VESTNIK
§'°
H
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt ! Posamezni izvod 7 šitingov mesečna naročnina 25 šitingov 5 ceioietna naročnina 250 šitingov 5
P. b. b.
H	H
H	H
.......
LETNiK XXXtX.
CELOVEC, PETEK, 9. NOVEMBER 1984
ŠTEV. 45 (2200)
Postavimo se proti razdvajanju - udeiežimo se demonstracije 16. novembra v Ceiovcu!
Podrobnosti o poteku demonstracije in o sporedu zaključne kulturne prireditve objavljamo na 4. in 5 . strani.
KLJUB PRtTtSKU iN ZASTRAŠEVANJU:
Povečano števiio prijav k dvojezičnemu pouku
Švicarski postanci kancterju Sincvvtzu:
Rešujte manjšinska vprašanja
pravično v smisiu doiočii državne pogodbe
Opozorilo deželnega glavarja Wagnerja, da je nova zaostritev na Koroškem, ki so jo povzročiti nemški nacionalisti s svojimi napadi na dvojezično šolstvo in na pravice slovenske manjšine, spravila v slabo luč ugled Koroške in Avstrije tudi v mednarodni javnosti, je brez dvoma upravičeno. Ne samo širom Avstrije, tudi izven njenih meja se množijo glasovi, ki svarijo pred nadaljnjim okrnjevanjem manjšinskih pravic ter pozivajo demokratične sile in predvsem odgovorne politične dejavnike v deželi in državi, naj se odločno uprejo zahtevam nemškonacionalnih krogov, ki stremijo za poslabšanjem odnosov med obema narodoma na Koroškem in predstavljajo resno nevarnost za nadaljnji obstoj slovenske narodne skupnsti.
Tak poziv je naslovila tudi skupina švicarskih poslancev, pripadnikov različnih političnih grupacij iz vseh predelov države, ki je v „odprtem pismu" kanclerju Sinowtzu izrazila svojo zaskrbljenost zaradi prizadevanj določenih krogov na Koroškem, da bi manjšinsko šolstvo proti izrecni volji slovenske narodne skupnosti spremenili v njieno škodo. Pri tem se šie posebej sklicujejo na KHD-jtevski referendum za ločitev šol na južnem Koroškem ter ugotavljajo, da bi bile s tem trajno omejene možnosti za slovenski pouk.
V svojem pismu švicarski poslanci pravijo, da se je dvojezična šola na Koroškem v letih po 1945 naslanjala na izkušeno ureditev v švicarskem kantonu Graubiinden. Nato pa po ugotovitvi, da se ne nameravajo vmešavati v notranje zadeve sosednje države, navajajo naslednja načelna spoznanja:
H Ravno v moderni industrijski družbi, ki nosi v sebi nevarnost kulturne uniformiranosti; je etnična, jezikovna in kulturna mnogovrstnost dragocena obogatitev.
H Da se morejo upirati asimilacijskemu pritisku, morajo biti etnične in jezikovne manjšine deležne posebnega pospeševanja.
g Vsa vprašanja, ki zadevajo manjšine, je treba reševati sporazumno z njimi; to še posebej velja za šolo, ki je za identiteto manjšin odločilnega pomena.
H Vsako preglasovanje jezikovnih manjšin nasprotuje načelom demokratične državnosti.
H Dosledno je treba odkloniti vse poskuse, odriniti manjšine v geto in jih s tsm ogroziti v njihovem obstoju.
^ Prav tako nevarno bi bilo izvajanje poklicev v državni službi, zlasti na vzgojnem področju, pogojevati s pripadnostjo eni ali drugi jezikovni skupini.
H Zgodovina uči, kako usodno je delati politiko na račun etničnih manjšin in jih potiskati v vlogo grešnega kozla.
„Na podlagi teh spoznanj spremljamo trenutni razvoj v avstrijski zvezni dežsli Koroški s čuječnostjo in v upanju, da bo demokratičnim silam v Avstriji uspelo odvrniti vsa protimanjšinska prizadevanja," je rečeno v pismu, ki so ga poslali švicarski poslanci avstrijskemu kanclerju Sinowtzu. ..Nedvomno je ravno manjšinska politika merilo zdrave politike. Manjšinske pravice, ki so zasidrane v avstrijski državni pogodbi, nudijo dovolj možnosti za pravično in vzorno rešitev. To toliko bolj, ker je slovenska narodna skupnost na Koroškem doprinesla pomemben delež za osvoboditev Avstrije izpod Hitlerjevega jarma in s tem k zopetnem nastanku svobodne in neodvisne avstrijske države." In ob koncu švicarski poslanci izražajo svoje prepričanje, da bo kancler Sinowatz v tem smislu vplival na razvoj na Koroškem.
Deželni šoiski svet za Koroško je objavit podatke o stanju prijav k dvojezičnemu pouku oziroma pouku stovenščine na območju manjšinskega šotstva v šoiskem tetu 1984 85. Po teh podatkih obiskuje tetos na Koroškem skupno 2.235 otrok stovenski oziroma dvojezični pouk ati pouk stovenščine; v primerjavi s stanjem v prejšnjem šotskem tetu to pomeni, da je števito prijav-tjenih otrok narasto za 43 učencev ati za 1,96 odstotka.
V ljudski šoti je k dvojezičnemu pouku prijavljenih 1070 otrok, to je za 7 učencev ali za 0,86 odstotka več kot v prejšnjem šolskem letu. Na predšolski stopnji je k dvojezičnemu pouku prijavljenih 19 otrok. V glavni šoli obiskuje pouk slovenščine 333 učencev (201 na podlagi manjšinskega šolskega zakona, 132 pa slovenščino kot tuj jezik). Zvezno gimnazijo za Slovence obiskuje v tem šoiskem letu 472 dijakov, dvojezični koleg na trgovski aka-
Svojo zaskrbljenost za mednarodni ugled Koroške in Avstrije je izrazil deželni glavar Wagner, ko je v nedeljskem radijskem govoru obravnaval vprašanje manjšinskega šolstva. Napovedal je, da se bo moral deželni zbor baviti s KHD-jevskim referendumom, toda zaradi mednarodnega zanimanja je ta ..kočljiva tema" dobila novo, večjo razsežnost, je dejal Wagner. „Zato je potrebno v razpravah o manjšinskem šolstvu ravnati skrajno previdno in vsak korak desetkrat premisliti, predno ga naredimo — kajti bilo bi usodno, če bi z napačnim političnim korakom spravili v nevarnost celo našo republiko in našo deželo."
demiji 8 dijakov, enoletno in triletno dvojezično strokovno šolo za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu pa 85 deklet, medtem ko nadaljnjih 248 otrok obiskuje slovenščino na srednjih in višjih šolah kot presti ali kot alternativni obvezni predmet.
Čeprav je porast prijav k dvojezičnemu pouku navidezno skromen, kljub temu pomeni razveseljiv pojav, zlasti če upoštevamo ozračje pritiska in zastraševanja, ki so ga povzročili in ga še ustvarjajo nemški nacionalisti s svojo poostreno gonjo proti dvojezičnemu šolstvu. Prav v tej situaciji pa je naraščanje števila prijav tudi najboljši dokaz, da je skupna vzgoja otrok zaželena in potrebna — da je torej treba poskrbeti za ohranitev in izboljšanje dvojezičnega šolstva ter ustvariti pogoje, da bo v prihodnje lahko še več orok obiskovalo to šolo demokracije, prijateljstva in enakpravnosti.
Strinjamo se z Wagnerjem in delimo njegovo skrb za ugled Koroške in Avstrije. Toda prav zaradi te upravičene skrbi nje^t in vse druge odgovorne dejavnike resno rotimo, naj se pri obravnavanju manjšinskega vprašanja končno osvobodijo pogubnega vpliva tistih sil, ki s svojo šovinistično in rasistično politiko domovini sami škodujejo in jo v javnosti spravljajo ob dobro ime. S takim korakom bi namreč olajšali tudi reševanje odprtih problemov, ki ravno v manjšinskem vprašanju ne more obstajati v vsiljevanju večinskih diktatov, temveč edinole v skupnem iskanju sporazumnih rešitev.
..Poiitično dvomijive mahinecije'
Napade na dvojezično šolo na Koroškem je Romedi Arquint iz zveznega urada za nego kutture v Bernu, bivši predsednik osrednje organizacije Retoromanov Lia Rumantscha, imenovat „poiitično dvomijive mahinacije". V pismu, ki ga je postat kancierju Sinovvtzu, je poudari), da bi ukinitev dvojezičnega šotstva nasprotovaia tudi manjšinski zaščiti, kakor jo vsebuje avstrijska ustava, predvsem pa bi to pomeniio pospeševanje getoizacije Siovencev. „Trdno upam, da se avstrijske obiasti zavedajo, kakšnega pomena za demokratično državo so prav jezikovno-kui-turne manjšine in da bodo zato ukrenite vse, da razkrinkajo in zabra-rtijo take poiitično dvomijive mahinacije," pravi švicarski poiitik v svojem pismu.
Skupno soiidarnostno izjavo predstavnikov osrednje organizacije Retoromanov v Švici pa objavijamo na 2. strani — op. ured.
VVagner jezaskrbijen
za ugied Koroške in Avstrije
PREBERiTE
na
strani
2	Bivši borci proti fašizmu tudi danes v prvih vrstah boja za mir in sožitje
3	Januš razstavtja v Tinjah
5	Au!a stovenica izdata umetniški kotedar
z Bergovimi tesorezi
6	Evropa regij — atter-nativa ati utvara?
7	Posojitnica Ptiberk počastita zastužne čtane
8	Tržaško pismo
Kdor se bori, tahko izgubi; kdor se ne bori je že izgubit
Zato 16.11.1984 vsi na demonstracijo^ Ceiovcu!
Neb/ znan/ avstr/jsb/ politolog je na predavanja, b/ ga je /me! pred let! v obvlra Obtobrsbega tabora, med dragim poadarll, da Ima slovensba narodna sbapnost na Korošcem v boja za svoje pravice N obstoj bot 7Mro<f7M sbapnost najvažnejšega zaveznlba v avstrlj-sbt m mednarodni javnost/.
Tolltlčn! razvoj oboli šolsbega vprašanja v zadnjih tednih m mesecih je to tezo zgovorno potrdil. Avstr/jsba In mednarodna javnost z vc!/'h/'m zanimanjem opremljata dogodbe na Korošcem m ob tem n/ dvoma, da zagovornih/ ločitve šolarjev v babršn/ boli obl/b! zc v teh brog/b nimajo podpore.
Nehaferl (predvsem Izven Koro-šbe) na podlagi te š/robc odmevnosti šolskega vprašanja že govorijo o tem, da ni pr/čabovat/ bab/h sprememb v šbodo slovensbe narodne sbapnost/. Toda bdor pozna politično stvarnost na Koro-šhem, ta tad/ ve, da politična dl-nam/ba delaje po precej dragačn/ „!og/b/" In da stranbe v bistva še vedno govorijo bodisi o bonbret-nlb ali vsaj o potrebnih bompro-mlslh. Tri tem jih nič ne moti, da strobovnjabl In pedagošbl arga-
mentl govorijo proti ločitvi šolarjev In ač/telj/h,- jih nič ne moti, da pedagogi In strobovnjabl govorijo v prid Izboljšanja dvojezične Šole.
Vse to baze, da pripravljajo stranbe na področja dvojezičnega šolstva bompromls ali trostranbar-sbl sporazam, bi bi gotovo bil v šbodo slovensbe narodne sbapno-stl. Kajti „bomprom!s", babor ga stranbe trenatno ventilirajo, bi pomenil reševanje nastale politične sltaaelje na podlagi rasističnih In šovinističnih zahtev nemšbonaelo-nallstlčnlh sil. Tab bompromls pa bi odprl vrata postopni legallzael-;1 aparthe/dsbe polltlhc. Nemšbo-naclonallstlčne sile bi v tem primera ponovno slavile zmago, bi bi jih le še opogamlla za nadaljnje napade na preostale (minimalne) narodnostne pravice borošblh Slovencev. Nama posledica bi bil permanentni, zaostreni narodnost-
ni boj In o babšnl pomiritvi na Korošbem v tem primera ne b: mogli govoriti.
2c pred nedavnim protestnim zborovanjem sem v našem lista zapisal, „da Imamo borošbl Slovenci v novih zarodblh solidarnostnega gibanja ter v mednarodni javnosti politične rezerve, bi gotovo vplivajo na to, da mane-versbl prostor borošblh stranb ni več tabo vellb, bot je bil še v sedemdesetih letih, /n če je bilo naše politično delo v zadnji! mesecih osredotočeno na In/ormatlvno-os-veščevalno dejavnost, potem je zahteva sedanjega trenatba, da sicer nadaljajemo z Informiranjem In osveščanjem, toda hbratl je potrebno, da z manlfestatlvnlml ab-cljaml jasno Izpovemo našo žlv-/jenjsbo voljo In zahtevo po ohranitvi In Izboljšanja dvojezičnega šolstva."
Ta misel velja tadl zdaj pred
demonstracijo, bi jo podpirajo šl-robl sloji nemšbogovorečlh tabo na Korošbem bot tadl Izven deželnih meja. Zato založimo vse sile za aspešen poteb demonstracije, bi jo pripravlja bomlte za obrambo dvojezične šole za 76. november 79#d v Celovca. Zavedajmo se, da se v tem vprašanja borimo za najosnovnejšo In v bistva tadl za zadnjo pravico, bi jo še Imamo.
Naj javnost ve, da se na Koro-šbem slovensba narodna sbapnost bori sbapaj z demobrat! naroda-soseda proti rasizma, narodni nestrpnosti In šovinizma — za sodelovanje In mir v deželi In državi.
Z množično adeležbo na demonstraciji bomo tadl dobazall, da smo .Slovenc! v tej dežel! še prisotni In da ne bomo dopastlll, da bi spremenil! šolo v šbodo ne samo nas temveč vseh tistih, b! so za narodno enabopravnost In za miren razvoj.
V tem smisla torej velja.- VSI NA DEMONSTRACIJO!
dr. Marjan Sturm
postovodeči tajnik ZSO
U%MeaA4t; _
VESTNIK
Bivši borci proti fašizmu
tudi danes v prvih vrstah boja za mir in sožitje
V znamenju bližnje 40. obletnice osvoboditve je biio letošnje 9. srečanje zastopnikov organizacij bivših borcev proti fašizmu ter žrtev nacifašistič-nega nasilja, ki je minulo soboto potekalo v Gradcu. Srečanja, ki ima že dolgoletno tradicijo, so se udeležili predstavniki iz Štajerske in Koroške, iz Slovenije in Hrvaške ter iz Furlanije-Julijske krajine; med udeleženci so bili tudi zastopniki Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih izseljencev iz Celovca. V pozdrav jim je spregovoril graški župan Alfred Stingl, spominu padlih protifašističnih borcev in žrtev fašizma pa so se poklonili na osrednjem pokopališču, kjer so delegacije položile vence.
V
Solidarnostna izjava iz Švice

L!C!A R0M0NTSCHA - LiA RUMAUNTSCHA - LEiA RUMANTSCHA !
CH 7001 Cu.M Vudi)iPttiiur47 T&fon081 224472 CP 70-911
IHARUMANTSCHA f^,„„
A - 9o2o Klagenfurt
CH - 753o Zernez, 1. November 1984

A*"-—	*	/
- ^ ^	, L '/*


/ -------------,
/ /

Med organizacijami, ki so izrazite koroškim Stovencem podporo v boju proti napadom nemških nacionaiistov na dvojezično šoistvo, je tudi Lia Rumantscha, osrednja organizacija retoromanske narodne skupnosti v Švici. V pismu Zvezi siovenskih organizacij na Koroškem izražajo predstavniki Retoromanov soiidarnost s koroškimi Siovenci ter obsojajo prizadevanja nemškonacionainih krogov.
Tudi socialistična mladina
za ohranitev in izboljšanje dvojezičnega
šolstva
Namen tega vsakoletnega srečanja je mnogoteren: poglablja sodelovanje med borčevskimi organizacijami treh sosednjih držav v skupnem boju za mir in razoroževanje in proti pojavom neofašizma in neonacizma, pospešuje čuvanje tradicije protifašističnega boja in prenašanje njegovih izročil na mladi rod, prispeva pa tudi k prizadevanjem za uresničevanje pravic narodnostnih manjšin kot mostu za trajno sodelovanje med sosednjimi narodi.
