Zmagovalcu Gorjancev - pokal IMV
Gorska avtomobilska dirka na Gorjance je največ po zaslugi IMV prišla v stalni koledar jugoslovanskih avtomobilskih prireditev, zaradi dobre organizacije in lepe proge pa je letos že drugič vnešena tudi v mednarodni, športni koledar FIA. Malo je prirediteljev celo izven naše države, ki so si v tako kratkem času priborili-tako visoko uvrstitev.
Letošnja dirka za NAGRADO SLOVENIJE bo potekala na 6500 metrov dolgi progi, na kateri drži neuradni rekord Zagrebčan Goran Strok s poprečno hitrostjo 119,2 km na uro v avtomobilu ford escort. Uradni rekord na mokri stezi pa je postavil Joviča Palikovič s časom 4:05,50 v gordiniju. Nič dosti ni za njim zaostal dosti manj izkušeni Novomeščan • Janez Doljak z austinom cooper S. Cooper S je brez dvoma naj-
večji favorit na gorski stezi, kar smo videli tudi lani na evropskem prvenstvu na Dobraču v Avstriji, ko je posekal abartha, če je le pravilno „sfriziran". Visoka stopnja poboljšave, s kakršno so Angleži osvajali svetovna prvenstva, pa zahteva zelo visoke stroške, kakršnih naš Novomeščan ne zmore. Naj-strupenejši mini je vreden pet, navadnih ali okrog 20 milijonov starih dinarjev!
Kot že rečeno, sta IMV in športna komisija AMD Novo mesto še zelo mlada prireditelja in zato ni mogoče pričakovati, da bi v eni sapi pripravila tako veliko prireditev in postavila nanjo tudi dovolj močno lastno tekmovalno ekipo. Važneje je namreč najprej utrditi ugled prireditve, potem pa sestaviti in opremiti ekipo, kar stane med drugim najmanj toliko kot tri dirke skupaj. Povemo pa lahko,
da se taka ekipa že dalj časa pripravlja in upamo, da bo prihodnje leto že lahko branila barve Industrije motornih vozil, Novega mesta in Dolenjske sploh.
Za NAGRADO SLOVENIJE 1972 je bilo do srede prijavljenih že več kot 70 tekmovalcev. Med njimi so letošnji najuspešnejši dirkači: Šverko, Stimac, Pušnik, Regvart, Rojtinič, Merlič, Smiljanič,' Holjevac, Vidmajer, Horvat, Kavčič in drugi. Palikovič in Strok imata baje razbita avtomobila, vendar se je Palikovič vseeno prijavil, ker upa, da bo do nedelje dobil drugo vozilo. Med domačini so prijavljeni Doljak, Pavlič, Kump, Murn in Badovinac.
Na sploh pa bo nedeljska dirka parada najmočnejših vozil do zdaj. Že moči avtomobilov z-manjšimi prostorninami motor-
jev so neverjetno visoke, poleg tega pa je samo v razredu nad 1600 ccm kar 16 prijav, v glavnem z avtomobili okrog 2000 ccm in močmi motorja okrog 200 KS!
Tako je NAGRADA SLOVENIJE postala ne samo največja dolenjska ' športna prireditev, ampak je po izjavah tekmovalcev in vodilnih športnih funkcionarjev tudi najzanimivejša avtomobilska dirka v Jugoslaviji. Požrtvovalna prizadevanja številnih športnih funkcionarjev in moralna ter materialna pomoč Industrije motornih vozil z generalnim direktorjem Jurijem Levičnikom, kot predsednikom organizacijskega komiteja dirke, so torej rodila sad: privlačno prireditev za naše delovne ljudi in hkrati nevsiljivo/propagando za dolenjsko avtomobilsko tovarno.
M. MOŠKON


»•	■- Ci,,

fmrnmmi
• *	- "v i * vi,
*	'--i
Živahni tekmovalni park na Gorjancih je v dneh dirice prava paša za oči. (Foto: N. Paulič)
Poziv za pomoč prizadetim v Pomurju
V sedmi številki Kuriija z dne 15. avgusta 1972 je bil na naslovni strani objavljen članek „Osebni dohodki na hranilni knjižici". Poslovni sekretariat vašega kolektiva je v njem predstavil novo možno obliko izplačevanja mesečnih osebnih dohodkov delavcev IMV na hranilne knjižice Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu ter na koncu pozval delavce, naj o tem — koristnem zase in za podjetje — razmislijo, preden se bodo dokončno odločili.
Dolenjska banka in hranilnica pozdravlja spodbudo poslovnega sekretariata in dodaja — zaradi lažje odločitve — še naslednje:
Pri naši banki izplačuje mesečne osebne dohodke v celoti ah delno na hranilne knjižice že od leta 1971 več delovnih organizacij. Do zdaj je dalo tovrstno izplačevanje osebnih dohodkov že lepe uspehe. Na ta način zbranih sredstev je bilo pri banki ob koncu prvega polletja 1972 že več kot 5 milijonov dinarjev, število varčevalcev - delavcev pa je preseglo 3.000.
Korist od zbranega denarja imajo delavci — varčevalci in delovna organizacija. Delavcu banka obrestuje denar po 7,5-odstotni obrestni meri; to pomeni, da si delavec svoj osebni dohodek še , poveča, razen tega pa je njegov denar v banki varen pred tatvino, požarom, poplavami in drugimi nepredvidenimi dogodki, saj mu za vlogo jamči republika.
Delovni organizaciji, ki ji je ob sedanjem gospodarskem stanju vsak dinar dobrodošel, daje banka do 70 odstotkov dopolnil kreditnih sredstev, kar odmerja od povprečnega stanja tako zbranih vlog po posebni kreditni pogodbi. To tudi pomeni, da je delavčev mesečni osebni dohodek vsakokrat večji za obresti, pridobljene pri banki, delovna organizacija pa z njegovo pomočjo dobi možnost najeti pri banki kredit pod ugodnimi pogoji. To bo delovni organizaciji v času splošne nelikvidnosti pomagalo, da bo mesečne osebne dohodke delavcem pravočasno izplačevala.
Menimo, da se nam je posrečilo prikazati glavne koristi takega načina izplačevanja in se boste laže odločb DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
Prejeli smo poziv na solidarnostno akcijo, ki jo je naslovil republiški svet Zveze sindikatov Slovenije na vse člane sindikata, ki se glasi:
VSAK NAJ PRISPEVA VSAJ DVA ODSTOTKA SVOJEGA ENOMESEČNEGA ZASLUŽKA
Na pobudo mnogih delavcev iz več delovnih organizacij in občin začenjamo (RS ZSS) solidarnostno akcijo za pomoč severovzhodni Sloveniji, predvsem Pomurju, kjer so bili ob zadnjih poplavah in neuiju hudo prizadeti kraji in ljudje in je nastala velika škoda, ki je prebivalci teh območij ne zmorejo sami nadomestiti.
Takoj po veliki naravni nesreči, ki je zadela ta del Slovenije, so bili na pristojnih mestih sprejeti najnujnejši ukrepi za preprečitev najhujših posledic oziroma za zaščito prebivalstva
in ljudskega imetja. Izvršni svet je odobril večja sredstva za prvo socialno pomoč posameznikom. Ljubljanska banka je že odobrila posebne kredite, Socialistična zveza in Rdeči križ pa sta organizirala med občani zbiralno akcijo za takojšnjo pomoč prizadetim. Prav tako so štorih prve ukrepe še drugi odgovorni dejavniki v republiki, predvsem pa so se organizirano lotili samopomoči v prizadetih krajih. Vendar vsi ti ukrepi in vse te akcije še vedno niso dovolj obsežne in dovolj učinkovite, da bi odpravili vsaj tiste posledice, ki ogrožajo normalno življenje in delo ljudi teh krajev in njihov nadaljnji razvoj.
Zato povzemamo pobudo naših članov, delovnih organizacij in občin, da se organizira široka vseslovenska solidarnostna akcija za pomoč prizadetim območjem v severovzhodni Sloveniji, predvsem Po-
murju. Pozivamo vse delavce v podjetjih in ustanovah, da dajo v ta namen najmanj 2 odstotka svojega čistega enomesečnega zaslužka, delovne organizacije pa naj po svojih možnostih prispevajo sredstva iz sklada skupne porabe. Pri tem naj opozorimo na pobude nekaterih delovnih organizacij, da z delom na en prosti dan ali v drugi obliki ustvarijo dohodek, ki ga namenjajo za pomoč prizadetim v Pomuiju.
