Poštnina plačana v gotovini« _V Liubljanl, dne 11. junija 1924. Uhaia vsako tredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din z* celo let«. — Za inozemstvo 60 Din — Posamern* itevilka I Din. — V msvratnem delu vsaka drobna vrstic* ali ne pr->«tor if) Di«. 11 Spi«! ia doptsl a« poiilia|o Uredništvu l> o tu o 1 j u b », naročnina, reklamacij t ln inserati p« Uf:a»uiitv« D e m o I j u b a, Ljubljana. Kopitarjev* ulica. V 0 LI L CI ! V LJUBLJANSKI 0K0-LICT IN V DELU KAMNIŠKEGA GLAVA UST V A SO V NEDELJO 15. JUNIJA OBČINSKE VOLITVE. SPET MORATE POKAZATI, DA STE ZA AVTONOMIJO SLOVENIJE IN ZATO VOLITE H SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO. DOKAŽI-MO ZNOVA, I)A NOČEMO BITI HLAPCI VELESRBSKEGA REŽIMA, Ki GA PRI NAS UVAJAJO ŽERJAVOVI PRIVESKU. NASPROTNIKI SKRIVAJO SVOJA IME NA, DA BI UJELI VEČ NEZAVEDNIH. POROČAJO NAM, DA DELUJE TUDI DENAR IZ BELGRADA. VOLILCI, SKRBITE, DA NIKOGAR NE ZAPELJEJO. VS» NAŠI NA VOLIŠČE! JUDEŽI SO NA STRAŽI, ALI NAJ BODO MED NAMI ZASPANCI? VSAKDO STORI SVOJO D0L2-NOST! ZVESTOBA ZA ZVESTOBO. Verski boj se je priče!« Ponovno smo že povdarjali ln dokazali, da so si slovenski svobodomiselci i dr. Žerjavom na čelu postavili za svojo glavno nalogo, ubiti vero v slovenskem ljudstvu. V ta namen neprestano prikrito in odkrito napadajo v svojih listih katoliško vero, njeno obrede, sv. zakramente, Kristusove nauko ter sramotijo papeža, škofe, duhovnike. Za velesrbski centralizem so se odločili v prvi vrsti zato, da bt z njega pomočjo zatirali v Slovencih katoliško vero. In svobodomiselni velesrbski centralizem jim v polni meri dajo to po-n:oo: plačuje jim brezvorsko in nenravno časopisje, ki ga v velikanskih množinah brezplačno pošiljajo med ljudstvo, ter jim daje — dasi nimajo niti pet procentov Slovencev na svoji strani — vso politično moč iv Sloveniji v roke. In to politično moč bo začeli porabljati liberalci v prvi vrsti za Jo, da vržejo krščanski nauk iz šol in zamorijo samostanske šole. Otroci brez vcronanka v Soli. Najsmrtonosnejo upajo liberalci zade-11 kf,toliško vero v Sloveniji s tem, da od- pravijo krščanski vnuk v ljudskih šolah, in s tem odpravljanjem so takoj začeli. Ka-toheta Žužka v Kranju so brez vednosti cerkvene oblasti prestavili v Kočevje. To pa samo zato, ker je vodil Marijin vrtec in Orlioe ter jih učil krščanskega in poštenega življenja. Vedel i so, da cerkvena oblast ne moro pritrditi in bo torej ostala šola brez veronauka — oziroma da bo učil ve>-ronauk učitelj, kar je posebno šolski nadzornik Rus izrecno hotel imeti. Kako svobodomiselni učitelj uči krščanski nauk, prinašamo zgled na drugem mestu. Cerkvena oblast je vložila ugovor v Belgradu, pa je bil odbit, češ, da ima nad katehetom edino oblast — ministrstvo. Sledil je nato takoj drugi slučaj. Kaplan Rovtar na Igu je v šoli ostro posvaril otroke, ki so bili na neki gasilski veselici do jutranjih ur ter bili pijani tako, da je drugi dan eden Izmed teh celo še v 5oll zavžito pijačo čez vrgel. Ker so pa bili ti otroci 6ami člani sokolskega naraščaja, je šolska oblast kaplana kratkomalo odstavila, češ, da je Sokole žalil. Namesto od cerkve postavljenega učitelja je začel učiti »krščanski nauk« Sokol učitelj Ziegler. Kakšen je bil ta krščanski nauk, priobču-jemo na drugem mestu. Odstavljanje veroučiteljev bo šlo naprej do končnega cilja — veronauk popolnoma vreči iz šol in namesto njega postaviti nauk o sokolstvu in svobodomiselstvu. Vsa čast pa Igu, ki se je brez razliko strankarske pripadnosti s tako odločnostjo postavil proti poganstvu, ki se skuša uvesti v naše šole. Šolska oblast in liberalno hlapčevsko učitoljstvo naj bo prepričano, da ta odpor drugod ne bo nič manjši, pač pa rajšt še večji in bujši. Če bo učiteljstvo radi tega do dna osovraženo in bo marsikje radi tega moralo dobesedno stradati --ker jim nihče nič prodati ne bo hotel — naj samo sobi pripiše. i Tisti pa, ki Še danes verjamejo, da liberalci niso proti veri, naj spregledajo; dokaz iz Kranja in Iga jo tako jasen, da Je vsak dvom izključen. Ljudstvo pa naj se pripravi na najhujši odpor proti vsakemu poskusu vpeljati v naše šole poganstvo. V vsako hišo .Domoljuba1! | Kako |e učitelj Sokol — učil krščanski nauk v šoli. j Namen slovenskih svobodomiselcev j« J spraviti krščanski nauk v šoli oz. — kar po» meni isto — duhovnika, ki je edi.il sposo" beri in upravičen krščanski nauk učiti, popolnoma odriniti iz šole, »veronauk« pa naj uči sok^lski učitelj. Kako bo brezverski svo« bodorniselni učitelj, ki niti za prvi razre4 ljudske šole ne zna veronauka in ki ne gr<| ne k sv. maši niti k sv. zakramentom, ki M norčuje iz vsega, kar je verskega — kak* bo takšen učitelj učil veronauk, je vsaka« mur jasno. Ko je šolska oblast vrgla kaplana Ro* tarja na Igu iz šole samo zato, ker je po« svaril otroke-sokoliče, ki so celo noč popi* vali, tedaj je začel učiti krščanski nauk saai g. nad učitelj Ziegler, Sokol in ponižen Žep« javov suženj. Ko je prišla na vrsto veroučna ura, J< zbral učence vseh razredov v eno sobo tef jim naznanil, da bo sedaj on učil krščanski nauk. Otroci so malo čudno gledali in rado« vedno čakali, kaj bodo gospod povedali. »Otroci, hočem vam povedati, kako J« hudič šnops kuhal. Bilo je v davnih časih, ko so bili ljudje še zelo dobri in pošteni Tedaj je to silno jezilo Luciferja — vest« otroci, to je prvi minister v peklu — In b| rad speljal ljudi na slaba pota. Poklical j« ua posvet vse hudiče ter jim ukazal, naj gredo na zemljo ter na vsak način zapeljejo ljudi na slaba pota. In šli so vsak na svoM stran. Pa pride neki premeteni hudobec a« kmeta, ki je oral na polju. Bila je velik« vročina in znoj mu je lil po čelu. Tam pod drevesom pa je imel shranjeno malico kruh ln kofč. Hudobec se skrije v grm ti premišljuje, kako bi kmeta zapeljal, da M naredil kaj hudega. In si jo zmisli modr« glava. Skoči do kmetove malice in vso poj«, Ko čez nekaj časa kmet ves utrujen pr* neha z oranjem in gre po malico, da bi at okrepčal, najde prazno posodo. — —« In tako dalje. Gospod nadučitelj so pol do konca povedali znano pripovedko o no* diču bi šnopsu ter končno ugotovili, da to Lucifer postavil premetenega hudobca, n je ljudem prvič skuhal šnops, za svojega na« mestnika In podministra. Otroci so so seveda očitno smejali najnovejšemu katekizmu, tako da so gospod »veroučitelj« nad drugo veroučno uro, kt jo prišla na vrsto, že obupali, dasi so obljubili nadaljevanje. Očitno so se prestrašili ljudi, kl so odločno zagrozili, da ne pošljejo otrok več v šolo, kjer bi namesto pouka o sv. Resnjem Telesu, o sv. maši, spovedi in verskih resnicah morali poslušati zgodbe o hudiču ln šnopsu. Starši, ali kaj mislite, kaj bo lz vaših otrok, če jih popolnoma dobi v roke liberalen učitelj. Starši, aii kaj mislite, da sami mečete krščanski nauk Iz sol, kadar pri volitvah mečeta krogljice v skrinjico 6vobodo-miselcev, ki smrtno sovražijo vero in življenje po veri. Starši, pomislite ir, odločujte! Oo hočete biti v lastnih otrocih tepeni Da tem in onem svetu, se odločite za svobodomiselce ln pokole, naročajte brezversko časopisje in •ramotite duhovnike! Podrobnosti trboveljskih dogodkov. Orjunci so v nedelje in ponedeljek vpričo varnostnih straž uprizarjali po Ljubljani pa tudi po vlakih nasilja, ki bi vsakogar drugega spravilo v večletne zapore, dočim je državna oblast vse to mimo gledala in roke n.. 'zkriž držala. Zgodilo bo je celo, da to Orjunci nekega knjigoveza vpričo policaja skoro do smrti natepli, potem ga je pa neki Orjunec šo policiji naznanil. V Leme-ževo stanovanje jo vdrla četa dvanajstih do zob oboroženih Orjuncev in nemoteno a silo vdrla vrata iskajoč dr. Lemeža, da ga ubijejo. Ker ga ni bilo doma, so začeli vpričo ženo in otroka z revolverji v rokah razbijati opravo. Nato so ženi odnesli 100 Din in odšli. Policija je došla šele pozneje. Povod trboveljskemu dogodku je dalo največ to, da so nedeljo preje Orjunci komunistom v Zagorju raztrgali zastavo ter nato cel teden krvavo grozili. Rudarji so se hoteli maščevati in nedeljo pozneje naskočili orjunsko zastavo. Nastal bi bil navaden fantovski pretep, tedaj pa so začeli Orjunci streljati in začela so je bitka s krogi jami. V torek in sredo so Orjunci hodili po LJubljani iu raznašalcem trgali »Slovence« lz rok, ker jo Slovenec nepristransko in neustrašeno poročal resnico, dočim je celo oblasti pošla sapa. 0 groznem umoru delavca Fakina prinaša »Slovenec« iz Trbovelj sledeče podrobno poročilo: Nedelja s svojimi strašnimi dogodki Trboveljcem nikdar ne bo šla več iz spomina. Bilo je pred cerkvijo na trgu več lju-dij. Eni se menijo o dohodu Orjune, radovedni, kaka je; drugi pripovedujejo pa, da so se na Vodah spopadli ter da je nekaj mrtvih. V cerkvi pa ce bere sv. maša, cerkev je polna ljudstva. Naenkrat se začuje vpitje, ki prihaja vedno bližje. V hipu je na trgu tolpa 20 črnih Orjunašev, oboroženih s sekirami, revolverji, noži. S tem orožjem divje mahajo ln pode narazen ljudi, ld •o stali tam, da jih vidijo. Sedaj Jih vidijo m beže pred njimi... Opravilo v cerkvi Je končano. Množica •e vsuje lz cerkve, Orjunaši pa orožje vlh- t»S proti množi cL >Roke kvišku !< Z«D«k« ln otroci beže, možje morajo pustiti, kako jim preiskujejo žepe in Jih gonijo na v*© strani. Vse je prestrašeno. Na trgu takoj pri kraju na l»vi »taji go-vorniškl oder. Orjuna zasede trg. N« oaer »topijo govorniki in govore o ujedinjenju ln bratstvu. Pod odrom pa, odkoder doni beseda o bratstvu in svobodi, sede Štirje ujetniki. Trije so nezvezani, eden pa ima z močnim in dolgim jermenom roke na hrbtu zvezane tako trdo, da so kar počrnele. Govornik na odru kliče: >In ml bomo branili jugoslovensko svobodo!« Zvezani jetnik spodaj pa s šibkim glasom zaprosi: »Vezi me nSc< tako, da ne morem več prenašati. Zrahljajte mi jih, nli pa me ustrelite. da ne bom več trpel.« — »Hudič, le počakaj,« in jermena na roki ee stisnejo še bolj. Govornik govori dalje: »In solnce svobode prinašamo narodu mi!« Zvezani jetnik pa prosi: »Popravite mi malo lase, ker mi je vroče.« Pa pristopi eden, mu popravi lase ter ga klofutno za ušesa. Mladi jetnik zagodrnja. Zravna se visoka postava Orjunaša, ogorčenega, da ni pod svobodnim solncem Orjune drzne kdo godrnjati, ter s čevljem z vso silo sune zvezanega jetnika v glavo, da se prevrne znak. Govornik na odru pa končuje: »Bratje, po načelih Orjune bomo osrečili naš narod.« Oficijelni del slovesnosti na trgu je končan. Začne Ee neoficielni. »Kam damo tega človeka?« »Najbolje ga ustreliti takoj k — j>Ne, Seboj ga vzamemo v vlak, bo tam dobil svoje plačilo.« Pristopi narodna dama v narodni noši, tenke postave, črnih las in rdečih lic: »Kaj ga boste seboj vlačili? Drugega ne zasluži, kakor da bi jermene rezali s hudiča.« Bratje jo pogovarjajo: »Bo žo dobil plačilo.« In šaljivci med njimi pristavljajo v dolenjskem narečju: »Bomo že tako poravnali, da bo zanj prav.« Med smehom dvignejo zvezanega jetnika ter ga suvaje potisnejo naprej. Začujejo se klici: »Ljubljana — h Križanecu!« — »Zagreb za menoj!« Na obširnem senčnatem vrtu gostilne pri Križanecu tain daleč v ozadju leži pod drevesom zvezani jetnik. Pri mizi poleg drevesa sedita ln kosita dva Orjunaša, ki ga stražita. Dobro jima tekne. Jetnik pa z zadušenim glasom prosi fanta, ki streže Orjunašero, za kozarec vode ... Malo pozneje. Orjunaši so se najedli ter v krogu stoje in sede okrog jetnika, kl ni več zvezan. Predenj bo porizinili krožnik krompirja, ki jim je ostal. Jetnik malo Je, s težavo požira. S tihim glasom ga nekaj vprašujejo, on jim tiho odgovarja. Odgovore pišejo na listek. Ko je zasipavanje hi posvetovanje končano, se družba slovesno dvigne. »Sedaj pa poklekni In vsakega Orjunaša prosi kleče odpuščanja«... In fant poklekne pred prvega ter dvigne roke kakor k molitvi. Orjunaš pa se obrne proč ln reče: »Od tebe nočem nobene prošnje. Vstani in hodi za nami!