Stev. 19. Izhaja vsak četrtek in vol ja s poštnino vrod in v Mariboru s pošiljanjem na dom ¡a celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina so pošilja opravništvu v škoiijsk. poslopju (Biscbofliof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. V Mariboru 10. maja 1877. List ljudstvu v poduk. Tečaj XI. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi so no vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila so plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Kako so se slovenski poslanci nemškim ustavoverceni v Gradcu poslovili. (Govora dr. Dominkuša in g. Hermana.) II. G. Herman je 20. aprila 1877. v zbornici štajerskega deželnega zbora v Gradcu tako govoril : „Nisem bil več namenjen tukaj govoriti, vsaj je vsaka beseda od naše strani zastonj. Vendar poročilo, katero nam je deželni odbor predložil o go8podarstvenem stanju ali bolje o gospodarstveni stiski, me sili k besedi. Jaz se z poročilom nikakor ne strinjam, ker je preveč površno in nepopolno. Gospod je namreč pravijo, da je vse slabo. Ali to že itak vemo in čutimo. Ali poizvedeti je treba, kaj je uzrok stiske in kateri so pomočki zoper njo, in o tem poročilo molči. Toda že vem, zakaj gospodje molčijo. Strah jih je izpraševati svojo vest, bojijo se pravemu uzroku stiske v oči pogledati. Nečejo priznati, da so jo oni sami zakrivili po svoji liberalni, ustavoverni sistemi. Pred par leti so se glasno ponašali z gospodarstvenim napredkom kot nasledkom jihove sisteme, dnes pa se branijo sedanji polom (krah) in stisko priznati kot prvorojeno dete iste sisteme, čeravno ta povsod kričajč kaže na nje kot očete. Izgovarjajo se rekoč, da drugod po Evropi razsaja jednaka stiska. Res, ali zakaj ? Zato, ker tudi po drugod vladarijo liberalci našim podobni, kakor jajce jaj-cetu. Slaba vest jim oči zavezuje, da jim ni treba marsičesar pogledati, kar gotovo ne ostaja brez upljiva na naš gospodarstveni položaj. Zato hočem jaz par takih zadev omeniti in začnem z žalostno prikaznijo, da zadnji čas neverstvo v deželi močno narašča. Mislim, da smo deželni poslanci dolžni tudi na to prikazen ozirati se. Ta bi bil slab državnik, ki nebi vedel, da- brez vere ne more obstati nobeno ljudsvo, nobena država. Brez vere ne vedó ljudje, zakaj so na svetu, čemu živijo! Država nima Cerkve, kojej je skrb za obstanek vere izročena, nadlegovati, v jene pravice segati, vest ljudem izuemirjati, jih pohujševati in mir v deželi motiti. Zato obžalujem, da deželni odbor v tej reči molči, namesto da bi državi rekel, naj j Cerkvo na iniru pusti in skrbi, da bo cerkvena in svetna gosposka pri ljudstvu uživala potrebno spoštovanje. Šola je druga važna naprava, ki neiz-' merno upljiva na blagostanje ljudi. Ali tudi tukaj poročevalci tiho denejo. Ni jim prišlo na um izreči, kako potrebno je, da imajo pri šolah tudi stariši, srenje, okraji, dežela in Cerkva pravično besedo. Še besedice ne črhnejo o velikih šolskih stroških in o slabih uspehih. Po mojem prepričanju ni mlajina zarad šole na svetu, ampak šole smo osnovali zarad mlajine, da se v njej najpo-trebniših in koristnih znanosti uči in lepo izreja. Šol ne gre rabiti za strankarske koristi, za širenje liberalizma in ustavoverstva, za izueverenje ljudstev jihovej prirojenej narodnosti ali za borbo zoper Cerkev. Zoper tako zlorabljenje šole bi se imeli mi poslanci vzdigniti tem bolj, ker že skušnje kažejo, da ljudje vsled novošeguega razsvetlikanja ne postajajo ne bolj pridni, pa ne bolj srečni. V deželi nam živi drugi narod — Slovenci, kos avstrijske raje, ki še vedno zastonj čakajo, da se jim privoščijo pogoji, po katerih bi zamogli duševno napredovati. Imamo ministra uaučnega na Dunaju i (g. Strcmajer), ki vkljub § 19. ustanovnih postav dobro umeva pravičnim narodnim zahtevam slav-janskih narodov v Avstriji na prste stopati. (Dobro na desnici). Kmetje so v deželi tisti stan, ki je : najštevilniši, ki plačuje največ davkov, in ta stan se drži po umetno sostavljenih volilnih redih vedno v manjšini — je tedaj druga raja v deželi. Gospodje poročevalci pa o tej reči ničesar ne vedo poročati. Ne zdi se jim vredno pogledati na Slovence, ali na kmete. Besedice ne zinejo o rasto-čej nevarnosti imetja in življenja v deželi, o pu-stošenjih oderuhov, o splošnem ubožanju ljudi. Deželni odbor je tudi oči zatisnil pred slabimi nasledki naše javne uprave ž njenimi dvojnimi go-sposkami, brezštevilnimi postavami, zaukazi, uradi. Lani je deželui zbor vlado dunajsko poprosil, naj skrbi za preuaredbo zamotane uprave. Vlada ni storila ničesar, deželni zbor pa molči. Bržčas molči zato, ker mu ni mar za samostalnost naše dežele, ker večina tega zbora vselej rada pripo- maga v to, da naša dežela vse važniše pravice zgublja oddajajoča jih centralističnej državi ali centralističnim ministrom na Dunaju, o katerej državi je poslanec Barnfeind dobro djal: „ti centralistična država si nam pobrala denarje, nravnost in