Zato, da bodo sredstva, kijih bomo zbrali, kar najbolje uporabljena za namen, za kakršnega bodo dana, bo odgovoren poseben odbor, ki bo organiziral in spremljal vso akcijo. Sredstva se bodo zbirala v poseben sklad in na poseben račun, z njimi pa bo upravljal upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov delovnih skupnosti ter pobudnikov akcije, kakor tudi iz predstavnikov območij, ki so bila najbolj prizadeta. Odbor bo sproti obveščal javnost o poteku akcije in o porabi zbranih sredstev. Svoje delo bo usklajeval z drugimi pristojnimi dejavniki v republiki.
Organi upravljanja oziroma centralni delavski svet podjetja bo na svoji prvi seji, ki bo predvidoma v tem mesecu, razpravljal o pobudi republiškega sindikalnega sveta in se odločil, v kakšni obliki pomoči bo sodelovalo v tej solidarnostni akciji naše podjetje.
POSLOVNI
SEKRETARIAT
IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto
-	Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Splichal
—	Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani
PriKoiicarji: vsi - vec in se poijses
V prvem polletju nismo poslovali z izgubo, kljub temu pa si moramo vsi prizadevati za še boljšo delovno disciplino, ki naj zagotovi tudi nadaljnji dvig kvalitete!
Delavski svet proizvodnje prikolic se je 16. avgusta sestal na redni seji z namenom, da oceni proizvodne uspehe, pregleda poslovanje in ugotovi težave, s katerimi smo se srečavali v prvem polletju. Predsednik delavskega sveta Miha Jakofčič je najprej seznanil navzoče z rezultati poslovanja in s temelji poslovne politike v letu 1972.
Zatesnitev je popolna takrat, ko so vodi ali vetra zaprte vse poti skozi steklo
Osnovna naloga poslovne politike IM V za 1972 je usmerjena v čim uspešnejšo prilagoditev vsem družbenim, stabilizacijskim in reformnim ukrepom. To v praksi pomeni, da moramo aktivnost podjetja še izdatneje usmeriti k reševanju vseh tistih vprašanj, ki so odprta tako pri notranjih problemih, pri boljši organizaciji dela in notranji čvrstosti kolektiva. Na podlagi tako začrtane politike je IMV letos tudi gradila svoje temeljne, poslovne in organizacijske aktivnosti. Doseči hočemo čim krajše vezave obratnih sredstev, izboljšati kvaliteto dela, izdelati tehnološke postopke in preiti na nagrajevanje po ceniku, kjer je to le mogoče.
Izboljšali naj bi tudi planiranje, kontrolo stroškov in izvajali organizacijske ukrepe strokovnih služb.
Seveda so nas različne težave potisnile v nenormalne pogoje poslovanja, kar povzroča padec skupnega dohodka. Tega so krive zamrznjene cene in devalvacija, kar nas spremlja že od preteklega leta. Začasno smo bili prisiljeni ustaviti proizvodnjo osebnih avtomobilov, razpoložljivo delovno silo pa smo dali k proizvodnji dostavnih vozil in prikolic.
Predsednik delavskega sveta je govoril tudi o težavah in naporih, ki jih je podjetje vložilo, da bi premagali splošno nelikvidnost. Vodstvo podjetja je nenehno prizadevno zbiralo sredstva, da bi zagotovili normalno izplačilo osebnih dohodkov. Prav tako skrbi za plačila dobaviteljem, da ima proizvodnja zagotovljene surovine in material iz kooperacije.
DELAVCU MORAMO STVARI
PRAVILNO RAZLOŽITI!
Polletna bilanca kaže, da nismo delali z izgubo. Rezultati poslovanja so plod našega prizadevanja in pametno začrtane politike. Žal si vsi za te naloge niso enako prizadevali, saj so med nami še vedno takšni sodelavci, ki nočejo razumeti, daje treba dohodek ustvariti z delom, ne pa z govoričenjem in „prepričevanjem", čemu ta ali
oni danes „ne more delati v podaljšanem delovnem času" in podobno.
Na seji se je razvila živahna razprava, ki je bila zlasti zanimiva glede doseganja normativov, delovne discipline in kvalitete. Vodje dislociranih obratov se niso pritoževali nad tem, da bi delavci odklanjali delo v podaljšanem delovnem času. Delavcu je treba samo pravilno obrazložiti, za kaj gre in da je to naša skupna dolžnost: prikolica je pač sezonski artikel, ki ga lahko prodamo samo v poletnih mesecih.
Dislocirane enote imajo druge probleme: to so odnosi do sredstev za delo, slabi odnosi do porabe materiala in neustrezna kvaliteta dela. Tega je kriva slaba izobrazba na delovnem mestu, saj prevladuje nekvalificirana delovna sila. Uničevanje sredstev oziroma pripomočkov za delo (raznih strojčkov ipd.) je žal pogost pojav v celotni proizvodnji prikolic. So posamezniki, ki strojček uničijo iz nevednosti, ko ga nepravilno uporabljajo. Velikokrat pa se tudi dogaja, da posameznik tak strojček uniči namenoma! Takim „delavcem" je treba krepko stopiti na prste in jim zaračunati vse stroške zastoja in popravila! Slab odnos do dela oziroma do pripomočkov do dela imajo predvsem nekateri mlajši delavci; zato je treba zlasti njim posvetiti vso skrb!
Močno smo podčrtali na seji tudi kvaliteto dela in delovno disciplino. Vsakemu delavcu v proizvodnji prikolic moramo razločno povedati: trdno smo se odločili napraviti red v proizvodnji! Dosledno bomo vpeljali več delovne in tehnološke discipline!
Delavski svet proizvodnje prikolic je na podlagi razprave in proizvodne problematike sprejel naslednje SKLEPE:
dohiteti moramo, kar je bilo zamujeno. Planske naloge moramo v celoti uresničiti. V ta namen bomo organizirali delo ob prostih sobotah in delo v nadurah.
— Delo v podaljšanem delovnem času je obvezno za vse, ki
so odrejeni, da delajo tako kot v rednem delovnem času. Odklonitev dela v podaljšanem delovnem času je hujša kršitev delovnih dolžnosti.
— Skrb za material in delovne pripomočke je naša skupna dolžnost.
— Namerno uničenje delovnih pripomočkov ali uničenje iz nepazljivosti mora biti podvrženo kazni. Zato bomo evidentirali vse poškodbe sredstev za delo in uničevanje materiala.
— V proizvodnji prikolic moramo takoj uvesti več reda in discipline.
- Odrejene delovne naloge moramo dosledno in pravočasno izvrševati.
— Zaostri se kontrola prihodov na delo in kontrola predčasnega zapuščanja dela. Nedovoljene izhode med delovnim časom je treba kaznovati v skladu s sklepom centralnega delavskega sveta.
— Poostri naj se kontrola delavcev, ki se nahajajo v bolniškem staležu in stalež izkoriščajo v pridobitvene namene.
— Kvaliteto dela moramo izboljšati; z delavci je treba imeti več stikov, poostriti pa moramo tudi kontrolo.
— Od disciplinske komisije moramo tudi sproti zahtevati, da obravnava kršilce reda in discipline. Kršilce, ki jih je večkrat obravnavila, je treba izključiti iz delovne organizacije.
- Poostriti moramo kontrolo nad prinašanjem alkoholnih pijač v tovarno.
— Delavce, ki so nagnjeni k uživanju alkoholnih pijač, je treba poslati na zdravniške preglede. Pri delu naj se uporablja kontrola z alkoskopom.
— Dosledno moramo uresničevati sklep CDS glede obračunavanja stimulativnega dohodka v višini 5 %.
buciifcuitea yre
v korak s proizvodnjo
Med vsakodnevnimi opravili po prostorih podjetja le malokdo pomisli, da so razen navzočnosti človeka za skoraj neprekinjen utrip..strojev in naprav potrebne različne vrste energij. Razni vodi za. dovod energij so speljani v zemlji ali po zraku, tako da ne vzbujajo posebne poznomosti, čeprav njihovo število stalno narašča. Živahna rast novih proizvodnih prostorov z vse številnejšimi stroji in napravami pa zahteva tudi vedno večje množine energije.
delavka v lakirnici prikolic
Statistika prodaje
Da bi bilo oskrbovanje z energijami zadostno, smo se lotili gradnje novega energetskega objekta, ki bi z močnejšim in številnejšim ožiljem vodov lahko preoblikoval in prenašal različne vrste in nosilce energij v takšnih količinah, da bi krile vedno večje potrebe podjetja.
