosilo ali večerjo. Ti problemi so bili pereči v vseh naših delovnih enotah, od družbene prehrane do počitniških domov, in zato smo ob koncu leta resnično lahko zadovoljni, ker smo kljub vsem težavam opravili večino nalog tako, da abonenti, letovalci, stanovalci v naših samskih domovih in gos tje v naših gostinskih lokalih problemov naše delovne skupnosti niso zaznali, čeprav je priložnosti za to bilo dovolj. V letu, ki se izteka, smo namreč pripravili preko 1 800 000 hladnih in okrog 800 000 toplih obrokov hrane, organizirali počitniška letovanja za prek 8 000 delavcev našega kombinata in njihovih družinskih članov, skrbeli, da je skoraj 1 000 delavcev, ki stanujejo v naših samskih domovih, imelo zadovoljive bivalne razmere, in precej povečali količinski obseg gostinskih storitev v naših lokalih. Poleg vsega tega smo nadaljevali z začeto adaptacijo našega počitniškega doma v Fijesu, v celoti posodobili naš počitniški dom v Crikvenici in poskrbeli tudi za boljše bivalne razmere stanovalcev v našem najstarejšem samskem domu. Nadalje se lahko pohvalimo z uspešnim začetkom klubske aktivnosti v naših samskih domovih in še marsičim drugim.
Vse, kar smo dosegli, pa temelji na povečanih naporih vseh zaposlenih delavcev v naši delovni skupnosti in uspešni poslovni politiki, ki so jo vodili njeni samoupravni organi in politične organizacije. Zakaj nenehno smo se spopadali z rastjo stroškov, neustrezno organizacijo dela in izkoriščanjem de-
lovnega časa ter vsem drugim, kar nas je oviralo na poti od dobrega k še boljšemu. Zaradi tega pa so nas motile občasne pripombe o potrebi nadzora nad oblikovanjem predlogov sprememb cen naših izdelkov in storitev. Sploh je o postopku potrjevanja cen naših izdelkov in storitev treba reči, da je podoben zgodbi o "jari kači" in poteka tako, kot da bi dobavitelji stvari za nas tudi tisto, kar komajda imajo, bili pripravljeni dobavljati še na kredit.
Z vsemi naštetimi problemi se je ukvarjala tudi sindikalna organizacija naše delovne skupnosti. A ne samo s tem: nemalokrat smo v njej poleg poslovnih poskušali obravnavati tudi male človeške probleme. Problemov te vrste nikjer ni tako malo, še zlasti pa ne pri nas, kjer je skoraj v vseh delovnih enotah leto en sam delovni dan brez predaha in kjer se mnogokrat ’šiht’ ne konča pri neki legi kazalca na uri, ampak takrat, ko je opravljeno vse delo. Sicer pa kaj bi tarnali, saj noben delovni kolektiv, ki ve kaj hoče in kaj je njegova naloga, ne uide težavam. Zato pa tudi mirno čakamo leto, ki je pred nami, saj vemo, kaj nam prinaša, in kaj zmoremo.
Tako kot doslej se bomo torej tudi v bodoče vsem problemom odločno postavili po robu.
Vsem sodelavcem, članom delovnega kolektiva REK Titovo Velenje in njihovim družinam želim zdravo, uspešno in zadovoljno 1983. leto!"
Jerica ŠIPEK, predsednica mladine v delovni skupnosti "Avtomatska obdelava podatkov":
"Tudi v naši delovni skupnosti se leto 1982 izteka v znamenju povečanih prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo in izpolnitev načrtovanih nalog v letnem delovnem načrtu delovne skupnosti, in to dokaj uspešno, saj je naše celoletno delo obrodilo rezultate, ki bodo dobra osnova za nadaljnjo dejavnost naše delovne skupnosti.
Kljub številnim težavam pri izvajanju računalniških obdelav podatkov bomo v celoti izpolnili svoje storitvene obveznosti.
Svoj letni delovni načrt bomo ne le v celoti uresničili, temveč tudi presegli, saj smo v drugi polovici leta začeli obdelovati podatke tudi za novo temeljno organizacijo v našem kombinatu - TOZD Rudarski praktični pouk ali TOZD Izobraževanje v RLV, kakor se zdaj imenuje. Tudi kvaliteta našega dela, rezultatov naših računalniških obdelav podatkov, se je zvečala, saj je presegla lansko.
V poslovnem letu, ki mineva, smo morali v programe naših avtomatskih obdelav podatkov vključiti tudi številne spremembe in dodatke; v glavnem zaradi zakonskih sprememb (sprejet je bil na primer novi zakon o amortizaciji osnovnih sredstev), sprememb v zvezi s samoupravnimi splošnimi akti (jbračun minulega dela smo, recimo, morali razširiti na nadomestila, ki gredo invalidom, prišlo pa je tudi do nove odmere in poračuna teh nadomestil) in zaradi dodatnih zahtev uporabnikov naših storitev glede obdelav podatkov (te zahteve se nanašajo na ločitev kupcev od dobaviteljev, vključitev posebnih vrednosti analitične ocene zahtevnosti del in nalog v ESO, med mesečne spremembe planskih cen, pregrupiranje osnovnih sredstev, izdelavo obdelav tehnoloških postopkov za Sipak in izdelovanje številnih dodatnih preglednic podatkov).
Glavne težave pri delu pa nam je povzročala in nam še povzroča zastarela in premalo zmogljiva računalniška oprema in slaba kvaliteta neskončnih papirjev. Tudi zastarelo zajemanje po-
datkov, na računalniške kartice, nas je zelo oviralo v naših	lo takšno zaposlovanje novih delavcev nujno, da smo lahko za-
prizadevanjih za še kvalitetnejše delo.	varovali vse objekte, ki so nam zaupani v varstvo.
Letos smo začeli uresničevati tudi investicijo v novi računalniški sistem v našem kombinatu. Prvi lastni računalnik, vrste IBM S/l, smo v kombinatu že dobili in ga zdaj instaliramo. Ta računalnik bomo v prvi fazi prehoda na novi računalniški sistem uporabljali za kvalitetnejšo pripravo podatkov, ki jih bomo obdelovali z novim centralnim računalnikom kombinata -IBM S/4341.
Za novi računalniški sistem smo v skladu s planom investicije že poskrbeli tudi za izobraževanje delavcev, ki bodo delali pri njem , in urejevanje prostorov zanj.
Kljub dodatnim delovnim obremenitvam, zastarelosti in izrabljenosti naše sedanje opreme za avtomatsko obdelavo podatkov, slabi kvaliteti nekaterih reprodukcijskih materialov in drugim oviram je torej poslovno leto 1982 bilo za nas spodbudno. Zaradi sprejetja rebalansa našega letnega finančnega načrta, po katerem bomo deležni 14-odstotnega pribitka sredstev, računamo, da bomo leto 1982 tudi s finančnega vidika končali zadovoljivo, čeprav bodo sredstva, ki jih bomo porabili, kljub rebalansu nekoliko presegla predvideni znesek. Posebno pomemben delež pri tem bo imela najemnina za naš sedanji računalnik, in sicer zato, ker jo plačujemo v ameriških dolarjih, ki jim dinarska vrednost nenehno raste.
K temu pregledu našega letošnjega dela in poslovanja kaže dodati še, da zaradi tega, ker še ne vemo natančno, kako bo z uvozom še manjkajoče opreme za novi centralni računalnik v našem kombinatu, v naši delovni skupnosti še nismo zaposlili dveh predvidenih dodatnih delavcev, prihodnje leto pa ju bomo po vsej verjetnosti le zaposlili, da bi tako lahko pospešili naš prehod na izkoriščanje nove računalniške opreme tudi z novimi programi avtomatskih obdelav podatkov, saj to bo možno, ker bo novi računalniški sistem veliko bolj zmogljiv, kot je sedanji.
Prihodnje leto bo za nas sploh najtežje, saj se bomo morali spopadati še z ostrejšimi gospodarskimi razmerami, obenem pa realizirati načrtovani zagon novega računalniškega sistema v našem kombinatu, ki bo terjal od vseh delavcev v naši delovni skupnosti izredne delovne napore.
Vsem delavcev v REK Titovo Velenje želim veliko osebne sreče in mnogo delovnih uspehov v letu 1983! "
Roman GOLČER, predsednik sindikalne organizacije delovne skupnosti "Zavarovanje":
"Nekaj o rezultatih dela - družbenopolitičnega, samoupravnega, zavarovalnega - pa o poslovanju in delovni problematiki naše delovne skupnosti nasploh v letu 1982 ter reševanju njene delovne problematike in delovnem načrtu za leto 1983 naj povem ob prehodu iz starega v novo leto!
Zaradi intenzivnega zaposlovanja v drugem polletju imamo v naši delovni skupnosti tudi večje število delavcev, ki niso bili deležni seminarjev za seznanjanje z določili zakona o posesti in nošenju orožja in ukrepi o varnosti pred požari; le individualno so bili ti naši delavci seznanjeni z določili tega zakona in ukrepi o varnosti pred požari - prek posameznih vodstvenih delavcev v naši delovni skupnosti. V sindikalni organizaciji delovne skupnosti Zavarovanje menimo, da bi vsi naši delavci morali biti deležni teh seminarjev, in čutimo dolžnost, da to pomanjkljivost čimprej odpravimo, kajti le tako bomo uspešno in kvalitetno opravljali dela in naloge v svoji dejavnosti. Posebno to velja za opravljanje naših del in nalog v energetskih delovnih organizacijah REK Titovo Velenje, katerih dejavnost je posebnega družbenega pomena.
Problematična je tudi starostna struktura naših delavcev; ne toliko z vidika, da imamo veliko delavcev že precej starih, kakor zaradi tega, da imajo starejši delavci sorazmerno dolg letni dopust, da so pogosto tudi na bolniškem dopustu in da ima jo - ker so večina še rudarski invalidi - tudi različne telesne okvare in s tem nezadostne delovne zmožnosti za opravljanje nekaterih del in nalog v naši dejavnosti. Sploh je pri nas delež invalidov med vsemi zaposlenimi delavci še vedno zelo velik; nekoliko se je zmanjšal le letos v drugi polovici leta, ko smo začeli uresničevati dogovor, da bomo v naši delovni skupnosti v bodoče nanovo zaposlovali pretežno zdrave in mlajše delavce, da bi tako zagotovili kvalitetnejše opravljanje njenih storitev. Vendar ob tem kaže takoj opozoriti, da se takšnih ljudi udeleži naših razpisov sicer dosti, vendar jih večina ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Kljub temu bomo vztrajali pri omenjenem dogovoru.
Poleg rednega zavarovanja objektov smo med letom vsak mesec opravljali tudi zavarovanje pri dvigu, prevozu in izplačilu osebnih dohodkov v našem kombinatu, po naročilu pa še druga zavarovalna dela.
V letu 1982 smo bili zelo aktivni tudi pri obrambno-varnostnih pripravah znotraj in izven naše delovne skupnosti.
Delovanje naših samoupravnih organov pa žal ni takšno, kakor si ga želimo. Svobodna menjava dela med nami in delavci drugih organizacij združenega dela v REK Titovo Velenje tudi še ni zaživela dovolj skladno z določili družbenih normativnih aktov. Pogrešamo tudi več sodelovanja med vodstvenimi delavci v naši in drugih OZD v kombinatu. Poskrbeti bomo morali tudi za izdelavo predloga osnov in meril stimuliranja dobrega dela naših delavcev in za zmanjšanje števila odsotnosti delavcev od dela zaradi bolitiških dopustov. To bo vsekakor nujno, saj ne moremo pričakovati bistvenega napredka pri stabiliziranju gos podarstva, če bomo še naprej delavca, ki svoje delo opravlja dobro in vestno, nagrajevali skoraj enako kot slabega delavca.
Vse to nas torej čaka v prihodnjem letu in v zvezi s tem kup problemov, ki jih bo treba reševati sproti in jih vseh sami ne bomo mogli rešiti. Tak problem je na primer tudi opremljenost naših delavcev. Naša sedanja delovna oprema še zdaleč ne ustreza namenu. To velja tudi za nekatere ograje okoli objektov v našem kombinatu. Čeravno se delavci v naši delovni skupnosti večinoma vsi z vso resnostjo zavedamo, kako odgovorne naloge opravljamo in da se v sedanjih stabilizacijskih bitkah z materialnega vidika za nas kaj dosti ne more spremeniti, si vendar želimo, da bi v letu, ki prihaja, o vseh nalogah, ki jih že imamo zastavljene, in nalogah, ki jih bomo dobili še dodatno, ne samo govorili, ampak jih tudi uresničili.
Delovna skupnost Zavarovanje je v letu, ki odhaja, opravljala zavarovanje v vseh združenih organizacijah v SOZD REK Titovo Velenje. V svoji dejavnosti smo imeli težave s kadrovskim pokrivanjem del in nalog, ki jih moramo opravljati in opraviti. Primanjkovanje delavcev v delovni skupnosti je bilo zlasti pere če v prvem polletju. V drugem polletju smo z intenzivnim zaposlovanjem novih delavcev to delovno oviro deloma odpravili. Glede na to, da nadurnega dela ne smei 'o več opravljati, je bi-
Srečno, zdravo in delovno uspešno leto 1983 želim vsem delavcem v našem kombinatu!"
Franc KARLIČ , predsednik mladine v delovni skupnosti "skupne službe SOZD REK Titovo Velenje":
"Izteka se leto 1982. Prehod iz starega v novo leto je čas, ko
Predsednik mladine v skupnih službah naše sestavljene organizacije - Franc Karlič
analiziramo delo in poslovanje v preteklem letu. V delovni sku pnosti skupnih služb našega kombinata lahko trdimo, da smo zastavljene naloge uspešno opravili. Menimo, da se uspešnost našega dela in poslovanja kaže tudi v rekordnem odkopu lignita v RLV in rekordni proizvodnji električne energije v TE Šoštanj kakor tudi v proizvodnji in storitvah drugih združenih organizacij v REK Titovo Velenje. Pri poslovanju smo imeli tudi težave, vendar takšne, ki so bile značilne domala za celotno naše gospodarstvo. Od naših težav naj omenim predvsem tržno problematiko in v zvezi z njo posebej težave pri uvozu repro-materiala in opreme. A tudi te težave smo s skupnimi močmi kolikor toliko uspešno reševali, saj razen v nekaterih primerih ni prišlo do večjih zastojev v proizvodnji in opravljanju storitev naših delovnih organizacij.
Na razvojno-tehničnem področju del in nalog naše delovne skupnosti se zelo občuti premajhna kadrovska zasedba. Vendar namesto da bi se kadrovska zasedba na tem področju zboljševa -la, se celo slabša. Kaj je vzrok temu? Verjetno bi se morali enkrat odkrito in temeljito pogovoriti o položaju tega področja del in nalog naše delovne skupnosti in sprejeti tudi kakšen res nično veljaven sklep.
Na področju pripravništva smo v naši sestavljeni organizaciji uresničili pravno-normativni vidik poteka te kadrovsko-izob-raževalne naloge. Sprejet je bil pravilnik o pravicah in obveznostih pripravnikov v organizacijah združenega dela REK Titovo Velenje. Storjen je bil tudi premik v pripravi programov, po katerih mora potekati delo in usposabljanje pripravnikov. Začel se je tudi proces proizvodnega dela učencev, o katerem smo dobili pohvalno mnenje zavoda za šolstvo SR Slovenije in republiške gospodarske zbornice. Naši delavci so nadalje sodelovali pri kadrovanju učencev za rudarske poklice za novo šolsko leto in so svoje delo uspešno opravili.
Ob prehodu na drugače razporejen delovni čas pa se je pojavilo nekaj problemov, vendar smo jih z medsebojnim razumevanjem uspešno rešili.
Naša želja za leto 1983 je, da bi uspešno opravili naloge, ki so nam jih zadale druge organizacije združenega dela v REK Titovo Velenje.
Vsem delavcem v sestavljeni organizaciji združenega dela Rudar sko-elektroenergetski kombinat Titovo Velenje želim za leto 1983 mnogo delovnih uspehov, tovariške medsebojne odnose in obilo osebne sreče! "
Ivan BOŽIČ, predsednik delavskega sveta delovne organizacije APS:
"Izteka se leto 1982, ki je bilo polno težav in obenem zadovoljstva, da težave uspešno premagujemo.
Srečni smo, da smo kljub izredno zaostrenim gospodarskim
razmeram nemoteno opravljali svoje delo; da nismo imeli več jih zastojev.
Izredno pomanjkanje rezervnih delov, gum, v drugi polovici leta pa tudi goriva, je terjalo od slehernega našega delavca izredno varčnost, iznajdljivost in odrekanje. Pri tem pa nismo zanemarjali razvoja naše delovne organizacije.
Obnovili smo vozni park, seveda v okviru naših zmožnosti,
V soboto, 11. decembra, ob 8. uri je bila v Prešernovi 1 v Titovem Velenju konstitutivna seja stalne konference osnovnih organizacij zveze komunistov v našem rudniku. Na njej je kon ferenca po uvodni razpravi in odzivih posameznih udeležencev seje nanjo sprejela skupne usmeritve za delo osnovnih organizacij zveze komunistov v rudniku, nato pa izvolila svoje predsedstvo v sestavi: Jurij TOVORNIK, Zdravko KOREZ, Avgust UMEK, Mitar POPOVIČ , Anton ZEMLJAK, Djordje VEJNOVIČ , Slavko HOMAN, Franc PLANINC, Drago BIZJAK, Franc DRUKS, Franjo BUJAN, Ivan ČULJAK, Srečko MEH in Ivan MEŠELJ.
Več o tem političnem sestanku prihodnjič!
