NAŠA KRONIKA PIŠE ANTON S T U P I C A JANUAR 1929 1. Po demisiji vlade še ni nobene definitivne odločitve. — Za direktorja novoustanovljene finančne direkcije v Ljubljani je imenovan dr. Povalej Josip, dosedanji okrožni finančni ravnatelj v Mariboru. — Književna žetev v letu 1928. je bila dokaj bogata. Za desetletnico naše nove državne skupnosti je izdala Leonova družba delo »Slo venci v desetletju 1918—28«. Mohorjeva družba pa je iz dala Kranjčevo ljudsko zgodovinsko delo »Kako smo se zedinili«. Slovenska Matica je završila 5. zv. Menciger- jevih Izbranih spisov, nadaljevala Iz. Cankarja »Zgodovi no likovne umetnosti v zahodni Kvropi« in prinesla je Župančičev prevod Shawove »Sv. Ivane«. Poleg že ome njenega poljudno zgodovinskega dela je Mohorjeva družba nadaljevala Malovo »Zgodovino slovenskega naroda«. Naj- očitnejša izmed povesti je Velikonjeva povest »Višarska polena« te družbe. Za Vodnikovo družbo je napisal Gove- kar poljudno povest »Olgo«, drugo pripovedno delo te družbe je Matičiča »Na mrtvi straži«. Leposlovje goje Dom in Svet, Ljubljanski Zvon in Mladika. Fr. Vodnik je zbral moderno nabožno liriko »Slovenska religiozna lirika«. Vital Vodušek pa je izdal v samozaložbi svoje »Pesmi«. Nova Založba nadaljuje natisk Iv. Cankarjevih »Zbranih spisov (7. in 8. zv.) časovno urejene po Izidorju Cankarju. Tiskovna zadruga je izdala »Album slovenskih književni kov«, Novačanovega »Hermana Celjskega« in nov Župan čičev prevod Shakespeareja »Zimska pravljica. Pregljevi »Izbrani spisi« (1. in 2. zv.) izhajajo v Jugoslovanski knji garni v avtorjevi redakciji, Pirjevec in Glonar sta oskrbela za imenovano založbo «Doktorja Franceta Prešerna zbra no delo«. V prevodni literaturi poleg omenjenega Shakes peareja je omeniti Tolstojevo »Ano Karenino« v Levstiko vem prevodu v založbi Zvezne knjigarne (Obradovič). Založba Jug je izdala Gradnikove prepesnitve »Kitajske lirike«. Med znanstvenimi publikacijami je treba omeniti dragoceno delo: »Slovenski biografski leksikon«, ki je v 3. zv. prispel do črke K (Kocen). Znanstveno društvo za humanistične vede je izdalo IV. knjigo »Razprav«, v ka teri je podčrtati Prijateljevo »Slovensko, slovansko in južnoslovansko vprašanje pri Slovencih na prelomu 60-ih in 70-ih let«. Alma Sodnikova je izdala v isti založbi »Zgodovinski razvoj estetskih problemov«. 2. Demisija vlade je bila sprejeta. 4. Ljubljanski oblastni proračun je finančni minister odobril v višini 69,639.206 dinarjev. — Vladni svetnik Ignacij Fajdiga, gimnazijski ravnatelj v p., je umrl v No vem mestu. 6. Kralj Aleksander je izdal proglas na narod, s katerim razpušča narodno skupščino in ukinja veljavnost obstoječe ustave SHS. V novi vladi je gen. Živkovič ministrski pred sednik in notranji minister. Od Slovencev je v vladi bivši min. predsednik dr. Anton Korošec v svojstvu prometnega ministra. Ob tej priliki so izšli listi v posebni izdaji po vsej državi. 8. Učiteljski zbor je imel pod vodstvom Srečka Kumarja v Unionu koncert hrvaške in slovenske vokalne litera ture. — Akademsko društvo »Triglav« v Zagrebu je pro slavilo desetletnico obstanka. 10. Sestra pesnika Simona Jenka je umrla v Mavčičah pri Kranju v starosti 88 let. — Lani se je rodilo v Ljub ljani 1355 otrok, dečkov je 733 (150 več kot lani), deklic pa 622 (111 manj kot dečkov). Skoro ena tretjina je Ljub ljančanov, ostali so iz ljubljanske okolice ali podeželja. Umrlo je lani 835 oseb, od teh 275 Ljubljančanov, število rojstev stalno rase, medtem ko je število smrti približno enako onemu iz prejšnjih let. Umetnostno-zgodovinsko društvo je priredilo javno predavanje v zbornici univerze. Predaval je dr. I. Cankar. Predavatelj je govoril o temi: Formalni predpogoji starokrščanske arhitekture. 12. V »Uradnem listu« so objavljena imena vseh odvet nikov v Sloveniji po stanju 31. dec. 1928. leta. Vseh odvet nikov je v Sloveniji 216, od teh v Ljubljani 75, v Mariboru 39, v Celju 18, v Ptuju 9, v Murski Soboti 9, v Novem mestu 7, v Kranju 5. Vsi ostali so na sedežih večjih ali manjših krajev. 13. Policijski ravnatelj dr. A. Guštin se je udeležil kon gresa policijskih ravnateljev Male antante v Pragi. — Na fil. fakulteti ljubljanske univerze je imenovan za lektorja francoskega jezika g. Marc Vey, professeur agrege de 1'Universite de France. 15. Za komisarja ljubljanske oblastne skupščine in oblastnega odbora je postavljen dosedanji oblastni pred sednik dr. Marko Natlačen. Bivši veliki župan dr. Vilko Baltič je imenovan za velikega župana beograjske oblasti. — Zveza za tujski promet v Sloveniji se udeleži mednarod ne razstave v Barceloni z odbranim številom slik krajin skih lepot naše Slovenije. 16. V naši državi se je v dobi 1919—1928 zgradilo 1281 km novih železniških prog, od tega v Sloveniji le 35'5 km, v vrednosti 59,585.624 dinarjev. Povprečno stane vsak kilometer novo zgrajenih prog 1,325.084 dinarjev. — Iz Ljubljane odpeljejo 4 delavce v Beograd pred državno sodišče; so to prvi Slovenci, ki so obtoženi po novem zakonu za zaščito države. 17. Umetnostno-zgodovinsko društvo je priredilo pre davanje univ. prof. dr. B. Sarie v zbornici univerze. Pre davatelj je govoril o temi: Mitreji na Slovenskem. 18. Prosvetni minister je razpustil komisijo za nastav ljanje učiteljev v Ljubljani in Mariboru. V rudnikih Slo venije je bilo v mesecu novembru lanskega leta nakopi čenih 196.497 ton premoga; proti produkciji v novem bru 1. 1927., ki je bila do takrat največja, se je produkcija povečala za 2'2 %. — Ljubljanski meščan Janez Nepomuk Roger je umrl v visoki starosti 87 let. Deloval je vrsto let na karitativnem polju. 20. Devizni promet Ljubljanske borze v 1. 1928. je zna šal skupno 953.8 milij. dinarjev. 22. V Filharmoniji je bil koncert Orkestralnega društva pod vodstvom prof. Škerjanca. Na programu so bili Schu- bert, Schrecker, Borodin. Prvič se je izvajalo Lajovčevo simfonično delo Caprice. — Umrla je sestra muzejskega ravnatelja dr. Jos. Mantuanija s. Eleonora Mantuani v si rotišnici v Lichtenturnu. Na šolskem polju ima velike zasluge. 23. Z ozirom na razpust SLS izda minister dr. Anton Korošec sledeči oklic: Vsem somišljenikom! Po zakonu o zaščiti države od 6. januarja 1929 je tudi Slovenska ljudska stranka razpuščena. Vse somišljenike prosimo, da sprej mejo to dejstvo mirno in lojalno na znanje, upoštevajoč višje državne interese. O pravem in primernem času Vam bomo predložili, kar bo z ozirom na nove razmere naj boljše in najpotrebnejše. Dr. Anton Korošec. 1. r. (»Slove nec« 23. jan. 1929.) 