Letošnje srečanje je biio ae posebej posvečeno mestu, ki ga zavzema protifašistični boj v vzgajanju mladine, v šolskih učbenikih in drugih publikacijah, obenem pa pomenu tega boja v prizadevanjih za ohranitev in utrjevanje miru v svetu ter borbi proti vsem pojavom oživljanja fašizma. Pri tern pa nikakor ni dovolj — je bilo poudarjeno npr. v skupnem poročilu borčevskih organizacij Slovenije in Hrvaške — da mladina samo pasivno občuduje junaštvo in slavno preteklost protifašističnega boja, temveč mora to preteklost iskreno spoštovati, izkoristiti mora
Okoli 8.500 ljudi se je zbralo 28. oktobra na protestnem zborovanju za mir v Linzu, glavnem mestu Zgornje Avstrijske. Tudi Koroška mirovna iniciativa (z dvema avtobusoma so se pripeljali njeni udeleženci) je bila dobro zastopana. S tem je mirovno gibanje v Avstriji ponovno dokazalo, da živi — čeprav ga sredstva javnega obveščanja bojkotirajo in so mu z raznih strani že večkrat prerokovali smrt.
V veliki povorki, ki je šla od lin-škega kolodvora do športne hale, so demonstrirali z gesli proti nameščanju novih atomskih raket v Evropi, proti militarizaciji vesolja, proti nabavi lov-cev-prestrežnikov za avstrijsko vojsko. Na zaključni prireditvi pa so izvajali izvrsten kulturni spored, ki
njene izkušnje in gojiti njene vrednote. „Zato sta v socialistični samoupravni In večnarodni Jugoslaviji vzgoja in izobrazba v duhu idealov antifašizma, miru, svobode, enakopravnosti, sodelovanja in prijateljstva med narodi zakonita in moralna obveznost državnih in samoupravnih organov." In da te obveznosti jemljejo resno kaže podatek, da samo v SR Hrvaški vsako leto blizu 850.000 otrok in mladostnikov likovno in literarno obdeluje teme iz protifašističnega boja.
Za vzgajanje mladine v duhu kulture miru in za oblikovanje posebnega jezika miru se je izjavil predstavnik italijanske delegacije, ki je med drugim dejal: Čeprav ni naša naloga, da bi kot zastopniki bivših borcev nadomestili pedagoge, sociologe in druge strokovnjake za vzgojo, se nam zdi neizogibno potrebno, da bi morali vsi vzgojni programi temeljiti na nekaterih skupno določenih ciljih, kot so odklanjanje nacionalizmov, rasizma, kolonializma ter agresije in ekspanzije ki bi jih morali videti v luči njihovih posledic za
sta ga sooblikovati tudi znani skupini „Schmetter!inge" in „Liedertich Spieiteut".
Udetežencem demontracije je spregovori] poteg drugih tudi mariborski škof Grmič. Dejat je, da bi morata katotiška cerkev še botj aktivno nastopiti proti jedrskemu oboroževanju, ki ga je obsodit kot najhujši ztočin našega časa. Vsi tjudje, ne gtede na svetovnonazorsko gtedanje, bi se morati skupno boriti za razorožitev. Predstavnik sindikata žetezničarjev in mednarodnega združenja transportnih detavcev Fritz Prechtt pa je v svojem govoru poudari) predvsem ne-smiset nabave lovcev-prestrežnikov za avstrijsko vojsko. Nakazat je, da oboroževanje povečuje nevarnost za mir, največji interes na oboroževanju pa imajo muttinacionatni koncerni in
odnose med narodi. Dejal je, da bi morali v državnih proračunih predvideti posebna sredstva za pospeševanje in širjenje kulture miru.
O problematiki vzgajanja mladine v demokratičnem protifašističnem duhu je spregovoril tudi dr. Marjan Sturm, ki je v tej zvezi opozoril na zadnje napade nemškonacionainih sil na dvojezično šolo tin sploh skupno vzgojo otrok na Koroškem. Ravno na primeru narodnostnih sporov na Koroškem vidimo, kako važnega pomena je pojasnjevanje polpretekle dobe v Avstriji in na Koroškem, je dejal Sturm, kajti brez pretiravanja lahko ugotovimo, da narodnostni spor na Koroškem v veliki meri temelji prav na dezinformaciji in pomanjkljivem pojasnjevanju v šoli in družbi. Ko je govoril o novi zaostritvi protimanjšinskega ozračja na Koroškem in o značilnem dejstvu, da so odgovorni politični dejavniki pokazali vse premalo odpora proti tej eskalaciji nemškega nacionalizma, je menil, da je vzroke treba videti v okolnosti, da na Koroškem nikdar ni bila izvedena dosledna de-naoiiikaoija, kajti nacisti so v smislu Rainerjeve oporoke ob predaji oblasti 1. 1945 našli svojo novo domovino v demokratičnih strankah, ne da bi jih kdajkoli klicali na odgovornost zaradi njihove preteklosti. V dokaz, v kolikšni meri so koroške stranke prevzele nemškonacionalne pozicije, je Sturm navedel primer, ko je uradna Koroška prav v času, ko se je vsa Avsvrija spominjala tragičnih dogodkov februarja 1934, podelila nekdanjemu visokemu nacističnemu funkcionarju naj višje deželno odlikovanje.
„Na takih primerih spoznamo, zakaj doslej še ni uspelo spremeniti protislovenskega ozračja na Koroškem," je dejal Sturm. „Vendar pa moramo videti tudi pozitivne premike ki jih doživljamo zlasti v sedanji diskusiji o šolskem vprašanju, ko se gradi široka fronta odklanjanja nemškonacionalističnih zahtev po ločevanju otrok in učiteljev po jezikovni pripadnosti. Predvsem mladina je proti temu in to je nenazadnje uspeh tozadevnega delovanja tudi organizacij bivših protifašističnih borcev in žrtev fašizma. Po tej poti moramo nadaljevati in pri tem bo Imela posebno vlogo prav šola."
Z zadovoljstvom so udeleženci graškega srečanja vzeli na znanje pismo, ki ga je poslal posebni pomočnik generalnega sekretarja OZN. Potrdil je prejem resolucije lanskega srečanja v Mariboru, v kateri so zastopniki borčevskih organizacij izrazili svojo privrženost stvari miru ter se zavzeli za razorožitev, za sodelovanje med narodi in posebej za spoštovanje pravic narodnostnih manjšin. Visoki predstavnik Združenih narodov je sporočil, da ciljem, ki jih omenjajo bivši protifašistični borci, posveča vso pozornost in važnost tudi svetovna organizacija.
Prihodnje leto se bodo predstavniki bivših protifašističnih borcev in žrtev fašizma zbrali na svojem jubilejnem 10. srečanju, ki bo v Vidmu. Takrat bodo v trijezični publikaciji objavili tudi vse doslej sprejete resolucije — kot zgovorno manifestacijo, da so nekdanji protifašistični borci tudi danes v prvih vrstah boja za mir in sožitje, še posebej za prijateljsko sodelovanje med sosednjimi narodi in deželami.
banke — zato deiavci ne bi smeti podpirati njihovih prizadevanj. Tudi pesnik Erich Fried je nagtasit, da je večina prebivatstva proti jedrskemu oboroževanju. Dejat je, da so demonstracije in btokade potrebne in važne, vendar jih je premato; tjudje so preveč mirni in pasivni, to pa je po-stedica strahu. Zato bi morato mirovno gibanje še botj prepričtjivo pojasnjevati, da je jedrska vojna prepreč-tjiva katastrofa.
Z demonstracijo je mirovno gibanje v zaptetenem potožaju sitnega oboroževanja in občutnega pritiska od zunaj (cerkev, konservativci) dokazato, da je ohranito svoje možnosti akcije in mobitizacije. In demonstranti v Linzu so se tahko prepričati, da njihove zahteve niso šle v prazno.
Z informacijsko konferenco, ki sta jo zadnjo soboto priredili v Celovcu, sta Socialistična mladina na Koroškem in Mlada generacija v SPO nedvoumno demonstrirali svojo zavzetost za ohranitev in izboljšanje dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Na posvetu se je zbralo okoli 70 mladinskih funkcionarjev iz vseh delov Koroške, ki sta jim univerzitetni profesor dr. Peter Gstettner s celovške univerze in dr. Avguštin Malle, vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, orisala zgodovino in današnji položaj manjšinskega šolstva ter nakazala možnosti In poti za nadaljnje obravnavanje tega problema.
Predvsem sta referenta svarila pred posledicami, ki bi jih imelo kakršnokoli popuščanje nemškona-cionainim krogom. Opozorila sta, kako kritično jie ostala Avstrija in tudi mednarodna javnost sprejela novo zaostritev na Koroškem, tako da zahteve po ločitvi šol ne škodujejo samo Slovencem, temveč tudi ugledu Koroške in Avstrijie. Ugotovitev tem zahtevam bi pomenila daljnosežne posiedice tako v pedagoškem pogledu kakor tudi glede medčloveških odnosov v deželi, saj bi ločitvi šolarjev in učiteljev prej ali slej sledila segregacija na vseh življenjskih področjih.
Po drugi strani pa je bila poudarjena potreba postopnega izboljševanja sedanjega dvojezičnega šolstva. Nakazane so bile razne možnosti in oblike, ki segajo od šolskih poskusov preko modernizacije učnih pripomočkov do osnovanja posebnega gremija strokovnjakov, ki bi skrbel za staino prilagajanje manjšinskega šoistva potrebam in zahtevam splošnega razvoja šolstva v Avstriji.
Pot v bodočnost vodi preko dolgoročne notranje reforme, in to pod okriljem socialistične kulturne in izobraževalne politike, ki mora v primeru grozeče diskriminacije biti solidarna s šibkejšim, se je glasila zaključna ugotovitev. ..Vprašanje manjšinskega šolstva je vsekakor preskusni kamen našega demokratičnega zadržanja."
V tem smislu so se udeleženci posveta v posebni resoluciji izrekli proti vsakemu zoževanju območja veljavnosti dvojezičnega šoistva, zahtevali so izboljšanje dvojezičnega pouka in skupno vzgojo vseh otrok, obenem so poudarili tudi potrebo širokega seznanjanja z zgodovino Slovencev, funkcionarje socialistične stranke pa so pozvali, da v teh vprašanjih ne sme biti nobenih kompromisov. Deželnim strankam in zlasti vodilni SPO torej dovolj jasne ..smernice" za bližnje pogovore o manjšinski problematiki.
Klubi OZN in UNESCO
podpirajo koroške Slovence
Tudi na vseavstrijskem zborovanju ktubov OZN in UNESCO, ki je biio v tiroiskem kraju Kematen, so izraziti — kakor smo kratko poročati že v zadnji števiiki — podporo boju koroških Siovencev. V resoiu-ciji, ki so jo sprejeti na zakijučku svojega posveta, ki je potekat pod gesiom ..Strpnost napram manjšinam", so izraziti prepričanje, da je sedanji razvoj na Koroškem naperjen v škodo Siovencem. Zato pričakujejo od vsakega posameznika, ziasti pa od odgovornih v dežeii in državi ter od sredstev javnega obveščanja, da se bodo stvarno ba-viii z manjšinsko-zaščitnim čienom 7 državne pogodbe in njegovim tz-poinjevanjem. Posebej so se zavzeti za ohranitev in izboijšanje sedanjega dvojezičnega šoistva v korist siovenske narodne skupnosti, kar pa je — kot pravijo v resoiuctjt — „možno )e v širokem, demokratičnem duhu in v strpnosti napram siovenski narodni skupnosti".
Mirovni poziv iz Gradca
Svoje ugotovitve in zaključke so udeleženci graškega srečanja bivših protifašističnih borcev in žrtev fašizma strniti v soglasno sprejeti resoluciji, v kateri so v spomin na veliko trpljenje neštetih ljudi v času nacifašističnega nasilja pozvati k skupnim prizadevanjem za mir, razorožitev, zmanjševanje napetosti v svetu in sožitje med narodi. Sodelujoče organizacije so poudarite veiiki pomen teh prizadevanj, da se dogodki pred štiridesetimi leti ne bi več ponoviti, temveč postati opomin in prispevek k utrjevanju demokracije in čiovečanstva, proti vsakršnim poskusom zatiranja.
Opozorili so na naraščajočo napetost v svetu in na veiiko nevarnost oboroževalne tekme, ki požre velikanske vsote denarja, ki bi ga tahko uporabiti za razvoj in napredek vsega človeštva. Proti tem nevarnostim se je treba boriti z neomajnim protestom vseh tistih, ki jim je pri srcu bodočnost sveta, je rečeno v resoluciji, kjer še posebej poudarjajo važnost in potrebo vzgoje miadine v tem smislu. „Vsi brez razlike smo doižni, da se borimo za odstranitev tega zta, in sicer s tem, da se znanost uporablja v miroljubne namene, da se razvija sodelovanje med narodi različnih kultur, da se spoštuje mnogostranska vloga manjšin in da se predvsem mladina z obsežno 'kulturo miru' pripravlja na svoje odgovorne naloge."
S takšno ..kulturo miru" se je treba boriti proti rasizmu, fanatizmu in nestrpnosti — za prijateljstvo in sodelovanje med narodi, so poudarili udeleženci graškega srečanja. Pri tem so meniti, da se je treba opirati na izkušnje preteklosti ter ziasti pri vzgoji miadine in pri izobraževanju učiteljev stremeti za korektno informacijo o zgodovini. Izredno važno vlogo pa imajo pri tem tudi tisk, kino in nova sredstva množičnega obveščanja.
Posebno poglavje zavzema v resoluciji manjšinsko vprašanje. Z zaskrbljenostjo so ugotoviti, da določeni krogi na Koroškem terjajo iočene šole (apartheid) za tamkaj živečo slovensko narodno skupnost. „Z ozirom na zgodovinske izkušnje odklanjamo tako ločitev ter pozivamo pristojne avstrijske oblasti, da odločno zavrnejo zahteve nemškonacionalističnih sil," je rečeno v resoluciji. Glede siovenske narodnostne skupnosti v Italiji so se izrekli za korektno in obsežno zakonsko rešitev ter zahtevah izdatno zaščito vseh etničnih skupin v državi. Ob koncu pa so poudariti, da je treba vsem manjšinam v posameznih deželah izpolniti pravice, ki so jim zajamčene v ustavi in mednarodnih pogodbah — kajti „tudi to pomeni važen prispevek k vzgoji za mir".
Mogočna mirovna demonstracija v Linzu
Slikar in pesnik Gustav Januš v tinjski galeriji
Galerija Tinje je likovno razstavo slikarja Gustava Januša dobro pripravila. Otvoritev, ki je bila preteklo soboto, je gotovo biia ena izmed najboij obiskanih, odkar dom So-daiitas v Tinjah vabi tudi na likovne razstave. Gustav Januš, ki je v zadnjem času za svojo poezijo žel
Ena izmed Januievih :)ik, ki jih umetnik imenuje lablone
rijah nameščal v različnih pozicijah. Kasneje je te figure slikal in jih spet v drugi obliki predstavljal javnosti. Zdaj je svoje figure upodobil na platnu in jih obdal z barvami svetlih tonov. Kljub temu ostaja črna barva dominantna, saj je to barva figur, ki so glavna izpoved Janu-
Občinstvo je pozorno pritiuhniio branju Janula in Handkeja
svojo izpoved jemlje resno) ne bo mogel zapustiti. Najbrž pa Januš računa tudi s tem, da bo kdo njegovo slikarstvo odklonil, da se mu bo ..zameril". A Januš je že vedno bil šokanten. Presenečal je z raznimi slikarskimi tehnikami, predvsem pa s povsem novimi prijemi slikarske govorice. Čestokrat je bil hote ali nehote izviren, drugič spet ni mogel prikrivati, da se naslanja na eno ali drugo smer modernizma. To mu je celo prinašalo priznanja in nagrade in naziv najbolj iznajdljivega koroškega slikarja-samouka. Vsekakor je v svojem slikarstvu, tako kot vsak umetnik, iskal samega sebe.