Na slikah: udeleženci seje med poslušanjem uvodne razprave, ki jo je pripravil Franc Druks.
odprli pa smo tudi servis za motorna vozila, ki ima status pooblaščenega servisa Crvene zastave.
Pri vsem tem so glavno besedo imeli samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, ker je le nenehni razvoj samoupravljanja in zavesti delavcev zagotovilo za naš nadaljnji razvoj.
Leto, ki je pred nami, bo težko, vendar do sedaj doseženi rezultati so garancija, da lahko premagamo tudi bodoče težave.
Vsem delavcem REK Titovo Velenje želim srečno novo leto!"
Udeleženci seje koordinacijskega odbora osnovnih organizacij zveze sindikatov v našem kombinatu 19. novembra o vprašanjih razvojnih usmeritev kombinata
RLV bo živel vsaj še 40 let
Nadaljevanje in konec zapisa iz Informatorja št. 28/82
Razmišljanje o razvoju naše sestavljene organizacije terja raz mišljanje o njenem kratkoročnem in razmišljanje o njenem daljšeročnem razvoju. Torej je to dvojna naloga, tej nalogi pa delovna skupina, ki smo jo postavili na ravni sestavljene orga nizacije za izdelavo pregleda urejenosti razvojnih vprašanj po delovnih organizacijah znotraj nje, v celoti ni kos.
Glede kadrov za razvojna dela in naloge in prečiščenja razvojnih zamisli po delovnih organizacijah znotraj SOZD pa bi ta skupina lahko nekaj naredila, saj je tudi razvoj posamezne delovne organizacije v SOZD stvar SOZD.
Vedno smo imeli škodo, kadar smo govorili o preusmerjanju ljudi iz rudarstva, saj rudarstvo v Šaleški dolini ima še perspektivo: RLV bo živel vsaj še 40 let. ..
Sicer pa je ubrana pot delovne skupine, o kateri je tekla beseda, dobra, ker je njen cilj, da vidimo, koga in kaj za razvoj po delovnih organizacijah v našem kombinatu že imajo.
Ljudi v tej delovni skupini, ki - kot smo slišali - nimajo časa za delo v njej, pa je treba zamenjati z drugimi - takimi, ki bodo pomagali zbrati, kaj naš kombinat glede razvojnih potreb lahko predvideva in zajame potem v predlog razvojnega programa.
Kar se tiče nas v EFE, res ne kaže razmišljati: RLV še bo - ne bo ga več, ker ko ga ne bo, tudi naše delovne organizacije ne bo več, saj nam bo presahnil vir oskrbe z našo osnovno surovino - elektrofiltrskim pepelom.
Ob taki razumljivi omejitvi našega razmišljanja z ozirom na surovinsko osnovo naše dejavnosti pa moram o njeni razvojni problematiki reči, da bi se je morali lotiti bolj smelo, tudi z večjimi naložbami na osnovi združevanja sredstev v okviru REK Titovo Velenje v nove, bolj akumulativne proizvodne programe, kot jih imamo sedaj.
Razvoj z drobnimi koraki, s katerimi gremo naprej že od leta 1977 - ker za drugačnega sami nismo imeli in nimamo možnosti - nas namreč ni pripeljal nikamor; životarimo pač.
Veliko smo že govorili o razvojnih programih in usmeritvah delovnih organizacij v kombinatu, o tem, koliko smo jih že uresničili, pa bolj malo!
Razvojni programi in usmeritve združenih organizacij v naš kombinat obstajajo, zato naj sindikat dobi pregled čeznje v pismeni obliki!
Za delovno organizacijo TE Šoštanj je bilo rečeno, kot da glede njenega razvoja nimamo več kaj govoriti, pa moramo: o zamenjavi njenih starih proizvodnih kapacitet se bomo morali pogovarjati bolj odločno, saj je v skladu s smernicami našega družbeno-ekonomskega razvoja.
Pri izkoriščanju zalog lignita v Šaleški dolini bo tudi treba iti v razvoj - prek 4,7 milijona ton na leto!
V te smeri bi moral iti glavni razvoj našega kombinata.
Na osnovi teh stališč je koordinacijski odbor sprejel sklep:
"Delovni skupini za izdelavo pregleda razvojnih programov in usmeritev delovnih organizacij v kombinatu naj zagotovijo udeležbo vanjo imenovanih predstavnikov na njenih sejah poslovodni delavci.
Delo te komisije naj bo usmerjeno tako v proučevanje vprašanj kratkoročnega kakor tudi daljšeročnega razvoja SOZD REK Titovo Velenje. S teh dveh vidikov naj pregledajo svoje razvojne programe in usmeritve tudi v RLV in TE Šoštanj.
O teh vprašanjih bo koordinacijski odbor ponovno razpravljal po novem letu."
Uredništvo
STANJE V IZGRADNJI NADOMESTNIH OBJEKTOV ZA OBJEKTE SEDANJEGA INDUSTRIJSKEGA SREDIŠČA JAME PRELOGE RUDNIKA LIGNITA TITOVO VELENJE
Razgovor z diplomiranim inženirjem rudarstva BORISOM DOLANCEM, vodjo investicijske službe, in diplomiranim ekonomistom MITJEM JENKOM, vodjo komercialno-finančnih investicijskih del v DO REK Rudnik lignita Titovo Velenje
Tak razgovor o izgradnji teh objektov (na kratko jih imenujemo nadomestni objekti Preloge ali še krajše kar N OP), kot ga objavljamo tokrat, smo v naših internih glasilih nazadnje objavili letos marca, in to tudi v Rudarju, torej že pred več kot devetimi meseci. V njem je bilo med drugim rečeno, da je uresničevanje posameznih delov naložbenega programa za izgradnjo NOP - natančneje, posameznih delov v maju 1980 narejenega aneksa (dodatka, dostavka) 1 k prvotnemu naložbenemu programu za izgradnjo teh objektov (iz marca 1978), ki se nanaša na izgradnjo nadomestnih jamskih gradbenih objektov, nadomestnih zunanjih gradbenih objektov, nabavo in montažo opreme zanje ter preostala naložbena dela in stroške -sicer v zamudi, vendar te zamude še niso kritične. Poleg tega je bilo v njem rečeno, da nosilce izvajanja tega programa skrbi tudi kronično primanjkovanje finančnih sredstev za njegovo uresničevanje in da se to kaže tudi v tem, da bi za letos moralo biti v ta namen zagotovljenih 1 500 milijonov dinarjev, zagotovi jenihpa jih je bilo le 1 020 milijonov.
Glede na vse to je vsekakor prav - posebno še, ker smo pri koncu leta - da na podoben način ponovno pogledamo, kaj je novega pri izgradnji teh objektov.
Rudar: Vemo, da je problematika izgradnje NOP obširna, kljub temu pa povejte le,k^j je pri njej zdaj bistveno novega!
Dolanc: Že v razgovoru, ki je izšel v letošnji marčni številki Rudarja, je bilo rečeno, da izgradnja posameznih nadomestnih objektov Preloge ne poteka v skladu z mrežnim planom celotne izgradnje teh objektov, ki smo ga izdelali leta 1979. To pa žal še vedno drži in je poleg treh povsem novih okoliščin terjalo tudi izdelavo novega plana izgradnje NOP.
Novi plan - kakor tudi letos v oktobru in novembru narejena analiza problematike izgradnje NOP, na kateri ta plan temelji -je delo investicijske službe v razvojno tehničnem sektorju skupnih služb RLV, upošteva pa tele povsem nove okoliščine:
1.	izdelavo študije "Rušenje površine (na območju sedanjega varnostnega stebra 16) zaradi odkopavanja premoga v jami Pesje",
2.	precejšen izpad energetskih sredstev, ki so za nadaljnjo nepretrgano izgradnjo NOP neobhoden vir financiranja, ter
3.	pridobljene izkušnje pri uresničevanju starega mrežnega plana izgradnje NOP, ki terjajo postavitev daljših rokov za nadaljnje projektiranje in izgradnjo NOP.
V zvezi z novim planom izgradnje NOP, ki v bistvu pomeni prestavitev v starem planu postavljenega roka za dokončanje celotne izgradnje NOP za dve leti naprej, kaže povedati še tole!
V študiji "Rušenje površine zaradi odkopavanja premoga v jami Pesje" je predvidena dinamika rušenja vseh važnejših objektov sedanjega industrijskega središča jame Preloge, in sicer transformatorske postaje (začetek rušenja leta 1986), kopalniške zgradbe (začetek rušenja leta 1987), upravne zgradbe, reševalne postaje in poslopja klasirnice (začetek rušenja leta 1988), poslopja, v katerem je izvažalni stroj, izvažalne-ga jaška Preloge ter poslopij, v katerih sta remontna delavnica in skladišče (začetek rušenja leta 1989).
Vendar tako zastavljeni plan rušenja teh objektov bomo uresničili le v primeru, da bo odkopavanje premoga v stebru 8 (jame Pesje) potekalo tako kot sedaj: v samo eni etaži, sicer pa bo dinamiko rušenja treba spremeniti.
Po predvideni dinamiki je torej do začetka rušenja teh objektov še sorazmerno daleč, toda kljub temu bomo z izgradnjo NOP morali, kolikor se bo le dalo, pohiteti, ker nimamo narejene analize o vplivih odkopavanja premoga v vzhodnem delu jame Preloge na površino industrijskega središča te jame.
Eden od glavnih vzrokov zamud pri izgradnji NOP je vsekakor primanjkovanje finančnih sredstev. Podobno primanjkovanje finančnih sredstev, do kakršnega je predvsem zaradi še do danes nepodpisanega dodatka h kreditni pogodbi za aneks 2 investicijskega programa za izgradnjo NOP prišlo letos, se bo ponovilo tudi prihodnje leto.
Zaradi teh okoliščin je poslovni odbor ISE (interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije) zavezal vse investitorje, da ocenijo možnosti za premaknitev posameznih faz izvajanja investicijskih programov na poznejše obdobje. To pa je bil tudi vzrok, da smo se pri nas odločili, da bomo na poznejše obdobje prestavili izgradnjo nekaterih nadomestnih jamskih objektov Preloge, kot na primer remize za lokomotive, skladišča razstreliva in črpališča s progami za zbiranje vode. Od nadomestnih zunanjih objektov pa bomo premaknili na poznejše obdobje izgradnjo hale za popravilo jamskega podporja, žage in njenih pomožnih prostorov, delavnic zunanjih obratov, garderob in kopalnice za delavce klasirnice, odprtih skladiščnih prostorov, cestnega priključka do ventilatorske postaje, industrijskih ozkotirnih železniških prog z remizo na jašku Nove Preloge in ureditev zelenic v Pesju in v Novih Prelogah.
Jenko: V zvezi s primanjkovanjem sredstev za izgradnjo energetskih objektov bi rad dodal še to, da bo sedanji srednjeročni investicijski plan slovenskega elektrogospodarstva v prvih'dveh letih srednjeročnega obdobja finančno uresničen le v višini 30
Novo križišče v okviru izgradnje NOP na koti -47 v vzhodnem, še ne do kraja izdelanem prekopu prekopne zveze z izvažalnim jaškom Nove Preloge (imenujejo ga tudi žep) je zgrajeno in je v njem treba le še dokončati montažo opreme.
V podobni fazi izgradnje kot križišče na prejšnji sliki je tudi prvi prečnik v jamskem delu Novih Prelog.
Opravljen je že tudi preboj podzemlja za srednji prekop prekopne zveze z izvažalnim jaškom Nove Preloge, pri katerem so sodelovali tudi delavci iz Geološkega zavoda v Ljubljani, ki jih nekaj vidimo tudi na tej sliki.
odstotkov, ob upoštevanju načrtovanih letnih dinamik financiranja pa še znatno manj.
Z ozirom na to, da bodo viri sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov močno okrnjeni tudi prihodnje leto, je poslovni odbor ISE sprejel vrsto ukrepov. Poleg ukre -pa za premaknitev rokov izgradnje manj pomembnih objektov, o katerem j e prejle govoril že inženir Dolanc, je na primer sprejel sklep, da morajo vsi investitorji - poleg že uveljavljenega
poslovanja z menicami-pri sklepanju pogodb z izvajalci del in dobavitelji opreme za energetske objekte doseči čim večji obseg kreditiranja, bančni službi pa je dal nalogo, da zaostri kri terije pri pregledovanju pogodb in izdajanju garancij.
Seveda pa je primanjkovanje investicijskih sredstev za izgradnjo različnih energetskih objektov po pomenu različno, vendar pri zagotavljanju investicijskih sredstev ima poleg dokončevanja jedrske elektrarne v Krškem in graditve HE Solkan izgradnja objektov za pridobivanje primarne energije nesporno prednost.
Toda zagotovljena energetska sredstva za graditev N OP v letu 1983 so kljub temu v primerjavi s potrebnimi manjša kar za 46 odstotkov, saj bi po začasnem planu graditve N OP za leto 1983 potrebovali za 1 902 milijona dinarjev energetskih sredstev, zagotovljenih pa jih imamo samo za 1 030 milijonov dinar jev. Poleg teh sredstev pa lahko računamo še na komercialne kredite, s katerimi bi se nam navedeni znesek povečal približno za 20 do 25 odstotkov. Po dosedanjih izkušnjah namreč ugotavljamo , da približno polovica izvajalcev gradbenih del in dobaviteljev opreme pristaja na izvajanje nalog na kredit v višini od 20 do 50 odstotkov vrednosti sklenjenega posla.
Zaradi tako zoženih finančnih možnosti in poleg njih zaradi upoštevanja omenjenega sklepa poslovnega odbora ISE in dosedanjih zamud pri izgradnji NOP pa je realni rok za dokončanje celotne izgradnje NOP: konec leta 1987!
Rudar: Kako pa bo zaradi tolikšnih sprememb v uresničevanju investicijskega programa za izgradnjo NOP in z njimi tudi sprememb v načrtih za sproščanje zalog lignita v varovalnem stebru 16 jame Preloge za izkoriščanje lahko RLV še naprej izpolnjeval svojo proizvodno obvezo v višini 4,7 milijona ton lignita na leto?
Jenko: Zmanjševanje proizvodnje v stebru 8 jame Pesje zaradi teh sprememb, saj ta steber meji na varnostni steber za objekte, ki jih bomo nadomestili, bomo poskušali izravnati z večanjem odkopa na drugih odkopnih poljih RLV, in to tako, da bomo začeli povečevati stopnjo mehaniziranosti odkopavanja, kakor smo predvideli v investicijskem programu "Povečanje mehaniziranosti proizvodnje premoga v RLV". Sredstva za izvajanje tega programa so že zagotovljena; zagotovil jih je poslovni odbor ISE, in sicer na svoji zadnji, po vrsti 47. seji, ki je bila 19. oktobra. Cilj tega programa pa je, da do leta 1985 nabavimo in aktiviramo skupno za 470 metrov odkopne dolžine novega jamskega hidravličnega podporja in tri viseče tračne proge v skupni dolžini 6 000 metrov.
Predračunska vrednost te naložbe znaša 1 329 milijonov dinarjev. Torej je to razmeroma zelo velika investicija, vendar zaradi sprememb, do katerih je prišlo v uresničevanju izgradnje NOP, nujna. Ob tem pa kaže opozoriti še na tole!
Predračunska vrednost NOP znaša zdaj, po aneksu 2 k investicijskemu programu za njegovo izgradnjo, okrog 641 milijard starih dinarjev (po cenah iz leta 1980 pa je znašala le okrog 334 milijard starih dinarjev - op. ur.).
Poleg teh dveh investicij, v izgradnjo NOP in povečanje stopnje mehaniziranosti RLV, ki sta v izvajanju, pa smo v srednjeročnem planu RLV 1981-1985 predvideli, da bomo do leta 1985 začeli izvajati še nekatere druge investicijske programe, od katerih naj omenim program za odpiranje jame Šoštanj, za izvajanje katerega že pripravljamo investicijsko - tehnično dokumentacijo. Spričo tako obsežnih nalog investicijske službe RLV pa menim, da bi morali investicijski problematiki v RLV namenjati še več pozornosti, in to tudi z vidika pridobivanja ustrezno usposobljenih novih strokovnih kadrov za investicijska dela. V investicijski službi RLV kljub temu, da vodi celotno izgradnjo NOP, namreč še vedno nismo zaposlili prepotrebnih predvidenih treh dodatnih delavcev; da ne poudarjam še vprašanja kadra za vodenje uresničevanja programa za povečanje stopnje mehaniziranosti RLV, saj za ta dela in naloge pripravljamo šele organizacijsko-kadrovsko shemo.
Rudar: Do kakšne stopnje pa so že izgrajeni in kdaj bodo dokon čani posamezni nadomestni objekti Preloge?
Dolanc: To, zakaj zamud pri izgradnji nadomestnih objektov Preloge glede na prvotni program izgradnje ne moremo izravnati do leta 1985, smo že razčistili. Sicer pa na osnovi rezultatov že omenjene analize v tem razgovoru in podatkov iz novega plana izgradnje teh objektov lahko v odgovor na to vprašanje navedem tole:
Nadomestni jamski gradbeni objekti Preloge
-	Obseg opravljenih del pri globljenju izvažalnega jaška Nove Preloge je 70-odstoten, globljenje do globine 422 metrov pa bo končano v oktobru prihodnjega leta.
-	Dela pri izdelavi prekopne zveze z izvažalnim jaškom Nove Preloge, ki vključuje vzhodni in zahodni prekop s presekoma po 15 kvadratnih metrov, so izvedena v obsegu 20 odstotkov; srednji prekop, s presekom 26 kvadratnih metrov, pa bomo začeli graditi v prvem četrtletju prihodnjega leta, medtem ko je rok za dokončanje vseh treh prekopov avgust 1985.