24. Vse politične stranke v državi so razpuščene. Pro svetna, gospodarska, kulturno-humanska društva ostanejo, čeprav imajo versko ali plemensko obeležje. — Igralec Rogoz gostuje z uspehom v Pragi. 25. Rihard Jakopič, odlični slovenski slikar, praznuje šestdesetletnico. Umetnostno-zgodovinsko društvo je pre vzelo prireditev proslave in bo priredilo za njegov jubilej kolektivno razstavo odbranih del. 26. Gospa Ana Hudovernikova, znana delavka v narod nih društvih, je umrla v Ljubljani. 27. Veliki snežni zameti v Sloveniji ovirajo promet, zla sti železniški. — Na predlog tehniške fakultete naše uni verze je imenovan dr. Danilo Majaron za častnega doktorja za izredne zasluge za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. — Radivoj Peterlin-Petruška se je srečal z Abra hamom. 250 KRONIKA 29. Umrl je inž. Viljem Putick, višji inšpektor agrarne direkcije, znan po vsem svetu kot raziskovalec kraških jam. 30. Bivši poslanec v rimskem parlamentu dr. Wilfan, predsednik mednarodne zveze narodnih manjšin, predava o programu in ciljih narodnih manjšin v Ženevi. FEBRUAR 1929 1. Hripa, na kateri je zadnji teden obolelo okoli 400 oseb v Ljubljani, je nekoliko odnehala; smrtnih primerov ni bilo veliko. 3. Revščina v Ljubljani je pretresljiva, mesto podpira 760 odraslih in 400 mladoletnih. Socialna skrb mestne občine ni v nikakem sorazmerju z bedo, treba bi bilo zgraditi zavetišča po zgledu moderno in socialno uprav ljanih evropskih mest. 5. Univ. prof. dr. Leonid Pitamic je imenovan za posla nika naše države v Washingtonu. — Slovenski pisatelj Milan Pugelj je umrl. 7. V Narodnem gledališču v Ljubljani gostuje znani ru ski igralec Vladimir Gajdarov in igralka Olga Gzovskaja. Umetnika nastopita v znani francoski drami »Monsieur Lamberthier« od Louisa Verneuilla. Izhajata iz odlične ruske gledališke šole K. S. Stanislavskega. — O slikarju R. Jakopiču je predaval ob njegovem jubileju g. Marjan Marolt v zbornici naše univerze. 9. Za veliko stanovanjsko krizo v Ljubljani priča 486 odpovedi strankam za mesec maj. — Silen mraz po vsej Sloveniji prizadeva prebivalstvu mnogo težav in znatne škode. V Ljubljani primanjkuje kuriva. 10. Prof. Matej Vodušek je dopolnil devetdeseto leto svojega življenja. Objavil je kakih 10 del iz višje mate matike in astronomije ter vzgojil veliko število mladine. 13. Radi velikega pomanjkanja kuriva je ljubljanska že lezniška direkcija ustavila 36 vlakov za 3 dni. 15. V Ljubljani je imenovan za župana dr. Dinko Puc, za podžupana inž. Dušan Sernec. V občinski svet so po klicani: dr. Andrej Gosar, Ivan Hribar, Filip Uratnik, inž. gradb. direkcije Ant. Ditrich in odvetnik dr. Oton Fettich. — Zaradi vedno hujšega mraza se omejuje promet in šole se zapirajo. Na deželi zmrzuje živina, v kleteh vino, mraz je tako hud, kot ga komaj pomnijo najstarejše osebe. 16. Slavni virtuoz Rubinstein je imel velik klavirski koncert v Ljubljani. — Oblastni izseljeniški komisariat v Ljubljani računa, da se je v 10 letih izselilo 50.000 sloven skih izseljencev. Največ je Dolenjcev, zlasti Belokrajina in Notranjska daje stalni kader izseljencev. 17. Palača Delavske zbornice za Slovenijo je bila odprta ob številni soudeležbi delavskih delegacij iz vse Slovenije. Gradbeni stroški so znašali okoli 8 milijonov dinarjev. 21. Hrvatski dnevniki se bavijo z vprašanji naših uni verz in so proti ukinitvam nekaterih fakultet. Podčrta- vajo, da mora v prvi vrsti ostati popolno vseučilišče v Za grebu in v Ljubljani, ker sta ti dve mesti upravno pri krajšani, pa morata biti kulturno na prvem mestu. 23. V prospeh slovenske lesne industrije je nova izvozna tarifa in kreacija reekspedicijske postaje na Brezovici za sortiranje lesa za eksport v Italijo. 24. Namestnik upravnika ljubljanskega gledališča Oton Župančič se mudi radi proračuna našega gledališča v Beo gradu. — Državna knjižnica v Ljubljani je centralna glavna knjižnica vse Slovenije, a dotirana vprav beraško, če navedemo, da dobiva za nabavo novih del in za vezavo le 10.000 dinarjev. Upravičeno tarnajo njeni knjižničarji v dnevnem časopisu o nevzdržnih, naravnost obupno pri mitivnih prilikah zavoda, ki je najstarejša kulturna usta nova Slovenije. 26. Mednarodna železniška konferenca v Ljubljani raz pravlja o ureditvi tarifnih vprašanj za prevoz češkoslo vaškega blaga na Jadran. Konference so se udeležili dele gati iz češkoslovaške, Avstrije, Madžarske, Italije poleg delegatov iz naše države. — V Sloveniji je bilo razdržav- ljenih 77 pošt in preti našemu gospodarstvu in kulturi zaradi tega velika škoda. 27. Ljubljansko »Zvezdo« so začeli čistiti in obsekavati kostanje, preurejena bo po načrtih arh. prof. Plečnika. Bivši trgovec in posestnik v Ljubljani Carl Hamann je umrl. MAREC 1929 4. Violinski virtuoz Jaroslav Kocian iz Prage je imel pomemben violinski koncert v Ljubljani. 7. Redni promet na naših železnicah bo v normalnem obsegu vzpostavljen 15. marca o polnoči, kakor javlja že lezniška direkcija v Ljubljani. 10. Notranji minister je razpustil vse nacionalistične or ganizacije v državi. — Prof. dr. Gregorij Rozman, koadju- tor in naslednik ljubljanskega knezoškofa dr. B. Jegliča. 12. Bivši rektor ljubljanske univerze prof. dr. Fr. Luk- man je obiskal prosvetnega ministra in predsednika vlade zaradi aktualnih vprašanj naše univerze. 13. Načrt novega srednješolskega zakona uvaja šolnino, regulira profesorske plače in uvaja 30 letno službo za ce lotno pokojnino. — Nov zakonski načrt o državnih cestah obsega 26 členov in določa, katere ceste veljajo kot dr žavne, govori o cestnih poškodbah, o ekspropriaciji za gradnjo cest, o gradnji in vzdrževanju cest ter o cestnih trošarinah. — Lektor francoskega jezika M. Vey predava v okrilju Francoskega instituta o temi: Lvceens et etudi- ante en France. 15. O Ivanu Cankarju kot osebi in njegovem literarnem delu piše prof. Urbani v »Rivista di letterature slave«. 16. Številčna slika stanovanjske bede v Ljubljani: od lani do 9. marca je bilo vloženih 1588 prošenj za dodelitev stanovanj. Od prosilcev je bilo 83 deložirancev, 258 pro silcev, ki so stanovali v skrajno nehigieničnih stanova njih, 110 prosilcev brez stanovanja ter 104 barakarji in 170 prosilcev, stanujočih po kleteh, podstrešjih, šupah, skladiščih in drugje. 17. V unionski dvorani se je vršil koncert zborov JPZ. — Ševčikov kvartet iz Prage je priredil komorni koncert v Ljubljani (Dvorak, Schubert, Ravel). 19. Gremij trgovcev je na občnem zboru votiral pol mi lijona dinarjev za zgradbo gremialne trgovske šole in tr govskega doma v Ljubljani. 