In naposled se je našel: Januš govori s čisto samosvojo, angažirano umetnostjo, katere središče je človek, čas v katerem živi, okolje katero ga obdaja. To okolje pa je zelo zamotano; človeka podreja, manipulira, mu jemlje individualnost, celo spravlja v nevarnost propada. Na vse to opozarja Januš s svojimi slikami, ki jih je vredno videti, se ob njih zamisliti.
Slovenska prosvetna zveza, Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu, Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu in Čebelarsko društvo Šmihel
vabijo na razstavo
koroške panjske čelnice
v Etičcvsu cd 11. do 16. novembra 1984 v gostilni Miklavž. Otvoritev bo v soboto 10. novembra ob 18.30 uri; razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure.
v Šmihelu od 22. novembra do 2. decembra 1984 v farni dvorani. Otvoritev bo v četrtek 22. 11. 1984 ob 19.30 uri.
*
Predmeti za razstavo so iz narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze in zasebne lastnine. Zbrali smo jih v Podjuni, Rožu in v Ziljski dolini. Razstava kaže poslikane panjske čelnice iz druge polovice 19. in iz prve četrtine 20. stoletja; pripravila sta jo SPZ v sodelovanju s čebelarskimi društvi iz Šmihela, Železne Kaple in Bilčovsa. Strokovno pomoč je nudil Etnografski muzej iz Ljubljane.
Kulturne novice
mnogo uspeha, se je v Tinjah predstavil kot slikar. Tam je postavil na ogled povsem nove slike, bral pa je tudi svoje pesmi.
Januš je z najnovejšimi slikami potrdil svojo kontinuiteto z angažirano umetniško govorico, ki jo je nakazal na zadnjih razstavah, ko se je ukvarjal s človekom, ki izgublja svoj obraz in postaja šablona. Že svojčas je opozoril s figurami, ki jih je izrezoval iz gume, jih v gale-
ševih novih slik. Vendar je zanimivo, da je slikar ob figure postavil elemente iz svojih prejšnjih slikarskih obdobij, ko se je posluževal neobremenjenih veselih barv in naivne, a iskrene otroške govorice. S tem pa je umetnik opazovalca svojih novih podob postavil pred dejstvo: takšen sem, takšnega me moraš sprejeti in upoštevati. To pa je za umetnika vsekakor zelo tvegana pot, pot, katere smeri (če
Če smo o Januševih slikah zapisali, da je našel svojo umetniško smer, potem to velja tudi za njegovo poezijo. Zato je prav, da smo v Tinjah srečali Januša slikarja in Januša pesnika. To je bil za obiskovalce otvoritve dvojni užitek, čeprav smo Januševe pesmi že brali in slišali, jim znova radi prisluhnemo. Branje v Tinjah je bilo zanimivo tudi zaradi tega, ker je Januševe pesmi prišel brat tudi prevajalec Peter Handke. Tako smo Januša slišali v izvirniku in v nemškem prevodu. (Zlobni jeziki so ob sobotnem večeru trdili, da so ljudje prišli gledat le Handkeja.) Morda je v tem kanček resnice. Toda videli in slišali smo le dela umetnika Gustava Januša. Ker je prireditelju uspelo k sodelovanju pridobiti še Handkeja, in tako Januša predstaviti širšemu krogu ljudi, je to toliko večjega pomena, saj slovenski koroški umetniki nimajo tako pogoste možnosti, da bi jim prisluhnili tudi pripadniki večinskega naroda, da bi o njihovih umetniških dosežkih pisalo koroško oz. avstrijsko časopisje. Janušu to privoščimo, ker je naš, zato se veselimo njegovih uspehov, saj tako prispeva tudi k popularnosti slovenske umetnosti na Koroškem. Če mu ob tem pomaga znani Peter Handke, je samo razveseljivo. Želeti bi bilo, da bi imeli več takih prijateljev, ki za manjšino tudi nekaj storijo, potem bi situacija na Koroškem bila drugačna — strpna in brez sovraštva.
Glasbeni del sta prispevali sestri Feinig.
Nov rekord vpisov na univerzah
Čeprav je možnost zaposlitve akademikov čedalje težja, na avstrijskih univerzah beležijo vedno večje število vpisanih študentov. Letošnji vpisi presegajo vse prognoze ekspertov, ki so sicer napovedovali povišanje števila študirajočih za nekaj odstotkov. Po dosendanjih podatkih, ki še niso dokončni, se je število vpisanih študentov letos zvišalo za 5 oziroma 10 odstotkov, kar pomeni, da ima Avstrija trenutno na 18 univerzah 162.000 študentov, od tega 26 odstotkov žensk.
Z drugimi besedami to pomeni, da je študiranje še vedno atraktivno. Izvedenci to povezujejo z velikim številom maturantov, ki so končali srednje šole. To število bo naraščalo še do leta 1992/93 in računajo, da bo tedaj s 177.200 slušatelji število študirajočih v Avstriji doseglo svoj višek in šele potem spet začelo upadati. Kako bo z zaposlitvijo tako velikega števila akademikov, danes še ni znano, tega tudi ne navaja objavljena statistika.
Razvidno pa je, da na Dunaju študira 55.000 študentov, v Gradcu
20.000,	prav toliko v Innsbrucku, medtem ko jih je v Salzburgu vpisanih
10.000,	v Linzu 6500, ostalo pa je razdeljeno na razne manjše univerze in višje šole, med njimi Celovec, kjer je trenutno vpisanih 2200 študentov.
Zanimivo je, da je število študentov najbolj naraslo na katoliško-teo-loški visoki šoli v Linzu, medtem ko je število upadlo edinole na tehnični in veterinarsko-medicinski univerzi v Gradcu. V glavnem se maturanti odločajo za študij muzealnih, pravnih pedagoških smeri, mnogo pa se jih je vpisalo na tistih fakultetah, ki so uvedle nove študijske smeri, med njimi tudi univerza v Celovcu.
To tudi potrjuje, da se bodo univerze morale prilagoditi napredku časa m svoje študijske načrte vsklajati zahtevam časa.
Pred 100 leti se je rodil Jaka Špicar
27. oktobra letos je minilo 100 let odkar se je rodil koroški ljudski pisatelj, dramatik režiser in organizator amaterskega gledališča Jaka špicar. Rodil se je v Skočidolu pri Podravljah, kjer je obiskoval ljudsko šolo, gimnazijo pa v Beljaku in Celovcu.
Na pobudo narodnega buditelja Atona Gabrona je v Podravljah ustanovi) izobraževalno društvo Sloga, ki je imelo svojo igralsko skupino. Ker mladi Špicar kot zaveden Slovenec ni dobil zaposlitve, se je leta 1905 preselil v Ljubljano in kasneje kot praktikant Posojilnice deloval v Radovljici in na Jesenicah. Tam se je udejstvoval pri sokolskem odru in ustanovil Gleda-liškodruštvo.
Jaka špicar je uprizarjal izvir-
na slovenska odrska dela in sam pisal igre za potrebe amaterskih odrov. Napisal je okrog osemdeset odrskih besedil. Čeprav so njegove igre večinoma ostale le v rokopisih, so rajžale po drugih slovenskih odrih, kjer so jih uprizorili okoli petdeset. Tri Špicar-jeve igre so igrali tudi na poklicnih odrih v Ljubljani in v Mariboru. Med njegove najbolj znane igre sodijo Miklova Zala, Drabosnjak in Kralj Matjaž, ki so doživele največ uprizoritev. Na Koroškem je seveda še danes živa njegova Miklova Zala, ko jo največkrat igrajo v Šentjakobu v Rožu.
Jaka Špicar je znan tudi kot sodelavec slovenskega tiska, kjer je objavljal svoje članke o kulturi in drugih narodno političnih vprašanjih.
Dobitniki letošnjih TMgratf Ježe/e Korošce so za nami. Deželni glavar je upošteval predlog kulturnega sosveta in letošnjo kulturno nagrado dodelil univ. prof. dr. Ludwigu Kostelki. Slednji bo nagrado prejel za svoje delo na področju naravoslovja.
Priznavalno nagrado bo prejel glasbenik Konrad RagoSnig, ki je znan kot svojevrsten interpret in ustvarjalec novih glasovnih form.
Dobitniki pospeševalnih nagrad so dr. Wilhelm Wadl (za znanost), Bern-hard Hiittenegger (za literaturo), Meinhard Prinz (za glasbo) in Meina Schellander za upodabljajočo umetnost.
Nagrade bodo podeljene v okviru posebne svečanosti. Veseli nas, da je med nagrajenci tudi Meina Schellander, pripadnica naše narodne skupnosti. Kot znano, je lani kulturno nagrado dežele koroške prejel pisatelj Peter Handke, med dobitniki pospeševalnih nagrad pa je bila naša mlada pesnica Maja Haderlap.
*
V	Novem mestu so prejšnji teden
odprli	tfoTH. S tem so poča-
stili znanega slovenskega slikarja Božidarja Jakca, ki je letos praznoval 85-letnico rojstva. V metropoli Dolenjske so hišo Jakčevih staršev preuredili v umetnostno galerijo, kjer razstavljajo 850 Jakčevih del, ki jih je umetnik poklonil Dolenjskemu muzeju. Med podarjenimi deli so pasteli, risbe in oljnate slike, ki jih je umetnik izdelal v času od leta 1910 do danes. Jakčeva dela so razstavljena na 800 kvadratnih metrih prostornine in razdeljena na več obdobij umetnikovega ustvarjanja.
W
Brt<c^wer;ev orkester iz Linza je 30. oktobra 1984 koncertiral v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je predstavil Glasbo za orkester Uroša Rojka, Koncertno simfonijo za violino, violo in orkester v Es-duru KV 364 W. A. Mozarta ter Bruck-nerjevo Četrto simfonijo. Orkester je nastopil pod vodstvom dirigenta Romana Zeilingerja. Po nastopu v Ljubljani bo orkester gostoval še v Benetkah in vTrstu.
*
V	Mariboru so zaključili letošnje Borštnikovo sre&nje, ki je bilo zelo uspešno. Gledališki ansambli z vsega slovenskega kulturnega prostora so nastopali v Mariboru in okolici in ljubiteljem gledališke umetnosti predstavili najboljše predstave minule sezone.
Borštnikov prstan so letos podelili znanemu igralcu Poldetu Bibiču, članu drame SNG Ljubljana. Polde Bibič je Borštnikov prstan prejel po 30-letnem umetniškem delovanju. V teh letih se je uveljavil na vseh področjih igralske umetnosti. Čeprav Polde Bibič deluje kot gledališki umetnik že 30 let, je dosedaj najmlajši dobitnik Borštnikovega prstana.
Med gledališkimi ansambli pa je največ nagrad (od skupno 12) žirija kar šest prisodila ansamblu Mestnega
gledališča ljubljanskega, in sicer za predstavo Shakespearovega Hamleta.
#
Nocoj bodo v palači Palffy na Dunaju odprli skupno rttzstcvo „GrHpe 69" iz Zagreba in gradiščanskohrvat-skih umetnikov, ki bo potekala pod naslovom PERSPEKTIVE. Gre za skupino umetnikov, ki se s slikarstvom ne ukvarjajo poklicno, a kljub temu beleži lepe uspehe. Razstavljala je v Leningradu, Gradcu, Bologni, Miinchnu, Oslu in Levangeru; kot posamezniki pa so razstavljali že na vseh kontinentih.
Razstavo bo odprl predstavnik zveznega ministrstva za pouk in umetnost sekcijski šef dr. Helmut Lein, v okviru otvoritvenega sporeda pa bo o hrvaškem pesniku Augu-stu Cesariču spregovoril univ. prof. dr. Radoslav Karičič, Tonko Lonza pa bo bral pesmi A. Cesariča, medtem ko bo Ivica Percel zapela nekaj šansonov. Razstavo, ki so jo organizirali Hrvatski akademski klub, Kulturni in informacijski center SFRJ in Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Dunaju, bodo odprli ob navzočnosti ambasadorja Milorada Pešiča. Razstava bo odprta dnevno do 23. novembra 1984.
*
Letos mineva 110 let odkar se je rodil pAdte/j /Cuffr A/cILo. Ob tej priložnosti so v matični občinski knjižnici v Slovenj Gradcu, ki nosi ime po pisatelju Mešku, priredili slo-vesnostni spomin tega slovenskega pripovednika. Na sklepni svečanosti, ki je bila pretekli teden, so odkrili tudi doprsni Meškov kip, delo akademskega kiparja Radeta Nikoliča.
W
Krščanska kulturna zveza je z uspehom organizirala srečanje
zBorof. Kot znano, je prvi del te prireditve bil prejšnjo nedeljo v žitrajski ljudski šoli, drugi pa preteklo nedeljo v Modestovem domu v Celovcu. Na srečanju so sodelovali mladinski pevski zbori in ansambli iz Podjune, Roža in Zilje. Poleg številnih ljubiteljev slovenske pesmi, se je srečanja (v Žitari vasi) udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Marko Kržišnik.
W
Sinoči so v Celovcu odprli 37. %v-sfr/js&i teJen knjige. Tako so v slavnostni dvorani Trgovinske zbornice spet na ogled knjižne izdaje koroških in drugih avstrijskih založb. V tem okviru bodo tudi razne prireditve kot so predavanja, literarni in bralni večeri. Med organizatorji, ki vabijo v celovško Trgovinsko zbornico, je tudi založba Mohorjeva; slednja v ponedeljek, 12. novembra 1984 ob 20. uri prireja literarni večer, na katerem bodo iz svojih del brali Maja Haderlap, Pavle Zidar, Janko Ferk in France Merkač, medtem ko bosta Gabriel Lipuš in Aleksander Černut prispevala glasbene vložke.
Teden avstrijske knjige je odprt do 14. novembra, dnevno od 10. do 20. ure.
Posebno srečanje v Rebrci
Spominska svečanost v Seiah
Do posebnega srečanja je prišlo ob minulem državnem prazniku v Mladinskem centru na Rebrci. Nadaljevalo se je sodelovanje obeh slovenskih osrednjih kulturnih organizacij z delovno skupnostjo „Region-Kultur, ki pomaga številnim kulturnim iniciativam, da se z lastno močjo izkopljejo iz ozkih vaških ali deželnih okovov.
Na 4-dnevnem srečanju so se predstavili mladi ljudje kulturnih in gospodarskih iniciativ iz Južnega Tirolskega, Zgornje Avstrije, Dunaja, Predarlske in drugih krajev Avstrije. LILA — skupina iz štajerskega vinskega kraja Langenlois — je razlagala, kako težko je bilo zbuditi zanimanje za kulturno delo v kraju, M prireja samo vinske veselice. Druga skupina je pripovedovala o poskusih skupnega proizvajanja mošta v krajih, kjer si eden sam ne zmore nabaviti stiskalnice. Šlo pa je tudi za izkušnje samostojnega dela visoko-šolcev na Južnem Tirolu, ki jim niso naklonjene konzervativne strukture in sploh zato kako j.e mogoče nove pobude zasidrati na vasi: na primer
z slikovnimi razstavami, s sodelovanjem z otroci ali z zapisovanjem izkušenj starih ljudi itd.
Vsekakor je to izmenjavanje mnenj med 50 udeleženci pri vsakemu zapustilo močne vtise, kot je zagotavljala soorganizatorka Susanne Lach, ki živi na Dunaju, a jie rojena v Šentprimožu. Srečanje pa so zavestno pripravili v Rebrci, da bi udeleženci imeli najboljšo možnost, se ob državnem prazniku udeležeiti številnih kulturnih prireditev na južnem Koroškem. Seznanjanje z življenjem koroških Slovencev je bilo namreč drugo težišče tega srečanja. Tako so bili mladi ljudje iz Predarlske popolnoma presenečeni, da so v Avstriji ljudje, ki govorijo čisto „tuj" jezik. Potrtost in prizadetost pa je bila med udeleženci, ko so pri Perš-manovem muzeju videli kakšno gorje je pretrpel slovenski človek med drugo svetovno vojno. Prav tako pa jih je zanimala predstavitev kulturnega dela koroških Slovencev iz ust predsednika KKZ in kritične misli k trenutni kulturni situaciji Slovencev iz ust dr. Vladimirja Wakouni-ga.
