Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, sreda, 29. aprila 2020 Letnik LXXIII št. 34  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Haloze  »Občani čez dan ne upajo v gozd ali pa v temi ven«  Stran 3 Politika Ptuj  Tudi v muzeju le en kandidat za direktorja  Stran 4 Ljudje in dogodki Ptuj  Golf: letna karta 1.300, dnevna do 50 evrov  Stran 10 Politika Podravje  Preživetje najšibkejših na ramenih prostovoljcev  Stran 4 SPORED Shirley Knight Poslovila se je igralka iz serije Razočarane gospodinje Lorella Flego »Prevelik dekolte ni primeren za dnevnik« Harry in Meghan: Upornika z dvora 30. april 2020 št. 18 Od 1. 5. do 7. 5. 2020 TV-spored V središču Podravje  Domovi za starejše niso in ne bodo poceni bolnišnice  Stran 6 Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Višja povprečnina  Koliko več denarja si občine obetajo in za kaj ga bodo potrošile  Strani 6 in 7 Psihiatrična bolnišnica Ormož  »Nihče nas ni vprašal niti za mnenje«  Stran 3 Podravje  Bodo zemljo namesto kmetov urejala in čistila komunalna podjetja? Obupani podravski kmetje nimajo komu prodati vzrejenih prašičev in goveda Po zdravi kmečki logiki bi bilo pričakovati, da bodo v času koronakrize večje potrebe po vsem doma pridelanem, torej tudi po slovenskem mesu. A zgodilo se je prav nasprotno: zmanjšala sta se tako odkup goveda kot prašičev, posledično so nižje tudi odkupne cene. Kmetje so obupani, trgovske police pa so kljub opevanim državnim strateškim pravljicam o doma ro- jenem in vzrejenem polne uvoženega mesa. Več na straneh 2 in 3. Gospodarstvo Ormož  Kljub odprtju servisa gneče ni; popoln mrk pri prodaji vozil  Stran 5 Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 2 sreda  29. aprila 20202 Aktualno Med vzroki za velike zamike pri odkupu živali so delno zmanjšana poraba in težave s transportom, zaradi katerih so se zaprle številne poti, povečana ponudba mesa iz sosednjih držav, spremenjene po- trošniške navade kupcev v trenu- tnih razmerah in višje cene v proi- zvodnih obratih, ki nastajajo zaradi naraščajočih stroškov, ki jih nareku- jejo ukrepi za zajezitev epidemije. V hlevih čaka 4000 govedi in 2000 prašičev Na Kmetijski zadrugi Ptuj, ki letno od kmetov odkupi več kot 6000 glav goveda in 15.000 glav prašičev, so zmanjšan interes za odkup omenjenih živali zaznali že konec minulega leta, nato pa se je z izbruhom novega koronavirusa ta praktično ustavil. Po besedah Romana Belšaka, vodje kmetijske proizvodnje v KZ Ptuj, so težave reševali z izvozom, ki so ga pove- čali, kolikor se je dalo. »Prašiči so šli v Avstrijo, več problemov pa je z govedom, ki ga sicer večinoma izvažamo v Italijo, kjer pa so klavni- ce zaprte. Cene so borzne in dokaj stabilne, a so na primer pri govedi- ni padle tudi za 30 odstotkov, kar rejcem glede na stroške povzroča velik izpad prihodka.« Zadruge bi rade prodale, a ni- majo komu, pa poudarja prvi med slovenskimi zadružniki Peter Vrisk: »Trenutno v hlevih čaka 4000 glav govedi in več kot 2000 prašičev, kmetje in zadruge pa ne vemo, kam bi jih prodali. Obenem smo priča uvozu po izjemno nizkih ce- nah, ki mu z domačo proizvodnjo ne moremo konkurirati. Država bi morala tako za govedorejo kot prašičerejo temeljito analizirati, kaj se uvaža in kaj izvaža, nato pa pre- prečiti ali vsaj omejiti uvoz in tako zaščititi slovenskega rejca. Gove- doreja je paradna panoga sloven- skega kmetijstva, če ta pade, pade slovensko kmetijstvo, prav tako pa je nujna tudi spodbuda prašičereje, ki je daleč od samooskrbne.« Namesto pomoči kritika ministrice Kmetijska ministrica Aleksan- dra Pivec, ki ves čas koronakrize poziva k podpori slovenskim proi- zvajalcem z nakupom lokalnih pro- izvodov, pa meni, da glavna težava ni v uvozu mesa, ampak v nepo- vezanosti rejcev. »Sedanje stanje najbolj prizadene tiste, ki na trgu delujejo sami, torej niso del verig in nimajo potrjenih dolgoročnih pogodbenih odnosov, kar kaže na potrebo po boljši organiziranosti in povezavi v trdne agroživilske ve- rige, ki bodo lahko lažje in z manj škode preživele v kriznih trenut- kih, saj se le na ta način tveganje s posameznikov prenese na vse čle- ne verige; bremen krize namreč ne sme in ne more nositi zgolj en sam deležnik v verigi.« Njenim trditvam odločno ugo- varja prašičerejec Janez Zelenik iz Levanjcev v občini Destrnik. »Na ministrstvu nas zmeraj hvalijo in jemljejo kot vzor povezanosti in organiziranosti, zdaj pa od mini- strice slišimo, da vse to nismo. Obenem pravi, da ne more ustaviti uvoza. Torej ni za nas naredila nič, pa še kritizira nas. Levanjski rejci v svojih hlevih trenutno skrbimo in hranimo najmanj 300 prašičev, ki bi morali že zdavnaj v zakol; stro- ški naraščajo, mi pa za težjo žival niti slučajno ne dobimo tudi več denarja. Naše klavnice dobesedno ignorirajo ptujsko zadrugo, kot da jo hočejo uničiti, saj z njo nočejo sklepati dolgoročnih pogodb. V tujini klavnice blokirajo uvoz tujih Podravje  Obupani kmetje nimajo komu prodati goveda in prašičev Gremo na borzo, zemljo pa n Po zdravi kmečki logiki bi bilo pričakovati, da bodo v času koronakrize večje potrebe po vsem dom zmanjšala sta se tako odkup goveda kot prašičev, posledično so nižje tudi odkupne cene. Kmetj pravljicam o doma rojenem in vzrejenem polne uvoženega mesa, ki ga potrošnikom ponujajo po Trenutno v slovenskih hlevih čaka 4000 glav govedi in več kot 2000 prašičev, kmetje in zadruge pa ne vedo, kam bi jih prod živali, dokler imajo na voljo domače, pri nas pa je obratno. Zanima me tudi, kje so te svetovalne službe, ko jih potrebu- jemo, pa jih zdaj ni nikjer.« Zlomi okončin pretežkih živali Zelenikova soseda, prav tako praši- čerejka Marta Matjašič, je razočarana, Foto: ČG Ormož  Zaposleni v PBO razočarani nad vodstvom »Nihče nas ni vprašal niti za mnenje« Ob novici, da oskrbovancev iz ljutomerskega doma starejših za zdaj ne bodo selili nikamor, niti v Psihiatrično bolnišnico Ormož ne, je precej odleglo večini tamkajšnjih zaposlenih, ki menijo, da je tako za starostnike najbolje. A pred tem so jim po glavah rojile najrazličnejše misli in skrbi, predvsem pa jih je zmotilo, da jih vodstvo ni z ničimer seznanilo, kaj šele da bi jih povprašalo za mnenje. Potem ko je zdravstveni minister Tomaž Gantar v četrtek popoldan vendarle opustil idejo o selitvi okuženih varovancev ljutomerskega doma starejših in priznal, da bi zanje selitev predstavljalo večji stres kot pa sama okužba, ter si tako zadal strel v koleno, si je večina za- poslenih v Psihiatrični bolnišnici Ormož oddahnila. Vodstvo bolnišnice je, kot smo pisali, ponudilo možnost namestitve teh oskrbovancev pri njih, minister pa si je ogledal bolnišnične prostore. A kot so za nas ča- sopis povedali zaposleni, ki niso želeli biti imenovani, sta ob novici, da naj bi k njim selili okužene starostnike, za katero so izvedeli iz medijev, zavladala strah in panika. Pa ne zato, ker ne bi želeli pomagati, temveč ker psihiatrična bolnišnica po njihovem nikakor ni primeren prostor, saj niso strokovno usposobljeni za delo s temi bolniki niti nimajo pri- mernega kadra, ne zdravnikov, epidemiologov, internistov … »Naš poklic je, da pomagamo, s tem nimamo težav« Seveda jih je ob vsem tem zaskrbelo tudi za zdravje pacientov v bol- nišnici, za svoje zdravje in zdravje njihovih družin: »Med zaposlenimi je zavladal strah. Številni imamo doma družine, nekateri živijo s sta- rostniki, ki že imajo pridružene bolezni. Po četrtkovem ministrovem obisku smo bili prepričani, da je dogovor sklenjen in da bodo nič krive starostnike preselili k nam. A se je popoldan glavna sestra sprehodila po vseh oddelkih in povedala, da ne bodo premeščeni k nam. Moram reči, da nam je precej odleglo, saj smo vse do tistega trenutka razmi- šljali, kako bo vse skupaj potekalo, kako bomo nudili primerno oskr- bo starejšim, kaj bo z drugimi pacienti, kako bomo preprečili širjenje okužbe, ne nazadnje pa tudi, ali se bomo sploh lahko vračali domov k domačim ali bomo morali biti izolirani. Naš poklic je, da pomagamo, in s tem nimamo težav. Smo pa veseli za vse starostnike, ki jim sedaj ne bo treba iz njihovega domačega okolja. Ne vem, kako bi se mi počutili, če bi bili na njihovem mestu in bi nas tako na hojladri selili v povsem drugo okolje,« je povedala ena izmed zaposlenih. Politika pred stroko Zmotilo pa jih je tudi nekomuniciranje njihovega vodstva. Kot so dejali, so razočarani nad tem, da jih o nameri oz. ponudbi sploh niso kakorkoli seznanili niti karkoli vprašali. »Niso nas vprašali niti za mne- nje! Vse, kar smo slišali, je bilo iz medijev. Razočarani smo nad takšnim odnosom. Okrcali pa bi tudi sindikat za zdravstveno nego, ki se ni zavzel za nas in nas prav tako ni o ničemer nič obvestil. Moti nas ta način. Sicer pa smo prepričani, da je v ozadju vse drugo kot stroka. Z veseljem opravljaš svoj poklic, potem pa naletiš na takšne ovire, ki so politične narave,« še razmišljajo sogovorniki in dodajo, da nasploh pogrešajo več dialoga z vodstvom. Vodstvo PBO je vse očitke po vrsti zavrnilo. Strokovni direktor Miloš Židanik je med drugim poudaril, da je bil tudi sam prisoten na zdravniškem kolegiju, kjer je direktor Andraž Jakelj predstavil svoje razmišljanje, vsi prisotni zdravniki pa so ga pri tem podprli. Foto: MH Zaposleni vodstvu Psihiatrične bolnišnice očitajo nekomuniciranje. Foto: Sta/M24 Fotografi ja je simbolična. Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020 COLOR CMYK stran 3 Na Balkanu čaka na tisoče migrantov Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je v petek v Rogatcu srečal z župani Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah, Podčetrtka in Bistrice ob Sotli ter županjo Kozjega. Na gradu Strmol so govorili o obmejnem režimu, urejanju nelegalnih prehodov in morebitni aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi in posledično večjih pooblastilih vojske. »Glede na to, da na meji že imamo vojake, ne vidim nobenih težav, da bi, če bi bilo potrebno, ti dobili še dodatna pooblastila,« je dejal župan Podčetrtka Peter Misja. To stališče je na srečanju z župani podprl tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner. Dodatne sile za varovanje meje bi bile po njegovem dobrodošle. Trenutno vojaki ob srečanju z migranti lahko zgolj pokličejo policijo, ne morejo jih niti pridržati niti usmeriti. V zadnjih 24 urah so policisti v Sloveniji zajeli 60 oseb, ki so nezakonito prečkale mejo. »Glede na to, da gre na obeh straneh meje za relativno poseljeno območje, je tu nezakonitih prehodov malo. Bistveno drugače je v nekaterih občinah na Kočevskem. Zavedati se moramo, da je na Balkanu na tisoče ljudi, ki se bodo prej ali slej napotili proti zahodu. Večjo skupino so v teh dneh že zajeli v Trstu. Zato moramo biti na vse scenarije pripravljeni vnaprej,« je svoje stališče znova izpostavil Hojs. sreda  29. aprila 2020 3Aktualno V pobudi so župani zapisali, da so presenečeni nad pomisleki o uporabi Slovenske vojske za varo- vanje državne meje. »Odrekanje uporabe Slovenske vojske je v sedanjih razmerah zelo nevarno početje predvsem zato, ker se nam na južni meji lahko zgodi vdor večjega števila okuženih oseb,« je zapisano v pobudi. Sklicujejo se na novice (vir ni naveden), da naj bi bila med migranti, ki so že na evropskih tleh, prisotna okužba s covid-19. »Porajajo se vprašanja, kako se bomo spopadli z morebit- nim migrantskim valom v času, ko z veliko muko zagotavljamo zašči- tno opremo za lastne ljudi.« Med podpisniki je tudi podleh- niški župan Sebastian Toplak, ki meni, da je aktivacija vojske pot- rebna, da se vsaj za krajše obdobje vzpostavi temeljitejši nadzor na državni meji in se s tem prekinejo že ustaljene tihotapske poti ter (morda) razkrijejo združbe, ki se s tem ukvarjajo. »Od policije smo predvsem v zadnjem obdobju bili večkrat obveščeni o najdenih ob- lačilih in nahrbtnikih, ki jasno priča- jo, da migrantski tokovi še vedno potekajo, vendar so očitno vedno bolj organizirani in jih policija vse težje razkriva. Ne nazadnje smo bili nedavno v naši občini priča divjemu lovu več policijskih vozil za pobeglim vozilom, v katerem je tuji državljan prevažal šest mla- doletnih oseb.« Dodal je še, da so vojaki že sedaj prisotni, saj patrulji- rajo skupaj s policijo, a da so skoraj brez pristojnosti. »Policija bi se v času epidemije covid-19 za krajše obdobje s tem lahko razbremenila oz. bolj posvetila nalogam v pod- poro obvladovanja epidemije,« meni Toplak. Podlehniški župan še zagota- vlja, da je osnovni cilj tovrstnih aktivnosti prekinitev ilegalnih migracij.»Naši občani, predvsem tisti, ki bivajo v neposredni bližini državne meje, se počutijo ogrože- ne in na primer čez dan ne upajo v gozd ali pa v temi ven. S tem se trend odseljevanja prebivalcev z obmejnih območij še krepi.« Ob tem izpostavlja, da na občini be- ležijo številne pobude občanov za postavitev javne razsvetljave tudi vzdolž manj prometnih cest. Ob tem si občani v skrbi za var- nost otrok želijo tudi podaljšanje obstoječih oz. uvedbo dodatnih linij šolskih prevozov. »Teh pobud iz svojih sredstev nikakor nismo zmožni fi nancirati in izvesti. Držav- ni pravilniki in smernice na podro- čju cest na primer poznajo samo termin 'prometne varnosti', vidika 'varnosti državljanov' pa sploh ne obravnavajo oz. ga ne poznajo,« je še dodal. Slovenija, Haloze  Župani ZA aktivacijo vojske »Občani čez dan ne upajo v gozd ali pa v temi ven« Župani večine, 23 obmejnih občin na meji s Hrvaško so v državni zbor poslali pobudo za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi oziroma napotitvi vojske na južno mejo. Med podpisniki so vsi župani haloških obmejnih občin. Foto: FB, Lenart Barat Pobudo za napotitev vojske na južno mejo je podprlo 23 županov. naj čistijo komunale ma pridelanem, torej tudi slovenskem mesu, a zgodilo se je prav nasprotno: je so obupani, trgovske police pa so kljub opevanim državnim strateškim akcijskih cenah. Narobe svet skratka. Foto: ČG dali. Absurdi Rejci morajo zdaj čakati po mesec in več dni, da pridejo na vrsto za odkup, pri čemer naraščajo stroški, saj doma hranijo živali, ki bi morale že zdavnaj zapustiti hleve, pravi vodja ptujskih kmetijskih svetovalcev Peter Pribožič. »Naravnost absurdno pa je, da je bilo v dani situaciji v Slovenijo pripeljanega več mesa od zunaj, čeprav je manj potrošnje in bi domače moralo imeti prednost.« Foto: ČG Peter Pribožič Foto: ČG da jim mora zadruga ob tako sla- bi samooskrbi s prašičjim mesom urejati prodajo v Avstrijo in da trgovci izkoriščajo trenutno situ- acijo ter meso še bolj uvažajo kot prej. Pri tem opozarja tudi na ne- jasnost ukrepov, zaradi katerih so ljudje zmedeni in ne vedo, kaj sme- jo in česa ne. »Marsikdo bi rad pri- šel in kupil nekaj odojkov, da bi si jih nato sam vzredil, a si ukrepe, ki omejujejo gibanje med občinami, vsak tolmači po svoje. Tudi meni še zdaj ni jasno, ali lahko pride k meni ponje nekdo iz na primer Juršincev ali ne. Ker te stvari niso jasne, ljudje pač ne pridejo, saj se bojijo kazni. Prav tako se mi ne zdi fer, ampak prav diskriminatorno, da v trgovinah lahko kupujemo meso, ki večinoma prihaja iz uvo- za, tržnice, kjer je na voljo večino- ma domače blago, pa so zaprte.« Na kmetiji Klemenčič v Novi vasi pri Ptuju redijo po 300 glav gove- jih pitancev in jih nato prodajajo preko ptujske kmetijske zadruge. »Ne vem, ali so mesarji slutili, da se bliža epidemija, ali kaj, dejstvo je, da se je prodaja ustavila že konec leta, ki velja za tradicionalno dob- ro sezono, ko se govedo prodaja za med. Že takrat so se namreč založili z uvoženim mesom, ki je večinoma zamrznjeno, zato v res- nici sploh ne vedo, kaj kupijo, sam pa sem moral tri mesece čakati, da sem živali lahko prodal. Kaj take- ga je mogoče, ne morem drugače povedati, samo v gnili Sloveniji,« je kritičen Branko Klemenčič. Kriza kot priložnost za omejitev uvoza »Ker so krepko presegli normal- no težo, namesto povprečnih 750 so tehtali tudi po več kot 820 kilo- gramov, so si kar trije biki zlomili nogo, imel sem tudi dva pogina. Po naši zakonodaji moraš dati takšno žival v prisilni zakol, mesar pa ti za meso, ki je sicer neopo- rečno, nesramno izplača le evro za kilogram, češ da gre za 'škart' robo. Kot da ne bi odkupne cene že tako padle na dno, saj dobi- mo za kilogram mesa po tri evre, čeprav smo že pred desetletjem dobili tudi že skoraj sedem. To so žaljivo nizki zneski. Če se ne bo kaj spremenilo na bolje, če se ne bodo cene dvignile vsaj na 3,80 evra, je najbolje, da zapremo hleve in gre- mo na borzo, njive in travnike pa naj čistijo komunale. Kmeta danes itak lahko vsak 'šimfa', kmetijska ministrica, ki je imela idealno pri- ložnost, da v bi v času koronakrize ustavila ali vsaj omejila uvoz, pa ni naredila nič, izjavila je celo, da bi prej ustavila izvoz kot uvoz. Med- tem ko smo si sprva od nje kmetje veliko obetali, nas je razočarala povsem enako kot pred njo Židan, ki nam je prav tako obljubljal gra- dove v oblakih, potem pa iz tega ni bilo nič.« Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 4 »Gre namreč predvsem za soci- alno šibke starejše ljudi, invalide ali drugače bolne, ki nimajo lastnega prevoza in niti ne morejo sami v trgovino, zato jim pomagamo tudi tako, da jim paketov ni treba prev- zemati na nekem zbirnem mestu, ampak jim jih dostavimo mi,« pri- poveduje Angela Forštnerič, pred- sednica Rdečega križa Sv. Andraž, ki pakete običajno razvozi skupaj s kolegico prostovoljko, tokrat pa je na pomoč priskočila tudi občina in jima »posodila« delavca, ki je tam zaposlen preko javnih del. Socialna stiska vsekakor je, ugo- tavlja Forštneričeva, še posebej med tistimi, ki ni nimajo svojcev, a po njenem še večjo težavo od nizkih pokojnin predstavlja soraz- merno velika oddaljenost od večjih središč. Kot je znano, v občini Sveti Andraž nimajo trgovine, za kar si prizadevajo že leta, zato je treba po nakupe v Cerkvenjak, Trnovsko vas ali celo v 18 kilometrov oddalje- ni Ptuj. Največja težava je odrezanost od sveta »Tisti, ki so pokretni, bi še neka- ko prišli do trgovine v občini, dalj- ših razdalj pa ne zmorejo, zato so odvisni od drugih. Zaradi trenutne situacije, ko se je vse ustavilo, da bi čim prej zajezili epidemijo co- vida-19, pa so še bolj odrezani od sveta, praktično pozabljeni. Avto- busi ne vozijo, obiskov ni, mnogim so v šoli pripravljali tople malice, tudi tega ni, saj je šola zaprta. Ne- katerim so svojci ali prostovoljci vozili malico tudi iz cerkvenjaške gostilne Pri Antonu, a je tudi to zdaj odpadlo. Kaj takšna topla ma- lica pomeni za starostnike, lažje ra- zumemo, če vemo, da jo imajo kar za kosilo, celo za dva dni.« Občina Sveti Andraž je izrazito kmetijska, zato so tudi upravičenci do prehranskih paketov Rdečega križa večinoma kmečki ljudje. »Obi- čajno razdelimo približno enako število paketov, tudi zdaj ni druga- če. Gre za ljudi, ki imajo skoraj vsi vrt pri svojih hišah, na katerem se potrudijo, če le še zmorejo, obde- lati kakšno gredico, da si pridelajo nekaj domače zelenjave, vsaj sola- to in krompir, če nič drugega. Tež- ko pa pridejo do mleka, moke, olja, testenin, te stvari so najbolj zaže- lene. Še posebej mleka so izjemno veseli, saj so skromni in zanje za zajtrk zadošča že skodelica mleka, v katerega namakajo kruh,« sklene Forštneričeva. sreda  29. aprila 20204 Politika Najhujše stiske so pomagale reševati dobrodelne organizacije. Med njimi je Rdeči križ Slovenije, ki ima dobro organizirano mrežo delovanja po celotni Sloveniji. Na ptujskem območju je pomemben delež skrbi za najšibkejše prevzelo Območno združenje Rdečega kri- ža Ptuj (OZRK Ptuj). „Po razglasitvi epidemije smo se intenzivno vklju- čili v oskrbo s prehrano najranlji- vejših skupin. Na sedežu združenja RK je bila razdeljena pomoč v obli- ki prehrane več kot 1.000 posame- znikom in družinam, od katerih je bilo 360 občanov iz mestne občine Ptuj. V tednu pred velikonočnimi pra- zniki je bila izvedena delitev pre- hrane tudi za ostalo prebivalstvo, ki še posebno v tem času živi v težkih socialnih razmerah. Pomoč smo pričeli deliti tudi po posa- meznih občinah. Večina pomoči je bila razdeljena pred prazniki, v nekaterih sredinah pa je bila po- moč razdeljena še v tednu po veliki noči,“ je povedala Marjana Cafuta iz OZRK Ptuj. Angažiranih kar 339 dobrotnikov „Pri razdeljevanju prehramb- nih paketov je sodelovalo vseh šestnajst štabov Civilne zaščite in naši prostovoljci, za katere smo tudi morali priskrbeti ustrezna zaščitna sredstva. Skupno je bilo med 18. marcem in 20. aprilom v celotno delovanje vključenih 339 prostovoljcev,“ je dejala Cafutova. Gre za mobilizacijo širokega kroga posameznikov, ki v tem primeru niso „donirali“ le svojega proste- ga časa. Osebno so se izpostavili tudi potencialni okužbi in s tem tvegali tudi lastno zdravje. Z oseb- no požrtvovalnostjo so omogočili dostavo osnovnega živeža. Veljavni ukrepi stisko le še stopnjujejo Poslanstvo prostovoljcev še ni zaključeno. Cafutova za prihodnje obdobje še ni imela optimističnih pričakovanj. Kot je naznanila: „V tednu, dveh še ni pričakovati hi- trega izboljšanja socialnega stanja prebivalstva. Glede na povečan obisk potrebnih naše pomoči po- skušamo zagotoviti zadostne koli- čine prehrane za naslednjo razde- ljevanje, ki bo potekalo od 11. do 15. maja 2020.“ Vedno več ljudi se znajde pod pragom revščine. Razlogi so jasni, nekatere pa je izpostavila tudi naša sogovornica: „Zaradi ukrepov se je povečala stiska v družinah z več šo- loobveznimi otroki in pri starejših občanih z nizkimi pokojninami. Ker so podjetja poslala številne delavce zaradi ukrepov na čakanje, je stiska tudi pri tistih z najnižjimi dohodki.