mir, sedaj nimaš ti nič, nimamo mi nič, ne moreš pomagati ti, ne moremo pomagati mi". In kaj je konec ovega poročila, uspeh našega 61etnega zborovanja? No, finančni odsek nam daje odgovor nasvetovajč nam deželi naložiti 38 % deželne naklade in zraven še na posodo vzeti 200.000 gld. Ko bi mi poslanci bili možje podobni možatim Tirolcem, potem bi napravili do svitlega cesarja adreso in ga lepo poprosili rekoč: svitli cesar, dajte, da se o naših deželnih zadevah ne odločuje več pri ministrih na Dunaju in pri nam tujih ljudeh, ampak, kakor je prav in pristojno, doma pri deželnem zboru; daj nam deželnega ministra, ki bo našemu deželnemu zboru odgovoren, da bo pred njim stala in ga vodila vlada sama, ne pa le jeni zastopnik, ter da bodemo sklepati zamogli modre postave in uvesti modro upravo za našo deželo, vse drugo se bo po sam sebi vdalo". Toda, ker imate Vi liberalni ustavoverni gospodje in podporniki centralistične sisteme tukaj večino, vem, da take adrese ne bodete sklenoli, ali vedeti imate, da ste tudi Vi krivi vse stiske in ste za njo odgovorni sami. Sicer pa mislim, da nam tudi najpopolniša poročila iz gospodarstvene stiske pomagala ne bodo. Kar nam pomagati zamore, je le hitra in temeljita sprememba sedanje centralistične sisteme. Vi se nje še držite, ali jenega propada ne bodete zabranili. Duševna in nravna ničljivost in vse-občni srd, ki se iz nje rodi, jo vleče premogočno k tlam". (Dobro na desnici). Cerkvene zadeve. Prvi shod avstrijskih katoličanov na Dunaju se je srečno in smemo reči sijajno vršil. Sklepi in govori so za nas vse tako važni, da jih bo „Slov. Grosp." kolikor mogoče natančno prihodnjič začel objavljati. Največ in najboljše se je razpravljalo o šolskem in družbinskem ali socijalnem pra-šanju. Najizvrstniši govorniki bili so grof Leon Thun in mladi knez Alojzij Liechtenstein, naš štajerski rojak. Slovenci na Kranjskem nabirajo podpisov za 501etnico sv. Očeta. Večjidcl so prav čedna pisanja. Nekatere pole dobijo lepe podobe dotič-nih cerkva ali krajev. Škof Jnraj Strosmajer, slavno znaui jugoslovanski domoljub, je pri svoji seraeuiški cerkvi v Diakovaru na Slavonskem uvel bratovščino, katere udi molijo za združenje izhodne razkoltiiške (ruske) cerkve z katoliško ter je naročil, da se ima vsako prvo soboto v mesecu ondi na namen bratovščine brati sv. meša in je v to položil 50011. Začetnik bratovščini je bil ruski grof Šuvalov, kateri je razkolniško rusko cerkvo zapustil, postal katoličan in ud reda Barnabitov. Romarjev k SOletuici sv. Očeta že mnogo prihaja v Rim. Te dni so prišli romarji iz Sa-vojskega pred Pija IX., ki so jih prijazno sprejeli potem pa spregovorili par besed, katere tur-koljubni pahnjenci zlorabljajo, češ: sv. katoliška Cerkva, papež Pij IX. drži z Turkom in je Ruse proklel. Stvar je ta: „tri armade sedaj hitijo na boj" (ruska, turška in armada molivcev in romarjev): ena velika država, ki se imenuje pravoverno pa je le razkoluiška (t. j. ruska), žene v boj veliko armado nad drugo veliko silo, ki je neverna (t. j. turška). Roka božja je vzdignjena nad glavo prve velike sile, ker je preganjala in še preganja sv. katoliško Cerkvo. Ali nahaja se še tretja armada, ki ne gre v krvavo klanje, ampak ki verno moli, (t. j. armada pobožnih romarjev). Katera prvih 2 armad bo zmagala, ali krivoverska ali neverska, tega nevem, to pa vem, da bo armad a pobožnih molivcev naposled zmagala; Molite tedaj, opravljajte dobra dela in bodite brez strahu pred svetom!" Tako so govorili Pij IX. O turkoljubju ni nikder sluha, pač pa so po vrednosti grajali res grozovitno preganjanje katoličanov na Ruskem, kar se v6 vsak pameten Slavjan neizmerno obžaluje. Sicer je se pa nad-jati, da ovo grdo postopanje skoro preneha, katero je ondi sedaj še vladajoča stranka prouzročila,.ne pa ruski narod. Mnogo so pa tudi katoliški in nesrečni Poljaci zakrivili z svojo neumno in grozovitno revolucijo 1. 1864. zoper rusko vlado, katero so tako neizmerno razdražili in sedaj vladajo-čej stranki do kormila pomagali. V Belakn na Koroškem usmiljeni bratje iz Gradca zidajo novo bolenišnico. Ta naprava je toliko bolj potrebna, ker le v Celovcu imajo že redno bolenišnico, druge baje ni v deželi. V ta uamen so dobili od vlade privoljenje, da smejo tudi po drugod za to človekoljubno napravo milošnjo nabirati. Da rojaki zved6 kaj o delavnosti tega reda, naj omenimo nekoliko tega, kar so storili v Gradcu od 1. pros. do zadnjega grudna 1876. Sprejeli so tačas v svojo napravo 1354 bolenikov. Med drugimi: iz Češkega 68, iz Koroškega 119, iz Kranjskega 76, iz Hervaškega 41, iz Primorskega 14, iz Moravskega 47, iz vojaške meje 2, iz Sle-zije 7, iz Slavonije 2, iz Štajerskega 705, iz Tirolskega 60 itd. Med temi je bilo 1308 katoličanov, 10 razkolnih grekov, 23 protestantov, 13 izrael-cev. Unierlo jih je 113, odpravljenih 1151, vzdra-viljenjujib je ostalo 90. Iz tega je očitno, da bode tudi za Koroško in druge