Novi energetski objekt je zgrajen zahodno od Trdinove ceste in južno od Kmetijske šole na Grmu. Glede na obstoječe proizvodne prostore je o"bjekt nekoliko oddaljen, tako da ga marsikdo od nas še opazil ni, vendar bo s planirano razširitvijo podjetja proti Težki vodi v središču porabnikov. Sedanji objekt predstavlja le prvo fazo izgradnje, kajti z nadaljnjo razširitvijo tovarne bo potrebno povečati tudi energetske kapacitete.
V prostorih energetskega objekta je razdelilna transformatorska postaja, kotlarna in kom-presorska postaja, medtem ko je plinska postaja zaenkrat še v starih prostorih. Vse naprave v energetskem objektu so nove. Njihova zmogljivost pa je ne-\ primerno večja od tistih, ki so bile v starih, med seboj ločenih objektih. Z enotnim energetskim objektom seje poenostavil tudi pregled in kontrola nad napravami.
. Z razdelilno transformatorsko postajo je omogočen sprejem in transformacija električne energije do moči 8000 kilovatov, kar bi zadostovalo za prvo fazo izgradnje tovarne. Od tu je električna energija speljana preko podzemeljskih kablov' do transformatorskih postaj, ki se nahajajo v prostorih proizvodnje, kjer se z nadaljnjo transformacijo na še nižjo napetost prilagodi porabnikom.
Da je bilo takšno povečanje naprav in vodov za transformacijo in prenos električne energije nujno potrebno, kaže podatek za porabljeno električno energijo:
-	poraba v letu 1970 je znašala 3,056.214 kilovatnih ur,
—	poraba v letu 1971 pa 5,237.760 kilovatnih ur.
Težave pri oskrbovanju z
I
električno energijo so le pri zunanjem omrežju, ki nima takšnih prenosnih zmogljivosti in se ne rekonstruira v takšnem obsegu, kakor to zahteva porast industrije.
Vir energije, ki jo nudi komprimiran zrak za potrebe tehnologije, je speljan po zračnih vodih iz kompresorske postaje do proizvodnih prostorov. V prostoru postaje sta sedaj dva kompresorja, od katerih ima vsak zmogljivosti 35 kub. metrov zraka na minuto s pritiskom 7 atmosfer. Zdaj je le eden v pogonu, drugi pa je rezerva.
Glede na potrebe velikih količin čistega komprimiranega zraka v lakirnicah, uporabljamo kompresorje vijačne izvedbe švedske firme ATLAS-COPCO. Ta vrsta kompresorjev zagotavlja ne samo čisti zrak brez olja in vlage, ampak ima miren tek in ne potrebuje posebnih temeljev.
Potrebe po ogrevalni toploti krijeta 'dva kotla tovarne Djuro Djakovič. Zmogljivost vsakega kotla je 7 milijonov kilokalorij na uro. Režim vroče vode, ki se uporablja za ogrevanje, je prilagojen potrebam tehnologije. Kotli so kurjeni s težkim kurilnim oljem — mazutom, zato je v neposredni bližini energetskega objekta mazutna postaja z rezervoarjem za 2000 kub. metrov. Sedaj znaša letna poraba mazuta 3600 ton. Mazut dovažajo do rezervoarja z avtomobili, z zgraditvijo železniškega industrijskega tira pa^bo prihajal z vagonskimi cisternami. Vse delovanje kotlov, kakor tudi prečrpavanje mazuta od razkladalne rampe do rezervoarja in naprej do kotlov je avtomatsko.
Poraba toplotne energije se je, podobno kakor poraba komprimiranega zraka, v letu 1971 skoraj podvojila.
Energetski objekt, kakor tudi novo omrežje, sta že drugo leto v pogonu in sta se uspešno prilagodila vsem zahtevam tehnologije, ki uvaja v proizvodnjo vse večje in modernejše stroje ter naprave.
STANISLAV TOMC, dipl. inž.
Proizvodna in prodajna funkcija sta si po svoji vsebini v bistvu diametralno nasprotni, upoštevajoč na eni strani čisto produkcijo in na drugi strani čisto plasmansko nalogo prodaje. Kljub temu pa sta obe izredno ozko povezani, saj je potreba tržišča osnova vsakemu izdelavnemu planu.
Podfunkcija prodajne službe je služba, ki po določenih sistemih zahteva, zbira, kompletira in podaja v poročevalski obliki tudi začetno analizo - preteklih rezultatov.
Pravočasno in ustrezno izdelana statistična poročila so pomembna zaradi pravočasnega in hitrega ukrepanja, saj številčni pokazatelji zgovorno pričajo, v kateri smeri je potrebno zastaviti prodajne pa tudi poslovne cilje. Statistična služba prodaje prihaja do tovrstnih podatkov na podlagi prodajne dokumentacije, če gre za realizacijo prodajnih izdelkov oziroma na podlagi internih prevzemnih in oddajnih dokumentov, ki morajo biti številčno po času in kakovostno usklajeni s podatki ostalih služb v podjetju.
Delo referenta za obdelavo statističnih podatkov je zanimivo in pestro; zahteva veliko mero odgovornosti in pravočasnosti v posredovanju standardnih in posebnih poročil, ki jih občasno zahtevajo. Gotove izdelke je treba spremljati od njihovega rojstva do končne realizacije. Vozila, prikolice in servisno opremo je treba nujno
porazdeliti po tipih in izvedbah in podatke urediti po dnevih, tednih in mesecih ter opraviti primerjavo med proizvedenimi in prodanimi količinami. Glede na lastno prodajno mrežo je potrebno redno spremljati in zapisovati realizacijo, gibanje zalog posameznih poslovalnic ter skupno za celotno prodajno organizacijo. Na podlagi teh podatkov se opravi primerjava med večjo ali manjšo realizacijo v posameznih poslovalnicah, izračunajo se odstotki zmanjšanj a ali povečanja prodaje. To je vse zelo koristno'ne le za omenjeno uporabo teh podatkov, temveč tudi za materiale za redne sestanke z vodji naših poslovalnic.
Delovnih postopkov je še precej, kar zadeva statistične obdelave podatkov, hkrati pa j e treba poudariti tudi težavnostno stopnjo in zahtevnost vsakodnevnih delovnih operacij. Delo referenta za oMelavo statističnih podatkov in evidence v prodajnem oddelku je zanimivo, polno različnih podatkov, številk in dokumentacije, na podlagi katerih izdelujemo tedenska, mesečna in letna poročila.
Najvažnejše pa je, da referent budno spremlja gibanje proizvodnje in realizacije in da ob vsakem času lahko ustreže s podatki, ki jih prodajna služba potrebuje.
VIDA KERIN referent za obdelavo statističnih podatkov in evidence — prodajni oddelek
Izhodna kontrola — res samo » komplikator « ?
Ni treba posebej poudarjati, da je uspeh prodaje industrijskih proizvodov v prvi vrsti odvisen od njihove kvalitete. V serijski in velikoserijski proizvodnji pa kljub natančno določeni tehnologiji proizvodnje obstajajo možnosti za razne proizvodne napake, ki se pojavijo šele pri uporabljanju prodanega proizvoda. V avtomobilski in seveda tudi prikoličarski proizvodnji, ko so v končnem izdelku vgrajeni proizvodi raznih kooperantov, so možnosti za napake še veliko večje.
Organizacija in vodstvo izhodne kontrole gotovih izdelkov sta podrejena direktno prodajnemu sektorju - servisni službi ravno zato, da bi bila pot od odkrite napake do ukrepanja v proizvodnji čim krajša. Servisna služba s pomočjo svojih pooblaščenih IMV servisov zbira in analizira vse napake na prodanih vozilih in prikolicah ter takoj alarmira izhodno kontrolo, da se prepreči nadaljnji prevzem izdelkov, ki imajo skrite pomanjkljivosti, vendar smo jih začeli odkrivati v prVih dneh uporabe. Tako izhodna kontrola po navodilih servisne služ-
be stalno prilagaja kriterije prevzema zahtevam, ki jih narekujejo razmere na tržišču.