22. V Sloveniji bo davčna osnova novega zemljiškega davka za male posestnike nižja, za srednje dosedanja, za veleposestnike pa višja. — O češkoslovaški državi z ozi- rom na svetovaclavske dni predava v beli unionski dvo rani češki konzul g. dr. František Resi. — Na občinski seji so počastili spomin umrlega francoskega maršala Focha in poslali na predlog občinskega svetnika Ivana Hribarja sožalno brzojavko v Pariz v imenu mesta Ljub ljane in Slovenije. 23. Narodna galerija v Ljubljani zbira dela slovenskih likovnih umetnikov za svetovno razstavo v Barceloni. — Mimo nas je šla tiho petdesetletnica pesnika Josipa Murna- Aleksandrova, rojenega 4. marca 1879 v Ljubljani. 24. Pod predsedstvom dr. Danila Majarona je društvo »Pravnik« slavilo 40 letni jubilej v magistratni dvorani. Društvo »Pravnik« si je pridobilo z edicijo »Slovenski Pravnik« veliko zaslug, a največje z bojem za slovensko vseučilišče. 26. V zbornični dvorani naše univerze je predaval dr. Josip Wilfan o temi: »Manjšinsko vprašanje in Slovani«. — V Gorici je umrl sirom Slovenije znani in priljubljeni prof. v p. Gustav Novak. — O slovenskem slikarju A. Tr- stenjaku je napisal češki kritik simpatično priznanje nje gove umetnosti povodom razstave njegovih slik iz Lužic, ki pravi, da imajo umetnostno in folklorno ceno. 27. V Novi založbi je izšla prva slovenska knjiga, ki na sodoben način prikazuje muzikološke probleme, delo Sta neta Vurnika: Uvod v glasbo. — Soustanovitelj društva »Pravnik« in njegov prvi predsednik dr. Fran Papež je umrl. 29. Mestni popisovalni urad je registriral za lansko leto 17.880 na novo priglašenih strank, odglasilo pa se je v tem času 15.482 strank. Doselilo se je v Ljubljano 7782 KRONIKA 251 oseb, izselilo pa 7840 oseb, a preselilo se je 14.577 oseb. V Ljubljani je bilo lani rojenih 738 domačinov, umrlo je 578 domačinov. Ljubljana je lani narasla le za 102 osebi. 30. Novi državni proračun znaša 12.404 in pol milijona dinarjev, povišan je za 413 milijonov. — Za osrednje dr žavno gledališče v Sloveniji, katerega življenje bi bilo osredotočeno in od katerega bi imel ves narod koristi in ki bi ga uživalo najširše prebivalstvo naših krajev, ob kon centraciji vseh gledališčnih sil, se je izrekel ravnatelj ljub ljanske drame g. Pavel Golia. Mišljena je kooperacija Ljub ljane, Maribora, Celja in Ptuja, ki imajo svoja mestna gle- dališčna poslopja. Jesenice postanejo mesto. APRIL 1929 3. Naš znanstvenik dr. inž. F. Podbrežnik je bil nagra jen iz kraljevskega fonda za znanstveno delo iz področja narodnega gospodarstva. Mladi znanstvenik je strokovnjak za kemijo goriv. 4. Komorni kvartet iz Draždan je koncertiral v Ljub ljani. — Hišni posestniki v Ljubljani so na zborovanju sprejeli resolucijo proti stanovanjski zaščiti, ki traja že 12 let. — Vodja Borze dela v Ljubljani Štefan Lehpamer je umrl. — Slovenski pisatelj dr. Slavko Grum je prejel nagrado prosvetnega ministrstva za dramsko delo »Do godek v mestu Gogi«. 5. Jan Skala, lužiškosrbski pesnik, predava o lužiških Srbih v Ljubljani. - V Ljubljani se je ustanovila »Can karjeva družba«, ki ima namen izdajati znanstvene in leposlovne knjige za delavske sloje. — Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem« je izšel v češkem prevodu. - Prometno ministrstvo demantira vest o nameravani uki nitvi železniške direkcije v Ljubljani. 7. Po najnovejših statističnih podatkih živi v Ameriki okoli 150.000 Slovencev, ki so dobro organizirani v pod pornih in kulturnih organizacijah. Ameriški Slovenci imajo 57 lepih skupnih domov, 46 lastnih cerkev, 39 mo dernih šol, 27 urejenih knjižnic in čitalnic. Slovenskih časopisov in dnevnikov v novi domovini je 18 po številu. Dalje imajo 12 moderno urejenih tiskarn itd. V kulturnem oziru je zanimivo, da bo v par letih izšlo iz ameriških uni verz 1500 slovenskih inteligentov, mlajše tretje generacije izseljencev. 9. Dijaki trgovske akademije v Ljubljani so na svoji bal kanski turneji prispeli v Carigrad. Slušatelji tamkajšnje univerze so jim priredili čajanko. 9. Ruski pesnik Konstantin D. Balmont je na vabilo ljub ljanskega Pen - kluba recitiral svoje pesmi v dramskem gledališču. Balmont je utemeljitelj ruskega simbolizma. — V Celovcu je umrl prelat dr. Martin Ehrlich, profesor bogoslovja in bivši predsednik Mohorjeve družbe. - - Mestna občina je za proslavo Jakopičeve šestdesetletnice prispevala večjo denarno vsoto. - Mestni učitelj v p. Fr. Gale je umrl. 12. Iz poročila mestnega fizikata o boleznih v Ljubljani za leto 1928. je videti, da je umrlo na tuberkulozi 72 Ljub ljančanov, na raku 51, zaradi nalezljivih bolezni 14, ostali so umrli za pljučnico ali zaradi bolezni srca in ožilja. - Pod predsedstvom ministra dr. A. Korošca se je vršila glavna skupščina Zadružne zveze v unionski beli dvorani. - V Stari Loki je umrla gospa Marija Alojzija pl. Strah- lova, žena znanega kranjskega zbiratelja umetnin Karla viteza pl. Strahla. 13. Elektrifikacija ljubljanske okolice iz kalorične elek trične centrale v Velenju s spojom preko Trojan v Dom žale se projektira. — Mestna občina je prevzela električno omrežje okolice. — O slikarju Rihardu Jakopiču je pre daval univ. prof. dr. Izidor Cankar v zbornici na uni verzi, v nedeljo pa je bila odprta kolektivna razstava nje govih del povodom slikarjeve šestdesetletnice. 15. Maurice Rivoire, ataše francoskega poslaništva v Beogradu, je predaval v Francoskem institutu v Ljubljani o temi: »La fille de France au temps des chevaliers«. 11. Rektor ljubljanske univerze dr. Milan Vidmar je bil v Beogradu v kraljevi avdienci zaradi naše univerze in no vega univerzitetnega zakona. Na njegovo prošnjo in pred log je dovolil kralj, da se preimenuje ljubljanska univerza. Odslej se bo imenovala: Univerza kralja Aleksandra I. 20. Dr. Andrej Gosar je imenovan za izrednega profe sorja na tehnični fakulteti naše univerze. 23. Josip Vedral, profesor našega konservatorija, je umrl v Ljubljani. Pokojni se je vse življenje posvečal slo venski glasbi. 24. Prosvetno ministrstvo je izdelalo načrt zakona o gledališčih. - - Dr. Ivan Perne, bivši tajnik berlinskega poslaništva, je določen kot šef odseka za Društvo narodov, za narodne manjšine in cerkvena vprašanja v političnem oddelku zunanjega ministrstva. 25. Mestni svet je sprejel ljubljanski mestni proračun. Od 33 navzočih je glasovalo 27 za proračun. 26. Zvonitnir Rogoz je sprejel angažma pri Narodnem divadlu v Pragi in se je poslovil od ljubljanskega občin stva v vlogi Fedje v Tolstojevem »Živem mrtvecu«. 