« In fant se dvigne, po njegovem lepem licu tečejo solze, a glasu ni več od njega. Pet ali šest Orjunašev ga prime in potiska pred seboj. Izginejo lz vrta, Jetnik za vedno... Po ozki ulici proti Kamnolomu molče »topa troje ljudi. Dva narodna Junaka v or- i Junaških uniformah in Jetnik v sredi. Po- I Sad korakajo kvišku. Nad kamnolomom gori m blišči križ Kal vari Je, tam eprtvlnj izginja pot v temni gozd. Fant koraka tiho, • sklonjeno glavo. Tam, kjer »e končava plot ln bo *afenja gozd, obstanejo vsi bije. Fanta potisnejo k plotu, strel, pok, odmev iz gozda in kamnoloma. Ob plotu tam leži eesedeno truplo, po obrazu od čela teč.o curek tople človeške krvi, »e zliva na betonski podzidek In na tla. Po potu navzdol pa stopata Junaka, eden velik, drugi manjši. »Zdaj Jo dobro, samo da Je mrtev.« Ozrla sta so okrog. Nikjer žive duše. Nihče ni videl. In vendar je videlo to tadnje in kx -avavo dejanje iz tragedije rudarja Fakina 6 živih, a plašnih oči. Videl pa je šo Nekdo Drugi, ki še nikdar ni dopustil, da bi krivica triumflrala. Večna pravica bo triumflralal Spodaj komaj sto korakov pod plotom, za katerim je pravkar odjeknil glas smrti, vrvi dnevno življenje. Tam doli je vrt Kri-žanečeve gostilne. Veselje in narodna navdušenost bo spajata v en hreščeč akord. Na vrt stopi nekaj Orjunašev. »Ušel nam Je.« — »Ali je mogoče? Sramota za vas.< »Zakaj niste streljali?« — Ni bilo munici-je,< odgovarja smeje eden in zopet izgine. Kmalu se vrne in pravi: »No, je že dobro. Je že ustreljen.« Družba se zgrne skupaj v zaupen pomenek. V tem pa udari v zvoniku plat zvona, ki naznanja, da so Orjunaši zažgali Rudarski dom. Veliki narodni junak pa se je v orju-nnski uniformi v torek udeležil pogrebnih svečanosti v Ljubljani. Tudi tu ga je našlo dvoje živih in odločnih oči, ln dobro spoznalo. Videlo pa ga jc iudi tisto večno Oko, pred katerim ni skrita niti misel v dnu srca. Zato ne bo pomagalo nobeno tajenjo in ne priseganje. Božji Pravici ne utečeta, zdi se nam, da tudi človeški ne bosta. Kako čudovito je Božje Oko, ki vidi skozi tuja očesa, katerih ne vidijo storilci sami... Trboveljsko prebivalstvo je ogorčeno na Orjuno. Delavci in kmetje so solidarni v svojem odporu proti nasilju, trgovci in gostilničarji se hudujejo na Orjunaše, ker vsled njih trpe škodo. Vsi brez izjeme pa so razjarjeni radi umorja Fakina. Ime Orjuna in Orjunaš jo danes v Trbovljah silno slabo zapisano. Zdi se, da Je to prav posebno slučaj pri nekaterih trgovcih, ld na-lepljajo na vrata In okna svojih trgovin plakate sledeče vsebine: »Jaz nisem Orjunaš In nisem nikdar bil. Kdor trdi nasprotno, ga bom tožil. Priporočam se cenjenemu občinstvu v obilen obisk.« Pa pravijo, da taki filakati ne omehčajo src kmetov in rudar-ev. O enem trgovcu pripovedujejo, da je po 1. juniju prodal samo 1 frakelj žganja. O drugem pripovedujejo naslednji slučaj: Pride rudar in si da naložiti ter stehtati za 1200 K blaga v neki trgovini. Ko seže v žep, da bf plačal, se popraska za ušesi in pravi: »Ne zamerite mi, se nisem prej spomnil, da ste pri Vas Orjunaši. Ne morem kupiti tu. Z Bogom!« Po naših mestih ln trgih se mnogo trgovcev in obrtnikov, ki so odločno orjun-skega in protiverakega mišljenja. Našim ljudem nafnuneje priporočamo gornji zgled u Trbovelj. Svoji t svojim I V ' ^ PU'SU£T U '/.rasa narodov. Dne 12. t. m. se prične y ženevi 2'J. zasedanje Sveta zveze narodov, kateremu prefrajpas« za svoja temna dejanja. In tako so je res zgodilo. Tako m bili v Mariboru nekateri Orjunci svoj čo» obsojeni radi poneverb denarja, pri vlom« v Lemeževo stanovanje so odnesli 400 Din in med požigalci Rudarskega doma se nahaja Orjunec, ki je presedel v ječi že 15 let d Znamenja napredka in izobrazbe. V večernem vlaku, ki vozi iz Trebnjega na Mimo so Orjunci dne 8. junija napadli uniformiranega gasilca, menda delavca is Pencatove tovarne v Mokronogu, starega krog 50 let. Rekel je le, da so vsa društva nepotrebna in tudi Orjuna, nakar ga j« pričel Kolenc J. iz Mirne obdelavati z rokami. Na pomoč mu je prišel sodrug Oi> junec Strah France in drugi. — Vprašamo gasilsko župo, če ji je ta slučaj znan, dc tajnik požarne hrambe na Mirni v vlak* divjaško pretepe uniformiranega gasilcat Kaj je pa žel. ravnateljstvo ukrenilo, da bo na železnici red? — Opozarjamo oro& nike na ta slina j. d NajnovejSa psovka. Najnovejša ža« ljiva psovka je, če komu rečeš, da j* Or junec. V Trbovljah so nekateri vložili tožbo za razžalenje časti, ker jih je nekdo nagnal z Orjunci. d Sokol in križ. Sokol ob vsaki priliki hoče pokazati svoje sovraštvo do krščajv stva, oelo ob pogrebu. Zaradi tega načelno neče iti za križem kot vsi dragi pogrebci, temveč pred križem. d Donava podira nasipe. Pri Bogojevn je te dni nanovo narasla Donava podrl« pet metrov široki drugi nasip v dolžini 2 kilometrov in preplavila obsežno del« bližnjega ozemlja. Odnesla je tudi železniški nasip v širini 200 metrov. V Bogojevti je večino hiš zalila voda. Da je mogla vod® zopet odteči, so morali severno od Bogo-jeva razstreliti nasip. Voda je nato upadla za 1.70 m ter jo bilo s tem več občin ob-varovanih povodnji. Pri nasipnih delih j« vodovje potegnilo za seboj dva vojaka, ld jih niso mogli več rešiti. d Lakota v Podonavju. Kakor poročajo iz Novega Sada, so živila v pokrajinah, kjer je pustošila povodenj, domala pošla in je lakota pred durmi. d V Bohinj gremo v nedeljo, dne 15. t. m. vsi prijatelji orlovstva in krščanska prosvete. Tako bomo združili prijetno • koristnim v krasen izlet v divni Bohinj l prelepo prireditvijo bohinjskih >Orlov«. d Poročila sta se v Višnjigori dn« 10. junija dolgoletna člana našega društv« g. Franc S k u b i c, podpredsednik Orla l gdč. Angelo Novljan, tajnico orliškeg* krožka. Vrlemu orlovskemu paru želim« obilo erečel Vedno najnovejše volneno blago m Ženske obleke ln bluze A. Jt E. SKABERNE = LJubljana, Mestni trg 14 a1 d Redek jubilej. Na Kalu pri Šentjanžu obhaja lestos tamkajšnji cerkovnik Ivan Mrak 60 letnico, odkar službuje kot orgauist in cerkovnik po raznih župnijah ljubljanske in mariborske škofije. Blagemu, 78 letnemu starčku, ki je vse »vojo moči vporabil pri cerkvi, naj bode Bog plačnik za njegovo trudapolno delo! d Enajst občin opustošila toča. Dne 2. maja zvečer je silno neurje b točo ugonobilo do malega vse pridelke v občinah v okolici Frama, Poljskave, Pragerskega in Rač. Prizadetih je 11 velikih občin. Rž in pšenica je tako steptana v tla, da se še kositi ne da. Poslanci SLS so storili potrebne korake, da se hudo prizadetim gre na roko. d Pozor I V več krajih po Sloveniji se |e zglasil ruski begunec »Kozakove. Pripovedoval je ljudem, da ima veleposestvo v okolici Petrova in da kupčuje z živino. Pri tem pa končno odide po dobri pogostitvi in ukrade, kar mu pač prija. Do sedaj se je že prijavilo več kot 25 strank, katere jo ta podjeten mož na ta način ogoljufal za pogostitev in za manjša posojila, katera je dobil pod pretvezo, da nima drobiža. d Usodna neprevidnost. Delavec pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani Anton Kokalj se je peljal iz Ljubljane v Veliko vas pri Litiji. Med vožnjo se je naslonil na še ne popolnoma zaprta vrata vagona. Na ovinku so se vrata sunkoma odprla in Kokalj je padel iz vlaka. Dobil je pri padcu tako težke poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnico. d Grozen roparski napail sredi Belgra-da. Dne 4. t. m. zjutraj okolu pol 7. ure so slišali mimoidoči iz menjalnice Hajina S. Medme v Kolarčevi ulici v Belgradu grozen krik. Takoj nato je planil iz menjalnice mlad lant, ves oškropljen s krvjo. Bil je kakor brez uma. V eni roki je držal krvav železen drog, v drugi pa kup bankovcev. Slučajno so tisti hip prišli mimo trije orožniki, ki so se takoj vrgli na mladega moškega. Le-ta se je besno branil ln šele s pomočjo drugih ljudi se je posrečilo, da so ga obvladali in zvezali ter odvedli na policijo. V tem so drugi pohiteli v menjalnico, kjer se jim je nudil strašen prizor: Poleg odprte blagajne je ležal v luži krvi poslovodja menjalnice Geršon Mošič. Iz glave mu je lila kri in le iz stresljajev se je videlo, da Se živi. Jasno je bilo na prvi pogled, da se je bil Izvršil drzen roparski napad. Napadalec je priznal in podal obširno izpoved. Piše ee Vasilije Teodorov Korješov, 22 letni ruski begunec, bivši dijak in Wranglo-vec. Poslovodjo Mošiča so pripeljail v bolnišnico. Njegove rane bo težke, vendar ne brezpogojno smrtne. Junak krščanske ljubezni do bližnjega. »Oservatore Romano« poroča, da je v Tu-cundubi (Para) v Braziliji po dolgem, junaškem mučeništvu umrl apostol gobavih: ka-pucin p. Daniel da Samarate. P. Daniel je nad 25 let deloval v braziljiskih misijonih. L. 1908. Je med gobavci nalezel to strašno bolezen tudi sam ln ji sedaj podlegel. Zadnjih 10 let Je živel popolnoma ločeno od drugih ljudi, celo od lastnih sobratov, posvečujoč so popolnoma strežbi gobavcev v tocundubekem lazaretu blizu Belema, kjer fe tudi umrl. Ko se ie prvič javila na piem bolezen, je bil star šele 87 let in njegovi predstojniki so ga nemudoma poslali v Italijo, da bi ta in dobil vso pomoč, ki jo premore medicinska veda. Toda zdravniki bo izjavili, da je vsak pomoč izključena. P. Daniel se je nato napotil nazaj v Brazilijo, na potu pa je obiskal .Lurd. Tam jo molil: »Gospod, ako hočeš, me moreš ozdraviti.« Tedaj mu je odgovoril v notranjosti skrivnosten glas: »Nočem, pojdi v miru! Imel boš drugo milost in tvoja bolezen bo v večjo čast božjo in v največji blagor tvoje duše.« Od tega trenotka se je p. Daniel odrekel vsaki želji po ozdravljenju in se s pravo frančiškansko radostjo posvetil službi v čast lx)£jo. Predstojniki so ga hoteli poslati v zavod za gobavce v Pernambucu, kjer je razvito cvetoče duhovno- življenje, kar bi bilo nesrečniku gotovo v veliko olajšavo. Toda p. Daniel jo vedel za drugo go-bavsko naselbino v Tocundubi, kjer so bile duše še bolj bolne nego telesa, kjer so nesrečniki namesto molili, preklinjali, kjer je bila razpasena skrajna nenravnost. Tu je hotel p. Daniel delnti in umreti. Njegovi predstojniki so na njegovo željo pristali in ga poslali med gobavce v Tocundubi kot kapelana. Gobavci so ga sprejeli naravnost sovražno. Celo umirajoči so odbijali vsako versko pomoč. Le tod in tam se je dobil kak gobavec, ki je še ohranil nekaj dobrega v srcu ter je duhovniku skrivaj naznanjal umirajoče, katerim bi se mogel približati. V takih razmerah je delal p. Daniel osem mesecev. Na sv. noč 1914 je bilo prvič videti nekaj gobavcev pri polnočnici. S tem je bil led prebit. Plameneča patrova ljubezen, njegova neomajna krotkost in dobrota so polagoma omečile tudi najtrša srca in prejšnje bivališče prokletih se je izpremenilo v miren in svet krščanski dom. Tekom sedmih let je p. Daniel podelil osem tisoč sv. obhajil, imel osemsto pridig, podelil šeststo poslednjih sv. olj in blagoslovil petintrideset zakonov. Telesa so propadala, a duše so se razcvetale. To je bila tolažba p, Daniela. Vse, kar jo bilo živega okoli njega, v vseh sedemdesetih celicah lazareta je videl samo strašno razjede na človeška telesa. Njegovo lastno telo je živo razpadalo: ušesa ognjeno rdeča, nos razjeden, oči gnojne; na rokah je imel le še zadnje člene palcev in oba kazalca; ostalo telo je bilo, i:'.vzemši