dežele, zlasti soseduje blagorna nova naprava usmiljenih bratov v Belaku in kdor k temu s kakim darom pripomore, bo dobro delo storil. ^Danica". Gospodarske stvari. O pridelovanju živinske krme na polja. M. Spomladanska posejatev je prišla in skrajni čas je, da vsaka kmetovavec število svoje živine pregleda in preudari, kako jo bode skozi poletje redil in kaj mu je na posameznih njivah sejati treba, da si toliko živinske krme pridela, da bode tudi skozi zimo za svojo živino z pride-lauo klajo primerno segel. Pridelovanje potrebne živinske klaje je stvar velike važnosti in vredna, da gospodar vso svojo skrb na njo obrača in sicer toliko več, kolikor bolj je skoraj ves hasek iz živinoreje in ves dobiček celega gospodarstva od nje odvisen. Treba je tedaj si trojno vprašanje postaviti in na nje v kratkem odgovoriti. 1. Koliko zemljišča se ima za pridelovanje krme odločiti? 2. Ktere rastline se imajo najbolj za krmo sejati? 3. Kako se imajo sejati? Kar se prvega vprašanja o velikosti zemljišča tiče, na kterem se ima krma pridelovati, je ta najbolj odvisna od obstoječih razmer. Če razmere nanesejo, da je hasnovito veliko živine rediti, je treba tudi primerno veliko krme pridelovati. Sploh se sme reči, daje množina odvisna od večega ali manjšega števila gleštane živine. Le če se pridelana klaja neposredno v denar spraviti da, je veče ali manjše pridelovanje krme tudi od te* okolščiue odvisno. Na tretje vprašanje je slednjič odgovoriti, da se morajo te rastline primerno sejati, t. j. vsaka krminska rastlina mora imeti svoje mesto v sailežnem kolobaru in se mora o pravem času posejati. To velja posebno o raznih deteljevinah, na kteie jc treba posebno skrb in pazljivost obračati, kder se posevajo in obdelujejo. Kder se poleti živini zelena krma pohlada, tam je treba skrbno gledati, da sc razdelitev zelene klaje tako viavna, da se pokladanje zelene krme nikder ne pretrga. Skrbeti je, da se z zeleno klajo rano spomladi početi more in da do pozne jeseni trpi. Pri mlečni živini je to neobhodno potrebno. Vrh tega je še treba skrbeti, da je vedno dosti dobre in posebno na mleko ugodno delajoče brane pri rokah. Da se pa zelena klaja o neugodnih vremenskih okoliščinah ne pretrga, je sledeči način posejatve vse priporočbe vreden. Rž jarina ali ozimina za zeleno klajo, na pol turšice, pol sirka. Potem posebej na jedni njivi: Mešanica iz graha, grahorice, ajde, ječmena; in slednjič turšica v obrokih od 8—8 ali 14—14 dni. Na zadnje je zlasti v suhih letih še vse priporočbe vredno posejanje detelje pomešane z semeni raznih travin. Po krajih, v kterih se ne seje najbolj lucernska detelja in kjer ni dosti dobrih in lepih travnikov, mora vsa skrb kmetovavcev na pridelovanje obile detelje obrnjena biti. Pri tem je pa tudi še posebno na to gledati, da se kolikor mogoče največ in najboljše krme pridela z raznimi travami pomešana. (Konec prih.) Kuruza ali turšica dobra rastlina za zeleno krmo- H. Turšico za zeleno krmo navadno z roko sadijo, ali v brazde nametavljejo ali pa z sejavnim strojem sejejo ; vendar poslednje se priporočuje le bolj za velike grajščine. Nekateri spravljajo kuru-ziuo seme na debelo in široke v zemljo; to pa v obče ni dobro, ampak le tam koristno, kder je kuruzi primešano seme drugih krmiuskih rastlin n. pr. grahorice, ovsa, rži. Pri saditvi z roko se postopa na dvojni način. Prvi in zanesljivši je je ta: v dobro povlačeno in poravnano njivo se z lineatorjem, ali kakim drugim pripravnim orodjem, vrežejo črte ali brazdice po 6—14 colov narazen. Te brazdice ali vrstice ne smejo biti bolj tesno skup, kakor 6 colov, pa tudi bolj narazen kakor 14 colov ni treba. V brazdice se potem vlaga kuruzino seme po 5—6 colov narazen. Če je seme lepo in vseskozi dobro kaljivo, zadostuje po eno zrno, sicer pa je treba v brazdico spuščati po 2 zrna. Ko je seme položeno, se brazdice zagrnejo, povlačijo ali z valjarjem povaljajo. Drugi način ni tako zanesljiv; sejavec hodi za plužarjem in spušča v vsako drugo brazdo kuruzina zrna. Za njivo, ki meri 1/a orala ali 530 □ sežnjev, se potrebuje 5—8 bokalov ali pintov kuruze za seme t. j. 20—30 litrov. Globoko v zemljo se spravlja seme 2—21/2 cola ali 5—6 centimetrov. Nadležne vrane je treba nekaj časa skrbno odganjati. Če se na njivi pokaže mnogo plevela, se gre z ostro brano nad njega in z povlačenjem potrga. Kedar je kuruza že do kolena, se z osipavnim plugom osiplje ali z motiko okoplje. Kdor tukaj več stori, več zelene krme pridela. Polagati z zeleno kuruzo se začno, kedar je 1 meter visoka. Ker precej naglo raste, nastavlja proti koncu polaganja že nježno stročje, kar je živini prava sladčica. Mlada kuruza se polaga cela, kakor se je z koso nakosila ali z srpačo tik zemlje porezala; vendar gospodar prav dobro ravna, če jo tudi v tej dobi na kose seka ali v reznem stolu na rezanico reže. Taka rezanica se da z vsako drugo krmo dobro mešati. Živina tako pri-redjeno krmo