-	Izgradnja nadkopov v smeri izvoza Pesje je 90-odstotna, dokončana pa bo marca prihodnjega leta.
-	Globljenje značilnega jaška Šoštanj je končano, izvajalec del pri jašku pa sedaj opravlja hidroizolacijska dela na njegovi oblogi.
-	Nadkopne zveze z značilnim jaškom Šoštanj so dokončane.
-	Remize za lokomotive še nismo začeli graditi, dokončana pa mora biti do konca leta 1985.
-	Tire za lokomotivske proge bomo gradili postopoma od junija 1983 do avgusta 1985. leta.
Nadomestni zunanji gradbeni objekti Preloge
-	Strojnice za prevažalni stroj, jeklenega stolpa nad prevažal-nim jaškom Nove Preloge in temeljev za ta stolp še nismo začeli graditi, ker postopek nostrifikacije - priznanja veljav nosti prevodov projektov tujih projektantov v slovenščino po JUS za te objekte - in dodatno projektiranje teh objektov še nista končana.
-	Temelji za jekleni stolp bodo končani maja 1984, strojnica za prevažalni stroj in jekleni stolp decembra 1984, montažna dela pa leta 1985.
-	V fazi projektiranja je tudi kompresorska postaja, ki bo zgra jena avgusta 1984, montaža opreme v njej pa končana decembra 1984.
-	Ventilatorska postaja v Šoštanju, ki je sedaj v izgradnji, mo ra biti zgrajena do konca leta 1983, opremljena pa do konca julija 1984.
-	Zgradba RTP v Novih Prelogah je dokončana, opremljena pa bo do junija 1983.
-	Garderobe in kopalnice za jamske delavce ter avtobusna postaja v Novih Prelogah so sicer zgrajene, opremljene pa bodo prihodnje leto do julija.
-	Upravna zgradba jamskih TOZD je zgrajena in bo še letos opremljena.
Kar se tiče izgradnje preostalih nadomestnih zunanjih gradbenih objektov pa nam v investicijski službi RLV zbuja največ skr bi problematika projektiranja kompleksa objektov na področju Pesja za uvedbo nove tehnologije drobljenja in Masiranja lignita, in sicer zaradi tega, ker bo to delo zelo zahtevno in -kar nam še zlasti zbuja skrb - dolgotrajno. Poleg tega še tudi nismo pripravili predloga za izbiro izvajalca projektiranja, vendar upamo, da bo letos do konca leta ta naloga že za nami; tako kot je v zvezi s to nalogo že za nami izdelava projektne naloge na osnovi usklajenega tehnološkega projekta investicijskega programa, uskladitev te naloge z bodočim uporabnikom teh objektov in sprožitev postopka za zbiranje kandidatov za izvedbo projektiranja kompleksa teh objektov.
Po izbiri za investitorja najugodnejšega izvajalca projektiranja pa pride na vrsto postopek za sklenitev pogodbe o projektiranju, nato podpis pogodbe, potem pa je treba dobiti še soglasje za začetek projektiranja ter bančno garancijo. Torej je to dolg
postopek,saj je redkokdaj končan prej kot v treh mesecih, projektiranje tako kompleksnih objektov, kot so zamišljeni ti naši novi objekti za drobljenje in klasiranje lignita, pa ne prej kot v kakih 10 mesecih.
Potem ko bo projektant opravil svojo nalogo, pridejo na vrsto re vizija (pregled in včasih po njem tudi sprememba) projekta, postopek pridobivanja raznih soglasij in gradbenega dovoljenja, razpis za izvajalce projektiranih del, izbira za investitorja najugodnejšega izvajalca - in tako naprej kot pri postopku za izvedbo projektiranja.
Skratka, le redkokdaj mine manj kot 17 mesecev od izdelave projektne naloge do začetka izgradnje projektiranega objekta. Glede na to pa lahko računamo, da bo izgradnja nove klasirni-ce in drobilnice v Pesju končana v decembru leta 1985, montaža opreme pa leto dni pozneje, torej v decembru leta 1986.
Precej manj pa nas skrbi izgradnja železniških in kamionskih ramp, skladišča cementa, apna in drugega materiala ter glavnega skladišča materiala, saj so vsi ti objekti že v izgradnji in bodo predvidoma dokončani do marca prihodnjega leta; le montaža opreme v glavnem skladišču se bo zavlekla do junija 1984.
Tudi most čez reko Pako v Novih Prelogah je že v izgradnji, končan pa bo aprila prihodnje leto.
Železniški tiri so v fazi oddaje del, dokončanje spodnjega in zgornjega ustroja industrijske proge pa Je predvideno za december 1983.
Hala za popravilo jamske mehanizacije še ni v izgradnji, vendar gradbena dela morajo biti končana do junija 1985.
Opremo za jamski lokomotivski prevoz bomo začeli nabavljati junija 1984 in jo postopoma nabavili do junija 1986. V podobnem časovnem okviru bo potekala tudi montaža izvažalnih trakov; in sicer traka 50 decembra 1983, trakov 60, 70 in 80 pa od januarja 1984 do junija 1986.
In če povem še to: kable za primarno električno omrežje v Novih Prelogah bomo naročili aprila 1983, dobili in postopno montirali pa jih bomo predvidoma v obdobju od januarja 1984 do junija 1986. /Pripravil Bojan Ograjenšek/
Ob rudniškem ugrezninskem jezeru v Titovem Velenju gradimo novo rekreativno-gostinsko središče "Jezero"
Delavci našega kombinata in drugi občani Titovega Velenja, ki jih pot vsak dan ali občasno vodi po industrijski cesti mimo rudniškega ugrezninskega jezera, ki mu pravimo Plevelovo jezero, se vse pogosteje ozirajo proti gradbišču, kjer naš kombinat gradi nadomestni rekreativno-gostinski center za objekte restavracije "Jezero", ki jih je doletela usoda rušenja zaradi odkopavanja zalog lignita v škalskem delu šaleške premogovne kadunje.
Poslopje novega gostinskega objekta "Jezero" na zunaj že kaže podobo, ki bo ob izgradnji skupaj z urejeno okolico in športnimi igrišči polepšala ta del pokrajine na robu našega mesta. Seveda pa načrtovalci in investitor pri izgradnji ne mislijo le na zunanji videz, ampak predvsem na vlogo, ki jo bo imel novi rekreativno-gostinski center pri izkoriščanju prostega časa de lavcev našega kombinata in drugih prebivalcev Šaleške doline.
To bo, kot smo že rekli, nadomestilo za objekte bivše restavracije "Jezero", ki je bilo nujno, saj je z rušitvijo "Jezera" na rekreativnem in gostinskem področju v našem mestu nastala velika vrzel, ki so jo občutili vsi občani, posebno pa starej-
Gost bivše restavracije Jezero je ob svojem prvem obisku našega mesta, 19. avgusta leta 1958, bil tudi tovariš Tito...
To nekoč tako cvetoče gostišče pa je zaradi svoje nesrečno izbrane lokacije nazadnje doživelo takole usodo...
Vendar pod streho je že še lepše nadomestilo zanj.
ši rudarji. Saj restavracija "Jezero" je vse od leta 1953, ko je bila zgrajena, za marsikoga pomenila edino možnost za sprostitev po napornem delu. Poleg tega je slovela tudi izven naše doline. Veliko osebnih avtomobilov in avtobusov iz raznih krajev Slovenije je bilo skoraj vsak dan parkiranih pred njo. Gostje so radi posedeli v restavraciji in na njeni terasi, se sprehodili po obrežju rudniškega ugrezninskega jezera, igrali minigolf, čolnarili in ribarili v jezeru.
Ko možnosti za vse to naenkrat ni bilo več, je naš rudnik - kot že tolikokrat doslej - prisluhnil potrebam ljudi, priskrbel potrebna sredstva za izgradnjo novega rekreativno-gostinskega središča, sodeloval pa tudi pri načrtovanju takšnih objektov v njem, ki bodo povrnili tisto, kar smo v Velenju pred leti že imeli, in zadovoljili tudi potrebe, ki nastajajo z naglim druž-beno-ekonomskim razvojem.
V	novem rekreativno-gostinskem središču bodo sodoben gostinski lokal "Jezero", igrišča za tenis, košarko, balinanje, minigolf, pomol za jadrnice in čolne in otroško igrišče, v par ku ob jezeru pa sprehajališča.
V	pritličju gostinskega objekta bo restavracija z okrog 80 sedeži, nad njo galerija s 40 sedeži, v kletnih prostorih pa vinoteka. V sklopu tega objekta bo tudi delno pokrita vrtna terasa z okrog 250 sedeži, ki jo bo mogoče po potrebi z namestitvijo dodatnih miz in stolov še razširiti. "Jezero" bo imelo tudi sodobno kuhinjo in še druge prostore. Na podstrešju bo tudi nekaj sob za reprezentančne potrebe našega kombinata in za potrebe delavcev, ki bodo zaposleni v tem obratu.
Izvajalec gradbenih del pri izgradnji novega "Jezera" je temeljna organizacija RLV Gradbena dejavnost, za oblikovanje notranje opreme, s poudarkom na rudarski simboliki, pa skrbijo arhitekt Andrej Šmid ter slikarja Jože Horvat - Jaki in Andpej Ajdič.
Doslej so vsa dela potekala brez zapletov, v načrtovanih rokih. Gostinski objekt bo tako zgrajen spomladi prihodnjega leta, športni objekti pa bodo postopoma zgrajeni pozneje.
Pri izgradnji športnega dela in urejanju okolice tega novega rekreativno-gostinskega centra naj bi s prostovoljnim delom sodelovala tudi mladina našega mesta in tako nadaljevala s tra dicijo svojih staršev, ki so poleg mnogih drugih zgradb v našem mestu udarniško zgradili tudi staro restavracijo "Jezero" .
Gospodar novega rekreativno-gostinskega središča bo delovna skupnost našega kombinata Družbeni standard. Njene delavce pa pred prevzemom te naloge čaka vrsta priprav. Potruditi se bodo morali, da bodo prav zastavili ohranjanje slovesa bivšega "Jezera" in ga še povečali. Novi lokal "Jezero" nikakor ne sme postati samo gostilna, zato bodo morali v njem zaposleni delavci taktno zaznavati potrebe ljudi v današnjem času in jih uspešno zadovoljevati. Le tako bodo tja radi zahajali ljudje od povsod, kar je tudi osnovni namen izgradnje tako gostinskega kot rekreativnega dela novega centra.
Franc Lenart, vodja delovne
skupnosti Družbeni standard
AKCIJA
Jutro - pravzaprav še noč - je mrzlo, nič prijetno. "Zima bo, zima," me opomnijo injaste strehe avtov na parkirnih prostorih, ko jo režem mimo naših samskih domov na avtobusno postajališče. Na ovinku se odločim: "Slikam jih!", ko vidim, da jih čaka že cela truma. Fleš najprej preizkusim. Blisk useka po obrazih in postavah. Nekdo iz dolge vrste na pločniku pred kioskom v še bolj temačno jutro po močnem curku svetlobe klikne: "Daj, još ovamo! " Potem trikrat res slikam s pločnika na drugi strani ceste, grem nato čeznjo in se pomešam med ljudi. "Gremo na akcijo, a ne?" me ogovori mlad postaven fant.
"Ja, grem, v Preloge, da zdaj zjutraj v prezivnici in potem še v jami na jugu poslikam tu in tam kakšnega udeleženca akcije in ga povprašam kaj v zvezi z njo," mu odgovorim in pristavim še: "Pa vi, greste tudi v Preloge?" Odvrne mi, da ne, da spada k delavcem rudniške klasirnice v Skalah, da delavci klasirnice k prostovoljnim delovnim akcijam v rudniku največ prispevajo, če opravljajo svoje vsakdanje delo, da jih bo v škalskem delu klasirnice tudi to nedeljo (12. decembra) - tako kot na prejšnji prostovoljni delovni akciji (24. oktobra) -delalo vseh šest... In še nekaj, sem videl, je hotel povedati, a ga je zmotil prihod znanca v naš del vrste na pločniku, ki se ga je očitno ob prvi priložnosti hotel lotili. Zakaj, sem takoj slišal; zabrusil mu je: "Glej ga, glej ga, še tebe vidim! Včeraj pa si z dela naenkrat zginil." Naprej nisem poslušal, kaj mu je še govoril in kaj je ogovorjeni povedal nazaj. Vzrok sta bila nemir in nestrpnost, ki sta naenkrat preplavila vse ljudi vzdolž pločnika. In zakaj jih tudi ne bi? Veliko nas je čakalo že ob petih, toda iz APSsešezdaj - po pol ure čakanja - pred množico delavcev, v veliki večini jamskih, ki se je medtem nabrala, ni ustavil še noben avtobus. Le enega smo videli kma lu po peti uri, da je iz smeri APS zavil po Koroški cesti proti Kolodvorski restavraciji; kam je odšel, pa - "Pitaj boga!" -je že kar besno dejal nekdo blizu mene. V naslednjih minutah zastonj čakanja na avtobus pa hude krvi niso bili več le nekate ri, ampak že skoraj kar vsa zbrana dolga vrsta delovnih prostovoljcev.
"Takšna organizacija - solit se naj grejo! ... Gremo nazaj v dom spat! ... Kaže, da bomo morali iti peš še v Preloge! ... Fantje, slišite, gremo peš v Škale! ... Čakaj, ustavimo kak avto! Tegale ustavi, tegale! ... Noče ustaviti... "
Takšne in še druge jezne besede je bilo slišati. Vmes je nekdo vrgel še petardo...
Uspeh akcije je potem seveda vso to nevšečnost pri večini, ki so jo doživeli, preglasil, potisnil nekam na rob spomina. Prav zaprav se nam je jeza polegla že v avtobusu, ki se je nazadnje le pricincal in nas pobral. V ponedeljek smo potem slišali, da je nekdo iz APS rekel: "Kako smo vozili? Tako kot običajno!"
... Če je to res, potem se pa resnično lahko pohvalijo - z dresiranjem živcev "uporabnikov svojih del in storitev".
Iz Prezivnice v Prelogah
Mehmed Redžič, rojen 1949. leta v Stjenah - BiH, dela pri tesar bah v jami Preloge, v RLV je zaposlen že 12 let, kvalificirani kopač, poročen, stanuje v Titovem Velenju: "Bil sem tudi na oktobrski prostovoljni delovni akciji. Sem za take akcije za čim boljšo izpolnitev rudniškega letnega plana. Za vse so koristne - za nas, za vso družbo. Morali pa bi jih organizirati čez celo leto, da ne bi bili vedno tako vpreženi konec leta. Iz moje skupine so se zanjo prijavili skoraj vsi."
Feliks Zamuda, predsednik delavskega sveta naše sestavljene organizacije, sicer pa poslovodja priprav v RLV: "Nismo pričakovali, da bo odziv za akcijo tako velik."
Viktor Hribar, rojen leta 1934, poročen, ima dva otroka, stanuje v Titovem Velenju, pri RLV dela že 28 let, kot invalid III. kategorije zdaj polaga tire v jami: "Na prejšnji, samo rud niški akciji zaradi zdravljenja v toplicah nisem bil. Drugače pa bi šel nanjo, ker mislim, da so take akcije v redu. Lahko bi jih bilo še več; ne samo konec leta, tudi čez leto bi lahko bila kakšna."
Milan Leskovšek, rojen leta 1956, elektromehanik, zaposlen v ESO, že pet let: "Kje v jami bomo delali, zaenkrat še ne vem. (Šli bodo povzemat dostavno progo za številko strojnih priprav 17, ki poleg še ene številke, 3, pripravlja odkopno etažo na koti +10 - je rekel, če se ne motim, Feliks Zamuda.) V jami sem enkrat že bil, a le na ekskurziji. Za sodelovanje na tej akciji sem se odločil, ker so gospodarske razmere zdaj take, da se bi vsi morali odločati za organiziranje podobnih akcij. V ESO sicer imamo danes tudi svojo akcijo, predvsem za ureditev delovnih prostorov, vmes pa tudi za preselitev finomehani-
in iz preživnine v Prelogah...
zjutraj na dan akcije.
ke v druge prostore. Tule okrog sebe vidim, da je razpoloženje za prostovoljno delo na visokem nivoju. APS pa je danes zjutraj s svojimi avtobusi padel na izpitu... "
Adolf Rednak, previjal ec elektromotorjev v ESO - Elektro obra ti, doma z Janškovega sela, poročen: "Grem na povzeme. Strah, da me bi bilo? Kje pa. Sem že delal v jami, štiri leta. Udarniška akcija, velik letni plan RLV, malo pa tudi radovednost, kako je zdaj v jami - to me je potegnilo. Najbolj si želim videti novo odkopno mehanizacijo. Če bo priložnost, bom še šel v jamo. "
Dušan Vukič, rojen leta 1940, strojni inženir, vodja temeljne organizacije TE Šoštanj - Vzdrževanje: "Nisr še povedali točno, h kakšnemu delu bodo dali nas iz TE Šoštdnj, mislim pa, da na kak povzem. V jami sem pred kakima dvema, tremi leti enkrat že bil, a le na ogledu. Te akcije sem se udeležil, ker je široko zastavljena in ker zgledi vlečejo." (Res sem skupino iz TE Šoštanj potem videl skupaj s še nekaj drugimi nerudniš-kimi udeleženci akcije, če se ne motim - pri povzemu že omenjene dostavne proge na jugu jame Preloge.)