“ Podravje  Preživetje najšibkejših na ramenih prostovoljcev Pomoč Rdečega križa v številkah Trenutni predpisi so že močno zaznamovali našo sedanjost tudi v gmotnem oziru. Posledice so še posebej žalostne za mnoge člane naše družbe, ki so bili pahnjeni čez rob revščine. Problem so izgube služb, ne- zmožnost plačevanja položnic, v najhujših primerih pa tudi pomanjkanje sredstev za osnovno prehrano. Foto: Črtomir Goznik Foto: rks.si Prehranske pakete Rdečega križa so nedavno razdelili med 55 občanov Sv. Andraža. Sveti Andraž  Pakete Rdečega križa razdelijo med 55 občanov Zadošča že v skodelico mleka namočen kruh V območni organizaciji Rdečega križa Sv. Andraž so nedavno razvozili prehranske pakete pomoči na domove pomoči potrebnim. Tega pa ne počnejo samo v času epidemije, ampak zmeraj. Podravje  V muzeju le en kandidat za direktorja Karantena dežurni krivec za podaljšanje roka prijave 17. marca letos je bil objavljen razpis za delovno mesto direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Pravo- časno je prispela ena sama vloga. Kljub precej dolge- mu, kar 30-dnevnemu prijavnemu roku pa se ta zaradi epidemije še podaljšuje; iztekel naj bi se šele osem dni po zaključku karantene. Zakaj to ne velja tudi v prime- ru izbire direktorja knjižnice? Januarja 2016 je vajeti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) prevzel Aleksander Lorenčič. Do izbire Lorenčiča so razpis morali kar dvakrat ponoviti. Interes za to delovno mesto je bil precejšen, leta 2015 se je prijavilo kar šest kandidatov; zraven izbranega še dotedanji v. d. Andrej Brence, pa Andrej Magdič, Gabrijela Milošič, Radovan Pulko in Boštjan Šeruga. Imenovanje direktorja PMPO je v domeni Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestne občine Ptuj in ne sveta za- voda kot v primeru večine drugih ustanov. Zakaj se prijavni rok podaljšuje Medtem ko je bilo za delovno mesto direktorja omenjenega za- voda pred petimi leti očitno veliko interesa, je tokrat, vsaj v tej prvi fazi, bilo drugače. Kot je potrdil predsednik KVIAZA Bojan Pahor, je pravočasno, v 30-dnevnem roku prispela le ena vloga, a kljub temu postopek ne bo tekel brez zapletov. »Glede na to, da je v državi razglašena epidemija in karantena, smo se odločili pridobiti si prav- no mnenje o tem, ali je treba rok za prijavo na razpis podaljšati. Pravniki menijo, da je to na podlagi Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, potrebno. Zato je prijavni rok podaljšan in se izteče osem dni po koncu karantene. To dejansko pomeni, da je razpis še v teku in da ni znano, kdaj bo za- ključen. Namen je bil izogniti se morebitnim kasnejšim zapletom.« Foto: ČG Čeprav je muzej imel 30-dnevni rok za prijavo, knjižnica pa 10-dnevnega, se v muzeju prijavni rok še podaljšuje, v knjižnici pa postopek teče naprej. Edino prispelo vlogo so nameravali pregledati do 15. maja, ko naj bi bila izpeljana seja sveta MO Ptuj. Na njej bi se o primernosti kandidata izrekel še mestni svet. Direktor bi v tem primeru lahko bil potrjen in imenovan do junija. Kaj bo prineslo podaljšanje mož- nosti oddajanja prijav in koliko kandidatov si še lahko obetamo, je nemogoče napovedati. Eno merilo za direktorja knjižnice, drugo za direktorja muzeja Sočasno sicer tečeta dva razpisna postopka za direktorski mesti: v ptujskem muzeju in knjižnici. Objava obeh razpisov je bila marca. Tudi v knjižnici je le ena prijava, po naših (neuradnih) informacijah je kandidatka Viktorija Bezjak. Medtem ko je bil čas za prijavo na razpis v knjižnici 10 dni, je v muzeju bistveno daljši – 30 dni. Mirjana Nenad, predsednica sveta zavoda Knjižnica Ivana Potr- ča Ptuj, je potrdila, da razpisni postopek pri njih teče naprej, kljub epidemiji in karanteni: »Posvetovali smo se s člani sveta zavoda in odločili, da je primerno, da postopek izpeljemo, saj gre dosedanji direktor v pokoj. Malo verjetno je, da bo postopek imenovanja zaključen pravočasno, zato bomo najbrž morali imenovati vršilca dolžnosti, a o podaljšanju prijavnih rokov nismo razmišljali.« Ministrstvo: naj vsak presodi sam ... Po pojasnilu Ministrstva za javno upravo se v času trajanja začas- nih ukrepov roki ne iztečejo, izjeme so le nujne zadeve. Presojo, kaj sodi pod nujne zadeve, pa opravi organ, ki vodi postopek: »Zato ni mogoče v naprej, sploh pa brez poznavanja vseh okoliščin konkret- nega postopka, dajati splošnih ocen, ali je nek postopek nujen v smislu, da bi ga bilo treba izvesti v času epidemije. Zapisano velja tudi v zvezi s postopki razpisov na delovna mesta direktorjev jav- nih zavodov.« Število prejemnikov paketov pomoči po občinah Občina Število prejemnikov Ptuj 568 Cirkulane 133 Destrnik 72 Dornava 92 Gorišnica 92 Hajdina 114 Juršinci 105 Kidričevo 214 Majšperk 171 Markovci 91 Podlehnik 113 Sv. Andraž 74 Trnovska vas 61 Videm 301 Zavrč 108 Žetale 131 Skupaj 2440 Vir: Območno združenje Rdečega križa Ptuj Ukrepi na ravni države so se dotaknili slehernega posamezni- ka naše družbe. Najbolj kruto so udarili po najšibkejših članih. In medtem ko država deli milijarde, pa pakete z osnovnimi živili deli- jo dobrodelne organizacije s prostovoljci na čelu. Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020 COLOR CMYK stran 5 Žrtve preventivnih ukrepov za preprečitev širjenja okužbe s koro- navirusom so bile med drugim tudi avtoservisne delavnice, prodajalne avtomobilov, storitve za tehnične preglede in registracije. Ena izmed njih je tudi Avtocenter Ormož, ki je minuli teden ponovno odprl vrata. Kljub temu da so po petih tednih zagnali skorajda vse svoje storitve- ne dejavnosti (razen avtopralnice), v prvem tednu večje gneče ni bilo. Več dela le na tehničnih pregledih Opazili so rahlo povečan obseg dela le pri tehničnih pregledih in registracijah. V tem času dnev- no opravijo okoli 60 tehničnih pregledov in registracij vozil (pri tem upoštevajo vsa priporočila za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom), v običajnih raz- merah so jih v povprečju okoli 40. »Opažamo pa, da bolj prihajajo tis- ti, ki jim je registracija vozil potekla v teh dneh, ne pa tisti, ki jim je recimo že konec marca. Kot kaže, se lastniki vozil držijo nasveta, da jim ni treba hiteti zaradi podaljša- ne veljavnosti prometnih dovo- ljenj do srede junija. Mi smo sicer pričakovali večjo gnečo strank, zaradi česar smo nameravali celo podaljšati delovni čas. A za zdaj te potrebe ni, prav tako ni potrebno predhodno naročanje,« je povedal direktor Jernej Bratuša in dodal, da je največja gneča ob dopoldnevih, da pa kljub varnostnim razmikom dolgih čakalni vrst pri njih ni. Priča- kovali so tudi večje povpraševanje po menjavi pnevmatik, a tudi tukaj večje gneče za zdaj ni bilo. Direktor podjetja Marjan Trobiš je povedal, da so konec marca tudi končali program prestrukturiranja. Izvedli so ga v dveh fazah, prva je bila konec februarja in druga konec marca. Odpovedi delovnih razmerij so izročili 288 sodelavcem, 1.200 delovnih mest so ohranili. Čeprav so prve dni po razglasitvi epidemi- je v Boxmarku še normalno delali, pa so 20. marca redno proizvodnjo ugasnili. Šiviljski stroji so se v tovar- ni sicer ponovno oglasili po nekaj dneh, ko je podjetje sklenilo posel za državo in začelo šivati zaščitne maske. Po besedah direktorja Tro- biša so s šivanjem mask v glavnem končali, saj je epidemija v Sloveniji pod nadzorom, zaščitne opreme pa je že tudi kar nekaj na zalogi. „Po ve- liki noči smo ponovno zagnali našo redno proizvodnjo. Na delo prihaja 600 delavcev, delamo v eni izme- ni, tako bo predvidoma ostalo do konca tega meseca. 600 delavcev imamo na čakanju na delo. Obseg proizvodnje je in bo odvisen od na- ročil kupcev. Trenutno kaže v smeri, da bi po prvomajskih praznikih, tam nekje v drugem tednu maja, lahko prešli na dvoizmensko delo in bi se vsi zaposleni vrnili na delovna mes- ta. Takšna so pričakovanja, vse pa je oziroma bo odvisno od tega, kako se bo razvijala situacija na trgu. Nekateri naši kupci so že zagnali proizvodnjo, drugi še ne. Situacija se vsakodnevno spreminja, sproti jo spremljamo in obenem rešujemo izzive, s katerimi se srečujemo. Kot rečeno, na zagon celotne proizvo- dnje računamo po prvomajskih pra- znikih. Če pa se bodo razmere vmes spremenile, pa bo lahko tudi dru- gače. Že nekajkrat sem poudaril, da je proizvodnjo zelo enostavno ugasniti in poslati ljudi domov. To je najlažje. Zelo, zelo zahtevno pa jo je ponovno zagnati,“ je za naš časopis pojasnil direktor družbe Boxmark Leather Kidričevo Marjan Trobiš. sreda  29. aprila 2020 5Podjetništvo Kidričevo  Boxmark zaganja redno proizvodnjo Na delo prihaja 600 ljudi V kidričevskem podjetju Boxmark so po velikonočnih praznikih ponovno zagnali redni program proizvodnje. Na delo se je vrnila polovica od skupno 1.200 zaposlenih. Delajo v eni izmeni. Ormož  Kljub odprtju servisa gneče ni Popoln mrk pri prodaji vozil Čeprav so po petih tednih med drugim ponovno zaživele specializirane prodajalne za prodajo avtomobilov in servisne delavnice ter je znova mogoče opraviti tehnične preglede in vse postopke v zvezi z registracijo vozil, gneče v Avtocentru Ormož za zdaj ne opažajo. Predvsem jih skrbi, kdaj bo spet stekla prodaja vozil. Foto: Boxmark Boxmarkove šivilje so približno mesec dni šivale zaščitne obrazne maske. Ta proizvodnja se je sedaj ustavila, le tu in tam še izpolnijo kakšno naročilo. Po velikonočnih praznikih so v Boxmarku ponovno začeli redno proizvodnjo, ki je za zdaj v manjšem obsegu kot sicer v normalnih razmerah. Podravje  Načrti Dravskih elektrarn Maribor Maja začetek obnove jezu Markovci Dravske elektrarne Maribor (DEM) bodo predvidoma v maju začele obsežno večletno obnovo jezu na reki Dravi v Mar- kovcih. Začetek obnove so sicer napovedovali že za lansko leto, a se je ta zaradi postopkov javnega naročanja časovno nekoliko zamaknila. »Dela na jezu Markovci se niso začela v skladu z našimi pričakovanji predvsem zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov, povezanih z določili zakona o javnem naročanju, ki so privedli do tega, da so bile prve pogodbe za dobavo potrebne opreme za sanacijo jezu Markov- ci podpisane komaj v februarju 2020. Glede na to bomo dela začeli v maju,« so pojasnili v vodstvu DEM, kjer pa številk o vrednosti celotne investicije za zdaj ne razkrivajo. »O skupni višini investicijske vrednosti je ta trenutek preuranjeno govoriti. Glede na predvidena sredstva v letošnjem letu lahko povemo, da smo zaenkrat znotraj planiranega.« Sanacija jezu Markovci bo kompleksen gradbeno-tehnični poseg. Kot so povedali v DEM, bodo za obnovo najeli več izvajalcev, poma- gali si bodo z lastnim kadrom in hčerinskim podjetjem RGP, ki se je že izkazalo z deli na objektih Dravskih elektrarn. »Gre za kompleksno sa- nacijo, ki vključuje zamenjavo elektro in hidromehanske opreme, do- bavo hidravlične opreme in gradbena dela. Ker je podjetje RGP naše podjetje, bodo dela, povezana z gradbeno sanacijo, zaupana njim. Kar se tiče ostalih del, bomo izvajalce izbirali z javnim razpisom oziroma bomo dela izvajali tudi z lastnimi zaposlenimi.« Foto: MZ Foto: MH Foto: MH Direktor Avtocentra Ormož Jernej Bratuša Foto: MH Prodaja vozil se je povsem ustavila. Novih kupcev ni Medtem ko so pri tehničnih pregledih in registracijah vendarle opazili rahlo povečan obseg dela, pa se je prodaja tako rabljenih kakor novih avtomobilov pov- sem ustavila. Izpad dohodkov je bil v teh dveh mesecih praktično 100-odstoten, tudi sedaj ni pov- praševanja strank po nakupu vozil: »Po nove avtomobile so te dni pri- hajale stranke, ki so jih plačale že pred zaprtjem. Sicer pa v prvem tednu nismo imeli niti enega no- vega kupca vozil. Kriza se bo v tej branži dejansko pokazala čez kak mesec, kajti sedaj smo imeli sta- re zaloge, novih strank pa ni bilo. Enako velja za rabljena vozila. Povsem se je ustavila tudi prodaja kmetijske mehanizacije. Prav spo- mladanski meseci glede prodaje avtomobilov in kmetijskih strojev navadno veljajo za najdonosnejše v letu. A vrata smo imeli zaprta in tega zagotovo ne bomo mogli na- domestiti. Vprašanje je tudi, kdaj se bo povpraševanje na trgu glede nakupa še zlasti novih avtomobi- lov spet normaliziralo.« V podjetju zaenkrat še ne more- jo oceniti, kakšna bo škoda zaradi omenjene situacije, predvidevajo pa, da bo upad prihodkov ob koncu leta znašal več kot 20 odstotkov. »Ne vem, ali bi v takšni situaciji zdržali še mesec dni« Prvi mož podjetja sicer optimi- stično pravi, da bodo skušali nare- diti čim več, a je že sedaj jasno, da vsega ne bodo mogli nadomestiti. Veseli pa ga, da so znova odprli vrata in da se je večina zaposlenih vrnila na delovna mesta. »Komaj smo čakali, da zopet zaženemo vse storitvene dejavnosti. Ne vem, ali bi v takšni situaciji lahko vzdržali še mesec dni. Dobavitelje je treba plačati, zaposlenim je treba dati plačo, glede pomoči države pa bomo videli, kako bo dejansko s tem,« zaključuje Bratuša. Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 6 V občinah Spodnjega Podravja smo preverili, do koliko več denar- ja bodo na letni ravni upravičene zaradi višjega izplačila povprečni- ne. Zneski, ki so nam jih posredo- vali župani, niso tako nezanemarlji- vi. Izračuni kažejo, da bodo občine prejele zajeten kupček dodatnega denarja: večje več, manjše manj – odvisno od števila prebivalcev občine. Večina županov v regiji je z ukrepom vlade o zvišanju povpreč- nin zadovoljna. Kidričevo: 630.000 evrov Župan Kidričevega Anton Lesko- var je pojasnil, da se bo z zvišanjem povprečnine v občinski proračun dodatno steklo 630.000 evrov. Denar bodo namenili za pokritje izpada prihodkov občine oziroma dajatev, ki so jih podjetniki in ob- čani v času epidemije koronavirusa oproščeni (najemnine in omrežni- ne). Preostanek bodo usmerili v investicije. Župan meni, da bo do- datni denar, ki ga bodo prejele ob- čine, pomembno vplival na njihovo investicijsko aktivnost. Videm: 237.000 evrov V občini Videm so izračunali, da jim bo zvišanje povprečnine v ob- činsko blagajno prineslo dodatnih 237.000 evrov. Denar bodo porabili za investicije. Katere bodo to, bo po besedah župana v prihodnje od- ločal občinski svet. Župan Marinič je še poudaril, da je občina v času epidemije beležila tudi nižje prihod- ke. V primerjavi s prvima dvema le- tošnjima mesecema so bili prihodki občine od 16. marca do konca apri- la za 39.000 evrov nižji. Gorišnica: 140.000 evrov Za občino Gorišnica pomeni zvi- šanje povprečnine na letni ravni dodatnih 140.000 evrov. Župan Jože Kokot je pojasnil, da bodo s tem denarjem najprej pokrili stro- ške vrtcev – zaradi primanjkljaja prihodka, ki ga sicer pokrivajo star- ši. Povedal je, da so od vrtcev pre- jeli za dobrih 10.000 evrov doda- tnih zahtevkov za plačila (na me- sečni ravni). Prvi mož gorišniške občine tudi ni najbolj optimističen, da jim bo kaj od dodatnega denar- sreda  29. aprila 20206 V središču Središ Pri dv prora ostan Župan obči dal, da bodo na ra prejeli dodatnih 81.000 Borko meni, da so dodatna sredstva obč predpisanih obveznosti (in financiranja višini dva milijona evrov letno za investi Občina Sveti Tomaž preračuna, koliko la. »To bomo vedeli takrat, ko bo odločit račun. Dodatni denar, ki bi ga prejeli, bi n nalog, ki jih je občina dolžna plačevati (o zavarovanje brezposelnih oseb, plačilo r zavodih …). Vsekakor bodo dodatna sred njimi pokrili stroške, ki so nastali kot pos Foto: ČG Spodnje Podravje  Koliko več denarja si lahko občine obetajo Eni za investicije, drugi Vlada Janeza Janše je že pred nastopom mandata obljubila izplačilo višje povpreč na vsa področja življenja posegla globoka kriza, se je vlada najprej lotila obvlad predvidela višjo stopnjo fi nanciranja: namesto dosedanjih 589 evrov po občanu bodo občine do višjega izplačila povprečnine upravičene še za nazaj, za celotno Kako bodo dodatni denar razporejale haloške občine Majšperk: 180.000 evrov Županja občine Majšperk Darinka Fakin pravi, da jim bo ukrep povišanja povprečnin na letni ravni prinesel dodatnih 180.000 evrov. »Denar bomo namenili nakupu zemljišča v Majšperku, kjer pripravljamo prostorski načrt za gradnjo večstanovanjskih objektov. S tem se občina ne bo dodatno zadolževala, kar smo potrdili tudi na občinskem svetu,« je pojasnila Fakinova in dodala, da so dodatni prihodki v občinski proračun dobrodošli. »Vsi vemo, da investicijska moč občin z leti pada. Potreb pa je vsaj v občini, kot je naša, kjer je gostota poselitve nižja, še vedno veliko tudi na področju gradnje osnovne infrastrukture.« Podlehnik: 89.000 evrov V blagajno občine Podlehnik se bo po besedah župana Sebastiana Toplaka dodatno steklo 89.000 evrov. »Če ne bo prišlo do drugega dogovora z vlado in če bo epidemija trajala še nekaj časa, potem bomo celoten znesek najverjetneje porabili za pokritje stroškov v vrtcu. Če bo kaj sredstev ostalo, jih bomo koristili za investicije, predvsem tiste, kjer kandidiramo za pridobitev evropskih in državnih sredstev, s čimer jih bomo najbolj oplemenitili.« Žetale: 68.000 evrov Občina Žetale bo v občinski proračun prejela dodatnih 68.000 evrov. »Sredstva bi želeli uporabiti za investicije v cestno infrastrukturo, vendar bomo glede na krizo in dejstvo, da zakon o razbremenitvi občin ni sprejet, morali velik del denarja nameniti za zdravstveno zavarovanje oseb brez prejemkov, katerih število se bo prav gotovo povečalo. Zaradi večjega števila brezposelnih se bodo povečale subvencije za varstvo predšolskih otrok, v minulem obdobju so se že povečale cene v domovih za ostarele. Večina teh sredstev bo verjetno potrebnih za blažitev socialnih stisk občanov po izhodu iz krize,« je povedal župan občine Žetale Anton Butolen. Dodal je, da so dodatna sredstva vsekakor dobrodošla. »Brez njih bi se verjetno morali odpovedati ali zmanjšati še tistih nekaj investicij, ki so načrtovane.« Ker jih odločevalci, kot je po- vedala Soršakova, ne slišijo in ne berejo, so v njihovem domu in v večini drugih domov v Sloveniji or- ganizirali 15-minutni protest zapo- slenih, da bi jih ti, ki imajo v rokah škarje platno, vsaj videli. V prvi vrsti si želijo, da politika preneha monolog in torej enostransko odrejanje navodil. Tako je glavno sporočilo protesta: »Nič o nas in naših stanovalcih brez nas.« Navodila, ki jih dajejo odloče- valci, so si pogosto nasprotujoča in ne sledijo zmožnostim domov ali zakonodaji. »Ne upoštevajo dejstva, da so stanovalci v domo- vih doma, tukaj niso pacienti. Ne moremo jih seliti iz sobe v sobo, ne da bi imeli njihovo soglasje, saj gre tukaj za zaščito integritete stanovalcev, ne moremo jih zapi- rati v sobe, saj domovi niso bolni- šnice in ne zapori.« Ob tem direktorica opozarja, da vsi domovi nimajo možnos- ti vzpostavitve t. i. treh con: za zdrave stanovalce, za tiste s su- mom na okužbo in tiste z okužbo. Zato zaposleni pozivajo, da odlo- čevalci zgolj spoštujejo veljavno zakonodajo in predpise, kot sta zakon in pravilnik o nalezljivih boleznih. To po zakonu in pravil- niku pomeni, da kadar osamitev ni mogoča na njegovem domu, se bolnik osami v zdravstvenem za- vodu, določenem za zdravljenje bolezni, ki lahko zagotovi visoko stopnjo varnosti pri preprečeva- nju širjenja bolezni. »Sedaj pa nas pod krinko boja proti koronavi- rusu spreminjajo v poceni bolni- šnice in celo infekcijske klinike, čeprav za to nimamo ustrezne medicinske opreme niti dovolj številčnega kadra, ki bi bil v skla- du z zakonodajo usposobljen za zdravljenje in oskrbo.« Zato zaposleni zahtevajo osa- mitev vseh stanovalcev s korona- virusno boleznijo covid-19 izven domov za starejše. »Kjer so uspeli osamiti stanovalce, se okužba ni širila. Kjer pa so domovi prejemali nasprotujoča si navodila, pa so praktično okuženi vsi stanovalci,« je še dodala Soršakova in zavrni- la, da bi bili domovi za starejše največja žarišča. »Dejstvo je, da v domovih bivajo starejši od 65 let, pogosto s pridruženimi bolezni- mi, a od 103 domov jih kar v 95 ni okužbe.« S protestom so zaposleni zahtevali tudi navodila glede ob- ljubljenega izplačila dodatkov zaposlenim. »Večina domov tega dodatka še ni izplačala, mi smo eden redkih domov, ki smo to na- redili. Menim, da smo to naredili zakonito in da so si zaposleni ta dodatek zaslužili,« je še povedala Iva Soršak, direktorica enega več- jih domov v Sloveniji, ki povezuje več kot 360 stanovalcev. Virus naplavil vso bedo oskrbe starejših Da pa vse slabo, torej tudi vi- rus, lahko prinese nekaj dobrega, je prepričan predsednik sveta stanovalcev Miroslav Aleksander Kolenko. »Zagotovo je virus veli- ka katastrofa, ampak naplavil je vso bedo, ki se skriva na področju skrbi za starejše. Če bo zdaj ta vi- rus res pomagal, da bomo začeli govoriti o dolgotrajni oskrbi, da bomo spremenili normative in zaposleni ne bodo pregorevali, potem je to dober del te katastro- fe.« Dodal je še, da na javno pis- mo, ki ga je naslovil na zdravstve- no ministrstvo ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v katerem opo- zarja na pomanjkljivosti sistema oskrbe starejših in na neena- kopravno obravnavo na področju zdravstva, ni prejel odgovora. Če povzamemo: protest je bil torej zgolj opozorilo, da se jav- nost in pristojni zdramijo in v re- ševanje epidemije vključijo tudi tiste, ki naj bi bili rešeni. Če bodo odločevalci ostali slepi in gluhi za zahteve domov, bodo ti tovrstne akcije oz. dejavnosti nadaljevali, kot pa je bilo slišati v Slovenski Bistrici, so tudi stanovalci priprav- ljeni strniti vrste v protestu. Podravje  »Nič o nas in naših stanovalcih brez nas« Domovi za starejše niso in ne bodo poceni bolnišnice Virus covid-19 je zaposlene v domovih za starejše in stanovalce potisnil v položaj, »ko ne moremo biti več tiho in ne moremo več kakovostno opravlja- ti svojega dela«, je dejala Iva Soršak, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane in enote v Slovenski Bistrici. Domovi za starejše so namreč epi- demijo pričakali povsem zasedeni in kadrovsko podhranjeni, pri skrbi za preprečevanje in zajezitev širjenja virusa pa ostali prepuščeni sami sebi. Foto: Črtomir Goznik Stanovalci domov so od svojcev in zunanjega sveta odrezani že dva meseca, okužbi s covidom-19 pa se v Slo- venski Bistrici in Poljčanah uspešno izogibajo. Foto: Črtomir Goznik Stanovalci in tudi zaposleni želijo, da odločevalci zgolj spoštujejo zako- nodajo. ja, ki jim ga namenja država, sploh lahko os- talo za investicije, še posebej sedaj, v času izrednih razmer zaradi epidemije. »Glede ne nepredvidljivo situacijo smo prepričani, da bodo stroški višji, kot je razlika v povišanju povprečnine. Vsekakor bo za uskladitev fi - nančnega stanja potreben rebalans prora- čuna,« je sklenil Kokot. Hajdina: 100.000 evrov Hajdinski župan Stanko Glažar je povedal, da pričakujejo okoli 100.000 evrov dodatnih sredstev. »Porabili jih bomo za poplačilo za- konsko predpisanih nalog, ki nam jih je dr- žava v preteklosti dodatno naložila, ne da bi nam za to zagotovila denar. V prihodnje pri- čakujemo še drugi del obljub države, pred- vsem prenos nekaterih nalog na državo in s tem razbremenitev občinskih proračunov. Vsekakor bo treba v prihodnosti povpreč- nino za občine povišati na realno ocenje- no vrednost. Če se bo to realiziralo, bomo lahko izvajali tudi nekatere druge projekte, ki smo si jih zastavili in predstavljajo izbolj- šanje pogojev življenja vseh občanov,« je razložil Glažar. Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 7 sreda  29. aprila 2020 7V središču šče ob Dravi: dvomilijonskem ačunu za investicije ne le 300 tisočakov ine Središče ob Dravi Jurij Borko je pove- ačun povišanja povprečnine predvidoma 0 evrov. Denar bi porabili za investicije. činam zelo dobrodošla. Zaradi zakonsko a le-teh) središki občini pri proračunu v icije ostane le dobrih 300.000 evrov. o denarja bi dodatno prejela, še ni izdela- tev sprejeta in bo opravljen natančen iz- namenili za plačilo zakonsko predpisanih oskrbnine starejših, obvezno zdravstveno razlike v ceni vrtca, materialni stroške v dstva dobrodošla. Računamo, da bomo z sledica epidemije.« od države in za kaj ga bodo potrošile za vrtce in socialne transferje čnine občinam, kar je nameravala izvesti z rebalansom državnega proračuna. A ker je zaradi koronavirusa dovanja epidemije. Tako je v sklopu zakonskih ukrepov, s katerimi bo ublažila posledice krize, za občine bo občinam po novem namenjala 624 evrov. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je napovedal, da leto 2020. Poračun in izplačilo za minule mesece bodo po ministrovih besedah opravili v maju. Ptuj se bo na račun višje povprečnine manj zadolžil Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je dejala, da so veseli vsakega dodatnega evra, če bo do dviga povprečnin res prišlo. Višji prihodek bo za MO Ptuj pomenil nižje zadolževanje. Novih investicij letos ne bodo odpirali, saj so jih določili s proračunom MO Ptuj za leto 2020. Foto: Dreamstime/M24 Foto: ČG Darja Vudler, županja občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah: »Tudi ta znesek še ni takšen, kot bi bil primeren in kot je bil predlagan na Skupnosti občin Slovenije. Je pa velik korak naprej.« Foto: ČG Županja občine Majšperk Darinka Fakin je bila pri odgovoru, za kateri namen bodo porabili dodatna sredstva, najbolj neposredna: »Za nakup ze- mljišč za gradnjo večstanovanjskih objektov.« Foto: ČG Večina županov, med njimi tudi žetalski Anton Butolen, meni, da se bosta ekonomska in socialna kriza zaradi epidemije koronavirusa in nepredvi- dljivih razmer še dodatno poglabljali. Sv. Andraž: 50.000 evrov Po besedah županje Darje Vudler se bo v blagajno slovenjegoriške občine Sv. Andraž z zvišanjem povprečnine dodatno nateklo 50.000 evrov. Denar bodo namenili za že načrtovane investicije. »Tako bomo lahko lastni delež pri gradnji kolesarskih stez in obnovi regionalne ceste zagotovili brez dodatnega zadolževanja. Vsekakor so to prepotrebna sredstva, ki bi nam jih morali vsakoletno dodeliti že v preteklosti. Lahko si izračunate, koliko izpada smo imele ob- čine v preteklih letih, ko nismo imele ustre- znega fi nanciranja! Tudi ta znesek še ni tak, kot bi bil primeren in kot je bil predlagan na Skupnosti občin Slovenije, je pa velik korak naprej.« Župan Trnovske vasi Alojz Benko meni, da bo najprej treba počakati, ali bo država občinam morebiti naložila še kakšne nove naloge. Dodatni denar bodo razporedili z rebalansom proračuna, zelo pa bodo veseli, če bo kaj ostalo za investicije. »Predvsem za ceste po naših vaseh,« je poudaril župan Trnovske vasi. V občini Dornava po besedah župana Janka Merca natančne- ga preračuna, koliko dodatnih sredstev bodo prejeli, nimajo iz- delanega. Denar bi namenili za infrastrukturo in pokrivanje stro- škov sociale, pa tudi za likvidnost občine. Župan Merc pravi, da bodo dodatna sredstva za občino dobro- došla, »saj je vsak evro dobrodošel v vrečo brez dna«. Zavrč: Pričakujemo sprejem zakona o razbremenitvah občin Iz občine Zavrč so sporočili, da predlog zvišanja povprečnine pod- pirajo. Povedali so, da bodo doda- tna sredstva v občinski proračun zelo dobrodošla, kje jih bodo po- rabili, pa bo odločal občinski svet. Poleg tega vodstvo občine Zavrč pričakuje, da se lokalne skupnosti v prihodnje še dodatno fi nančno razbremeni. »Pričakujemo, da se na sejo državnega zbora priorite- tno uvrsti Predlog zakona o fi nanč- ni razbremenitvi občin in se ga nujno sprejme. Prav tako pričaku- jemo, da bomo občine iz naslova sofi nanciranja investicij po 21. in 23. členu ZFO prejele 6 % nepovratnih sredstev. V naslednjih mesecih bi želeli poskrbeti za zagon naših in- vesticij.« Foto: Črtomir Goznik Slov. Bistrica  Do mask zaradi zvez in poznanstev? Žagar posredoval pri pridobivanju mask Afera z maskami, ki je (ponovno) dokazala, da je dobiček pred človekom, je na plan namerno ali ne naplavila tudi ime slovenjebistriškega župana Ivana Žagarja in podjetja Dobnik Trade iz Slovenske Bistrice, bolj znanim pod imenom Červa. Zavod RS za blagovne rezerve je 18. marca s podjetjem Dobnik Tra- de s sedežem v Slovenski Bistrici podpisal pogodbo o dobavi milijona trislojnih kirurških mask v skupni vrednosti 597.800 evrov (z DDV) ozi- roma po maski 0,49 evra (brez DDV). Zgodba verjetno ne bi doživela medijske pozornosti, če ne bi novinarji Tarče razkrili, da je bil eden osrednjih protagonistov Marjan Podobnik, ki naj bi posedoval pri tem poslu. Kako? Kot razkrivajo novinarji, naj bi takratnemu direktorju državnih blagovnih rezerv Antonu Zakrajšku grozil z „JJ“ in „ZP“ ter izgubo službe, če posla ne dobi podjetje Červa. Prvak SLS je novinarki Nataši Markovič zanikal grožnje in dodal, da je le priskočil na pomoč prijatelju Ivanu Žagarju, županu Slovenske Bistrice iz vrst SLS-a. Odmevna zgodbica ali bolje rečeno črtica se torej začenja v Sloven- ski Bistrici. Povod zanjo so bile strašljive napovedi in podobe iz Itali- je na eni ter potrebe po zaščitni opremi in prazna skladišča na drugi strani. »V času vojne za Slovenijo smo bili 10 dni v neki psihozi, sedaj ob razmahu epidemije pa je bilo stanje in razpoloženje še hujše. Na- povedi so bile strašne, zaščitne opreme pa ni bilo nikjer dobiti. Do nas je prišla informacija, da se domače podjetje Červa že 20 let ukvarja z dobavljanjem zaščitne opreme in da imajo možnost, da zagotovijo potrebne maske. Informacijo sem predal naprej; kako so pogovori po- tekali dalje, pa ne morem komentirati,« je v svoj zagovor dejal Žagar in dodal, da je le želel pomagati in se je angažiral z najboljšimi nameni. Pogovori, ki so bili potem opravljeni, so bili očitno uspešni, saj je slovenjebistriško podjetje prejelo posel, ob tem pa kot edino bilo de- ležno še 100-odstotnega avansa za nakup mask. Za izvedbo posla je sicer bila podana garancija: Anita Dobnik, lastnica podjetja, je jamčila s celotno vrednostjo podjetja. Unovčitev garancije ni bila potrebna, saj je Dobnik Trade maske dostavil, sicer s 14-dnevno zamudo, kar naj bi povzročila izguba rezerviranih mask v Turčiji. »Nato se je še zaprl pros- ti izvoz iz Indije, kjer smo prav tako imeli pripravljene maske, zato smo morali skupaj z drugimi čakati na možnost izvoza in prevoza mask iz Kitajske,« je pojasnila Dobnikova. Dodala je, da so državnim blagov- nim rezervam zagotovili kakovostne maske po najnižji ceni, ki so jo blagovne rezerve po njihovih informacijah doslej dosegle za ta tip in takšno kakovost mask. Posredovanje je bilo Na vprašanje, ali so prosili župana Žagarja, da posreduje pri poslu, je direktorica odgovorila: »Ne direktno.« Pojasnila je, da se je na njiho- vo podjetje najprej obrnila bistriška komunala, ki je čakala na dobavo naročenega zaščitnega materiala iz civilne zaščite. »Povedali smo, da imamo možnost nabave kakovostnega zaščitnega materiala v tujini. Po posredovanju smo tako prišli do pogodbe.« Vmesni posredniki so torej bili, mnenje glede načina posredovanja ali pritiska oziroma koris- ti na drugi strani pa si lahko vsak na podlagi že slišanega in videnega ustvari sam. Sicer pa je Zavod RS za blagovne rezerve samo v zadnjem mesecu sklenil približno 90 pogodb za dobavo zaščitnih sredstev v vrednosti od nekaj tisoč do več milijonov evrov. Foto: Mojca Vtič Zavod RS za blagovne rezerve je 18. marca sklenil pogodbo s slovenje- bistriškim podjetjem Dobnik Trade. Za posel s podjetjem je posredoval tudi prvak SLS Marjan Podobnik, a naj bi po svojih trditvah le ‚poma- gal‘ županu občine Slovenska Bistrica Ivanu Žagarju. Foto: ČG Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 8 sreda  29. aprila 20208 Podravje Kidričevo  Cestna infrastruktura Za 1,5 milijona evrov investicij Občina Kidričevo bo do sredine poletja obnovila šest cestnih odsekov v skupni dolžini 3,3 kilometra. Dela bo izvajalo Ce- stno podjetje Ptuj (CPP), vrednost sklenjenih pogodb je blizu pol milijona evrov. Najdaljši izmed vseh obnovljenih odsekov bo med naselji Cirkov- ce, Jablane in Pongrce. Uredili bodo kilometer in pol ceste širine 6,2 metra. Na obeh straneh ceste načrtujejo še utrditev bankin, na vsaki strani po 0,75 metra. V Stražgonjci bodo obnavljali dobrih 600 metrov ceste, enako v Njivercah, 300 metrov novega asfalta pa bodo položili tudi v Kidričevem. V Starošincah in Mihovcah imajo v načrtu ureditev krajših odsekov. V Mihovcah bodo modernizirali 70 metrov javne poti, v Lovrencu pa 90 metrov nekategorizirane ceste. „Vrednost del je 493.000 evrov, pogodbeni rok za končanje pa 31. julij,“ je povedal di- rektor uprave občine Kidričevo Damjan Napast. Kar dva projekta na področju cestne infrastrukture v občini Kidri- čevo v tem času izvaja tudi Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). Pri novem bloku, takoj na začetku naselja Kidričevo, so zgradili krožišče, občina je poskrbela za ureditev komunalne in druge infrastrukture. Dela so veljala slabega pol milijona evrov, izvajalo jih je CPP. Dve tretji- ni vrednosti investicije je pokrila DRSI, tretjino občina Kidričevo. V marcu je DRSI pričela tudi obnovo Tovarniške ceste v dolžini 1,6 kilometra od železniškega podvoza in mimo tovarne Talum. Gre za cesto, ki je bila kot ena zadnjih doslej tlakovana z granitnimi kockami. Cesto bodo preplastili, občina bo poskrbela za ureditev kolesarske steze. Tudi ta investicija znaša blizu pol milijona evrov, izvajalec del pa je podjetje Remont NG iz Žalca. Dela bodo predvidoma končali v poletnem času. Foto: ČG Gradnja krožišča na začetku naselja Kidričevo je končana. Rače-Fram  Urejanje pokopališča Dodatnih 80 grobov Na občini so se odločili za širitev pokopališča v Framu zaradi pomanjkanja prostora. Izvedli bodo še nekatera sanacijska dela, celotna investicija pa naj bi bila zaključena že v pri- hodnjem mesecu. Dodatno bo zagotovljenih kar 80 grobov, od tega bo za klasične grobove predvidenih 10 dodatnih mest, kar 70 pa bo žarnih grobov. „Površina za nove grobove je med spodnjim in zgornjim delom po- kopališča. Območje je v hribu, tako je bilo potrebnih več del zgolj za pripravo terena. V preteklem letu je že bilo urejeno odvodnjavanje, prav tako sta urejena planiranje in izravnava,“ je povedal župan Bran- ko Ledinek. Za leto 2020 je bila predvidena širitev pokopališča. V planu je bila tudi sanacija opornega zidu ter sanacija dotrajanega stopnišča ob kapeli v zgornjem delu pokopališča. Vsa dela na pokopališču v Framu izvaja Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo, d. o. o., iz Maribora. „V preteklem letu smo za izvedbo del že namenili okoli 20.000 evrov proračunskih sredstev, letos pa naj bi stroški znašali dodatnih 80.000 evrov,“ je dejal Ledinek. Dela so za- radi ugodnih razmer tudi v zimskih mesecih lahko nadaljevali. Ledinek pričakuje, da bodo dela končana v maju. Foto: KG Naprodaj tudi zemljišče na Žnidaričevem nabrežju V bližini stavbe na Žnidaričevem nabrežju, ki bi se kmalu lahko znašla na seznamu tistih, ki jih občina prodaja, pa imajo v lasti še eno večje zemljišče. Tudi to bo očitno kmalu v rokah zasebnika. Razprostira se na osmih parcelah, prodajajo pa ga kot celoto. Izhodiščna cena za 3.589 m² veliko zemljišče znaša 107.670 evrov. Dražbo so nameravali že izpeljati, a je bila zaradi nastalih razmer prestavljena na 8. maj. Za to zemljišče (na koncu mestnega parka) naj bi bilo po neuradnih informacijah kar nekaj zanimanja. Začela se bo ena izmed večjih in- vesticij, ki bo razvlečena na tri leta. Zbirni center bo postopoma dobil novo podobo, glavnino del bodo izvedli letos in prihodnje leto. V tem letu bodo zgradili boksno skladišče, namenjeno za ločevanje odpadkov, in kovinsko halo z ločil- nimi stenami, kjer bodo začasno skladiščili materiale. V prihodnje bodo dozidali oporni zid ter zgradi- li nadstrešnico za obdelavo odpad- kov. Novi objekti bodo skupno me- rili okoli 1.500 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine. Investicija zajema še izgradnjo platoja za bio- loške odpadke, ureditev meteorne kanalizacije ter zamenjavo obsto- ječe ograje s panelno kovinsko og- rajo z videonadzorom, ki bo »ne- povabljenim« preprečevala dostop do odpadkov. Za izvajalca je bila kot najugodnejša izbrana ormoška komunala, ki je z dobrimi 857.000 evri podala za najmanj 260.000 evrov cenejšo ponudbo od ostalih dveh ponudnikov. Postopek sicer še ni povsem zaključen, rok za pritožbe se bo iztekel v teh dneh. »Trenutno je postopek še v fazi mirovanja. Pogodbe se lahko, če ne bo revizije, pošljejo v podpis. Rok za izvedbo del je konec maja 2022,« so pojasnili z občine in do- dali, da bodo investicijo pokrili z občinskim denarjem. Nemalo pomislekov o dragi investiciji Pomisleki o dragi investiciji in smotrnosti projekta so bili sicer že večkrat izraženi iz ust nekaterih svetnikov, ki so se ob tem spra- ševali tudi, kako se bo ta vložek odrazil na položnicah za odpadke. Na drugi strani pa tako v občinski upravi kot na ormoški Komunali, ki je upravljavec objekta, opozar- jajo, kako nujna je ta investicija, saj je zbirni center v popolnoma neustreznem stanju in ni v skladu z zakonskimi predpisi. Večina od- padkov leži kar na prostem in tako predstavljajo grožnjo za okolje (še zlasti tveganja emisije nevarnih snovi v okolja). Samo na platoju za zbiranje ločenih frakcij, ki jih obča- ni iz gospodinjstev sami pripeljejo, je urejena nadstrešnica. Zunanji videz centra kazi podobo kraja, treba je zamenjati tudi obstoječo ograjo zaradi skorajda vsakodnev- nih vdorov Romov. Na tej lokaciji letno pretovorijo čez 3.000 ton odpadkov, delavci pa se soočajo z nemogočimi razmerami. Previsoke ponudbe A to ne bo končen strošek v ure- ditev zbirnega centra. Za potrebe deponije se bodo namreč lotili še izgradnje kanalizacije, da se bodo izcedne vode čistile na biološki čistilni napravi, kot to zahteva dr- žava. Zanjo imajo v proračunu za- gotovljenih okoli 136.000 evrov, a so vse tri ponudbe, ki so prispele do roka na razpis za izbor izvajalca, presegale zagotovljena sredstva. Zato bodo izvajalca poiskali s po- gajanji. Foto: MH Ormož  Za zbirni center v treh letih skoraj milijon evrov Nadgradnja bo stala približno 860.000 evrov Kmalu se bo začela slabih 860.000 evrov težka nadgradnja Zbirnega centra Dobrava. Investicijo naj bi izvajalo Komunalno podjetje Ormož. V zadnjih letih je ptujska občina odprodala kar nekaj svojega nepre- mičnega premoženja. Še vedno pa imajo na voljo nekaj zemljišč, praznih stanovanj, ki so prav tako v omenjenem načrtu. Tega mestni svet sprejme kot prilogo proraču- na. V njem sta med drugim zajeti tudi dve stavbi, s katerima občina očitno nima načrtov in ju namerava prodati. Eno izmed njih, v Raičevi 2, prodajajo vse od leta 2016, so pa ceno zanjo zdaj precej znižali, kar bi lahko bilo ključno pri iskanju poten- cialnega investitorja. Medtem ko so si zanjo še ne dolgo tega obetali skoraj pol milijona evrov, jo zdaj na dražbi ponujajo za 321.000 evrov. Rok za prijavo se izteče 5. maja. V planu ravnanja z nepremičnim ob- činskim premoženjem za leto 2020 pa je tudi stavba površine nekaj več kot 1000 m² na Žnidaričevem nabrežju 8. Locirana je ob dvora- ni Campus, površina parcele, na kateri stoji, pa je nekaj manj kot 2.000 kvadratnih metrov. Posplo- šena tržna cenilna vrednost znaša okrog 111.000 evrov, pri čemer pa na ptujski občini pojasnjujejo: »Ne- premičnine so bile uvrščene zgolj v letni načrt ravnanja s stvarnim pre- moženjem za leto 2020, zaradi če- sar je tudi navedena vrednost zgolj orientacijska.« Odločitev o tem, ali in kdaj bi jo lahko dali v prodajo, pa še ni sprejeta. Ptuj  Letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občina do denarja s prodajo nepremičnin Sodeč po letnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem planira ptujska občina v tem letu prodajo dveh stavb. Ena je naprodaj že dalj časa, v Raičevi 2, druga, ki bi jo lahko kmalu ponujali na dražbi, pa je na Žnidari- čevem nabrežju 7. Najcenejša ormoška Komunala Komunalno podjetje Ormož 857.404 evrov Markomark Nival, Videm pri Ptuju 1.121.573 evrov GDO, Gornja Radgona 1.134.273 evrov Vir Občina Ormož Foto: ČG V načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem občine je stavba na Žni- daričevem nabrežju 7. Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020 COLOR CMYK stran 9 sreda  29. aprila 2020 9Kmetijstvo Kot smo že poročali, je pozeba letino koščičastega sadja, v prvi vrsti marelic in breskev, marsikje povsem uničila. Najbolj so bile na udaru marelice, saj so poškodova- ne od 80- do 100-odstotno, med- tem ko so jo breskve za spoznanje bolje odnesle, po prvih ocenah so nasadi uničeni v razponu od 60, a tudi do 100 odstotkov, odvisno od lege sadovnjaka in tudi od sorte breskev. Na češnje je pozeba vpli- vala različno, in sicer glede na to, ali gre za zgodnje ali pozne sorte. Po dveh valovih negativnih tempe- ratur je bolje kazalo pečkastemu sadju, pri nas predvsem jabolkam in hruškam, kjer so sadjarji zaradi delnih poškodb cvetov sicer pri- čakovali več deformacij plodov, ki vplivajo na nižjo kakovost pridelka, niso pa računali na nove pozebe z zelo nizkimi temperaturami. A žal se je zgodilo prav to. Trije valovi pozebe opustošili sadovnjake Tomaž Toš iz Sadjarstva Toš v Vitomarcih, kjer obdelujejo 20 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, pravi, da so bili za jablane usodni trije izredno močni valovi mraza v marcu in aprilu. »Takrat so se namreč temperature spustile na minus sedem, na minus pet in nato še na minus štiri stopinje Celzija, a tudi številna druga jutra so bila prehladna za ta čas oziroma za ra- zvojno fazo, v kateri so jablane za- radi predhodno toplega vremena. Tako je vsaka pozeba povzročila nekaj škode, skupno že ogromno, stopnja poškodovanosti cveta pa je odvisna od lege sadovnjaka in sorte jabolk. In aprila še niti ni ko- nec, pred nami je še ves maj, ki tudi zna biti muhast. Zaenkrat o škodi v številkah še ne morem govoriti, saj bo treba počakati, kako se bodo jablane odzvale in koliko cvetov se bo obdržalo.« Ponovitev katastrofalnega leta 2017? Tudi Danica Juhart, sadjarka iz Zgornje Ložnice, ki ima nasade jablan v Slovenski Bistrici, Kosta- njevcu, na Zgornji Ložnici in v sa- dovnjaku nekdanjega Kmetijskega kombinata Ptuj na Osojniku, se boji, da narava še ni rekla zadnje. »Tretja pozeba je v naših sadov- njakih povzročila največ škode, bojim pa se, da nas čaka še kakšna. Ko si že rečeš, da slabše ne more biti, ugotoviš, da je vse mogoče. Zavarovalnice škodo še ocenjujejo, bomo videli, kaj se bo dalo rešiti in koliko redčenja bo potrebnega.« Zaradi svoje izpostavljene lege je pozeba veliko škode naredila na sadovnjakih v Pesniški dolini. Biser- ka Donik Purgaj, vodja Sadjarskega centra Maribor, ki deluje v Gačniku v občini Pesnica, ocenjuje, da se jim ponavlja leto 2017. »Obeta se nam namreč podobna slika, kot je bila v sadjarsko katastrofalnem letu 2017. Naša panoga ne bo pre- nesla še ene pozebe, še četrtega vala. Če se nam to zgodi, bo vsega konec.« Nevarnost pozeb še do sredine maja Bolj točne ocene posledic letoš- nje pozebe, ki še lahko nastopi do sredine maja in je prizadela nasade sadnega drevja po vsej Sloveniji, bodo znane konec junija. Samo- preskrba s sadjem bo letos dodat- no okrnjena, sadjarska stroka pa opozarja, da je panoga zaradi ujm v zadnjem desetletju že precej iz- črpana. Zmedo v naravi je povzročila že letošnja mila in suha zima. Januar je bil nenavadno sončen, zato so se rastline takoj odzvale. Seveda prehitro, drugačne vremenske raz- mere od običajnih predstavljajo za- nje stres, saj bi morale še mirovati, zaradi višjih povprečnih tempera- tur pa začnejo sadne vrste brsteti in cveteti, zato so še posebej na udaru zaradi morebitne pozebe. Spomladanske pozebe so v zad- njih desetletjih vse pogostejše, saj povzročajo vedno večjo gospodar- sko škodo, do nje pa pride, kadar se temperature spustijo pod ničlo v času, ko je rastlina že v občutljivi razvojni fazi. Foto: SD Tretja letošnja pozeba je po marelicah in breskvah ogrozila tudi pridelek jabolk. Podravje  Po pozebi na marelicah in breskvah zdaj slabo kaže še jabolkom Četrtega vala jablane ne bodo preživele Nizke temperature v zadnjih dneh marca, nato pa spet v začetku aprila so bile najbolj usodne za sadjarje, še posebej tiste v Pesniški dolini. Kmetje se pogosto srečujejo s težavami pri prodaji svojih ar- tiklov. Izdelke prodajajo na raz- ličnih stojnicah, tržnicah ali na domačem dvorišču. Potencialnim strankam so ti prodajni artikli tež- je dostopni kot tisti v velikih na- kupovalnih centrih. Problem je v prodajnem mestu, ki bi potrošniku omogočalo nakup več potrebščin hkrati. V Staršah so našli rešitev v Kmetijski zadrugi Hoče (proda- jalna KZ v Staršah), kjer so uredili prodajni prostor in ga opremili s policami. Te danes že vabijo z bo- gato ponudbo. Kot je povedal župan Bojan Kirbiš, so o tem razmišljali že pred leti, vendar ni bilo dovolj interesa pridelovalcev: „Danes so kmetje že toliko povečali svojo ponudbo, da lahko z večjo količino zalagajo police. Za vzpostavitev prodajne- ga mesta za lokalne pridelovalce se je zopet zavzel svetnik Boštjan Munda. S KZ Hoče smo dosegli do- govor, da so v prodajalni odstopili prostor, prav tako so donirali del denarja za police.