Praksa v zadnjih letih kaže, daje takšen način dela pravilen, žal pa je še veliko tistih, ki izhodno kontrolo in prevzemne kriterije te kontrole smatrajo le za zavoro proizvodnje. Tako smo nemalokrat priča, da delavce izhodne kontrole prepričujejo, naj prevzamejo izdelke, ki ne ustrezajo merilom za izročitev izdelka tržišču. Žal si to neodgovorno početje dovoljujejo tudi vodstveni strokovnjaki proizvodenj, katerim ne sme biti merilo dela in uspeha le količina, ampak predvsem kakovost izdelkov!
Vsi člani kolektiva se moramo zavedati, da je izpolnjevanje planskih nalog osnova za uspešno poslovanje podjetja. Nikakor pa ne smemo ob tem pozabiti na kvaliteto narejenih avtomobilov in prikolic!
V bodoče moramo z večjim razumevanjem sprejemati kriterije in odločitve izhodne kontrole, ne pa jo odmetavati z žaljivimi pridevki in javno omalovaževati.
BRANKO ŠVAJGER Referent za reklamacije
AUTOTURIST Skopje— najnovejši IMV servis
AUTOTURIST je najstarejše avtoservisno podjetje v Skopju in uspešno opravlja to dejavnost že od 1947. leta. Servisira več znanih in v državi razširjenih znamk avtomobilov. Dosedanji prostori in lokacija servisa niso ustrezali hitremu porastu števila vozil na tem področju, kar je servisu narekovalo nujno razširitev. AUTOTURIST je letos dogradil štiri nove objekte z ločenimi oddelki za posamezne znamke vozil: dva večja v samem centru Skopja in po en objekt s 300 kvad. metri delovne površine ob vpadnici v mesto iz niške smeri v naselju Belimbegovo in v Gorce Petrovu iz tetovske smeri.
Da bi zagotovili uspešno in kvalitetno servisiranje in vzdrževanje IMV vozil na skopskem področju, smo vložili obilo truda in se dogovorili servisno sodelovati s podjetjem AUTOTURIST. Glede na to, da naša dostavna in osebna vozila zelo dobro plasiramo na področju Makedonije, smo s servisom dosegli sporazum o izključnem servisiranju samo naših vozil v obratu Belimbegovo.
Obrat v Belimbegovu je namensko grajen za to vrsto servisne dejavnosti; leži 7 km iz mesta, ob križišču avtomobilske ceste Skopje — Niš — Gevgelija. Servis je sodobno grajen, ima 310 kvad. metrov delavniške površine in vse potrebne dodatne objekte ter opremo.
Servis bo pričel z rednim delom na naših vozilih 15. septembra. Potrebno in-štruktažo servisnega osebja, dostavo rezervnih delov ter predajo tehnične dokumentacije in specialnega orodja smo že organizirali. Da bi bile začetne težave, brez katerih ob ustanovitvi novega servisa seveda ne gre, čim-prej premagane, bo v servisu prvih štirinajst dni po otvoritvi nadzoroval delo naš servisni mehanik — inštruktor.
Pričakujemo, da bo sodelovanje s servisom AUTOTURIST uspešno pripomoglo k zadovoljstvu lastnikov naših vozil, kar bo koristilo boljši prodaji naših vozil na območju, ki sodi k skopskemu servisu.
STANE SLAPNIČAR referent za nadzor in inštruktažo servisov
Ali vse to res že vsi vemo?
Dolžnosti s področja varstva pri delu po pravilniku o varstvu pri delu
V prejšnji številki našega lista smo omenili izid novega pravilnika o varstvu pri delu. V današnji številki pa navajamo nekaj osnovnih določil pravilnika, dolžnosti in pravice v zvezi z varstvom pri delu, ki jih imajo organi upravljanja in posamezniki.
1.	Centralni delavski svet podjetja je dolžan sprejemati ukrepe in zagotavljati sredstva za izvajanje varstva pri delu, zlasti pa še:
—	sprejemati programe ukrepov za varstvo pri delu,
—	odločati na podlagi analiz delovnih pogojev o sredstvih in ukrepih, s katerimi se zagotavlja in pospešuje varstvo pri delu,
—	obravnavati poročila inšpekcije dela in sprejemati ustrezne sklepe o nameravanih ukrepih za odstranitev pomanjkljivosti, na katero je inšpekcija opozorila,
—	sprejeti pravilnik o varstvu pri delu ter njegove dopolnitve in spremembe,
—	ustanoviti komisijo za varstvo pri delu ter imenovati nje-
govega predsednika, člane in njihove namestnike.	,
2.	Komisija za varstvo pri delu na podlagi sprejetih programov, posebnih sklepov centralnega delavskega sveta, zakonskih predpisov, določb statuta in tega pravilnika skrbi in opravlja naloge v zvezi z varstvom pri delu, zlasti pa:
-	obravnava osnutek, spremembe in dopolnitve pravilnika o varstvu pri delu, preden jih sprejme centralni delavski svet,
-	obravnava letni program dela službe za varstvo pri delu, preden postane sestavni del letnega gospodarskega načrta,
-	obravnava stanje tehničnega, zdravstvenega, higienskega in požarnega varstva ter zahteva izvedbo ukrepov od službe za varstvo pri delu,
-	potrjuje tehnične varstvene predpise kot posebne priloge tega pravilnika,
-	obravnava vse težje primere poškodb in ustrezno ukrepa,
—	obravnava občasna poročila službe za varstvo pri delu in predlaga ukrepe centralnemu delavskemu svetu podjetja.
3.	Delavski svet temeljne organizacije združenega dela (obratni delavski svet) je dolžan sprejemati ukrepe, ki se nanašajo na delovno enoto, zlasti pa:
—	obravnava odločitve inšpekcije dela, ki se nanašajo na
delovno enoto in sprejema ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti,
—	obravnava stanje varstva pri delu in sprejema ustrezne ukrepe,
-	obravnava vse primere hujših poškodb in sprejema sklepe za odpravo vzrokov poškodb,
—	predlaga CDS sklepe v zvezi z varstvom pri delu za delovno enoto,
-	sprejema program ukrepov za varstvo pri delu za delovno enoto,
-	obravnava program izobraževanja v zvezi varstva pri delu za delovno enoto in ga potrjuje.
4.	Vsak delavec je dolžan:
-	spoznati delovne pogoje in nevarnosti na odrejenem delovnem mestu ter se ravnati po predpisanih varstvenih ukrepih in posebnih navodilih, pred vsakim začetkom dela pregledati urejenost in pravilno delovanje
varstvenih naprav, o pomanjkljivostih pa obveščati pristojnega delovodjo;
-	delati tako, da ne ogroža lastnega življenja in zdravja in tudi ne življenja in zdravja drugih ter da pri delu ne kvari delovnih sredstev;
-	uporabljati varstvene naprave na strojih ter uporabljati in vzdrževati osebna varstvena sredstva;
-	opozarjati svojega nadrejenega vodjo na vse okvare in pomanjkljivosti na strojih, opremi,
varstvenih napravah in osebnih varstvenih sredstvih, kakor tudi na nemoralne pojave pri delu, ki jih povzroče drugi delavci ali osebe in ki lahko ogrožajo zdravje in življenje delavcev;
—	obvladati in stalno izpopolnjevati potrebno znanje in spretnost ter sodelovati pri občasnih preizkusih znanja in varstva pri delu na način, ki ga odredi pristojni vodja;
—	intervenirati v skladu s pravilnikom in posebnimi navodili v vseh situacijah (požari, eksplozije, poplave itd.), ki bi lahko privedle v nevarnost zaposlene delavce ah premoženje podjetja;
—	pri prvem zdravniškem pregledu opozoriti zdravnika na morebitne bolezni in telesne hibe, ki jih je brez prijave težko
ugotoviti in ki povzročajo začasno ah trajno zmanjšano sposobnost za delo.
5.	Vsak delavec v podjetju ima pravico:
—	zahtevati od svojega delovodje pojasnilo o pogojih dela ter o nevarnostih in varstvenih ukrepih, ki se nanašajo na njegovo delo,
—	zahtevati, da se mu zajamči varstvo pri delu (tehnično, zdravstveno, higiensko) v skladu s pravilnikom;
—	zahtevati izvedbo predpisanih varstvenih ukrepov na delovnem mestu;
—	odkloniti delo, kjer mu preti nevarnost za življenje ah nevarnost hujših telesnih poškodb zaradi tega, ker niso upoštevani varstveni ukrepi;
—	zahtevati odstranitev pomanjkljivosti, ki mu ogrožajo zdravje,
—	zahtevati osebna varstvena sredstva, ki so predvidena s posebnim predpisom in postavljenimi normativi.