prste na nogah, ena sama strašna gnojna rana. Izmed čutov mu je ostal le še sluh. Trpel je strašne bolečine. Kljub temu je bil vedno potrpežljiv, vedno je hvalil Boga, da ga je obla-godaril s tako boleznijo. Dne 25. marca t. 1. je praznoval svojo mašniško 25 letnico, ob tej priliki mu je poslal sv. oče Pij XI. ljubeznivo pismo. Smrt je našla p. Daniela takorekoč v strelskem jarku. Kajti dokler je mogel slišati gorje okoli sebe, dokler je mogel dvigati roko v blagoslov, dokler mu je utripalo sroe, da je mogel ljubiti svoje nesrečne brate v trpljenju, ni nehal izvrševati svojega duhovniškega poslanstva. Umrl je izčrpan do poslednje sile. Mučenik-svetnik, junak ljubezni do bližnjega, kakor jih rodi le krščanstvo. Njegovemu spominu se klanja tudi veri sovražno časopisje. — Brezverska »Domovina« seveda bo še nadalje sramotila katoliško vero ter lagala, da ne napravi niti enega socialnega dela. — Primerjajmo pa s tem patrom-junakom orjunce, ki jih liberalno časopisje proslav-Ija kot mučenike! MED BRATI IN SESTRAMI. Dr. Besednjak v borbi za pravice svo-Jih in naših primorskih bratov. Na seji rimskega parlamenta, 4. t. m. je prvič na. stopil slovenski poslanec dr. Besednjak. Računajoč s položajem, je moral govorili zelo zmerno in z velikim samozatajesinjem. V brk je povedal celemu parlamentu, da ogromna večina Italijanov ne poana vprašanj ln potreb sloven. in hrv. manjšine, čeprav so vsa ta vprašanja v prav tesni zvezi z življenjskimi interesi Italija Ce si hoče italijanska politika pride.) iti. rešeni fine simpatije slov. in hrvV (naroda, potein je zanjo v prvi vrsti potrebno, da se čim bližje upozna z duševnostjo naAega ljudstva. Ministrski predsednik Mussoiini je sam osebno pred volitvami zagotovil za slovansko • volivce popolno svobodo, toda poedine krajevne oblasti na Goriškem in v Istri so v najostrejšem nasprotju s f' m zagotovilom dopuščale najgrša nasilja, ki so zahtevale obžalovanja vredne žrtve. (Po teh besedah jo nastal na desni strani z! 0bčinskam spisku«, ki ae vsako leto po korekturi pošlje županstvu, ki vam izroči ratni rasporaflt, iz katerega jo razvidno kam pridoljenl. Kar se tiče orožnih val' določi vojni zakon, da se »mejo voja- obveaniki vsako leto porivali na vei-banjf» i« sicer: 1.) dokler traja njih obveza pri operativni vojski in mornarici do štiri tedne na leto ki 2.) dokler traja obveza pri rezervni vojski in mornaric, do dva tedna na leto. Razume se, da ste tudi ob evontuelni mobilizaciji lahko vpoklicani. Vprašanje. Lansko leto sem bil potrjen. Ker som gimnazijski dijak, se mi je nastop vojaške idužibe preložil do dovrši Ivo štv. "j. Bral sem v »Domoljubu«, da so morajo dijaki vsako leto meseca maja zasiti za odgoditev vojaško službe. Ali je ta naredba še v veljavi? T. B. F. Odgovor. Po naredbi, ki je veljala do najnovejšega Saša, so morali vojaiki obvezniki, ki so uživali kakšno ugodnost (n. pr. Id so bili oproščeni vojaškega službovanja), v s« ko leto ponovno dokazati, da imajo še pravico do te ugodnosti. Tako so mer al i dijaki, ki jim je bil nastop vojaške Slu-Ibe preložen, vsako leto meseca maja predložiti vojnemu okrožnemu poveljstvu potrdilo ravnateljstva, da so res še dijaki. Prod kratkim pa jo izšla v tej zadevi nova naredba ki določa, da morajo županstva v sporazumi; z občinskimi svetovalci vsako leto uradoma poročati o eventuelnih spremembah pravice vojaških obveznikov de uživanja vojaških olajšav. d Prisoja vojaških obveznikov. Poročali smo žo v »Domoljubu«, da je ministrstvo vojne in mornarice odredilo splošno prisego vseli vojaških obveznikov, rojenih od 1. 1903. pa do vštetega leta 1874, torej do 50 lotne starostne dobe. O tem so bila obveščena županstva (z dopisom ljubljanskega vojnega okruga z dne 15. maja 1924 pov. br. 2334). Določeno je bilo, da bo to zaprisega-nje na dan rekrutovanja tam, kjer bo rekru-tovanje, ali kakor se pravi po naše: vojaški nabor. Vihar ogorčenja je nastal po deželi zaradi te nove modrosti vojaške uprave — v Belgradu seveda. Kaj bi pomenila ta ne-zmiselna novotarija za naše može v današnjih siabih časih, ko marsikateri nima niti za sol m tobak, bo pač razumel vsak tepec, le ne tisti, ki izdaja take odredbe. Koliko nepotrebenih izdatkov bi nastalo tisočem in tisočem vojaških obveznikov, če bi morali po nepotrebnem zapravljati denar, ki ga drugje tako krvavo potrebujejo. In tu bi šlo na stolisoče! Koliko bi bilo pa še jeze, klet-Vuie> če zamude časa sploh ne vpoštevamo. Prejeli smo nešteto ogorčenih protestov, in gotovo jih je prejela tudi centralna ylada belgrajska proti odredbi proti priseganj a. Kakor smo sedaj zvedeli, se je vojaška uprava vendarle zadnji trenutek — Pač vsled protestov v javnosti — premislila, ko so je menda pogledala v čarobno ogledalo svoje modrosti, in preklicala svojo od-rorH o, da torej zapriseganjo starejših letakom odpade. Hvalili je za to ne bomo, ker Jo lo popravila neumnost, pač pa priporočamo vojaški upravi, da naj takih nespar PDUTlCni • 2HPISKI jm ZAUPNIKI — POZOR! 1.) Ali je poskrbljeno, da bodo vsi naši na volišču? 2.) Opozorite vse, naj gredo volit žo dopoldne I 3.) Poročajte takoj o izidu I Število za vsako listo oddanih glasov in število izvoljenih! p Volivci novomeškega okraja pozor! AH ste poučeni o razporedbi skrinjic na volišču. Zapomnite dobro, da so našo skrinjice prve v občinah: Dvor, Hinje, Mirna, Mirna peč, Št. Peter, Prečna, Toplice, Velika Loka in Žužemberk. — Skrinjica SLS v Zagradcu je druga, v Trebnjem t re t j a. — V Ajdovcu je naša prva in druga skrinjica. — Naše zaupnike prosi-; mo, da one volivce, ki ne bodo brali tega opozorila, pouče, da bodo že pred volitvijo vedeli, kitera skrinjica je naša. — Volitve bodo v nedeljo 29. junija t. 1. od 8. ure zjutraj do 5. ure popoidne. Kraj, kjer se bodo ! volitve vršile, bo v večini občin tam, kot pri lanskih skupščinkih volitvah. VRH NIC ANI! NAŠA SKRINJICA JE P P, V A! VSI NA VOLIŠČE! p Program sedanje vlade. Ljuba Davidovič je govoril na zboru zaupnikov demokratske strank•» v Belgradu. Med drugim je povedal to-le zanimivost: Ko sem se pogajal s Pašičem za sestavo vlade, mi je on dejal: Mi smo proti sporazumu. Poskusili bomo s silo in čo s silo ne bo šlo — v kar dvomim — naj gredo Slovenci in Hrvati, kamor hočejo.« To je torej program vele-srba centralista g. Pašiča in dr. Žerjav ga je s svojo Orjuno takoj začel izvajati v Trbovljah in v Ljubljani. p Pašičev politični program. Prišli so kot bratje v hišo in so bili prijazno sprejeti. Ko so videli vse bogastvo, so se vrgli na domače in jih popolnoma oropali. Nato so jih neoborožene do mrtvega pretepu, hišo pa prodali tujim razbojnikom. p Davidovičev program. Na omenjenem shodu pa je rekel Davidovič: Mi Srbi nikdar ne bomo dopustili, da bi se ua tak način nastopalo proti našim bratom. Smo za sporazum in ker jo za sporazum celokupno prebivalstvo Srbije, Hrvatske in Slovenije, razen izdajic in zagrizenih sebične-žev, bo do njega tudi prišlo, četudi je današnje stanje tako, da se moramo bati ta obstoj ujedinjene države sploh. V takem kritičnem položaju smo poslali brzojavni poziv kralju in mi se bomo borili proti vsakemu do končne zmage volje srbskega, hrvatskega in slovenskega ljudstva.« p Za velikega župana v Ljubljani je imenovan dr. Baltič, v Mariboru dr. Pirk-maier, oba orodje v rokah dr. Žerjava. p Razpust ljubljanskega občinskega sveta. Novi ljubljanski veliki župan dr. Baltič je na povelje dr. Žerjava na lastno roko brez vednosti ministrstva razpustil _____iin—m na ii i n—ni m— m i—na n m i-------- j* mmmmmmmmmt — «ii»'u«w.imbj»»>k««" metnih odredb več ne izdaja in ne razburja po nepotrebnem javnosti, ker je v današnjih Saših razburjenj že itak več kot preveč. ljubljanski občinski svet. Vzrok je, ker j« ljubljanski župan branil avtonomijo ljubljanske občine in ker bi liberalne bank« rade zopet prišle do vsega denarja Mostn« hranilnice. Za vzrok razpustitve navaja odlok, da se v ljubljanskem občinskem svetu kažejo stremljenja, ki so proti javnemu redu in javni varnosti. Ta razlog navaja vlada ob času, ko sama trpi, da oborožene tolpe Orjuncev nemoteno ia pod vladnim okriljem delajo nasilja, grozijo z umori in na vse strani merijo s ka-rabinkami, p Rsešč se sedaj mudi v Moskvi. Belgrajska vlada se radi tega peča z mislijo, da bi razpustila Radičevo stranko. p Nm večerji so bili prejšnji teden prt kralju na Bledu notranji minister dr. Sr-skič, ministrski tajnik Vilder in dr. Žerjav. Ostali so pri kraljevi mizi do enajstih. p Grda hinavščina. Zadnja »Domovina« piše: Po ustavi so vsem plemenom in vsem stanovom zasigurane enake pravic« in enake dolžnosti brez predpravic. — Re« bi moralo po ustavi veljati tako, dejansko pa za Slovence dosiej so ni veljalo in na volja. Poglejmo samo Orjuno, za katero Domovina nima primernih besed hvale in poveličevanja. Ali nima ravno Organizacija jugoslovanskih nacionalistov eno naj-koruptneiših predpravic, katere druge organizacije nimajo, namreč da smejo njeni člani imeti in nositi orožje. Kakšni grdi nameni tiče za vsem tem, ve najbolj Domo-vina sama. Še navaden človek (kaj sel« organizacija) danes legalnim potom težka pride do orožnega lista. Naj nam le pove Domovina, v čem je utemeljena ta pred-pravica Orjune. Sedanji režim korupcije io nasilja je v zavesti svoje moralne slabosti oborožil fašistične bande, da se ž njihovo pomočjo obdrži na vrhu. Pa se ne bo! To je naš odgovor, katerega naj si zapomni Domovina! , p Dr. Ivan Šusteršičev list Ljudski tednik se je postavil na stran Orjune in jo vneto proslavlja. • Popolnoma varno naložite svoj denar pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. ki se |e PRESELILA iz hiše UrSulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkv« » lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI ceatl pole* hotela «UNION«. — Hranilne vlog« se obrestujej« 0€l|l30ljŠtie-mokratstvo« in ne za svojo »samostojnost«, postali ravnatelj kraiijkke gimnazij« preko 1'avovčevega oeUa v liritofu, ki jim od vekov strašilu do.'iro dene iu so strašno ponosni na prijateljstvo s kranjskimi škrici pa do meie-tarja iSresarja z Golce, ki je postal sni ljudskih žuljev i« ebognt, da bi danes bil z ljudstvom, take sorte možje vodijo gospodarsko stranko v lredosljih. »Ni rudno potem, da se jim je le z obljubami grožnjami ln nn koncu še s pre\aro posrečilo dobiti podpise iz gospodarsko listo, tn ni čudno potem, te se taka silikatna lisla »cdaj na vse pinti trga. Poštene moče. ki so bili prevarjeni, je postalo sram te družbe in drug z.a dragim prekliru-jejo svoje podpise. in prav imajo. Pri n*s l>a raste zavest, da se od takih elementov ne damo voditi za nos. Posebno nssiina orjun«, katere udliceii član je tudi nadebudui smrek Kobiiikoviii ata, o**i pravi t mntek odprla oči, da vidimo, kaj lir.merm».ju z ljtr-st\om gotovi prevaranti, ki od ij«dstva živijo, pa proti ljudttvu selajo. 