laglje žre, hitreje preživlja, bolje prebavlja in natančniše vse redivne snovi porablja. Sploh pa je svetovati, mlado in še prekilavo kuruzo z slamino rezanico mešati, poznej še le se zamore brez skrbi sama kuruza polagati. Čim sta-reja prihaja kuruza, tim drobneje se naj narezavlje. Proti koncu je dobro kuruzino rezanico z solno vodo škropiti, kar živini prebavljanje jako pospešuje. Kedar se malo sena nakosi in se tudi na otavo zanašati ni, tedaj je svetovati, da gospodar na dolgo zimo zmisli in 1/i—7s več zemlje z kuruzo poseje, jeseni kuruzje dobro posuši in hrani. Tako bo imel izvrstno klajo po zimi. Kolikor nam je znano, še nismo našli gospodarja, ki bi se nam bil tožil in se kesal, da je kuruzo sejal za zeleno krmo. Marsikateri se je tukaj prepričal, kako resnična je gospodarska prislovica; mnogo krme, mnogo živine, mnogo gnoja, mnogo zrnja, muogo denarja ! „Praktiscber Landvvirth" štev. 16. Kako gre mak obdelovati in pridelovati. M. Vse makovine so večidel zelišča mlečnega ali vodenega soka. Listi stoje si večidel ob steblu nasproti in so ali celi ali narezani. Cveti so popolni, čašica večidel dvojelistna, včasih barvana, venčni listki so v dvojnem ali trojnem številu čašičuih listkov, prašniki so mnogobrojni in sad ima podobo glavice. Največ makovin se nahaja po Evropi' in Ameriki. Sorta mak (Papaver) je naj-imenitniša. Več sort makovin raste po njivah in prahah divje. Znana je purpelica tudi petelinček ali divji mak imenovan (Papaver Rhocas) in njegovi rudeči venčni listi služijo za barvanje sladkarij, vin itd. Mnogo imenitnejši pa je povrtni mak (Papaver somniferum). Cesto ga sejejo po vrtih za kinč pa tudi na njivah kot hasnovito rastlino in sicer v jutrovih deželah, kjer je prej ko ne tudi doma, in v Egiptu zarad njegovega mlečnega soka, po južni in srednji Evropi pa kot rastlino za olje. Zrnje rabijo pekarji in kuharice za napravo okusnih pogač in podobnih pekarij. Preša se iz njega tudi mastno olje, ki ni dosti slabejše od olivnega Poslužujejo se ga zlasti malarji. V jutrovnih deželah delajo iz te rastline opium, posebno čislano zdravilo. Napraljajo ga pa iz mlečnega soka, ki se iz narezanih nezrelih makovih glavic cedi. Tega soka se silno veliko prideluje in je močno omamljiv strup in imenitno zdravilo. Mak potrebuje toplejše podnebje, globoko razrahljano, peščeno, ilovičasto zemljo, ki ima tudi nekaj apna v sebi. Zemlja mora biti močno pognojena in mora mokroto lahko prepuščati. Težko, glinasto zemljišče, kakor tudi lahko peščeno ni za mak. Naši kmetovavci sejejo mak večidel na široki lučaj, kakor drugo zrnje in seme ali povlečejo ali pa v vrtih tudi z grabljami plitvo pod zemljo spravijo. Neki skušen kmetovavecje več let na velikih njivah mak na debelo prideloval in priobčuje svoje skušnje v sledečih vrsticah. Posejati se mora mak, -pravi, tako rano spomladi, ko mogoče, dokler ima zemlja še dosti vlagi v sebi. Seje se z Garettovo sejavno mašino in sicer vrste po 60 centimetrov vsaksebi. Seme za sejanje je dobro z tanko zdrobljenim golobje-lcorn pomešati nekaj zarad semenske tatbine nekaj zarad redkejše posejatve. Rastlina je proti mrazu zelo občutljiva, vendar pa daje tako posejana, tudi če je druge posejatve treba, vedno obilen pridelek. Kakor hitro se rastlinice prikažejo, se začne pi-panje, t. j. pušča se le .vsakih 20—25 centimetrov jedna rastliua rasti. Seme potrebuje 8—10 dni, da požene. V tem času je dolgo deževje zelo škodljivo, ker rastlinice, če se le količkaj skorje na zemlji naredi, ne morejo skozi njo preriti. Blizu i j 6 dni po pipanju se osiplje iu sicer z kakim roč-! nim orodnjem, u. p. z motiko. Pri tem delu gre ! posebno gledati, da se ves plevel čisto odpravi. Ko je ves plevel do čistega zatrt, potem se mak z ralom ogreba in to delo dvakrat ponovi, kar stebla varuje, da jih viharji ne izrujejo pa tudi, da jim suša preveč ne škoduje. Blizu 3 mesece po sejanju začne mak cvesti, kar je čudežno krasen pogled. Ko cvet odpade, se prikaže sadova glavica zelene barve, ki vedno svitleja prihaja in se slednjič nekakošno belo prevleče. Taka ostane 8—10 dni. Potem začne glavica ternno-rujava prihajati in v kratkem dozori. Brž ko se znana štirioglata okenca pod glavično strešico odpr6, je mak popolnoma zrel. Z^nje se od znotraj-nih sten odlušči in na dno makove glavice pade. Glavica postane suha in siva in treba je mak pospravljati iz njive. Pospravlja pa se različno. Opravljajo to delo dostikrat otroci, ki steblom glavice pazno porezujejo iu v žaklje devajo. Sploh pa so stroški, ki jih prizadene pridelovanje maka, majhni. Glavice se potem izmlatijo in seme nekoliko dni prav tanko na prozračnem prostoru razsuje, večkrat obrne in suši. Ako kmetovavec pri pridelovanju maka na podnebje, zemljo iu obdelavo pridno in pazno gleda, tako more mak, ako še nebo svoj blagoslov poda, za kmetovavca j liasnovit pridelek biti. | M. Kako z cepiči ravnati, ki so se posušili, da so