“ Občina naj bi za police prispevala 1150 evrov, Munda pa je kot pobudnik prosto- voljno zagotovil nekaj materiala in sodeloval pri izdelavi polic. Prednost imajo ponudniki iz domače občine Police bogatijo mlečni izdelki, bučno olje, jajca, testenine, kruh, sadje in izdelki iz sadja, gibanice, ... Anton Sel je povedal: „Nad od- zivom strank sem presenečen, ni- sem pričakoval, da bo v tako krat- kem času tolikšen interes.“ Svoje izdelki ponuja kar enajst pridelovalcev. Devet jih prihaja iz občine Starše, en pridelovalec je iz občine Rače-Fram, eden pa pri- haja iz Kidričevega. S ponudniki zaenkrat sodelujejo na podlagi do- bavnic. Dogovorjeno naj bi bilo, da bodo artikli v prodajalni 10 % dražji kot pri ponudnikih doma. „Po- nudniki morajo sami skrbeti, da bodo na policah artikli z veljavnim rokom trajanja. Z njimi zaenkrat nimamo sklenjenih dolgoročnih pogodb. Svoje izdelke lahko pro- dajajo vsi pridelovalci, prednost pa imajo domačini občine Starše,“ je še dejal Sel. Starše  Novo okno za domače pridelovalce Kmečki kotiček v prodajalni KZ V drugi polovici aprila so v prodajalni Kmetijske zadruge Starše uredili poseben kotiček, namenjen prodaji živilskih izdelkov domačih pridelovalcev. Foto: osebni arhiv „O svoji zamisli sem najprej govoril z Antonom Selom, ki vodi prodajalno KZ. Bil je zainteresiran, enako tudi župan in direktor KZ Hoče Nikola Dulić. Idejo so vsi sprejeli. Ponudniki živilskih izdelkov so bili navdušeni,“ je povedal Boštjan Munda. Z vami Zagotovljena višina zavarovalne premije za izbrano jamstvo. »Cvetove v polnem cvetenju pozeba prizadene že pri minus 1,5 stopinje Celzija, komaj nastali plodiči takoj po cvetenju pa so poškodovani pri minus eni stopinji,« pojasnjuje Metka Hudina, ki je tudi profesorica za sadjarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti in se v domačih sadovnjakih na devetih hektarjih tudi sama ukvarja s pridelavo jabolk in hrušk. Foto: M24 Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 10 sreda  29. aprila 2020Podravje10 Planinska zveza Slovenije svetuje Planinska zveza Slovenije vsem željnim pohoda svetuje, da ob upoštevanju vseh drugih vladnih ukrepov in s tem omejitev izberejo poti, ki so jim kos. »Upoštevajte, da imate vsaj nekaj rezerve pri izvajanju izleta v gorah (lažja pot, krajši predvideni čas, ustrezna oprema, usposobljenost, nepredvideni dejavniki ...). Svetujemo, da se izogibate zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poti, nasploh visokogorja in bolj tveganih planinskih dejavnosti,« so še povedali. Podravje, Ptuj  Če imate denar, lahko igrate golf Letna karta 1.300, dnevna do 50 evrov V času epidemije koronavirusa je družabno življenje skoraj čisto zamrlo, enako tudi večina športnih in rekreativnih dejavnosti. Med prvimi športi, ki jih je vlada po mesecu dni karantene dovolila, je golf. Igrati je možno tudi na Ptuju. A kakšni so pogoji za igranje golfa in koliko stane? Čeprav je ptujsko igrišče za golf v minulih dneh že zaživelo, direktor družbe Golf Invest Ptuj Jernej Lon- čarič pravi, da bo njihovo letošnje poslovanje zaradi epidemije precej okrnjeno ne samo z vidika kori- ščenja prostora za igranje golfa, temveč tudi zaradi izpada prihod- kov iz drugih dejavnosti. Ptujsko golf igrišče je zaradi lepe naravne kulise (park) vse bolj priljubljena lokacija za organizacijo porok ali drugih družabnih srečanj. Ob igri- šču je lokal, ki zaradi začasnega za- prtja prav tako beleži izpad dohod- ka. „Za poroke in druge dogodke smo imeli termine rezervirane že za mesec april, a smo vse to od- povedali, turnirje in druženja smo odpovedali do 1. julija. Kako bo v poznejših terminih, še nimamo in- formacij. Se nam pa bodo posledi- ce zaradi korona virusa poznale še veliko časa,“ je izpostavil Lončarič in dodal, da so prve dni po odprtju v aprilu opazili kar nekaj obiska. „Obisk je pričakovan, saj so ljudje to enostavno potrebovali. Sam na igrišče gledam kot na parkovno površino in se mi zdi logično, da je odprto in se ga sme uporabljati.“ Oprema golfi sta stane od 500 do nekaj tisoč evrov Golf načeloma velja za prestižen in precej drag šport. Cene osnovne opreme golfi sta (obleke, obutve, palice, vozička …) se pričnejo pri 500 evrih, za srednji kakovostni razred je treba odšteti okoli 1.500 evrov, cene za opremo višjega ran- ga pa so lahko zelo visoke, tudi po nekaj tisoč evrov. Pogoj za igranje je večinoma tudi članstvo v kate- rem od slovenskih golf klubov. Teh je v Sloveniji blizu 50, eden od njih je tudi na Ptuju. Letne članarine v golf klubih znašajo med sto in 150 evri. Cene igralnih kart Za vstop na igrišče je treba kupi- ti igralno karto, ki je lahko sezon- ska ali dnevna. Cena celodnevne sezonske karte na ptujskem igri- šču za golf, v katero je vključena tudi udeležba na turnirju, je 1.300 evrov, za golfi ste, starejše od 60 let, je sto evrov cenejša. Tako ime- novani super seniorji, to je starejši od 80 let, za sezonsko karto odšte- jejo 800 evrov. Možen je nakup sezonskih kart za igranje v dopol- danskem času, cena je 950 evrov, za igranje na samo devetih luknjah pa 750 evrov. Golf lahko igrajo tudi otroci in mladostniki. Cena sezonske mla- dinske karte za golf igrišče na Ptu- ju je 600 evrov, otroške (do 14 let) 360 evrov. V obe ceni je vključeno tudi igranje na turnirju. Za najmlaj- še do starosti deset let je cena se- zonske karte sto evrov. Poglejmo še cene dnevnih igral- nih kart. Za odrasle igralce je cena dnevne karte 50 evrov za igranje na 18 lukenj in 38 za devet lukenj. Ob koncih tednov in med prazniki je cena pet evrov višja. Za paket 34 golf žogic je treba odšteti 2,5 evra, najem golf avtomobila stane 20 oziroma 25 evrov, najem vozička za opremo 5 evrov in najem golf polseta za 18 lukenj 20 evrov. Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji deluje okoli 50 golf klubov, igrišč je po podatkih Golf zveze Slovenije 16. Slovenija, Podravje  Pohodništvo omejeno na lastno občino, koče zaprte Množičnega slavja praznika dela na Donački in Boču letos ne bo Podravska vršaca Donačka in Boč (oziroma Štajerska triglava; enotnega mnenja, kateri hrib to je, ni) sta običajno 1. maja, na praznik dela in delavcev, množično obi- skana. Letos bosta samevala, omejena le na družbo ptic in neba. »V planinski organizaciji se za- vedamo, da je telesna dejavnost na prostem pomembna za zdravje posameznika in da je v teh čudo- vitih pomladnih dneh težko ostati doma,« so dejali v Planinski zvezi Slovenije, a dodali, da je še vedno v veljavi vladni odlok, ki prepoveduje prehajanje občinskih meja. To velja tudi za planinarjenje, pohodništvo, turno kolesarjenje, gorski tek, alpi- nizem in druge dejavnosti na pros- tem in v gorskem svetu. Dovoljena pa je dejavnost v domači občini, a le ob upoštevanju priporočene raz- dalje vsaj 1,5 metra. V veljavi pa je še drugi vladni odlok, ki začasno prepoveduje ponudbo ter prodajo blaga in sto- ritev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije, kamor se uvrščajo tudi nastanit- vene in gostinske storitve, torej tudi planinske koče. »Zaprti smo že od 15. marca in v skladu z vlad- nim odlokom bomo tudi 1. maja. V predpisani obliki hrane ne more- mo deliti, prav tako je na Donački prepovedana hoja, saj nihče ne razkužuje klopce ljubezni in knjige vpisov, širina poti pa ne omogoča z odlokom določene razdalje med pohodniki,« je pojasnila Katja, skrbnica Rudijevega doma. Dodala je, da bo letos 11. leto, odkar spre- jema pohodnike na Donački, in da je nedavno dom ravno okrasila s cvetjem – nageljni. »Srce me je bo- lelo,« je dejala. Zaprta ostajajo tudi vrata planinskega doma na Boču, kjer je oskrbnik Bojan Kamenšek. »Moramo upoštevati vladne ukre- pe, tako ostajamo zaprti, je pa dej- stvo, da bomo zamudili glavnino sezone in s tem tudi pomemben del dohodka, ki omogoča pokritje primanjkljaja, ki nastane v drugih mesecih.« Čeprav je dovoljeno gibanje v okviru občine, pa je vprašanje, kdo se lahko povzpne na vrh Boča ali Donačke gore. Oba namreč mejita na različne občine. Tako je Rudi- jev dom v Rogatcu, prav tako vrh, številnim pa je dobro znana poho- dniška pot, ki se začne v Stoper- cah, torej v občini Majšperk. Tudi na Boču se podobno zaplete, saj ima ena najbolj obiskanih poti do vrha začetek v Poljčanah, planinski dom je v občini Šmarje pri Jelšah, vrh tega štajerskega skoraj tisoča- ka pa je na tromeji občin Šmarje, Poljčane in Rogaška Slatina. Kdo se torej lahko povzpne na omenje- na vrhova, ki se ponosno razgledu- jeta po razgibani pokrajini? Na to vprašanje lahko morda odgovorijo policisti, ki, kot je slišati, redno pa- truljirajo pred obema planinskima kočama. Foto: Rudijev dom Rudijev dom z zaprtimi vrati že od 15. marca Foto: Boč #ifeelboč, FB Na vrhu Boča je 20 m visok razgledni stolp, s katerega se odpre lep razgled po večjem delu vzhodne Slovenije. Na ptujskem igrišču redno okoli 250 igralcev Igrišče za golf Ptuj se razteza na 50 hektarjih površin v občinah Ptuj in Hajdina, z njim upravlja podjetje Golf Invest. Redno ga obiskuje okoli 250 igralcev. Ti prihajajo iz različnih krajev, po besedah Jerneja Lončariča jih je velika večina s štajerskega konca: iz Ptuja, Maribora, Slovenske Bistrice in drugih okoliških krajev. Golfistov iz tujine je največ iz Avstrije in Hrvaške. Na ptujskem igrišču se golf v povprečju igra od 250 do 280 dni na leto, število igralnih dni je v prvi vrsti odvisno od vremena. Foto: Črtomir Goznik Direktor družbe Golf Invest Ptuj Jernej Lončarič Primerjava dnevnih cen kart (v €) Igrišče za golf 8 lukenj 18 lukenj Trnovo Ljubljana 22 34 Lipica 29 36 Ptuj 38 50 Arboretum 45 80 Cubo golf Ljubljana 60 90 Bled 55 150 Vir: spletne strani igrišč Prikazane so cene, ki veljajo med tednom (za odrasle), ob praznikih in koncih tednov so nekaj evrov višje. Na cene igralnih kart je možno uveljavljati različ- ne vrste popustov. Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 11 sreda  29. aprila 2020 Ljudje in dogodki 11 Mladenič, ki bo kmalu dopolnil 18 let, je zelo družaben in zgovo- ren fant. Vedno najde razlog za optimizem, ki tudi v tem času ne pojenja. Izobraževanje na daljavo dojema z veliko mero razumeva- nja na trenutne razmere, si pa želi, da bi čim prej zopet lahko obiskal pouk v šoli. Obiskuje Šolski center Ptuj, Elektro in računalniško šolo. Odkar se spomni, ga je zanimal ra- čunalnik in vsa sodobna tehnologi- ja, tako mu je tudi program mehat- ronike pisan na kožo. Pri osvajanju znanja je angažiran že iz lastnega „fi rbca“. Sedaj obiskuje tretji letnik in je odločen, da se bo po končani srednji šoli vpisal na študij. Pravi, da bo najverjetneje širil svoja ob- zorja v mehatroniki. Dijaku je tako delo preko raču- nalnika samo po sebi že pisano na kožo. Kljub temu pa je v zadnjem mesecu usvajanje novega znanja oteženo. Kot je povedal: „Vse gre počasneje. Sploh prvi teden, ko so se še profesorji organizirali in nam dajali osnovna navodila o pouku na daljavo, je vse skupaj trajalo dalj časa. Sedaj pa vse že poteka ute- čeno.“ Več časa za manj snovi „Profesorji nam pošiljajo lite- raturo in navodila. Prav tako nam novo snov predavajo preko video- konferenc, sledijo vaje. V primerih, ko mi česa ne uspe razvozlati, se povežem s sošolci in skupaj iščemo rešitve.“ S sošolci je dobro pove- zan. Kot je povedal, se problemov lotevajo tudi v skupinskih pogovo- rih. Vseeno včasih ostane kaj nera- zumljivo in takrat se dijaki obračajo na profesorje z vprašanji. „Najtež- je je bilo pri praksi z enim računal- niškim programom, s katerim pred tem še nismo delali. Potrebovali smo celo dva do tri tedne, da smo ga osvojili vsaj nekateri. Res pa je, da so nam učitelji na voljo. Prav- zaprav jih zanima, kako nam gre snov, in vedno dobimo odgovore,“ je povedal Dominik Novak. Ne glede na vse napore profe- sorjev in dijakov pa le ni tako kot v šoli. „Saj napredujemo. Jemljemo novo snov, ampak imam občutek, da gre vse počasneje in potrebuje- mo več različnih razlag. Na koncu predelamo tudi manjši obseg sno- vi,“ je pojasnil. Na vrsti je še oce- njevanje. „Nekateri sošolci so že bili vprašani preko videokonferen- ce, mene pa to še čaka. Pri ocenje- vanju naj bi se upoštevalo tudi vse, kar delamo – zapiski, sodelovanje, sploh pa naloge, ki jih dobivamo,“ je dejal Dominik Novak. Problem s prakso še ostaja neznanka Zdi se, da bodo nekako spravili pouk pod streho. Dominik pa je vpisan v program, kjer imajo tudi obvezno prakso. „Do konca šol- skega leta bi morali opraviti še prakso. Če to ne bo mogoče, se govori, da bomo prakso opravljali ob začetku novega šolskega leta. V tem primeru pa naj bi nadalje- vali s snovjo za četrti letnik,“ je navedel. Zaradi trenutnih razmer je težko napovedati, ali mu jo bo uspelo opraviti. To pa ne velja le zanj. Gre za problem vseh dijakov, ki so vključeni v programe izobra- ževanja z obveznim opravljanjem praktičnega dela. A ti problemi niso edini. Tudi dijaki se namreč soočajo z negativno platjo predpi- sov, ki omejujejo stike na področju osebnih odnosov. Virtualno druženje ni pravo druženje Za najstnika so vrstniki zelo po- membni. V tem času se tudi sami soočajo s pomanjkanjem socialnih stikov, kar je izpostavil tudi sogo- vornik. „Škoda je, da se s sošolci in prijatelji ne moremo družiti tako pri pouku kot v času čakanja na prevoz domov. Kar se tiče šole na daljavo, je manj prijetno tudi, da sem ves čas na preži, ali so zopet prišla kaka navodila za delo. Poleg tega predelamo manj snovi, pri če- mer je potrebnega več truda. Na drugi strani pa je po svoje fi no, da se mi vsako jutro ni treba tako zgo- daj vstati in prihranim nekaj časa, saj se mi ni treba peljati v šolo,“ je dejal. Živi namreč v Ljutomeru, na Ptuj pa je vedno prihajal z vlakom. Foto: osebni arhiv Dominik Novak: „Pri matematiki najprej dobimo novo snov. Pripravljeno gradivo prepišemo v zvezek, nato skupaj s profesorico preko videokonference naredimo nekaj nalog. Potem pa dobimo še nekaj dodatnih 'domačih' nalog.“ Podravje  Srednješolec o učenju iz prve roke Izobraževanje na daljavo ni potica Dijaki že več kot mesec dni sledijo pouku na daljavo. Medtem ko se govori, da naj bi maturantje po prvomajskih praznikih le sedli v šolske klopi, je vrnitev drugih dijakov v hram učenosti še vedno uganka. Medtem pa se učijo. Kako, nam je zaupal Dominik Novak. Podravje  Tudi vrata azila so bila zaprta Brez posvojitev Ukrepi, ki so bili v veljavi od razglasitve epidemije, so zajeli tudi delovanje zavetišč. Vrata so morali zapreti za vse obi- skovalce in potencialne posvojitelje, posvojitve se tako v tem času niso izvajale. Živali v zavetiščih so morale počakati. Slovenija  Pobuda koroških županov Predlagajo omejitev gibanja znotraj regije Koroški župani so minuli teden sklenili, da na vlado naslovijo pobudo za spremembo veljavne prepovedi gibanja zunaj ob- čine stalnega prebivališča za območje Koroške, in sicer tako, da bi se prepoved gibanja omejila na meje 12 občin regije. Koroška spada sicer med regije s srednje velikim številom potrjenih okužb, skupno jih je doslej bilo 49. Koroški župani so sklep o pobudi za omejitev gibanja znotraj regije sprejeli na četrtkovi videokonferenci, že četrti v času epidemije novega koronavirusa. Poleg tega so pozvali tudi regijski gospodarsko in obrtno zbornico, da podata predloge za blažitev posledic epidemije na gospodarstvo na Koroškem ter pre- dlagata ukrepe, ki bodo omogočili čimprejšnjo vrnitev k normalnemu delovanju gospodarstva v regiji. Foto: koroska.si Foto: Snaga d.o.o. Fotografi ja je bila posneta še pred izbruhom epidemije. Vse tiste, ki se bodo sedaj namenili na ogled ali posvojitev živali, so v Snagi, d. o. o., pozvali k spoštovanju predpisov: „Tako v odprtih in zaprtih prostorih zavetišča je obvezno nošenje zaščitne maske ali druge zaščite ustnega in nosnega predela.“ Kidričevo  Vrednostni boni V obtoku jih je za več kot 50.000 evrov Občina Kidričevo je pred tremi leti, aprila 2017, kot prva v Sloveniji izdala svojo lokalno valuto. Uradni izdajatelj vrednostnih bonov z imenom sternthal je ob- činsko podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, avtor projekta lastne občinske valute pa kidri- čevski župan Anton Leskovar. V obtoku je že za več kot 50 tiso- čakov sternthalerjev. „Do sredine letošnjega aprila smo prodali za 53.000 evrov bonov. Opažamo, da jih prodamo vedno več, mesečno za okoli 2.000 evrov,“ je pojasnil direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast. Dodal je, da gre kar nekaj bonov v obtok tudi z izplačili nagrad ob rojstvu otrok ter žepninami za dijake in študente. Sternthalerje je možno unovčiti pri 33 ponudnikih v občini Kidričevo. Največ se jih po besedah direktorja Napasta potroši v gostinskih loka- lih s hrano. Zaradi ukrepov epide- mije koronavirusa pričakujejo letos nekoliko nižji trend njihove porabe oziroma obtoka. Foto: Občina Kidričevo V treh letih se je raba občinskega vrednostnega bona med občani Kidriče- vega kar lepo uveljavila. Čas vsesplošnih omejitev je z vidika živali „na srečo“ sovpadel v le- tno obdobje, ko je manjše število zapuščenih živali. Kristina Pšajd iz Društva proti mučenju živali Ptuj je povedala, da trenutno vlada »za- tišje«, obdobje zapuščenih muck šele prihaja. V društvu so za preteklo leto zabeležili skupno kar 127 mačk, ki so potrebovale pomoč pri iska- nju posvojiteljev. Mariborsko zavetišče zopet odprlo svoja vrata V Zavetišču za živali Maribor imajo trenutno nameščenih 12 psov in sedem mačk. Zanje je bilo v tem času zaprtja dobro poskrbljeno. »Zavetišče smo zaradi preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom zaprli za obiskovalce in prostovoljce, kar pomeni, da so za oskrbo vseh živali skrbeli izključno zaposleni v zavetišču, ki so pri delu spošto- vali vse predpisane varnostne ukrepe. Z 20. aprilom smo znova odprli vrata za obiskovalce in posvojitelje, ki pa se bodo morali ob obisku zavetišča ravnati po predpisih,“ so bili jasni pri upravljalcu zavetišča, podjetju Snaga. Glede na pretekla leta v zadnjem mesecu v zavetišču niso zabeležili porasta ali upada števila zapuščenih živali. Razlika gle- de na pretekla leta pa so posvojitve. „Ker je bilo zavetišče za obisko- valce zaprto, tudi posvojitve v času od razglasitve epidemije niso bile možne,“ so zapisali v Snagi. Pričakujejo pa, da bodo sedaj obiskovalci zopet izkazali zanimanje za posvojitev mačk in psov. Ogledi in posvoji- tve pa bodo možni le ob vnaprej dogovorjenih terminih. Vrata so bila zaprta tudi za prostovoljce Pomemben prispevek k delovanju zavetišča imajo tudi prostovolj- ci. V zavetišču je že dolgo utečena praksa prostovoljcev, ki sprehajajo pse. „Sprehode so v času od razglasitve epidemije izvajali zaposleni oskrbniki, saj je bilo zavetišče do 20. aprila zaprto tudi za prostovoljce – sprehajalce. Sedaj bodo pse ponovno lahko sprehajali tudi tisti, ki so opravili brezplačno izobraževanje, prosimo le, da svoj prihod na spre- hod javijo s telefonskim klicem,“ so še povedali v Snagi. Kapo dol Marsikdo si je v življenju želel, da bi zapadlo toliko snega, da mu ne bi bilo treba v šolo. Pa se to ni in ni zgodilo. Prav tako so se dijaki in učenci gotovo sprva razveselili, da pouka ne bo. Po več kot mesecu dni, ko ne vidijo učiteljev, sošolcev in sploh ne pomolijo nosu med ljudi, pa se vsakomur že toži po pouku. Kopica bi raje pisala test v šoli, kot pa da še en teden ostajajo doma. Priznati pa je treba, da otroci in mladostniki mnogokrat zmorejo prenašati breme teh razmer bolje kot odrasli. Kapo dol.K o m e n ti ra m o Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 12 Ker jih niso mogli kupiti več v lekarnah, na pomoč Civilne zaščite pa niso mogli računati zaradi veli- kih in nujnih potreb v zdravstvu, so se v nekaterih podjetjih odločili za lastna samostojna naročila mask pri podjetjih na Kitajskem. Med nji- mi je bilo tudi eno od kidričevskih podjetij. Naslov ponudnika so zas- ledili na spletu, kjer je svoje izdelke oglaševal z vsemi potrebnimi certi- fi kati. S tem jih je prepričal, da so se odločili za naročilo stotih zaščitnih mask. Cena ni bila pretirana, 20 evrov. Pred krizo so jih kupovali v lekarni po 11 centov za kos. Pošiljka oz. paket je prišel v kratkem času. Sledilo pa je neprijetno presene- čenje: v paketu ni bilo mask, kot je bilo zapisano na embalaži, ampak Policija od uveljavitve odloka izva- ja nadzor nad upoštevanjem prepo- vedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih in površinah ter tudi gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. Od 30. marca do nede- lje, 19. aprila, so policisti po državi izrekli nekaj manj kot 4.000 opozoril ali ukazov in podali skoraj 5.000 pre- dlogov zdravstvenemu inšpektora- tu za začetek postopka o prekršku. Kontrole so izvajali na več mestih, tako na območjih blizu meje kot v notranjosti države ter se odzivali na prijave občanov in drugih nadzornih organov. Od občanov so prejeli dob- rih 1.800 