V podobne pomenke sem se v prezivnici zapletel še z več drugimi udeleženci akcije, nato pa sem v spremstvu odšel na pot v jamo in po njej in najprej na tej poti srečal nadzornika trans porta Janka Hudournika, ki je dejal: "Z izvozom nič ne stojimo, skipi kar gredo ven eden za drugim. Nočna še večinoma dela. Ko nas le ne bi ... premala izvozna zmogljivost tu v Prelogah; ko bi še imeli povezavo s Pesjem in lahko delno izvoz preusmerili, da se nam ne bi bilo treba kar kregati za sekunde! "
Potem, že v južnem krilu jame Preloge, je prostovoljce bilo videti pri najrazličnejših delih.
Kaj je kdo povedal?
Ignac Kuri, že star rudar - razumeti pa mi je dal, da tudi strasten balinar - ki je s še enim sodelavcem urejeval priročno jamsko skladišče za kislo vodo: "Tudi kot član našega balinarskega kluba sem šel na akcijo, saj nam ’šaht’ lahko še prav pride. Ha-ha, šalim se; premog - premoga primanjkuje, zato ne pomišljam, če spravijo vkup kako prostovoljno delovno akcijo."
Ivan Dobelšek: "Že enajst let sem v penziji. V pokoj sem šel kot strelec. Na akcijo sem prišel sam od sebe; nihče me ni vabil. Samo ’šaht’ , ker sem že po krvi rudar; oče je 38 let rudaril, pravih, ne beneficiranih. Tole povzemanje, tegale odvoza proti +2 z -62, že še zmorem. Še večkrat bi prišel na tako akcijo. Njegov sodelavec, še aktiven,žilav rudar, Rudolf Žohar, pa je med drugim menil: "Tule tudi redno delam, o takih akcijah, kot je ta, pa bi rekel, da bi jih morali prakticirati še v kakšni taki panogi, kot je stanovanjska izgradnja." Anton Gruber, že 19 let zaposlen v RLV, letnik 1947, kvalificirani kopač: "Pomagam št. 3 priprav ojačiti tole tesar bo v progi; poligon delamo - pravimo, kota pa je tu +10. Delo bomo med akcijo opravili." Jože Cimerman, vodja te udarniške skupine, pa je med drugim omenil, da bo tudi ta akcija nekaj pris pevala čez letni plan RLV in da je rudnik prejšnji dan sredi dopoldneva že dosegel letni plan.
Ramo Vokič, letnik 1949, 2 leti že dela v RLV, je z besed, kako je za akcijo, kmalu prešel na razmere v naših samskih domovih. "Tako kričanje je večkrat v njem, da se človek ne more naspati," je dejal. Menil je tudi, da je premalo skrbi za "knapa", da "koln" bodo dali, bencin pa morajo "fehtat"... "Tisti, ki smo iz drugih republik, bi morali dobiti še bone za dodatni bencin," je pribil.
In s kom vse je nanesla še beseda? S Francem Cvetom, nadzornikom številk priprav 3 in 17, ki je rekel, da delavcem na delovišču, če jih delo zmaguje, vedno pomaga zagrabiti zanj.
S ključavničarjem na delovišču številke priprav 3 Martinom Pungartnikom, ki je delal pri daljšanju dvoverižnega transporterja. Z Ladislavom Mayerjem, ki je pomagal pri spravilu materiala gibljivi, vzdrževalni številki priprav 4. Potem še s Fran cem Krištofom, poslovodjo priprav, ki je rekel: "Delo poteka še boljše kot običajno. Večje veselje imajo!"Na čelu hemsch-eidt na koti +20 pa z vsem čelom in še s poslovodjo odkopov
ki smo jih srečali na naši poti...
po južnem krilu jame Preloge.
juga Janezom Ladinekom. Vsi so tako vneto stregli mehanizaciji in jami, da je odvozni transporter bil kar prepoln. Še posebno zagnano je delal gospodar čela Franc Podjavoršek. "Današnja akcija se bo splačala, učinek bo velik, vsaj pri nas. Sa mo da je kapaciteta skipovega izvoza problem, če sočasno 'fejst fedra’ več odkopov," je poleg drugega omenil. Eden iz moštva pa je rekel tudi: "Bo, tudi letos bo petka. Rudarji radi delamo, samo da nam ne bo kdo že takoj po novem letu oponašal, kolikor smo zaradi jamskega dodatka in dodatkov za nočno in nadurno delo več zaslužili kot marsikje drugje." Med moštvom na tem čelu je delal tudi šofer Izletnikovega avtobusa na rudniški progi v slovenjegraško smer - Borovnik. Saj je lahko, ker se je najprej izučil za rudarja in si tudi kruh služil v jami.
Še celo sekretarja republiškega odbora Sindikata delavcev ena-getike Slovenije Jožeta Leskovarja sva s spremljevalcem srečala na poti z udarniškega dela na čelu z mehanizacijo dowty V-3/1; v spremstvu Jožeta Rovšnika, vodje temeljne organizacije Jama Preloge, in Alojza Diaccija, predsednika poslovodnega odbora rudnika. /R.B./
Akcija je potekala tudi v nerudniških delih našega kombinata
V	delovni organizaciji ESO je za delo poprijelo več kot sto delavcev in od njih se jih je kar dve tretjini - med njimi tudi veliko delavcev skupnih služb ESO - lotilo dela v temeljni organizaciji Strojni obrati. Pogled nanje in njihovo spretnost pri delu ni dajal vtisa, da za večino njih to ni vsakodnevno delo. Pri izdelavi bojlerjev so načrtovali celo večjo proizvodnjo kot v običajnih delovnih dneh, skoraj redno pa je potekalo tudi delo pri montaži jamskega podporja. V temeljni organizaciji Elek-tro obrati so nekaj svojih sil namenili prestavitvi finomeha-nične delavnice, delali so pri montaži inštalacij, pospravili skladišče dokončanih izdelkov in postavili nekaj telefonskih drogov.
Kljub hudemu mrazu, ki je v jutranjih urah segal do kosti, je nekaj delavcev TE Šoštanj urejalo športno igrišče v Šoštanju, v EFE pa smo skupino delavcev zatekli pri čiščenju okolice in strehe proizvodne hale, česar, kot so rekli, v rednih delovnih dneh skoraj ne utegnejo postoriti.
Sedemintrideset šoferjev Avtoprevozništva in servisov je vozilo kot v običajnih delovnih dneh, okrog petindvajset delavcev te delovne organizacije pa je s prostora za bodoči parkirni pros tor odstranilo zaloge starih gum, odpadnega gradbenega materiala in se lotilo čiščenja tudi v drugih delih svojega delovnega okolja.
V	Tiskarni je prišla na udarniško delo skoraj polovica vseh delavcev. V pripravi dela in strojnici so delali normalno zaradi množice naročil ob novem letu, poleg tega so pospravili po skladišču, očistili stroje in uredili okolico.
Sedemnajst delavcev delovne skupnosti Zavarovanje je tega dne pospravljalo poškodovane dele ograj okrog varovanih objektov našega kombinata in čistilo okolico, nanovo pa so prebarvali tudi vratarnico na jašku Preloge in nekaj časa namenili dresuri psov.
Delavci delovne skupnosti Avtomatska obdelava podatkov so de lali pri računalniškem sistemu kot v rednih delovnih dneh, delavci delovne skupnosti Družbeni standard pa so se lotili priprave hrane za udarnike in urejanja okolice nadomestnih objektov za bivšo restavracijo "Jezero" na obrobju našega mesta, ki so še v izgradnji.
Na domačem terenu niso delali le delavci delovne organizacije Sipak in delovne skupnosti skupnih služb SOZD, zato pa se jih je nekaj pridružilo rudarjem v jami, udarnikom pri pospravljanju zunanjega skladišča jamske opreme v Prelogah in pri delu v delavniških prostorih rudnika. /D.L./
S poti med akcijo v škalskem podzemlju
Udarniško seme, ki ga je v našem mestu približno pred tremi desetletji zasejal takratni direktor RLV Nesti Žgank, je padlo na plodna tla in tudi obilno vzklilo. To so rudarji in drugi delavci našega kombinata s svojo delavnostjo dokazali tudi v nedeljo, 12. decembra.
S fotografom Ljubljanskega dnevnika Edom Masnecem, za katerega je bila to prva iz kušnja v jami, sva se v podzemlje Skal spustila pod skrbstvom Danila Šubra, varnostnega tehnika v rudniški službi za varstvo pri delu, ki naju je že nestrpno čakal, ker je imel čas strogo odmerjen le do osme ure zjutraj.
V rudarske delovne obleke smo se preoblekli na "en, dva, tri" kot pri vojakih - držali smo se pravila, da je pri udarniškem delu treba pohiteti kot pri delu doma, zase - in že smo se znašli v rudni škem rovu. Hitri koraki Danila Šubra, ki je vajen tako pomikanja po jami kot plani narjenja, so nas vodili proti klasičnemu čelu, kjer so rudarji nočne izmene potegnili delo v jutranje ure.
Veseli so bili našega obiska, ker fotogra fi mednje bolj poredko zaidemo. Vsak bi se bil rad slikal, a ustregli smo lahko le nekaterim; ne zaradi cene fotografije, ampak zaradi dolge poti, ki jo mora ta "prepotovati", če hočemo, da pride v prave roke.
"Kako je zunaj? Kakšno je vreme? Je kaj novega? Koliko se jih je zjutraj zbralo v prezivnici? Bo danes tudi okrog 6 000 ton premoga? " jih zanima. Povemo jim, da je udeležba na udarniški akciji rekordna, da so se v jamo namenili delavci iz vseh delov našega kombinata pa tudi upokojen ci, študentje in učenci za rudarske poklice. Rudarjem se mudi pri delu, zato skle nemo pogovor in se premaknemo na sose dnje čelo.
Medtem ko je Danilo z interferometrom ugotavljal količino metana v zraku, da bi videl, ali lahko fotografiramo ali ne, so rudarji - tukaj so bili predvsem mladi fantje - takole na glas razmišljali o pros tovoljnem delu:
"Vsi moramo pljuniti v roke, c e hočemo, da bomo ublažili energetsko stisko. C e že primanjkuje bencina, praška, mora biti vsaj premoga toliko, da kljub zimi ne bo nikogar zeblo. Z udarniškim delom podpiramo vsa prizadevanja Milke Planinc, ki, čeprav je ženska, zasluži, da človek pred njo potegne kapo z ušes. V bodoče bo treba še bolj pridno delati, na drugi strani pa manj zapravljati. "
Danilu se je že mudilo, kajti v prezivnici ga je pričakovala nova "izmena" novinarjev, ki jih je moral popeljati v jamo. Me ne pa je vse bolj mikalo - sploh, ker so me "knapi" vabili medse, vsaj na čik - ch bi ostal z njimi, poprijel za "kroco" in preizkusil svoje moči, a žal nisem imel časa. /L.O./
Z zunanjega dela akcije v RLV in akcije
v...
Elektrostrojni opremi ter v delovni organizaciji EFE.
V jami Skale se je akcije udeležilo tudi nekaj študentov, naših štipendistov, ki jih vidimo na gornji sliki; na spodnji pa je skupina fantov iz nočne izmene jame Skale med udarniškim delom v podaljšanem delovnem času.
Sklep akcije v celem koihbinatu so udeleženci imeli v našem obratu družbene prehrane.
Dokumentarec Nekoč je bilo (predvaja-lec Milan Marič ga je tudi posnel, glasbo zanj pa je prispeval njegov brat Dušai; oba delata v RLV - Milan je figurant v ja-momerstvu in Dušan kopač pri mehaniziranem odkopavanju premoga) je gotovo bil zelo primeren uvod v ta sestanek DGRMIT Titovo Velenje. Zelo primeren zato, ker društvo - kot smo na sestanku slišali - nekaj let skorajda ni delovalo, ta kratki film pa ga je - če že ne vsega, pa vsaj njegov tokrat prisoten del - s svo jim sporočilom nagovarjal, naj odslej kot strokovno društvo za stroko, ki je za vselej zaznamovala njegovo naravno in družbeno okolje, le deluje že zaradi takih "nekoč je bilo".
Marič si v svojem predvajanem videnju na ozkem celuloidnem traku sicer ni izbral veliko stojišč in zornih kotov, člove ka pa je fizično sploh zločil, vendar pozornost, ki jo je namenil delčku Šaleške doline z restavracijo Jezero in okolico od takrat, ko se je to urejeno okolje, polno zelenja, potk za sprehajanje, cvetličnih gredic in grmov, počasi, a vztrajno začelo prelamljati in pogrezati kot ob lenobnem potresu, je verjetno v vsakogar pred zaslonom projekcijskih žarkov zavrtala s kopico navzkrižnih vprašanj. Film je nanje poskušal tudi sproti odgovo riti. Zdaj s posnetkom stolpa nad jaškom Škale z velikim kolesom jamskega dvigala na vrhu med vrtenjem, zdaj s posnetkom od lignitovega prahu počrnelega stol pa nad jaškom Preloge, nato spet s prizo rom drvenja transportnega traku, polnega lignita, proti šoštanjskim termoelektrarnam, pa s panoramsko sliko gore lignita na deponiji - in z Uršljo goro v ozadju... Toda vmes ni odnehal z mučnimi vprašanji; z zaslona so vpraševale grde razpoke livad, gred s cvetjem, asfaltnih poti, razpokani zidovi opuščene restavracije, laboda na jezeru še od takrat , ko so se k njemu v sončnih poletnih dneh trumoma zgrinjali ljudje...
Predavanje inženirja Avberška po takšnem filmu je od poslušalcev terjalo kar precejšnjo miselno preusmeritev, osredotočeno pa je bilo na problematiko izgradnje nadomestnih objektov za objekte sedanjega industrijskega središča preloške jame RLV. Izgradnja teh objektov poteka že nekaj let, zunaj jo lahko spremljamo v Novih Prelogah, po prvem aneksu naložbenega programa zanjo bi naj bila dokončana v letu 1985, vendar bo zaradi različnih razlogov po sedanjih oce nah dve leti pozneje, kar pa - kot je bilo moč razbrati iz razprave po predavanju - naj ne bi ogrozilo doseženega količinskega obsega izkoriščanja zalog lignita v Šaleški dolini. Sicer pa je izgradnja teh objektov z ozirom na to, da bo z njenim dokončanjem sproščenih za izkoriščanje za okrog 80 milijonov ton zalog kvalitetnega lignita, največja in najpomembnejša naložba v razvoj RLV za daljše obdobje.
Od drugih večjih načrtovanih naložb v razvoj RLV se je predavanje dotaknilo na-
DGRMIT Titovo Velenje
PLODEN PRVI DELOVNI SESTANEK VSEGA DRUŠTVA PO OBČNEM ZBORU
Po letnem občnem zboru sredi septembra je Društvo geoloških, rudarskih, metalurških inženirjev in tehnikov Titovo Velenje v četrtek navečer, 10. decembra, imelo v Delavskem klubu prvi delovni sestanek. Za uvod vanj je Milan Marič, predsednik ki-nokluba Gorenje - Titovo Velenje, zavrtel kratki dokumentarni film Nekoč je bilo. Diplomirani inženir rudarstva Franc Avberšek .je nato predaval o naložbah v razvoj RLV. Sledila je živa razprava. Po njej so se udeleženci sestanka pomenili, s čim se bodo v društvu ukvarjali do prihodnjega letnega občnega zbora in kako se bodo med seboj obveščali. Za sklep pa so si priredili skromen družabni večer.
ložbe v odpiranje jame Šoštanj, ki bi naj bilo dokončano v obdobju 1991-1995, ter naložb v povečanje mehaniziranosti RLV v odkopavanju lignita in jamskem transportu materiala.
Glavni pogoj za uresničenje vseh teh načrtovanih naložb v razvoj RLV v predvide nih rokih - je poudaril predavatelj - pa je ustrezno zagotavljanje naložbenih sredstev; torej pogoj, ki ga bo glede na to, da gre za naložbe, vredne več sto milijard starih dinarjev, v naših gospodarskih razmerah, ki terjajo dolgoročno stabilizacijo, sila težko izpolnjevati.
V razpravi po predavanju so poslušalci inženirju Avberšku kot poznavalcu razvojnih vprašanj RLV, saj je član poslovodnega odbora in vodja razvojno-tehnič-nega sektorja njegovih skupnih služb, za stavili vrsto vprašanj; med njimi tudi tile dve: "Kako se bo zaradi tega, da ne moremo več računati na dokončanje izgradnje nadomestnih objektov Preloge v letu 1985, ampak v letu 1987, razvijala jama Pesje? Od kod bomo v razdobju, za katero je zdaj prestavljeno dokončanje izgradnje nadomestnih objektov Preloge, zagotovili obvezni letni odkop premoga v RLV v višini 4,7 milijona ton?"
Na ti dve vprašanji inženirju Avberšku -kot smo videli - ni bilo lahko odgovoriti, vendar z enim "če" v odgovoru na prvo in drugo vprašanje je tudi nanju odgovoril . Njegov odgovor na prvo od teh dveh vprašanj se je glasil: "Če bo dovolj denarja za dokončanje nadomestnih objektov Preloge v letu 1987, bo jama Pesje še dalje lahko odkopavala približno v sedanjem tempu... " na drugo pa: "Če bo zastavljena študija o popolnoma še nerešenem vprašanju, kako globoko v izolacijs ko plast pod vodonosnim peskom lahko odkopavamo, dala do leta 1985 glede globine odkopavanja sorazmerno pozitiven odgovor, bo ta problem rešen, drugače pa bo res postal resen."
Člani DGRMIT Titovo Velenje so se na letošnjem letnem občnem zboru odločili za prehod z nerazčlenjenega na razčlenjeno, sekcijsko organiziranost svojega delova-
nja in konstituirali tri društvene sekcije, in sicer sekcijo za ekskurzije, sekcijo za strokovna predavanja in sekcijo za strokovno sodelovanje z Muzejem sloven skih premogovnikov na našem mestnem gradu.