6.	Opuščanje varstvenih ukrepov v zvezi s svojim delom in še zlasti v zvezi z delom podrejenih delavcev ter kršenje dolžnosti, ki jih ima posameznik po pravilniku, je hujša kršitev delovne dolžnosti, zaradi' katere se izreče tudi izključitev iz delovne skupnosti podjetja.
BRANKO KOŠIR
Ročna obdelava materiala je osnovna operacija vsakega poklica
o
Kaj se šteje za nesrečo pri delu?
Vsako delo je zvezano z večjo ali manjšo nevarnostjo, da se delavec poškoduje. Vendar vsaka poškodba pri delu še ni posledica nesreče pri delu!
V	smislu Zakona o invalidskem zavarovanju se za „ne-srečo“ pri delu šteje tista poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kakor tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela . na določenem delovnem mestu, ah z delom oziroma z dejavnostjo, na podlagi katere, je poškodovani pridobil svojstvo zavarovanca socialnega zavarovanja.
h
V	tem smislu se šteje za „nesrečo” pri delu tudi poškodba, ki zadene delovnega invalida pri praktičnem delu ali vajah med medicinsko ah poklicno rehabilitacijo.
Prav tako se šteje za „nesrečo” pri delu tudi 'poškodba ah obolenje, ki je neposredna ah izključna posledica kakšnega nesrečnega naključja ah višje sile med delom oziroma dejavnostjo (npr. strela, ki poškoduje človeka fizično ah psihično, nadalje poplava, požar, potres, plaz itd.), na podlagi katerega je prizadeta oseba pridobila svojstvo zavarovanca socialnega zavarovanja.
Za „nesrečo” pri delu se prizna tudi tista poškodba, ki se ni dogodila neposredno na običajno določenem delovnem mestu oziroma ni posledica določenega dela, je pa posledica kakšnega drugega dela, ki ga je poškodovani opravljal v interesu svoje delovne organizacije, s katero je bil v delovnem raz-meiju. Za taka dela ne zahtevamo vedno nekega pisanega naloga, kajti delavci velikokrat na lastno pobudo opravijo kakšno delo, ki je zelo koristno za delovno organizacijo, ni pa npr. vnešeno v analitično oceno njihovega delovnega mesta.
V	smislu do sedaj obdelane definicije se „nesreča” pri delu lahko dogodi v rednem delovnem času, ki je za to delovno mesto določen v avtonomnih predpisih delovne organizacije na podlagi splošnih predpisov. Nadalje se za „nesrečo” pri delu priznajo vse poškodbe za-
varovancev pri nadurnem oziroma podaljšanem delovnem času, nedeljskem ali prazničnem delu in vselej takrat, ko je zavarovanec opravljal neko koristno delo za interese svoje : delovne organizacije (npr. mojster se je vrnil v tovarno ah na delovišče z namenom, da pre-kontrolira delo svojih delavcev itd.).
Za „nesrečo” pri delu prizna zakon tudi poškodbo, ki jo utrpijo zavarovanci na redni poti od stanovanja (ne iz stanovanja, marveč od hišne številke naprej, oziroma od številke stanovanja naprej...) do delovnega mesta in nazaj. Za redno pot se smatra običajna potna relacija, ki jo rabimo za v službo in iz službe. V tem smislu se priznajo tudi poškodbe, ki se dogodijo zavarovancem tudi takrat, ko se napotijo prvič na delo na podlagi napotnice zavoda za zaposlovanje delavcev ah na podlagi dogovora z delovno organizacijo. Nadalje pridejo v' poštev poškodbe, ki se dogodijo zavarovancem na službeni poti, ki se opravlja v interesu delovne organizacije in poškodbe na poti po zdravniško pomoč.
V smislu naštetih predpisov se za „nesrečo” pri delu priznajo še naslednje poškodbe:
a)	poškodbe, ki jih utrpijo zavarovanci, ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pp reševalnih akcijah ah pri obrambi pred elementarnimi nesrečami;
b)	ko opravljajo razne funkcije ah naloge na poziv državnih organov ah ko opravljajo določene politične državljanske pravice ali funkcije;
c)	za primere pod točko a in b se priznajo za „nesrečo” pri delu tudi poškodbe na poti, ko je zavarovanec napoten na opravljanje raznih dolžnosti, ki so v zvezi z določeno nalogo, določeno funkcijo ah službo (smiselno — kot pot na delo in iz dela).
Da bi pravilno razumeli definicijo „nesreče pri delu”, naj na kratko navedemo, katere osebe imajo svojstvo zavarovanca in
so zavarovane za „nesrečo” pri delu po zakonu p invalidskem zavarovanju. To so:
a)	vse osebe v delovnem razmerju v Jugoslaviji, ki delajo polni — redni delovni čas, predpisan za delo, ki ga opravljajo, razen osebe v začasnem delovnem razmerju. Za redno delovno razmerje se šteje tudi funkcija poslanca, člana skupščine — pohtično predstavniškega telesa, dalje izvoljene osebe v razna telesa družbenih in gospodarskih organizacij;
b)	vse osebe, ki delajo skrajšan delovni čas, so pa v rednem delovnem razmerju (delovni invalidi, vojaški invalidi). Dalje osebe, ki delajo skrajšan delovni
čas po zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, žene, ki delajo skrajšan delovni čas zaradi dojenja in nege otroka;
c)	osebe, ki so iz rednega delovnega razmerja poslane na šolanje, strokovno izpopolnjevanje, osebe na mladinskih delovnih akcijah (velja tudi za tuje državljane); ■
č) osebe, ki delajo krajši delovni čas, kot je redni delovni čas (delo v kesonih, potapljaška dela, delo z Rtg žarki in pri vseh delih, ki so kvalificirana kot zdravju škodljiva dela na podlagi splošnih predpisov);
d)	vajenci, učenci strokovnih šol s praktičnim poukom, študentje višjih strokovnih šol in visokih šol, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah in delavnicah šole in v delovnih organizacijah, dalje osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne delajo za plačo (enako velja za naše državljane, ki so s tem namenom poslani v
, tujino ter za tuje državljane, ki so učenci in študentje v Jugoslaviji);
e)	osebe, ki opravljajo razne naloge (javna funkcija ali državljanska dolžnost) na poziv in po ukazu državnih organov, dalje osebe, ki sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega značaja, pri reševalnih akcijah in pri obrambi pred elementarnimi nesrečami
POKLICNE BOLEZNI so po zakonu določene bolezni (seznam bolezni, katere se pri-; znajo za poklicno bolezen, se nahaja v prilogi zakona o invalidskem zavarovanju - Uradni hst FLRJ, št. 49/58), katere so povzročene z daljšim in neposrednim vphvom določenega delovnega procesa in delovnih pogojev na določenih delovnih mestih ali delih oziroma dejavnostih, na podlagi katerih pridobi prizadeta oseba svojstvo zavarovanca. Pri odločanju, katere bolezni naj se priznajo kot poklicna bolezen, se poleg orne-: njenega seznama lahko smiselno poslužujemo definicije o nesreči pri delu.
Po zveznem predpisu je vsak zdravnik zadolžen, da čim ugotovi ali sumi, da gre za poklicno bolezen, le-to takoj prijavi pooblaščeni ambulanti za poklicne bolezni. Prijava se napravi na obrazcu št. 8,244 (v obliki dopisnice). Na podlagi ugotovljene diagnoze in prijave zdravstvena služba opredeli obolenje v poročilu zdravnika o trajanju bolezni.