30. Gostovanje petih članov praškega Narodnega divadla v d'0. Neilovi drami Ana Christie je umetniško zelo uspelo. — V letu 1928. je bilo v Sloveniji 12.920 trgovskih obratov. — O slovenski ljudski umetnosti je predaval dr. Stanko Vurnik na ljudski univerzi v Mariboru. MAJ 1929 3. V Kamniški Bistrici je bila slovesna otvoritev novega planinskega doma, katerega je zgradilo SPD. — Glasbena Matica je priredila velik koncert, na katerem je izvajala med drugimi kompozicijami Lajovčev »Psalm«, ki je mo- numentalna kompozicija za tenor šolo, mešan zbor in velik orkester. 4. V Francoskem institutu je predaval g. Masset o bel gijskem pesniku Verhaernu. 7. V operi je krstna prireditev izvirne opere sloven skega komponista Marija Kogoja: »Črne'maske«. Na tekst L. Andrejeva je ustvaril naš komponist ekspresivno, raz gibano, umetniško zrelo in tehnično komplicirano operno delo. 8. Za Akademijo znanosti in umetnosti je daroval ma riborski oblastni odbor 100.000 dinarjev. 11. Prof. Rey, ravnatelj arheoloških izkopnin v Albaniji, je predaval o liričnosti v francoski umetnosti na naši univerzi. 13. Beograjski Pen-klub je priredil večer srbske besede v dramskem gledališču v Ljubljani. Prvič so posetili srb ski književniki Slovenijo. 16. V ljubljanski deželni bolnici je umrl dr. Franjo Či- bej, prof. na moškem učiteljišču. Rajni je bil sodoben pe dagog ter je bil sodelavec raznih revij. Pripravljal je re- habilicijsko delo iz pedagoške stroke za našo univerzo. 17. Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu je priredilo v čast slikarja Riharda Jakopiča v Narodnem kazalištu Ivan Cankarjevo »Pohujšanje«. V Umetniškem paviljonu je istočasno reprezentativna razstava njegovih del. 18. Nad 1000 Prekmurcev iz Slovenske Krajine je pri spelo prvič v Ljubljano, med drugimi jih je sprejel dr. M. Slavič, ki je ob premirju branil interese slovenskega Prekmurja v Parizu. Sredi maja je izšel Jakopičev zbornik z uspelimi reprodukcijami njegovih del in z raz pravami o njegovi umetnosti. 22. Oton Župančič, dosedanji vršilec dolžnosti gledali- ščnega upravnika je imenovan za upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani. 24. Ljubljanska borza je podala obračun dela na občnem zboru. Izpričana je njena velika gospodarska aktivnost, saj je dosegel devizni promet skoraj 1 milijardo dinarjev. 25. Arhitekt Plečnik je izdelal osnutke za cerkev, ki jo nameravajo zgraditi oo. frančiškani v Beogradu. 26. V Ljubljani je otvorjeno moderno športno kopališče »Ilirija«, ki je prvo svoje vrste v Sloveniji. 28. Na rojstni hiši Valvasorja je odkrilo spominsko plo ščo Muzejsko društvo za Slovenijo. — Naša opera se je vrnila z uspelega tritedenskega gostovanja po Dalmaciji, kjer je uprizorila 15 predstav. 252 KRONIKA 30. Slovenijo je obiskal Seaton Watson, slavni angleški publicist in prijatelj našega naroda. 31. Iz Prage je prispelo koncertirat pevsko društvo »Hlahol Vinohradskv«. V Ljubljani je bilo presrčno spre jeto. 31. Deveti ljubljanski velesejem je bil slovesno odprt. JUNIJ 1929 1. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Za grebu proslavi 100 letnico velikega hrvatskega zgodovi narja Frana Račkega. Slovensko Matico zastopa univ. prof. dr. Cankar, Zgodovinsko društvo v Mariboru dr. Jo sip Tominšek in Franjo Baš. 2. Akademski pevski zbor poje v Celju, program sloven ske vokalne pesmi je sestavljen tako, da nudi v prerezu pregled stanja naše moderne vokalne muzike zadnjih tri deset let. - Konec maja je Orkestralno društvo priredilo svoj drugi koncert. Na programu so bile skladbe, ki so se prvič v Ljubljani izvajale (Bossi, Mahler, Skerjanec, Ra- meau, Poulence, Saint Saens). Slovenska Matica je za ključila 1. del veliko zasnovane zgodovine stilnega razvoja v Zapadni Evropi, katero piše univ. prof. dr. Cankar. Na koncertu zbora »Hlahol Vinohradskv« je pelo okoli 70 pevk in pevcev. Program je obsegal skladbe češke mo derne (J. B. Foerster, Novak, Axman, Kfička, Suk) in pri redbe češke, moravske, šleske in ukrajinske narodne pe smi. Neverjetno rutinirani zbor je plod skoraj polstoletne tradicije. Zbor je vodil K. Sejne. 4. Minister za socialno politiko je odobril sklep za od dajo dela za monumentalno sliko v veliki dvorani OUZD v Ljubljani ter v ta namen dovolil kredit. Sliko izvrši mojster Rihard Jakopič. - V Jakopičevem paviljonu je bila odprta razstava V. Hodnika, J. Cvetka in kiparja Lo bode. — Akademski pevski zbor je v proslavo desetletnice ljubljanske univerze priredil svečan koncert v Mariboru. G. Na kongresu agronomov v Beogradu ugotove brez pogojno potrebo po ustanovitvi kmetijskih zbornic na de- centralistični podlagi. - Generalni tajnik svetovne zveze Pen-kluba v Londonu Hermon Ould se mudi v Sloveniji. Prisostvoval je krstni predstavi svojega dela »Piskač se smeje«, ki ga je vzorno uprizorila naša drama. 7. Gregorij Perušek, slovenski slikar, ki živi v Ameriki, je obiskal svojo staro domovino. 8. Kipar Alojzij Gangl, mojster Vodnikovega in Valva sorjevega spomenika — sedemdesetletnik. Gangl je izvršil številno skulpturskih okraskov za našo opero ter med dru gimi deli Prešernovo poprsje, ki stoji v Narodnem muzeju v Ljubljani. 9. Teden od 9. do 16. junija je posvečen proslavi deset letnice naše univerze. — Umetnostno-zgodovinsko društvo je izdalo topografičen opis spomenikov kamniškega okraja. Pisec dr. F. Štele: »Politični okraj Kamnik. Topografski opis.« 10. V proslavo desetletnice naše univerze se je vršil koncert Akademskega pevskega zbora v Ljubljani. Na pro gramu so bili avtorji, ki prikazujejo v razvoju stanje naše moderne zadnjih trideset let (Dev, Pavčič, Skerjanec, Bavnik, Premrl, Lajovic, Adamič, Kogoj, Osterc, Ukmar). Zbor je vodil France Marolt. — Akademski slikar Božidar Jakac se mudi med ameriškimi Slovenci v Clevelandu. 12. V zbornični dvorani naše univerze so v proslavo desetletnice slovenske univerze recitirali iz svojih del slu šatelji in mladi literatje: Josip Vidmar, Edo Kocbek, dr. Vlado Bartol, Vital Vodušek, Anton Ocvirk in dr. Slavko Grum. — Povodom desetletnice univerze je Društvo za na biranje Narodnega univerzitetnega zaklada izdalo apel na javnost za gmotno podpiranje slovenske univerze. — Dalje se je odprla na tehnični fakulteti razstava tehnikov v pro- slavilnem tednu, vršilo se je manifestacijsko zborovanje akademikov za našo univerzo in končno so priredili ljub ljanski akademiki v gledališču slavnostno predstavo »Stu- dentovska ljubezen« (Dnevi našega življenja), štiridejan- sko dramo ruskega pisatelja Leonida Andrejeva. KRONIKA 13. Za leto 1929/30 je bil izvoljen za rektorja dr. Metod Dolenc, profesor juridične fakultete. 