Vprašanje nadaljnjega dela društva je tako postalo vprašanje nadaljnjega dela njegovih sekcij in organizacijsko-stro-kovnih zmožnosti izvoljenega novega izvršilnega odbora društva, ki ga sestavljajo: Anton PLANINC (predsednik), Drago BIZJAK (tajnik), Elica OŠTIR (blagajnik) , Avgust TERGLAV (vodja sekcije za ekskurzije) in njegov namestnik Franc CEVZAR, Franc ŽERDIN (vodja sekcije za strokovna predavanja) in njegov namestnik dr. Jože Hrastnik, Ludvik MALI (vodja sekcije za strokovno sodelovanje z Muzejem slovenskih premogovnikov) in njegov namestnik Erno RAHTEN ter Jože HOHKRAUT (predsednik nadzornega odbora društva).
Glede na takšno sestavo izvršilnega odbo ra in aktualnost nalog, ki so si jih člani društva že na tem sestanku zastavili za delo po sekcijah za čas do svojega prihodnjega letnega občnega zbora, pa se to vprašanje prav gotovo ne bo sprevrglo v problem.
Sicer pa poglejmo, kakšne naloge so si zastavili za delo po sekcijah za čas do prihodnjega društvenega občnega zbora!
Sekcija za ekskurzije naj bi organizirala društvene ekskurzije v TE Šoštanj, TGO Gorenje - Titovo Velenje, rudnik urana Žirovski vrh, rudnik rjavega premoga Laško ali kakšen bosanski rudnik rjavega premoga, poleg tega pa še ekskurziji v jedrsko elektrarno Krško in Kovaško industrijo - Zreče, medtem ko se za predlog enega od udeležencev sestanka, da bi si ogledali tudi kak večji dnevni kop premoga v državi, zaradi bojazni predpreve likimi stroški večina udeležencev ni ogre la.
Sekcija za strokovna predavanja naj bi poskrbela, da bi se člani društva natanč neje seznanili z investicijskim programom za povečanje stopnje mehaniziranos ti pridobivanja premoga v RLV, zastavlje no študijo v RLV o izbruhih jamskih pli-
Omizje s predsednikom izvršilnega odbora društva Antonom Planincem (drugi z leve strani) in tajnikom Dragom Bizjakom (tretji z leve strani)
nov, problematiko odpiranja jame Šoštanj , nadaljnjega razvoja odkopov in priprav in problematiko odvodnjavanja v RLV pa z vprašanji energetske oskrbe jam RLV, zastavljeno študijo v RLV o jam skem zračenju in s tekočo problematiko nadaljnje izgradnje nadomestnih objektov Preloge, poleg vsega tega pa tudi z rezul tati delovnih potovanj geoloških, rudarskih in metalurških strokovnjakov iz naše občine v tujino.
Sekcija za strokovno sodelovanje z Muze jem slovenskih premogovnikov na našem mestnem gradu pa bi naj vodstvu muzeja pomagala pri zagotavljanju sredstev za dopolnjevanje muzejskih zbirk z novimi eksponati, obnavljanje poškodovanih eksponatov v zbirkah, ureditev toplovodnega ogrevanja in ustreznejše električne razsvetljave muzejskih prostorov, poleg tega pa tudi pri obveščanju o dejavnosti mu žeja in širjenju njegovega ugleda.
Vendar s tem delovni program društvenih sekcij še ni "zapečaten", saj ga namerava društvo na svojih prihodnjih delovnih sestankih sproti konkretizirati in po potrebi tudi spreminjati in dopolnjeva ti, pobude in predloge za to pa je možno dajati ne le na delovnih sestankih društva, ampak vedno tudi tajniku društva: Dragu BIZJAKU, v TOZD RLV - Izobraže vanje (prej Rudarski praktični pouk).
Uredništvo
Inženir Franc Avberšek med predavanjem o izgradnji nadomestnih objektov Preloge
ODŠLI V POKOJ
Karolina SEŠEL, upokojena 31. maja
Rojena 26. oktobra
1943 v Ravnah pri Šoštanju,
Od 7. julija 1962 je neprekinjeno delala pri združenih organizacijah v naš kombinat. Zaposlila se je kot nekvalificirana delavka v delovni organizaciji EFE, kjer je delala vse do upokojitve.
Leta 1969 je opravila izpit za voznika viličarja.
Nagrajena in dobitnica diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in priznanja za aktivno sodelovanje pri delavskem športu in rekreaciji.
Leopold KALIŠNIK, upokojen 2. junija
Rojen 8. oktobra 1926 v Paki pri Velenju. Poročen z Ano, rojeno Arzenšek.
Od 1. oktobra 1959 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj, prej pa od leta 1941 v rudniku Velenje. Zaposlil se je kot elektrikar. Nazadnje je delal kot elektromehanik v Vzdrževanju.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in medalje za hrabrost.
Aktivni udeleženec NOB od leta 1944.
Jože JURIČ , upokojen 5. julija
Rojen 25. novembra 1924 v Velenju. Poročen z Antonijo, rojeno Orehovec.
Od 17. februarja 1947 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj. Zaposlil se je kot kvalificirani ključavničar. Nazadnje je delal kot izmenski obratovodja v skupnih službah TE Šoštanj.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, medalje za hrabrost, reda zaslug za narod in reda zaslug za delo.
Aktivni udeleženec NOB od leta 1944.
Ivan MIHALIČ, upokojen 8. julija
Rojen 26. junija 1934 v Novem selu pri Čakovcu.
Od 18. aprila 1959 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj. Zaposlil se je kot polkvalificirani kolar. Nazadnje je delal kot polkvali-ficirani tesar v Vzdrževanju.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Drago HARNIK, upokojen 19. julija
Rojen 13. januarja 1934 v Šentvidu pri Vuzenici. Poročen z Antonijo, rojeno Miklavc.
Od 10. decembra 1962 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot polkvalificirani strojni ključavničar v Jami vzhod. Leta 1963 je bil premeščen v Jamo zahod, leta 1964 nazaj v Jamo vzhod, leta 1965 zopet v Jamo zahod in leta 1975 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1977 je opravil izpit za kvalificiranega ključavničarja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delov ni organizaciji.
Albin GROBELNIK, upokojen 26. julija
Rojen 18. marca 1922 v Velenju. Poročen z Elizabeto, rojeno Kortnik.
Od 1. junija 1951 je neprekinjeno delal v našem rudniku, s krajšo prekinitvijo pa že od leta 1941. Zaposlil se je v rudniškem zunanjem obratu. Leta 1957 je bil premeščen v rudniško kopalnico, leta 1965 nazaj v zunanji obrat, leta 1972 v službo za varstvo pri delu v rudniku, leta 1973 ponovno v zunanji obrat in leta 1978 v delovno skupnost RLV Kopalnica, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ciril POTOČNIK, upokojen 7. julija
Rojen 17. julija 1928 v Zavodnjah pri Šoštanju. Poročen s Heleno, rojeno Leskovšek.
Iva KALIŠNIK , upokojena 31. julija
Rojena 25. maja 1931 v Pesju pri Velenju.
Od 12. marca 1979 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj. Zaposlil se je kot polkvalificirani mizar. Nazadnje je stregel bunkerjem za premog v temeljni organizaciji TE Šoštanj I.
Aktivni udeleženec NOB od leta 1944.
Od 12. julija 1947 je neprekinjeno delala pri združenih organizacijah v naš kombinat. Zaposlila se je kot strojepiska v sploš ni upravi rudnika. Leta 1978 je bila premeščena v skupne službe kombinata, kjer je delala do upokojitve.
Nagrajena in dobitnica diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Alojz POTEKO, upokojen 31. julija
Rojen 18. junija 1933 v Zabukovici pri Žalcu.
Od 10. oktobra 1966 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot rudarski nadzornik v Jami vzhod, sedaj skupaj z Jamo zahod Jama Preloge, kjer je delal vse do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Jože VELNAR, upokojen 9. avgusta
Rojen 30. decembra 1929 v Ormožu pri Ptuju. Poročen z Elizabeto, rojeno Zadravec.
Od 21. septembra 1965 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v Jamskih gradnjah in nazadnje delal v Gradbeni dejavnosti.
Leta 1970 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Karel PETEK, upokojen 12. avgusta
Rojen 18. oktobra 1923 v Šentjanžu pri Velenju. Poročen z Marijo, rojeno Banovšek.
Angela HRIBERŠEK, upokojena 1. avgusta
Rojena 31. maja 1924 v Ravnah pri Šoštanju
Od 20. avgusta 1964 Je delala v TE Šoštanj; nazadnje kot pri-pravljalka hrane v delovni skupnosti Družbena prehrana.
Nagrajena in dobitnica diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Vladimir DOLAR, upokojen 6. avgusta
Rojen 8, julija
1934 v Pesju pri Velenju.
Od 10. septembra 1956 je neprekinjeno delal v našem rudniku, s krajšo prekinitvijo pa že od leta 1952. Zaposlil se je kot kvalificirani varilec v Jami vzhodi Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delov ni organizaciji.
Jože KAVDIK, upokojen 7. avgusta
Rojen 13. februarja
1929 v Plešivcu pri Velenju.
Od 1. oktobra 1961 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj. Zaposlil se je kot kvalificirani mizar in nazadnje bil skupinovodja tesarjev v temeljni organizaciji Vzdrževanje.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in reda zaslug za narod.
Aktivni udeleženec NOB od leta 1944.
Ivan LAZNIK, upokojen 13, avgusta
Rojen 13. avgusta 1928 v Ravnah pri Šoštanju. Poročen z Ivanko, rojeno Meža.
Od 13. avgusta 1952 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1976 je bil premeščen v Jamo zahod, sedaj skupaj z Jamo vzhod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1970 še za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ernest KRPIČ , upokojen 14. avgusta
Rojen 11. julija 1931 v Gradu pri Murski Soboti. Poročen s Frančiško, rojeno Petek.
Od 1. septembra 1956 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1961 je bil premeščen v Priprave, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delov ni organizaciji.
Od 14. februarja 1956 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v zunanjem obratu. Leta 1958 je bil premeščen v rudniško kopalnico, leta 1959 zopet v zunanji obrat in leta 1978 v delovno skupnost Kopalnica, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delov ni organizaciji.
Martin LEDINEK, upokojen 16. avgusta
Rojen 29. oktobra 1929 v Belih vodah pri Šoštanju. Poročen z Vido, rojeno Brusnjak.
Zaposlil se je kot kvalificiraniskladščnik vupravi rudnika. Leta 1978 je bil premeščen v skupne službe rudnika, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1949 je opravil izpit iz administrativne stroke, leta 1956 za trgovskega pomočnika in leta 1979 za strelca.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, priznanja za požrtvovalno delo v teritorialni obrambi ter sindikalne pohvale.
Od 5. julija 1957 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v Jami zahod. Leta 1968 je bil premeščen v Jamo vzhod in leta 1977 v Priprave, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1963 še za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ivan ŠTRIGL, upokojen 18. avgusta
Rojen 9. oktobra 1934 v Belih vodah pri Šoštanju. Poročen s Karolino, rojeno Ledinek.
Od 20. marca 1956 je neprekinjeno delal v našem rudniku, s krajšo prekinitvijo pa že od leta 1953. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo (in transport), kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Alojz MIKLAVŽINA, upokojen 23, avgusta
Rojen 6. maja 1930 v Šoštanju. Poročen z Mihaelo, rojeno Vermočnik.
Franc VIŠČEK, upokojen 31. avgusta
Rojen 2. oktobra 1928 v Volčjih njivah pri Trebnjem. Poročen z Ivano, rojeno Cvenk.
Od 5. januarja 1954 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Za poslil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1970 je bil premeščen v Jamo zahod in leta 1974 v Steber 8, sedaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1956 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1958 še za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delov
Franc KRT,
upokojen 1. septembra
Rojen 19. julija 1931 v Ravnah pri Šoštanju. Poročen z Danijelo, rojeno Skarlovnik.
Od 6. novembra 1954 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1978 je bil premeščen v Priprave, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Od 14. maja 1965 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot polkvalificirani zidar v rudniškem zunanjem obratu. Leta 1978 je bil premeščen v temeljno organizacijo Gradbena dejavnost, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ciril MRAZ, upokojen 25. avgusta
Rojen 3. junija 1922 v Skalah pri Velenju. Poročen z Erno, rojeno Ostrajnik.
Od 3. novembra 1948 je neprekinjeno delal pri našem rudniku.
Alojz SALOBIR, upokojen 4. septembra
Rojen 20. maja 1936 v Dobju pri Šentjurju , Poročen z Justino, rojeno Kokal.
Od 11. avgusta 1961 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot polkvalificirani kopač v Jami zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo in transport in leta 1982 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1963 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in odlikovanja za darovanje krvi.
Rudolf PIRC, upokojen 6. septembra
Rojen 7. aprila 1926 v Šentilju pri Velenju. Poročen s Štefko, rojeno Rihtar.
krajšo prekinitvijo pa že od leta 1952. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1973 je bil premeščen v Steber 8, sedaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1960 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1963 za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in reda dela s srebrnim vencem.
Od 17. maja 1978 je neprekinjeno delal pri združenih organizacijah v naš kombinat. Zaposlil se je kot čuvaj v delovni skup nosti Zavarovanje, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Alojz PETEK, upokojen 7. septembra
Rojen 14. junija 1933 v Lipju pri Velenju. Poročen s Slavko, rojeno Banovšek.
Od 24. marca 1955 je neprekinjeno delal v našem rudniku, s krajšo prekinitvijo pa od leta 1952. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v Jami zahod. Leta 1960 je bil premeščen v rudniški obrat investicije in leta 1961 v Jamsko mehanizacijo (in transport), kjer je delal do upokojitve.
Leta 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1963 za kvalificiranega kopača.
Nagrajen In dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in medalje dela.
Franc SUHOVRŠNIK, upokojen 15. septembra
Rojen 9. oktobra 1927 v Dolu pri Celju. Poročen z Ivano, rojeno Bezovšek.
Od 18. januarja 1954 je neprekinjeno delal pri našem rudniku. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1977 je bil premeščen v Zračenje in leta 1979 v Zavarovanje, kjer je delal do upokojitve.	.	,
Leta 1957 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1960 za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ferdo KNAP, upokojen 24. septembra
Rojen 10. julija 1934 na Paškem Kozjaku. Poročen z Marijo, rojeno Crep.
Od 10. avgusta 1956 je neprekinjeno delal v našem rudniku, s
Stanko DELOPST, upokojen 29. septembra
Rojen 28. oktobra 1928 v Topolšici pri Šoštanju. Poročen z Marijo, rojeno Ocepek.
Od 1. septembra 1958 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj; nazadnje v temeljni organizaciji TE Šoštanj I.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Jože HLIŠ,
upokojen 30. septembra
Rojen 26. decembra 1924 v Šoštanju. Poročen z Marijo, rojeno Mave.
Od 27. maja 1975 je neprekinjeno delal v našem kombinatu. Zaposlil se je kot upravnik menze v Družbeni prehrani in gostinstvu, sedaj Družbeni standard, kjer je delal do upokojitve.
Tudi po osvoboditvi je bil družbeno zelo aktiven; posebno v organih upravljanja in pri Rdečem križu.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, reda zaslug za narod in reda za hrabrost.
Aktivni udeleženec NOB od leta 1944.
Viktor SLEMENŠEK, upokojen 30. septembra
Rojen 24. julija 1938 v Celju.
Od 18. decembra 1969 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj. Zaposlil se je kot nočni čuvaj. Nazadnje je delal v temeljni organizaciji Vzdrževanje.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Jurij NOVAK, upokojen 1. oktobra
Rojen 4. marca 1930 v Zamlaki pri Varaždinu. Poročen z Marijo, rojeno Tiršek.
Od 10. aprila 1961 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec. Nazadnje je delal kot čuvaj delavnic v temeljni organizaciji Vzdrževanje.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Franc OGRAJENŠEK, upokojen 1, oktobra
Rojen 16. avgusta 1937 v Ponikvi pri Žalcu. Poročen z Alojzijo, rojeno Irman.
Od 3. aprila 1963 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami zahod. Leta 1963 je bil premeščen v rudniški zunanji obrat, leta 1964 v Jamo vzhod, leta 1970 nazaj v zunanji obrat in še isto leto v Jamo vzhod, leta 1974 pa v Steber 8, sedaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Hubert MIKLAVŽINA, upokojen 8. oktobra
Rojen 8. oktobra 1922 v Šoštanju. Poročen z Ljudmilo, rojeno Varmočnik.
Od 1. aprila 1958 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec. Nazadnje je delal kot vodovodar v temeljni organizaciji Vzdrževanje.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Branko ŠTRUKELJ, upokojen 10. oktobra
Rojen 24. avgusta 1932 v Nedelišču pri Čakovcu. Poročen s Pavlo, rojeno Kovač.
tor skupnih služb rudnika in leta 1978 v skupne službe kombinata, kjer je delal do upokojitve.
Aktivni udeleženec NOB od leta 1944 dalje.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, medalje za hrabrost, reda dela s srebrnim vencem, priznanja za dolgoletno in požrtvovalno sindikalno delo in priznanja OF slovenskega naroda.
Jože DOBNIK, upokojen 13. oktobra
Rojen 27. avgusta 1930 v Podgorju pri Slovenjem Gradcu. Poročen s Štefanijo, rojeno Blažič.