Poklicne bolezni torej ne prijavljamo na obrazcu prijave „nesreče” pri delu, kar se zelo pogosto dogaja. Res je, da so prizadeti zavarovanci s poklicno boleznijo izravnani glede socialnih dajatev s kategorijo nesreče pri delu, vendar je pot prijavne službe drugačna. V tem primeru je zavezanec prijave pooblaščeni zdravnik, ker le on lahko ugotovi poklicno bolezen z zdravniškim pregledom in s preverbo, ali lahko na delovnem mestu prizadetega nastane taka poklicna bolezen, kot smo že prej omenili.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
/
Servisne terenske ekipe ;— pripravljene
Ko na prodajnih skladiščih IMV oddajajo zdravstvenim zavodom SANITETE in gasilskim društvom GASILCE, kupcem zmeraj zažele, naj vozila čim manjkrat uporabijo v namene, za katere so predvidena. Prav tako pa si na tihem želimo, da bi naše servisne ekipe za teren čim manjkrat uporabile vozila z modrimi napisi SERVISNA SLUŽBA INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL Novo mesto za intervencije in posege, katerim smo lahko kos že doma v tovarni.. .
Verjetno je med kolektivnim dopustom veliko članov tovarne prevozilo dolge relacije po naših cestah in se prepričalo, kako veliko je vozil programa IMV, ki „požirajo1* kilometre naših cest. In prav v času, ko so se vsi odpravljali in odhajali na zasluženi oddih, so ekipe servisne službe bile pripravljene po-
magati tistim, ki so z naloženimi prtljažniki ali našimi prikolicami veselo hiteli na morje ali v gore. Zavedamo se predvsem tega, kako neprijeten je občutek voznika oziroma družine, ki zaradi defekta na vozilu ne more doseči cilja, kamor so se vse leto pripravljali, dogovarjali in rezervirali mesta v letoviščih.
Sedaj, ko smo že prestopili prag poletne sezone ugotavljamo, da so se vsi lastniki vozil našega prodajnega programa varno in brezhibno vozili. To utemeljujemo s tem, da v času največje turistične sezone nismo zabeležili problemov, kijih nad 40 pooblaščenih IMV servisov ne bi moglo rešiti in bi morale intervenirati naše servisne ekipe. To nam potrjuje, da je prodajnoservisna organizacija dejansko dobro razpletla svojo mrežo po Jugoslaviji ter ospo-
sobila strokovni kader za to vrsto dejavnosti. Organizirati tako zahtevno delo, sprožiti v pogon tako veliko mašinerijo kot so številni IMV servisi, je zahtevalo mnogo truda in požrtvovalnega dela servisne službe. S tem je prodajni sektor prepričal vsakega kupca, da mu ne nudi le kvalitetno vozilo, temveč vnaprej skrbi, da ga lastnik brezhibno uporablja. S takimi postopki vlivamo zaupanje v naše proizvode.
Če primerjamo število intervencij na terenu letos in pred leti opažamo, da je posegov terenskih ekip precej manj; le tu in tam, kjer pooblaščeni servis ne more rešiti problemov, pomagajo ekipe. Sicer pa poleg pooblaščenih servisov v vsaki poslovalnici IMV deluje servisni referent, ki je temeljito seznanjen s problematiko vozil na svojem območju.
Naše ekipe so organizirane tako, da v štiriindvajsetih urah od sprejetja naročila že pomagajo v kateremkoli kraju Jugoslavije. Servisni referenti, ki po navadi zahtevajo ali pa vsaj potrdijo potrebo po pomoči terenske servisne ekipe, morajo posvetiti več skrbi in odgovornosti za presojo, kdaj je pomoč zares potrebna. Le tako bosta fond vozil in mehanikov za pomoč na terenu zadostovala, da v teku enega dne prispe ekipa v najoddaljenejši kraj naše domovine.
To pa je odvisno seveda tudi od kvalitete vozil, strokovne osposobljenosti osebja v pooblaščenih servisih ter pripravljenosti in budnosti naših servisnih referentov.
ČEDO NEGOVANOVIČ servisna služba vodja terenskih servisnih ekip
i. »	■	•
Prikolica ADRIA je lepa, pravijo vsi, ki so jo videli. Še zlasti lepa je, recimo, na barvni fotografiji. Le malokdo od tistih, ki jo gledajo v časopisih ali na sejmih, pa se zaveda, koliko truda, znanja, sposobnosti in natančnosti je potrebno, da je izdelek na koncu lep in kvaliteten! Malokdo ve, koliko delavcev je moralo pravočasno in natančno ter brezhibno opraviti svoje vsakdanje delo, da lahko ADRIA prikolice slovijo
doma in v Evropi (Foto: IMV)
Ena izmed enakopravnih vej proizvodnje Industrije motornih vozil je tudi program servisne opreme. Naše podjetje dela naprave za servisne delavnice in garaže, s katerimi negujejo cestna vozila in mehanizacijo, razen tega pa ta vozila vzdržujejo, popravljajo, kontrolirajo in diagnosticirajo (Foto: arhiv
IMV)
/
Naloge naših poslovalnic
2.	avgusta 1972 je prodajni sektor sklical redni mesečni sestanek z vodji naših prodajnih skladišč. Poglavitni namen sestanka je bil pregledati in analizirati prodajo dostavnih vozil v zadnjem mesecu; podan je bil plan prodaje za naslednje obdobje ter izrečene zadolžitve, na podlagi katerih bodo izpolnjene sprejete planske naloge.
Uvodni del sestankaje bil namenjen oceni realizacije dostavnih vozil v juliju. Iz prodajne dokumentacije je razvidno, da je tempo prodaje ostal na isti; ravni kot prejšnji mesec, ko je bila dosežena rekordna prodaja dostavnih vozil v tem letu in doslej nasploh. Podatek nam zgovorno priča, da se osebje v naših prodajnih skladiščih končno vse bolj zaveda pomembnosti programa dostavnih vozil.
Intenzivni prodaji vozil v zadnjem času je pripomoglo tudi večje sodelovanje s proizvodnimi operativnimi službami, s katerimi je prodajna služba na podlagi potreb dnevno vsklaj evala količino in strukturo vozil, ki so prihajala iz proizvodnje. Zato smo v zadnjem času prišli do operativne zaloge vozil, ki nemalokrat že povzroča pomanjkanje nekaterih tipov, predvsem tistih, ki imajo vgrajene dizel motorje.
Glede na takšen položaj bi! bilo normalno, da se tempo i prodaje v avgustu ne zmanjša, kar pa ne bo dosegljivo zaradi kolektivnih dopustov, ki predvsem vplivajo na proizvodnjo. Da naštete nevšečnosti ne bodo občutno vplivale na plasman vozil, smo se na sestanku dogovorili za ukrepe, ki bodo poživili prodajo v avgustu, in sicer:
—	aktivirati moramo vse razpoložljive sile za intenzivno obdelavo tržišča in najti ustrezne poti in oblike za prodajo vozil;
—	organizirati je treba delo v poslovalnicah v času dopusta, tako da se odsotnost tistih, ići so na oddihu, ne bo poznala na obsegu in kvaliteti dela;
—	potrjene so bile nekatere nove propagandne akcije za avgust in obdobje do konca tega leta.
Zbrani so tudi prvi predlogi in pobude za plan prodaje dostavnih vozil za 1973.
Predstavniki naših poslovalnic, ki so v neposrednem stiku z željami tržišča, so posredovali zanimive podatke, ki bodo osnova za predlog plana prodaje in plana proizvodnje za 1973, ki ga bo prodajna služba dostavila odgovornim službam v tovarni.
Sestanek se je nadaljeval s poročanjem in z ukrepi za pravočasno oskrbo potrošnikov z rezervnimi deli ter za akcije servisne službe in delo servisnih re-
V eni izmed številk „Kurirja41 smo že pisah, da je odprt naš dom na Gorjancih. Pisali smo tudi, da leži dom sredi prostranih košenic, obdan z gozdovi, da privablja mnogo mimoidočih planincev in da se v njem rad ustavi marsikateri turist, ki i ljubi lepote Gorjancev. Veliko lepega o Gorjancih- smo slišali tudi druge. Če pa vas pot slučajno zanese na Goijance na nedeljski izlet, boste videli, daje vse lepo, razen odcepa od Krvavega kamna do Miklavža, ki je obupen. Veliko deževje je naredilo svoje. Tisto, kar so pridne roke nasule v lanskem letu na cesto, je voda odnesla v dolino.
Da cesta potrebuje popravila, smo slišali tudi mladinci in se odločili, da bomo organizirah delovno akcijo v začetku jeseni. Ker nas je v tovarni veliko, upamo na velik odziv. S tovarniškimi avtobusi bi se preko sobote in. nedelje odpeljali na Goijance, kjer bi s pridnim delom popravili cesto.