„PačlH borci, vse žrtve fašizma, posebno Selške žrtve, nas opozarjajo, da ostanemo budni in strnjeni v borbi za mir in enakopravnost pri nas na Koroškem in po celem svetu". To je ob osrednji spominski svečanosti za Dan mrtvih pri spomeniku v Selah povedal predsednik Zveze koroških partizanov, Janez Wutte-Luc. V zvezi z minulim referendumom je tov. Wutte-Luc opozoril na dejstvo, da je vzdušje proti dvojezični šoli ,,šlo več ali manj skozi vse stranke", obratno pa je razveseljivo dejstvo, da se je proti narodnostnem razdvajanju izrekla cela vrsta koroških mladinskih organizacij, kar nam
Obirsko
Preteklo soboto, 3. 11. 1984, so na povabilo Alpskega kluba „Obir" na Obirskem gostovali na koncertu Moški oktet Suha ki ga vodi Bertej Logar, Obirski vižarji (vodi jih Šimej Durnik) in Veseli Rožani (vodi jih Foltej Ogris) ter Trio Paulitsch.
Kot pri ostalih koncertih je bila dvorana do zadnjega napolnjena. Moški oktet Suha je s svojim programom pokazal, da je slovenska pesem najlepša. Tudi ostale skupine so presenetile, tako da so vsi poslušalci prišli na svoj račun. Za razvedrilo po koncertu pa so poskrbele vse instrumentalne skupine, tako, da smo podaljšali prireditev do jutranjih ur.
R. M.
Potrtost in žalost sta prevzeli ljudi v Gradičah nad Suho in v okolici, ko jih je dosegla vest o smrtni prometni nesreči Marije Logar. Iz neznanih razlogov je v ponedeljek dopoldne zaneslo njeno vozilo s ceste pri Božjem grobu. In čeprav je bila žena privezana je utrpela v prevrnjenem avtomobilu smrtne poškodbe.
bo omogočalo lažje prenašati in zavračati vse navale naših narodnih nasprotnikov.
Ob navzočnosti zastopnikov drugih slovenskih organizacij, domačinov in gostov iz Gorenjske ter generalnega konzula SFRJ, Marka Kržišnika, s soprogo, je zapel priložnostne pesmi zbor Društva upokojencev iz Kranja, recitacijo Kajuhove pesmi pa je prispeval znani kulturni delavec Silvo Ovsenk.
Marijo Logar so v širši okolici poznali kot prijazno in narodnoza-vedno gospodinjo in kmetico. Zato je Mlakarjeva kmetija v Gradičah bila tudi tako privlačna za mladino.
Možu in otrokom ob hudem udarcu izrekamo iskreno sožalje.
Stalenska gora
Na povabilo Socialistične mladine iz Štalenske gore je prejšnji petek predaval mladim socialistom in drugim občanom Štalenske gore o aktualnih problemih koroških Slovencev dr. Marjan Sturm. Težišče pre^ davanja in diskusije je ležalo seveda pri šolskem vprašanju. Razvila se je živahna diskusija, v kateri je prišlo do izraza, da so tudi severovzhodno od Celovca mladi ljudje za sožitje obeh narodov in proti načrtom ločevanja in zaostrovanja na Koroškem.
SLO Salzburg informira o dvojezičnem šolstvu
Z dvojezičnim šolstvom na južnem Koroškem so bili v torek zvečer seznanjeni občani deželne organizacije socialistične učiteljske zveze v Salzburgu. Dr. Peter Gstettner, dr. Vladimir Wakounig, direktor Herman Germ, direktor Valentin Vauti in učiteljica Monika Zeichen so na posebni informativni prireditvi predstavili pedagoške, splošnopolitične, praktične, zgodovinske in druge vidike dvojezičnega šolstva.
Gradec
Par sto ljudi je sledilo prejšnji teden na graški univerzi predavanjem treh celovških izvedencev, ki so predavali o trenutnem položaju manjšinskega šolstva na Koroškem. Dr. Vladimir Wakounig, dr. Peter Gstettner in Teodor Domej so predavali na povabilo Kluba slovenskih študentov, Demokratične študentske unije (DSU) in Društva socialističnih študentov (VSStd). Po predavanjih, ki so bila posvečena minulim deželno-zborskim volitvam, referendumu in razširjajočemu se solidarnostnemu gibanju, se je v diskusiji izkazalo, da se tudi v Gradcu na eni strani razširjajo krogi v podporo pravic koroških Slovencev, da pa vztrajajo nekateri desni krogi na nekvalificiranih in nestvarnih argumentih proti manjšinam v Avstriji.
PRtREDtTVE
SPD ,,Zarja" v Železni Kapli vabi na igro
SVETI PLAMEN
Kriminalka v treh dejanjih.
Gas: sobota 17. novembra 1984, ob 19. uri
Kraj: v farni dvorani.
Gostuje igralska skupina SPD „Dobrač" z Brnce.
PREŽIHOVA ŠOLA
Jože Messner: Nemški nacionalizem v Avstriji od nastanka do danes
v petek 9. 11. 1984, ob 19.30 uri v Klubu Pežihov Voranc, Benediktinski trg 5/1, in
v ponedeljek 12. 11. 1984, ob 20. uri v
prostorih Posojilnice Pliberk.
Slovensko prosvetno društvo „Dani-ca" v Šentprimožu v Podjuni vabi na dramsko predstavo
SVETI PLAMEN
v nedeljo 11. novembra 1984 ob 14.30 uri v Kulturnem domu Danica v Šentprimožu. Gostujie igralska skupina SPD „Dobrač" z Brnce.
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sporočata:
nadaljevalni tečaj za zborovodje JE PRELOŽEN
od sobote 10. 11. 1984 na soboto 24. hovembra 1984.
Pričetek ob 15.30 uri v društveni sobi nad Posojilnico v Bilčovsu.
BILCOVS
JEZIKOVNI TEČAJ ZA SLOVENŠČINO
I. za začetnike
II. za tiste, ki hočejo izpopolnjevati svoje znanje
Prireditelj: SPD „Bi!ka" v Bilčovsu kraj. ljudska šola v Bilčovsu prvo srečanje tečajnikov bo v sredo 14. 11. 1934, ob 13 M url.
Tečaji se bodo odvijali v obliki tedenskih enot po 2 uri (do približno sredi aprila) tečaje vodi študentka Marica MleČnik iž ZetATČ s sodelavci
Slovenski prosvetni društvi ,.Danica" in „Vinko Poljanec" v Škocijanu vabita na
PEVSKO DRUŽABNI VEČER
ki bo v soboto 17. 11. 1984 ob 19.30 uri v Kulturnem domu Danica v Šentprimožu.
Sodelujejo: Moški in ženski pevski zbor ..Solidarnost" iz Kamnika, Mešani pevski zbor SCT Ljubljana, Moški zbor DPD ,,Svoboda" Zreče, Trio Korotan s pevci in zbora prirediteljev.
SŠK Obir vabi na
PLES ŠPORTNIKOV
kibovsobotol0.ll. 1984, ob 20. uri pri Rastočniku v Lepeni.
Igra ansambel ..Fantje iz Podjune".
Alpski klub ,,Obir" vabi na
KATARINSKI PLES v soboto 24. novembra 1984, ob 20. uri v gostilni Kovač na Obirskem.
Za ples igra ,,EdelweiB-Duo"
Katotška mtadina in Krščanska kutturna zveza v Cetovcu načrtujeta anketo o mta-dini na dvojezičnem ozemiju. Radi bi ta projekt uresniči!) skupaj s študenti socio-togije (morda je to uporabtitvo tudi za di-ptomsko natogo ati disertacijo). Prosim študentke in študente, da se prijavijo pri Ka-totiškimtadini, ViktringerRing26, tetefon 51 10 55
CELOVEC
BRALN! VEČER
v okviru Avstrijskega tedna knjige Prireditetja: Krščanska kutturna zveza in Mohorjeva zatožba
čas: ponedetjek 12. nov. 1984, ob 20.00 KrajstavnostnadvoranaTrgovskezbor-nice v Cetovcu, Bahnhofstr. 40 Sodetujejo: Maja Hadertap, Pavte Ztdar, Janko Ferk, Gustav Januš in France Merkač
SpremtjavanakitarLAteksander Černut, Janez Gregorič ni Gabrijet Lipuš
GLOBASNtAA
Koncert pod gostom ..ODMEV MLADtH GLASOV"
PrJrediteti: SKD v Gtobasnici Kraj: tjudska šota v Gtobasnici Čas: nedetja 11 nov. 1984, ob 19.50 uri Sodetujejo: Dektiški zbor tz Set, Moški zbor „Kratj Matjaž" Jz Libuč, Ansambet „Kore ntka" iz šmiheta; Fotktorna skupina iz Gto-basnic*; Gtob&škr fantje
Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem
kliče na demonstracijo za skupno šolo
Odgovorne politike pozivamo, naj pri bodočih pogajanjih ne dopustijo nobenega nadaljnjega poslabšanja v manjšinskem šolstvu: Naše glavne zahteve so:
E Nobene ločitve šolarjev po jezikovnih vidikih, tudi ne v obliki poučevanja slovenščine po zaključku rednega pouka.
H Nobene omejitve teritorialne veljavnosti zakona o manjšinskem šolstvu iz leta 1959.
H! Dvojezični pouk je treba obvarovati in izboljšati.
H Namesto omejevanja in okrnitve: izgraditev dvojezičnega šolstva.
PR!D)TE NA DEMONSTRACUO )N ZBOROVANJE! PETEK,
16. NOVEMBRA V CELOVCU
Zberemo se ob 17.30 uri na Starem trgu, nato manifestacija pred deželno vlado.
Popoidne bodo člani komiteja informirali celovško prebivalstvo o potrebi skupnega nastopa za skupno šolo!
Zvečer bo kulturni program. Glej posebno vabilo.
GALERIJA TINJE:
Razstava slik Gustava Januša
od sobote 3. 11. do sobote 10. 11. 1984
Menjava denarja
Stanje v četrtek 8. novembra 1984
Za100dinarjevdobite	9.00	šil.
Za 100 dinarjev piačate	11.00	šii.
Za 100 iir dobite	1.085	šii.
Za 100 tir piačate	1.175	ši)..
Za 100 mark dobite	694.00	ši).
Za 100 mark piačate	710.30	šil.
Kuratorij za Glasbeno šolo na Koroškem sporoča:
Uradne ure Glasbene šoie bodo od 1. novembra 1984 naprej vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih SPZ.
V tem času se lahko obrnete v vseh administrativnih zadevah na tov. Joži j o Mečino, Gasometergasse 10, (tel.: 0 42 22 (32 5 94) v Celovcu. V nujnih zadevah lahko pokličete tudi štev. 0 42 28 (23 65).
Pavle Zidar bere v Pliberku.
v nedeljo 11. novembra 1984 ob 11. uri v Posojilnici Pliberk
Prireditelj: Katoliška mladina Pti-berk in SIC.
Podjunska jesen 1984
KULTURN) TEDEN !0.—M. tt. 4984
torek 20. november
ob 19.00 uri v Posojilnici Pliberk DVO-JEZtČNOST V VRTCU )N ŠOL) - Podij-ska diskusija (dr. Inzko, dr. Moser, dir. Vauti, Fr. Kert, M. Kraiger - vodi dir. H. Germ). Prireja: MePZ Podjuna-Pti-berk
sreda 21. november
ob 19.00 uri pri Zadjaku v Dobu VAŠK) VEČER V DOBU za stare in mlade (fien-canje turščice, petje, pripovedovanje, družabnost). Prireja:	Farna mladina
Dob in MePZ Podjuna-Ptiberk ob 19.00 uri v gostilni Herbert v Libu-čah VAŠK) VEČER V UBUČAH za stare in mtade (stare šege, petje, pripovedovanje, družabnost). Prireja: MoPZ Kratj Matjaž, Libuče
petek 23. november
ob 16.00 uri v ljudski šoli v Vogrčah ČARODEJ, copranie za male in velike (žpk. Mirko Pihler). Prireja: Farna mladina Vogrče
sobota 24. november
ob 14.30 uri v ljudski šoli Božji grob ČARODEJ, copranje za male in velike (žpk. Mirko Pihler). Prireja: Farna mladina Pliberk
ob 17.00 uri v farni dvorani v Zvabeku ČARODEJ, copranje za mate in velike ^žpk. Mirko Pihler). Prireja: KPD Drava, Zvabek
ob 20.00 uri v dvorani Schwarzl v P)i-berku JUBILEJNI KONCERT, petletnica obstoja MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč (sodeluje Mlada Podjuna idr.). Prireja: MoPZ Kralj Matjaž, Libuče
nedetja 2$. november ob 14.30 uri v farni dvorani v Smihetu DRUŽtNE POJEJO. DOMAČtNt PRiPO-VEDUJEJO. Prireja: KPD Šmihel
Prisrčno vabljeni!
BILčOVS
PAVTE UDAR BERE 11 SVOJIH DEL
Prlreditelfa: SPD ..Bilka" BIHovs in Mohorjevo založba
Čas: sobota 10. novembra 1934, ob 19 00 KrojprlMIklavžvvBilčovsu
Premiera SPD „Dobrač" na Brnci
Slovensko prosvetno društvo „Dcbrač" na Brnci je v soboto, dne 3. novembra že drugič v tem letu vabilo na premiero.
Tokrat so se predstavili z delom *Wi!liama Somerseta Maughama „Sveti plamen", ki je bilo napisano v letu 1928, toda vsebinsko še danes aktualno. Gre za zahtevnejše odrsko delo, ki prikazuje napeto
Delo naivca
Oswa!d Hafner je pred kratkim razstavljal (skupno z M. Erlacher) v Krivi Vrbi. Umetnik slika kmečke in verske motive (glej sliko), katere z razbeljeno iglo žge v lipov les. Hafner, ki je težki invalid, v slikanju najde veliko zadovoljstva, zato se bo v bodoče še bolj posvetil umetniškemu delu. V Celovcu ureja gostilno, kjer bo imel tudi galerijo. Želimo mu mnogo uspeha!
vzdušje neke družine po letalski nesreči mlajšega sina, odslej hromega in priklenjenega na invalidski voziček. S svojo negovalko in mlado, življenja polno ženo živi pri materi. In ko se na sceni pojavi še njegov starejši brat, se pričenja štirikratna tragika.
Igralski ansambel, ki so ga sestavljali: Zofija Debevec, Klemen Debevec, Seppi Gallob, Olga Gal-lob, Mia Debevec, Štefan Hudi, Marjan Gallob in Ada Gallob je svoje delo dobro opravil in v lepem slovenskem jeziku. Njihovo upodabljanje likov je bilo toliko prepričljivo, da si jim zlahka odpustil nekatere pomanjkljivosti. Delo je bilo, v skrbni režiji Slavice Kropivnik, prikazano solidno in si ga je res vredno oledati. Da je bilo prav vložiti toliko truda v to odrsko predstavo, je igralcem potrdil sam konec, saj so bili obilno nagrajeni z aplavzom.
Anita Hudi
Čestitamo
Prjlnjo :redo 31. oktobra 1984 $o na Dunaju podeliti na:lov doktorja medicine fonem Miklu iz Svaten pri Šentjakobu v Rožu. Mlademu zdravniku izkreno če:titamo in želimo v poklicu mnogo uspeha.
0
Ferdi Kriltot iz Velike vasi pri Šentjakobu v Rožu je na salzburlki univerzi zaključil študij zgodovine in teologije. Magistru Krištofu k uspešnemu zaključku študija čestitamo!
W
Pred kratkim sta se poročila Marica Hribernik iz Vinogradov pri Žitari vasi in Stanko Portsch iz Holbič pri Škofi-čah. Oba sta znana kot marljiva člana domačih prosvetnih društev. Ha njuni skupni življenjski poti jima želimo obilo zadovoljstva in sreče.
W
Trajno zvestobo sta si obljubila Andreja Rutar iz Žitare vasi in Franci Rozman iz Lepene, nekdanji sodelavec v tajništvu ZSO, zdaj pa uslužbenec tovarne Obir. Hovoporočencema ob vstopu v zakonski stan želimo vse najboljše.