Od 21. julija 1954 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1960 je bil premeščen v rudniški zunanji obrat in leta 1961 v Jamo vzhod, sedaj skupaj z Jamo zahod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ivan JEZERNIK, upokojen 16. oktobra
Rojen 12. januarja 1927 v Šentilju pri Velenju. Poročen z Marijo, rojeno Žnider.
Od 16. februarja 1973 je neprekinjeno delal v našem kombinatu. Zaposlil se je kot gradbeni delovodja v rudniškem zunanjem obratu. Leta 1978 je bil premeščen v temeljno organizacijo Gradbena dejavnost, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in plakete svoje krajevne skupnosti.
Od 18. januarja 1957 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj. Zaposlil se je kot kvalificirani ključavničar. Nazadnje je delal v temeljni organizaciji Vzdrževanje.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Jože VOLK, upokojen 11. oktobra
Rojen 11. junija 1923 v Šmartnem pri Litiji. Poročen s Stanislavo, rojeno Hauptman.
Od 1. februarja 1956 je neprekinjeno delal pri združenih organizacijah v naš kombinat. Zaposlil se je kot referent za delovne odnose v rudniku. Leta 1972 je bil premeščen v splošni sek-
Bojan MENHART, upokojen 13, novembra
Rojen 9. novembra 1945 v Topolšici. Poročen s Cecilijo, rojeno Peterka.
Od 15. februarja 1977 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj. Zaposlil se je kot kvalificirani ključavničar in v temeljni organizaciji Vzdrževanje delal do upokojitve.
OPOMBA UREDNIŠTVA
Za nekatere notice smo lahko dobili le starejšo sliko, za nekaj notic pa slike sploh nismo mogli dobiti.
Anton LAMPRET, upokojen 17. novembra
Rojen 13. decembra 1926 v Stopercu
pri Ptuju. Poročen z Jožefo, rojeno Hriberšek.
Od 3. decembra 1956 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj. Zaposlil se je kot kvalificirani ključavničar. Nazadnje je delal kot operater centralne komande transporta v temeljni organizaciji TE Šoštanj I.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in odlikovanja gasilske zveze Slovenije II. stopnje.
Stanko RAZDEVŠEK, upokojen 19. novembra
Rojen 26. aprila 1932 v Šentilju pri Velenju. Poročen z Anico, rojeno Tanjšek.
Od 6. avgusta 1954 je neprekinjeno delal v našem rudniku. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami zahod. Leta 1955 je bil premeščen v Klasirnico, leta 1958 v Jamo vzhod, leta
1960	v Jamo zahod, leta 1976 v Steber 8 in konec leta 1976 v Jamsko mehanizacijo (in transport), kjer je delal do upokojitve.
Leta 1958 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta
1961	še za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Milan POLAK, upokojen 23. novembra
Rojen 10. septembra 1928 v Šoštanju. Poročen s Faniko, rojeno Pušnik.
Od 29. oktobra 1951 je neprekinjeno delal pri združenih organizacijah v naš kombinat, s krajšo prekinitvijo pa že od leta 1943. Zaposlil se je kot kvalificirani ključavničar v rudniškem elektrostrojnem obratu, sedaj delovna organizacija ESO, kjer je delal do upokojitve v Strojnih obratih.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Viktor KOČEVAR, upokojen 18. decembra
Rojen 14. aprila 1928 v Šeščah pri Celju. Poročen z Branko, rojeno Barišič.
Od 1. marca 1954 je neprekinjeno delal v TE Šoštanj. Zaposlil se je kot kvalificirani elektrikar. Nazadnje je bil energetik za toplotni obračun v skupnih službah TE Šoštanj.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Aktivni udeleženec NOB od leta 1944.
(Po podatkih iz kadrovskih služb delovnih organizacij in oddelka socialne službe SOZD REK Titovo Velenje za invalidsko in po kojninsko zavarovanje pripravila Vesna KORES.)
PORTRETI
Avgust Rednak, najstarejši občan v naši občini, ki je bil nekaj let zaposlen tudi v našem rudniku
Napisati nekaj o najstarejšem človeku v naši občini, 9%letnem Avgustu Rednaku, ki živi v Šoštanju, je prijetno in hkrati težko, kajti v skoraj sto let dolgem življenju človek marsikaj doživi.
Avgust se je rodil v Šaleku pri Velenju, kjer je preživel še otroška leta, hodil nekaj let v šolo, nato pa odšel po svetu za kruhom. V Avstriji je blizu Dunaja delal pri nekem trgovcu in se tu nameraval tudi poročiti z dokaj premožnim dekletom, a se je nevesta dan pred poroko smrtno ponesrečila v prometni nesreči. Ta nesrečni dogodek je popolnoma preusmeril tok Avgustovega življenja: vrnil se je v rojstni kraj in si v njem ustvaril družino. V srečnem zakonu se mu je rodilo pet otrok.
Prvo svetovno vojno je preživel na fronti, na srečo brez vsake praske, za njen konec pa je zvedel v Trstu, od koder jo je s prijatelji kar peš mahnil domov.
Leta 1918 se je zaposlil v velenjskem rudniku, se včlanil v Bratsko skladnico in dobil člansko izkaznico s številko 5989. (Ta podatek smo preverili v arhivu našega kombinata, ki hrani med drugimi dokumenti tudi matično knjigo delavcev našega rudnika iz tistih časov.) Rudaril je okrog 8 let, kratek čas delal še v tovarni usnja v Šoštanju, potem pa do upokojitve leta 1950 urejal vrtove graščin v naši dolini.
Pred tremi leti se je tretjič poročil, kajti prvi dve ženi sta mu umrli. Njegova sedanja življenjska družica Angela pravi, da je njen mož še pravi "kampeljc" in da se dobro ujemata, čeprav je ona kar 34 let mlajša od njega.
Obiskali smo ga nekaj dni po njegovem 99. rojstnem dnevu; torej ko je stopil v stoto leto in se je slavje v njegovem rodbinskem krogu že nekoliko umirilo.
Letos ga je ob rojstnem dnevu obiskalo veliko sorodnikov, znancev in prijateljev, prišli pa so mu čestitat tudi predstavniki krajevne skupnosti Šoštanj.
Zaupal nam je, da je za svoj rojstni dan - 28. september zvrnil nekaj kozarcev vina in da je bil tako dobre bolje, da bi bil najraje odšel pod okna klicat dekleta kot v starih časih; seveda, če bi mu žena dovolila takšen "skok čez plot".
Vse to priča, da je možakar res še prava korenina. Bolezni skoraj ne pozna, le pred leti je dva dneva preživel v slovenjegraški bolnišnici, kjer so ga, kot pravi, menda pozdravili za vse večne čase, saj od takrat resne zdravniške pomoči še ni potreboval.
Vrsto let je že tudi od dne, ko je stopil v zdravstveni dom z željo, da bi dobil slušni aparat, ker na levo uho sliši bolj slabo. Tistikrat mu je zdravnik takšno napravo odsvetoval, češ da je tako draga, da se ne bi izplačala, ker je on že tako star. Čuden "dohtar", a ne? Avgustu bi slušni aparat seveda še kako prav prišel, saj je od takrat minilo že toliko let, da se včasih hudomušno vpraša, ali tisti zdravnik, ki je bil že takrat dokaj
v letih, sploh še živi. Vendar pa se naš sobesednik niti zaradi tega pripetljaja niti zato, ker še nikoli ni bil v kakšnem zdravilišču, prav nič ne huduje, ampak celo razmišlja, da je družbi v zgubo, ker že več kot 30 let prejema pokojnino.
Vsak, ki Avgusta pozna, pa se čudi, da kljub visoki starosti še tako dobro vidi. Še vedno lahko vzame v roke knjigo, ob pogledu skozi okno pa njegovo oko ujame tudi kakšno čebelo, ki leti po zraku. Včasih se pošali, da ima tudi roko še tako mirno, da bi lahko še ure popravljal, če bi bil urar.
Nikoli še ni kadil, čik pa še vedno rad založi. Pravi, da mu je ta navada ostala še iz "knapovskih" let v našem rudniku, in doda: "Ko je živel še Špička, sem vsako leto dobil deputatno karto za premog, sedaj pa so pozabili name. Mogoče bom pa karto vendarle dobil za stoti rojstni dan."... A jo bo?
Še vedno se živo spominja dela v rudniških rovih, trpljenja in naporov, ki jih je terjalo ročno odkopavanje premoga, pa tega, kako so rudarji v mrazu, snegu, dežju vsi prepoteni in umazani zapuščali jamo, ker rudniških kopalnic takrat še ni bilo.
"Danes se na cesti rudar ne razlikuje od drugih, ker so večinoma vsi lepo oblečeni in se vozijo v avtih, včasih pa je že ob leka pokazala, kdo je kdo, in v avtih je sedela le gospoda," modruje Avgust.
Imel je številno družino, zato je moral kar pridno služiti kruh. Le enkrat se mu je zgodilo, da je celo mesečno plačo zapil pri krčmarju Dežmanu v Družmirju, potem pa je moral vzeti predujem, da so otroci imeli kaj jesti do prihodnjega pla čilnega dne.
Spominja se tudi narodnoosvobodilne borbe, najbolj iz tega časa pa noči, v kateri so ga fašisti dodobra pretepli, ker ni hotel izdati partizanov, ki so se v njegovo hišo večkrat zatekli.
Naš pogovor se je ustavil tudi pri prehrani. Avgustova žena se je ob tem hitro oglasila, da z možem glede hrane ni težav. Je vse, najraje pa fižol, repo, zelje, krompir, ribe, domače mleko in med.
Na eni izmed sten v njegovem domu visita bronasto priznanje za čebelarstvo in diploma 3. stopnje za posebne zasluge pri gojenju čebel. Avgust že od mladosti čebelari, sedaj ima tri panje čebel, zato je med njegova vsakdanja hrana.
Nazadnje nam je zaupal še svoj recept za dolgo življenje, ki se glasi: "Pri jedi človek ne sme biti izbirčen, a nikoli se ne sme najesti do sitega. Tudi za vsako delo mora poprijeti, poleg tega pa mora imeti dovolj spanja in - mirno vest.
Kajenje že mogoče, da je zdravju škodljivo, čikanje pa gotovo ni . Med, domače mleko in pa dobro vino - brez tega tudi ni dolgega življenja... In brez rožic, ki se jih hodi pod okna klicat, pa brez veliko dobre volje! "
Pripravil Lojze Ojsteršek
Avguštin Umek, rudarski nadzornik, . zaposlen v TOZD RLV "Jama Skale"
Steber 11 jame Škale. Kota 150. Podpor j e hemscheidt 4100. Dvanajst ali trinajst rudarjev na odkopu in na vsakega štiri-
deset do petinštirideset ton odkopanega lignita na dan. Nadzornik Avguštin Umek.
S celim srcem je zapisan rudarstvu že šestindvajset let. V rudniku Krmelj na Dolenjskem, ki so ga pred leti zaprli, se je, takoj ko je dopolnil osemnajst let, prvič spustil v rudniške rove in se v njih v štirih letih prekalil v pravega rudarja. Na delo v naš rudnik je prišel že kot polkvalificirani kopač. "Delo v velenjskem rudniku se mi je takrat zdelo strašno mehanizirano, saj smo v Krmelju odkopavali premog le ročno. Z današnjo jamsko mehanizacijo pa se seveda jekleni in gumasti transporterji, ki so takrat pomenili višek mehanizacije, ne morejo primerjati," razmišlja Avguštin.
Novemu delovnemu okolju se je hitro prilagodil. Najprej je opravil tečaj za kvalificiranega rudarja, nekaj let pozneje pa se je izšolal še za rudarskega nadzornika.
Poročil se je že, ko je rudaril še v Krmelju, a v Velenje je prišel sam. Pravi, da mu je bilo naše mlado mesto všeč že od nekdaj, ko pa je videl, da v rudniku Krmelj ležišč premoga ne raziskujejo in da v njem ni perspektive, je enostavno se del na vlak za Velenje, v kadrovski službi našega rudnika povprašal za delo, in radi so ga sprejeli. Prvih šest mesecev je stanoval v samskem domu, v tem času dobil tudi hčerko, za novo leto 1962 pa ga je rudnik obdaril s stanovanjem. "Lepšega darila za novo leto v svojem življenju še nisem dobil," trdi naš sobesednik.
Pozneje se je z družino preselil v večje stanovanje v blok Rudarskega šolskega centra. Takrat je imel tudi po šest do osem podnajemnikov - učencev RSC, njegova žena pa je kuhala kosilo tudi za štirideset učencev iz internata. Radi so prihajali jest k Umekovim, saj so vedeli, da je vedno kaj dobrega na mizi.
Sedaj stanuje na Kidričevi cesti 8, zgradil pa si je tudi hišo blizu rojstnega kraja na Dolenjskem, kamor se bo odselil čez nekaj let, ko bo v pokoju. "Kriza za stanovanja je vse večja, zato naj dobi moje stanovanje aktiven delavec, jaz pa bom kot upokojenec tako in tako bolj srečen na podeželju," je Avguštin pojasnil svojo odločitev, da se bo vrnil na Dolenjsko.
O svojem rojstnem kraju, otroštvu in mladosti pa je povedal: "Rojen sem bil v obdobju predvojne krize kot drugi izmed treh sinov na srednje majhni kmetiji, na kateri sta oče in mati le s trdim delom zmogla preživljati našo petčlansko družino, odraščal pa sem v času NOB. Vojna je naš dom postavila v kraje med ozemljem, ki so ga okupirali Italijani, in področjem, na katerem so hoteli gospodariti Nemci. Takoj v njenem začet ku so Italijani poslali očeta na delo v rudnik Krmelj, po kapitulaciji Italije pa je odšel v partizane. Ostali smo sami z mamo, zato smo morali vsi trije bratje poprijeti za delo na zemlji že takoj, ko smo začeli dobro hoditi.
Štiri leta je okrog nas skoraj nenehno švigal svinec, kajti bitke med partizani in okupatorjem so bile na dnevnem redu, v šolo pa v tem času otroci nismo hodili. Šele po vojni, ko se je oče vrnil iz partizanov, sem vzel v roke zvezke in knjige, a le za pet let, potem pa je denarja za moje šolanje zmanjkalo. Bolj kot za učenost so bile moje moči potrebne za delo na kmetiji. Zapustil sem torej šolo, čeprav je prišlo tudi do solz, a hkrati sklenil, da bom ob prvi priložnosti vendarle nadaljeval šolanje. Možnost za to se mi je ponudila v velenjskem rudniku in takoj sem jo izkoristil."
Delo rudarskega nadzornika opravlja Avguštin Umek osem let. Rudniške rove in čela pozna najbrž do zadnjega kotička, prav tako pa do podrobnosti tudi vsa jamska dela. V našem rudniku je začel delati v jami zahod, sedaj skupaj z jamo vzhod jama Preloge, ob nakupu prve jamske mehanizacije - podporja OMKT ruske proizvodnje, pa je bil dodeljen študijskemu oddelku, ki se je prestavljal po celem RLV. Jama Škale, jama Pesje in jama Preloge so mu torej res dodobra poznane, njegov prijazen nasmeh in razumevanje za sočloveka pa najbrž zlahka najdeta pravo pot do vsakega rudarja.
"Nadzornik je delavec kot vsi drugi delavci. Tako kot mora
vsak opravljati svoje delo, ga mora tudi nadzornik. Težava je včasih le v tem, da delavci radi pozabljajo, da naloga nadzornika ni le nadziranje dela, ampak tudi skrb za zdravje delavcev in varnost pri delu," je povedal Avgust in dodal še nekaj misli o akciji za čim večji odkop premoga v našem rudniku.
"Družba v času energetske krize od rudarjev veliko pričakuje, rudarji pa smo potrebam družbe vedno prisluhnili. Tudi sedaj delamo z vsemi močmi, se odrekamo prostemu času v krogu svojih družin, počitku in rekreaciji, čeprav je rudarjem po napornem delu oddih še kako potreben. Zavedamo se, da moramo delati, da vsak naš napor pripomore k toni odkopanega premoga več. Na zadnji udarniški akciji v nedeljo, 12. decembra, smo tako rudarji kot tudi drugi delavci našega kombinata svojo pripravljenost za delo znova dokazali. Na drugi strani pa se je treba zavedati, da se tako naprezati ne bomo mogli v nedogled. Rudarji bodo morali več počivati. Moja želja je sicer neuresničljiva, a kljub temu želim, da bi vsak rudar ohranil svoje zdravje in da ne bi noben rudar postal pri delu invalid.
Boleče je, da besede o osebnih dohodkih rudarjev večkrat na daleč in na ves glas odjeknejo, hkrati z njimi pa je bolj malo slišati o tem, kako in koliko v rudniku delamo, čemu vsemu se na račun čim večje proizvodnje, s tem seveda tudi višjih osebnih dohodkov, odrekamo.
Slehernega delavca v rudniku pa še posebej moti, da nam kljub doseženemu in preseženemu delovnemu načrtu pripisujejo izgubo. Rudar, ki dan za dnem utrujen, prepoten zapušča jamo, ki dela tudi v prostih sobotah, ne more razumeti, od kod na koncu koncev izguba. V prihodnje bo treba dohodkovne zadeve urejati sproti, ne konec decembra."
Avguštin je v svoji temeljni organizaciji sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, komunist pa je od leta 1970. Je tudi predsednik komisije za delovna razmerja v temeljni organizaciji Jame Skale, član komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in član stalne akcijske konference rudniških osnovnih organizacij zveze komunistov. Osemnajst let je bil tudi član jamske reševalne čete in v tem času je kot reševalec doživel marsikateri težak trenutek.