Tudi dom smo si ogledali in ugotovili, da ne bi bilo odveč postaviti še kaj drugega, na primer zasaditi kakšno drevo, posekati kak bodeč grm, dokončati kamnito ograjo, določiti
ferentov. Sklenjeno je bilo, da bomo tem vprašanjem posvetili v prihodnjem obdobju večjo skrb s tem, da bomo organizirah redne sestanke s servisnimi referenti, ki naj konkretno poročajo o vseh problemih, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
Sestanek smo končah z reševanjem internih problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem delu posamezne poslovalnice, potrjene pa so bile tudi planske naloge za naslednje obdobje.
JOŽE OSTERMAN prodajni sektor resor gotovih izdelkov
mesta za kurjenje in jih urediti s klopco iz brun in kamnito mizo. Videli smo, da tudi mi lahko veliko pripomoremo na-i šemu domu, da postane še bolj privlačen kot je.
Marsikateri član naše delovne organizacije si bo sredi vročih poletnih dni zaželel počitka in svežega zraka, ki ga tam okoh ne primanjkuje. Tudi ljubitelji ražnjičev bodo tako prišli na svoj račun, ko bodo na roštiljih (na mestih za kurjenje) obračali cvrceče meso. Prijeten bo dopust v urejenem okolju sredi gorjanskih gozdov.
Mladinci in mladinke, k delu: vas vabimo že sedaj, ko se akcije šele lotevamo. Ko pa bomo akcijo organizirali, vas prosimo,: da se je udeležite v čimvečjem številu, saj bo to akcija, kjer se bomo bolje spoznah in poštah še večji prijatelji. Z delom bomo dokazah, da nas ne združujejo samo izleti, letovanja in podobne akcije, temveč da znamo zgrabiti tudi za delo, če je to potrebno in koristno. Seveda bo naša delovna akcija zaključena ob tabornem ognju in z veseljem. Tako bomo tudi proslavili naše opravljeno delo. Pridite, GORJANCI NAS VABIJO!
VIDA KERIN
Rezervne
dele
približati
kupcu!
Vse pogosteje slišimo glasove in tudi iz raznih dnevnih čašo-. pisov je razvidno, da so za nekatera vozila rezervni deli težko dosegljivi.
IMV je svojim kupcem oziroma potrošnikom vozil IMV omogočila, da pridejo po najkrajši poti do rezervnih delov v naših prodajalnah. Lastne prodajalne za prodajo rezervnih delov imamo v vseh večjih mestih Jugoslavije. Vse prodajalne oskrbujemo z rezervnimi deli naravnost iz centralnega skladišča rezervnih delov IMV v , Novem mestu. Dostavljamo jih z lastnimi prevoznimi sredstvi. Z organizirano in hitro dostavo resnično omogočimo, da so naši kupci zadovoljni glede oskrbe z rezervnimi deli. Zelo važno je tudi, da imamo enotne prodajne cene za vso Jugoslavijo.
Nekatere prodajalne imajo glede na povpraševanje po re-: zervnih delih premajhne prodajne in skladiščne prostore. Zaradi tega ne morejo imeti na zalogi večjih količin oziroma asortimana rezervnih delov. To posebno občutimo pri pločevinastih delih. Zaradi tega mora biti osebje v naših prodajalnah zelo prožno. Željam kupcev ustreže s hitrim naročanjem manjkajočih rezervnih delov iz CSRD, poznati pa mora tudi želje strank glede dobave rezervnih delov. Žal pride v naših prodajalnah včasih tudi do manjših nesporazumov in spo-i drsljajev, da ne naročajo delov ! pravočasno. Ponekod bi morah i razmišljati o namestitvi boljših strokovnih moči v prodajalnah.
Glede na to, da je povpraševanje po delih iz dneva v dan i,večje in da so stranke vsak dan bolj zahtevne, se naša odprem-na služba v CSRD z vso resnostjo in ekspeditivnostjo trudi : pri svojem delu, da bi željam in zahtevam strank ugodili. Dokaz je na dlani, saj odpremljamo rezervne dele nekaterim poslovalnicam celo trikrat na teden.
Stalni stiki med prodajalnami ' in centralnim skladiščem rezervnih delov so edina rešitev, da vse stranke obdržimo. To pa je spet zelo pomembno za medsebojno zaupanje in naš nadaljnji razvoj.
FRANC ŠMID,
vodja prodaje rezervnih delov
Delovna akcija mladincev na Gorjancih
Ključavničar mora biti vsestranski
V jeseni šola za skladiščnike
Skladiščenje materiala, trgovskega blaga in gotovih izdelkov predstavlja za podjetje obsežen del poslovanja, saj zavzemajo skladišča in odlagalni prostori po površini večji prostor kot sama proizvodnja. Z rastjo podjetja so se širila in urejevala skladišča, medtem ko kadrovskemu vprašanju in tehniki dela v skladiščih nismo posvečali dovolj pozornosti ki napredka.
Z uvedbo materialne uprave po proizvodnjah se je stanje v skladiščih popravilo, vendar bo potrebno še veliko storiti, da bo stanje v skladiščih urejeno.
Rezultati zaključnega računa in pregled evidenc o zalogah materiala, ki so ob koncu leta izkazovali velike presežke in manjke, nam potrjujejo, da naše skladiščno poslovanje ni urejeno. To potrjujejo tudi zaposleni delavci v terminsko planskih oddelkih. Zaradi netočnih podatkov o zalogah reprodukcijskega materiala imamo večkrat zastoj v proizvodnji in s tem tudi manjši dohodek. Sistem „GEORGA11, ki ga s težavo uvajamo, zahteva točne in ažurne podatke. V kolikor teh podatkov ni, je delo planskega oddelka in proizvodnje že naprej obsojeno na neuspeh.
Analize o vzrokih zastojev v proizvodnji kažejo na to, daje za neurejeno stanje v skladiščih kriva pomanjkljiva izobrazba in sposobnost skladiščnega kadra. Vodstva proizvodnje, nabave in
prodaje predlagajo, da se organizira izobraževanje skladiščnih delavcev. Služba za izobraževanje delavcev se je lotila priprav za organizacijo omenjenega izobraževanja. Izvršila je analizo kadrov po šolski izobrazbi. Rezultati so pokazali, da imajo ustrezno izobrazbo za skladiščnike le posamezni delavci. Vsi ostali zaposleni skladiščniki imajo različne poklice in nedokončane šole raznih smeri, vajenske šole, posamezne razrede gimnazij, ekonomske šole, pa tudi samo končano osemletko ali pa tudi tega ne.
Komisija za izobraževanje delavcev pri centralnem delavskem svetu podjetja je na svoji 4. seji obravnavala stanje zaposlenih delavcev v skladiščih in sprejela sklep, da se loti izobraževanja skladiščnikov.
Zavod za tehnično izobraževanje kadrov v Ljubljani, s katerim že uspešno sodelujemo, je pripravil program za funkcionalno izobraževanje skladiščnikov. Izobraževanje bomo izvršili v jesenskih in zimskih mesecih 1972/73.
Zaenkrat se še ne moremo lotiti izobraževanja skladiščnikov po učnem programu, ki daje javno kvalifikacijo skladiščnika. ! Učni program in profil poklica ’ za KV skladiščnika še ni ob-' delan'in verificiran. Ko bo to urejeno, bomo z izobraže-vanjem nadaljevali. V tem letu ; bomo izvršili izobraževanje skladiščnega kadra preko te-
čajev, ki so sedaj v splošni praksi. 0 programu tečajev vas želimo v nadaljevanju seznaniti. Program obsega testiranje kadrov, osnovni tečaj in nadaljevalni tečaj iz skladiščnega poslovanja.
TESTIRANJE -PREIZKUS ZNANJA
Preizkus znanja iz skladiščnega poslovanja bodo opravili vsi zaposleni delavci v skladiščih (vodja skladišč, skladiščniki, deklaranti materiala, pomožni skladiščniki, delavci, zaposleni v skladiščni kartoteki) in tudi delavci — bodoči skladiščniki, ki želijo delati v skladiščih ter imajo sposobnost in voljo, da se usposobijo za skladiščnike.
OSNOVNI TEČAJ IZ SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA
Tečaj bo obsegal predavanja iz petih predmetov:
-	gospodarsko računstvo,
^ gospodarska evidenca,
-	organizacija poslovanja skladišča,
-	ekonomika podjetja,
-	organizacija higiensko tehnične varnosti.