15. Zagrebška delavska zbornica je izdala referat o za družništvu; v njem posebno naglasa referat o slovenskem zadružništvu Živka Topaloviča, ki je poln priznanja na šega zadružništva. 16. Povodom desetletnice slovenskega vseučilišča so po dali rektor in dekani javne izjave o dosedanjih uspehih univerze in svoje poglede v njeno bodočnost. (Vidmar, Hinterlechner, Serko, Ujčič, Kušej, Stojičevič.) 21. Slovenska Matica je prejela državno podporo v zne sku 10.000 dinarjev, katero je nakazal prosvetni minister. Društvo za humanistične vede je dobilo istočasno 20.000 dinarjev in Geografsko društvo v Ljubljani 10.000 dinarjev. V prvem desetletju ljubljanske univerze so bili njeni rek torji sledeči vseučiliški profesorji: dr. Josip Plemelj, dr. Gregor Krek, dr. Rihard Zupančič, dr. Aleš Ušeničnik, dr. Fran Kidrič, dr. Leonid Pitamic, dr. Karel Hinterlechner, dr. Fr. Lukman, dr. Rajko Nahtigal ter dr. Milan Vidmar. 22. Ljubljanska drama je uprizorila v sezoni 1928/29 32 iger, med temi 13 iz prejšnjih sezon. »Dobrega vojaka Svejka« so igrali 20 krat. »Herman Celjski« je doživel v dveh sezonah 15 predstav. Maeterlinckov »Stillmondski župan« je doživel lepe uspehe v 11 predstavah. Enako število je dosegla v zadnjih sezonah Shakespearejeva trage dija »Romeo in Julija«. Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« je bilo v zadnjih sezonah uprizorjeno 36 krat. Čisto poseben uspeh je imel Klabundov »Krog s kredo« v režiji C. Debevca, ki je bil letos 17 krat uprizor jen. Cankarjeva »Lepa Vida« je dosegla 7 predstav, Sha kespearejeva »Ukročena trmoglavka« 6, Goljeva »Betle- hemska legenda« 8, Nestroveva komedija »Utopljenca« 18 predstav. Veseloigro »Danes bomo tiči« so letos igrali le 2 krat. Rostandov heroični »Cvrano de Bergerac« je bil v tej sezoni le dvakrat na repertoarju. Golarjeva »Vdova Rošlinka« je doživela letos šest predstav, skupno s prejš njimi 27. Biichnerjevo »Dantonovo smrt« so igrali osem krat. Ostale predstave so doživele skupno le nekaj pred stav. Mladinskih predstav je bilo 18. -- Zelo uspešno je bilo gostovanje članov Narodnega divadla v Pragi z 0'Neil- lovo »Annie Christie«. Ljubljanski ansambl je sam nekaj krat gostoval v Celju. Ob koncu sezone je nastopila četvo- rica mariborskega gledališča v naši drami. Trgovec Ivan Kostevc je umrl v Ljubljani. Sodeloval je nad 20 let v Gremiju trgovcev in je bil član Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. 22. Danes je podelila naša univerza prvič svoje naj višje odlikovanje, častni doktorat. Ob proslavi desetletnice je bil promoviran za častnega doktorja tehničnih ved g. dr. Danilo Majaron. Univerza je s tem izrazila priznanje za njegovo požrtovalno, vztrajno in uspešno delo za usta novitev slovenske univerze. — Po vzoru londonskega »Mla dega Pen-kluba« se je tudi v Ljubljani osnoval »Mladi Pen-klub«. Predsednik je dr. Rajko Ložar, podpredsednik Vinko Košak, tajnik Janko Traven, blagajnik Edo Kocbek, odbornik Mile Klopčič. 23. Velike svečanostne proslave desetletnice univerze v Ljubljani v okrašeni zbornični dvorani so se udeležili šte vilni odličniki. Rektor dr. Milan Vidmar je otvoril sveča nost s pozdravnim govorom. Pozdravil je odlične zastop nike: diviz. generala Tripkoviča, ki je bil kraljev zastop nik, prometnega ministra dr. Antona Korošca in prosvet nega ministra B. Maksimoviča, ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jegliča, oba slovenska velika župana in oba oblastna komisarja, rektorja zagrebške univerze dr. Belo- brka, ki je bil hkrati zastopnik zagrebške Akademije zna nosti in umetnosti, ter univ. prof. dr. Vuliča kot zastop nika beograjskega rektorja in beograjske akademije. Rek tor je v nadaljevanju očrtal zgodovinski potek naše borbe za slovensko univerzo, podčrtal dejstvo, da segajo kore nine našega visokega šolstva v začetek 17. stol. Spomnil se je zaslužnih mož iz polpretekle borbe za univerzo pod Avstrijo. Skozi desetletja je v ospredju borbe dr. Danilo Majaron, dalje minister Ivan Hribar, docent praške uni verze dr. Miha Rostohar. Delo vseučiliške komisije je pod- 253 piral dr. K. Verstovšek, poverjenik za uk in bogočastje. — V imenu slovenskih mest je rektorju izročil darilo slo venskih mest rektorsko zlato verižico ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Sledila je promocija devetih doktorandov, absolventov naše univerze. Slavnost se je končala s sve čano promocijo dolgoletnega borca za slovensko vseuči lišče in njenega soustanovitelja dr. Danila Majarona. 28. Na sedmem internacionalnem kongresu Pen - kluba na Dunaju so bili izmed Slovencev sledeči pisatelji in pesniki: dr. Izidor Cankar, dr. Alojzij Gradnik, dr. Igo Gruden in prof. dr. St. Leben. — Trnovski župnik v p. Ivan Vrhovnik je bil izvoljen za častnega ljubljanskega meščana za neštete njegove zasluge. — Dr. Gregor Žerjav, minister v p., je nenadoma preminul. Bil je ideolog in organizator naše slovenske napredne generacije in delal na narodno-političnem polju. Med vojno je bil interniran na ljubljanskem gradu. Pred polomom Avstrije je bil taj nik Jugoslovanskega kluba na Dunaju, sodeloval je s Čehi in Mafijo. Pri tkzv. Vidovdanski ustavi je glavni sodelavec iz vrst slovenskih politikov. JULIJ 1929 3. Prometni minister dr. Anton Korošec je odpotoval v Prago in se je udeležil svetovaclavskih slavnosti. — Gle- dališčnega kongresa v Beogradu se je v imenu slovenskih gledalisčnih igralcev udeležil Drenovec, član ljubljanske drame. — V Ljubljani je umrl dr. Jakob Čebular, profesor v p. Umrli je spisal več učnih knjig. L. 1882. je spisal prvo slovensko fiziko z novo slovensko terminologijo. — V opernem gledališču se je od ljubljanskega občinstva po slovil tenorist Svetozar Banovec. — Prisrčen sprejem so doživeli Slovenci v Pragi, ki so se udeležili vseorlovskega zleta. 4. V Ljubljani je obolelo več ljudi za malarijo. Malarija je bila pri nas iztrebljena pred 70 leti. Pojavila se je zopet po vojni kot njena posledica. 5. Na praških mednarodnih tekmah Orla je zmagala slovenska telovadna vrsta in je tako proslavila slovensko ime v Evropi. Prisrčen je bil ob tej priliki pozdrav med ministrom dr. šumekom in ministrom dr. Antonom Ko rošcem. Na povratku iz Prage se je min. dr. Anton Ko rošec ustavil za nekaj ur v Budimpešti. 7. Dirigent naše opere A. Balatka odhaja v Brno in se je odzval povabilu, da postane šef brnske opere. 