3. junija bomo poAteno pometli s t«ki»il Ijidati. KKANJSKA OKOLICA. Gospodinje kranjske okolice smo se do-govorile, da ob pondetjkili v Kranju ne stopimo v nobeno trgovino, ki je na strani orjuncev iu iu je zagrizeno sokolsk«. Ljudi, ki nam poli n.j« rije j o mladino, ki p.»lrajo \ cie-srbsko viado, ua nas odira z \mIwi hujšimi davki, nt bomo podpirale. Ljudem, katerih čatopisi nas zmerjajo z butci iu ki se norčujejo danzadnem iz naše sv. vere iu naše vernosti, ne bomo nosile dobičkov. Gospodinje kranjske okolice — ne pljuvajmo v lastno skledo in ne redimo gadov na lastnih prs.h. Imamo dovolj lastnih trgovcev in k tem bomo Hodile. ŠLNCUR PRI KRANJU. Krč z Visokega je rekel: »Hočem hiti župan!: (priče na razpolago) 111 si zalo tudi na vse kriplje prizadeva. Menda ito to (udi nekoliko vzrok, da bi se bila pred kratkim s Cvetom skoro stepla. da jih niso z veliko težavo pomirili. Seveda, Cvet jc ludi kandidat za župana, kakor se govori! Kaj bo pa s Kovačem? To so težave! Neki hudomušen človek je svetoval takole: Krč naj ostane še za r.aprej Pašic. ker to jc precej hujša zverina kot župan. Cvet naj poslane veliki župan, Kovač naj bo bolj ta mali župan, ta pravi župan pa naj osta- žiti: a) nravstveno spričevalo pristojnega županstva; b) izpričevalo državnega zdravnika; c) krstni list; č) šolsko izpričevalo; d) vojaško listino, in c) pri nedoletnih roditeljsko ali varuško dovolilo. Priloge a), b) in e) morajo biti najnovejšega datuma in kolkovane z 20 Din, c) z 10 Din, č) s 5 do 30 Din ozir. kot priloga 2 Din, dočim so originalne vojaške listine kolka prosie. n Izgubila jo na binkoštno nedeljo neka o seba okrog 000 kron v knjižici »Večna molitev« Pošjeni najditelj se prosi, naj pošlje denar v fa-rovž na Vrhpolje, pošta Moravče, Gorenjsko. d Dekle popolnoma slepo, brez staršev, želi vsaj par tednov počitnic, in sicer kje na deželi. Zato se potom časopisa obrača z uljudno prošnjo do vseh blagih kmetskih družin. Kdor jo sprejme, naj piše na Ivan Vodiškar, Zadobrova 13, p. D. M. v Polju pri Ljubljani ne šo za naprej žar lar Železnikov. Pa ulo M strun! Ljudje, ali res ne izprevidite, kako se par ljudi igra r občinskimi interesi? ah naj j, ta n*jrej komandir* našo občino »»griirn liberalec iu fcerjavoTf« teU »nikar? Ako tmaga Krteva li. eia, bo ta ili duh ktkor doslej po »»vodilih žer-javovili sejal seme razdora in sovraiiv* uicii \rM(! občinskih odbornikov. Mi hočemo miru, ne pa sovraštva, zal« pa proč od občine s takimi ljudmi, kakor sia Krč in Žele/nikar! Kaj je naredil u j>c. lezaiknr pred j>ar dnevi i nekim robnem? pre. govoril ga je. da sc je pustil zapisali na Kirevo listo, t si je bil vpisan že na drugi listi C bogi človek, ki ni vedel, da se (o ne sme, je moral zaio plačali visoLo denarno kazen in je isgubil volilno pravico. Teko dela ta človek z ljudmi! Ali preskrbljeno jc, da l>o o lej stvari govorili .«e drhtim pravdnitlvo; kajti kaznovan mora biti pravi kri. voc, no pa nedolžni volivec, ki se jc d»I zapeljali. Volivci! Maše geslo je: mož od občine s takimi ljudmi! Hočemo v občinskem odboru mirno sodelovanje vseh slanov brez hnjskanja in sovraštva, Kdor je za to. ho volil SLS. Naša skrinjica je prvi in četrta? V orjunski bilki v Irbovijah po nedolžnem ustreljeni rudar Ivan Rozina, star G8 'et. Ll'2R PRI OLšEVKl-. Pri nas se lažejo Krtovi pristaši, (Ia vsa duhov št iua ur/.i s Ivrii-ui tu njegovo limiti. Da IiijjH videli, volivci, kako debela laz je to: ua I i—< • sta dva duhovnika, na Krče vi pa nobenega. H takimi ljudmi si ho Hlebec malo pomagal. Ln-žarii i ga uo bomo volili, ga predobro puzmtnio -•« od takrat, ko je bil pri gasilcih. Mi bomo vsi volili Slovensko ljudsko stranko, ker so na nje« listi možje iz našo vasi, ki jim boij zaupamo liker pa Hlebcu. Naša skrinjica je četrla. DOBROVA PRI LJUBLJANI. Dne t), junija so imeli tudi pri nas samoslnji" shod. Naš krčmar iz Brezovice jo rohnel proti klc-rikalcein, da so oni davke vpeljali, da pa hod" sa! mostojneži jih odpravili ter žandarje itd. Ubog1 ljudje, ki takim bedarijam nasedajo. Siccr »o p« poslušalci ta shod bolj za šalo imeli in jc bil l|l(" hitro končan. ŠKOt'LIAN PRI MOKRONOGU. Po prizadevanju našega poslanca Sušnika sf dobili s 1. junijem vsakdanjo poštno zvezo z JI«" kronogom. Gosp. poslancu se za Irud in pri/"''ct nje najlepše zahvaljujemo. — Občinske voliive našo občino bodo v nedeljo 13. julija. K,,U!!IJ'L list je že lagal, da jc naša stranka prosila za K° promisno li^to. V rcsnici jc pa samostojna slr;".'.j' predlagala kompromis ler nam milostno po»" par odbornikov, ki so jih sami — seveda p» V jem okusu —določili. Ker pa hoče naša sirain neodvisno delovati, jo odklonila ponudbo in M vložila listo. Žrel) jo odločil, da bo naša sKrl"L druga. Naši možje volivci, vrzite na dan toii kroglico v drugo skrinjico! HTTDO PEI RAPOMLJU. jv'a prrtiik vnebebod* J« nt!ca*'fU g, ipv«« junmft w Ljubljane, pri iu xtinStv« tantev ta d«kl»i', menda na sohteve g. Petre Bojen, tog, da t„ noobbodue potrebne t» draitv«, kar dru4» vprafcj*« Pet«, »»kal na oiushI prosvetnega dru£{r»*, katere J* čl.ta je &/J, predno je postal navdušen »sokoli la nredlijsK. STANGA F al LITIJO. Dolgo vrsto let jo prt »m paleta! orj*»W Cvek luval proti g župnika 1» delal nomlre ljudmi, enkrat (lota 1011.) J« eelo n»mm«»«l zahrbtno »fes'1 '»P«nj!tl trebeljevake ob*!««, kar tmi i* pravočasne preprečil raj jI i>režg«n)sM župnik .T.iil-ft. med vojsko j* dobavljal živino «a orar t.iko pristransko, da J« zamižal« pred hlevi svojih ljubljencev, ki »o m* v zahvalo voslll žit«, pri revivl"( ca. Iti »« niso mogli »odkuuitl«, »I bilo milosti leseni I«1« »• oddahnili, k« jo oilžc! nn Prednja, vedeli pa smo vntiprel, d« b«, fl") oblekel ovčjo obleko, v srcu pa bo o«U)» vil«* narava. In res. Z njemu laatne prllltnjoDoat-t« «! je »nal pridobiti srca nekaterih mlndib neras-'smU:1! $«npodarjcv, ki naj bl ma u?ladlll eteso de županskega stftlč«. ln začelo se Jo spletkarltl pr-vtl vzoroot«'« županu Galetu s grdimi lažmi, končna ho no i1-*«:!! a samostojne*! in nastopili proti svojemu žiinslk-i Tudi k mir* so prišli po podpis«, iia 5« nikdr.r is ni dI'ič« tz naših mol tako nort-a flclal, kot «o to stsrlll CveVovi agitatorji v sedanjem rol'Ti!?r! 1>o)s. Cvek n«* Se vedno p» strani gleda, ker p* rabi ua«ib gUao-. }» sprejel nekaj naših mol na lir*-«, vjls^nl j»a »• na meata, kj*r m> bodo izpiljen!, sanin, ds bl fttangarj! ostali brez zastopstvi t občinskem odbora. Prva meita se li rnsrtelill Volavaljel. KI smo p* sposuall pravar«, lato bomo volili zo^l Oaleta, nadih mol os se ■iop)^ sto- Po Paagreti ln Spanu nani stunostojeel Cvo.k žttparll no bo. DOKVOVA PRI LJUIU^TANI. Dno a junija Je Imela volilni shod «a občinsko rolitv«. 0. dr. J. Brej« J» v dveornom govoru poja»rll delovanje 81J5 v polni dvoraai i2ubr%žoT»lno(r« druStv*, med navdojSnaim odobra-ranjom navioilh volileev. Na shod sla priJIa tadl no.ilra 2 druRih U»j'.datnih list. Medklle deme-krata Glavji, „ eMti4. j, govornik teme- ljito savrnil, tako, da Glavič nI več čakal nadall-["" '"ajanj ter Jo s samostojnečoma hitro odknrtl ia shoda bilo paj provročel Imamo 8 kandidatno lista. I. SIJH, Ji. delavska, III. samostojna. Seveda k« samostojni c svojim pravim imenom ne tipajo na svetlo, ampak kot gospodarska stranka, thn-rl delavci, ki se dale tako sa nos voditi same-stojnpiem ln demokratom. Zvesali ee se 1 njimi po demokratih. Z njihovi*, glasovi bi samostoj-ne« radi prtSH na krmil«, ker dobro vede, da sami tomcljiti, propadejo. Delaveil Ali se res ta »»dote spametovali Pomagate le v drnglč svojim največjim nasprotnikom, namesto, da s e oklenete Mino pnjat(,]ji( lislot. Ker so pa sačell med delavstvom, k* "or tndi kmeti i agitacijo, volite naio lista, nato P delavska, opoiarjjimo v prvi vrsti delavee, da «1 si* i ogledajo to Halo, katera že mesee dni '"'VI po obžini kot delavska lista. Na prvo mesta vahnka« so dali moia, sa katerega bi na vse ™a, asnanl stari samostojno!! in najvejjl po-MstaUij r občini, kateri so po veČini kandidirali L! Zu'lniih "finskih volitvah kot najiagrlseuejii >,f, ' in a tom sovražniki delavstva na v "f rami! samostojne kmetske stranke. Med ajlml niinl , mo*- kl J« P^d ln med vojno selo po-I)e 1,„ I'l0,'ul PiaSamoi jas, ali se fie spominjate, kdo k pisal v svojem glasil«, ia dela vel arema!« toa« defaja, ter da Irnaje prevel nlaUf - Kdo? --samostojna kmetska stranka Ls njeai »vesti prt-»tail, kateri sedaj vpijejo, Usta Je delavsk.v Bliiil se, da ie »nrinj delavstva gr»»ljn, da k.J»» ims b» i nji nI velil, bo strici b 8tareto»» tovara«, Pr*^ tako agltirijj vai svarimo, drngt*» beose ■teriU korake na m prodajnem mestu. Dalje s« slUi, da če nvttr.j«, bode vsako nedelj* ps esatil-ttJ-h eodba in p!«s ter, da bodo inilall doklado ni vino. Mar mlalltA, bode potem vino conej?«? Nel Vsemlle si ta iglert občin«, kjer nimajo eV ilaskik dnklad, le gostilničar ima vol debltfe«! Deia.el in ki.ietje! Kadar pridejo sopot k vara s aciUtljoi volite n-io delavuko listo, jih vpraAej'«, kak«ea prodam saalopa njihova? Jm«o Je, rta o« bodote dobili pravega odpovora! Z»;o Jim pokaJIte vrat^ 2S. Junij* pa vrsii. kroglice v skrinjico ČJL3. OBČINSKE VOLITVI NA 3EŽIC1- Volivci, snotie in fantje! V nedeljo 15. junija boste s kroglicami odločili, kdo naj 3 leta votli občinsko gospodarstvo. V vuiih rokah je, da preprečite ntik«jie> tuKajSujih liberalcev Hvas*j« la drugih, ki nameravajo, ie dobe večino, s občinski!« denarjem podpirati nasprotnike iu »a občinske atroiko stdad sokaltki dom V važlk rokah je, da preprečite da vam ne bodo liber»)M ln socialisti ob novem leta sonet naiosill oličLitki davek na zoniljiiča ia ohrt, kl so ga naii mcije po totkem bejn odpravili. V vaSlh rokah je, da ne bodo sa občinski denar, ki je val denar, nekateri liberalci brus dela livelL Ali veste, da govore, da njihov čitpan, če dobe večino, ne bo zastonj delal, anijiak ga bodo i vašim denarjem dobro plačali. Ali veste, da nameravajo nastaviti, če dobe večino, Se dobro plačasegt tajnika? Ali veste, da so redke občine, v katerih se f?«sp»dari tJ\ko poceni in poiteno, kakor pri nn«, ko Je občlra v n&llh rokah, Ali hočete imeti sa iiiptiv* letafcuJcnega trgovskega pomočnika? AH pr. socialista Jakopiča, ki se je sveial s pretop K podjetniku Iv Kožuhu. (1. Žerovnik nas j« prosil, naj pojasnimo, da je izplačal teh 5000 K glasom •klopa občinskega odbora. begunje pri cerknici. Zadnjo majnikovo nedeljo je dobila podružnica llczuljak tri nove bronasto zvonove. — Dne 15. junija nas čaka topel lopa in tanimiva slovesnost. Starotrško orlovsko okrožjo napravi na prijavnem Kožljcku celodnevno orlovsko prireditev. Začno so ob 10 dopoldne s cerkvenim govorom. St. maša bo na prostem. Govorila bosta dva govornika li Ljubljane, igrala bo godba iz Logatca, telovadili trn bodo Orli in Orlico iz cele cerkniško deknnijo. V ,i domačini, kakor tudi okoličani ste prijazno vabljeni. No bo vam žal, ako pridete. ŠMARJETA. V naši občini nastopi prvič gospodarska slrau-ki si nn upa s pravim imenom na dan. To ni r.ic drugega kot Žcrjavova stranka, ki pomaga sedaj v lielgrailu Pašiču praznili državne blagajno na račuu žuljev našega ljudstva. Kandidatno lislo te stranko jo skrpucal tukajšnji gostilničar Karlovšck ia sicer s šnopsem in goljufijami. Na lislo jo nabral nekoliko nočnih razgrajačev in zraven premotil par poštenih mož, ki pa hudo gotovo, ko spoznajo svojo zmoto in namene te stranke, svojo podpise preklicali. To namreč pričakujejo od njih vsi pošteni občani. Karlovšck naj so pa nikar nad tein ne razburja, kajti mi imamo dokaze, da dobiva vsa navodila od Žerjavovega zaupnika is Novega mesta. šmartno pri litiji. V nedeljo, dne 15. junija po prvi sv. maši se bo vršilo Teliko zadružno predavanje v Društvenem domu. Predaval bo g. llorc iz Kamnika. Ker ima ravno uredili zadružne prostore uredimo tudi ■adružuo misel Zatoraj se vsi zadružniki vabite, da so zborovanja udeležile. RIBNICA. Sicer nimamo navade drugače mislečih ljudi •sehno omenjati, ako niso v javnosti preglasni, o trgovcu Miklavcu, ki trguje v liukovčanovi hiši r Ribnici, pa moramo v pouk našim ljudem vendarle nekaj zabeležiti. Ob priliki obžalovanja vred-nih trboveljskih žrlev so je ta možakar razkoračil ? najeti