Preparandka, Gospod Albin! Ali znate molčati? Dijak. Kakor grob, Ema, Emica! (Njiju roke se najdejo,) Sluga. Nekdo je pozabil dežnik! Čigav je dežnik? D e č a k i. Oča! Marela! Marelo so našli. Kmet. E ja! Lej jo. Saj sem rekel, da je nisem pozabil v cerkvi. Moja je, moja. Stara je, pa je je le škoda, marelice. (Tema, Kinematograf.) Dobrovoljec, Rdeči paraplij! Kaj pa to pomeni? Hahaha, Rdeča marela! Oča, zdaj bodo Vašo marelo igrali. D e č a k i. Živio, marela! Dobrovoljec. Stopetdeset debelih, zares. Prava rdeča marela z dežele. Hahaha. Same burke. Salamensko humoristično. Moj okus. Salamenski smeh! Trebuh me že boli. Gute Nacht, Fraulein. Natakarica. Schweigen Sie, Sie Blod-sinn! (Zvonec.) Neznanec (kakor prej). Naivna burka, kaj! Mož izgubi v dežnik svojo listnico, izgubi dežnik. Dežnik roma, roma ... Kmet. Šema gorjanska, saj bo res ob denar, D e č a k i. Oča, ali vidite, kakšni ste? Takšni ste, da Vas še po mestih igrajo. Kmet. Gobci! (Smeh.) Neznanec. Poglejte v desni žep. Morda se je kdo zmotil in vtaknil v Vaš površnik svojo listnico. Elegantni gospod (potiplje svoj desni žep). Preneumno. Neznanec. Browning? Elegantni gospod. Ne! Neznanec. Seveda. Fotografija Vaše prijateljice, Da, da. Diven metulj, ta plesalka. Ali kaj veste, koliko jih je že uničila pred Vami? Šestnajst! Beri, šestnajst! Elegantni gospod. Šestnajst!? Neznanec. Neverjetno, kaj ne. Pri Tinčki ste bili prvi, pri ubogi, poteptani »modri cvetki«. Elegantni gospod. Vi ste satan! Neznanec. Star, plesniv cinik, nič več, nič manj. (Zvonec zvoni dolgo, ostro. Avtomat utihne in bruhne nato Bizetovo »Kvišku, na boj, torero!«) Opozoriti Vas moram, da je »rdeči paraplij« zadnja točka programa! Elegantni gospod. Vem! Kmet (nestrpno). Tak, daj, razgrni jo no — D e č a k i. Tak, dajte, oča, razgrnite jo — Neznanec. Smešno! Jutri bodo pisali: Med najneumnejšo burko si je pognal kroglo — (Strel, neznanec izgine, luč. Avtomat je jeknil bolno sredi ob strelu, utihnil.) Natakarica. Za božjo voljo! (Šum, kriki, nemir.) Dobrovoljec (nevoljno motreč elegantnega gospoda, ki leži v sedežu). Zato je ves čas sam s seboj govoril! Taki ljudje! Pa še v burke hodijo! Sluga. Avtomat je pokvarjen, (Zastor.) Duh zemlje. Pride noč, vse molči, duh zemlje govori: Vse, kar je iz mene, proti nebu žene noč in dan, a samo ti, samo ti si zemljanl — Pride noč, vse molči, duh zemlje govori — srce se z dušo bori. Joža Lovrenčič. 263