9. Lansko leto je bilo v Sloveniji 11 bank, stanje hra nilnih vlog je znašalo 1. 1926. 576,630.000 dinarjev, leta 1927. 633,330.000 dinarjev, 1. 1928. 687,678.000 dinarjev. Slovenske banke ne izkazujejo izgub, dočim izkazujejo po poročilu guvernerja Narodne banke vse ostale banke v državi izgubo. Dobiček bank na slovenskem teritoriju je znašal 1. 1926. 13,216.000 dinarjev, 1. 1927. 11,928.000 di narjev, leta 1928. 11,987.000 dinarjev. V nedeljo je prišla skupina angleških arheologov v Ljubljano pod vod stvom prof. O. T. Flovvera. Ogledali so si Narodni muzej in Narodno galerijo, ljubljanski grad in rimski zid na Mirju. 10. Ivana Cankarja nemški prevod »Hlapca Jerneja« je oskrbela gospa Jirku. Za prevod je napisal znani literat E. A. Rheinhardt za Cankarja sila laskav uvod, v katerem govori tudi o Slovencih in naši zgodovinski usodi. Slo veči Fr. von Haniel karakterizira Cankarjevo umetnost sledeče: »Es ist so etwas seltsam Schones, Ernstes und Reines, das von seinen "VVerken ausgeht, wie sonst viel- leicht nur bei den groBen Russen zu finden ist.« 11. Po statističnih podatkih »Delavske zbornice za Slo venijo« znaša letni prirastek delazmožnega prebivalstva nad 6000 glav. Naša industrija bi morala napredovati ta ko, da bi zaposlila na novo 6000 delavcev, ker tega ni, rase iz leta v leto število brezposelnih. — Iz Prage je prispel v Ljubljano vseučiliški profesor dr. Matija Murko. Ogledal si je Etnografski rnuaej in tu so ga posebno zani male slovenske narodne pesmi, notirane po naših ljubi teljih ljudske pesmi. 14. Kipar Ivan Zajec — šestdesetletnik; znan je po širni Sloveniji kot ustvaritelj Prešernovega spomenika v Ljub ljani. 19. Fran Breznik, gimnazijski ravnatelj v p., je umrl v Novem mestu. Pokojni je bil pedagoško usmerjen in je spisal več učbenikov za srednje šole in je prevajal iz kla sičnega slovstva. 20. Horjulski križev pot, naslikan od slikarja Jurija Su- bica, je bil deloma ukraden, po enoletnem iskanju so se slike pojavile v prodaji v Ljubljani in so sedaj vrnjene v horjulsko cerkev. 24. Slovenski premogovniki so skupno v prvih petih mesecih t. 1. producirali 922.011 ton premoga, medtem ko je znašala produkcija v tem času lanskega leta 772.468 ton. V maju letošnjega leta je bilo v slovenskih rudnikih zapo slenih 9800 rudarjev. — V Ljubljano je prispel VI. Tad. VVislovski, kustos Narodnega zavoda Ossolinskij v Lvovu, odličen poljski bibliograf in historik. 27. Konec preteklega leta je bilo vloženih pri sloven skih kreditnih zadrugah 1380 milijonov dinarjev. AVGUST 1929 2. Prometni minister dr. Anton Korošec je v principu pristal na razširjenje ljubljanske železniške postaje, čim bodo to dovoljevali državni krediti. — Dr. Valentin Kri- sper je podaril Narodni galeriji 2 Strojeva portreta, deda Antona in očeta Valentina Krisperja iz 1. 1844. Kari pl. Strahl je podaril Narodni galeriji 9 Langusovih risb z več koloriranimi študijami figur iz Rima in okolice iz 1. 1825. do 1826. 3. Prof. dr. P. Breznik je imel na univerzi Columbia v New Yorku predavanje o naši državi. 6. Za desetletnico naše univerze je izšla obsežna spome nica v obliki reprezentativne knjige: »Zgodovina sloven ske univerze v Ljubljani do leta 1929«. 7. V Ljubljano je prispel šef češkoslovaškega zdravstve nega ministrstva univ. prof. dr. František Hamza, da pro uči socialne institucije za varstvo otrok. V Ljubljani si je ogledal Dečji dom in Okrožni urad za zavarovanje delavcev. 8. Ljubljanski velesejem je prejel 30.000 dinarjev dr žavne podpore in Obrtno - industrijska razstava v Ljuto meru 8000 dinarjev iz ministrstva za trgovino in indu strijo. — Bivši mariborski veliki župan in načelnik dr. Oton Pirkmajer je imenovan za gen. inšpektorja ministr stva notranjih del. 14. Samostojna in popolna gimnazija v Kočevju je bila ukinjena po ministru za prosveto. 17. Z Bleda je odšel predsednik vlade na veliko inšpek cijsko potovanje po Sloveniji. 21. Hrvatski književnik Marjan Pavlinovič, član DHK, je prispel v Ljubljano, da naveže stike s slovenskimi knji ževniki. Pavlinovič je dober poznavalec naše literature in njen propagator na Hrvatskem. — V slovenski prestolnici se mudi g. Jean Bruchesi, profesor na univerzi v Montre- alu in je znan delavec za manjšinska vprašanja pri Dru štvu narodov. 22. Preminul je g. Janko Mladič, finančni višji svetnik v p. Pokojnik je služboval dolga leta na Dunaju, kjer se je udejstvoval zlasti za podružnico SPD. 24. V Jakopičevem paviljonu je razstava Pistorjevih po smrtnih del. Pokojni je bil učenec Defreggerjeve slikar ske šole. — Iz Budimpešte je prispel dr. Andrej Friedrich, madžarski zgodovinar. Za svoja raziskovanja črpa iz naše študijske knjižnice v Ljubljani. 27. Na šahovskem turnirju v Karlovih Varih si deli dr. Milan Vidmar 5., 6. in 7. mesto z Euwejem in Beckerjem. 31. »Ljubljana v jeseni«, jesenska razstava ljubljanskega velesejma, je otvorjena. SEPTEMBER 1929 3. Ob desetletnici Glavne zadružne zveze se je vršil kongres zadrugarjev v Ljubljani. Kongres je otvoril g. An ton Kristan, minister n. r. 254 KRONIKA 5. V naši operi poje prvič nov slovenski tenor Josip Gostič v veliki tenorski partiji Lenskega. — V Splitu je umrl g. Josip Medved, veletrgovec v Ljubljani. Pokojni je oče naše gledališčne igralke g. Cirile Medved-Škerljeve. 6. Kmetijska družba, glavna stanovska organizacija slo venskega kmetovalca, je zborovala v Ljubljani. — V ško fijski palači v Ljubljani je razstava cerkvenih paramentov. 7. Svetovni učenjak dr. Friderik Prezl, rodom Ljubljan čan, univ. profesor kemije v Gradcu, ki je bil odlikovan z Noblovo nagrado, slavi šestdesetletnico rojstva. 8. Monumentalna Bambergova palača na Miklošičevi cesti je prešla v last Delniške tiskarne v Ljubljani. — Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani slavi jubilej desetletnice z izrednim občnim zborom. 13. Društvo »Zoo« je priredilo na jesenskem velesejmu razstavo živalstva in jo je zaradi obiska šolske mladine podaljšalo. — Po poročilih Borze dela v Ljubljani je bilo v prvi polovici letošnjega leta 18.571 brezposelnih delav cev v Sloveniji. Borza je razdelila v tej dobi 1559 podpor v skupnem znesku 247.847 dinarjev. Objav za polovično vožnjo je bilo izdanih 5580 v vrednosti 477.905 dinarjev. 14. Združenje gledališčnih igralcev je priredilo akade mijo v unionski dvorani, mesto obolelega upravnika Otona Župančiča je spregovoril otvoritvene besede predsednik združenja Julij Betetto. 15. Načelnik ministrstva za narodno zdravstvo dr. Štam- par je prispel z zdravniškega kongresa v Ljubljano in si ogledal zdravstvene institucije. — Na Valvasorjevem trgu se vrše dela za regulacijo trga in postavitev Napoleono vega stebra. 