zopet za poi'abo. Marsikteremu naših sadje-rejcev se zdaj spomladi primer», da se mu na-rezaui in hranjevani cepiči tako posuše, da misli da niso več za porabo. Vendar pa tako posušenih cepičev ne gre koj zavreči, ampak treba jih je v vodo položiti tako, da so vsi do cela v vodi. Tu se puščajo 24 ur. Ce je mogoče, je dobro da se posoda z nameščenimi cepiči na solnce postavi. Ako pa ui solnca, naj se pa na kako toplo mesto dene. Po 24 urah se cepiči na kakem senčnatem kraju v prst potaknejo. Ako so se že popolnoma posušili, tako se to brž v prvih 48 urah pokaže. Ako so pa potem času še črstvi, smejo se brez pomislika za cepljenje dalje rabiti. Z cepiče, brž ko so se iz vode vzeli, cepiti ni ravno varno, ker se še ne da spoznati ali so še sposobni za življenje ali ne. Sejmovi na Štajerskem. 11. maja: št. Pri-mon pri Celju; 12. maja: Planina, Slov. Gradec; 14. maja: sv. Lovrenc v puščavi, Poličane, Velenje; 16. maja: Bizelsko, Pilštanj, Sušice, Vojnik, št. II v slov- goricah; 17. maja: Artiče; 19. maja: Svete gore, Podsreda, Sv. Lenart v slov. goric. Dopisi. Iz savinjske doline. (Ljub en s k i maška-rec.) Dolgo se je Ljubeuska občina sramotila in grdila tako, da se že poštenemu človeku sram zdi odkriti, da je iz Ljubna doma; vse to pa se je po občnem mnenju godilo po našem ljnbeznjivem županu. On nima nad nobeno rečjo večjega veselja, kakor če se mu posreči, komu na vse „skripe" nagajati. V obraz se človeku dobrika, v hrbet pa mu sulico zabada. In to je vzrok, zavoljo kterega ljudje njega tako pisano gledajo in željno pričakujejo čas, da se mu greben odreže, krona odterga. Tri leta smo zdihovali pod petoj silo-vitneža, kteri je gospodaril z nami, kakor turški paša. Od zdaj pa več ne bode, ker takega župana na Ljubnem več imeti nečemo, kteri bi samo drnge tlačil, sam pa živel, kakor bi hotel, ter cele noči razsajal, kakor je storil na 15. do 16. in 16. do 17. aprila t. 1. Takrat je celi noči v ošta-riji prepel in preplesal. Patrola je sicer tudi tje prišla, pa ker je bil mogočni župan zraven, je patroli zapovedal „abtreten" in ubogi berič z spremljevalcem je vzel ponižno svojo kapico iz glave in iz pokoršine za mizo vsedel in pil. Gorje pa oštirju, ako bi ga patrola zasačila, da kterega drugega pivca deset minut čez uro v sobi trpi, kteri prinešenega vina nebi na enkrat v sebe izlil, obsodil ga bode mogočni župan in plačal bo 5 gld. globe. Toda prašati utegne kdo, kako pa so si na Ljubnem takega maškarca za župana izvolili? To se je le zgodilo tako! Ko je bila pred tremi leti volitva razpisana, se ve v nemški „šprahi", je gledal na to, da bi kmeti ne zvedeli. Taka priložnost se mu je tudi hitro ponudila. Dal je volitvo oklicati na nedeljo, ko je pri sv. Križu na Belih vodah žegnauje. Takrat pa gre večina naših kmetov tje na božjo pot. Kmet nemški ne ve, oklica pa slišal ni, tedaj ga tudi volit ni bilo. Nekteri bližnji so še prišli, pa tem se je reklo, da volitve ne bo in so pete pobrali in odšli. Po odhodu kmetov pošlje župan beriča po trgu njemu vdanih volilcev na dom iskat, kterih je tudi nekoliko prignal in volitva je bila sklenjena. Lanjsko leto si je izmislil še boljše sredstvo. Volitvo da oklicati in izpisati zopet v nemški „šprahi", ker smo na Pruskem; pa ona se je glasila le na 12 odbornikov, 18 pa bi jih biti moralo, ker je volilcev 30 7. Tega pogreška ni noben volilec zapazil, ker smo se na njega zanesli, da ima v tej reči bolj tenko vest. Pa vso občino je za nos vodil. Volitva je bila zavolj tega pregrešita v Celju od c. kr. glavarstva zavržena; pa volilci so reku rirali na slavno ces. kralj, namestnijo v Gradcu, ter so močnega upanja, da bo slavno ces. kralj, deželno namestništvo gledalo na nedolžnost volilcev ne pa na postopanje našega župana, ter našo pravično stvar potrdila. Bog daj! Govori se že 14 dni, da je potrjenje prišlo, pa župan ga baje neče objaviti! Od Kapele pri Radgoni. (Vreme in letina.) Kmetovalce in posestnike zrniraj zanima izvedeti, kako stojijo polja in vinogradi in kako se kaže letina. Naj tedaj „SI. Gospodar" pove, da imamo tukaj vedno dosti dežja in mrzlih vetrov in vsled j tega smo imeli že tudi večkrat mraz ali slano, posebno močno 22. aprila in 3. maja. Prvi je po vinogradih in na sadnih drevesih precej škode naredil, koliko pa drugi, bode se še le pokazalo. V vinogradih itak ni bilo pričakovati obilne bratve, ker je trs že lani o Martinovem pozebel, da so konjiči (potikače) v strženu črni, torej bi brž ko ne poznej posmod vzel, kar bi se prikazalo. Vkljub slabim vinskim letinam od 1. 