prijav o kršitvah odloka, po- licija je ugotovila še več kot 5.800 kr- šitev odloka. Največ ugotovljenih kr- šitev odloka je bilo ob koncih tedna. Malo opozoril, veliko predlogov Kot še kažejo podatki Generalne policijske uprave, so policisti celjske policijske uprave zdravstvenemu inšpektoratu doslej odstopili največ predlogov (1.288), takoj na drugem mestu je mariborska s 1.059, šele na tretjem ljubljanska (990). So pa lju- bljanski policisti izdali največ opozo- ril, kar 1.776, mariborski komaj 184. Največ predlogov podali podlehniški in ptujski policisti Sicer pa so policisti mariborske policijske uprave od začetka veljav- nosti odloka do vključno minulega sreda  29. aprila 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo pretežno oblačno. Pada- vine se bodo od zahoda postopno razširile nad vso Slovenijo, vmes bo tudi kakšna nevihta. Veter se bo iz jugozahodne popoldne obra- čal na severno do severozahodno smer. Jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 15 do 20 °C. Zaradi suše je marsikje po Sloveniji še velika požarna ogro- ženost naravnega okolja. Za zdaj izrečenih že za več kot 32.000 evrov glob, kazni še višje Zdravstveni inšpektorat, ki sodeluje s Policijo, je doslej izdal 294 glob zaradi kršitev omenjenega odloka v skupnem znesku več kot 32.000 evrov. Uvedli pa so še več kot 2.900 prekrškovnih postopkov. Za fi zično osebo oz. posameznika je bila predpisana globa od 41,73 do 417,29 evra, z novim zakonom o interventnih ukrepi za zajezitev epidemije, ki je začel veljati 11. aprila, pa so kazni še višje, in sicer od 400 do kar 4.000 evrov. Foto: M24 Vir: GPU Največ predlogov inšpektoratu podali celjski, tik za tem mariborski policisti Kidričevo  Nov primer kitajskega natega z maskami Drobni papirčki namesto zaščitnih mask Podjetja, ki so delo nadaljevala tudi po uvedbi zaščitnih ukrepov zaradi pandemije koronavirusa, so imela v prvih dneh nemalo težav z zagotavljanjem zaščitnih mask. Tudi v oko- ljih, kjer so jih v delu proizvodnje že standardno uporabljali. Foto: Črtomir Goznik V paketu so bili namesto mask le drobni papirčki ... majhni drobni beli papirčki, s kate- rimi si ni mogoče obrisati niti nosu oz. ga komaj pokrijejo. V nobenem primeru pa to ni bila zaščitna ma- ska. V kidričevskem podjetju se za reklamacijo niso odločili, ker bi jim to vzelo preveč dragocenega časa in prineslo še dodatne stroške. Za- gotovo pa je to še ena neprijetna izkušnja v tem času, ko naj bi bili vsi še kako solidarni, a se nekateri na vse to enostavno požvižgajo, ker je kot vedno denar sveta vladar. Kitaj- ski nategi z maskami pa se, kot vse kaže, nemoteno nadaljujejo, četudi naj bi tamkajšnja oblast te krimi- nalne posle skušala preprečiti. Še dobro, pravijo v tem podjetju, da so maske začela izdelovati nekate- ra domača podjetja oz. obrtniki, da lahko zaposlene zaščitijo v največji možni meri. Res pa je, da je cena mask v času krize zelo poskočila. Tako ni mogoče reči, da se tudi v domačem okolju ne srečujemo s takšnimi ali drugačnimi oblikami vojnega dobičkarstva. A naročnik dobi vsaj uporabne maske, takšne, ki ščitijo in vzdržijo večkratno upo- rabo. Spodnje Podravje  Policisti še naprej nadzirajo spoštovanje odloka Za 203 kršitelje podali predlog inšpektoratu Policisti policijskih postaj Podlehnik, Ptuj, Gorišnica in Ormož so zaradi kršitev vladnega odloka o prepovedi gibanja izven občine in zbiranja ljudi doslej podali čez 200 predlogov za uvedbo postopka pristojnemu inšpektoratu. Število podanih predlogov zdravstvenemu inšpektoratu PP Podlehnik PP Ptuj PP Gorišnica PP Ormož 76 62 43 22 Vir: PU Maribor Foto: Sta/M24 ponedeljka opravili nadzor na 9.465 javnih krajih, kjer so ugo- tavljali kršitve odloka. V tem času so prejeli skupno 252 prijav, 891 kršitev pa so zaznali sami, je spo- ročil tiskovni predstavnik PU Ma- ribor Miran Šadl. Zdravstvenemu inšpektoratu so podali predlog za uvedbo postopka o prekršku zo- per 1.095 kršiteljev, izrekli so 188 opozoril. Med policijskimi postajami v naši okolici so največ predlogov inšpektoratu odstopili policisti PP Podlehnik, in sicer 76, z 62 sledi PP Ptuj, 43 PP Gorišnica in najmanj, 22, PP Ormož. Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020 COLOR CMYK stran 13 sreda  29. aprila 2020 Kultura 13 Ste že brali / Andréas Stáïkos: Nevarna kuharija 'V sili hudič muhe žre,' bi človek rekel, medtem ko bi bral knjigo Nevarna kuharija. V predkoronskih časih sem namreč v svoji najljubši knjižnici – kot da bi slutil, kaj me čaka v naslednjih tednih – nabral kar nekaj knjig za svoje penzionistične prostočasne aktivnosti. Med njimi jih je bilo več iz zbirke Beri globalno (bralci tega mojega ko- tička so lahko spoznali Koledar Evinih razpoloženj, Ruski disko in Sad strasti); in v to zbirko simpatičnih knjig sodi tudi današnja Nevarna kuharija, ki mi sicer ni bila pre- tirano simpatična. Pa čeprav rad berem IN rad kuham – torej naj bi pričakoval dvojno navdušenje. No, ampak kot vsak dan ne jemo kotletov na žaru, pač pa je kdaj na vrsti tudi pražen krompir, je tudi s knjigami tako. Pravzaprav je zamisel grškega pi- satelja za zaplet in razplet romana zanimiva (mimogrede naj povem, da bom poskušal njegovo ime An- dréas Stáïkos zapisati čim manjkrat, ker je med pisanjem naporno iskati vsa ta naglasna znamenja na imenu in priimku in še tisti 'i' z dvema pi- kicama ...): soseda v nekem bloku Damoklís in Dimítris (spet ta na- glasna znamenja!) se pravzaprav ne poznata, pa čeprav živita drug ob drugem (v 6. nadstropju ulice Av- érof 18, njun balkon pa loči samo nekaka pregradna stena, toliko, da človek ne more ravno videti, kaj se dogaja pri sosedovih). Spoznata se šele v drugem odstavku prvega poglavja, ko Damoklís sosedu pove, da ga je očarala hrana, ki jo je ta prejšnji večer pripravljal: »Peteršilj v vaši ponvi pleše, kakor vi igrate, mar ne? Gotovo ga pripravljate v solati?« (Str. 7.) Oba, Damoklís in Dimítris, sta namreč navdušena kuharja. Dimítris je prepričan, da se je sosed vzpenjal čez balkonsko ograjo, da bi videl, kaj se pri njem dogaja. Gostil je namreč svojo poročeno ljubico Nano, ki jo zapeljuje tudi s svojimi kulinaričnimi mojstrovinami. Kot se izkaže pozneje, Naná ne vara samo svojega moža, pač pa vara tudi svojega ljubimca Dimítrisa, saj izmenoma obiskuje enkrat nje- ga, drugič pa njegovega soseda Damoklísa, ki prav tako z veseljem razvaja njene brbončice. In ker ljubezen v tem romanu skoraj vsak večer gre skozi želodec, nas avtor seveda pouči, kako se jedi, ki jih kuhata svoji oboževalki oba kuharja, pripravijo. Z vsemi sestavina- mi, ustreznimi količinami in postopki za pripravo. In zakaj mi roman ni ravno pri srcu? Mogoče sem si sam kriv, ker ne maram jedi, ki 'smrdijo' po morju. Od rib mi je najljubša – saj veste, kaj bom napisal: svinjska riba! Namaz iz ribjih iker, sardo- novi fi leji s kaprami, skušini fi leji na žaru (za pol ure potopljeni v kisu in olju), hobotnica na žaru (pokapljana s kisom, sol in poper sta prepovedana) ali pa solata iz jajčec morskih ježkov pa so daleč od mojih kulinaričnih oboževanj! To so namreč recepti, ki jih med drugim najdete v Nevarni kuhariji. Zdaj pa si predstavljajte, da želite svojo oboževanko zapeljati s svojimi kuharskimi spretnostmi. Avtor romana Andréas Stáïkos se je odločil to storiti z jedjo, imenovano majirítsa. In nam seveda velikodušno zaupa recept za to specialitet (na strani 34): »V loncu z vrelo vodo 3 do 4 minute kuhamo polovico jagenjčkovega dro- bovja (jetrca, vranico, srce, pljuča, priželjc) in 1/4 kilograma dobro opranih črev. Ko se drobovina ohladi, jo s škarjami zrežemo na majhne koščke, ki spominjajo na kamenčke bizantinskega mozai- ka. V drugem ali istem loncu (v tem primeru ga moramo splakniti in dobro obrisati) na oljčnem olju podušimo kilogram svežih čebu- lic, zrezanih na dober centimeter široke obročke. Poprašimo z žlico in pol moke in dobro premešamo.« (In tako dalje ...) (Zdaj pa mi pokažite Julijo, ki je s to jedjo ne bi osvojili! Jagenjč- kova čreva kot uvod v romantične posteljne aktivnosti!) Pa prijetno branje! Morda pa vi najdete kak dober recept zase. Mogoče tisti 'čevapčiči' v omaki na strani 73? Pesem je nastala v okviru glasbenega predme- ta ansambelska igra, kjer so si učenci tik pred za- četkom epidemije zaželeli igrati skladbo Heal the World (M. Jackson). Ideja po priredbi in izdelavi videoposnetka pa se je porodila iz namere učite- lja, da jim popestri popoldneve, da jih spodbudi k ustvarjalnosti in da se kljub vsemu na neki način glasbeno ‚družijo‘. »Tako sem vse skupaj zastavil kot pevski izziv in vanj vključil tiste, ki so bili prip- ravljeni ustvariti nekaj z dobro idejo in to deliti s svojimi vrstniki. Moram povedati, da so me otroci navdušili s svojimi idejami in spontanostjo tako, da sem se z veseljem podal v ustvarjanje tega vi- dea. Skladbo smo nekoliko predelali, ji dodali rap in del v slovenščini.« Veliko so torej otroci postorili sami, med drugim so z mobilnimi telefoni najprej posneli zgolj petje, nato pa petje opremili še z vi- deoposnetkom. Posnetek se širi kot pozitiven virus Podlehnik  Učenci navdušujejo s priredbo svetovne uspešnice Otroci, dokažimo, da velike smo osebe, ohranimo planet za mene, njega, tebe! Učenci OŠ Podlehnik so sprejeli glasbeni izziv svojega učitelja Jakoba Feguša. Pripravili in posneli so priredbo svetovne uspešnice Michaela Jacksona Heal the World (Ozdravimo svet) ter s tem poslali močno sporočilo, ki je s spletno platfor- mo youtube doseglo že več tisoč ljudi. Ptuj  Pri varovanju Orfejevega spomenika še nič novega Rešitev v postavitvi kopije Spomeniki v starem ptujskem mestnem jedru bodo, kot vse kaže, še naprej prepuščeni samim sebi. Direktor PMPO Aleksander Lorenčič glede restavratorskih in konservatorskih posegov na tem območju žal nima pozitivnega odgovora, tudi ne glede Orfejevega spomenika. Pojasnjuje pa, da bodo glede na izpad prihodkov zaradi koronavirusa imeli velike težave že s splošnim delovanjem muzeja. V devetdesetih letih je ZVKDS sicer organiziral posvet na temo Orfejevega spomenika in ostalih spomenikov, vzidanih v mestni stolp, na katerem so bile podane različne rešitve. „Realizirana pa je bila samo delna restavratorska in konserva- torska naloga. Na pobudo muzeja (po vzoru italijanskih mest) se je Orfejev spomenik v zimskem času obdal z leseno konstrukcijo zaradi destruktivnih vplivov meteornih vod (kisel dež). Tako smo ta dela opravili pred katarininim in po jur- jevem sejmu. Tako je bil vsaj v času dveh sejmov spomenik zavarovan. Do drugih rešitev še ni prišlo. Pred leti je ponovno prišlo do premikov za izdelavo konservatorskega na- črta za Orfejev spomenik. Mapa 3 je narejena, manjkata še mapi 1 in 2. Konservatorske načrte izdeluje- jo konservatorji in restavratorji z opravljenim strokovnim izpitom za to področje. Muzejski kustosi op- ravljamo strokovni muzejski izpit in nismo usposobljeni za tovrstno delo. Kot upravljavec spomenikov lahko samo opozarjamo na sta- nje, dajemo pobude, vključujemo v letne programe, vse pa je nato odvisno od fi nanciranja progra- ma. Rešitev spomenikov v mestu je samo v prestavitvi na temu pri- merni prostor ter nadomestitev originalov s kopijami. Kar se pa sej- mov tiče, kustosi opozarjamo pro- dajalce na sejmih na neprimernost obešanja prodajnih predmetov na spomenike, vendar nimamo nobe- nega pooblastila, da zahtevamo njihov umik,« izhaja iz še vedno aktualnega zapisa Ivana Žižka (ar- heološki oddelek PMPO). Opaž z Orfejevega spomeni- ka, ki je bil v letu 2008 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, bodo Javne službe Ptuj v teh dneh odstranile. Letos ga vsaj sejemski obiskovalci ne bodo ogrožali, manj pa bo tudi obisko- valcev, ki bi se ustavljali ob njem. Propadanje pa se bo nezadržno nadaljevalo, saj novega arheolo- škega muzeja, kot kaže, Ptuj še dolgo ne bo imel, da bi lahko vanj prestavili original, na njegovo mes- to pa postavili kopijo. Foto: Črtomir Goznik Na pobudo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož se je po vzoru italijanskih mest Orfejev spomenik v zimskem času obdal z leseno konstrukcijo zara- di destruktivnih vplivov meteornih vod. Javne službe jo bodo v teh dneh odstranile. Foto: Mojca Vtič začel širiti kot pozitiven virus. »Zdaj prihajajo navdihujoči komentarji iz vseh koncev,« je dejal Feguš. To viralnost posnetka gre pripisati spon- tanosti otrok, idej ter neizmerni domišljiji, meni. Ob vsem naštetem pa otroci, ki so sodelovali v videu, premorejo še obilo poguma, je povedal Ja- kob Feguš. »Le malo jih je pripravljeno svoj glas tudi posneti.« Učitelj glasbene umetnosti na podlehniški šoli še pravi: »Glasba v tem trenutku, ko se po sili raz- mer vračamo bolj k prvinskemu načinu življenja, zagotovo deluje zelo spodbujevalno in pomirje- valno na nas.« Priredba učencev pa nosi še po- membno sporočilo, saj otroke (in odrasle) spod- buja k ohranjanju narave za skupno lepšo priho- dnost. Izsek iz pesmi gre takole: »V naših rokah je ta svet, reši Zemljo, naš planet. Bodi sonce, bodi vzgled, vse za boljši svet. Ohrani to lepoto, ki na- rava daje jo, generacije za nami naj jo občudujejo. Otroci dokažimo, da velike smo osebe, ohranimo planet za mene, njega, tebe.« Sprva je bil video namenjen le staršem in bližnjim, nato pa se je izdelek podleh- niških učencev preko spletnih omrežij Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 14 Iskanje pomoči je potrebno iz razloga, da osamitev ne pomaga ne vam niti osebi z demenco, kar pa ne pomeni priznavanja lastne nesposobnosti, pomeni razmišlja- nje o bremenu, ki ga bolezen prina- ša, pomeni raziskovanje o vrstah pomoči, ki bi pomagale in obenem razbremenile vas – svojca v svojem lokalnem okolju. Družinski člani osebi z demen- co čimprej svetujte prenehanje vožnje avtomobila. Čimprej pripo- ročajte spremembe, kot so uredi- tev sanitarnih prostorov, kuhinje, odstranitev nevarnih predmetov, kot so preproge in odvečni pred- meti na hodniku. Dober učinek ima zadostna osvetlitev prostorov, zmanjšanje hrupa, redna topla prehrana, nadzor nad jemanjem sreda  29. aprila 2020Zdravstveni globus14 Najslabše je, da sebe in osebo z demenco osamite Velik del sprejemanja bolezni pri svojcih je tudi žalovanje za osebo, ki je bila pred boleznijo in ki pred očmi svojcev izginja. Pomembno je tudi razumevanje nelogičnih sprememb, ki se dogajajo in kako se najboljše odzivati nanje. Skupna preteklost in spomini vedno bolj bledijo, želje za prihodnost in ak- tivno starost se razblinijo. Večkrat je treba ozavestiti negativna čustva (jeza, žalost ...), ki sprem- ljajo nepričakovane spremembe. Dobro se je o svojih izkušnjah in občutkih pogovarjati z drugimi svojci ali prijatelji, ki imajo enake ali podobne izkušnje. Foto: Dreamstime/M24 Pomagajmo si Demenca - kaj je dobro vedeti (2. del) Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, prostorska in časovna orientacija ter sposobnosti govornega izražanja. Pri demenci gre predvsem za razkroj osebnosti in za vrnitev posameznika iz samostojnosti, ki je tipična za odraslo dobo, v odvisnost, ki je tipična za otroštvo. predpisane terapije in spodbujanje k aktivnosti. Pravočasno se je treba pogovo- riti in osebo spodbuditi, da izrazi željo in mišljenje glede njenega preživljanja preostanka življenja. Pogovoriti se o zaščiti nepremič- ninske lastnine, kdo bo s čim up- ravljal, kdo bo pooblaščen na ban- čnem računu, kdo bo prevzemal poštne pošiljke in redno plačeval položnice. Preverite, do kakšnih socialnih pravic je oseba upravičena, npr. dodatek za pomoč in postrežbo, patronažno varstvo in uveljavlja- nje pravice do/in oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, kot so: pomoč na domu, dnevno ali ce- lodnevno institucionalno varstvo. Preventivno pravočasno vložite prošnjo za sprejem v Dom, saj so čakalne dobe lahko dolge. Poza- nimajte se o urejanju skrbništva za poseben primer oz. stalnega skrbništva na pristojnem Centri za socialno delo. Kako pomembno je, da se vsi ljudje na vseh nivojih zavedamo, da osebe z demenco živijo med nami in da jih bo zaradi starajoče družbe vedno več Po ocenah Svetovne zdravstve- ne organizacije (SZO) živi po svetu že več kot 47,5 milijona oseb z de- menco. Samo v Evropi naj bi bilo približno 10,5 milijona oseb, njiho- vo število pa naj bi se v dvajsetih letih podvojilo. Statistike v Slove- niji kažejo, da naj bi bilo obolelih že več kot 32.000, zanje pa naj bi skrbelo približno 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih. Zavedanje nas vseh je pomembno zato, ker že jutri lahko oboli kdo od nas ali naših najbližjih in za boljše razumevanje takrat, ko se to ne dogaja v naši družini, ko je obolela oseba naš/a sosed/a, sorodnik/ca, prijatelj/ica … in za čas, ko bi si želeli biti razumljeni tudi mi sami. Če sumite na demen- co, se čimprej posvetujte s svojim osebnim zdravnikom oz. osebnim zdravnikom vašega svojca. Zakaj pride do vrtoglavice in omotice Simptom izvira iz motene funk- cije sistema koordinacije v prosto- ru. Gre za zapleten mehanizem nadzora nad sistemom čutil: • vid, • sluh, • občutek za dotik, tlak, • napetost v mišičju – propriocepcija, • ravnotežni organ. Možgani neprestano obdelujejo podatke iz teh čutil in nam v vsa- kem trenutku posredujejo oceno položaja in gibov. To nam omogoča vzdrževanje ravnotežja in interakci- je s predmeti v okolju. Če nastane okvara na kateremkoli čutilu, v povezavi z možgani ali v možganih samih, postane človek negotov glede položaja telesa v okolju in rezultat je vrtoglavica, lebdenje, omotica. Izvor prave vrtoglavice (periferni tip) je najpogosteje bo- lezensko dogajanje v ravnotežnem organu (notranje uho). Tu so trije polkrožni kanalčki, ki so postavljeni pravokotno drug na drugega (tri- dimenzionalno). V njih je tekočina, ki stalno rahlo draži čutnice, kar omogoča vzdrževanje ravnotežja pri vseh legah telesa. Iz neznanega vzroka pa v tej tekočini nastanejo kamenčki kalcijevega karbonata (otoliti), ki močno dražijo čutnice ob določenih legah glave (npr. pogled navzgor pri obešanju zaves, jemanju predmetov s police ...) in začne se nam močno vrteti. Tako vrtoglavico sproži torej nek gib oz. položaj glave in preneha takoj, ko glavo obrnemo v drugo smer. Vrto- glavico lahko spremlja še siljenje na bruhanje in tesnobnost. Podoben tip vrtoglavice doživ- ljajo tudi bolniki: • z migreno, • po poškodbi glave, • z vnetjem srednjega ušesa ali sinusov, • z degenerativnimi spremembami ali po poškodbi vratne hrbtenice. Centralni tip vrtoglavice pa nastane zaradi: • patologije znotraj lobanje (možganska kap, tumor, krvavitev, poškodba), • motenj prekrvavitve možganov (zožitev žilne svetline zaradi procesa ateroskleroze), • hudih nevroloških bolezni (multipla skleroza), • drugih bolezni (slabokrvnost, visok ali nizek krvni tlak, motnje v delovanju ščitnice, motnje vida), • uživanja škodljivih snovi (nikotin, kofein, alkohol, zdravila). Točnega mehanizma pri tem tipu zaradi zapletenosti funkcije koordinacije, orientacije in delovanja možganov ni možno preprosto razložiti Kdaj in kako si lahko pomagate sami Če imate že postavljeno diagno- zo periferno pogojene vrtoglavice, se izogibajte položajem glave, ki ta simptom sprožijo. Ob napadu po- čivajte v mirnem in zatemnjenem prostoru in uživajte zadosti teko- čine. Pomagajo tudi posebne vaje za preprečevanje pojava in lajšanje težav. Če imate vrtoglavico zaradi degenerativnih okvar vratne hrb- tenice ali po poškodbi le- te, se izogibajte nefi ziološkim obreme- nitvam hrbtenice (prisilna drža, sedenje, nesimetrične prekomer- ne obremenitve). Starejši ljudje in bolniki po možganski kapi, ki trpijo za omotico, naj se gibljejo previ- dno, ob opori (palica, hodulja) in s tem preprečijo padce, ki so lahko v teh letih usodni. Skrbite za zdrav življenjski slog. Izogibajte se kaje- nju, prekomernemu uživanju kave, alkohola in zdravil, ki jih kupite sami in ne poznate njihovega učin- ka. Naučite se tehnik obvladovanja stresa. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Vrtoglavica in omotica Foto: ČG Nepojasnjeno otekanje je znak za preplah Kronična ledvična bolezen je okvara ledvic, ki traja več kot tri mesece. Kaže se tako, da je v uri- nu kri ali beljakovine, ki tam ne bi smele biti. Bolezni ledvic namreč nastanejo zaradi zadrževanja soli in vode v telesu ter vnetja sečil oziroma ledvic, kar se kaže z izločanjem rdečih krvničk (eri- trocitov), belih krvnih celic (lev- kocitov) in beljakovin (proteinov) v seču. Med pomembnimi znaki, ki so razlog za sum na ledvično bolezen, so: zvišan krvni tlak, ote- kanje gležnjev in goleni čez dan, jutranje otekline oči in obraza, od- vajanje krvavega seča, penjenje seča, pogosto nočno odvajanje seča, bolečine pri odvajanju seča, zmanjšana količina izločenega seča oziroma odvajanje seča po kapljicah in ledvene bolečine. Zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni S pravočasnimi ukrepi in zdravljenjem je mogoče prepre- čiti nastanek bolezni srca in ožilja ter zmanjšati napredovanje led- vične bolezni in umrljivost. Zato je pomembno, da se na kronično ledvično bolezen pomisli in išče pri vseh, ki so bolj nagnjeni k nje- nemu nastanku. Pri nekaterih lju- deh je večje tveganje za nastanek kronične ledvične bolezni. To so: sladkorni bolniki, bolniki z arterij- sko hipertenzijo, bolniki z bolez- nijo srca ali ožilja, ljudje, katerih svojci imajo kronično ledvično bolezen, starejši od 50 let, kadilci in predebeli. Skromno s soljo in maščobami Z zdravim načinom življenja je mogoče preprečiti nastanek kro- nične ledvične bolezni ter zaplete na srcu in žilju. Pri tem so uspešni enaki ukrepi, s katerimi prepreči- mo nastanek bolezni srca in oži- lja, sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka in debelosti: jejmo čim manj slano hrano in čim manj mesa ter živalskih maščob, jejmo pa veliko sadja in zelenjave. Vsak dan vsaj pol ure namenimo giba- nju – telovadbi, jogi, teku, spre- hodu, plavanju ... In še: protibole- činska zdravila, kot so nesteroidni antirevmatiki, lahko povzročijo ali poslabšajo ledvično bolezen, zato jih jemljite samo, če vam jih pred- piše zdravnik. Foto: Dreamstime/ M24 Tedenski mikroskop Kronična ledvična bolezen Britanci so ocenili, da je na svetu približno milijon ljudi z ledvično boleznijo, pa sploh ne vedo, da so bolni. Tudi ta bolezen je namreč tiha ubijalka: ko začne povzro- čati težave, jo je veliko teže zdraviti. Zdravljenje je tudi precej drago, saj stane več kot zdravljenje raka dojke, pljuč, črevesja in kože skupaj. Za ledvice je torej najbolje poskrbeti, ko je človek zdrav. Zdravljenje Zelo pomembna ukrepa sta ureditev krvnega tlaka in zmanjšanje izločanja beljakovin s sečem, saj na ta način lah- ko zaustavimo napredovanje ledvične bolezni in preprečimo zaplete na srcu ter ožilju. Priporočene so vrednosti krvnega tlaka pod 140/90 mmHg. Predpisuje se zdravila, ki sočasno zmanjšajo tudi izločanje beljakovin, to so zaviralci ACE ali sartani in čuvajo ledvice. Zelo pomembna je normalna kon- centracija holesterola v krvi (pod 4 mmol/l); »zdravilo« je zdrava hrana brez živalskih maščob, in če to ne pomaga, potem tudi zdravila. Sladkornim bolnikom upočasnijo na- stanek ledvične bolezni vsi našteti ukrepi in dobra ureditev krvnega sladkorja. Pri srčno-žilnih boleznih zdravnik lahko predpiše aspirin. Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020 COLOR CMYK stran 15 sreda  29. aprila 2020 Za kratek čas 15 Dokazano je, da kratki odmori poveču- jejo učinkovitost in skoraj odpravljajo težave z zbranostjo. Najbolje je, če si vsako uro privoščite nekaj aktivnih mi- nut za sprostitev – v tem času se lahko pretegnete, prezračite prostor in se ob odprtem oknu nadihate svežega spo- mladanskega zraka, pogledate v dalja- vo in si spočijete oči ali greste napolnit stekleničko z vodo. Pravzaprav ni po- membno, kaj počnete v tem času, samo da za trenutek ali dva ne mislite na delo. Potem pa vam bo šlo hitreje od rok. APSIDA - polkrožen prostor s kupolo v cerkvi, LAPIS - kamenček za izžiganje ran, PERNOD - rumena žgana pijača z aro- mo janeža in vermuta Veste, kako se mora ljubezen negovati, da obstane. Zato imate še vedno čudovit dom, vezo, polno ljubezni in spoštovanja. Zaslužite si čestitke, saj znate partnerju na pravilen način povedati svoje želje, ne da bi mu dajali občutek, da ga v nekaj silite. Z nežnostjo skrbite za svoj dom in v njem osrečujete svoje najdražje z ljubeznijo in pozornostjo. Vračajo vam v isti meri, sami pa ljubosumno čuvate svoj dom in svoje čustveno življenje pred vsiljivci. V službi se vam ni treba boriti z drugimi ljudmi. Ljubezen, ki jo boste danes ponovno spoznali, sprejmite kot radostno vest in ne premišljujte preveč o tem, da ste bili že enkrat ranjeni. Predajte se sreči in razmišljate pozitivno o novem poznanstvu in morebitni trajni vezi. Vse stvari se bodo same uredile. V službi ali na poslu bodo nekateri imeli predsodke glede vas, a k sreči boste premogli toliko humorja, da jih bo zapeljala vaša duhovitost. Spremembe razpoloženj pač obvladate. Le redkim je to dano. No, veliko sreče pri tem! Čeprav bo stvar še tako preprosta in čista, se bodo seveda našli ljudje, ki radi komplicirajo. V tej zadevi bodo našli nekaj, kar jo bo zapletlo, da vas bo vse bolela glava. V danem trenutku se morate le vprašati, ali se jim boste pustili prepričati. Na začetku se vam je zdela vajina zveza lepa in vznemirljiva, vendar ste sedaj glede tega že veliko stvarnejši in bolj pesimistični. To seveda ne pomeni, da morate takoj kaj ukreniti in oditi drugam. Se vam ne zdi, da je pošteno do obeh, da bi poskusili še enkrat? Če pri tem človeku iščete sočutje, ga na žalost pričakujete na napačnem kraju. Mogoče pa vidite vi dlje kot drugi. Kaj lahko ste si zadali nalogo ravno zaradi vaše želje, da dokažete, da je vse mogoče. No, veliko sreče pri tem! Na vaše razlaganje preteklih dogodkov bo zelo buren odziv vaših najbližjih, predvsem zato, ker boste zopet začeli odpirati stare rane, na katere bi vsi radi pozabili. Bo pa to izbira med spokojnostjo in nečim, kar se še vedno skriva pod površjem. Vaš znanec vas ima zelo dobro naštudirane, saj je videti, da ga nekatere vaše lastnosti sploh ne razburjajo več; kot bi se z njimi že zdavnaj sprijaznil. Vsekakor je on storil prvi korak, zdaj ste na vrsti vi, da mu dopustite kakšno njegovo muho. Vaš predlog, ki ga boste nekomu posredovali, ne bo naletel na dober odziv. Odzvali se boste s precejšnjo mero užaljenosti, ki pa bo povsem upravičena, saj ste konec koncev vi delali njemu usluge. Ne razburjajte se zaradi tega. Vaš znanec k sreči ne bo reagiral tako, kot ste pričakovali. Namesto prestrašenosti in klečeplaznosti vas bo presenetil z odločnostjo. Vse skupaj vas bo navdalo s ponosom in srečo, saj ste sedaj prepričani, da bo še kaj iz njega. Nekatere reči v življenju vas že dolgo časa več ne šokirajo, čeprav ste še vedno osupli, ko vam človek, ki vam niti najmanj ni simpatičen, vsakič znova naredi drugače, kot je obljubil. Najbolje, da nehate upati, da se bo spremenil. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 7. maja Na mobilni aplikaciji eDavki ali portalu eDavki lahko odslej v ne- kaj minutah preverite podatke o prevoženih kilometrih, vrednosti avtomobila, od katere je bil plačan davek na motorna vozila, morebi- tnih poškodbah in druge informa- cije, če je bil vaš avto pripeljan iz tujine, sporočajo iz Finančne upra- ve Republike Slovenije (Furs), kjer sicer v teh dneh, ko poteka posto- pno rahljanje ukrepov, nekatere Slovenija  Novost na portalu eDavki V nekaj minutah do podatkov o vozilu Finančna uprava RS je na mobilni aplikaciji eDavki in portalu eDavki uvedla pomembno novost, ki omogoča vpogled v podatke o vozilih, pripeljanih iz tujine. Foto: Profimedia/M24 Napoved za odmero davka na motorna vozila (DMV) V Fursu si glede na izredne okoliščine želijo čim več »brez- stičnega« poslovanja, hkrati pa želijo davčnim zavezancem olajšati oddajanje napovedi za odmero davka na motorna vozila, še pojasnjujejo. Tako lahko vsi registrirani uporabniki portala eDavki po novem to na- poved oddajo tudi v elektronski obliki (obrazec DMV-N). Davč- nim zavezancem je na portalu tako kot za ostale obrazce na voljo kontekstna pomoč, kjer je za vsako polje navedeno, ali gre za obvezen podatek ali ne in kakšna vrsta podatka se zah- teva. Pojasnjene so tudi ostale podrobnosti, povezane s pripe- njanjem obveznih prilog, podpi- som in oddajo obrazca. gospodarske panoge pa so znova oživele, zaznavajo več vlog za od- mero davka na motorna vozila (DMV). Te lahko po novem oddate prek portala eDavki, na fi nančnem uradu se tako ni treba več oglasiti fi zično. Vpogled v podatke o pla- čanem davku na motorna vozila je pomembna novost za potrošnike, ki nameravajo kupiti vozilo, ki ga je prodajalec pred tem v Slovenijo pripeljal iz tujine. Katere podatke lahko preverite Na voljo so podatki o letu prve registracije vozila, prevoženih kilo- metrih, ki jih je zavezanec prijavil davčnemu organu, davku na mo- torna vozila, vrednosti avtomobila, od katere je bil plačan davek, in in- formacije o morebitnih poškodbah vozila. Ta funkcionalnost omogoča vpogled v elektronsko evidenco motornih vozil, za katera je bil pla- čan davek ali je bila uveljavljena op- rostitev plačila davka, še sporoča Furs, pri čemer dodaja, da so v tej evidenci »samo vozila, za katera je bil DMV odmerjen in plačan po 30. decembru 2009 oziroma obra- čunan v mesečnih obračunih, ali je bila uveljavljena oprostitev plačila davka po tem datumu«. Kot pojasnjujejo, se DMV po zakonu odmerja za vozila, ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 16 sreda  29. aprila 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! Nakupovalni 49,90 € 29,90 € GARANTIRANA @najnakupi -20% IZDELANO V ITALIJI -17% Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 17 izkušnje, tam šele doživiš vse vrste specifi čnega gibanja, spreminjanja smeri in podobno, pa tudi obre- menitve so drugačne kot pri na- vadnem teku in vajah. Da bi lahko začutil pravo igro in prišel v pravo formo, pa enostavno potrebujem tekme.« »Treba se bo hitro prilagoditi« Kako gledate na preostanek tekem v 1. ligi, če se bo sezona se- veda nadaljevala: lahko Aluminij ubrani visoko 3. mesto, ki ga tre- nutno zaseda? M. L. Horvat: »V tej situaciji je zelo težko biti pameten, kaj bi bilo treba v tem trenutku narediti. Neka- teri klubi delajo prav, vlečejo prave poteze in ti bodo zagotovo v pred- nosti. Prav zaradi vseh teh razlogov menim, da bo nadaljevanje sezone povsem novo prvenstvo, zaradi če- sar se lahko situacija močno preme- ša. Za našo ekipo seveda upam, da smo na pravi poti in da bomo na naj- boljši možni način izkoristili skupne priprave, ko bodo te sploh dovolje- ne. Bo pa zanimivo, saj dva ali trije tedni priprav ne morejo nadome- stiti celotne karantene, treba se bo zelo hitro prilagoditi. Drugo dejstvo je, da so za vse ekipe razmere iden- tične, vsi smo trenutno na istem in bomo v priprave startali z enakega položaja. Kar se pa tiče naše uvrstitve na lestvici, pa si seveda želimo vsaj ohraniti sedanji položaj in si s tem zagotoviti igranje v Ligi Evropa. To ostaja naše želja in k temu stremi- mo, imamo pa še možnost za nap- redovanje v evropske pokale tudi v domačem pokalnem tekmovanju, kjer smo polfi nalisti (tekmec Alu- minija bo Mura, op. a.). Če bo do nadaljevanja Pokala prišlo, potem bo predvidoma na sporedu ena tekma polfi nala in fi nala na nevtral- nem igrišču. Ker bo ritem zgoščen že v prvenstvu, se mi to zdi prava odločitev.« Eden Aluminijevih neposrednih konkurentov za vrh lestvice Mari- bor je med pavzo zamenjal trener- ja. Spremljate to? M. L. Horvat: »Spremljam že, ne bi pa tega komentiral. Mi se ukvarjamo s sabo, s svojo igro, s svojimi željami, Maribor pa se- veda s svojimi. Dejstvo je le, da bodo po tej spremembi na klopi želeli hitro izboljšati zadnje re- zultate, o njihovi uspešnosti pa bomo lahko govorili na koncu sezone.« Imate kakšne stike z nogome- taši, s katerimi ste skupaj igrali v Azerbajdžanu ali Kazahstanu? Kakšno je stanje tam? M. L. Horvat: »Nekaj stikov sem ohranil, slišim pa se tudi z znanci iz Španije – tam se mi zdi stanje najhuje, saj trenutno ne smejo niti zapustiti hiš, razen seveda za naj- nujnejše nakupe. Za športnike je to seveda izjemno težko in tem res ne zavidan njihovega stanja. Glede držav, ki ste jih omenili, pa je stanje zelo različno: v površinsko ogro- mnem Kazahstanu so do sredine marca odigrali šele tri kroge nove sezone, nato je sledila prekinitev, v nekoliko manjšem Azerbajdža- nu pa so v sredini marca sezono prekinili pri 20. od predvidenih 28. krogov.« Jože Mohorič Daleč najbolj izkušen mož v vrstah Aluminija je Mario Lucas Horvat. 34-letni igralec zvezne vrste je v Slovenijo iz rodne Argen- tine, kjer je igral za drugo ekipo slo- vitega River Plata, prišel leta 2004, ko je prestopil v takrat ambiciozen Factor (kasneje se je preimenoval v Interblock). V nadaljevanju »slo- venske zgodbe« je igral še za Dra- vo (2007–09), Interblock (2010), Domžale (2011 in 2015–17) in sedaj Aluminij (od marca 2018), vmes je tri leta (2012–15) igral v Azerbaj- džanu (FC Baku) in eno leto (2017) v Kazahstanu (Okzhetpes Kokshe- tau). Kljub dolgi karieri se z razme- rami, s kakršnimi se srečuje letos zaradi pandemije koronavirusa, še ni srečal. »Stanje ni običajno, res so posebne razmere, a se kar znaj- dem. Kar se tiče treningov in izpol- njevanja programa, ki nam ga poši- ljajo trenerji, nimam težav – to se mi sploh ne zdi velika sprememba. Manjkajo pa mi treningi s soigralci, z žogami, to pa pogrešam,« je uvo- doma dejal popularni Luki in hitro nadaljeval: »Kljub vsemu stanje v Sloveniji ni najhujše, še zdaleč ne, treba je pogledati razmere v Špani- ji ali Italiji, pa hitro uvidimo, da smo lahko pri nas še kako zadovoljni, ponekod ne morejo niti iz svojih hiš ali stanovanj.« Doma imate otroke, s katerimi sedaj preživljate veliko časa. Kako se znajdete v tej vlogi? M. L. Horvat: »Sedaj resnično veliko časa preživim z družino, s tem sem zadovoljen in je v redu. Jasno je, da je z otroki včasih tudi naporno, a se kar dobro znajdemo. Ni enako kot brez omejitev, a se mi zdi ta režim kar sprejemljiv. Živimo v bloku, kjer ni toliko prostora, zato pa veliko hodimo na dvorišče ali v gozd. Tam lahko jaz v miru te- kam, otroci pa so tudi zadovoljni v naravi. Kar se pa tiče trgovin in drugega, pa tega niti ne pogrešam preveč (smeh). Vsi smo na istem.« V jesenskem delu sezone v 1. ligi ste do poškodbe odigrali deset tekem – devet v prvenstvu in eno v pokalu. Kakšno je sedaj stanje z vašo poškodbo? Kdaj lahko priča- kujemo vašo vrnitev na zelenice? M. L. Horvat: »V tem času bi ob normalnem nadaljevanju prven- stva že kandidiral za ekipo. Glede poškodbe bi moralo biti vse v redu, lahko tečem in delam različne vaje. Zavedam pa se, da to še ni dovolj, pravo stanje glede poškodbe bom videl šele takrat, ko bom začel na polno delati z žogo na treningih. Tam se bo šele videlo, kako noga odreagira na primer pri predložkih, pri dolgih podajah ali strelih na gol. Tekma pa je spet druga vrsta pre- Rekreacija Osredotočanje na podrobnosti Stran 19 Tek Tek za dobrodelni namen, povezani z aplikacijo Stran 18 Nogometni prvoligaši enotni, želijo si sistem 9+1 Slovenski nogometni prvoligaši že nekaj tednov mirujejo, saj je zaradi pandemije novega koronavirusa prekinjena Prva liga Telekom Slovenije. Kdaj se bo nadaljevala, še ni jasno, po zadnjem scenariju bi se lahko konec maja. Jasno pa je, kakšen format si želijo klubi. »Prednostno si želimo sistem tekmovanja 9+1, kar bi pomenilo, da po koncu sezone 2019/20 zaradi izre- dnih razmer izpade zgolj ena ekipa – zadnja na lestvici,« so v sporočilu za javnost zapisali slovenski prvo- ligaši. Običajno zadnjeuvrščeni izpade, predzadnji pa igra kvalifi kacije za obstanek z drugouvrščenim drugoli- gašem. Kot poudarjajo prvoligaši, je ena najbolj pozitivnih plati trenutnega neprijetnega obdobja ta, da so klubi vzpostavili dialog kot še nikoli doslej. »Temelj za ponovni zagon nogometa na slovenskih igriščih je postav- ljen, klubi o aktualnih temah redno komuniciramo in iščemo skupne rešitve. Razumljivo je, da med pogo- vori vsa stališča niso enaka. Vsak klub je v drugačni situaciji, prav zato je dialog še toliko potrebnejši. Klubi smo najpomembnejši deležniki v nogometu in iz tega razloga je naše sodelovanje še toliko pomembnej- še,« pravijo. Atletika »Sedanje delo je naložba za prihodnost« Stran 18 Šah Turnirji za naslov društvenega prvaka Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Pri Dravi je sedaj trener Viktor Trenevski, s katerim sta leta 2007 skupaj igrala v modrem dresu. Kako gledate na to? M. L. Horvat: »Z Viktorjem sva res igrala skupaj na Ptuju, to so bili dobri časi. Gre za odličnega človeka in nekdanjega igralca, ki ima nadvse rad, da njegova ekipa 'igra'. Prav zaradi tega se mi zdi, da je njegovo angažiranje odlična poteza. Ob tem je seveda pomembno tudi to, da pozna mesto, tukajšnje ljudi in da tudi oni poznajo njega iz igralskih dni. Viktorju želim vse najboljše na njegovi trenerski poti.« Milaničevo mesto zasedel Jakirović Novi športni direktor nogometnega prvoligaša Maribora Oliver Bogatinov je izbral naslednika trenerja Darka Milaniča, to je postal 43-letni Sergej Jakirović iz Mostarja. V igralski karieri je igral na Hr- vaškem, v Sloveniji (Korotan), na Slovaškem, v Bolgariji in Avstriji. Jakirović se je uveljavil kot hit-trener hrvaške lige na klopi mo- štva HNK Gorica, ko je novinca v prvoligaški druščini popeljal do petega mesta in poskrbel tudi za napredek do tedaj manj uveljav- ljenih posameznikov. Na klopi Gorice je bil 616 dni, kot zanimivost velja izpostaviti, da je osvojil 39 od 54 možnih točk proti klubom iz velike četverice hrvaškega nogometa, so zapisali pri mariborskem klubu. Pred HNK Gorica je vodil ekipo Sesvete v 2. hrvaški ligi. »Mislim, da bo iz vsakega posameznika znal izvleči le najboljše, kar je potrjeval na klopi hrvaškega prvoligaša Gorice. V večurnih pogovorih je pokazal tudi poznavanje mariborskih posebnosti, kar ni presenečenje ob spoznanju, da je igral v Sloveniji in tukaj opravil tudi strokovno prakso med šolanjem za Uefi no licenco,« je o no- vem trenerju dejal Bogatinov. Nogomet  Mario Lucas Horvat, Aluminij »To bo povsem novo prvenstvo« Foto: Črtomir Goznik Mario Lucas Horvat: »Glede poškodbe bi moralo biti vse v redu, lahko tečem in delam različne vaje. Zavedam pa se, da to še ni dovolj, pravo stanje glede poškodbe bom videl šele takrat, ko bom začel na polno delati z žogo na treningih.« Foto: Črtomir Goznik Mario Lucas Horvat je na slovenskih nogometnih igriščih odigral že več kot 300 tekem: 259 v 1. ligi, 25 v Pokalu Slovenije in 29 v 2. ligi. Štajerski TEDNIK sreda, 29 4. 2020  COLOR CMYK stran 18 Od leta 2014 je vsak prvi vikend v maju rezerviran za dobrodelni tek Wings for Life World Run. Na njem se tekači po celem svetu, vsi ob istem času, podajo na drugačen tekaški preizkus, pri katerem ciljna črta lovi njih. Najboljši je na koncu namreč tisti, ki ga zasledovalno vozilo dohiti zadnjega. Nekateri pri tem podirajo svetovne rekorde, drugi lastne, tretji se teka udeležijo zgolj za zabavo … Vsi pa tečejo še z enim namenom – za tiste, ki tega ne zmorejo. S plači- lom startnine, ki gre v celoti fundaciji Wings for Life, prispevajo k iskanju zdravila za poškodbe hrbtenjače. Te po svetu vsako leto na vozičke prik- lenejo več sto tisoč ljudi, zdravila pa še ni. Lani se je teka v 72 državah po vsem svetu udeležilo več kot 120.000 tekačev. Lovilo vas bo virtualno zasledovalno vozilo Tudi letos se bo teklo, a ne na organiziranih skupinskih tekih. Tekel bo lahko vsak sam, v skladu z lokalnimi predpisi in omejitvami, vseeno pa vsi skupaj povezani z mobilno aplikacijo. Ta bo poskrbela tudi za virtualno zasledovalno vozilo, ki bo sočasno lovilo tekače po vsem svetu. Start teka bo 3. maja ob 13.00 po slovenskem času. Vse, kar tekač za to potrebuje, je pametni telefon z operacijskim sis- temom android ali iOS, naloženo in delujočo aplikacijo, prijavo na tek, traso, po kateri bo lahko varno tekel, in dobro voljo. Pri tem bo moral vsak upoštevati morebitne lokalne omejitve, pri nas so to trenutno meje lastne občine in izogibanje javnim površinam. Morda se do 3. maja še kaj spremeni. »Na dan tekmovanja poskrbi, da imaš polno baterijo na telefonu. Apli- kacija te bo ves čas obveščala o oddaljenosti zasledovalnega vozila. Ne glede na to, kje bo tvoja trasa – zasledovalno vozilo te bo našlo in ujelo. Lahko celo vnaprej predvidiš, kdaj te bo ujelo. Ko te ujame, je zate tek- movanja konec in čas je za proslavljanje dosežka. Tvoje ime se bo izpisalo na globalni razvrstitveni lestvici. Ne glede na to, kako daleč ti uspe priti – zmagovalec si ti, saj pomagaš poiskati zdravilo za poškodbo hrbtenjače,« so zapisali organizatorji teka. Več informacij: www.wingsforlifeworldrun.com www.redbull.com/si-sl/wingsfor-life-world-run-letos-bomo-tekli-sami-a-skupaj UR Naslednje veliko tekmovanje, ki je zaradi pandemije koronavirusa odpovedano, je evropsko prven- stvo v atletiki. To bi sicer po razpo- redu moralo biti organizirano med 25. in 30. avgustom v Parizu. Lokalni organizacijski komite in Francoska atletska zveza (FFA) sta ugotovili, da trenutno stvari nima- ta pod nadzorom do take mere, da bi lahko varno in z gotovostjo prip- ravila največje tekmovanje v kraljici športov na stari celini v tej sezoni, obenem pa so v Franciji zaradi za- jezitve epidemije prepovedana jav- na zbiranja. Kako je odločitev sprejel tre- ner v Atletskem klubu Ptuj Go- razd Rajher, pod čigar okriljem trenira trenutno najboljši ptujski atlet Kristjan Čeh? »Kot se odpo- vedi vrstijo v vseh drugih športih, tako se tudi atletika ni mogla iz- ogniti temu. Odločitev me ni pre- senetila, potihem sem o tem raz- mišljal že nekaj časa, sedaj je pač postalo javno in uradno. Stanje v Franciji in tudi drugod po Evro- pi je dovolj zgovorno, da šport trenutno ni na prioritetni listi, odpovedi načrtovanih športnih prireditev so zato pričakovane,« je dejal izkušen atletski strokov- njak. Kaj to pomeni za nadaljnji tre- nažni proces, v mislih imamo pred- vsem Kristjana Čeha, ki bi bil zago- tovo med udeleženci EP? »Znani rek govori, da upanje umira zadnje. To v našem primeru pomeni to, da upamo, da bo letos mogoče izpe- ljati vsak kakšen atletski miting ali manjše prvenstvo v Sloveniji ali regiji. To se sliši kot majhna stvar, a je za športnika nujno potrebno – s tem dobi povrnjene vsaj malen- kost vložene energije. Kaj to po- meni za psihološki vidik, pa je prav tako težko oceniti. Vsi, ki delamo s športniki, vemo, da je psihološka trdnost osnovni pogoj za dobre rezultate. V primeru Kristjana to konkretno pomeni, da se mora zavedati, da je vse sedanje delo v teh težavnih razmerah neprecenlji- va naložba za prihodnost. Iz tega mora črpati moč za delo,« je dejal Rajher. »Pri utežeh vzamem polovičko« Kdor preko družabnih omrežij sledi Kristjanu Čehu, je lahko v zad- njem času videl del njegovega tre- ninga z utežmi. In ta je zelo naporen … »Kris res dela vse po programu, ki ga imava sestavljenega že nekaj časa. In to ne samo da dela, ampak ga oddela 'na polno'. Želimo ga izpeljati 100-odstotno, kot sem že prej rekel, za prihodnost. Pri utežeh mu pomagam po svojih močeh, za- radi ohranjanja lastnega občutka jih tudi sam dvigujem, a količinsko in težnostno seveda ne v Krisovem rangu, tukaj 'vzamem polovičko',« je v šaljivem tonu dodal Rajher. Šahovsko društvo Ptuj je že leta 1936, to je prvo leto po ustanovitvi, organiziralo prvi turnir za društve- nega prvaka. Na njem je zmagal Ludvik Gabrovšek, drugi je bil Ha- rald Schwab, tretji Rado Šoštarič. Ti trije šahisti se na