PO DEMONSTRACH!	ZA DVOJEZ! ČNO ŠOLO
kulturna prireditev	
v petek 16. novembra 1984, ob 19.30 uri	
v Sejemski hali 5 (vhod: St.-Ruprechter-StraEe)	
$ Za pozdrav bo zapel mešani pevski zbor	TONI-STRICKER-DUO
DANICA	..Najpomembnejši živeči avstrijski komponist
iz Šentprimoža	ljudske glasbe" (Andre Heller), Toni Stricker, evropsko znani avstrijski violinist, črpa predvsem
$ vokalno-instrumentalna skupina	iz večnacionalne kulturne dediščine panonske
SAUERAMPFER	nižine.
iz Južne Tirolske bo zapela in zaigrala	
tradicionalne južnotirolske pesmi z novimi	TRŽAŠKI PARTIZANSKI
besedil)	PEVSKI
# 4-članska južnotirolska akcijska skupina	ZBOR „PINKO TOMAŽIČ"
NETZKUNSTLER	Zbor je znan po izvrstnem predvajanju slovenskih
bo presenetila z nenavadnimi umetniškimi	in mednarodnih antifašističnih pesmi ob
akcijami	orkestralni spremljavi.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA	in KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
Koledar Aule slovenice 1985 z lesorezi W. Berga
Aula slovenica nadaljuje s tradicijo izdajanja svojih stenskih koledarjev; drži se tudi načela, da pri izbiri upošteva umetnike iz prostora Alpe-Jadran oz. treh sosednjih dežel Koroške, Slovenije in Furla-nije-Julijske krajine. Tokrat je prišel na vrsto spet umetnik s Koroške, katerega slike krasijo stenski koledar Aule slovenice za leto 1985.
Ko je društvo Aula slovenica vabilo predstavnike tiska na predstavitev svojega koledarja, je med udeleženci v hipu zavladalo zadovoljstvo, saj so v roke dobili koledar z lesorezi VVernerja Berga. Z velikim zanimanjem so prelistali koledar in takoj se je pričelo spraševanje o nakladi, ceni in o izboru posameznih motivov. Predsednik dr. Mirt Zwitter je na vsa vprašanja odgovoril v svojem uvodu. Pri tem se je kajpada najdlje ustavil pri umetniku VVernerju Bergu in ob tem nikakor ni prikrival zadovoljstva, da je Auli uspelo koledar za leto 1985 opremiti z lesorezi tega velikega umetnika. Povedal je tudi, da ima pri tem velike zasluge dr. Harald Scheicher, ki upravlja Bergovo zapuščino in mu ob tej priložnosti izrekel prisrčno zahvalo.
Izbor, ki ga je napravil dr. Mirt Zvvitter, je zelo posrečen. Posamezni motivi so — v kolikor je to možno — izbrani po letnih časih,
vsekakor pa je koledar Aule slovenice 1985 enkratna kompozicija Bergovih del, ki je zrcalo njegove umetniške veličine, njegovega časa, pokrajine in ljudi med katerimi so nastali pričujoči motivi. Tu seveda ne bomo povedali nič novega, če omenimo, da je VVerner Berg upodabljal slovenskega človeka Pod-
june, njegove navade in običaje, veselje in žalost. Pri tem je upošteval tudi pokrajino okoli njegove domačije; urednik pa je vključil v
koledar tudi portret pesnice Chri-stine Lavant in ga tako vsebinsko razširil na več dimenzij. Ta ugotovitev pa velja seveda le, če Berga gledamo z našega zornega kota, čeprav je to povsem legitimno, saj je Berg prav ob nas postal velik, česar tudi sam nikoli ni zanikal.
Tako bomo v naših domovih s koledarjem Aule slovenice prihodnje leto spet imeti del umetnosti Wernerja Berga, ki nas bo vsak mesec navdušil z enim izmed znanih motivov. V tradicionalnih izrekih, mislih in verzih pa bomo ob koledarskem delu brali tudi Bergove misli, saj je slednji bil znan tudi po svojih duhovitih besedah, zlasti, kadar je razmišljal o umetnosti in človeku. Kot znano, je koledar Aule slovenice trojezičen in s tem uporaben v treh sosednjih deželah, saj poleg kalendarija vsebuje tudi datume državnih in cerkvenih praznikov posamezne dežele.
Koledar Aule slovenice 1985 je oblikoval dr. Miran Zvvitter, spremno besedo (v treh jezikih) je prispeval umetnostni kritik Lev Mena-še, ki bralcem predstavlja umetnika Wernerja Berga, tiskala pa tiskarna Ritter v Celovcu. Naklada koledarja je 5.000 izvodov, cena za izvod znaša 140 šilingov. Končno je treba še zabeležiti, da je koledar izšel s finančno pomočjo koroške dežeine vlade.
JANKO MESSNER
Koliko znamo še slovensko?
pogovorr v 7?^;% Ce/ovec 37
—	V zadnji oddaji sva obravnavala neustrezno rabo nedoločnega člena, posneto po nemščini, saj ga slovenski jezik sploh ne prenese, razen v ljudskih pesmih in v narečjih. Dovoli, da ti dam v pregled nekaj zgledov — pa povej, ati je stavek v redu ali ne:
Ime! je troje čevlje, eni so bili še čisto novi. .
—	V redu.
—	Ena vrata so držala na hodnik, ena na stopnice, ena pa na verando.
—	V redu.
—	Vsi kakor en mož.
—	V redu.
—	Vsi za enega, 'en' za vse.
—	Narobe, reči bi bit moral: eden za vse, ker stoji sam, brez samostalnika.
—	Prav, kaj pa tale stavek: En cvet ne naredi pomladi? -r- Pravilno, ker si pri tem lahko mislim ali dopolnim: en sam cvet je premalo za pomlad.
—	Kaj pa tale primer: za 'en' tisočak se že nekaj dobi? -- Ne vem, mislim, da je 'en' nepotreben, ker ne gre za primerjavo med enim ali več tisočaki, temveč med manj-
šimi denarji in tisočakom, zato bi rekli: za tisočak se že nekaj dobi.
—	Dobro tako, kaj pa: 'Ena' ptička priletela?
—	To je iz ljudske pesmi in je dopustno pač v sklopu pesmi.
—	Kaj pa: To je pa 'ena fejst punca'?
—	Gotovo brez 'ena', vendar mi tudi besedi 'fejst' in 'punca' nista všeč, zakaj ne bi rekel: To je pa čedno dekle, saj je 'fejst' nepotrebna nemška beseda, namesto 'punce' pa še rajši "puža" slišim, je vsaj po koroško domače.
—	Dober posluh imaš, naj ti bo, čeprav ima „puža" v SP zvezdico! Kaj pa je s tem primerom: Vsaka pesem je le 'en čas' lepa?
-	Prav gotovo se reče pravilno: je samo nekaj č a -s a lepa.
—	Pa: reciva 'eno pametno ?
-	Ne gre, pravilno bi bilo: kakšno pametno, ni res?
-	Tako je. Kaj pa: Včeraj je bila pri nas 'ena ženska' z onstran Drave?
-	Ne gre, moral bi reči: Včeraj je bila pri nas neka ženska z onstran Drave. Lahko pa bi v daljšem stavku opustila tudi nedoločni zaimek neki-a-o in rekla: Včeraj je bila pri nas ženska z onstran Drave, ki je nihče v vasi ne pozna...
-	Kaj pa za označevanje časa? Bis ein Uhr habe ich auf dich gewartet?
-	Čakal sem te do ene, trenutek - do enih, ne, do ene
bo prav. Ni res, oboje je prav: do ene in do enih, nisi zaman ugibala, saj se v zvezi s predlogi rada uporablja tudi množina, torej do ene, pa tudi do enih, ob eni, pa tudi ob enih.
—	Kako pa bi rekla: Die Uhr geht schon auf eins zu?
—	Ura gre že na eno, da, tu stoji tožilnik, četrti sklon — v njem pa se množina ne rabi. Saj ne moreš reči: Ura gre že 'na ene'! Počakaj, poiščiva še kak predlog s četrtim sklonom - npr.: Čez eno me nikdar ne čakaj! Tudi tu ne moreš rabiti množine 'čez ene'...
A če sva že pri glavnem števniku, si oglejva še tale koristni pregovor: Z eno lepo besedo včasih več dosežeš ko z desetimi govori... Kako se ti čuje tale stavek: Naj te še 'eden' kaj reče!
—	To pa gotovo ni prav. Moral bi reči: Naj le še kdo kaj reče!
—	Kako pa to razlikuješ, da zmeraj prav zadeneš?
—	Tako, da hitro nemško pomislim: Soli da jemand noch was sagen! "Jemand" pa po slovensko vendar ni 'eden'! Saj je nedoločen človek, torej v slovenščini nedoločni zaimek "kdo".
—	Pa še en primer — za konec današnjega pogovora. Kako bi rekla po slovensko: Gib mir einen Schilling!?
—	Daj mi šiling, prosim.
—	Lepo in prav, lepo zato, ker si dostavila še "prosim". Ta se tudi čedalje bolj zgublja, pa ne samo v zvezi s šilingom.
Zahvalim se ti za lepo sodetovanje.
EVROPA REG!J — ALTERNAHVAAL) UTVARA?
Jezikovna in kulturna pestrost Evrope
ne more priti do izraza v centraiističnih sistemih
Prve dni septembra je bila v Ko-benhavnu na Danskem sedma konferenca vseevropske organizacije „Evropa regij". Njen pokrovitelj je bila danska korporacija za mednarodno sporazumevanje, ki jo vodi neutrudni borec za evropsko sode-iovanje Folmer VVisti. Na konferenci je sodelovalo nad 30 strokovnjakov iz zahodnoevropskih dežel in Jugoslavije. Čeprav so različnih ideoloških ali političnih pogledov na sodobna evropska socialno-eko-nomska in politična vprašanja, jih združuje prepričanje, ki so ga zapisali že v deklaracijo, sprejeto na tretji konferenci „Evropa regij" leta 1978, češ, da je ..politična organizacija Evrope v regijah pogoj za harmoničen in miroljuben napredek njenih ljudstev".
Zagovorniki te politično-filozofske koncepcije vidijo v decentralizaciji ekonomsko-tehnološke in politične moči države in v uveljavljanju regionalne samouprave najboljše sredstvo za angažiranje ljudi pri reševanju nakopičenih socialnih in ekonomskih problemov, ki pestijo vse zahodnoevropske države. Vendar naj bi bili procesi v materialni bazi zgolj nepogrešljiva podlaga za oživljanje, ohranjanje, varstvo in uresničevanje glavnega cilja: za pospeševanje razvoja evropske kulturne in jezikovne tradicije, ki se izraža v obstoju številnih narodov, narodnih ali jezikovnih manjšin ter regionalnih jezikov in kultur, ki jih je centralizirani model razvoja meščanske države od 19. stoletja naprej, ko so se začele oblikovati evropske nacije, potiskal čedalje bolj v ozadje družbenih dogajanj kot oviro za uveljavljanje kapitalistične organizacije družbene proizvodnje in tržišča ter na tem temelječe sodobne kapitalistične države.
Zanimivo je, da je ravno sedanji razvoj teh družb v tako imenovane postindustrijske kapitalistične družbe, kot jih nekateri imenujejo, odprl dva globalna družbena procesa, ki sta si samo na videz diametralno nasprotna. Na eni strani se še naprej utrjuje centralizacija (v rokah države) najpomembnejših vzvodov sodobnega industrijskega razvoja, kot so skrb za razvoj vrhunske tehnologije, temeljni okvirni posegi v urejanje odnosov v proizvodnji, na tržišču, v energetske, monetarne in zunanjetrgovinske zadeve ter v planiranje razvoja in proizvodnjo surovin in hrane. Na drugi strani pa se vse bolj krepi spoznanje, da zapletenih in medseboj prepletenih problemov, ki jih poraja sodobna industrijska družba, ni več moč obvladati iz nekega še tako organizacijsko in tehnično usposobljenega centra, ker gre največkrat za stvari, ki jih ni moč učinkovito urejati brez neposrednega in zavestnega sodelovanja ljudi.
Ti premiki v materialni bazi so nujno vplivali tudi na tako pomembne komponente človekovega življenja, kot so jezik, kultura in njegova narodnoetnična identiteta. Lepota materinega jezika, mikavnost lastne kulturne tradicije, oživljanje lastnega jaza prek oživljanja umetno in na silo zatiranih narodov, kultur in jezikov, obče človeško poslanstvo ..pravice biti drugačen" - vse to polagoma, vendar vztrajno izpodriva zaverovanost v velike centralizirane državne sisteme, ki večinoma že več stoletij z gesli „ena država — en narod", „ena država — en jezik" in podobnimi goltajo evropsko kulturno tradicijo, ki jo vsebinsko opredeljuje obstoj mnogoštevilnih evropskih jezikov in kultur.
Vsa ta jezikovna in kulturna pestrost Evrope pa seveda ne more priti do veljave v centralističnih sistemih vladanja, ki sami po sebi predstavtjajo njeno negacijo. Zato je razumljivo, da se zagovorniki jezikovnega in kulturnega pluralizma v Evropi zatekajo po pomoč k regionalizmu, decentralizaciji državne organizacije, kar po njihovem mnenju sprošča ustvarjalne sile v demokratičnem procesu samoupravnega urejanja družbenih zadev, hkrati pa ustvarja najbolj ugodne razmere za oživljanje, ohranjevanje in napredek narodov in narodnih manjšin oziroma regionalnih kultur in jezikov, ki jim centralistični stroj državne administracije jemlje življenjski prostor. Pod plaščem tega procesa kulturnega osiromašenja posameznih držav in Evrope v celoti, ki praviloma poteka pod aureoto „višjih" državnih in tehno-ekonomsko-birokratskih interesov, se skrivajo asimilacijske težnje večjih narodov, ki si z „viš-jimi interesi" zagotavljajo med drugim tudi prostor za svojo politično in ekonomsko oblast. Ta hegemo-nistični odnos pa ni prizadel v zadnjih stolejith evropske zgodovine samo malih narodnih in kulturnih skupnosti, temveč tudi številčno močne etnije, ki same sebe smatra-
no regionalizma. V procesih decentralizacije in demokratizacije vodenja države, v uveljavljanju federalizma, lokalnih avtonomij in v večjem neposrednem vplivanju na urejanje družbenih zadev nasploh (tudi mimo tradicionalnih meščanskih političnih struktur in institucij) vidijo najbolj realne možnosti za ohranitev in razvoj svoje etnične in kulturne identitete ter tudi za širjenje materialne baze, ki je nujen pogoj zanjo.
Da te politične težnje niso ostale prazna črka na papirju, pričajo dogajanja na vseevropski in državni ravni. V okviru Evropskega sveta deluje stalna konferenca lokalnih in regionalnih oblasti, ki združuje predstavnike ..evropske politične baze" v skupna prizadevanja za urejanje različnih življenjskih vprašanj prebivalstva ne le v okviru držav, v katerih živijo, temveč tudi s pomočjo medsebojnega sodelovanja. V duhu deklaracije, ki so jo leta 1978 sprejeli v Bordeauxu, je širom po Evropi vzcvetelo več kot deset regionalnih skupnosti, ki povezujejo različne evropske mejne dežele; zadnja je bila ustanovljena letos in združuje obmejna območja Španije in Francije ob Pirenejih. V Evropskem svetu so sprejeli tudi posebno evropsko konvencijo, ki
didature za članstvo v EGS, obravnavali na konferenci, ki so jo sklicali v Bruslju, splošno problematiko evropskega regionalnega povezovanja pa na konferenci v Bor-kenu (ZRN), ki jo je sklicala Stalna konferenca lokalnih in regionalnih oblasti pri Evropskem svetu ob pomoči skupnosti EUREGIO, ki združuje zahodnonemška in nizozemska obmejna območja. Pomembna so bila tudi dogajanja znotraj evropskih držav. V EGS so dokončali statut za Grenlandijo (bivšo dansko kolonijo); druge volitve za kor-ziško regionalno skupščino niso mogle razvozlati zapletenega klobčiča v (zaustavljenem) procesu francoske decentralizacije upravljanja države; regionalistično gibanje PSDA je zabeležilo volilno zmago na Sardiniji in skupaj s KPI ustanovilo regionalno vlado; v Španiji so revidirali državni zakon (LOAPA), ki naj bi normaliziral delovanje regionanlih avtonomij.