prodajalni nad Jugoslovansko tiskarno, češ da pri nji samo duhovniki bogate, nad oštarijami, ki da jih v Ljubljani vodijo župniki, nad kletjo, v kateri da ljubljanski škol prodaja vino, nad nebesi, ki da jih ni, in nad starim Bogom, o katerem je dejal, da ga bodo dejali liberalci v špirit, in bo »rišel nov Bog, ki bo liberalcem bolj naklonjen, kakor jo bil stari. Naj iz tega naši ljudjo izprevi-dijo, kako se liberalnim objestnežem predobro godi la kako visoko tega njih izobrazba. Ni čudno, ako tt ljudje pitajo vaščane i bntci, ker hodijo v nji-kove trgovine poslušat tako neslanosti. Ljudje božji, t Plrkovičevi, Oniievi in Novakovi trgovini nikoli M »ujete takih stvari. Pustite t snim iludl Mi-jUavčevega koTa, pa bodo kmalu sami ia — t V ŠMARJE POD LJUBLJANO. V naši občini so ta občinske volitve vložene tri kandidatne lislo, Slovenska ljudska stranka, Narodna delavska lista in Narodna kmetska stranka (kakor da no hi ljudstvo bilo narodno!). Zanima nas posebno sadnja. Samostojneži io propadli in love se sedaj «a Žerjavov Irak. Svoje prave barve ae upajo pokazati, ker vedo, da bi jih spoznal vsakdo, če bi nastopili pod svojim pravim imenom. Za lo stranko ae je prišel na liinkoštnl ponedeljek poganjat Macon ii Ljubljano. Mi lega moža dobro poznamo, je tajnik volesrbsk« demokratsko stranke, t. j. tiste stranke, ki js naj Slovence ie tolikokrat izdala. Kdor hoče, da ga bo balkanski jarem šo bolj gulil, naj kar voli s to stranko. Komur ni svetovati, mu ni pomagati. Rudolfa Ponipeja, našega postajnega odpravnika, pa že itak vsi poznate. t'n bi rad komandiral vso Šmarsko občino. Volile! bodo v nedeljo povedali, ali hočejo res bili njegovi hlapci. Kar nas jo zavednih, ras tak možakar ne bo komandiral Vsak naš voliloe bo šel v nedeljo samozavestno na volišče in volil SLS, ki nas vodi v boj za slovensko avtonomijo. Njena skrinjica v naši občini je druga. GROSUPLJE. Samostojneži kandidirajo pri nas na prvem mestu Jožefa Kadunea (Podježar), ki jo v svoji omahljiiosti žo po zadnjih voluvah izročil občinsko gospodarstvo samoslojueženi v roko, da so delali z občino kakor siiaia z mehom. Kdor liočo na občini kimoTcev namesto mož, tisli naj veli s samostojneži. Kdor pa hoče, da bo v občini red in da bo ludi ua Grosupljem prišla do veljavo misel avtonomije, za katero se v teh dneh tudi pri občinskih volitvah bori ves slovenski narod, bo pa volil našo avtonomistično stranko. Slišimo, da hočejo na Grosupljem liberalci ustanovili Sokola. Tisti starši, ki hočejo, da njih otroci postanejo srbski hlapci in sovražniki Tore, naj vpišejo svojo otroke v to društvo. Drugi naj bodo tem potom opozorjeni. JlllKLOSTLR. V sredo dne 4. junija 1921 s« ruhill tukajšnjega piovizorja, in to radi do sedaj še neplačanega zvona, katerega so nekateri jurklošterski bahavi in širokoustneži pustili z veliko slovesnostjo obesiti ler ga dnevno radi poslušajo. Tukajšnji gospod je izgubil radi tega nesrečnega zvona že svojo lepo posestvo — a 4. junija so mu vzeli še kravo, svinje in pohištvo. V zahvalo za njegovo dobrosrčnost so ga pa hodili gotovi hinavci ohrekovat tla morodajne krajo in ga dnevno opravljajo ua vse p rele gol Za vsako malenkost stavijo igro m ne, neopravičene račune — ter skrbe le za to, kako bi na račun cerkve in ubogega duhovna obogateli. Neki posestnik na Voluš, ki so šteje za bogatina ter obdelava drugo s priimkom »berač« — jo bil celo tako umazan, da je zahteval še tistih ubogih 100 Din nazaj, ki jih jc podaril za zvon. Ta in pa vsi tisli farizeji so zakrivili. da je bil današnjega dne ubogi g. provizor zarobljen. Sramota za vso jurkloštersko dolino, zla-sli pa za one skopušne mogotec, ki poslušajo dnevno glas neplačanega zvona,"ter gledajo mirno, kako rubijo njihovega dušnega pastirja. H0TLDRŠICA. Neizprosna smrt jo ugrabila iz zavedne krščanske hiše vzornega in ljubkega 13 letnega Ivana Albreht. Pokojni je bil za svoja mlada leta nenavadno duševnu in telesno razvil. Bolehal je žo dalje čnsa, na Vncbohod pa je nagloma po prejetju sv. zakramentov izdihnil. Pogreb jo bil iclo gin-Ijiv in veličasten. Kot članu Orla so mu izkazali zadnjo časi domači odsek, logaški in vrhniški z zastavami. Med sprevodom jo svirala orlovska godba iz Logatca in pevci so mu nn grobu zapeli tri ža-lostinke. Marsikateremu se jo solzilo oko, ko so polagali poleg, očeta toliko obetajočega njegovega naslednika v prezgodnji grob. Počivaj, dragi Ivan, v miru, žalujoče naj pa potolaži večni Tolažnik. SV. LENART NAD LAŠKIM. Dno 21. junija bomo imeli pri nas občinske volitvo. To pot nastopijo dve stranki: SLS in SKS. Naj so naši volivci zavedajo svoje dolžnosti v tein, da nobeden nc izostane in da vsi oddajo svoj glas 8L8, koje skrinjica bo na prvem mestu. S tem bo naše ljudstvo pokazalo, da razumeva sedanji položaj. Za naše nasprotnike se trudi pri nas celj orjuna, eden po številu in ta eclo tak, ki ima '.d-gojo našo mladine v svojih rokah. Pač lepa bodočnost se nam obeta. Na nasprotni kandidatni Usti č i tam o imena treh od ene hiše. katere so pridobili ia svoj namen g peskom. Mi pa vsi, ki , ne damo slepiti i nobeno obljubo se udeleži,,,. polnoštcvilno ln oddamo svoj glas SLS. VRHNIKA. V gostilniški sobi sedi deseterica rosno I1)enih mož. Na licih in kretnjah je poznati važnost trenutka: občinsko volitve. Pa povzame besodo g. Dorčo: »Gospodje! Največji škandal je, da ima kle! riknlnl župan denar v hranilnici. Ko som bil j;,, tupan, gospodje, jo bila občinska blagajna prazna. In zalo sem jema denar na posodo proti dobrim obrestim pri naši liberalni hranilnici, katere ilc|. ničarji smo po večini vsi. Gospodje, ja» smatram, da je največji napredek — kredit. In ko bi 15. ju-nija ljudstvo meni poverilo lo čast, kako z vclikun-skim kreditom bi mi sedaj delali, kajii samo enoletne potrebščino našo šole so trikrat \ eč,i« kol jj stala cela šola. In dalje zagotavljam bratom Pokolom«, da bodo imeii veliko prednost, in »Orjim. cic sc bodo svobodno s znakom in bikovko laliko sprehajali po občinski pisarni. (Pritrjevanje.) Gospodje, zadnjič ste slišali milo tožijo dr. Žerjava, da jo tam, kjer Ljubljanica izvira, vso črn >.' In kremplji klerikalnega zmaja se bližajo že našim vrr.tovom, Iu gospodje, ko bi se nam posrečilo odbili par krempljev, se bi mi oddahnili in žerjav bi zopet podaljšal življenje centralizmu. Gospodje, naš načrt je tule: Mi JDS v boj tuk;>.j v trgu; »Ne-politični gospodarji: zagrabijo kane. in moj veren pajdaš Langol bo z detektivsko pretkanostjo pripeljal lepo šievilu delavskih odbornikov, katero mučimo smatrati kot najboljšo rezervo. Po leni načrlu, gospodje, v neizprosen boj! V tem boju naj V,n spremi.a mogočen Gregorjev duh, kateri temelji na lažeh; eatoraj, gospodje, lagali in še l«i'»ii, Zdravo!r Kot plod tega sestanka je nam prijel v roke letak, kjer se kaniiialsko laže in balia. (lovori o zidavi šole; katero je v resnici liberalni občinski odbor zidal samo vrhniško. Plačal pn jo je, go,.udj8 liberalci, sedanji župan. In one druge šole j" napravil naš občinski odbor. In v načrtu je zidava šolo v Rovkah, seveda s prihranjenem denarjem, kfjti danes na posodo jemati jc precej nevarna reč. In ua koncu lelak milo vabi, naj glasujejo volivci za stranko, katera si želi »Orjttnci:. Kmetje in delavci! Naš odgovor pa je: Na kvaterno nedeljo vržem« krogljico vsi v prvo skrinjic«- NAKLO. I)ne 1 junija jo imel v Naklem shod sam minister Pucelj, a na žalost jo spoznal, da nima v nn i občini nobnega pristaša, saj je prav tisto jutro čital v Slovencu, da jc bila za občinske volitve vložena samo lista SLS. Celo od onih II kroglic pri zadnjih volili ah sc jih je polovice neznanokam iz' guhilo! C'e bi no bili prišli na shod »kmetje« iz Tržiča, znani obrazi s Pristavo in Dupljan in seveda Anke le in Kregljev oče pa Kašlrun z llole. in i) radovednežev od SLS, bi se sploh ne bilo izplačalo govoriti. !>a nismo imeli svojih udeležencev, su v svojem bistvu sami priznali. Kratka vsebina Pite-Ijcvcga govora jo bila: Vse kar jc dobrega, je na-redil Pucelj, kar pa jo slabega, to je delo Slovensko ljudske stranke. Maloštevilni poslušalci su dobili vlis, da (o ni rešitelj kmeta, ampak le razdira-telj Slovensko ljudske stranke, ali kakor so čisto pravilno zapisali v svoj list: »To jc bil prvi proli-klerikalni govor v Naklem; no pa kmetijski!). To se popolnoma ujema z ilopi ioni. ki ga je pred kratkim poslalo tajništvo samostojne stranke svojim glavnim zaupnikom, in ki pravi na koncu: »N»nt ne gre toliko za to, da zmaga Samostojna kinclijska stranka, ampak nam jo glavno za to, da oslabimo moč Slovenske ljudske stranke.« Seveda zalo. ker so edina odločno bori za avtonomijo, po kateri sedaj Pucelj joka mačje solze, češ. da je SLS zapravila avtonomijo.' V tem oziru ima popolnoma prav zadnji »AvOmomist«, ki pravi: f.c bi g. P"' celj vodil po volitvah I. 1920. načelno slovensko in kmečko politiko, bi bil brez dvoma danes polit®" gospodar v Sloveniji«, tako jo pa gospodar stranke, ki je prišla na kant. STodič so jo končal s tein, da je »kmet« Klolutar iz Tržiča priporočil Orjuno, al' z drugo besedo: pretepaška telesna straža centralizma. Pucljev shod jc lo pokazal, da so naše avlo-.lomislične vrste s tako zavednim prepričanje"]" da bi moral priti še kdo drugi, pa bi jih no omajal- Dobro in poceni s* kupuje ▼ manufakturnl trgovini A, & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni tri ^ 8V. KIU2 PRI KOSTANJEVICI. Liberalni elgan •• )• zopet preoblekel, 4a oinali ia mu »opet »upali. Kot uapred- . x iiiieriilec, tamoslojnci le Is ob to* kredit, f-ehi j« bilo n«''« uniforme. To pot je oblekel kar i\",. 0110 vrh druge, a tpodaj »h tnieraj gleda »en aisku nagota lil uniaiauija. »Agrarni odbor« naj eig'"1 »nolegn« ■ c hišarje, obrtnike in delavce, »Goapodar-«ka lista« pa kmete. — Agrarna reforma! Zemlje '0((u ,|(,lii|i! Kje pa? Graščin » občini nI, velepo-•oslnT tudi n«, kuj »e bo pa delilo? »Ah, kaj ia to «<•! n" niiilimo deliti lemlj«, ampak kroglice, 5« «e j ili bo dalo t »agrarnim odborom« kuj ujeti. I„ mIui l>o obrtnike krasno zastopal bušefki Go-Joliič, I-1 je, kakor znano, tako priduo naznanjal ob-lasiein kmetske obrtnike, da to bili vsem žepi občutno reformirani, 4« ne popolnoma obrnjeni in ja .razujcni. — Gospodarje pa bosta zastopala dva trgovca, dva krčmnrja, ln če tn bo dalo »o kaj do-t>iti pa m' kakšen kmet. Glavna reč jo, da se bIuž-Ijii oignuistn loči od Blužbo tajnika, zato, da bodo morali kinetjo dva plačevati namesto onega: in da doki službo tajnika reducirani ljubljanski liberalni uradnik, ki so za to tudi na vse kripljo trudi. Cixan jo cigan, lažniv iu goljufiv, pa naj bo v bajtarjevi »li pa gospodarjevi obleki, ali pa celo v obeh. Naj-prej sclii dobro bočo, in če že kaj ostane, pa še kmetu, • se no da So listo odnesti. V ponedeljek, 2. junija so jo tukaj poročil Martin Zugič z Micl lliaznikovo, oliu iz Sv. Križa. Mladima poročenee-ma, ki sta bila oba člana tukajšnjega Orlovskega odseka in krožka, iz srca častitamo in želimo obilo (rteo 'Q blagoslova božjega. Ilog živi! i »tli, Piti LJUBLJANI. V zadnje i dopisu iz Dola jo bila v Domoljubu konitatirana ena glavnih >zasluK< samostojnih, da ko po svojih poslancih glasovali ia sedanj« centralistično ustavo, ki dajo vso moč v roko srbstvu na Oicromno škodo Hrvatov in Slovencev. Dopisniku v »Kmetijskem listu« iz Dola to dejstvo tudi po-trjujo, ker ga utajiti ni mogočo. Ampak prav bedasto pa zraven pristavlja, da je centralizma kriv Korošec iu .SI.", mendr into, ker je ravno načelnik to stranke vzdignil tur združil t boj zoper srbski centralizem i .