"Najtežje ure v vseh letih dela v podzemlju sem preživel v letu 1976, ko je mulj na čelu KTU na koti -10 zalil štiri naše delovne tovariše, do katerih smo reševalci žal prišli prepozno. Že prej je ugasnilo njihovo življenje," se spominja Avguštin in doda še: "Dnevi, ki so bili naporni, težki, tragični, so bili dolgi, sicer pa je teh šestindvajset let hitro minilo. Takoj v začetku rudarjenja sem si poškodoval pri delu dva prsta na roki, a volje do dela v jami mi to ni vzelo. Če bi moral še enkrat izbirati poklic, bi se najverjetneje zopet odločil za poklic rudarja. Včasih slišim koga, ki se zaklinja, češ živ pa ne grem v jamo, a povem vam - kar trdi tudi večina starih rudarjev: ko jamo spoznaš in vidiš, da si v njej premagal naravo, je ne zapustiš zlahka."
Naš portretiranec Umek je omenil še, da fluktuacija delavcev na mehaniziranih odkopih ni velika, da dela na njih opravljajo izkušeni rudarji, ki se zavedajo odgovornosti za izkoriščanje mehanizacije, vredne velikih denarjev. Nazadnje je vsem rudarjem zaželel, da bi bili v letu 1983 uspešni pri delu, zdravi in srečni v krogu svojih družin.
Draga Lipuš
Anica Zapušek, jubilantka 20 let dela
Anica Zapušek je ena izmed redkih ljudi, ki vsa leta svoje delovne dobe ostanejo v delovni organizaciji, v kateri so se za-mlada zaposlili, in vseskozi opravljajo tudi delo, za katerega so se izšolali; skratka: ostanejo zvesti svojim začrtanim potem in zastavljenim ciljem.
Tiha je, mirna, mogoče celo malo zaprta vase, sploh v stiku z ljudmi, ki jih ne pozna dobro. O sebi ne govori rada in tudi o drugih ljudeh ne zgublja besed po nepotrebnem. "Vsak zase najbolj ve, kako bo delal, se obnašal, da bo zanj najboljše. Ne kaže preveč govoriti, kajti karkoli človek reče, je za enega dobro, koga drugega pa že prizadene," pravi Anica in se tega pravila tudi drži.
Pred dvajsetimi leti se je zaposlila pri rudniku, prva dva meseca delala v obračunski službi, nato pa so jo prestavili v kadrovsko službo, kjer je začela opravljati delo strojepiske.
Za ta poklic se je izšolala v takratni dveletni administrativni šoli v Celju. "V tistih časih je bilo drugače, kot je sedaj. Mia di so dandanes bolj sproščeni, več si upajo, bolj samozavestni so, v času, ko se je zaposlovala moja generacija , pa smo bili prav preplašeni, bolj ubogljivi in spoštljivi do starejših delavcev. Nismo si drznili ugovarjati, češ tega pa ne bom sto ril, to pa ni moja naloga," se spominja Anica.
Po letu in pol tipkanja na pisalnem stroju se je presedla za drugo mizo. Za njo je nekaj manj kot dvanajst let urejevala in vpisovala v obrazce podatke o nanovo zaposlenih delavcih pri rudniku in tistih, ki so delo pri njem pustili. To delo je terjalo stike z ljudmi, njeno sedanje delo - opravlja ga od 1975. leta - pa je bolj umirjeno. Vendar še vedno gredo skozi njene roke vsi podatki o spremembah števila zaposlenih v RLV, od ustanovitve našega kombinata pa tudi podatki o številu delavcev v delovnih skupnostih kombinata. Vpisuje jih v posebne obrazce, da jih lahko v delovni skupnosti Avtomatska obdelava podatkov vsak mesec sproti računalniško obdelajo. "Od 10. do 25. dne v mesecu te podatke v A OP obdelujejo, zato je moje delo zelo vezano na ta rok," je povedala Anica in potožila še o težavah, ki jih povzroča s svojo premajhno kapaciteto sedanji računalnik v AOP.
Na kratko sva spregovorili še o njenem življenju. Rodila se je v Šoštanju. Prvi otrok je bila v družini, ki pa se je kmalu povečala še za dva člana, Aničinega brata in sestro. Oče je bil mesar, mati skrbna gospodinja, nekaj hrane pa so pridelali tudi na zemlji, ki je obkrožala njihovo hišo, zato pomanjkanja niso trpeli. Oče in mati sta celo zgradila novo hišo v Velenju, v katero so se preselili leta 1961. Prav v tem letu pa je oče umrl. Mati je morala na svoja ramena prevzeti končna dela pri hiši in skrb za tri otroke. "Takrat sem bila dijakinja drugega letnika administrativne šole in želela sem si le, da bi se čim hitreje izšolala, zaposlila in tako vsaj malo razbremenila mamo," je dejala Anica.
Ko sem jo povprašala še o njenem sedanjem življenju, je bil njen odgovor preprost.
"Živim tako kot večina zaposlenih žensk, ki morajo skrbeti še za družino. Vsak dan je treba skuhati kosilo, enako večerjo, vmes pa je še precej drugih gospodinjskih del, ki čakajo name. Ko opravim vsa ta dela po hiši, moram postoriti še kaj na vrtu ali pa kakšno uro posvetiti hčerki, ki obiskuje šesti razred osnovne šole. Kolikor mi vendarle ostane prostega časa, ga porabim za šivanje in pletenje, od časa do časa pa si grem ogledat tudi kako prireditev v kulturnem domu v Titovem Velenju.
Vsak človek pač živi po svojih zmožnostih. Mislim, da se pr e-
več pritožujemo, namesto da bi bolj poprijeli za delo. Ni nam tako slabo - sploh nam v Šaleški dolini ne, saj rudarji v primerjavi z delavci v drugih gospodarskih panogah dobro zaslužijo - kakor povsod govorijo; včasih tudi neumno.
Tudi o porastu nezaposlenosti med mladino je veliko govorjenja, bolj malo pa storimo, da bi se razmere za zaposlovanje mladine zboljšale. Če bi upokojili vse tiste delavce, ki so že dosegli potrebno število let za upokojitev, bi lahko zaposlili kar precej mladih ljudi. Zase vem, da bom odšla v pokoj takoj, ko bom za to izpolnila pogoje, čeprav svoje delo z veseljem opravljam."
Draga Lipuš
Kutsienyo Kwaku, absolvent študija rudarstva pri ljubljanski univerzi, študijski gost našega rudnika letos jeseni
Kutsienyo je prišel iz Toga, neodvisne republike ob Gvinejskem zalivu, ki je približno tako velika kot naša sosednja republika Hrvatska, ima pa okrog dva milijona prebivalcev. Komur se da pogledati v atlas bo videl tudi, da njegova dežela sega v Atlantski ocean, drugače pa je stisnjena med Gano, Zgornjo Volto in Dahomej. Sicer pa je pretežno kmetijska država. Največ pridelajo kave, kakava, plodov palm, arašidov in kopre, posušene kokosovine. Gojenje teh kultur ji omogoča bližina ekvatorja in zgradba tal. To je nižinski, vlažen tropski svet, na severu pa planotast, savanski. Državica Togo je znana tudi po precejšnjem številu rudnikov fosfata.
Na skrajnem jugu, na obali Gvinejskega zaliva, leži njeno glav no mesto Lome. V njem se je pred tridesetimi leti rodil tudi Kutsienyo. V otroštvu verjetno še sanjal ni, da bo nekoč absolvent študija rudarstva v daljnji prialpski deželici Sloveniji, zakaj to je zdaj Kutsienyo; če te dni že ni tudi diplomiral.
V naše mesto ob Paki je prišel letos v začetku septembra - pri pravljat pri RLV svojo diplomsko nalogo: "Napredovanje in permanizacija v hribini jame Preloge".
Čeprav mi je Kutsienyo bil prijeten sobesednik, sva se med pogovorom le s težavo sporazumevala, saj mu izgovorjava slovenskih besed hudo zapleta jezik. Vendar sva le natkala njegovo življenjsko zgodbo.
Rodil se je marca 1952 - kje, sem že povedal - v veliki družini za naše razmere, saj je poleg očeta, po poklicu blagajnika, in matere, višje medicinske sestre, bilo v njej še šest otrok.
Kutsienyo je po osnovni šoli obiskoval gimnazijo matematično-fizikalne smeri in se po njej zaposlil v administraciji. Vendar z zaposlitvijo ni bil zadovoljen, zato se je odločil za nadaljnje šolanje. Najprej se je vpisal na medicinsko fakulteto, a je kma lu ugotovil, da ni za to stroko. Zato je študij medicine opustil in presedlal na strojno fakulteto, tudi v Lomeju. Toda tudi tokrat ni vztrajal; predvsem zato, ker bi se na strojni fakulteti v Lomeju lahko izšolal le za prvostopenjskega inženirja, njegove poklicne ambicije pa so merile više: hotel je postati diplomirani inženir. Zaradi tega mu je prišla kot naročena možnost za študij rudarstva v Jugoslaviji - v Ljubljani.
"Po ugodno rešeni prošnji, ki sem jo poslal oblastem v Beogra-
du za izmenjavo tujih študentov, sem konec novembra leta 1977 prišel v Ljubljano," je o tem svojem koraku v življenju povedal Kutsienyo in nadaljeval:
"Priznati moram, da sem kljub šestmesečnemu aktivnemu učenju slovenskega jezika po prvih predavanjih na fakulteti izgubil skoraj vso voljo za nadaljnji študij v Sloveniji, saj predavanj skoraj nič nisem razumel. Ne vem,kako bi bilo, če ne bi imel možnosti, da si v študentovskem domu prepišem zapiske s predavanj od drugih.
Pozneje mi je na fakulteti šlo lažje: vse sem začel dojemati, tudi pomene strokovnih izrazov, in si tako lahko s pozornim poslušanjem izravnal pomanjkljivo zmožnost za zapisovanje predavanj."
Kutsienyo je zaradi jezikovnih težav tudi kolokvije in izpite težje opravljal; sploh je vprašanje, koliko bi jih opravil, če kot tuji študent ne bi imel privilegija, da jih opravlja v glavnem le neposredno pred izpraševalcem.
Kakor koli že: kljub temu, da je zaradi težav, ki jih je imel z jezikom, večino preizkušenj znanja moral prestajati po dvakrat, da jih je opravil - se je le prebil skozi vse semestre in postal absolvent - in se letos jeseni znašel tudi v Titovem Velenju, da pri našem rudniku pripravi svojo diplomsko nalogo o problematiki napredovanja in permanizacije v hribini jame Pr e loge, ki si jo je izbral po nasvetu svojega mentorja za diplomsko delo - profesorja doktorja Jožeta Hrastnika.
O času, prebitem med našimi rudarji in rudarskimi strokovnjaki,pa je dejal:
"Rudarji Rudnika lignita Titovo Velenje so me sprejeli zelo gostoljubno. Strokovno pomoč, ki sem jo potreboval za pripravo diplomske naloge, pa so mi dajali zlasti trije rudarski strokovnjaki: Pavle Ažber in Franc Planinc, ki delata v temelj ni organizaciji vašega rudnika Jamske gradnje, in Štefan Zagoričnik iz skupnih služb rudnika.
Veliko so mi pri pripravi naloge pomagali tudi vaši jamski
nadzorniki in rudarji z daljšim delovnim stažem_Vsem v
RLV se za njihovo pomoč iskreno zahvaljujem: tudi vodstvu RLV, ker mi je omogočilo pripravo diplomske naloge v tako modernem rudniku!"
Dalje pa pogovora nisva mogla vleči, ker je Kutsienyo moral ujeti dopoldanski avtobus za Ljubljano, kjer se je imel sestati s svojim mentorjem za diplomsko delo.
Ob slovesu mi je utegnil reči le še to, da se želi čimprej vrniti v svoje rojstno mesto Lome, kjer ga čaka njegova družina - žena in že trije otroci.
Bojan Ograjenšek
KULTURA, ŠPORT, REKREACIJA
Šaleška folklorna skupina KOLEDA se je vrnila s turneje po Združenih državah Amerike
Že precej časa pred 19. oktobrom, dnevom odhoda šaleške folklorne skupine Kolede na turnejo po Združenih državah Amerike, se je od Šaleka do Penka širila novica, da so "Koledniki" povabljeni na slovesnost ob odprtju centra EPCOT (prvega poskusnega prikaza človeštva nekoč, danes in jutri, kakor ga je sanjal ameriški mojster filmske risanke in producent vseh vrst filmov Walt Disney) v slovitem ameriškem kulturno-
zgodovinskem, poljudnoznanstvenem in zabaviščnem parku "Disneyev svet" na Floridi.
Večinoma vsi v Šaleški dolini smo privoščili mladim folkloristom Kolede to povabilo in obenem veliko priznanje, saj so Američani iz Jugoslavije samo njih povabili na to slovesnost.
Torej je bilo v naši dolini le malo zavistnežev in tistih, ki niso prav verjeli, da sloves Kolede sega že tako daleč po svetu.
Kakorkoli že, Koleda je v resnici gostovala v Združenih državah Amerike in po njeni vrnitvi domov so se v mnogih časopisih pojavili spomini udeležencev te njene turneje na Florido, New York, Washington, Niagarske slapove, srečanje z našimi izseljenci v Clevelandu in še na marsikaj drugega, kar so doživeli na gostovanju.
Danijel Grossman: "Izpolnili smo svoje kulturno poslanstvo -med naše izseljence in zdomce smo ponesli njihovo matično domovino."
Tudi nekaj članov Kolede iz našega kombinata - menda trije -se je udeležilo te njene turneje. In z enim od njih - Danijelom Grossmanom, že enajst let aktivnim članom Kolede, po poklicu elektromehanikom, doma iz Titovega Velenja, zaposlenim pa v temeljni organizaciji ESO Elektro obrati - smo se po sklepu uredniškega odbora pogovarjali o turneji za naše glasilo.
Danijel Grossman o turneji
Mesec dni pred odhodom v Združene države Amerike smo vadili tri do štirikrat na teden, zadnji teden celo kar vsak dan, in včasih smo tudi po štiri ure skupaj plesali in peli, kajti Jugoslavijo smo hoteli na tem srečanju, ki so se ga udeležili fol-
kloristi iz 24 držav, častno zastopati. Vse napore in vsa odrekanja pa smo pozabili, ko smo na Brniku posedli v letalo in končno poleteli. Pot do Orlanda na Floridi, kjer so nas gostitelji kljub pozni uri - prispeli smo namreč ob polnoči po njihovem času, kar je ob šestih zjutraj po naše - prisrčno sprejeli, se je vlekla celih 28 ur.
Po sprejemu ob prihodu in sploh odnosu Američanov do nas, ko so zvedeli, od kod prihajamo, nam je kaj kmalu bilo jasno, da gostoljubja ne bomo pogrešali - da bomo kot Jugoslovani pravzaprav deležni posebne pozornosti.
Namestili so nas v Hejattovih hotelih, ki so eni najmodernejših hotelov na svetu, zjutraj pa so nas vse - izkazalo se je, da smo res zbrani plesalci, godci in pevci ljudskega žanra s celega sveta - povabili k zajtrku v eno samo veliko dvorano. Hkrati s hrano so nam postregli še s svojo domačo pesmijo in plesom, jutranjo predstavo pa je sklenila koračnica 450-člans-ke godbe na pihala.
Ob popolnosti vsega, kar smo videli in slišali v "Disneyevem svetu", nam je zastajal dih, toda kmalu smo se zavedli, da je to šele začetek: da je v "Disneyevem svetu" vse popolno, enkratno. Kočije, vlaki, tramvaji, čolni so nas popeljali skozi stari del tega sveta, v katerem domujejo junaki iz pravljic, risank in lutk, ki jih poznajo otroci po vsem svetu.
Naslednji dan smo preživeli v centru EPC OT, na čigar odprtje smo tudi pripotovali v Ameriko. V prvem delu tega centra so se pred nami razgrnila razvojna pota človeštva skozi vso zgodovino in še daleč v prihodnost. V drugem delu pa smo šli skozi paviljone, ki skrivajo v sebi znamenitosti skoraj vseh držav sveta. Za borih 16 dolarjev, kolikor smo morali plačati vstopnine, smo se sprehodili skozi stoletja našega obstoja, pokukali v svet fantazije in obhodili celo zemeljsko oblo.
V naslednjih dneh smo imeli nekaj priložnosti, da se predstavimo s svojim folklornim programom. Za nastope so nam dodelili osrednji prostor v centru EPC OT in v njem smo se trikrat predstavili obiskovalcem, enkrat pa smo nastopili tudi v mehiškem paviljonu centra.
Parada, s katero se je končala slovesnost ob odprtju centra EPC OT je bila mogočna, organizirana v pravem ameriškem stilu, saj nas je vseh udeležencev bilo v njej okrog 2 000, zanjo pa smo vsi skupaj vadili le štiri ure. Sočasno je pri zgrajenem vodnjaku v središču prizorišča slovesnosti potekalo še simbolično združenje vseh narodov in dežel sveta, kar si je Disney vedno želel, in sicer tako, da sta v ta vodnjak po dva predstavnika iz vsake države zlila vodo, ki jo je njuna skupina prinesla s seboj iz voda v svoji domovini; mi smo prinesli vodo iz Save. S tem simboličnim dejanjem smo gostje svojo vlogo na Floridi odigrali.
Ob povabilu smo v naši folklorni skupini mislili, da bo naše gostovanje v Ameriki splet nastopov, ki bodo terjali od nas vse, kar znamo in zmoremo, v resnici pa smo lahko pokazali le del svojih sposobnosti. Zato pa smo veliko več nepozabnega videli in doživeli. Sicer pa smo od vseh povabljencev bili amaterji samo mi, česar pa nam tako in tako nihče ni verjel. Naš nastop so organizatorji zelo pohvalno ocenili, kot nagrado za sodelovanje pa so nam izročili tudi 10 000 dolarjev.