Živahna je bila tudi dejavnost, ki zadeva evropske narodne manjšine. Stalna konferenca Evropskega sveta je letos maja priredila v Strasbourgu veliko vseevropsko konferenco o problemu manjšin (še prej pa lokalne konference v posameznih delih Evrope), v Aosti (Italija) je bil seminar o ogroženih manjšinah,


Narodnostne manjšine v Evropi
imena narodnosti oz. pokrajin, kjer živijo:
1 Materinščniki trči — 2 Kelti — 3 Corn-walt — 4 Waližani — 3 Galci — 6 Faroer — 7 Flamci — 8 Nemci — 9 Zahodni Frizijci — 10 Danci — 11 Severni Frizijci — 12 Nemci — 13 Vzhodni Frizijci — 14 Poljaki — 15 Aland-Švedi — 16 Sami (Laponci) — 17 Finci — 18 Sami (Laponci) — 19 Sami (Laponci) — 20 Sami (Laponci) — 21 Fino-Karelci
—	22 Švedi — 23 Finci — 24 Lužiški Srbi — 25 Nemci — 26 Litvanci — 27 Belorusi — 28 Ukrajinci — 29 Cehi — 30 Slovaki — 31 Nemci — 32 Poljaki
—	33 Madžari — 34 Ukrajinci — 35 Slovaki — 36 Madžari — 37 Galičani
—	38 Baski — 39 Katalonci; — 40 Okcitanci — 41 Bretonci — 42 Nemci
43 Okcitanci — 44Va!dostanci — 45 Reforomani — 46 Južnotirolci — 47 La-dinci — 48 Slovenci — 49 Furlanci — 50 Slovenci — 51 Madžari — 52 Hrvati, Cigani in Cehi — 53 Nemci — 54 Slovaki — 56 Italijani — 57 Madžari — 58 Čehi — 59 Rusini — 60 Slovaki — 61 Romunci — 62 Ukrajinci — 63 Nemci — 64 Albanci — 64a Bolgari — 65 Turki in Aromuni — 66 Nemci — 67 Južni Slovani — 68 Madžari — 69 Ukrajinci — 70 Turki — 71 Tatari — 72 Lipovanci — 73 Gagausi — 74 Turki — 75 Makedonci — 76 Aromuni in Grki — 77 Aromuni — 78 Makedonci — 79 Grki in Armenci — 80 Albanci — 81 Hrvati — 82 Albanci (tudi na Siciliji) — 83 Grki — 84 Korzi — 85 Sardinci in Katalonci.
Le dve Evropski državi sta brez narodnostnih manjšin:	Islandija in Portu-
galska.


jo za narode z vsemi atributi, ki jim pripadajo (npr. Katalonci, Baski, Velšani, Bretonci itd ).
Pod pojmom regionalizem se srečujejo različna politična hotenja, večinoma povezana z etnično-kul-turnimi in jezikovnimi zahtevami prebivalstva posameznih območij znotraj evropskih držav. Razumljivo je, da so narodne manjšine in mali evropski narodi, ki skupaj z drugimi živijo v okviru ene države, v veliki večini iskreni zagovorniki posameznih elementov v pahljači družbenih ciljev, ki sestavljajo druž-beno-politično in ekonomsko vsebi-
urejuje to sodelovanje. V Strasbourgu pa so ustanovili urad, ki zainteresiranim nudi tehnične in organizacijske usluge.
Naj v ilustracijo na tem področju narejenega navedemo samo nekaj pomembnejših dogodkov iz zadnjega leta. Oktobra lani je INTEREG, ki ima sedež v Munch-nu, sklical v Barceloni evropsko konferenco o regionalizmu, kasneje so se sestali predstavniki perifernih obmorskih in posebej otoških evropskih regij. Letos so problematiko regij v Španiji in na Portugalskem, najbrž zavoljo njune kan-
AIDLCM (Mednarodno združenje za razvoj manjšinskih jezikov in kultur) je sklicalo svoj kongres v Milanu, zgodovinski dogodek pa bo vseevropska konferenca, sklicana za maj 1985 v Ženevi, na kateri bodo obnovili medvojni kongers evropskih manjšin. Zanimiva so nekatera dogajanja znotraj evropskih držav. V Belgiji so končno ustanovili avtonomijo za nemško manjšino. V Cardiffu (Velika Britanija) je začel delovati poseben kanal BBC v velščini. S sprejemom posebnega statuta so ustanovili Fiotandsko jezikovno unijo, ki združuje vse ho-
landsko govoreče ljudi, ne glede, kje živijo, in ima velika pooblastila glede jezikovnih vprašanj. V Lau-sannni (Švica) so ob petdesetletnici lausannske pogodbe sklicali konferenco, na kateri so (brez uspeha) poskušali ustanoviti reprezentativno telo, ki bi združevalo vsa politična prizadevanja Armencev.
Vsa ta vprašanja so, razumljivo, vplivala tudi na vsebinsko usmeritev razprave na 7. konferenci „Evrope regij", ki se je letos odvijala pod simboličnim geslom „lzziv Or-wellu 1984". Vendar se je konferenca glede na strokovni sestav udeležencev osredotočila predvsem na nekatera teoretična vprašanja, ki se nanašajo na procese regionalizma in razvijanja jezikov in kultur malih narodov in manjšin v Evropi. Prof. dr. H. Luboe z univerze v Zurichu je pripravil referat o različnih regionalističnih teorijah, Katalonec prof. dr. Jose A. Obieta. Chalbaud z Universidad de Duesto v Bilbau je govori) o regionalizmu; z vidika uveljavljanja človekovih pravic, prof. Derek W. Urwin z univerze v Warvicku v Angliji je pripravil študijo o odnosu med regionalizmom in demokracijo. Flamec: prof. dr. I. B. F. Kormoss s College: of Europe iz Burgesa v Belgiji je na. sodoben način prikazal geografske in geopolitične razmere, v katerih: so evropske regije, prof. dr. T. Vei-ter z univerze v Innsbrucku v Avstriji je pripravil obširen referat o-pravni strukturi, v kateri delujejo-evropske regije. Bretonec prom. dr.. Per Denez z univerze v Rennesu v-Franciji je govoril o evropskih jezikih in kulturah kot sredstvu za pre-moščanje meja med regijami. Posebej zanimiva je bita „pane!"-raz-prava o nevarnostih za regionalno-avtonomijo, ki jih predstavljajo centralistične site v tehnologiji, v gospodarstvu in v državni administraciji.
Udeleženci konference so poleg; tega vnaprej prejeli tudi referat udeleženca iz Slovenije. Podpisani! je govoril o jugoslovanskih izkušnjah pri razvijanju lokalne samouprave s posebnim poudarkom na. uresničevanje ustavnega načela o enakopravnosti narodov in narodnosti. Našo udeležbo je posebej! omenil kot razveseljivo dejstvo tudi! danski minister za kmetijsvo Nielst: A. Kofoed, ki je v imenu vlade pozdravil konferenco. Konferenca j& sprejela tudi predlog direktorja vseevropskega centra za manjšine irt federalizem, da ljubljanski Inštitut za narodnostna vprašanja pripravi! za osmo konferenco „Evropa regij", ki bo prihodnje teto prav tako v Kobenhavnu, gradivo za točko dnevnega reda, na kateri bi obravnavali ..izkušnje SR Slovenije (Jugoslavije) pri razvijanju regionalnega sodelovanja s sosedi s posebnim poudarkom na vlogi manjšin v tem povezovanju".
Kako na koncu odgovoriti na v naslovu zastavljeno vprašanje, alt je Evropa regij stvarna alternativa ali utvara? Vsakršen nedvoumen: odgovor bi bil preuranjen. Zaenkrat lahko z gotovostjo zaznavamo-predvsem dejstvo, da so se v (zahodni) Evropi sprožili družbeni procesi, ki bodo brez dvoma pripeljali) do vse večje afirmacije regionalizma in narodnih manjšin. Ti procesi pa se ne bodo mogli izogniti! konfrontaciji s strukturami centralistične države in s hegemonijo velikih narodov nad malimi, prepričani pa smo, da bo tudi )e-te pref ali slej zajela plima iskanja novo kulturne podobe bodoče Evrope — enotne edino v različnosti.
Siivo Devetak (Naši razgledi, Ljubljana)
PISMO BRALCA
Upamo, da se ne bo uveljavita rjava sted!
Pliberška posojilnica počastila dolgoletne zadružnike
Rjave sledi po drugi svetovni vojni naši dve veliki stranki OVP in SPO ne marata priznati. Obte veliki stranki sta se po letu 1945 trudili za člane NSDAP, ki jih je po uradnih zapiskih bilo nad 46.000. Koroška se je že po prvi svetovni vojni razvijala v najbolj nacistično deželo Prve republike, kar je že leta 1933 privedlo Hitlerja do tega, da je proglasil Koroško za najbolj zvesti Gau v Avstriji. To je dalo takratnim fašistom veliko moči, in tudii njihovi potomci znajo še prav dobro mobilizirati, če naj gre v škodo slovenskega ljudstva.
Naš narod je dal za svoj obstoj ogromno žrtev, že od začetka druge svetovne vojne, ko so se prvi fantje umaknili pred nacizmom v Jugoslavijo (med njimi je bil tudi prvi aktivist O F na Koroškem Johan Zupanc). 2e aprila leta 1942 so se začela prva izseljevanja naših slovenskih družin, ki po večini do tedaj niso poznale nacistične resničnosti. Nato se je odporniško gibanje med Slovenci začelo širiti. To je nacistične sile tako razburilo, da so na različne načine ugrabili prve aktiviste in 13 od naših najboljših obglavili na Dunaju. Proti temu pritisku pa se j e naš narod še bolj uprl, šel številčne j e v partizane, kljub pregnanstvu in taboriščem, in dal za obstoj ogromne žrtve. Vse to tudi ni pomagalo različnim kolaboraterjem in pomagačem nacizma, kljub zaslepljanju neizkušenega ljudstva z dobro organizirano fašistično propagando in kljub poskusom fašistov zapeljati ljudi k bratomoru, kot se je to zgodilo tudi v Jugoslaviji. A so imeli tudi uspeh, saj se je naš človek tako sam izčrpal, ne da bi šlo vse na račun nacizma.
Vsa medvojna mržnja med nami Slovenci je bila za naše nasprotnike po vojni najboljša krma za njih cilj, da bi se mi Slovenci še naprej cepili v različne tabore. To je deloma tudi uspelo.
Ni treba posebej omenjati, katere osebe na deželni ravni so se po letu 1945 trgale za bivše člane NSDAP. Vse to se je prav hitro zopet razvilo v škodo nam Slovencem. Da se je leta 1949 mogla ustanoviti VDU, predhodnica FPO, je tudi zasluga takratnega ministra za notranje zadeve Hebnerja. To je bil prvi korak za uveljavljanje zakritih fašistov. Na Koroškem je VDU takrat pri volitvah dobila na hip 51.000 glasov.
To je tudi sad naših velikih strank, ki po vojni, ko je bil fašizem poražen in demoliran niso znale ali hotele demokratično in napredno misliti in ravnati. Tako so dobili včeraj šnji-ki možnost, da se spet znajdejo in tudi v javnosti kritizirajo avstrijsko družbo. V vprašanju nas Slovencev pa si je izmislila ta klika to, da potegne velike stranke v svoj jarem.
Upamo, da se bodo streznile velike stranke, da bodo ravnale po državni pogodbi in da ne bodo poslabšale našega položaja, ki ni rožnat. Ne za nas Slovence in ne za avstrijsko državo bi bilo koristno, če bi naši zastopniki morali opozarjati svetovno javnost na naš tragični položaj. Voditelja naših organizacij, dipl. inž. Feliks Wieser in dr. Matevž Grilc, se zavedata potrebe po enotnosti v današnji situaciji, kar nam daje vsem Slovencem na Koroškem majhno iskro svetlobe v naši razburkani jeseni!
Milan Piskernik
Na predvečer avstrijskega državnega praznika je piiberška Posojilnica vabiia svoje dolgoletne člane na družaben večer v gostilno Rosslsvirt v Pliberku, da jim z zahvalnimi pismi izreče priznanje za doigoietno zvestobo in sodelovanje v tej domači ustanovi.
Posojilnica Piiberk je na tem večeru počastila vse tiste, ki so prispevali k temu, da danes stojimo na mestu, katerega se ni treba sramovati. Večina slavljencev je deiovaia za našo skupno stvar 25 ali več iet, drugi celo nad 35 in 40 let. Kaj pomeni takšna zvestoba zadružni samopomoči, ve le tisti, ki deia v bazi za ljudi in z ijudmi. Odboroma naše denarne ustanove se je zdeio prav, da v skupnih urah z zadružniki izreče vsem tem idealistom en sam skromen „Bog ionaj". Kijub temu, da se niso vsi vabljeni mogii odzvati povabilu, je bilo veselo pogledati na vse tiste, ki so se odzvali vabiiu. Bili so to pionirji zadružnega dela v našem kraju in iahko rečemo, da so biii obrazi vabljenih prav tako žareči kot tistih, ki so vabiii na ta slavnostni večer.
2e ob začetku siavja nas je spravii v pravo vzdušje mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Edinost pod vodstvom direktorja Joška Konciiije.
Med številnimi gosti je predsednik naše posojilnice pozdravil tudi predsednika Zveze siovenskih zadrug v Ceiovcu inž. Fridia Kapuna in podžupana mestne občine Piiberk Mirka Kumra, ki sta oba izrekia besede po-
hvale za siavijence. Prav tako je izrekel besede priznanja poslovodja naše denarne ustanove Jožko Nachbar, ki je siavijencem osebno izročii zahvalna pisma.
Le malokateri ve, koiiko deia je biio treba vložiti v to našo zadružno deio včeraj in danes, da smo obstaii
Iz govora predsednika Posojilnice Pliberk Lipeja Kolenika
..Zgodovina naše Posojilnice s poslovalnicama v Šmiheiu in Žva-beku, katere območje sega od Labota do Dobrie vasi je vse prej kot rožnata in poina obdobij, katera so nam prinesla nemaio skrbi za naš obstoj in razvoj . . .
Samo zvestobi idealistov naše Posojiinice se moramo danes zahvaliti, da smo preživeli vso to našo pot uspešno in da danes gradimo našo zadružno samopomoč še bolj samozavestno in vztrajno. Misiim, da ob tej priliki iahko rečem, da postaja naše skupno deio danes stvar, preko katere ne more nihče, pa čeprav bi nas danes gotovi raje videli ie kot pridne in poslušne hiapce, ki bi jim nosili svoje prihranke. Spoznati so, da lahko uspešno sami upravijamo svoje premoženje in da sami prav-tako znamo rezati svojim kruh, ki je zrasei iz žuijev naših zadružnikov."
na svoji zemlji in da se misei samopomoči izkaže tudi danes v času izobilja prav tako potrebna in učinkovita kot pred skoraj sto leti. Spoznanje našega človeka, da se ohranimo danes iahko samo, če bomo gradiii samopomoč, nam daje potrdiio za dosedanje deio in obenem tudi upanje, da se bomo kijub raznim pritiskom še ohranili na svoji zemiji boij kot kdajkoli. Ob koncu smo se vračali veseii na svoje domove ob prepričanju, da zadružna zamisei še živi in da bo ži-veia tako doigo, dokler bo tu žive! naš slovenski rod.
ikej.
Zahvalna pisma so prejeli:
za 40 in več let članstva: Karl Krištof pd. Hojnik;
35 in več iet: Karl Mert, Alojz Kraut, Alojz Krištof, Albin Homar, Lipej Kolenik;
25 in več iet: Alojz Muller, Franc Buchwald, Simon Trehtar, Janko Hanin, Živinorejska zadruga, Marija Magnet, Jurij Scherzer, Stefan Košut-nik, Janko Apovnik, Valentin Srienc, Ciril Opatnik, Ivan Merkač, Stanko Vavti, Valentin Čebul st., Janko Pečnik, Franc Gros, Cacilia Lunder, Friedrich Komar, Michael Sadjak, Katarina Kompoš, Kristina Spitz, Stefan Kristan, Florian Dlopst, Joža Pečnik, Gregor Krištof, Stefan Mihev, Paul Krajger, Johann Leitgeb, Ciril Rudolf, Valentin Čebul ml., Miha Sounej, Florian Pernjak in Janez Mihev.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
A V S T R ! J A 1
PETEK, 9. 11.: 9.00 Poročita — 9.30 Ruščina — 10.00 šot-ska oddaja — 10.30 Zabavni večer s Kartom Moikom — 12.10 inozemski report — 13.00 Poročita — 17.00 Pomočita— 17.30 Risanka— 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Družinski obzornik — 19.00 Avstrija danes —
19.30	čas v stiki — 20.15 Stari — 21.15 Mod-rnia revija — 21.20 3o!)y-3oker — 22.10 šport — 23.10 Poročita.