«, kar pošteno misli v naši domovini. — S tem pn, da so samostojni sedaj sramujejo svo-JcK« političnega izdelka, dokazujejo lo, da je centralizem res ^rd; uaprlili bi seveda radi to grdo-bijo drugim, pa no bo 4I>. Pred ljudstvom slovenskim ostanejo i.*, vedno ožigosani. To gnilo stranko je priklical v življenje z denarjem Žerjav, ki je in o.slano duševni oče vsih samostojnežev, obenem najhujši rentralist sa:n. — Menimo pa, da saino-ttojnim niso pri srcu toliko kmetsko koristi, ampak »protikleriknlna< gonja, kar se tudi iz dotičnega dopisa v Kmet. listu lahko vidi. Prav nesramno čveka tam nek dolski »tudi kristjan« nekaj o biču, spo-vc;';ui:i, prižnici —, pi da on in njegovi branijo le vera itd. — l'a menda vendar ne, da bi bil tisli goreči branilelj vero 1'irnat, ki tolil.rat ob nedeljah m.i ;r večina teh S? lilsa vsdoli, da je v!oč»na lisia SLS, pa tisil! ne, iln je župan nI podpisal, so podpisali rno iikš, d« gre '/.a 8LS. Zupan je samo prigovujr-jad: »Xa, podpiši, jji t-dbor, volitve bodo, r.i našo sfcranko, sej veš za k!orll*fno.< i M, Ko so nekateri zvedeli, kaj so podpisali, no hoteli preklicati podpis, a lista se jtai nJ več lioks/ala. Ce je Uito postopanje u1 župana Možato in znak strankarsko za v cd nosu, je Mitfjra stvar. Zavedni in zvesti strankarjl teta si napravili pa tudi žc svojo sodbo. Na-fcpretniki se združujejo, župan pa hoče proti ža viočejti listi SLS rovariti, sovo ie iz sebičnosti. Krajevna organizacija bo po načelih iiie*o«io SI.-S vodila boj proti organiziranim liMprotaiikom, pa tudi proti aap&iiuvfscbič-liosti, do popolne zmafc; sedaj in tem lažje* ker se je otsomila suka veja. Večina že do-odbornikov jo bila zelo proti njemu. ?!Mj>rot!iiki SI.S ga sedaj navdušujejo k vztrajnosti, za hrbtom se mu pa posmehuje j o. — 2upan se je tudi pri konzumnem druitvu skazal pravega uiočakarja. Ko j« videl, da 11» gre več po njegovi \olji, je z besedo pripomogel, da je bil konzumu odpovedan proatar ua trru, da je oeobjo odpovedalo Sladko, poslovodkinji pa pomagal k ustanovitvi la««ie trgovine v istem prostoru. ln to v« je stairU kol podnačelnik kousumne-U« društva. To je drugi znak luesrove moža-t*»ii. So oni, ki »o a»jjoI jan i podpi.-tali njegovo seb»4«io listo, bodo na dan volitve dail l;ro*ii<*» v skrinjico SLS, ki bo prva, — Sa-laeatojao-feomunistovsko zmes pa itak vsi poesuuao. Proti toj se bo očiščena SLS tudi Iakko borila. VOJNIK. Za oboinske volitve v Vojnikn so razpoložene tri kaudidutoe liste: I. Slov. Gosp. LiaMt, na čelu g. Josip Vrečcr, II. Slov. LjuiL i*ranka, na čelu g. Frane Jurček iu 111. nem-ikutarska »Neodvisna lista tržanov«, na čelu sedanji posili župan >Iiadikal< g. Jul. Ko» vali č. Zupan Jul. Kovačič je vendar enkrat pokazal javno svojo pravo barvo, katero je znal tako spretno skrivati pred širšo javnostjo, katero smo pa tu dobro poznali. Le rvo-Jim spletkar)jam in prekanjonostim se ima aahvaliti, da je na stališču, katero sedaj zavzema. Upajmo pa, da se to pot ne posreči njegovi častihlepnosti in »la ga narodne slovenske stranke vržejo z županskega stolca, katerega se tako krčevit« drži. Kako gospodarstvo je sedaj pri občini, si lahko predstavljamo, saj ne zna niti z lastnim premoženjem gospodariti In bo te morali upniki pred kratkim poravnati s 50%! Pod njegovim županovanjem so začeli tuk. nemškufarji žo ponosno dvigati svoje glave, ko se peščica pravih Nemcev sramuje biti v taki družbi! LUČINE NAD ŠKOFJO LOKO. Več zadev bi radi omenjali: Naše Kat prosvetno društvo, ki smo je lani ustanovili, napreduje prav povoljno. Imamo že čez 50 članov, moških in ženskih, fantov In deklet. Bog daj, da bi sa vsi dobro držali, tako društva samega, kakor tudi lepo krščanske mo-drosti, h kateri nas društvo tako iskreno mika in vabi. Naj bi vsi člani toplo gojili prosveto duha, prosveto srca! Skušali bomo tudi pri nas, kakor delajo drugod, polagoma so otresti raznih napak in slabosti, k? po-stavljajo nas Slovenco pri drugih narodih precej v senčno stran. Te napake so pa: prevelika prijaznost do alkohola, čndna razvad« v nekdaj skoro neznani grdi kletvini ter r dekleta, ki nastopajo ko* igralci pri rajnih igrah, toliko, ▼ resnici finega takta ln v te stranske prendarjmioatl, ki mlademu človeka tukorekoč pove: pekuil čustva svojega srca, toda pomisli, kat o daleč, obvladaj samega soba. — IU-.« lin(»Iit'.ka prosvet-a: umetnost la čednost, nnj bode nam vsem zvesda vod-nlea! — Tudi reiii« Igre iioStb prosvetnih društev naj likajo n«.* riobi-1 tloveii&kl rod Iu naj s» vodijo (lo vlije izohraibe La utrjujejo t cod-nostuain življenju!--- Zadnjič je «a?e kafol. proev. društvo priredilo igro »ČrnoSolec«. Vse neetoiNijočo osebo so rešile svojo nalogo, reži moram odkrito. vrlo dobro. Opozoril bi pa na ono jamo napako, iu U .je: nekateri &o govorili it a odru rnaio prelito, drugače pa uvrai.uo. ~ Igralci ia igralko: Bog živi!! Zdaj pa še nekaj drugega! Dne (. januarja t 1. je bil v Ločinah pri potustulku 1» gostilničarju Martinu Justin (Lučino hišna š°f '.i no strAJiko pa okrepila. Toda preig<>.'uj vosolUL Spletke so prUle na dan. DnlelioJ? mu.1 nV^f li l:b !V. v/vl!f/hv lla.H « ,______ I ma uničil prsv vsa posionjit le od »tinovanj- predneniu bloku.« to Je ske hiše mu je ostalo prltjlcje nepckvarjoiio. j jejnočl. Naše geslo je: Proč ■ Pašičem, prol uoot občlusklh volitev zlaati v tem krl<;'{ar Č8su, ko ss pravica bori proti krivici la slllu, »o spoinall vsi. Ul m Se nlao rrriKUJi liolfiTr.du. Zato bomo tinto uodnljo pr. J »oni prodane« lahko sešteli. Krm pretlravT nja lahko ročemo, da bo kriška obeliu v n* deljo Tt. junija pokazala, da Je proti korn> cijl In nHsilju m onakopravno«tt, svob(Mio u pravico, proti centralizmu u avtonomij Da !>o manifestacija za avtonomijo iu tiL test proti krlvičnomu contralizmu t»'.m slt-a nejT,a, uito možje in fantjo, vsi na toHj^j Kar vas je li kriške far« vrrite kroiljj^ , Prvo, drugo ali tretjo skrinjico, kar vas U h dupijanake pa v zadnjol Naj nob. c m ostane doma, ker bi t torn pripomogel »na. central (stom do vtA Pri tem požaru je zgorel tudi u&šorau katol. prosvetnemu društvu nialmiajio ves o-:ler, katerega so pa tekom pomladi zopet popravili in prenovili naši krepki fantje, društve-nI čiatii, taka lepo iu ia naše razmere primerno. Naj še pripomnim, da je na4 pogorel! gostilničar Martin Justin svoja poslopja zo- s Pribičevičem, proč i Žerjavom, proč » On juno, proč s korupcijo In na.siljeml .Vi mo enakopravnost, svobodo in pravico! MENGEŠ. Dne XI junija bodo občinske volltr* Prvo volivno razburjenje »e Je pologlo i vlaganjem kandidatnih list. Vložene so Štiri pet nazaj postavil do polovice in jih pokril, Stara liberalna se je zopet preobl«kla in m tako. da bo zopet lahko posU-cgel svojim go- imeunjo »napre«ino-go8podarslti>«. 7,» pom,^ si je pripregla »ohrtno-flelavsk o«, fludno, di so na prvih mn«.lih te liste ljudje, kateri slom ob raznih prilikah, zl.v)(l še sedaj ob praznovanju n&šoga faruega patrona sv. Vida, dno 15. junija. Mimogrede sporočam vsem častilcem sv. Vida, vsem našim prijateljem in znancem, da bo ietog naše slovesno p r o-š č e n j e Vidovo v nedeljo, dne 15. junija. Slednjič naj še povem vsem Lučinskiin podjetja so podobna tovarnam, ali pa se kij naravno«t imenujejo tova-ne. Delavci >to b:li ua gnio prevarani. Za slepilo »o se jim pusti. II podpisati na prvih mestih, potem w< si p« veljaki sami razdelili prva mesta, delavci re pa zrinili vzad. Delavci, že sedaj ac norčujejo i> va«, kaj šele b«v če i vašimi kn.c jl- izblrčnosti ne! epi h »okroglih« dfti so moramo, kje so dobdl našlTantJe^" litve. Onda pa vse na noge, kar leze ln kar gre! Možje ln fantje na volišče na Trato, arugi pa na delo ua polje ln travnikel Naša katoliška stranka, imenovana SLS, bo imela prvo skrinjico; pri njc.J bo sta.1 dosedanji župau, po domače »1'resr©«, ali pa v njegovi nenavzočnostl namestnik njegov »Naekov« lz IlotavelJ. Tedaj pa, dragi, možato na volišče, pogum velja, llog vas živil HORJUL. Za občinske volitve„ ki se vr*e v nedeljo, 15. t. m., so vložene 4 kandidatne liste. Nasprotniki SLS si ne upajo s pravo barvo na (lan, zato so si za svoje tri liste omislili bledo ime in se razdelili po vaseh, da bi ja lepo izgledalo. No pa naii volile! tr.dl to pot ne bodo šli na lim samostojnim krčmarjem, ki nastopajo pod krinko združenih kmefo- faranom znano novico: Dne 21 Junija tega caml zlezejo na konj«, SI-S »e p« al ir^ leta bomo imeli na Trati naše obeinske vo- sramovati svojega imena, zato Je vložila svo. jo listo pod starim imenom SLS. DelavrU pristaši SlvS, so tudi sestavili svojo lis:* Tako imamo listo »malih posi-stnlkor In lavcev«. Sedaj je že vsak toliko politično It-obrazen, da je skoro odveč opomin ntl vo livce, naj ja gotovo pridejo volit. To Je u vsakega važna pravica In dolžnost. Trrha j« pa pozabiti na razne osebne za/leve ln krajevne razmere. Nobenemu se ne bo težko odločiti za SLS. ker so liberalci že izdaii po neprevidnosti svoje načrte v slučaju, ('» dob« občino v roke. NaJprc.je bo treba pripraviti občinsko pisarno, nastaviti tajnika In po vrhu še zidati sokolski dom. To je Izjav« tajnika liberalne stranke ui naš okrnj. Kdor hoče dobro sebi in svojemu žepu, nnj spusti kroglico v tretjo ali četrto skrinjico. Kdor bi pa rad čakal pred občinsko pisarno n« i • - -------- ------------- -......- , uradne nre, plačeval tajnika Iu zidal sokolski valcev, ampak bodo kakor vedno doslej tudi 1 dom, naj pa voli liberalce: le pritoževati m V FllMnl I IO VI"ir! I lr Vififel mn w - „ ~ _ , .._i---ii.ii , . . . ... . ,. i a v nedeljo vrgli kroglico v prvo skrinjico, ki je skrinjica SLS In kjer kandidirajo možje, ki so že s svojim deloin pokazali, da so vredni ljudskega zaupanja. Na čelu našo liste Je naš župan Dos ti Č (Jakaše), ki je tri leta kot predstojnik občine dobro gospodaril in mu bomo volilcl borjulske občine tu-di vnaprej poverili župnnovanje. Zmaga SLS je zagotovljena, ▼ nedeljo gre le zato, da bo čim lepša. Zato vsi do uidnjega v ne<-deljo svoje kroglice v prvo skrinjico. IZ KRIZA PRI TRŽIČU. . V nedeljo prod kresom se bomo udarili. Na šest strani bodo padale progljlce. Prvo tri skrinjice pod imenom: »obrtua, delavske, kincteka zveza SLS« so naše. Nai* Je tudi zadnja pod Imenom: »Združeni Dunljanc.i«. V sredi so liberalci pod imenom »Napredni blok« in komunisti pod imenom »Neodvisna kinetsko-delavska stranka Jugor.laviJei. — Liberalci so si zmage gotovi. Priznati mo-ramo, veliko so se trudili, dn bi mogli tisto nedeljo pred kresom brstojaviti Žerjava, Pri-bičeviču in Pašiču, da Je kriška občina za centralizem, da torej odobrava sedanji na-čin vladanja nasilja ia korupcije, izmozga-vonja In davljenja Slovencev. Posrečilo se jim le. da so viell nekaj naših ln komuni- In zabavljati potem nI treba. Skrinjica bo 3., »malih posestnikov in delavcev« pa 4. GROSUPLJE. Vsi volilcl, pristaši SLR možje in fant-Je, vrzite svoje krogljice samo v pr»« skrinjico! Slovenskih izdajalcev, velesrbslclll centralistov, izvor vse na&e nesrečei samostojnežev in Zerjavovcev nikakor ne gmciaO voliti, če nočemo, da bomo še bolj tepeni, k»-kor emo žc! — IZ SELŠKE DOLINE. Občinske volitve za selško občino bodo v nedeljo 22. t m. Volivci Slovenske ljudske stranke so po vaseh izbrali svoje odbornlkel na skupnem zborovanju se je nato določil* kandidatna lista, da je čimbolj mogočo ustreženo vsem krajem, ki naj bodo zastopani f novem odboru. Med tem so se pripravlja!} tudi nasprotniki; pa si nobena stranka nI upala sestaviti Bvoje liste, bi tudi težko katera sama dobila 50 podpisov. Zato so »c te volitve zedinltt v enotni stranki, dali »o jI ime: stranka kmetov, delavcev in obrtn'!'