1869. delajo vendar lastniki tukajšuih vinskih goric dosti za poboljšanje, posebno „rigolanje" jih veliko stoji. Vinska cena za vino od I. 1876. je 80—100 gld. za starejše 140—200 fl. Sadja bomo menda malo imeli. Orehi so pozebli, slive so malo cvetele, jabelka pa skoraj nič; črešnje in gruške pa še lepo kažejo. Silje i (rž in pšenica) je jako lepo po vsej naši okolici in tudi po bližnjem slovenskem Ogerskem. Iz Notranjskega na Kranjskem. Pri nas je zaporedom slabo vreme, skoro vedno dež. Slane smo zadnje dni pretečenega meseca tudi precej imeli, pa hvala Bogu, škode ni skoro nič. Le to nas jako skrbi, ker nismo posejali in posadili oko-pavnih sadežev. Bojimo se, da nam nebi vse prepozno hodilo. Tukaj so v podporo ubogim kmetovalcem delili nekaj semena, toda žali Bog, vse se je vršilo jako napačno. Prva napaka je bila na kolodvoru v Trnovem. Kedar so prišli iz vseh vasi vozniki, so si sami jemali. Zopet drugi so posamezne vreče odnašali v stran; tako vsaj smo slišali praviti. Kdor je imel več ljudi, ta je več naložil. Tu se ni gledalo, koliko gre na vsako vas. Pa tudi nekateri župani so napačno ravnali, ker so vsakemu kajžarju semena zapisali, kmetje pa niso nekateri nič, a nekateri malo dobili. Kaj-žarji so pa nekateri baje to prodali, kar jim je bilo le za seme podarjeno; tedaj se ni vseskozi ravnalo po prvem in glavnem namenu razdelitve! Politični ogled. Avstrijske dežele. Minister Lasser je v državnem zboru javno izrekel, da se sedaj Avstrija ne bode mešala v rusko-turški boj, da ne misli vojakov poklicati pod orožje, dokler se avstrijsko-ogerskim koristim na Turškem ne godi krivica. Jednako je tudi minister Tisza odgovoril magjar-skim poslancem v Budimpeštu, katerih nekoji so celó boj proti Rusom zahtevali. Sploh Avstrija ostane za sedaj mirna. V državnem zboru se je sprejela postava zoper oderuhe v Galiciji, čeravno so 3 ustavoveini advokati močno ugovarjali, ti so bili odbiti z 143 glasi proti 86. To je velik udarec na postavodajalstvo naših liberalcev. Bržčas bo tudi sprejeta postava, vsled katere se bo železnica stavila iz Dunaja do Aspauga, od koder jo bodo poznej potegnili nad Fiirstenfeld, Radgono vOr muž (?.) Ker so laui konje slabo šteli, boletos drugo popisovanje konj. —Slovani v ogerskem zboru so se začeli vendar zopet gibati: dr. Polit je Mag-jare ostro grajal, zakaj držijo srbskega narodnjaka dr. Miletiča po krivici 10 mesecev zaprtega in zakaj ga ne postavijo pred sodnijo. Hrvata Kraljevič in Miškatovič sta tožila, prvi: zakaj so Mag-jari v pokrajini gozde prodali, denarje pa zapravili, ker pokrajinske železnice ne stavijo, kakor je bilo sklenjeno; drugi pa, zakaj grauičarjev z Hrvatskim ne zedinijo. Magjarski ministri so se delali gluhi. Nadvojvoda Albreht obiskuje vojake na južnem Ogerskem, v Slavoniji in Hrvatskem; v Zagrebu ga bodo slovesno sprejeli. Nadvojvoda Viljelm pregleduje šance okoli Trsta in Pole. Vojni minister zahteva za 1. 1878 blizu 22 milijonov več, kakor do sedaj; to ne kaže na dolg mir. Vnanje države. Ogerski poslanec Somsič je ministru Tiszaju v lice rekel, da je slišal o nekej tajnej zavezi, katero je baje Avstrija z neko močno vlado sklenila. Toda katera bi ta vlada bila, tega ni naznanil. Čudnim besedam zamoremo sedaj na stran postaviti jednako čudue in tihotapne besedice najizvrstnišega pruskega generala Moltke-ja; ta je rekel: Francija je z neko veliko vlado sklenila jako ugodno zvezo; zato mora sedaj pruska Nemčija brž zbrati toliko sile, da tega zaveznika z par naglimi in krepkimi udarci pobije in potem z vso silo na Francijo plane. Kdo je neki ta zaveznik, kojemu Moltke tako hudo žuga? —• Pruska Nemčija drži sedaj očitno z Rusijo, ker je odobrila uzroke, zavolj katerih je ta začela boj zoper Turke: Francija in Italija ste rekli, da ostanete nobeno-strani, le Angleži so se pritožili, zakaj so Rusi začeli boj sami; ob enem so tudi Angleži rekli, da ostanejo mirni, ali jihova djanja se ne skladajo z njihovimi besedami, ker Turku pošiljajo streljiva in oficirjev, zbirajo 60.000 vojakov na Angleškem in 100.000 v Indiji, kupičijo v Malti 7 regimentov konjenikov in 3 brigade pešcev in mnogo kanonov, žugajo Grkom in Peizijancem, če bi ti z Rusom potegnili. — Severni Amerikanci, stari prijatelji Rusov, so odposlali 7 vojnih ladijij v Evropo. — Afganistanski kan ali kralj je sosedom Angležem v Indiji napovedal boj; pravijo, da so ga Rusi naščuvali. V severnem Kitajskem razsaja strašna lakota vsled lanjske slabe letine, na tisuče ljudi umira, paganska vlada se pa za to nič kaj ne zmeni. V Bagdadu pobira pomor grozno ljudi, pa 100—200 na den. Rusko-turški boj. Slavjani zanimajoči se za napredek ruskih junakov smejo zadovoljni biti z tem, kar se je pretečeni teden zgodilo, posebno v Aziji. Tukaj je general Melihov 30 .aprila došel do turške glavne trdnjave Kars, tamošnje Turke v okolici napal in razpršil tako, da je turški poveljuik Muktar-paša — tisti, ki je lani bil od Črnogorcev tepen v Volčjem dolu — komaj z 9 bataljoni na stran vtekel v Jardiz, na stezi v Ezerumu pa dere sedaj rusko konjeništvo naprej. Kars je od Rusov obkoljen in 5. maja se je iz 24 kanonov začelo streljati v mesto. Pri Ardebauu so se Turki za- našali na sneg, ki je planine pokril, a Rusi so sneg pregazili in tudi to mesto obkolili. Pred mestom Batumum