17. Zastopnika Ljubljane in Maribora se mudita v Beo gradu radi finančnih zadev obeh občin. Ljubljani gre za regulacijo Ljubljanice, za katero naj bi prispevala tudi država svoj delež. - Ministrstvo za šume in rude je odo brilo kredit za pogozdovanje slovenskih goličav v znesku 106.000 dinarjev. — CMD ima 40. redno glavno skupščino v Kranju in daje javnosti račune svojega obrambnega dela. 18. Nov zakon o srednjih šolah je objavljen v »Službe nih novinah«. — Ivana Cankarja dramo »Kralj na Betaj- novi« je prevedel v italijanščino pisatelj B. Calvi. Preva- jatelj je prevodu dodal obširno študijo k Cankarjevi drami. 19. Zgornja Šiška je dobila novo moderno osnovno-šol- sko poslopje; po zamisli arh. Plečnika sta izgotovila na črte njegova učenca inž. Suhadolc in arh. Navinšek. 22. Palača poštne hranilnice je dograjena in je odslej odprta za promet. — Lani je prekoračil skupni promet poštnočekovnih vplačil in izplačil za Slovenijo 10 milijard dinarjev. — V ljubljanski drami je bila letošnja otvori tvena predstava, Goethejev »Faust«, v Šestovi režiji toplo sprejeta. 25. Izšel je nov zakon o osnovnih šolah in o učnih knji gah, katere naj izdaja država v državni založbi. Učbeniki so za vso državo enaki. 28. V Ljubljani se zglasi ekskurzija romunskih zdrav nikov, ki si ogleda mesto in njene zdravstvene zavode. — Na vseh ljubljanskih meščanskih šolah je letos 1432 učen cev in učenk. 29. Posebno odposlanstvo mestnega občinskega sveta je izročilo diplomo o častnem ljubljanskem meščanstvu g. Ivanu Vrhovniku, trnovskemu župniku v p. — V dnevnem časopisju se oglašajo kritike o samovoljnem ravnanju vrh niškega odbora za postavitev spomenika Ivanu Cankarju na Vrhniki. Na barcelonski razstavi so se uveljavili razstavljeni izdelki naše industrije in obrti. Kongresa slovanskih mest v Poznanju in Varšavi se je udeležil za mesto Ljubljano obč. svetovalec Ivan Tavčar. OKTOBER 1929 1. Podpisan je nov zakon o učiteljiščih. -- Ljubljanska mestna hranilnica zre na štiridesetletno delo hranilniških poslov za mesto in mestno okolico plodonosno z ozirom na slovensko narodno gospodarstvo. — V Napoleonov ste ber je bil vzidan prah z groba francoskega vojaka, padlega 1. 1813. na obronku med Črnučami in Nadgorico v bojih za Ilirijo. Ta akt je bil združen s svečanostjo, katere se je udeležil med odličniki tudi francoski konzul Neuville. 2. V dramskem gledališču je bila premiera Strindber- gove »Neveste s krono« v režiji C. Debevca. Doživela je nenavaden uspeh v režijskem in igralskem oziru. Slo venski pevec Anton Subelj je bil na eno in polletni turneji v Ameriki, gostoval je uspešno več kot na 100 koncertih. 4. Z novim zakonom je Jugoslavija upravno razdeljena na devet banovin. Dravska banovina obsega slovenske de žele v sedanji državni tvorbi in ima svoj sedež v Ljubljani. 5. Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo pričenja vr sto predavanj za trgovske in obrtniške kroge. Vrste teh predavanj je treba imeti za začetek ljudske univerze. — Pri premieri Weinbergerjeve komične opere »Švanda Du- dak« poje basovsko vlogo g. Križaj. 8. V veliki in preurejeni dvorani Narodne galerije so razstavljeni predmeti tkzv. Ilirske razstave kot spomin na ilirsko dobo in na čase, ko so bile naše pokrajine pod vlado Napoleona L — Koncert klavirskega virtuoza Artur- ja Rubinsteina, ki je koncertiral prvič v Ljubljani, je bil umetniško-glasbeni dogodek. — Filharmonična družba v Ljubljani je razpisala nagrado pet tisoč dinarjev za naj boljšo instrumentalno skladbo slovenskega komponista. 10. Prvi ban dravske banovine postane inž. Dušan Ser- nec s kraljevim imenovanjem. — Na predvečer odkritja Napoleonovega stebra se vrši Napoleonov večer v union ski dvorani. 12. Za pomočnika bana dravske banovine je imenovan dr. Otmar Pirkmajer. 13. Za proslavo 120 letnice Ilirije so se vršile velike sve čanosti v Ljubljani, proslava je bila zaključena s sloves nim odkritjem Napoleonovega stebra na Valvasorjevem trgu. 15. Ustanovitelju Turnerjeve štipendije za ljubljanske visokošolce dr. Pavlu Turnerju je bil odkrit nagrobni spo menik na mariborskem pokopališču. 18. Izredno sodišče v Pulju je obsodilo Vladimirja Gor- tana na smrt. Obsodba je bila izvršena v okolici Pulja. Naša akademska mladina je imela žalno zborovanje v uni verzitetni avli, kjer je dostojno in mirno izrazila svoja čustva v sprejeti resoluciji. — Tajnica evropskega centra Carnegiejeve ustanove se mudi v Ljubljani, zanima se za mednarodne manjšinske probleme. 20. Jugoslovanska knjigarna je izdala v 50 letih skupno 854 del v 2,736.615 izvodih. 24. Fran Šuklje, slovenski politik, nekdanji poslanec v dunajskem državnem zboru, praznuje 80 letnico. — Ljub ljanski župan izreka javno zahvalo profesorju arh. Pleč niku za osnutek spomenika »Ilirije oživljene«. — Na teh nični fakulteti je imel minister dr. Andrej Gosar nastopno predavanje. Govoril je o temi: Tehnika, gospodarjenje in družba. 25. Ljubljana je presrčno sprejela slovaške učitelje - pevce v svoji sredi. — Znani ljubljanski trgovec Drago Schwab je umrl. NOVEMBER 1929 3. Slovenski književniki, včlanjeni v ljubljanskem Pen- klubu, so obiskali Belo Krajino. V Črnomlju so priredili uspel recitacijski večer. — Umrl je svetnik apelacijskega sodišča g. dr. Pavel Skaberne. 6. Deputacija ljubljanske univerze, ki jo je vodil rektor prof. dr. Dolenc, je bila v avdienci pri kralju radi težkega stanja naše univerze. — Dar ljubljanski univerzi: Trbo veljska premogokopna družba daruje znesek 100.000 din za adapcijo predavalnice mineraloško-geološkega instituta. 7. Veliki župan ljubljanske oblasti dr. Fran Vodopivec je bil upokojen. —- Na tehniški fakulteti je imel ing. Pe- hani nastopno predavanje: »Pojem, pota in cilji znanstve nega obratovanja v rudarstvu«. 9. Slovenski koroški pevci so bili v Ljubljani presrčno sprejeti; zapeli so izbor narodnih koroških pesmi. — Leo pold Kovač, tenorist naše opere, proslavlja 25 letnico svo- KRONIKA 255 jega delovanja v jubilanti predstavi »Prodana nevesta« v vlogi Vaška, katerega podaja vselej priznano dovršeno. 10. Francoski violinski virtuoz Soetens je na vabilo Francoskega instituta izpolnil violinski koncert z odbra nimi kompozicijami bogate violinske literature. 