«^ Res lepo ime; saj vidijo, kako so v naš! stranki t tako lepi vzajemnosti ti trije stanovi iNošega -volivca seveda ne bodo nobene«« nresJeollI z naslovom. Le Doglelte Jih. ko® v tej stranki? So: samostojneži, socialisti, komunisti, demokratje, 4 orjunci ln Coč s lir možmi, ki jih je potegnil za seboj. Kako more vso to iti skupaj, pameten človek tež-t0 rstr.uine; najbrže gre skupaj selškemu adueitciju, ki pozna samo eno politično be-" j(|. klerikalci. Ct> še povemo, da je ta mož, ki nosi orjnnski znak, glavni n*itator za to stranko je dovolj označena. Tisti delavec, ki mu zadnji trboveljski dotfodki niso od-nrli oči. "»J l>a meče krogljico skupaj ma-tarl t orjunci ail demokrati. — Pri naših volivcih ie veselo razpoloženje. Polteni in mirni kmetje, delavci in obrtaiki: naia skrinjica ie druga! Možje in fantje, vsi na volišče, pokažimo da smo vsi emu ln bo veselje večje! PODGORICA PRI LJUBLJANI. V naši občini, ki šteje TM duš, so vložene r.a občinske volitve tri liste in sicer dve za SLS, četudi pod različnimi imeni, tretja pa za SKS. Nočemo razsojati ne obešati na veliki zvon, kuj je vzrok dveh list SLS, ker i to nafta domača zadeva. Povzemimo pa iz tega nauk, kako »e ne sme za naprej goditi. AU nima naša podružnica KZ svojega kra-jrviie*a odbora? Možje in fantje-volilci, ako hi bili prišli k odltorovi seji v zadevi volitev in bi se držali strankinih navodil ter prepustili določitev kandidatov krajevnemu o/.i-ro ia \olivnemu odboru, bi se bilo zlahka določilo T kandidatov, ki bi bili splošno ugajali. Sevedu bi se bilo trelta ozirati tudi na Sfj.it/' i« delavce po razmerju. Zavedajte se vsi volivci SLS, da st« člani krajevne or*a-i!i'/.;iti.it; in udeležujte se pridno njenih shodov, fia bo zanuprej boljše. V vsaki stranki je i>rvo disciplina, in te pri nas ni bilo. Za y i i*r.;i gre! Ker ga še ne vidimo, lahko povemo, kaj ho od iijesu pričakuje. Bo naj zaveden katoličan, pristaš SLS, pravičen do v srh občanov, dela naj za občni blagor, pa ne samo gmotni, ampak tudi nravnl. Zlasti naj zavzame svoje stališče proti neizmernemu pijančevanju, sirovoHti, plesom in sploh prwobira!i? Ker so Pasiča odstavili? Ker nam dajo Vam povomo, gospod urodnik, da bo se možje zato podpisali, ako so so res, ker so mislili, da bodo kakšno podporo dobili, ali pa kor so jim gospod Kudolt potisnili par ubogih par v pest. Prepričani pa smo, da radikalna lista ne bo dobila nili 50 glasov, ker si bo marsikdo, ki je podpisal, mislil: »Saj jas sem tako na zadujem mestu napisan in ne bom izvoljen. Zadosti je. da sem dobil za kupico vina!« — Drugič bomo kaj povedali o drugi stranki: ue vemo, ali se bo imenovala neodvisna ali gospodarska ali napredna ali vso skupaj. Pa najbrž« ne znajo dati pravega imena niti njeni kumi ali botri. Oe bi Vam pa vse povedali o nji, bi se čudili še Vi, gospod urednik, ki vodno marsikaj berete in pišete. Prosimo, da ne zamerite. ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. Malokatera občina v Sloveniji mora plačevati tako visoke doklade kakor naša. V tekočem letu znašajo doklado na direktno davko 7<>rav tako mora umen sadjar pomagati, da se rane na drevesu zacelijo in da zrastejo nove krepke in pravilno razvite veje. Junij, julij in avgust — torej trije poletni meseci so za to deio primeren čas. ker v teh treh mesecih drevje raste. Kar se zamudi v tem času, se ne da nikdar \«e popolnoma popravili, kajti gradivo, ki ga drevo uporabi na nepravem kraju, v nerotrebno vejevje, ki ga moramo poznejo odžagati, to gradivo je izgubljeno. Na precepljeno drevje torej z nožem, škarjami, vezi lom in mazilom — pa nemudoma, ker se dela vsak dan večja škoda. Koncem junija je treba na drevo drugič, julija in avgusta pa še po enkrat. Prvič obisk, začetkom junija, je najvažnejši in tudi najbolj zamuden, pozneje le izpolnimo in dovršimo, kar se prvič še ni dalo izpeljati do kraja. Trojno delo opravimo na vsakem drevesu. Najprej pregledamo, kako so se cepitve sploh oponesle, kako so odgnali cepiči in kako odganjajo vejice, ki smo jih pustili na slarem lesu, iztrebimo, kar hoče rasti na napačnih krajih in nazadnje zavarujemo žlahtne poganjke pred viharjem in jih rešimo zajedalcev. Ako je bila cepitov izvršena o pravem času in pravilno, tedaj so poganjki iz cepiča že 20, 30 cm dolgi. Ker navadno poženejo na cepiču vsa očesa, odločimo najprej poganjak za podaljšak veje. Izberemo tistega, ki raste najbolj močno in ima najugodnejšo lego. Vsem drugim njegovim bratcem na istem cepiču pa priščipnemo vršičke. Ako sta na koncu ene veje dva ali celo več cepičev, pustimo kljub temu samo en sam poganjek za podaljšek veje, vse drugo pa priščipnemo, da so ne morejo daljšati. Ob-enem"pogledamo, kako se je cepič zarastel. Kjor se jo vozilo začelo zajedati v kožo, ga prerezemo, čo so pa poganjki iz cepiča še prešibki, in se je bati, da bi se cepič ne odlusčn, pustimo vez še pri miru do drugega obiska. Kdor je cepil v razkol, naj pogleda, če je rana povsod dobro zaprta. Čo treba, naj io i znova skrbno za maže. Potom šo prehodimo, kateri izmed glavnih poganjkov, ki smo jih odločiii za podaljšek veje, so v navarnosit, da bi jih utegnil odlomiti vihar. Vse take poganjke privežimo z rsfijovirn ličjem na primerne palčice, ki jih pritrdimo na vejo. Nazadnje si oglejmo še poganjke iz starega lesa. To omladje je nujno potrebno ter bi bilo jako napačno, ko" bi ga oskubli, kakor se marsikje vidi, če®S da bodo potem žlahtni poganjki bolje rastii. S takim nespametnim ravnanjem bi tako oslabili drevo, .da bi ne bilo čudo ako bi se posušilo. Zato vsem poganjkom po vejah priščipnemo samo vršičke in le v večjih goščavah izrežemo kako najmočnejšo mladiko, ki raste naravnost na kvišku. Čim starejšo je precepljeno drevo, tem bolj je v tem oziru občutljivo. Na ta način gremo ml veje do veje, začenši v vrhu in končavši na spodnjih vejah. Samo ob sebi je umevno, da ob tej priliki skrbno pogledamo, ce drevesa ne nadleguje ta ali oni zajedalec. Zlasti rado napadajo precepljeno drevje listne in pa krvava ušica, pa tudi gosenice, grizlice, bolhači in še razni drugi mrčes se po6«bno rad pase po bujno rastočem sočnem zelenju precepijenega drevja. Gospodarska obvestila. DENAR. g Kam so šle avstrijske zlate krone? Naša država je prejela doslej od likvidacijska mase Avstrijsko-ogrske banke v denarju skupno 32 milijonov zlatih kron, a je verjetno, da bo dobila še nadaljnih 2.0 milijona zlatih kron pred zaključkom likvidacije. Ofi-cielna likvidacija se ima izvršiti v početku julija. — Ker smo dobili lepo številko zlatih kron, bi radi enkrat od njih slišali, kom so šle, kako se jih je uporabilo, koliko se , je koga prijelo itd. »Narodna banka« še po- ; lovico teh milijončkov nima. Ker so ti zlati milijoni pravzaprav last nas prečanov, zato je popolnoma v redu, če zahtevamo tudi , točen obračun. j DAVKI. ; g Pobiranje vojnice (vojaJke takse) za leto 1924. Za izvršitev čl. 231. zakona o ustroju vojne in mornarice jo minister za vojno in mornarico sporazumno z ministrom financ oredil pobiranje vojnice za čas od 1. januarja 1924 dalje. Vojnica znaša za osebe, ki so za službo stalno ali začasno nesposobne, 50 odstot., za vse druge, ki se ognejo službi ali ki no morejo vsled zapora ali iz drugih razlogov osebno služiti pa 100 odstot. vsakoletnega neposrednega davka. Plačilna obveznost traja od 20. do dovršenega 50. le-ta.^ Za leto 1924. tvorijo podlago za odmero vojnice nastopni neposredni davki: zemlja-rina, hišna razredarina, najmarina s 6 odstot. davkom, splošna in posebna pridobnl-na ter pridobnina od obhodnih obrtov in krošnjarstva, dohodnina, rentnina ln davek na lantijeme. —■ Odmerno podstavo je tvorila dosedaj le dohodnina, kar je bilo edino pravično, ker zadova ta davek dohodke j» vseh dolioduinskih virov, za katero se pla, čujojo še drugovrstni davldL Vštevanje d* nosnih davkov v odmerno podlago bo vodilo do očitnih krivic, ker bo n. pr. hišni p,> posoataik, ki ima visoko obremoujun0 hišo plaieval pri enakih dohodkih izdatno višjo vojnico ne®o zasebnik, ki ima svoj d«iai piodoncaoo naloži« in plačuje od njega le dohodnino. g Ziiiifcinje davkov. Davki se bodo mi. žali, toda ne pri nas, ampak v Ameriki, Predsednik Coolidgo jo dne 3. t. m. pod. pi^al zakon, ki predvideva znatno znižanj« vseh davkov. ŽIVINA. g Cono živini. Zagreb, dne 4. junija. Prignali »o precejšnje število živine. Za izvoz ni biio večjega {»vpraševanja. — Cene krmi so oslabele, a živini poskočilo. 7a kilo. gram živo teže se je plačalo: voli 11 do 13.5, mlada živina 13 do 16, krave 8.5 do 13.5, teleta 12.5 do 14 Din po kakavosti, svinje pj. tang 16.5 do 17.5, pitane sremska 21 do 22, mršave domače 16.25 do 18, prasci do 1 leta 16.25 do 18, nad 1 letom 16 Jo 20 Din. Konji komad 6000 do 14.000 dinarjev ;>o kakovosti. Krma: seno 75 do 125, detelja 105 do 125, lucerna 110 do 135, otava 115 do 150 dinarjev. CKNIL g Trgovina z jajci. Produkcija jajc js pri nas nekoliko podla. Na trg prihaja dosti slabega blaga. Nakupne ceno so gibljejo med 1 do 1.25 Din. Na londonskem trgu .ia radi velikega dovoza iz Rusije nastalo mrtvilo, tudi na berlinski trg je dovoz jajc velik, predvsem iz Madžarske, Ji goslavije in Poljske. Nakupovanje na zunanjih in domačih tržiščih je srednje. Inozemstvo kupuje že deloma v svrho konserviranja. g Pred dobro letino in pred padcem cen. V banatu kakor tudi v ostali Vojvodini je stanje posevkov zelo dobro; izvzeti so lfl kraji, ki so še zaradi povodnji pod vodo. Tudi krmo bo obilo, zaradi česar je pričakovati pocenjenja živine, dasi so se sedaj goveda zastran velikega izvoza v Italijo po dražila. Pšenica in turščica sta zaradi dobrih izgledov letine še oslabeli v cennh. -< Iz belgrajsko okolice poročajo, da bo tam, kakor tudi v ostali severni Srbiji posebno pšenica dobro obrodila in tudi krme bo dovolj. Sadje kaže tudi zelo dobro, samo čes-pelj bo bolj malo, v najugodnejšem slučaju ecaifdigdtuzuinahjkočasu umlhwumlhwlhw komaj eno tretjino lanskega pridelka, po kakovosti pa bodo mnogo boljše od lanskih-Letina češpelj v Bosni bo tudi slaba. g Ljubljanski trg. Govedina: V mesnicah po mestu 20 do 20. Na trgu: 1 kg gove" jega mesa I. vrste 23 do 25, II. vrste 23 azoval s skrajno grozečim pogledom svojega potomca, ki je_ stal ves v skrbeh j>red njim in z eno roko nekaj krčevito skrival za hrbet. Velikan je nekoliko stegnil vrat in jo tako z lahkoto tudi iz daljave natančno pregledal zadnjo stran svojega naslednika. »Sem k jo rekel kratko in iztegnil roko. .Janček mu je pomolil uničeni »žalni klobuk« in pol v strahu, pol v čakanju škilil skozi lase, ki so mu viseli preko čela, na svojega mišičastega očeta. Ta je pogledal klobuk, vzel slamnik z glave, pomeril klobuk in videl, da mu je prav, in nato nenadoma poveznil paglavcu klobuk s tako silo na glavo, da je zginil prav do br;;de pod njim in hkrati z obema kolenoma pokleknil na tla. »Avgust, deloma sem jaz kriv,« jo rekel tolažeče cunjar, »dva klobuka imam doma; pošljem ti enega.« Široki obraz velikanov se je raztegnil v smeh. »Ne potrebujem nobenega!« jo rekel ln prijazno pokimal cunjarju. Nato je zopet stopil na čelo svoji četi koscev in korakal mogočno proti Bukovju. Janček je prilezel na svetlo. Pol jezno, pol škodoželjno je gledal za svojim očetom, drgnil si je čelo in žugal s prstom očehj, rekoč: »Le počakaj I Ce me bo zvečer glava bolela, mi boš moral skuhati čaja!