so Turki po svojih poročilih Ruse 6krat pobili, ali kaj jim pomaga laž, če naposled vendarle sami priznavajo, da stojijo Rusi pred obzidjem, potem ko so Turkom vzeli tabor pred mestom! V mestu Bajasidu, katero so Rusi vzeli, našli so ti zapuščenih 12 kanonov, 25 bolenikov in mnogo streljiva. V Evropi marširajo Rusi vedno naprej proti Turčiji, pešči vsaki den po 10 do 12 ur, konjeniki pa po 40 ur daleč. Okoli mest: Brajle, Galaca, Reni in Izmaila so napravili mnogo šanc in nasajajo na nje velikanske ka-none. Pri Bukureštu napravljajo stan ali tabor za 20.000 koujenikov. Slabo vreme dela mnogo sitnob; dva mosta črez Prut in eden črez Dnjeper je povodenj podrla, kar je hipoma 15 hlaponov železniških in 200 vagonov zadržalo, sedaj je zopet vse popravljeno. Turški sultan se je proglasil za brambovca vere in poživlja vse mo-hamedane v boj ter hoče, kedar bode Turki prvo-krat tepeni, sam iti na bojišče; če mu le ne bo tedaj prepozuo. Ker se Turki prav ne upajo črez Donavo, streljajo iz železnih monitorjev v rumun-ska mesta in so v Oltenico, v Reni in v Brajlo 2krat že metali bombe, ki pa niso uič kaj škodjle Turki streljajo jako slabo. Ruski višji povelnik veliki knez Nikolaj je bil ravno došel po železnici, ko je ena bomba padla pred hlaponom na tla, pa se ni unela in ne raztresila in tedaj bila zastonj pognana. Sedaj streljajo tudi iz Vidina črez Donavo v Kalafat. Tudi lovijo in kradejo Turki tuje ladije z živežem; tako so v Behemetu zaplenili več rumunskih in 7 angleških, ki so bile z kuruzo naložene. Rumunski knez Kari bo tedaj prisiljen vojsko začeti, posebno, ker mu turški divjaki pogosto v deželo vdirajo in ropajo. V Bolgariji se kristijanom med tem strašno godi; iz Rumunije se videjo pogosto po Balkanu požari, ker Turki zaporedom kristijauske vasi požigajo, ropajo in ljudi ubijajo. Grki pripravljajo 100.000 mož za boj in vsaki čas utegnejo ga začeti zoper Turke, naj rečejo Angleži, kar hočejo. Na črnogorski strani se ta teden ni nič posebnega zgodilo. V Bosniji je vstaš Amelica blizu Broda pobil 120 Turkov. __ Za poduk in kratek čas. Turška sila na kopnem pa na morju. Slavjanski naši po krvi nam bratje Rusi začeli so sveti boj osvobodjenja turških kristjanov. Česar zapadna vsa Evropa ni zamogla ali slednji čas ni liotla storiti, tega se je lotil sedaj mogočni ruski meč. Smrtni boj je naznanil turškim divjakom, Europo hoče rešiti največje, najstarejše nesnage, turške grdobe, ter revnim slavjanskim Bolgarom in Srbom in vsem drugim kristijanskim narodom pomagati oOOletni jarem otresti in priti do uživanja svobode zlate, ž njo pa do človeku spodobnega življenja, narodne samostalnosti in vsestranskega napredka. To podvzetje ruskega naroda je tem slavniše, čem večje zapreke mora odstraniti, čem silniše moči premagati. Turška sila ni več tolika, kakor je bila nekdaj, vendar vsekako je še mogočna. Iz sosednih pokrajin 3 delov sveta crplje svojo silo in torej mislimo, da svojim čestitim bralcem ugodno postrežemo, ako jim po številkah razkažemo množino turških vojnih pomočkov, kateri so njej sedaj na razpolago. Nedavno smo dobili pismo priprostega slovenskega kmeta. V njem nas je kaj ljubo prosil, naj v „Slov. Gosp." pojasnimo vojno bojišče na Turškem. Kaj radi ustrežemo času primernej prošnji in že zadnjič smo se na njo ozrli, ko smo o reki Donavi nektere črtice priobčili. Ruski generalni štab je nedavno v ruskej novini „Peterburške vedomosti" naznanil nekoliko prav zanimivih številk in opazek o turških vojnih razmerah. Te številke so tem bolj zanesljive, ker je misliti, da so ruski oficirji kot prihodnji nasprotniki Turkov gotovo najskvbniše poizvedavali, kako močni da so Turki, koliko vojske imajo na kopnem in na morju. Dobro, rusko poročilo, po katerem se ve se sedaj ruski generali v krvavi vojski ravnajo, pravi, da imajo Turki v Evropi 367 bataljonov pešcev in lovcev, potem 83 škadron konjenikov (škadrone so vendar jako slabe) in 468 kanonov, skup 248.000 mož. V Aziji stoji 165 bataljonov pešcev in lovccv, 64 škadronov konjenikov in 372 kanonov, skup 120.000 mož. Vsa turška vojna v Evropi in Aziji skup šteje 368.000 mož z 840 kanoni. Razun teh imajo Turki še nekoliko rcservistov, ker so sklenili vse možke do 60. leta pod orožje pozvati tako, da bi po tem takem vsa orožana turška sila štela kakih 443.000 vojnikov. To število je sicer veliko, toda za Turke premajhno, ako hočejo svoje dosedanje gospod stvo črez sosedne pokrajine 3 delov sveta še dalej v svoji oblasti ohraniti. Sovražnikov število se jim množi od vseh strani tako, da ne bodo mogli več vsem nezgodam v okom priti. Z srbskim knezom so sklenoli siccr mir, ali ne morejo se zanesti, da bo miroval celi čas ruske vojske. V Bosniji se množi število vstašev vsaki den. V Iler cegovini morajo Torki imeti najmanje 10.000 mož in 26.000 v Albaniji proti Miriditom in Črnogorcem. Lani so imeli tukaj 60.000 mož pa so bili tepeni, kaj hočejo sedaj