Iz sveta pravljic, preteklosti, bodočnosti, fantazije smo se odpravili na obisk k našim izseljencem in zdomcem v Clevelandu .
Kakor je bilo na Floridi vse moderno, popolno, tako je bilo v Clevelandu prisrčno, domače. Pričakali so nas domači ljudje, nas prijateljsko sprejeli, mi pa smo se jim predstavili v dveh zaporednih večerih; prvi večer s slovensko folkloro, drugi večer pa z jugoslovansko. Prvi večer nas je prišlo gledat okrog 9 000 ljudi, naslednji večer, ko smo nastopili v dvakrat večji dvorani, pa je občinstvo tudi to dvorano napolnilo skoraj do zadnjega kotička. Navdušenje naših ljudi je bilo tolikšno, da so oba dneva našega obiska pri njih enostavno proglasili za dneva Kolede, zadovoljni pa smo bili tudi mi, saj smo izpolni-
li svoje kulturno poslanstvo - med naše izseljence in zdomce smo ponesli njihovo matično domovino.
V preostalih dneh smo si ogledali še Niagarske slapove, si kot mesto spomenikov in parkov vtisnili v spomin Washington in v New Yorku - mestu razkošja in bede, umetnosti in mafije, najmodernejših zgradb in napol podrtih koč - nekoliko okusili tudi posebnosti ameriških življenjskih razmer.
Zajtrk za dva, sestavljen iz dveh pečenih jajc, malo sira in salame ter dveh skodelic bele kave, stane v poprečni newyorš-ki restavraciji za naše razmere 70 naših starih tisočakov, medtem ko je treba za najmodernejši fotografski aparat odšteti le 50 naših starih tisočakov.
Vsakemu, ki ga zanima, kakšno je življenje v Ameriki, lahko rečem le, da že mogoče, da je lepo, ni pa prijetno. Ljudje v tej deželi si lahko privoščijo vse mogoče stroje, avtomate, čudovite zgradbe, spomenike, a za hrano, za svoj obstoj morajo res trdo delati. "Koledniki" smo bili srečni, da se vračamo v domovino!
Za sklep je Danijel povedal še, da je za turnejo po Združenih državah Amerike porabil enajst dni svojega rednega letnega dopusta, ker so mu v njegovi temeljni organizaciji prošnjo za izredni plačani dopust zavrnili in mu bili pripravljeni dati le neplačani dopust, ki pa si ga spričo svojih gmotnih razmer ni mogel privoščiti.
V pojasnilo tej svoji prikriti pritožbi, pa je dodal še tole:
"Pol meseca pred odhodom v Ameriko je Koleda gostovala v Franciji, a te turneje se izmed vseh aktivnih članov Kolede nisem udeležil le jaz, kajti vedel sem, da za obe turneji ne bom dobil izrednega plačanega dopusta, neplačanega pa si res ne morem privoščiti. Imam namreč družino, vsi pa vemo, koliko vse dandanes pri nas stane. Upal sem torej, da bom vsaj za turnejo po ZDA dobil izredni plačani dopust, a vendar - kot sem že povedal - zaman.
Pa saj ne bi nič rekel, če pri tem ne bi bil izjema, kajti kolikor vem, drugi zaposleni člani Kolede takšnih težav niso imeli.
Če pa ob vsem tem pomislim še, da ’čez lužo’ nisem odšel zaradi seb^, ampak je bila naša folklorna skupina tja povabljena, da predstavlja Jugoslavijo - kar bi vsekakor moralo nekaj pomeniti tudi ljudem v moji temeljni organizaciji, saj konec koncev Američani kogarkoli tudi niso povabili v goste - me kljub zavesti, da je v zdajšnih razmerah pri nas varčevanje nujno na vsakem koraku, taka ozkosrčnost ljudi, ki so obravnavali mojo prošnjo za izredni plačani dopust, spravlja ob precejšen del volje za nadaljnje delo pri folklori."
Pripravila Draga Lipuš
Naše letošnje delavske športne igre so končane
Nekateri so prihajali...
na preizkuse moči v vlečenju vrvi...
kar z nočnega dela.
ZADNJE JE BILO NA VRSTI TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI
Šport in rekreacija sta se med delavci našega kombinata v zad njih nekaj letih krepko razmahnila. Vseh disciplin imamo že toliko, da tekmovanja potekajo celo leto. Po množičnosti je na prvem mestu smučanje, za njim pa že nekaj let ni zaostajalo dosti vlečenje vrvi. Le letos za tekmovanje v vlečenju vrvi, ki je bilo tudi zadnje na vrsti - potekalo je 6. , 7. in 8. decembra
v Rdeči dvorani v Titovem Velenju - to ne velja. Sodelovanje ekip na njem je namreč bilo pod vsemi pričakovanji, saj bi v prvi ligi moralo tekmovati 12 ekip, tekmovalo pa jih je le 9 in še od teh le 6 v vseh kolih. Še slabša je bila udeležba v drugi ligi, v kateri bi moralo tekmovati 11 ekip, tekmovale pa so le 3.
Kljub skromni udeležbi pa so bile borbe zanimive. Očitna je bila premoč rudniških ekip, čeprav so nekateri rudarji prihajali na preizkuse moči v tej disciplini kar z nočnega dela.
Sicer pa letos vlečenje vrvi ni potekalo na parketu kot lani, ko so si zato vneti rekreativci Jamske mehanizacije proti drsenju izmislili "tajno orožje", ki jim je tudi precej pripomoglo k uvrstitvi na prvo mesto na tem tekmovanju. Podplate telovadnih copat so si namreč namazali z neko smolo, rezultat te njihove "domiselnosti" pa ni bila le njihova delno nezaslužena zrna ga, ampak tudi za milijon starih dinarjev dodatnih stroškov za čiščenje parketa.
Najostrejši boji so letos potekali med ekipami iz Priprav, Kla-sirnice, RPP, delovne organizacije ESO in Zračenja.
"Luftarji" - to je "knapovsko" ime za delavce delovne skupnosti RLV Zračenje - so doživeli poraz samo na enem srečanju in si tako v svoji ligi (prvi) priborili prvo mesto, kar je tudi razumljivo, če vemo, da je za njihovo pravilno ogrevanje, počitek in taktično vlečenje vrvi skrbel Vinko Čajič, da že zaradi narave svojega dela morajo znati pravilno dihati, kar je pri vlečenju vrvi pomembno, in da so imeli tudi močno zaledje navijačev. Bodrit sta jih prišla celo Jože Aljaž in Marjan Hace, vsakogar od njiju pa je njihova končna zmaga stala zaboj piva v Delavskem klubu.
Ekipi iz Priprav in RPP v moči in taktiki nista veliko zaostajali za "luftarji", druge ekipe, ki so tekmovale v prvi ligi, pa so se uvrstile po pričakovanjih; razen ekipe Jamske mehanizacije in ekipe Jamskega transporta.
K temu dodajmo še, da so tudi ekipe, ki so tekmovale v vlečenju vrvi, svojim organizacijam združenega dela prispevale nekaj točk za čim boljšo uvrstitev na lestvici množičnosti sodelovanja na naših letošnjih delavskih športnih igrah. Glede te lestvice pa je že znano, da bo prav v njenem vrhu Tiskarna, kar tudi ni čudno, saj so si letos delavci te naše delovne organizacije izredno prizadevali, da bi čimbolj množično sodelovali v vseh panogah iger. Skoraj enako to velja za delovno skupnost A OP.
LESTVICA KONČNIH UVRSTITEV EKIP I. LIGE
1. Zračenje	11	21 :	: 2	20	točk
2. Priprave	11	21 :	: 4	20
3. RPP	11	20 :	: 4	20
4. J. Preloge	11	16 :	: 6	16
5. Klasirnica	11	14 :	; 8	14
6. ESO II	11	14 :	10	12
7. J. mehanizacija	11	10 :	12	9 (-1)
8. J. transport	11	8 :	: 14	5 (-3)
9. DSSS RLV	9	0 :	18	-5
10. APS	8	0 :	16	-8
10. J. Pesje	8	0 :	16	-8
10. ESO I	8	0 :	16	-8
Prvouvrščeno ekipo so sestavljali: Slavko Jevševar, Franc Avberšek, Bojan Rednak, Asim Halilovič, Mehmed Kadrič, Franc Strmčnik, Geza Šinkec, Branko Hribernik, Petko Mrkajič in Jurij Ravnikar, v rezervi so bili: Ivan Bačovnik, Franc Ramšak, Drago Stokič , Sabrija Kadrič , Sead Sakič , vodil jo je Vinko Čajič, dva zaboja piva pa naj bi bila deležna od Jožeta Aljaža in Marjana Haceta.
Na zadnja tri mesta uvrščene ekipe za prihodnje leto izpadejo
V končni uvrstitvi je v prvi ligi bila prva ekipa Zračenja.
Ekipa Klasirnice (zgoraj) se je uvrstila na peto mesto in za njo (spodaj) druga ekipa ESO (EKVD).
Pa še ena gasilska slika kompletne ekipe Zračenja, zmagovalke v prvi ligi; skupaj z "moralno-tehničnim" vodstvom!
iz prve lige in bodo tekmovale v drugi ligi. Za vse uvrščene ekipe druge lige pa zato, ker so tekmovale samo tri, velja nasprotno.
LESTVICA KONČNIH UVRSTITEV EKIP II. LIGE
1.	TE Šoštanj II	4	točke
2.	Jamske gradnje	2
3.	Tiskarna	0
Pripravila Lojze Ojsteršek in Ivan Hrastnik
Nagrajeni reševalci objavljene križanke v Rudarju št. 5/82
-	Dani Slemenšek, Kajuhova 7, 63325 Šoštanj (1. nagrada -knjiga v vrednosti okrog 575 dinarjev)
-	Dragica Žirovnik, Koroška 8 a, Titovo Velenje (2. nagrada -knjiga v vrednosti okrog 345 dinarjev)
-	Aleš Koradej, Šercerjeva 20, Titovo Velenje (3. nagrada -knjiga v vrednosti okrog 230 dinarjev)
REŠITEV KRIŽANKE - VODORAVNO: Edvard Kardelj; Titovo Ve lenje; sir; Corvinus; usta; TO; As, Be; oskar; Alan; at; Danci; Ivan; E; ileus; T.T.; okr. ; viole; osti; igla; Šoštanj; Zaire; oktober; ITT; D; nonet; Joiči; op.; Niš; Arka; sekt; Graška gora; A. E.; gora jurišev; F; pik; ITC; Aci; Ajatola; bric; ralka; retina.
Nagrajenim reševalcem čestitamo, drugim pa želimo več sreče pri reševanju in žrebanju pravilnih rešitev križanke v tej številki Rudarja.
Uredniški odbor
Veljavnost letošnjih blokov SOZD REK Titovo Velenje za malice
Za prvoligaše iz Jamskega transporta so vsi pričakovali boljšo uvrstitev kot na osmo mesto.
Tudi letošnji bloki naše sestavljene organizacije za malice veljajo samo do 31. 12. 1982. Po tem datumu jih ne bo mogoče uporabiti niti zamenjati.
Vodstvo delovne skupnosti Družbeni standard
PREKLICUJEM VELJAVNOST
delovne izkaznice SOZD REK Titovo Velenje št. 138568, izdane pred 7. 12. 1982 - Sead Čurič (Kersnikova 13, Titovo Velenje);
delovne izkaznice SOZD REK Titovo Velenje št. 026239, izdane pred 9. 12. 1982 - Ismet IKIČ (Vojkova 7, Titovo Velenje).
Oprostite - njemu, nam nimate za kaj; živemu človeku se paC vse lahko zgodi!
Ni kaj - dedci v Tiskarni se znajdejo: če se njim preveč ne da, pa ženske priprežejo!
Peter Rezman
STAPLJANJE
Izhodišče
Za nas je ZDAJ, pred njim je KAOS, kjer vlada red in vrste strumnih mož.
Še prej je PRED.
I.	stopnja
Legije, legije
dolgih korakov prezirajo čas, razvoja oblast, da vse je mej eno na PRED in na ZDAJ.
PRED ni ZDAJ, v PRED ni nas.
Med PRED in ZDAJ je kratek čas, je dolg korak, je meja nas.
II.	stopnja
Meni ZDAJ raste skozi vrsto let.
Je vedno ZDAJ, a se spreminja.
PRED je eden,
(to izvem) je eden PRED, je slab, je grd, je star.
Ko ZDAJ dobiva nov obraz, se PRED obrača, da KAOS
ni edina prava mejna stvar.
III. stopnja
Ne PRED, ne ZDAJ ni trdna ost, je krogla tisočerih lic in njena pot ni miren krog, saj levo, desno šviga v čas.
Slepec si domišlja, da le ZDAJ je dober,
PRED pa slab; da KAOS bil je nujen,
ker PRED je dober,
ZDAJ je slab in ZDAJ je dober,
PRED pa slab.
Medigra
Je KAOS trajal nekaj let
in bil je dober,
bil je slab;
komu ga boš zrinil?
Tem letom prej, ko bil je dober željam slabim, tem letom zdaj, ko bil je slab nagibom dobrim? Komu služi KAOS?
BSljši izid stapljanja
Se staplja vse, in ZDAJ in PRED in KAOS vmes, odpadajo robovi ostri; že prej je bil plamteč ukaz:
ISKANJE POKONČNEGA ČLOVEKA !
še zdaj je cilj v daljavah tuj, v kaosih se išče, izginja v njih,
vse bolj,
vse bolj beži od nas, da PRED je bliže, kakor ZDAJ.
Zato je grd in lep
pretekli čas,
gradimo si bodočnost! In kdor bo našel v sebi JAZ, naj skrije ga, saj ko napoči tisti čas,
da JAZ bo lahko shodil, BO kaos MRTEV,
ZDAJ pa čas smejanja, ljubezni in miru!
ZAHVALI
Najlepša hvala sindikatu RLV za vsakolet no darilo ob novem letu in mesečne denarne pomoči, ki jih daje Janku Redna-ku, mojemu sinu iz zakona z Alojzom Rednakom, ki se je leta 1950 smrtno ponesrečil pri jamskem delu v RLV, skupaj še s tremi rudarji.
Srečno in uspehov polno novo leto!
Cecilija Rednak s sinom Jankom
Delavcem delovnih skupnosti skupne služ be SOZD, Družbeni standard in skupne službe RLV REK Titovo Velenje se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost ob od hodu v pokoj in jim želim kar največ delovnih uspehov in sreče v letu 1983.
Jože Volk Cesta na jezero 2 Titovo Velenje
RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Titovo Velenje (Titovo Velenje - Rudarska 6, telefon 851 100)
Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata:
a)	delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Ivan Krejan (RL Titovo Velenje - J. mehanizacija) - namestnik Ivan Jelen (RL Titovo Velenje - J. Skale), Anton Ribarič (RL Titovo Velenje - DSSS) - namestnik Vili Kerin (RL Titovo Velenje - J. Preloge), TE Šoštanj - Maks Lomšek (namestnica Zinka Moškon), ESO - Alojz Filipančič (namestnik Dragan Čelofiga), SIPAK - Roman Rebernik, EFE - Mile Maksimovič (namestnica Milena Gril), Avtoprevozništvo in servisi - Anton Sever (namestnik Branko Kranjčec), Tiskarna - Silvo Pešak (namestnik Marija Boruta), Družbeni standard - Dragica Pohar (namestnik Jože Mirtič), Avtomatska obdelava podatkov - Irena Likar (namestnica Mira Uranc), Zavarovanje - Niko Pečovnik, DSSS SOZD - Branko Ledinek (namestnica Anica Pristovšek);
b)	delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (DSSS SOZD - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD - glavni in tehnični urednik), Bojan Ograjenšek (DSSS SOZD - novinar reporter), Draga Lipuš (DSSS SOZD - novinarka lektorica), Vesna Kores (DSSS SOZD - tajnica in stavka glasila), Lojze Ojsteršek (DSSS SOZD - fotografske storitve), Miha Pevnik (DSSS SOZD - tajništvo samoupravnih organov SOZD), Irena Seme - Tirnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) in predstavnik OK SZDL Titovo Velenje.
Predsednik uredniškega odbora: Ivan Krejan • Naslov uredništva: Titovo Velenje - Prešernova 10 (DSSS SOZD - telefon 851 100, interno 260 - soba 58 nad pošto Titovo Velenje)
Tiska DO Tiskarna REK Titovo Velenje (Titovo Velenje - Celjska cesta, telefon 850 566 ali 851 630) • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja po potrebi • Naklada 6 000 izvodov
Novoletna nagradna križanka
SLOVARČEK ZA POMOČ PRI REŠEVANJU • ANINA - mesto v južni Romuniji, v bližini jugoslovanske meje • EEL - reka v Kaliforniji, izliva se v Tihi ocean • EIC1IMANN - Adolf, nacistični zločinec, usmrčen v Izraelu • NISA - poljska reka, levi pritok Odre, obe pa mejni reki med Poljsko in NDR • ROA - mesto v Španiji, severno od Madrida, ob reki Rio Duera • ROAN - gora na vzhodu ZDA, severna Karolina, visoka 1925 m • RUGE - Arnold (1803-1880), nemški književnik
Rešitve s svojim točnim naslovom pošljite v uredništvo Rudarja do 20. januarja 1983. Izmed pravilnih rešitev bomo tri izžrebali in nagradili s knjigami v vrednosti okrog 575, 345 in 230 dinarjev. /Uredniški odbor/
Srečno!	Prijetno silvestrovanje!