« Matija Goreč se je smejal, Pluto je radostno zalajal, Janček ga je prijel za vrat in karavana se je pomikala dalje. Tako so prišli do male cunjarjeve hišice. Lizika jim je prišla nasproti. Ves dolgi teden ni videla očeta. Nežno se mu je sedaj dobrikala. Ovil je roko okoli nje in pogladil njene plave lase. »Lizika 1 No, Lizika! No, — ti moja punčka k Cel val ljubezni je šel skozi teh par besed. Nato je prišla se Gorčeva sestra, ki je po zgodnji smrti njegove žene upravljala gospodinjstvo. V tem sta dečka izpregla psa in zapeljala voziček v malo kolnico. Matija Goreč jima je sledil. Vzel Jo z voza velikansko vrečo, napolnjeno s cunjami in jih stresel ven. jerbas, gosto rešeto ali lcak prt, da iz glavic odpade seme in se ne razgubL Ko se popolnoma posuši so prepiše in prepluje, da pleve in smeti odlete. Seme se spravi ln zaznamuje vrsta salate. Prostor za spravljanje mora biti suh. >Na, poglejte! Prav zanimivo jo sedaj te cunj® izbirati. Vse Jo zraven. Volnena krpo od stare matere, katunc od otročkih prepastiikov, ostanki nevestino opremo, platno mrtvaške obleke. Cunjar lahko vs« vidi. Od vsake stvari, pride nekaj v njo-govo vrečo.« Zvečer še, ko je solnce zatonilo, jo šol Matija Goreč po cesti navzgor proti šolL Oba dečka sta bila že zdavnaj d<,ma; mali Li7.ika je ležala v postelji in spala. Stari učitelj Ivan Henšel jo sedel pri harmoniju in Igral. »Težka stvar je, zelo težka stvar, gospod učitelj, radi katere prihajam,« je ro-kol Goreč. »Kaj pa je?« »Gospod učitelj, preden vam bodo pou vedali drugi: Vaš zet, gospod Naglic, j« izgubil pri tovarni svoj denar.« Bledi obraz starega učitelja je postni še bolj bel in vela desnica je zagrabila z? prsi. »Pri delnicah?! Ali je to mogoče, Goreč? Ali je to mogoče?« Matija Goreč je pomilovalno gledal starčka. »Tako je, gospod učitelj. Petnajst od-stotkov dobijo delničarji izplačanih. To ja vse.« Obraz starega moža je vztrepetal. Nato jo podprl glavo z roko. »O moj Bog!« Vse je bilo tiho v sobi ,samo ura ja rahlo tiktakala. Zunaj je zabril nočni veter trdno skozi staro drevje šolskega vrta. Matija Goreč je zopet povzel besedo. »Poglejte, gospod učitelj, to pravzaprav ni moja stvar. Prav nič me ne briga. Toda saj veste, mnogo hvale sein vam dolžan. Ko sem bil tako silno ubog, brez očeta in matere, tedaj sto me vzeli in me iz-redili. Tega ne bom pozabil, če bi živci sto let. Kako mi Je sedaj hudo, ne morem povedati. Toda, gospod učitelj, gospod Na-glič naj so ne peča s Prekom. To je 6ilnJai nisem storil prav. Matija, — jaz, 0 Prek. Ne bi smel dati Ane Nagličo. Na takem posestvu mora biti denar I Ksi pa t, bilo tistih par vinarjev, ki tem Ji jih (thko dal? Prav niči Prav niči — In rev-jj>«a Jo tu. Jaz sem tega kriv, Matija, ~> Gcrac se Je zravnal. ja^pod učitelj, ne zamerite, toda $t> j« reumnost, kar vi pravite. Vi niste krivi! Naglič Je dobro stal. Ni potreboval bogate žene. Toda kako Je živel? Kakor J«tk gospod. In najhujše: prijel se Je Preka ln ta jo In oetane lopov, in če se dela ie tako svetega lo ga lo tako zagovarjate.« Učitelj je zmajal s glavo. »NI prav, Matija, na drugega »vračati krivdo, če nas zadene nesreča. In, Če miu je tudi prigovarjal, kdo bl to slutil? Nihče n« more vedeti izida. Bridko Je, Matija, če Je človek star, in Ima edinega otroka In se temu tako gcdiV KrJODHA« C u l*WK I---------------------; etiKim-ettiB-M^m-a^seSSSaS ŽENE IN DEKLETAr Ali ste bralo o grozodejstvih orjunašev v Trbovljah? Kdo so ti divjaki? To so liberalci, kl jih vzdržuje dr. Žerjav, da bi naše ljudi šo bolj usužnjili. Ali morete pomagati, da no bodo ti pretepači komandirali na Slovenskem? — Eno lahko storite. Povejte vsem možem in fantom, da volijo s Slovensko ljudsko stranko. Samo ta hoče svobodo naših dežel. Ne pustite, da bi en sam naš volivec ostal doma. Naše volivce bodo begali nn vse mogoče načine. Preprečite vse Mlcane liberalcev, ki hodijo okrog v ovčjih oblučiiih, a so ln ostanejo sovražniki vsega, ^ jo slovensko, ljudsko in krščansko. M-O-D-H-OC-E dobro Usn 400 »la, - " poj>t«u« . ■••VDII Ul H vam Dkprnvi »o laatrl k£»,» la ,t m#rt takoj aaj««a«j« tpeOJolna Mloga tapelnltldh Izdelkov « KlIBOtF SEVER tsss KJUBLJANA, Oosposvelslca c, O. mJ™EJLHJ? »a|bol|»« MANUF AKTURNO I5LAGO kupit« edino 1« pri meni. Oglejte al mojo zalogo s kraanlml l.tnlmi vzorci. Na zalogi ima redno .vet« na|boljie Ipecerijsko blago po znižanih eanan. Krasno moko oddajam le vedno Sod dnevno ceno. — Velika Izbira v iinih kosah i briisnlh fearunov, kater« oddajam po posebno zni.*anih cenah. — Najbolj« splitski CEMENT stalno v zaloji, ter oddajam ponovno po znižanih cenah. — Za obilen nakup se najtopleje priporočam in bodem vsakogar kar najbolje postregel. J. MENART — trgovec — DOMŽALE. VARILO NA OBČKI ZBOR ŽIVINOREJSKE ZADRUGE V VEL. LAŠČAH reg. radr. z om. poroštvom, ki se bo vršil dne 22. junija 1»24 ob 14. url ▼ Zadružnem domu t Vel. Laščah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji 3. Odo-Sritev računskega zaključka za L 1923. 4. Sklepanje o razdružitvi zadruge, 5. Slučajnosti. 3308 PRPSN IA ICdor 'oi vedel o Francetu r niiOriiJH GabrovSck, ki je služIl pri k. k. Lir Nr. 27, lt. komp., vojna polta 53, naj sporoči materi Gabrovšek Frančiški, p. Rovt« pri Logatcu, ki mu radevolje povrne vse stroške. Omenjeni se j« zadnjič oglasil leta 1916 v avgustu iz Galicije. ■ BaBaaaSBEKSaHRHRaHBBMBBBia B fl B B ■ ■ B n a u B n JUGOMETAUJii" Ljubljana izdeluje vse vrste bakrenih kotlov nadalje vseh b ■ H vrst kleparska, ključavničarska In vodovodno - Inštala- djska dela. Znliano cene. Točna postrežba. Kolodvorska ul. 18. H a lat IBD POZOR I POZOR I MANUFAKTURNA TRGOVINA. . Najboljše, najeenejie ln najsolidnejie manufaktur- ao blago se kupi pri Angeloslavu Hrastniku KARLOVSKA CESTA « (pri Jerančiču). CROBATH E&htavajt« pri trgovolh na daSell ln kapnju mnnu. FMSJC d i n r KOSMI f(aU,urno »>»«»«ood .tat. rKKtil 0, Z 0. Z. K Kitni lata 1S8S u.tai.ovlj, tvrdk« »a debelo ln drobno. — Prepričajte se pred nakupom, PnlrtM I Najnovejši aparat za klepanje in MCI Idila brušenje KOS, naročite takoj pri IVAN SAVNIK, KRANJ. Cena Za 1 komad 60 Din. Trgovci znaten popusti Eia i Mm ttša M 3 Mm Mg M! VscUlna lo naredi! Sestava Fellerjevcga Elza-fluida iz najmočnejših esencev zdravilnih zelišč, cvetja, korenin in listja z najiinejšim de« stilatom žganja je že čez 23 let vzrok zahvalnosti nebrojnih ljudi v vseh delih sveta, ker jim kakor dober prijatelj pre-lene bolečine v t«ikih dneh. Imate bolečine ▼ udih? V hrbtu? Zobobol? Nahod? St« slabi, prenapeti, Izmučeni in preveč občutljivi? 2ellt« dober kosmetikum za zobe, zobno meso, lice, glavo? Ali želite ▼ vseh priložnostih Imeti zane« sljivo sredstvo v hiši? Poskusite pravi Fcllerjev Elzalluidl Kmalu bodete rekli tudi vil TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUS Al. I Je veliko močnejši in izdatnejši kakor fran* cosko žganje in najboljše sredstvo te vrstel V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte samo pravi Elzailuid od lekarnarja Feller. S p »kovanjem in poštnino stane, če denar naprej ali po povzetjui 3 dvojnate ali 1 ipec. steklenica 24 dinarjev 12 dvojnatih ali 4 fipec. ileklenice 85 dinarjev 24 dvojnatih ali 8 Ipec. steklenic 151 dinarjev 36 dvojnatih ali 12 ipec. stcklenic 214 dinarjev Kot primot) Elza-obliž zoper kurja očesa 4 in 6 Din; Elza-mcntolni črtniki 7 Din; Elza-ivedska tinktura za želodec 10 Din; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok 9 Din; Elza-rlbje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din) Elza-iumski mlris za sobo 15 Din; Glvcerin 4.80 in 18 Din; Lysol, Lysoform 25 Din; Klneški čaj od 2 Din dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 15 Din Elza-mrčesni prašek 10 Din, strup za podgane in miši 8 Din. Ža primot •a računa zavojnina in poitnlna posebej. Na te cene se računa sedaj ie 10 odstotkov doplatka. Adreslrati natančno: EUGEN V. FELLER. lekarnar, STUBICA DONJA, Elzatrg It li. HRVATSKO 7721 Poravnajte naročnino' Da sem l^ot rožica, HHja, 3a vedno se smejem vesela, to J« zasluga najboljšega, slovečega mila — f,Gazela" Najcenejše strešno Kri tlel ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA prejo VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najbolj!« prelzkuSene modele strešnikov, i eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (blber) la zidno opeko ^ Na željo as polije takoj popis In ponudba! ----p Modna in manufaklurna trgovina nudi vse spomladanske potrebščin, /a MOŠKE, 2ENSKh KROJAČE in ŠIVILJE, razne VtNCfc in CVEi LILE. OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC. M « jm mbui LJUBLJANA, Stari trg št. 3. Vsako množino OGLJA kupi proti takojšnjemu plačilu tvrdka BRATA KOLENO na MIRNI (Slovenija). 2926 Dalmatinski 1*11 SČMS8&3 iitS SVETOVNE ZNAMKE Msa \M U PI i »sS- rti Ag 8 nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT«, del. družba za cement Portland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova ccsta št.. 12. t■ ^ammotammmimammmBammmmmBaaBtaaaan Priporoča se tvrdka R.MIlLAUC,LiuMjar»a Lmim ul. ■ Medena ul. - Pred ŠMijo pri nakupu sutnenega in modnega b>:ga za moške obleke. Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo. i nun \ B 411.;. 0 $ ZOPER SLABOKRVNOST SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj »AROMATIČNO ŽELEZNATO TINKTURO«, ki jo izdeluje lekarna »Pri angelu varhu« na Vrhniki. — Je izvrstnega okusa, ne kvari zob in jo vživalo odrastli ln pa otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (pol litra) stane 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, priporočljivo pa je zaradi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenice naenkrat. Zahvale na razpolagol Pišite na lekarnarja HOCEVAR-JA na VRHNIKI I NAJBOLJŠA JE IN OSTANE »PEKLENSKA KOSA« Dobi s* po vseh večjih trgovinah ali pa pri F. S. SKRABAR samoprodaja .Peklenskih kos« -- V1ŠNJAGORA. zve* <¥i 'A T0MANOVA ULICA htfax~p ostrežba,___ PRVOVRSTNA IZVRŠITEV. NIZKE CENE RAČUN .PRI- O Zastonj Vam BLAGA, za obkko r?« in perilo nikdo ne »U toda po izredno nizkih ccnab ga dobite pri tvrdki »DANICA«, flajzeij & Rajšelj Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Preski bo valnica). Velika zaloga sukna, hlačevine, žameta, konte-nine, tiskovine, etarcira, blaga za žimnice, odej, plctov, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega drugega blaga. - Istotam zaloga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDAI — KROJAČI in preprodajalci poseben popust, 2175 barv«. Črnila, iahe. Kil. cm a »le. (opice in zajamčeno čisti llmeZ najbnijSe kakovosti nudi nmit-imm ?t? Plarlbor LjubUana Novi Sad podružnica centrala skladiSC« Tovarne Ljubljana - Medvode. S ? cL^s^s? s? ^sus? '-asaž aras; Iti IrkarMN* oso itnu jirfci*« kat m g-sats » Cel j« In ndn«*n si v vate trpev. R.JSonnattl SUKNA In kasarna n ter volne r« i en; t cliflsi«, jtatn«, ceftra, hl»i»-vr.s In oruje maeufefclurn« rob«. ZAL09A VELIKANSKA. C«t* CiMiovrta rti iti tir si nd. : Ogremno c«-nar;» prihra. Bita. Trtiov^ •n B'ci-conv Cenik m.a&jj r (Vajbol^l $lvalnl stroji Iti kolesa za rodbinsko ln obrtno rabo vedno v zalogi edino pri iGSlfl ob vodi blizu Prešernovega spomeniki stotam poirebščine za Slvilie. kroiafe, fevljarje In serlinrit, Galanterija In vse dr b-io biapo. msasssammBBMamtmm HHIIIIIIHK»nai MiSI, pcca-jaae, &teniice i« š£u?k/ morajo poginiti, »ko uporabi pito nafta r>re;y.bus«n* sredstvu proti mi Hira in podgan h in Dtn 7 60, ieurke li Diu. c.a ntuinou »0 Dtn inolie o bto. pror air£e*u 5* in 7 i>" Diu. m*si proti usem 6 Din mast proti u.šuin v oplodi 7'5t Din. proti nir«vl;nin 7-50 Din. Heter r-.i ^jšcenio ma