SOBOTA, 10. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Leopardov ne potjubtjamo, ameriški fitm — 12.05 Kako se spreminja 1<uttura — 13.05 Poročita — 14.50 3enny, ameriški fitm — 16.15 tz partamenta — 17.00 Poročita — 17.05 Otroci za otroke — 17.30 Zgodba o detfinu — 17.55 Otrokom za tah-!<o noč. — 18.00 Tedenski pregted sporeda — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz *Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 ^as v stiki — 19.55 Šport — 20.15 Deset po deseti, kabaretistična oddaja — 22.45 Dia-
NEDEUA, 11. 11.: 11.00 Pogovor z novinarji — 12.00 šport — 13.00 Vprašanja stanovanja — 14.20 Cinderetin srebrni čevetj, mušica! — 16.25 Lutkovni oder — 16.30 Aiice v čudeini deieti — 16.55 Knjižna potica — 17.45 Seniorski ktub — 18.30 Ljudska giasba Iz Avstrije (Koroška) — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 19.45 šport —
20.15	Druga avstrijska repubiika v fiimskih dokumentih — 21.45 Čas branja — 21.50 Po idravijen, Gradec, kabaret — 22.50 Nočni studio — 23.55 Poročita.
upodabtjajoče umetnosti —	10.30 Grad
Gripshoim, nemški fitm — 12.05 Pariz —
12.15	Poročita in ozadja — 13.00 Poročita
—	17.00 Poročita — 17.05 Lutkovni oder —
17.30	čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahkonoč — 18.00 Pisarna — 18.30 Družinski obzornik — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v siiki — 20.15 Domovina, avstrijski fiim — 21.50 Tajno naročiio Pariz — 22.40 Poročita.
ČETRTEK, 15. 11.: 9.00 Poročita — 9.30 De-žeta in tjudje — 10.00 Deto v gospodinjstvu nekoč in danes — 10.15 Stensko siikarstvo
—	10.30 šport — 12.15 Seniorski ktub —
13.00	Poročita — 17.00 Poročita — 17.30 Potepuh — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Kuharsko omizje — 18.30 Družinski obzornik — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 iskanje bodočnosti: anaiiza SPU — 21.15 Kottan — 22.15 Evropsko prvenstvo v športni gimnastiki — 23.15 Poročita.
		A V S T R ) J A 2
K		PETEK, 9. 11.: 16.15 iz partamenta — 17.30 Vprašanja
stanovanja — 18.00 Siike iz Avstrije — 18.30 Kung Fu — 19.30 Čas v siiki— 20.15 Konrad Lorenz, ideje otroštva—
21.15	čas v stiki — 22.15 Roka na coitu, ameriški fitm — 23.25 Poročita.
SOBOTA, 10. 11.: 14.15 Šoiski šport — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Živaii iščejo dom —
18.00	Tedenski obzornik — 18.25 Nogomet — 19.00 Za prijatetje fiima — 19.30 Čas v stjkj — 19.55 Novo v znanosti — 20.15 Mtadi tev, angteški fitm — 22.15 Poročita — 22.25 Lov se začne, ameriški fitm.
PONEDEUEK, 12. 11.: 9.00 Poročita — 9.30 'Pogted v toneč — 10.00 šotska oddaja —
10.15	Gtasbeni instrumenti — 10.30 Druga avstrijska repubiika v fiimskih dokumentih *— 12.00 Možje brez živcev — 12.15 iz parlamenta — 13.00 Poročita — 17.00 Poročita
17.30	Mojster Eder in njegov Pumuk! — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Svet iivati — 18.30 Družinski obzornik — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v siiki — 20.15 Šport — 21.08 Nick Knatterton — 21.15 Na cestah San Francisca — 22.05 Manjšine: Gradiščanski Hrvati — 22 35 Strupeni od Padki — 23.20 Poročita.
TOREK, 1S. 11.: 9.00 Poročita — 9.30 An-^teščina — 10.00 Surovine v odpadkih — 1015 Tehnike upodabtjajoče umetnosti —
10.30	Botntšntca na robu mesta — 11.20 Šport — 12.15 Stike iz Avstrije — 12.40 Šiling — i3.oo Poročita — 17.00 Poročita —
17.30	Tudi zabava mora biti — 17.55 Otrobom za tahko noč — 18 00 Hotmes & Yoyo — 18.30 Družinski obzornik — 19 00 Avstrija ^anes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Poročita 3" ozadja — 21 15 Rim, postaja Termini, Hatijanski fitm — 22.35 čas branja — 22.40
Poročita.
SREDA, 14. 11.: 9 00 Poročita — 9.05 Tudi labava mora biti — 9.30 Francoščina — ^00Q Od rude do jekta — 10.15 Tehnike
NEDEUA.11.il.: 9.00 Sto mojstrovin — 9.10 Orgte barbarstva — 9.35 Hetmut Quai-tinger bere Nestroya — 11.15 Koncert —
15.00	športno popoidne — 17.00 A!i spoznate metodijo? — 18.30 Brez nagobčnika
—	19.30 čas v siiki — 19.45 Zadeva za ijudskega odvetnika — 20.15 Grad Gripshoim, nemški fitm— 21.50 Poročita — 22.00 Dinastija — 22.45 Sedem dni športa — 23.05 Schubertiada.
PONEDEUEK, H. 11.: 17.30 Atah je vetik, istamska znanost — 18.00 Siike iz Avstrije
—	18.30 Kung Fu — 19.15 Čas branja — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Botnišnica na robu me-
VESTNIK
Izdajat*!) !n zato*")*: Zveza stovenskth
organizacij na Koroškem,
9020 Ceiovec, Gasometergasse 10.
Uzedntšlvo: 9020 Cetovec, St.-Ruprechtef-StraBe 19/tV, tei. (0 42 22) 54 0 42, teieks 422086 sndk a
Uprava: 9020 Cetovec, Gotometefg. 10, tet. (0 42 22) 32 5 50 Itsk: Zatoiniška tn tiskarsko dražba z o. ) Orava, Cetovec - Borovtje.
sta — 21.08 Nick Knatterton — 21.15 Čas v siiki — 21.45 Šiiing — 22.05 Znotraj in zunaj, fiim — 23.40 Poročita.
TOREK, 15. 11.: 18.00 Stike iz Avstrije (Koroška) — 18.30 Kung Fu — 19.30 čas v stiki — 20.15 Dattas — 21.00 Kabaret — 21.15 čas v stiki — 21.15 Kiub 2.
SREDA, 14. 11.: 17.30 Dežeia in ijudje —
18.00	Siike iz Avstrije — 18.30 Risanka — 18.50 šport — 21.15 čas v siiki — 21.45 Kui-turne vesti — 22.30 Oboroženo oko, pogted v svet avantgardističnega fiima — 23.40 Poročita.
ČETRTEK, 15. 11.: 17.30 šotska oddaja —
18.00	Stike iz Avstrije — 18.30 Kung Fu —
19.30	Čas v stiki — 20.15 Dattas — 21.00 Kabaret — 21.15 čas v stiki — 21.45 Kavarna Centra).
H		LJUBLJANA
K		PETEK, 9. 11.: 8.50 TV v šoii — 10.35 Zgodovina znanstve-
nofantastičnegafiima — 17.20 Poročita — 17.25 AnsambetVitija Petriča — 17.55 Jack Hotborn — 18.25 Obzornik ijub-tjanskega območja — 18.40 Ustvarjaina osebnost, izobraževatna oddaja — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50 Ne prezrite — 21.10 Proti vetru — 22.00 Dnevnik — 22.15 Vijo-iičasti taksi, francoski fiim.
SOBOTA, 10. 11.: 8.00 Poročita — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.20 Sredi trav, čez kamne tri — 8.30 Smogovci — 9.00 Pisani svet — 9.30 Bratovščina sinjega gaieba — 10.00Stovenskaijudskag)asbi!aingodci—
10.35	Pred izbiro poktica: Pokiici v kemiji
—	11.05 Čudeži narave — 11.25 Manjšine -bogastvo Evrope: Pokrajina 24 narodnosti, dokumentarna oddaja o narodnostih v Vojvodini — 11.55 Poročita — 13.25 Nogomet —
15.40	Poročita — 15.45 Kiš in dve torbi, sovjetski mtadinski fiim — 17.oo Rokomet —
18.15	Čez tri gore: Briški oktet — 18.45 Čudeži narave — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
—	20.00 Narednik Steiner, ameriški fitm —
21.35	Zrcato tedna — 21.55 Andree Chenier, opera.
NEDELJA, 11. 11.: 9.15 Poročita — 9.20 Otroška matineja — 10.10 Jack Hotborn —
10.40	Marco Poto — 11 40 Oddaja za stik z gtedaici — 12.00 Ljudje in zemija — 13.00 Poročita — 13.30 Odbojka — 14.00 Mostovi
—	14.30 Visok pritisk, zabavnogtasbena oddaja — 15.10 Trgatev, češkosiovaški fiim
—	16.35 Poročita — 16.40 Kavarna — 17.40 Rokomet — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
20.00	Banjica — 21.10 športni pregted —
21.40	Dokumentarna oddaja ___ 22 10 Poro-
čita.
PONEDEUEK, 12. 11.: 8.50 TV v šoii — 17.20
Poročita — 17.25 Smogovci — 17 55 preči izbiro pokiica — 18.25 Podravski obzornik —
18.40	Rekreacija — 18.45 Mtadi upi, oddaja
za mtade — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
—	20.00 Samota, drama — 21.10 Giasbeni magazin — 22.10 Dnevnik.
TOREK, 13. 11.: 9.00 TV v šoii — 16.30 šoi-ska TV: Koroški kmečki upor ieta 1479 —
17.35	Poročita — 17.40 Kje živi tvoja prav-tjica — 17.55 Repubiiška revija MPZ Zagorje 84 — 18.25 Cetjski obzornik — 18.40 Mistec, indijski risani fitm — 18.50 Knjiga
—	19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Nekaj ijudi dobre voije — 20.55 Tine ati komu zvoni — 21.35 Dnevnik — 21.50 Ftuidi, batetna oddaja.
SREDA, 14. 11.: 8.45 TV v šoti — 18.05 Poročita— 18.10 Ciciban, dober dan — 18.25 Severnoprimorski obzornik — 18.40 Otim-pija, grški fitm — 19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Mefisto, madžarski fitm — 22.25 Dnevnik.
ČETRTEK, 15. 11.: 8.50 TV v šoii — 16.45 šoiska TV: Koroški kmečki upor ieta 1479 — 17.50 Poročiia — 17.55 Bratovščina sinjega gateba — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Detegatska tribuna — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Tednik — 21.05 šogun — 22.00
OPOZARJAMO VSE LJUBiTELJE SLOVENSKE KNJiGE, DA S) LAHKO
brezplačno izposojajo knjige in revije
V SLOVENSKi ŠTUDiJSKi KNJiŽNiCi
s področja patologije
(veda o boieznih in boiezenskih procesih v organizmih)
Popovič J.: BOLEČiNA V KRiŽU iN )Š!AS - 182 str,
[16] str. barvnih prilog
Černelč D.: ALERGiJSKE BOLEZNi - 190 str., ilustr.
Rett A.: MONGOLtZEM - z biološkega, vzgojnega in socialnega vidika - 110 str., ilustr.
Furlan-Lipovec M : PRiROČNiK ZA NEGO BOLNiKA - 62 str. BOLEZN) MOŠKiH - 277 str.
[ZBRANA POGLAVJA iZ PATOLOŠKE FiZiOLOGiJE - povzetki predavanj — 3., popravljena in dopolnjena izd., 142 str.
Zalokar J.: O TESNOB) NAŠEGA ČASA — anksioznost in anksioz-na stanja — 92 str. (Znanstvena knjižnica; 15)
Krampač i.: REVMATiZEM — 95 str., ilustr.
Lukič F.: RAK Ni SMRT — 206 str., 32 str. barvnih prilog, itustr.
Piper H. Ch.: V BOLEZNi SE UČtMO - 69 str.
(Knjižnica družine)
Jerše M.: SRCE !N OŽiLJE — zdrav način življenja, boiezni in diete, vse o srčnem infarktu - 256 str., ilustr.
Allgier K : TAKO ZDRAVtMO ARTERiOSKLEROZO - 105 str., il.
SšK ima svoje prostore v Tarviser StraBe 16, teL 5115 34 Knjižnica dobiva od ieta 1974-75 ves obvezni izvod SR Siovenije. Poieg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko siovenice. Knjige so zeio raziične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimaie.
VESELiMO SE VAŠEGA OBiSKA

VESTNIK
O. november 1984
TRŽAŠKO PISMO
Čarobna moč besede „ltalianita"
Kaj bo pomagalo Trstu: čarovnija ali tehnologija?
Beseda „Italianita" ima v Trstu uročno moč. Izraz pomeni le „ita-lijanstvo, italijanski značaj", čarovnija pa nastane, ker v miselnosti precejšnjega dela tržaškega prebivalstva v hipu zabriše vse, kar ni italijanskega. Tako izraz ..italijanski Trst" ne pomeni le vsega, kar je v Trstu italijanskega, torej ogromno večino Trsta, ampak prav celi Trst, vsakega Tržačana, vsak kotiček, tako da ne ostane prostora za prav nič drugega. Seveda tudi za Slovence ne.
To čarovnijo poznajo zelo dobro tržaški in ne le tržaški politiki, ki se je pridno poslužujejo. Zadnjič so jo uprizorili na glavnem mestnem trgu 26. oktobra, v vlogi čarovnika pa je bil sam ministrski predsednik Bettino Craxi.
Morda je ta ironija odveč, kajti prilika je res zahtevala čarovnika: Trst je namreč praznoval 30-let-nico povratka pod italijansko državno okrilje. Mesto, kot je znano, vene (lahko bi se uporabil tudi bolj stvarni izraz „umira"), Craxi je moral zato igrati na izbrane strune, da ne bi skalil že itak mlačnega mestnega vzdušja. Struni sta bili ,,Italianita" in obet „no-ve Italije", ki naj bi oživljeni po-morsko-trgovski vlogi Trsta dodala še znanstveno-tehnološko vlogo. Struni sta bili zaigrani v različnih akordih kjer ni bilo prostora za Slovence, za osimski sporazum pa samo toliko, v kolikor bo pospešil uresničitev prekopa Jadran-Donava.
Tudi Craxijev sprejem sloven-
ske delegacije ni bil kaj bol spodbuden in slovenska javnost, ki še vedno čaka na odmev goriške manifestacije 20. maja, je ostala razočarana^ Nekai odzivov je sicer že prišlo, a vsi so negativni: nove le enojezične cestne table na Tržaškem, oživitev gesla „Italiani-ta" tudi na Goriškem, itd.
Pozornost in pričakovanje ki je vladalo za Craxijev govor, ni bilo odvisno le od njegova osebne vloge ali od postaje, do katere je naša zaščita uspela prioijaziti v parlamentu. Iz govora se je pričakovalo signal glede položaja naše zaščite, v sedanjem italijanskem političnem trenutku, ki ni prav n-č naklonjen manjšinski zaščiti. Signal je prišel: molk.
Kako naj si Slovenci razlagajo Craxijevo zatajitev, siedaj, ko je v teku postopek za oblikovanje zakona za celovito zaščito naše manjšine? Mar tako, da smo premalenkostni argumenti, ali preveč nadležni nehvaležni argument za tako slavnostni govor? Ali pa je zakon še tako daleč, da res nima smisla govoritionjem?