kasnejših tur- nirjih niso več uvrstili med prve tri. Naslednji turnir je bil po daljšem presledku izveden šele štiri leta po koncu druge svetovne vojne, leta 1949. Tudi v nadaljevanju so sledi- li krajši in daljši presledki, kot na primer med letoma 1950 in 1955. Od leta 1936 do 1997 je bilo skupaj odigranih 29 turnirjev za naslov društvenega prvaka, med prve tri pa se je uvrstilo prav tako 29 posa- meznikov in ena posameznica, kar kaže na to, da se je večina tekmo- valcev izmenjavala na prvih treh mestih. S titulo prvaka se jih lahko po- hvali le devet, med katerimi je naj- uspešnejši eden od treh današnjih častnih članov društva Janez Pod- krajšek. Janez je desetkrat zmagal, še trikrat pa je bil drugi. Drugi je s šestimi zmagami in dvema drugi- ma mestoma Rado Brglez, ki je bil izredno uspešen proti koncu od- vijanja teh turnirjev, ko je zmagal štirikrat zapored, pred tem pa še leta 1983 in 1987. Dolgoletni pred- sednik društva Edo Rudolf je bil nepremagan šestkrat zapored, vse od 1951 do 1956, in na lestvici zase- da tretje mesto (6-2-0), četrto dru- gi častni član Janko Bohak (5-6-5), peto pa še tretji častni član društva Martin Majcenovič (1-2-3). Vrstni red je narejen po t. i. »žlahtnosti« osvojenih »medalj«. Leta 1968, 1973 in 1974 so vsa tri prva mesta osvojili omenjeni trije častni člani društva, vendar ne vedno v enakem vrstnem redu. Leta 1981 je z 22 leti veliko pre- senečenje pripravil današnji pred- sednik društva Danilo Polajžer z osvojitvijo naslova društvenega prvaka. S sedmimi točkami je bil sicer izenačen z Jankom Boha- kom, dosegel pa je boljši rezultat po sistemu Buholz. Danilo je veljal za prvega favorita tudi leta 1982, vendar je že v prvem krogu moral priznati premoč Martinu Majce- noviču, potem pa še kasnejšemu zmagovalcu Janku Bohaku in je ob koncu osvojil peto mesto. Z dvema 2. mestoma leta 1991 in 1993 se je med najboljše tri uvrstila tudi edina šahistka Anita Ličina, kar je bil za takratno 20-letno perspek- tivno mladinko izreden uspeh (v teh dveh letih sta zmagala Janko Bohak in Rado Brglez). Je pa imela zmaga na društve- nem turnirju dolgo časa posebno težo, saj se je prvak uvrstil na regij- sko tekmovanje, od koder je bila možnost nadaljevanja na republi- ško prvenstvo in tudi širše. Na začetku je bila udeležba bolj skromna z 10 do 15 udeleženci (izjema je bilo leto 1951 z 20 ude- leženci). Proti koncu petdesetih in na začetku šestdesetih let prej- šnjega stoletja so bila društvena prvenstva bolj poredka, kar se je odražalo tudi na razvoju šahovske- ga življenja in igre nasploh. Šele z vključitvijo širokega števila mladih šahistov, ki so bili dokaj aktivni na ptujski gimnaziji, so turnirji za društvenega prvaka pridobili ne samo na številčnosti, ampak tudi kvaliteti. Leta 1973 se jih je za na- slov najboljšega potegovalo kar 38, še vedno pa so vsa tri prva mes- ta osvojili današnji trije častni člani Podkrajšek, Majcenovič, Bohak. V Ljubljani lahko, na Ptuju pa ne?!? Razmere za trening v tem tre- nutku niso najboljše, tukaj je trener AK Ptuj precej kritičen. »Športna sfera je trenutno povsem izključe- na, pogoji za delo so prepuščeni iznajdljivosti vsakega posamezni- ka posebej. Moti pa me tudi to, da je ponekod možen dogovor, dru- Po letu 1997 društvo ni več pri- rejalo turnirjev v takšni obliki, je pa svoje aktivnosti usmerilo v organi- zacijo številnih mednarodnih tur- nirjev pod imenom »Kurent«. Ob pogledu na seznam najbolj- ših treh za naslov društvenega pr- vaka ŠD Ptuj v obdobju 1936-1997 ugotovimo, da danes nekaterih od njih ni več med nami, da so ne- kateri v zadnjem času šahovsko nekoliko manj aktivni, da pa jih je več kot polovica še vedno aktivnih in da vsi za šahovnico še niso rekli zadnje besede. To vsekakor velja za nekdanje nosilce šahovske igre v ptujskem društvu skozi dese- tletja, med drugim tudi Janka Bo- haka, ki bo tako kot društvo letos praznoval 85-letnico, ter Martina Majcenoviča, ki se počasi približuje častitljivemu, 90-letnemu jubileju. Silva Razlag god pa ne, kot je to npr. pri nas na Mestnem stadionu na Ptuju, kjer so vrata enostavno zaprta. Istoča- sno npr. v dnevnih stikih s kolegi iz Ljubljane dobivam povsem dru- gačne informacije: tam je na stadi- onu v Šiški možno organizirati tre- ninge, seveda v prilagojeni obliki. Atlete so tudi tam resda že večkrat obiskali policisti, a so vedno ugoto- vili, da vadeči s svojimi aktivnostmi ne kršijo nobenih pravil, saj upo- števajo medsebojno varnostno razdaljo in tudi izvajajo vse ukrepe za preprečevanje prenosa morebi- tnih okužb. Ne morem mimo tega, da bi midva s Krisom npr. na pomo- žnem igrišču mestnega stadiona z lahkoto izpolnjevala vse te ome- jitve, delo pa bi nama bilo močno olajšano. Konec koncev gre za vrhunski šport in celo za morebi- tnega udeleženca olimpijskih iger, kar res ni primerljivo z rekreacijo. Resnično pogrešam fl eksibilnost odgovornih pri takšnih zadevah,« je zaključil Gorazd Rajher. Jože Mohorič sreda  29. aprila 2020Šport, pogovori18 Atletika  EP v Parizu odpovedano »Sedanje delo v teh težavnih razmerah je naložba za prihodnost« Šah  ŠD Ptuj Turnirji za naslov društvenega prvaka odskočna deska za napredek Foto: Črtomir Goznik Gorazd Rajher: »Midva s Krisom bi na primer na pomožnem igri- šču mestnega stadiona z lahkoto izpolnjevala vse omejitve, delo pa bi nama bilo močno olajšano. Resnično pogrešam fl eksibilnost od- govornih pri takšnih zadevah.« Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh (AK Ptuj) je ostal brez nastopa na EP. Foto: Leo Francis Letos tečemo sami, a skupaj s pomočjo aplikacije. Foto: arhiv društva Častni člani ŠD Ptuj: Martin Majcenovič, Janez Podkrajšek, Janko Bohak Tek  Wings For Life Sedmič za dobrodelni namen, prvič sami, a povezani s pomočjo aplikacije Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 19 sreda  29. aprila 2020 Rekreacija 19 naravnost naprej, na straneh naj bodo nekoliko za linijo ramenske- ga sklepa, da bo gibanje v sklepih lahkotno. V primeru, da zaradi občutka nelagodnosti v mišicah ali sklepih ne morete giba izvesti v popolnem obsegu, si gibanje pri- lagodite tako, da začnete počasi in po občutku, ki vam še omogoča prijetnost. Ob spuščanju telesa k tlom sproščeno vdihnite, v obra- tno smer izdihnite. Na eno serijo naredite vsaj osem do trinajst ali petnajst ponovitev oziroma po zmožnostih. Če imate prekomerno telesno težo, kakršne koli bolečine na mi- šicah ramenskega sklepa ali na mi- šicah okrog lopatic, lahko vajo iz- vedete tudi stoje, in sicer tako, da se postavite ob steno, na katero boste položili roke, noge pa posta- vite nekoliko vstran, tako da boste stopala še vedno imeli v celoti na podlagi. Pazite le, da vam na pod- lagi ne bo drselo. Pri izvedbi mora biti ledveni del hrbtenice v nevtral- nem položaju. Delajte z občutkom in počasi. Za zdravo ravnovesje se bomo danes posvetili še mišicam na notranji strani stegen. Preden začnete, si od otrok ali vnukov izposodite katero koli (ne preveč trdo) običajno žogo, lahko pa tudi manjši ali večji vzglavnik. Kar koli boste uporabili, naj bo vsaj malo mehkejše, da bo vajo mogoče na- rediti pravilno in udobno. Ostani- te na blazini, obrnite se na hrbet, noge nekoliko pokrčite, iztegnjene roke pa položite ob telo. Ko boste prijetno nameščeni, med kolena postavite izbrani pripomoček in ga samo počasi stiskajte s primika- njem kolen skupaj. Stisk lahkotno zadržite kakšno sekundo ali dve in sprostite, a tako, da žoga ali bla- zina še ostane na svojem mestu. Ponovite petnajst- ali dvajsetkrat, vmes počivajte ali izberite nasle- dnjo vajo. Tudi tokrat poskrbite za pitje vode in notranjo vitalnost. K vajam dodajte še nekaj tistih iz prejšnjih objav in si pripravite kom- binacijo treninga, s katerim boste svojo motivacijo in energijo še po- večali. Med odkrivanjem čudovitih raz- sežnosti gibalne pestrosti vam že- limo veliko navdiha, ki naj postane del vašega energičnega vsakdanji- ka. Tekst in fotografi je: Boštjan Renko, Mateja Renko Lepoto nekega telesa običajno ocenjujemo na osnovi prepričanj. Te pogosto nezavedno prevzame- mo iz smernic, ki nam jih nareku- jejo ponudniki različnih storitev ali izdelkov. Popolna ženska naj bi po nekem splošnem prepričanju ime- la lepo oblikovano zadnjico, vitke in čvrste noge ter raven trebuh, moški pa predvsem dobro natre- niran hrbet in roke, s čimer že na prvi pogled izraža svojo domnev- no moč in možatost. Toda zunanja lepota in dejansko zdravo mišično ravnovesje zahtevata precej več kot to, zato je še toliko pomemb- nejše, da zase poskrbimo na celo- vit način. Dobro telesno počutje si zagotovimo tudi tako, da damo priložnost mišicam ramenskega obroča in tistim na notranji strani stegen. Pred vadbo se tudi tokrat najprej dobro ogrejte, da bodo vaši sklepi in mišice pripravljeni, kolikor je mogoče. To vam bo pomagalo, da boste delali bolje, lažje, predvsem pa na zdrav način. Izberete lahko katero koli že opisano metodo v tej rubriki. Pri tem je najpomemb- nejše to, da vam bo vadba všeč ter da jo boste opravili z veseljem in lahkotno. Za izvedbo naslednjih vaj potre- bujete vadbeno blazino, udobno preprogo ali pa steno, na kateri boste imeli dovolj prostora, da se boste naslonili nanjo z razprtimi rokami. Delate lahko eno ali obe različici. Če boste vajo izvajali na tleh, potem se najprej postavite v položaj na vse štiri, pri čemer ni treba, da imate v postavitvi pravi kot. Druga različica je, da začnete iz ležečega položaja. Pri slednjem bodite pozorni na to, da pri dvigu hrbet ohranite v vodoravni liniji. Zapestja postavite širše od ramen, in sicer tako, da imate pri dvigu v komolcu pravi kot. S tem boste hkrati poskrbeli za prsne mišice in za mišice med lopaticami, ki jih med spustom prsnega koša proti tlom nežno pomaknite skupaj, pri dvigu pa spet narazen. Dlani naj bodo v celoti na podlagi, obrnjene Rekreacija  Vaje “z domačega kavča” Kakovost zdravja si lahko izboljšate tudi z osredotočanjem na podrobnosti Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 20 sreda  29. aprila 2020Ljudje in dogodki20 Ministrstvo za javno upravo je zaradi preprečevanja širjenja nove- ga koronavirusa upravnim enotam v sredini marca odredilo omejitev izvajanja nalog na najnujnejše za- deve, med drugim tako ni bilo več mogoče sklepanje zakonske zve- ze. Ukrepi za zajezitev epidemije so tako številnim parom, ki so žele- li stopiti na skupno pot v marcu in aprilu, prekrižali načrte. Z umirjanjem epidemije pa so se pristojni odločili za rahljanje neka- terih ukrepov. Sklepanje zakonske zveze je od torka znova omogoče- no tako v uradnih prostorih kot na prostem. Poleg mladoporočencev bodo lahko prisotni še matičar in (ali) načelnik upravne v vlogi poob- laščenca. Če bo poroka izvedena na prostem, sta lahko prisotni tudi priči. O morebitni prisotnosti prič v zaprtem prostoru bo odločilo vodstvo upravne enote, v tem pri- meru pa mora biti prostor dovolj velik za upoštevanje ustrezne raz- dalje med osebami. V primeru spremembe osebnih podatkov zaradi sklenitve zakon- ske zveze pa bo izdaja novih do- kumentov nujna naloga upravnih enot. Ponosen je, da je skupaj s ple- salko Danielo Podgornik Pekič član vrhunske plesne predstave Dance Amore, prav tako pa na to, da sta pred tremi leti skupaj s Ptujčanko Urško Vučak Markež v plesnem šovu Zvezde plešejo dobesedno predramila Slovenijo iz plesnega sna in dokazala, da lahko vsak ple- še odlično in se ob tem še zabava. Kot za gledališčnike velja: enkrat oder, vselej oder, tudi za Jerneja Brenholca velja: enkrat ples, vselej ples. „Moje prioritete pa so danes drugačne, kot so bile pred deseti- mi leti. Takrat je bilo v ospredju to, da sem bil čim boljši na tekmova- njih, da sem ogromno plesal na tre- ningih in vseh mogočih nastopih. Zdaj pa je zame pomembno pred- vsem ustvarjanje: v obliki plesnih predstav, kot sta Dance Amore in Satisfaction on a Dancefl oor, projektov, kot je Zvezde plešejo, predajanje znanja na druge ljudi v plesni šoli, na delavnicah kot men- tor,“ pravi. Ob svetovnem dnevu plesa, 29. aprilu, smo mu postavili nekaj „plesnih“ vprašanj z željo, da bi čim več ljudi povabili, naj na sve- tovni dan plesa tudi sami zaplešejo – v naravi, na dvorišču ali pa doma, kjerkoli že. Koliko plesa bi nasploh moralo biti v življenju slehernega izmed nas? Ponavadi zaplešemo na svoji valeti, na maturantskem plesu in paradi, še na poroki, na kakšnem slavju, veselici, sicer pa ga v dnevno rutino ne vključujemo. „Zanimivo je to, da smo ljudje, zgodovinsko gledano, znali plesa- ti, še preden smo sploh spregovo- rili. Ples namreč ni nič drugega kot to, da se premikamo po ritmu. In ker vemo, da osnovni ritem pred- stavlja bitje našega srca, je jasno, da pravzaprav vsi ljudje plešemo; začenši z našim najenostavnejšim premikanjem, to je hojo. Tako da vsak človek zna plesati. Morda kdo na bolj svojstven način, pa vendar- le zna plesati. Kar se pa tiče plesa, kot ste ga omenili, pozabljamo, da je ples v paru edina rekreacija, kjer sta plesalca/partnerja zelo poveza- na in kjer morata biti popolnoma usklajena. Verjemite mi, za par- tnerja ni boljšega načina preživlja- nja prostega časa kot ples v paru, ker enostavno vse počneta skupaj, komunicirata, četudi neverbal- no. To je pogosto tisto, kar nam manjka: preživeti čas skupaj. Ples v paru, seveda pa tudi solo, če par- tnerja nimamo, je enostavno zelo prijetna terapija, ki jo vsak človek potrebuje.“ Tudi gostilne več toliko ne vabijo na plesne večere kot nekoč. „Tu je predvsem problem v tem, da dobra živa plesna glasba seveda nekaj stane. Včasih so za tovrstno glasbo poskrbeli in jo tudi plačali predvsem hoteli oz. večje restavra- cije. Ogromno je bilo nekega druže- nja, ljudje so si vzeli čas za svojega partnerja. Danes tega enostavno ni več. Imamo veliko nekih obvezno- sti, časa zase in svojega partnerja si ne vzamemo. Ko pa se odloči- mo, da bi v dvoje uživali in morda tudi kje zaplesali, je problem lahko tudi denar. Ne bom rekel, da so te prireditve, ki jih danes organizirajo različni prireditelji, drage, res pa je, da ljudje gledajo na vsak evro. Ko je v igri denar, ki bi ga mogli porabiti zase, pa se vedno zaplete. Vedno se iščejo neke bližnjice, ki pa seve- da niso to, kar naj bi plesno-družab- na prireditev bila. Zelo podpiram plese (plesne večere), kjer igra živa plesna glasba in kjer ljudje enostav- no plešejo: brez kompliciranja in štetja korakov. To je zame pravo uživanje ob plesu!“ V obdobju, ko se je naše življenje bolj ali manj podredilo spopadu s koronavirusom, bi lahko kondicijo vzdrževali tudi s plesom. „Obstaja kup variant solo plesa, kjer lahko sami s sabo plešemo na okrog štirih kvadratih, tudi ples v paru na tak način je možen. Sam se trudim ljudem preko spletnega učenja plesa malce olajšati te dne- ve; nasvete najdete na Youtube ka- nalu Jernej Brenholc. Res pa je, da je ena izmed pomembnih stvari pri plesu družabnost, česar pa zdaj žal ne moremo gojiti. Vsekakor bomo plesali naprej, vprašanje je samo, v kakšni obliki bo ples v naslednjega pol leta potekal. Glede na situacijo v svetu pa bi dejal, da za ples v prvi vrsti ni pomemben niti prostor niti čas. Pomembno je, da imaš voljo in željo po gibanju, takrat se tudi reši- tev zelo hitro najde: ples v dnevni sobi ali kuhinji, plesne prireditve na prostem itd. Sem pa prepričan, da s(m)o ljudje željni druženja in zabave, zato se bo rešitev, kako plesati, hitro našla! V kakšni obliki bo to, pa morda niti ni tako zelo pomembno. Pomembna sta pred- vsem volja in strast do glasbe, pre- mikanja in bližine.“ Ptuj  Pogovor ob svetovnem dnevu plesu, 29. aprilu Ples je prijetna terapija, ki jo potrebuje vsak Jernej Brenholc je profesionalni plesalec in plesni učitelj in se s plesom ukvarja že skoraj 30 let. V tem času je osvojil veliko takšnih in drugačnih zmag, evropskih in svetovnih lovorik ter priznanj. Najbolj pa je ponosen na to, da je licenciran plesni učitelj, odličen plesni pedagog, ki predvsem zagovarja to, da ljudje ob plesu uživajo! Foto: Miro Majcen Jernej Brenholc z Urško Vučak Markež Foto: M24 Slovenija, Podravje  Pari se lahko spet poročajo Zakonca pred matičarja brez prič Sklenitev zakonske zveze je od torka (27. aprila) v »nekoliko okrnjeni zasedbi glede na okoliščine« ponovno mo- goča, je konec minulega tedna sporočil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Če bodo mladoporočenca in priči za dostop do lokacije morali prečkati občinsko mejo, jim bo upravna enota izdala posebno potrdilo. Ptuj  Kamra - delovanje v času karantene Brezdomci potrebujejo razbremenilni razgovor Dejstvo, da smo več tednov v karanteni, vpliva na vsako- gar drugače. Med nami so ljudje, ki že sicer živijo v težkih okoliščinah in so zaradi trenutnih razmer pod še večjim pritiskom. Pred skoraj dvema letoma je svoja vrata odprlo zavetišče za brez- domce Kamra. Na Zadružnem trgu na Ptuju, kjer so locirani, so doslej do lepšega življenja pomagali številnim uporabnikom, tako brezdom- cem, ki tam bivajo, kot tistim, ki prihajajo v dnevni center le na dru- ženje. Tudi po razglasitvi epidemije v načinu delovanja zavetišča večjih sprememb pri delovanju ni. Kot je pojasnila Polona Toplak, predse- dnica društva Ars Vitae, pod okriljem katerega deluje Kamra, ves čas delajo nemoteno, seveda ob spoštovanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov. Ne deluje pa dnevni center, torej tisti del programa, ki je bil namenjen druženju in psihosocialni podpori uporabnikov, ki sicer imajo streho nad glavo, vendar kljub temu potrebujejo pomoč. Tem so zadnje tedne na voljo le telefonsko ali preko elektronske pošte. »Ugotavljamo, da ti uporabniki dejansko največkrat potrebujejo lepo besedo, razbremenilni razgovor ter pomoč pri urejanju svojega polo- žaja. Potrebujejo stik z nekom, da čutijo, da niso osamljeni in pozab- ljeni. Ena izmed naših zaposlenih in vodja zavetišča Kamra je z njimi v navezavi vsakodnevno,« pravi Toplakova. Pred epidemijo so nekateri med njimi na Zadružni trg prihajali vsak dan. Ker gre za posameznike, med katerimi so tudi taki, ki tež- ko vzpostavijo stike z drugimi ljudmi, je zanje trenutna situacija toli- ko težja. »Pomoč strokovnih delavcev in druženje marsikoga od njih drži nad vodo. Vedo, da jim nekdo prisluhne, da se mu lahko potožijo, pogovorijo z njim, pa tudi če v tistem trenutku konkretno nič ne reši- jo. Največji problem marsikoga v teh dneh je osamljenost in negoto- vost,« ugotavlja Toplakova. Foto: DK V Kamri si dneve v karanteni krajšajo po svoje. V zavetišču so uporabniki dobro seznanjeni z možnostjo okužbe s koronavirusom, zato se več ali manj tam zadrž ujejo cel dan in se izo- gibajo stikom z drugimi. Trenutno v zavetišču biva pet brezdomcev. Čas v karanteni preživljajo tako, da urejajo okolico, čistijo notranjost stavbe, redno pa razkužujejo tudi prostore, v katerih bivajo. Pred stav- bo so si uredili visoke grede, v katerih pridelujejo zelenjavo, občasno na pomoč priskočijo tudi starejšim sosedom, tako da jim prinesejo potrebščine iz trgovine. Zgodbe uporabnikov so v teh dneh strnili tudi v interni Kamrin časopis z imenom ‚Mi poveš svojo zgodbo?‘ »Zavetišča ne moreš zapreti in ljudi poslati na cesto, ne glede na to, kakšno je stanje,« pravi predsednica društva Ars Vitae. Veliko posluha so pokazali tudi zaposleni, ki delajo z brezdomci in uporabniki dnevnega centra. Na prvo mesto so postavili potrebe nji- hovih uporabnikov, seveda ob skrbi za njihovo in svoje zdravje. 35 posameznikov redno išče pomoč Dnevni center Kamre mesečno obiskuje 35 uporabnikov, za katere pa v času epidemije fi zično niso dostopni, zato poteka podpora v tem času preko telefona. Zaposleni so v rednih telefonskih stikih s 25 uporabniki dnevnega centra. »S tistimi uporabniki, ki nimajo telefona, obravnava na ta način ni mogoča, prihajajo pa v razdelilnico Donirane hrane po prehranske pakete, kjer lahko uredijo tudi druge nujne zadeve: prevzem obrazcev, fotokopiranje dokumentov... Največ je potreb po razbremenilnih razgovorih, saj ljudi poleg osamljenosti hromi tudi negotovost in strah pred tem, kaj bo prinesla prihodnost. Uporabnike, pri katerih so duševne stiske izrazitejše, usmerjamo v psihiatrično obravnavo, veliko je tudi informiranja uporabnikov v povezavi s pravicami iz javnih sredstev in njihovim uveljavljanjem, pri katerih je v tem času prihajalo do sprememb,« ugotavlja Toplakova. Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020 COLOR CMYK stran 21 sreda  29. aprila 2020 Ljudje in dogodki 21 Pse, kot je Arija, redijo za tek- movanja. Tekaška industrija je na Irskem, v Veliki Britaniji, ZDA, Avstraliji razvita in kruta. Da je psička našla svoj dom, je omogo- čilo društvo HrtjiSvet Slovenije, ki deluje že dobrih 10 let. Delovanje društva je posvečeno širjenju vesti o nesrečni usodi premnogih hrtov, tistim redkim, ki se jim uspe izvleči iz tekmovalne industrije, pa išče- jo domove. Svoj prosti čas za to namenja več kot 20 angažiranih posameznikov. »Vsi gojimo ljube- zen do živali, še zlasti pa smo s srci osredotočeni na žalostno situacijo tekaške industrije velikih angleških hrtov, lurcherjev in lovskih špan- skih hrtov ter ibiških psov, ki prav tako služijo lovskim namenom,« je dejala Urška Petek iz društva. Tekaška industrija na Irskem in v Angliji je izjemno dobičkonosna zaradi stav in zabave, kar močno spodbuja vzrejo hitrih psov. Med najhitrejšimi kraljuje pasma veliki angleški hrt oziroma greyhound. Za namene pasjih dirk je rejenih več tisoč hrtov letno, po podat- kih društva naj bi bilo na letni ravni zgolj v Angliji in na Irskem vzrejenih do 40.000 greyhoun- dov, licenco za tek pa jih pridobi zgolj 10.000. »Le tisti dovolj hitri dobijo licenco za tek. Vsi drugi, ki so prepočasni ali poškodovani, so višek, ki je usmrčen ali zavržen, v najboljšem primeru pa posvojen,« je dodala Petkova. Žalosten je tudi podatek, da se vsako leto upokoji okoli 10.000 greyhoundov z licen- co, nov dom po končani karieri pa jih najde le približno 3.500. Za ve- liko večino teh velikanov se sledi preprosto izgubijo, splošno znano pa je, da jih usmrtijo ali zavržejo. V Španiji vsako leto zavrženih vsaj 50.000 lovskih psov V Španiji je v ospredju lov. Za tekmovalni lov redijo španske hrte (galgo), lurcherje in podence. Ve- čina lovskih psov jih je vzrejena na pasjih farmah, v slabih razmerah. Njihovi lastniki jim ne zagotavljajo niti primerne hrane, kaj šele zdra- vstvene oskrbe. »Španski lovci, imenovani galguerosi, in cigani, imenovani gitano, svojih galgov in podencev ne tretirajo kot hišne ljubljenčke, ampak zgolj kot orodje za dosego svojega cilja,« so zapisa- li v društvu. Društvo sodeluje z zavetišči v tujini, podpira njihovo delovanje z donacijami hrane in potrebne opreme, kot že rečeno pa poma- gajo tudi pri iskanju domov. Doslej so domove poiskali kar 302 srečne- žema. A veliko število psov še čaka na posvojitelje. »V Španskem zave- tišču je trenutno okoli 400 psov, ki čakajo na posvojitev. V zavetišču na Irskem pa jih je v tem času 35,« je dejala Petkova. Razmere ne omogočajo posvojitev Vse odkar veljajo omejitve zara- di koronavirusa, tudi transport ži- vali ni mogoč. Kar trije španski hrti so še vedno v zavetišču v Španiji, kljub temu da jih v Sloveniji čakajo topli domovi. »V tem obdobju leta po navadi iz španskega zavetišča v svoje domove po svetu odpotuje do 120 psov na mesec, iz Irske pa bi moralo v domove na Češkem 15 psov,« je povedala Petkova in do- dala: »Največji problem je, da za- vetišča ne morejo odpeljati psov v njihove domove. Njihove kapacite- te so tako preveč zapolnjene, da bi lahko sprejeli druge zavržene pse. Prav tako so zavetišča odvisna od donacij iz drugih držav, ki pa so v tem času precej usahnile.« Podravje  Srce parajoča resničnost, ki jo piše 21. stoletje »Prej ni imela doma, zdaj je doma« Tako je povedal triletni Oskar. Govoril je o psički, ki je bila v daljni Irski rejena in trenirana za tek. Psič- ka Arija, ki s svojo milino očara vsakogar že ob prvem pogledu, pa je ena redkih, ki ji bo uspelo spoznati, kaj sploh pomeni življenje. V marcu je prispela v Slovenijo, kjer se je njena zgodba končala in začela popolnoma drugačna. Raznovrstne trave na mnogih dvoriščih nimajo prostora. V mnogih primerih je dvorišče le prostor za enovrstno trato, na kateri pa ne moremo občudovati čudovite belo-rumene- roza-vijolično-modre cvetoče preproge. Na enovrstni, zelo nizko pristriženi trati ne moremo občudovati metuljev, saj na taki trati zanje ni ničesar privlačnega. Vse, kar ima širše liste, na taki trati ni zaželeno – tako tudi regrat. Dogaja se, da ljudje, ki živijo na vasi, na svojem zemljišču ne morejo nabrati regrata, ker je regrat na njihovi trati pač neželen plevel. Tudi na podeželju hočejo ljudje imeti angleško trato. Zakaj? Saj ne živijo v angleškem predmestju z angleško trato pred vhodom v svoje domovanje. Zakaj ne maramo raznolikosti na svoji parceli, obenem pa smo ponosni na raznolikost slovenske narave? Še ne dolgo nazaj so na podeželju zadaj za hišo obdelovali manjšo njivico ali vsaj večji vrt. Danes so to velikokrat neobdelana zemljišča, ki se jih samo kosi. Na teh zemljiščih raste tudi kaj cvetočega – regrat, detelja, marjetice … Ko zacvetijo, priletijo čebele (v današnji krajini brez cvetočih travnikov, brez živih mej (mejic) med kmetijskimi zemljišči jim primanjkuje paše), a se to zanje velikokrat slabo konča – v masakru košnje s kosilnico sredi dne, ko so cvetice v polnem razcvetu. Verjamem, da ljudje tega ne počnejo namerno, temveč v pretirani skrbi za urejenost zemljišča sploh ne opazijo življenj, ki nato ugašajo skupaj s pomendranimi, sesekljanimi cveticami. Opazite to in kosite proti večeru, ko čebele odletijo v panje! Ob hišah v Sloveniji vedno pogosteje rastejo umetelno oblikovane rastline in eksotične rastline, za domače sadne vrste pa je na dvoriščih vedno manj prostora. Pri nas se stremi za nečim tujim, zanemarjamo pa tisto, kar je naše – kar je prvobitno naše, kar je del naše biti. Ne hlastajmo za pusto, lepuškasto urejenostjo! Če živimo na vasi, si dovolimo biti vaščani – tisti, ki na svoji parceli lahko naberejo regrat, utrgajo jabolko, češnjo, … – vse to je privilegij življenja na vasi. Ta privilegij večini v mestih ni dosegljiv (lahko pa bi tudi bil, kar kažejo številni primeri mest, kjer so začutili svojo odtujenost od narave, pa so začeli vzpostavljati urbane vrtove in javne sadovnjake). Mnogim je moteče, da z dreves in grmovnic odpada listje na trato, da pod krošnjo drevesa trava ne raste tako bujno. Toda, če trava ne raste bujno, je to tudi prednost, saj je potrebne manj košnje. Pogosta košnja spodbuja rast trave in smo v začaranem krogu potreb po pogostih košnjah. Tam, kjer veliko hodimo po travi, le-ta ne sili v višino. Zato je trato smiselno imeti tam, kjer se veliko gibljemo. Druge dele zemljišča pa je smiselno čim bolj zasaditi – s tem prispevamo k manjšemu pregrevanju v sončni pripeki in prispevamo k biotski raznovrstnosti – k raznolikosti. Mogoče nas bo izkušnja z virusom, ki nas je prisilil v izolacijo na svojem zemljišču, naučila, da na svojem zemljišču (še zlasti na vasi) ni smiselno imeti le prvovrstne travice (kot na prestižnem teniškem igrišču), temveč lahko svoje zemljišče vsaj delno izrabimo tudi za samooskrbo s sadjem in zelenjavo. Voda, ki jo bomo porabili za zalivanje vrtnih rastlin, bo veliko koristneje uporabljena, kot pa voda za zalivanje tratice. Še zlasti se je potrebno zamisliti, če se za zalivanje uporablja težko pridobljeno pitno vodo iz vodooskrbnega sistema (v Spodnjem Podravju je za to, da je voda sploh pitna, potrebno dodajati vodo iz globinskih vodnjakov; ta voda je predragocena za zalivanje trat, zato je potrebno ujeti čim več meteorne vode za kasnejše zalivanje). Če pa se pri oskrbi trate uporablja še razna kemijska sredstva, pa je to še dodatno onesnaževanje podtalnice. V teh kriznih virusnih časih, ko bi se naj bolj zavedali svoje ranljivosti, je skrajni čas, da razmislimo o mnogih svojih ravnanjih, ki niso dobra za našo prihodnost (že tudi niso dobra za našo sedanjost). Naredimo preskok v naših ravnanjih, spremenimo jih na bolje! Naši zanamci nam bodo hvaležni, če bomo ubrali ravnanja, prijazna do našega okolja. Glede na to, da se podnebne spremembe odvijajo vedno hitreje, pa ne gre samo za zanamce, temveč že za nas in naše otroke. Foto: KG Arija ni bila dovolj hitra za tekaško industrijo in je na srečo pristala v zavetišču. Z zadnjim možnim transportom pred zaprtjem meja je prispela v Slovenijo. Sedaj je že prava članica družine, njena izjemno mirna narava osupne vsakogar. Pisma bralcev O tratah na naših dvoriščih V Sloveniji se radi pohvalimo z bogastvom in raznoli- kostjo naše narave. Zakaj pa se na svoji parceli, kjer domujemo, obnašamo drugače? Foto: arhiv društva Društvo HrtjiSvet Slovenije: »Psi, ki so rešeni in pripeljani v zavetišča, so bili največkrat prepuščeni cesti, privezani na tire, pretepeni, povoženi na cestah ali obešeni. Pogosto so na smrt shirani, z v kožo zažrtimi vrvmi in s polomljenimi kostmi ter kažejo očitne znake travm zaradi pretepanja in mučenja.« V tujini zlorabe živali še mnogo večje kot doma Če pogled usmerimo v tujino, spoznamo, da je v Sloveniji zlorab psov za peščico. V tujini smo priča zlorabam psov v bistveno hujšem pomenu besede, mnogih pa zakonodaja povsod še ne prepoveduje. Prakse ravnanja s pasjimi štirinožci, ki z zakoni niso prepovedane, ostajajo dovoljene. Kruta je usoda vseh psov, ki so gojeni za lov in za pasje dirke. Kadar se hrti pri treningu ali na tekmi poškodujejo, se jih običajno ne zdravi, ampak jih raje kar usmrtijo, saj bi njihovo zdravljenje lastnike preveč stalo. Ne moremo pa mimo Kitajske, kjer se je komaj v zadnjem mesecu dni začelo resneje govoriti o tem, da psi niso hrana in kot kaže, bodo to tudi v kratkem uzakonili. V deželi vzhodneje, na Japonskem, so še dandanes pasje borbe dovoljene, podobno je v Indiji. Foto: arhiv društva Urška Petek na obisku pri irskih kolegih Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 22 sreda  29. aprila 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). NAJLEPŠE JE DOMA! Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh! Že v prodaji www.revijadom2.si Vse barve MEHIKE Pomlad na BALKONU UPORABNA in svetla mansarda Slovenski les: Ga znate PREPOZNATI? Intervju: BOŠTJAN ROMIH o oddaji Ambienti Ptuj - 29. in 30. avgust 2020 Na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za turizem, kul- turo in šport Občine Ormož (Uradni vestnik, št. 21/3), Svet zavoda Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož razpisuje delovno mesto za: direktorja Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo poleg splo- šnih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: • končana podraven – 6/2, specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) ali visokošolska strokov- na izobrazba (1. bolonjska stopnja) ali visokošolska univerzitetna izo- brazba (1. bolonjska stopnja), • imeti mora najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju trženja in pro- mocije turizma, od tega vsaj tri leta na vodilnem ali vodstvenem delov- nem mestu, • strokovno pozna področje dela zavoda, o čemer svet zavoda presoja na podlagi predloženega programa dela, • ima sposobnosti za organiziranje in vodenje dela v kolektivu, • izkazuje raven znanja vsaj enega svetovnega jezika na nivoju B1 evrop- skega jezikovnega okvirja. Kandidat mora k prijavi priložiti: • program dela ter razvoja zavoda za njegovo mandatno obdobje; • življenjepis, • dokazila o izpolnjevanju pogojev. Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan. Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo priporo- čeno v zaprti ovojnici z označbo: »Ne odpiraj – Javni razpis za direktorja Javnega zavoda TKŠ Ormož“, na naslov: Javni zavod za turizem, kul- turo in šport Občine Ormož, Grajski trg 3, 2270 Ormož, v roku 15 dni od objave tega razpisa. Nepopolne in nepravočasne prijave kandidatov ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 20 dni po zaključku javnega razpisa. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Informacije v zvezi z javnim razpisom dobite na tel. št.02/741-53-56 ali na info@tksormoz.si Ormož, 29.04.2020 Svet Javnega zavoda TKŠ Ormož Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 23 sreda  29. aprila 2020 Poslovna in druga sporočila 23 FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305.www. lesgrad.si. Napoved oddaje 2. in 3. maja – v soboto ob 21.00, v nedeljo ob 10.00. Pozeba v Spodnjem Podravju povzročila veliko škodo v sad- jarstvu, nekaj tudi v vinogradih; Organizatorji razstave Dobrote slo- venskih kmetij zaradi pojava epidemije odpovedujejo; Z vladnim odlokom sprostitev ukrepov za blaženje posledic koronavirusa; Ponovno odprte nekatere trgovine in servisne dejavnosti, sproščajo se nekateri ukrepi za reševanje slovenskega gospodarstva; Reportažni zapis v spomin preminulemu obrtniku, inovatorju, podjetniku Ivanu Gomilšku; dokumentarni fi lm Z znanostjo do uspeha (fi lm prikazuje obrtnike in stare izginjajoče obrti, ki tonejo v pozabo); 50 let oddelka za intenzivno nego Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj; Spoznajmo mesto Gradec v vsej njegovi lepoti v dokumentarnem fi lmu produkcije ORF; V svet glasbe z najlepšimi vižami stoletja. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj – Videoprodukcija Tinček Ivanuša. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - manjšo montažno hišo v bližini ptuj- skih term l. izgradnje 1980, 82,40 m2 uporabne površine, lepo urejena parcela v izmeri 2.418 m2, Cena: 102.000 EUR. Kontakt: 051/455 010 ali 02/6208 816. Vsak drugi petek POLNA IDEJ Vsak torek! Ne spreglejte v novi Zarji Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. Brez njih ne bi šlo RESNIČNI HEROJI DANAŠNJEGA ČASA KAKO SEM SHUJŠALA 40 KILOGRAMOV + TV SPORED na 42 straneh www.revijavklop.si prodaji Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. ILINKA TODOROVSKI Varuhinja pravic gledalcev ODDAJA JOKER MARKO VOZELJ VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne DAMIANO ROI PRODAM silažno nakladalno prikolico SIP, cena 600,00 eur, in trosilec umetne- ga gnojila Ferti, 50,00 eur.Tel. 02 740 15 56. NEPREMIČNINE KMETIJSTVO POMAGAJMO PREŽIVETI Pomagajmo prizadetim v epidemiji, brezposlenim in starejšim. S poslanim SMS sporočilom KARITAS5 na 1919 boste prispevali 5 EUR. B R E Z P L A Č N A O B JA V A www.karitas.si Janez Lašič, Mihovci pri Veliki Nedelji 83, roj. 1937 – umrl 17. aprila 2020; Franc Ovčar, Ptuj, Arbajterjeva ul. 10, roj. 1939 – umrl 16. aprila 2020; Janko Čuš, Moškanjci 54a, roj. 1954 – umrl 18. aprila 2020; Jožica Čarman, roj. Čarman, Ptuj, Volk- merjeva c. 9, roj. 1935 – umrla 17. aprila 2020; Ivan Žinko, Ptuj, Prešernova ul. 22, roj. 1973 – umrl 17. aprila 2020; Ana Sitar, roj. Plajnšek, Tržec 49, roj. 1940 – umrla 18- aprila 2020; Berta Vogrinc, roj. Mohorko, Nadole 37, roj. 1931 – umrla 20. aprila 2020; Franc Meško, Gajevci 50, roj. 1935 – umrl 20. aprila 2020; Marija Kosanič, roj. Kosanič, Trnovci 2, roj. 1936- umrla 21. aprila 2020; Egon Zorec, Žabjak 64b, roj. 1944 – umrl 21. aprila 2020; Štefanija Plavčak, roj. Lozinšek, Gorca 4, roj. 1940 – umrla 20. aprila 2020; Marija Fehratović, roj. Letonja, Sp. Haj- dina 76, roj. 1931 – umrla 22. aprila 2020. Umrli so KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, Hisex, v začetku ne- snosti, opravljena vsa cepljenja, proda- jajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pepel- nate, Sussex, Leghorn, 20-tedenske, pro- dajamo. Možnost brezplačne dostave. Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. OSEBNA VOZILA PRODAM osebni avtomobil Mercedez 160 dizel. Tel. 02 740 15 56. Štajerski TEDNIK sreda, 29. 4. 2020  COLOR CMYK stran 24 sreda  29. aprila 2020Tednikov mozaik24 Od leta 1982 praznujemo 18. april kot mednarodni dan spomenikov. Za spominski dan ga je razglasilo Mednarodno združenje za spomenike in spomeniška območja (COMOS). Leta 1983 ga je za praznični dan po- trdila tudi generalna skupščina Unesca. V Sloveniji letošnje praznovanje 18. aprila poteka pod naslovom Preplet kultur, naša dediščina, skupna odgovornost. Tudi to praznovanje se je preselilo v virtualni prostor v obliki webinarja na platformi zoom in z zgodbami spregledane dedišči- ne na facebooku in instagramu. Že v prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju smo povabili k vir- tualnim ogledom mest in krajev v Sloveniji, galerij, zbirk in muzejev. Tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v tem času izvajajo številne aktivnosti, če- tudi ostaja ta zaprt za obiskovalce. Med drugim so pripravili gradivo, ki ga lahko učitelji uporabijo za lažjo organizacijo in pripravo učnih gradiv za učence. Zaprt ostaja tudi Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. Sodelavci Tehniškega muzeja so se izjemno potrudili in pripra- vili tri predloge za tehniški dan na daljavo. Namenili so ga učencem od 1. do 3. razreda, od 4. do 6. razreda in od 6. do 9. razreda osnovne šole. Tema pa je še kako aktualna v tem času, ko zaradi koronavirusa poteka pouk na daljavo, saj obravnava sporazumevanje na daljavo skozi čas. Več o tem virtualnem ogledu je mogoče preveriti na spletni strani Teh- niškega muzeja Slovenije. Dvajsetega aprila je vrata odprl Arboretum Volčji potok. Za prepre- čevanje okužbe s koronavirusom so ločili pot vstopa in izstopa, obisko- valce pa opozarjajo na spoštovanje varnostne razdalje, na kar jih bodo opozarjali tudi redarji. Še vedno pa ostajajo zaprti vsi notranji prosto- ri (rastlinjaki, razstavišče in galerije) z izjemo stranišč. Zaprti ostajata tudi kavarna in prodajalna spominkov. Prav tako ni dovoljena uporaba otroškega igrišča in klopi. Vstopnice za obisk parka je mogoče kupiti na spletu, obiskovalci si jih lahko prinesejo natisnjene ali na pametnem te- lefonu. S skeniranjem kode vstopnice lahko v park vstopijo brezstično. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katerega leta ima mesto izpričan mestni grb: rdeč Jurijev križ na sredini srebrnega grbovnega polja? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Naslovnica izvrstne muzejske publikacije Sveti Jurij - zavetnik Ptuja Nagradno turistično vprašanje ski lik svetega Jurija, plemenitega ptujskega zavetnika) tudi v virtualni obliki. Ta je nastala kot rezultat širšega sodelovanja, ob dr. Branku Vnu- ku in Moniki Simonič Roškar so s prispevki sodelovali nekateri priznani zunanji avtorji. Kip sv. Jurija lahko občudujemo v cerkvi sv. Jurija, kot odlitek pa je sestavni del muzejskih zbirk. V PMPO se lahko pohvalijo z bogato publicistično dejavnostjo. Kar 40 publikacij pa so objavili na spletni platformi ISSUU. Vabijo, da jih prelistate, za boljšo preglednost po področjih so jih razvrstili v virtualne knjižne kupe: umetniška zgo- dovina, muzejski zborniki, arheologija, likovna umetnost, zgodovina, etnologija, za otroke, družine in šole. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, čemu je do leta 1923 služil Slovenski trg, da je do tega leta deloval kot mestna tržnica, bo prejela Anica Klemenčič. Danes sprašujemo, katerega leta ima mes- to izpričan mestni grb: rdeč Jurijev križ na sredini srebrnega grbovnega polja. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili po končanem obdobju koronavirusa. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 5. maja. Na godovni dan sv. Jurija, zavetnika Ptuja, 23. aprila, ki je tudi svetov- ni dan knjige, je Pokrajinski muzej Ptuj Ormož v branje ponudil izvrstno muzejsko publikacijo Sveti Jurij, zavetnik Ptuja (svetniški, viteški in ljud- Sveti Jurij - zavetnik Ptuja tudi v virtualni obliki Včasih je mojo p rincesko motilo z rnce, danes lahk o smrči na konze rvi graha. * * * Še vedno je bolje , če te zašije poli caj kot patolog. * * * Sem se pri sv. P etru pohvalil: „D anes mi je pa že na skuhala boža nsko kosilo.“ * * * Vse v življenju d elam ekstenzivno , le eksam intenz ivno. * * * Korona kriza je n ajbolj nazorno d okazala, da so n ajdražje maske – poštenjakov! * * * Je kratko pamet sklenila prikriti z lasnimi podaljšk i. AFORIZMI BY FREDI Že 187. Oktoberfest bi moral potekati med 19. septembrom in 4. oktobrom. Söder, ki bi moral v skladu s tradicijo na festivalu prvi srkniti pivo, je sporočil, da je pri- reditev odpovedana. »Boli, to je neverjetno žalostno,« je dejal na novinarski konferenci z münchen- skim županom Dietrom Reiter- jem. Oba sta izrazila upanje, da bo festival potekal prihodnje leto. Izpostavila sta tudi, da je tvega- nje poslabšanja pandemije nove- ga koronavirusa posebej visoko zaradi velikega števila tujcev na festivalu, ki tvorijo okoli 30 % obi- skovalcev. Množice se zbirajo tako v šoto- rih, kjer se veselijo ob litrskih ko- zarcih piva, kot tudi pred šotori in po mestu, kar pomeni, da bi bilo težko zagotoviti spoštovanje naj- manj 1,5-metrske razdalje, ki velja zaradi virusa. Lani je festival prine- sel okoli 1,23 milijarde evrov. To ni prvič, da je bil Oktoberfest odpovedan, a ga doslej niso prip- ravili le 24-krat. Odpovedali so ga leta 1854 in 1873 med epidemijo kolere, v obdobju hiperinfl acije v 20. letih prejšnjega stoletja ter v času obeh svetovnih vojn. Nemčija  Oktober brez pivskega praznika Koronavirus odnesel Oktoberfest Ministrski predsednik Bavarske Markus Söder je sporočil, da letošnjo jesen zaradi ome- jitev v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa ne bo Oktoberfesta, največje prireditve na svetu, povezane s pivom, ki v bavarsko prestolnico München le- tno privabi okoli šest milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Foto: M24 Avstralija  V požarih poškodovanih veliko živali Iz bolnišnice odpustili koalo Štiriletno samico Anwen so v bolnišnici za koale v kraju Port Macquarie sprejeli z močno ope- čenimi tacami. Poškodovana je bila v gozdnem požaru na območju jezera Innes na vzhodu Avstralije. »Anwen je bila prva samica ko- ale, ki smo jo sprejeli med poža- ri. Izredno dobro je okrevala,« je dejala vodja bolnišnice za koale Sue Ashton. Samička je zdaj po navedbah pristojnih aktivna in za- dovoljna. Anwen je sicer ena od 26 koal, ki so jih ta mesec izpustili v divjino. Njihovo naravno okolje se je po požarih začelo obnavljati precej hitreje, kot so pričakovali strokov- Foto: M24 Sveti Andraž  Čistilna akcija tokrat nekoliko drugače Pobiranje odpadkov med sprehodom po svojem kraju V občini Sveti Andraž so se akciji Očistimo Slovenijo priključili pred desetimi leti, orga- nizacijo letošnje pa so morali zaradi epidemije novega koronavirusa odpovedati. Uradno je tradicionalna čistilna akcija torej odpadla, kljub temu pa so na občini pozvali občane-spre- hajalce, da se za sprehod po svo- jem kraju opremijo s kakšno vreč- ko in rokavico ter med uživanjem v naravi mimogrede poberejo tudi kakšen odpadek. Številni so se odzvali, čistilno akcijo v drugačnih razmerah pa so še posebej zares vzeli učenci 1. b in 4. b razreda, h kateri sta ju na daljavo, kot se to pač v času ukrepov zaradi covi- da-19 počne, spodbudili njihovi učiteljici Mateja Štancar in Andreja Černel. Otroci so pri delu uživali ter se hkrati naučili, kako pomembno je, da naša narava ostaja čista, vsem, ki jo smetijo, pa žugajo, naj tega ne počno več. Foto: Občina Sveti Andraž K pobiranju odpadkov na sprehodu sta andraške prvo- in četrtošolčke na daljavo spodbudili njihovi učiteljici. njaki, in sicer predvsem po zaslu- gi večje količine padavin na tem območju. V bolnišnici v kraju Port Macquarie so zdravili 49 koal, ki so v požarih utrpele opekline. V gozdnih požarih, ki so po Avstraliji pustošili od avgusta lani do mar- ca, je na tej celini zgorelo rastje na več kot 12 milijonih hektarjev po- vršin, poginila je več kot milijarda živali.