z 36.000 vojaki opraviti? Proti Greciji so Turki prisiljeni nastaviti po mejah v Tesaliji in Epiru 23.000 mož. Drugo vojništvo imajo razstavljeno v Solunu, v Kandiji in drugih otokih. Vsied tega Turki Rusom prišedšim iz Rumunije v Evropi in iz Kavkaza v Aziji nimajo dovolj ljudi nasproti postaviti. Podolž reke Donave stoji v prvi versti 132.000 Turkov, kojih je sedaj največ nameščenih v Dobrudži, ker mislijo, da jih oudi čaka glavni udarcc ruske vojne; zadi za tej vojni imajo Turki 25.000 mož v trd-njavali Ruščuk, Silistrija, Sumlava, Varna in kot reservo od Sofije do Carigrada kakik 45.000 mož. V Aziji so proti Rusom nastavili 40.000 mož od Bajesida nad Kars do Batuma in v drugi vrsti še jim stoji okoli Erzeruma 20.000 vojakov. Sploh vsa vojna turška sila zmore 443.000 vojnikov, od katerih je pa le 240.000 mož mogoče Rusom v bran postaviti; druga krdela so po drugod nameščena in se ne dajo ondi pogrešati. Ali 240.000 mož je proti pol milijona ruskih junakov premalo število in zato vidimo, da Turki nikder ne napadajo, ampak se le še branijo. Bolj močni so Turki sedaj na morju. Za to prednost pred Rusi se imajo zahvaliti 6vojim evropskim zaveznikom: Angležem, Francozem in Av-strijancem, ki so v zadnji turški vojski pomagali Ruse potlačiti in pri sklenitvi miru v Parizu leta 1856. Rusom prepovedali vojno brodovje imeti na Črnem morju. Tega so se Turki Vrlo poslužili in so v 20 letih za drage denarje dali na Angleškem napraviti silno vojno brodovje, ki šteje 130 ladijij z 611 kanoni in 28.000 mornarji. Med tem bro-dovjem nahajamo 4 velike fregate oklopnice, ki so okoli in okoli vkovane v železne oklope po 13 centimetrov ali pol črevlja debele. Vsaki drži 6000 ton, nosi 600 vojakov in ima po ^"Armstrongovih kanonov. Potem sta 2 kasematni ladiji; vsaka nosi 15 Armstrongovih kanonov in je vko-vana v oklop, ki je 31 centimetrov ali 1 črevelj debel. Ostale ladije niso tako močne. Na Donavi imajo še konečno Turki 12 železnih monitorjev, ki nosijo težke kanone in oklope po 7—8 centimetrov debele. Ti monitorji so namenjeni Rusom braniti ali ovirati napravljauje mostov črez Donavo in rumuuska mesta in vasi kraj reke postreljati. Kakor je že bilo rečeno, na Črnem morju Rusi pogrešajo brodovja, ki bi turškemu bilo kos. Toda Rusi imajo v Baltiškem morju vojne ladije, kojih vsaka je močneja od turške jednake vrste. Ruske oklopnice so vse močneje od turških. Skup šteje ovo brodovje 220 lad ijij, 600 kanonov in 18.000 mornarjev. Slišati je, da bo to brodovje odplulo iz Baltiškega morja okoli Danske, Fraucoske, Španije v srednjezemsko morje in napadalo tamošnja turška primorska mesta. To bo pa turško brodovje prisililo zapustiti Črno morje ter iti branit od ruskih mornarjev nadlegovauih mest. Govorica je, da prežijo Angleži na lepo turško brodovje, če bi Turčija pod ruskim mečem razletela. Smešničar 19. Gosposk vrtoglavec je imel ostudno navado kmete dražiti in z jezikom pikati. Tako je delal neki den z oračem na polju, ali takrat je dobil hudo po ustih. Ko se je namreč oraču že zadosti zdelo, mu reče: gospodi da tako veliko znate, povejte mi, zakaj moja vola pred plugom na besedo: ho, gresta na desno, na besedo: hi, pa na levo? Gospod reče: tega pa ne vem. No, zavrne orač. Vi tega ne veste, glejte! moja vola pa vendar dobro znata! Razne stvari. (Slana 3. maja) je veliko škodila vinogradom posebno pri Rogaču in tamošnji bližini; nizke lege so sila trpele. Gornji Stajer je nov sneg pokril. (Zopet prijatelj Seidlov obsojen) bil jc 3. maja pred porotniki v Celju daleč poznani nemškutar v Makolah, bogati J. Georg, ker je zarad 300 fl. bil krivo prisegel in posestniku Pišeku v Racali po eksekuciji prodal posestvo, koje je sam kupil. Dobil je 3 leta težke ječe. Res, zdravi ptiči so nam ti nemškutarski bogovi: Brandstetter, Georg . .! (Spremembe v lavantinski Škojiji.) Prestavljeni so ČČ. gg. kaplani: A. Potočnik v Stari terg II., J. Satler v Fraubeim, V. Kolar k Mariji Snežni na Velki. — Kaplaniji: v Vitanju II. in v sv. Je-derti pri Laškem ostanete začasno izpraznjeni. Q. g. Fr. Pignar stopi v začasni pokoj. Dražbe III. 17. Marija Lovec v SI. Bistrici; 18. maja Peter Cretnik v Sinarji, Martin Rečnik v Razvanju 560 fl. 23. maja Marija Brencelj v Supačkem, Filip Žuidarko v Skrbljah 3100 fl. Listič uredništva. Dopisi iz Celja, Koroškega in od sv. Tomaža prihodnjič. (1 HI. Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. l"/.oo vag. — 100 kilo = 1 cent in 78>/, funta. Mesta Pšenica >N M Ječmen Oves Taršica Proso Ajda fl kr. A.; kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. rt. kr. Maribor . . 10 60 10 5 60 3 90 6 10 6 10 5 90 Ptuj . . . 10 — 6 — 5 _ 4 — 5 80 5 80 5 70 Ormuž . . 7 32 7 17 5 70 2 92 4 80 7 80 4 88 Gradec . . 11 29 7 72 5 10 4 11 5 14 — — 6 — Celovee . . 10 44 8 06 6 45 3 58 5 41 4 46 i 34 Ljubljana . 10 70 6 90 4 90 3 u- 6 4 70 6 10 Varaždfn 9 20 8 — 4 20 4 20 6 -60 7 50 e 40 Zagreb . .