12. Po statistiki za tujski promet, ki jo izdaja država, je našo državo letos obiskalo 174.528 letoviščarjev; v Slove niji je bilo 22.592 domačih in 26.234 tujih letoviščarjev. Največji letoviški kraj v Jugoslaviji je še vedno Bled. - Mariborski komorni trio, ki ga vodi gospa Fani Brand- lova, se je predstavil z odlično izvedenim komornim pro gramom Ljubljani. — V ljubljanski bolnici je umrla mati kustosa dr. Staneta Vurnika, gospa Ana; bila je celih 54 let vestna cerkvena pevka. IG. Slovenski oblasti, ljubljanska in mariborska, sta li kvidirani, delo obeh je prevzela dravska banovina s se dežem v Ljubljani. 19. Stara Kmetijska družba razpuščena — nova Kme tijska družba ustanovljena s predsednikom Detelo Oto nom, veleposestnikom v Preddvoru. 23. V mestni dvorani predava inž. Prelovšek o Plečni kovem regulacijskem načrtu mesta Ljubljane. — Glasbena Matica je odpotovala na pevsko turnejo v Francijo. 28. Delegati zagrebške in beograjske akademije znanosti in umetnosti so proti nameravani ustanovitvi posestrim- ske akademije v Ljubljani. 27. V Jakopičevem paviljonu razstavljajo: kipar Lojze Dolinar in slikarja Gojmir Kos ter France Pavlovec. — Umrla je gospa Dana Kobler-Golia, pianistka in učiteljica klavirja Glasbene Matice v Ljubljani. 28. Francoski institut v Ljubljani je priredil večer fran coske pesmi in glasbe. Sodelujeta gdč. Blanche Dufoux (pevka) ter Marcelle Heucin (pianistka). DECEMBER 1929 1. Ljubljanska opera je v proslavo državnega praznika uprizorila »Prodano nevesto«. Slavnostne predstave se je udeležil ban inž. Dušan Sernec. — Francozi so vzhičeni sprejeli slovensko pesem, ki jo je Sirom Francije ponesel pevski zbor Glasbene Matice na turnejo po Franciji, obiskali so tudi naše rudarje v raznih krajih, kjer so za posleni v strnjenih vrstah. 2. Naša pianistka Jadviga Poženelova je podala dokaze svojega pianističnega znanja na koncertnem večeru, ki je uspel v tehničnem in muzikalnem oziru. 4. Ministrski svet je ustanovil iz že obstoječe telovadne organizacije Jugoslovenskega Sokola novo, t. j. reorgani zirano organizacijo »Sokola kraljevine Jugoslavije«. Novi zakon ukinja vse obstoječe telovadne organizacije. V Slo veniji je prizadeta Orlovska zveza. Starešina Saveza je prestolonaslednik kraljevine Jugoslavije. Savezno upravo imenujeta in odstavljata minister prosvete in minister vojske in mornarice. Uprave žup imenuje in odstavlja Savezna uprava. Uprave društev imenuje in odstavlja župna uprava. 6. V Ljubljano je prispel preko Gradca sloviti nemški pisatelj Gerhard Hauptmann. 7. V javnost prodre zahteva po ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Govor, da ni stvarne potrebe v naši državi za tretjo akademijo, je neosnovan. Mala Nizozemska ima 5 akademij, Švedska celo 8 in vse vrše uspešno svoje delo. S svojimi znanstveniki in umet niki je slovenski narod dokazal, da ima akademike, ki bodo uspešno vodili in izvršili naloge Akademije. 10. »Zgodbo o Šimnu sirotniku«, ki jo je napisal Ivan Cankar, je prevedel v italijanščino W. Giusti, prevod je izšel v zbirki Piccola biblioteca slava. — Dr. Fran Hubad, advokat finančne prokurature, višji svetnik v p., ter stavbni svetnik Rudolf Tonnies, civ. arhitekt in gradbeni nad- svetnik, sta umrla v Ljubljani. 12. Matični pevski zbor se je vrnil po tritedenski pevski turneji v Ljubljano. 13. Ruski pisatelj E. Čirikov predava »O dolžnosti izo- braženstva do naroda« pod okriljem našega Pen-kluba v Ljubljani. - - V Parizu se zbirajo Slovenci, 150 po številu, v »Slovenskem društvu«. Imeli so predavanja o slovenski kulturi, o Cankarju, Prešernu, Župančiču, Jakopiču, Gre gorčiču itd. Sedež imajo v Cafe St. Sulpice. - - Nemški prevod Cankarjeve »Hiše Marije Pomočnice« je oskrbela zopet gospa G. Jirku. Uvod za prevod je napisal Fritz von Hassiel. Msec konča svoj predgovor tako-le: »Lahko bi mislili, da je ,Hiša Marije Pomočnice' ena tistih čudo vito nežnih pesniških stvaritev, ki niso ustvarjene za to, da bi bile prelite v toge, mrtve črke in da bi nastopile pot povsakdanjajočega razširjenja. Če pa se je to v tem primeru vendarle zgodilo, je izšlo iz občutja, da se vse življenjsko mora vrniti k življenjskemu in da se to, kar pride iz srca, mora zopet razodeti v srcih.« 14. Angleški gost mr. James Wiles, nekdanji lektor an gleškega jezika v Beogradu, predava v zbornični dvorani naše univerze o »Socialnem življenju na Angleškem«. 15. Inž. Bloudek je izdelal prvo slovensko tekmovalno letalo v svoji tovarni v Šiški. Motor je dar bivše oblastne samouprave. — Prof. Srečko Brodar je predaval o pra- človeku na slovenski zemlji, o Potočki zijalki na Olševi na X. prosvetnem večeru v Ljubljani. — V Narodni gale riji je razstavljena francoska grafika, ki jo je priredil Francoski institut v zvezi z Narodno galerijo. Razstavo je otvoril univ. prof. dr. Izidor Cankar in je podčrtal veliko kvaliteto razstave ter pomen za nas. 19. Zadnja hči Primčeve Julije, gospa Terezija Bauer, roj. pl. Scheuchenstuehl, je umrla. 21. Monsignor Tomo Zupan — železnomašnik -- praz nuje devetdesetletnico svojega rojstva v svojem gradiču na Okroglem. — Poteklo je 40 let, odkar se je v socialnem oziru uvedlo bolniško zavarovanje. V tej dobi se je med Slovenci okrepila misel socialnega zavarovanja. 24. Na sveti večer je umrl Karel vitez pl. StrahI, višji svetnik deželnega sodišča v p. in graščak v Stari Loki. Bil je pomemben zbiratelj umetnin, katere je hranil in urejeval v svojem gradu. Zapustil je bogato kolekcijo iz svojih zbirk naši Narodni galeriji in se je uvrstil s tem darom med njene najpomembnejše mecene. 29. Slovenska dijaška zadruga v Pragi je za desetletnico obstoja priredila intimen večer, ki je združil skoraj vse v Pragi živeče Slovence. 31. Izšel je zadnji zvezek spominov — nestorja naših politikov, dolgoletnega deželnega in državnega poslanca ter predzadnjega kranjskega glavarja — Frana Sukljeta. POPRAVEK V 3. štev. letošnje »Kronike« se je vrinila neljuba po mota, ki jo je seveda zakrivil tiskarski škrat. Na strani 186, drugi stolpec, beri pod 19 mesto: Veliki koncert Adami čevih simfoničnih kompozicij... pravilno: Veliki koncert Arničevih simfoničnih kompozicij . .. »Kroniko« izdaja mestna občina ljubljanska, predstavnik dr. France Štele, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna, pred stavnik France Štrukelj, za uredništvo, upravo in inseratni del odgovoren Pavel Debevec. — Ponatis člankov in slik dovoljen samo s pristankom uredništva. Rokopisi se ne vračajo. »Kronika« izhaja 4 krat na leto in stane za vse leto din 80'—, za pol leta din 40'—, za četrt leta din 25'—. Za inozemstvo din 100'—. — Posamezna štev. stane din 30'— Naroča se: Učiteljska tiskarna, Ljubljana. 256 KRONIKA