In kaj se je zgodilo novega, negativnega za manjšine v Italiji? Po premiku na levo, ki je bil zabeležen na volitvah za evropski parlament 17. junija, ko je KPI prvič prehitela KD, je naslednjo nedeljo sardinska akcijska stranka (PSDAZ) dobila na volitvah za novo deželno vlado otoka Sardinije 140.000 glasov. Stranka PSDAZ je dobila tako odlično vlogo na otoku, kar je privedlo novo deželno vlado v roke levičarske
koalicije, krščansko demokracijo pa v opozicijo. PSDAZ je po svojem kongresu leta 1981 vključila v program tudi hipotezo otoške neodvisnosti in v tem grmu tiči zajec. Zaradi tega avtonomističnega programa je tajnik krščanske demokracije De Mita označil vse pripadnike PSDAZ kot „na pol teroriste", ne glede na to, kdo je kriv za sedanje izredno kritično družbeno gospodarsko stanje na otoku. Vsak namig na izraze, kot so ..avtonomija" ali „dvojezič-nost", se je v tisku spremenil v ,,irendentizem" in ..dinamit". Sardinijo so celo naslikali kot možno ,.Kubo Sredozemlja" in v to vzdušje je kot olje na ogenj prišel odmev tirolske manifestacije v Innsbrucku.
Čarovnija z urokom „Italiani-ta" je začela dobivati vsedržavni obseg. Najbolj razširjeni tedniki so povzeli geslo o ..ogroženi domovini" in kot prvi protiukrep je vlada ustavila razpravo o okvirnem zakonu, ki naj bi zajel vse manjšine v državi in jim priznal določene pravice, med temi tudi določeno rabo jezika.
O kakem oviranju zakona za zaščito Slovencev ni bilo govora. Craxi je slovenskim predstavnikom celo zagotovil, da bo aktivno posegel za pospešitev razprave. V slovenskem javnem mnenju pa vlada prepričanje, da je bilo po goriški manifestaciji s strani vlade obljub dovolj in da je sedaj na potezi spet manjšina.
7*rst
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
Najprej jesenski prvak, potem zimski kraij!
SAK : BOROVLJE 3:2 (2:2)
Koschatovo igrišče, 300, Bind.
Gole: Velik (10 ), Raczynski (37 ),
Jovičevič (71.) oz. Boevs (12.) in
Kogier (24 ).
Prva etapa prvenstvenega tekmovanja v vzhodni nogometni podligi se je končala. Čeprav je bilo za konec tedna na sporedu že prvo pomladansko kolo. se rezultati takoj zabeležijo v tablico in že štejejo. Najbolj važno je nedvomno, da je Slovenski atletski klub uspel. Kaj to pomeni konkretno? SAK je pred začetkom prvenstva investiral v moštvo precej kapitala (..kupil" je trenerja Jagodiča, Celovčane Sterna, Raczyn-skega in Naschenvvenga ter še dva slovenska legionarja, Jovičeviča in Ratajca) in sicer z namenom, da z enkratnim zaletom osvoji prvo mesto in postane zopet koroški prvoligaš. Slovenska ekipa se je lotila prvenstva zelo uspešno, pač v slogu velikega favorita. Ta slog bi se brez dvoma nadaljeval, če bi izostale številne poškodbe igralcev. Bilanca: Poleg devetih zmag in treh remijev je SAK doživel tudi dva poraza. Matematično je to enaiindvajset točk. Zadostovalo je, čeprav so jih nepo-
bolšljivi optimisti in nogometni ..strokovnjaki" pričakovali več. Premalo ali preveč? Važno je, da se SAK po polovičnem prvenstvu nahaja tam, kjer ga vsi hočemo videti — na samem vrhu! Po točkah sta SAK in ASV enaka, vendar so ..naši" za pet golov boljši.
Tekma proti Borovljam nikakor ni bila lahka. Na eni strani se je slovenska enajsterica skušala oddolžiti za ,,Annabichlovo katastrofo" in na drugi strani so bili Boroveljčani „na-* m" že ničkolikokrat izredno neprijetni nasprotniki. Začetek je bil čisto po okusu domačih navijačev saj je Velik z ..granato" iz prostega strela kaj kmalu postavil na 1:0. Toda iz redkih protinapadov so gostje na kuriozen način izenačili. Na levem krilu so domačini zaman reklamirali prekršek; Boroveljčani so igro hitro nadaljevali in mimo treh SAK-obrambnih igralcev se je žoga prikotalila do Boevsa, ki je iz treh metrov povsem sam z lahkoto izenačil. Pred polčasom sta padla še dva gola, oba iz prostega strela. Najprej so gostje celo povedli, izenačil pa je „SAK-Panenka" Roman Raczynski. Polčas 2:2. V tem trenutku je bil zimski kralj Annabichl (toda samo 45 mi-
nut, kajti ..Slovenci" so zmagali in se povrnili na vrh), ki je v dopoldanskih urah porazil KAC-a srečno z2:l.
Drugi polčas ie bil odličen — „iz naše perspektive"! Igral je samo še SAK in to hitro, borbeno, napadalno. Tretji gol je že dolgo visel v zraku, dokler končno ni premišljeno zadel Mladen Jovičevič. po silovitem prodoru Marjana Velika in njegovi točni podaji v center. Prilike sakovcev so se vrstile, toda ostale so neizkoriščene. Škoda! Nasprotnik je s srečo ušel višjemu porazu, SAK pa je za zaključek sezone (vsaj drugi polčas) še enkrat navdušil navijače in pristaše.
Postava: Mrkun, Sad jak, Štern, Gregorič, Lampichler; Urban, Kreutz, Raczynski, Jovičevič;
Velik, Polanšek.
JESENSKA LESTVICA VZHODNE KOROŠKE UGE
Grandiozen finiš Selanov!
SELE : WE!TENSFELD 3:2 (0:0)
Sele/pod Košuto, 250, Wieser.
Gole: N. Hribernik (49 ). K. Hribernik, Hobei (85.) oz. G. Zussner (48. in 87 ).
Novinca sta letos igrala med seboj že drugič. V prvem srečanju sta si točki delila (1:1), medtem ko so v drugem Selani izkoristili prednost domačega terena in osvojili kar obe točki. Kdo bi si sploh mislil, da se bo nedeljska tekma končala 3:2, ko se do polčasa še ni stresla mreža. Zato pa je nadaljevanje potekalo tem bolj napeto in polno zadetkov. Takoj po menjavi strani je G. Zussner s sijajnim strelom presenetil „selske" fante in navijače. Domačini niso resigni-ralli, takoj so izenačili. V protinapadu je N. Hribernik zadel v črno. Odslej so igrali samo še Selani in prednost so spretno pretvorili v gole. Najprej so povedli z 2:1 in nato povišali nta 3:1. Tekma je bila odločena, čeprav je nasprotnik tri minute pred koncem iz enajstmetrovke zmanjšal na 2:3. Kratko se je začutila trema, toda k sreči je sodnik Wieser — piska tudi v najvišji ligi Avstrije — še predčasno odžvižgal. Konec. 3:2.
Zmaga. „Bogu hvala", je izdihnil funkcionar Hanzi Olip. S to zmago so si Selani zapečatili četrto mesto in za Weitensfeldom zaostajajo samo še točko. Zaenkrat izreden uspeh in veiiko presenečenje!
Postava: Užnik; Jakopič, J. Čertov,
A. Dovjak, A. Certov; Vrhovec, Olip, Travnik, K. Hribernik;
Hobei, N. Hribernik.
1.	SAK Celovec	14	9	3	2	29:13	21
2.	Annabichler SV	14	9	3	2	21 :10	21
3.	SVWeitensfeld	14	6	6	2	20:15	18
4.	DSGSele	14	7	3	4	21 :17	17
5.	Dobrla vas	14	4	8	2	24:18	16
6.	St. Andraž	17	7	2	5	20:21	16
7.	St. Leonhard	14	5	4	5	27:23	14
8.	ATSV Volšperk	14	4	5	5	19:17	13
9.	Velikovec	14	3	5	6	20:26	11
10.	ASKO Šmihel	14	5	1	8	19:25	H
11.	ATUS Borovlje	14	2	7	5	17:24	11
12.	KAC	14	3	4	7	18:24	10
13.	SV Liebenfels	14	3	3	8	15:27	9
t4.	Zrelec	14	2	4	8	9:19	8
	IZID) 14.	KOLA:					
Dobrla vas : St. Leonhard 1 :0 (0:0); Sele : Weitensfeld 3:2 (0:0); Žrelec : Liebenfels 0:1 (0:0); Volšperk: Šmihel 2:1 (0:0); KAC: ASV 1:2 (1:0); SAK: Borovlje 3:2 (2:2); Št. Andraž : Veliko-vec3:t(2:0).
Šmihetčani podaljšali „črno" serijo!
VOLŠPERK : ŠMIHEL 2:1 (0:0) ATSV-igrišče, 200, Maier.
Gole: Wegscheider (58 ), Loibneggcr
(80. E) oz. Krištof (70.)
Pri šmihelčanih enostavno ne teče. Izgubili so že tretjič zapored in tako končali jesensko kolo na slabem desetem mestu. Na srečo so ostali praznih rok tudi nasprotniki kot Velikovec, Borovlje, KAC in Zrelec. Zato se položaj Šmlhelčanov na lestvici ni spremenil (prej so bili tudi deseti), vendar postaja vedno bolj zaskrbljiv. Upamo da bodo v pomladanskem delu tekmovanja bolje odrezali in se uspešno zaperstavili borbi proti iz-
padu. Situacija je kritična toda ne neizbežna.
V Volšperku se je tekma med tamkajšnjim moštvom in Šmihelom končala s tesno, a več kot zasluženo zmago domačinov. Prvi polčas se je glasil 0:0. Vsi goli so padli med šestdeseto in osemdeseto minuto, vsakič po hudih obrambnih napakah oziroma po slabem poseganju golmanov! Istega nasprotnika so Smihelčani doma premagali 3:1, tokrat pa so bili brez šanz. Poraz bi lahko izpadel zelo visoko.
Postava: Guetz; Andrej, Suler,
Lopinsky, Motschnig; Mak (Lubas), Pajenk (Perchtold), Mijatovič, Blažej; Krištof. Krausler
Mirovni tabor na tromeji
Mirovni pohod iz Kranjske gore do 6 km oddaljenih Rateč na jugoslo-vansko-italijanski meji je bila prva skupna akcija mirovnih aktivistov iz nevtralnih, neuvrščene in blokovsko vezanih držav.
,,Tisti, ki korakajo za mir, lahko prispevajo k miru vsaj toliko kot politiki in generali..." Po tem izreku so se ravnali tudi mirovni aktivisti iz Slovenije, Furlanije, Avstrije, Nemčije, Švice in Madžarske, ko so se konec minulega tedna zbrali na Srednjem Vrhu blizu Kranjske gore. Približno 60 mirovnikov je v štiridnevnem srečanju skupno obravnavalo .Beljaški predlog", ki zahteva področje brez jedrskega orožja okoli Avstrije, poleg tega pa tudi vprašanje narodnostnih skupnosti v borbi za ohranitev miru.
Organizator tega odlično uspelega srečanja je bila delovna skupina za mirovno gibanje ZSM Slovenije, skupaj s skupino neodvisnih mirovnih iniciativ iz Avstrije ter koordinacijo mirovnih skupin Furlanije-Ju-lijske krajine. Konkretno so se zmenili za srečanje letos julija v italijanskem mestu Perugia, kjer je bila vseevropska konferenca o razorože-vanju. V središču pozornosti je bilo regionalno sodelovanje mirovnih ini-
ciativ prostora Alpe-Jadran, politično pa je stala v ospredju zahteva po brezjedrskih conah v srednjeevropskem prostoru.
Neposredno pred avstrijskimi mejami so jedrske rakete na zahodu na Bavarskem in v italijanski Furlaniji, možnosti za izstreljanje jedrskih raket pa obstajajo tudi na Madžarskem in na Češkoslovaškem. ..Neverjetno je, da države, ki po avstrijski pogodbi zagotavljajo nevtralnost in obstoj Avstriji s svojim': raketami ogrožajo prav to državo" je ugotovila berlinska aktivistka za brezjedrska področja v Evropi. Mirovni aktivisti, so po temeljiti razpravi o manjšinskih vprašanjih v tem prostoru zavzelf stališče, da je za ohranjevanje mim neobhodno potrebno enakopravno obravnavanje narodnih skupnosti \r tem prostoru, posebej pa so se izrekli proti ukrepom, ki bi poslabšali položaj manjšin na šoiskem ali drugih področjih. S temii stališči bodo mirovne skupine seznanili tudi vlade svojih dežel in držav.
Teden varčevanja v Pliberku
Uslužbenci Posojilnice Pliberk so imeli polne roke dela, ko so v tednu varčevanja predvsem mladi člani prinesli svoj prihranjeni denar. Če ne bi imeli stroja za štetje kovancev, ne bi mogli tako hitro povedati končne vsote, na katero so mladi varčevalci že nestrpno čakali. Vsak je dobil tudi malo nagrado: balonček, igračo ali kaj podobnega. Prepričani smo, da bodo ti mladi nadaljevali z našo zadružno zamislijo.
Najbolj napeto so mladi varčevalci čakali na predstavitev lutkovne igre ..Mezinček") katero so mojstrsko predvajali lutkarji KPD Šmihel pod vodstvom učitelja Karla Grila. Pravi vrvež pa je bil nato pred Posojilnico, kjer so vsi dobili „špecej" in klobaso in kjer je igrala godba pihalnega orkestra Šmihel pod vodstvom prof. Burdzija. Za od-
RAZPIS
Osrednja slovenska organizacija razpisuje službeno mesto sodelavca — sodelavke [fant ali dekle) v tajništvu za organizacijsko delo. Delovna pogodba: po poskušnji dobi — stalna služba. Plača po dogovoru. Nastop službe — takoj oz. čimprej. Pogoji: polnoletnost, znanje obeh deželnih jezikov — vsaj pogovorno (tudi narečje, srednješolska izobrazba ni pogoj), vozniški izpit zaželen. Lažje bo opravljal (opravljala) delo, če se je že udejstvoval (udejstvovala) v naših mladinskih, kulturnih, političnih ali gospodarskih organizacijah.
Prošnje na uredništvo
pod oznako ..KOROŠKA 1985 ".
rasle pa je bila prav tako zanimiva stojnica z okrepčili, ki sta jo opravljala Anza in Marija.
Da je svetovni dan varčevanja bif zopet zelo uspešen, se moramo predvsem zahvaliti uslužbencem Posojilnice in odbornikom obeh odborov. Imeli pa smo na obisku tudi odlične goste, npr. tov. konzul Marijo Škorjak z generalnega konzulata SFRJ v Celovcu, dir. Ljubljanske banke v Celovcu dipl. inž-Vinka Golca, predsednika poslovnega odbora Koroške temeljne banke iz Slovenije Petra Orožna ter njegovega namestnika Maksa Jaša.
ikej.
^ Slovenska prosvetna zveza ^	v Celovcu	^
Y sporoča, da je ..osrednji kon- <> d cert SPZ", k: je bi) načrtovan <> $ za nedeljo 18. 11.1984	^
^	PRELOŽEN	^
^ na nedoločen čas in bo po- X R svečen FOLTIJU HARTMANU. ^
SELE
KONCERT NEW SWING KVARTETA
Prireditetj: KPD „P)anina" v Setah čas:nede)ja11.nov 1984 ob14. uri Kraj: tarna dvorana v Setah
ROZEK
KOROŠK) VEČER — KKRNTNCR ABEND
Prireditetj: Kutt. društvo „Peter Markovič'*, Roiek
Čas: sobota 10. nov. 1984, ob 20.00
Kraj: Na Muti (Woschitz) v Roieku
Sodetujejo: Pevski krožek „Fei!ach-Ober-dorfer", Betiak; Ansambet „Drava", Bo rovtje; Mešani pevski zbor „Danico", št Vid v Podjuni
Govor: univ. prof. dr Manfred Moser, Cetovec
Nadtrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem prosi vse rojake, naj čim bolj podpirajo njegovo delovanje. V ta namen prilagamo tej številki Slovenskega vestnika POLOŽNICE KOMITEJA, s prošnjo, da se jih čim bolj poslužite.
Priložen je tudi letak komiteja v obeh deželnih jezikih. V njem so v strnjeni obliki zbrani glavni argumenti proti poslabšanju in okr-njevanju dvojezičnega šolstva na Koroškem, vrhu tega lahko preberete številne izjave koroških politikov v korist dvojezičnega šolstva, ki jih pa sedaj spet pozabljajo.