Tečaj bo trajal 50 ur. Sistem izobraževanja je organiziran tako, da slušatelji prejmejo
učno gradivo in se na podlagi predavanj in gradiva pripravljajo za izpit iz vsakega predmeta. Osnovnega tečaja bodo oproščeni samo skladiščniki, ki bodo z odličnim ah prav dobrim uspehom položili test znanja. Preizkus znanja bo namreč sestavljen iz gradiva osnovnega tečaja. Osnovni tečaj bo tudi zaključni za pomožne skladiščnike in delavce, ki opravljajo dolžnost skladiščne kartoteke.
NADALJEVALNI TEČAJ IZ SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA
Tečaj bo obsegal predavanja iz štirih predmetov in bo nadaljevanje osnovnega tečaja. V nadaljevalnem tečaju ne bo predmeta iz varstva pri delu. Predavanja bodo trajala 70 učnih ur. V ta tečaj bodo vključeni vsi vodji skladišč, skladiščniki in deklaranti materiala. Po uspešno končanem tečaju ter zaključnem izpitu prejmejo slušatelji potrdilo o funkcionalni usposobitvi za skladiščnika.
Tečaj bo organiziran v prostem času in tiste dni, ko le bodo tečaja lahko udeleževali vsi zaposleni v skladiščih, ne oziraje se na izmene. V predvi-. dene tečaje želimo, da se vklju-j čijo vsi skladiščniki, zaposleni v Novem mestu in zunanjih obratih. Z organizacijo tečaja bomo dah možnost zaposlenim skladiščnikom, da si pridobijo potrebno znanje in zagotovijo možnost dela v skladiščih. S tem v zvezi razpisujemo vpis v tečaj za skladiščnike.
Pogoji za vpis so naslednji:
—	kandidat mora biti zaposlen v skladiščih IM V Novo mesto ah zunanjih obratih
—	starost najmanj 20 let,
—	odslužen vojaški rok,
—	končana osemletka ah druga nadaljevalna šola (vajenska ali obrtna).
Stroški izobraževanja bremenijo sklad za izobraževanje Industrije motornih vozil Novo mesto. Slušatelji morajo uspešno zaključiti tečaje.
Vse zaposlene skladiščne kadre vabimo, da se vključijo v predvideno izobraževanje. Izobraževanje na delovnem mestu je naša dolžnost in pravica. Zato ne izgubite priložnosti, da se usposobite za delovno mesto, ki ga zasedate!
Prijave sprejema kadrovski oddelek v Novem mestu do 25. 9. 1972 in daje vse podrobnejše informacije o izobraževanju.
SLUŽBA N ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV
Alkoholizem — problem posameznika, družine, podjetja in vse družbe
Spoznanje, daje alkoholizem bolezen in družbeno zlo, ki povzroča velikansko škodo narodnemu gospodarstvu, še več gorja pa prizadetim družinam, pomeni v boju proti alkoholizmu pravo prelomnico. Medicina je namreč dolga stoletja propagirala alkohol pri rekonvalescenti (stanje po bolezni), skoraj vsi pa poznamo tudi ljudsko vero o zdravilnem delovanju alkohola. Zaradi številnih tako zakoreninjenih verovanj, skoraj ni veselega ali žalostnega dogodka, kupčije ah praznovanja, ki ne bi bilo v zvezi s pijačo.
O alkoholizmu še vse premalo vemo; zato je spoznanje, da je bolezen in da se kot bolezen torej da zdraviti, toliko bolj koristno. Vsako bolezen pa preprečujemo in zdravimo toliko uspešneje, kolikor več vemo o njej.
V zadnjem času se o alkoholizmu mnogo piše predvsem z zdravstveno prosvetnega stališča. Svetovna zdravstvena organizacija ga šteje za enega izmed najhujših problemov sodobne socialne medicine, saj je nad 15 odst. vseh odraslih moških bolnih zaradi alkoholizma. V SR Hrvatski, kjer že 8 let zdravijo alkoholike na podlagi najsodobnejših spoznanj, so prišli do podobnih podatkov s proučevanjem posameznih večjih skupin prebivalstva. Po statističnem izračunu imajo
350.000	alkoholikov, ki jim je potrebna pomoč. Za Jugoslavijo menimo, da ima okrog
800.000	alkoholikov.
In kako je pri Slovencih, za katere je že od nekdaj znano, da preveč pijemo? V zadnjih 100 letih se je v Sloveniji močno spremenila poraba v zvrsti
/
alkoholnih pijač. Prej so pili ljudje v glavnem vino, zadnje čase pa bolj žgane pijače. Statistika kaže, da znaša v Sloveniji poraba čistega alkohola že 15 litrov na prebivalca, tako da smo prekosili vse države na svetu, razen Francije! Vendar pa odpade v Franciji na žgane pijače le 2,5 litra na prebivalca, pri nas pa kar 12 litrov!!
Povsem zanesljivih podatkov o številu alkoholikov za Slovenijo nimamo. Na podlagi nekaterih raziskav pa sklepamo, da je alkoholizem razširjen približno tako kot na Hrvaškem. Računamo torej, daje v Sloveniji okrog 40.000 (14 odst. moških) alkoholikov; če k vsakemu prištejemo še vsaj tri osebe, ki trpijo zaradi njih, potem je pravo število oseb, ki so na kakršenkoli način prizadete zaradi
1

Predstavništvo IMV Rijeka
Ob ustanovitvi lastne prodajno servisne organizacije smo sklenili, da za svoje poslovalnice, t.j. za prodajna sjfladišča ali predstavništva zagotovimo osnovne delovne pogoje z ustreznimi delovnimi prostori. Gre nam predvsem za nakup lastnih lokalov, povsod tam, kjer pa to ni bilo mogoče izpeljati že v prvi fazi, smo se za prehodno obdobje odločili, da lokale najamemo. Takšno usodo so preživljala prodajna skladišča v Sarajevu, Novem Sadu ih Nišu, kjer imamo zdaj že svoje - kupljene lokale. Predstavništvo na Rijeki pa je še zmeraj pastorek razmer, ki jih nismo mogli urediti.
Na Rijeki namreč nismo imeli možnosti, da bi najeli delovne prostore v poslovnem centru ali v vsaj živahnejšem predelu mesta. Lokale, ki so bili na razpolago daleč v predmestju in so komaj ustrezali namenu, bi pred vselitvijo morali celo adaptirati. S tem bi prepotrebni začetek dela le še prestavili, pa tudi za stroške popravila lokala bi porabili velika sredstva, ki nam jih ob izselitvi ne bi nihče povrnil.
Ravno v času opisanih težav in dvomov pa smo na Rijeki
sklenili pogodbo za sdtvisiranje IMV vozil z remontnim podjetjem AUTOTEHNIKA. Hitro smo našli skupni jezik: IMV servis je bilo potrebno čim hitreje vpeljati v delo in ga predstaviti novim potrošnikom IMV'vozil, mi pa smo za plasman izdelkov potrebovali minimalne delovne pogoje.
Z roko v roki smo z Auto-tehniko hitro rešili oba problema. Servis nam je odstopil na svojem dvorišču stavbico, sicer s komaj 15 kvad. metri površine, in skladiščni prostor za okoli 10 vozil, mi pa smo vso propagando in informacije o naših izdelkih in dejavnosti nasploh vezali in usmerjali posredno na naslov novega IMV servisa. Tako smo utrjevali njegovo ime v vrstah uporabnikov in interesentov za naše izdelke.
Pogojev dela nismo uspeli izboljšati niti po 4 letih, čeprav se je obseg dela predstavništva zelo povečal, delno pa tudi število zaposlenih v njem. Zelo primanjkuje prodajalna za rezervne dele, ki pa jo v obstoječe prostore ni mogoče „stisniti44, saj ne zadostujejo niti za pisalne mize zaposlenih.
Predvidevamo, da bomo v teku letošnjega leta uspešno za-
ključili že leto dni trajajoča pogajanja s stanovanjskim podjetjem za odkup lokala v središču mesta, s tem pa omogočili predstavništvu Rijeka, da bolj organizirano in z večjim poslovnim učinkom zastopa naše podjetje na reškem področju.
V predstavništvu je zaposlen delaven in miselno zdrav kader — 4 osebe — ki je kljub slabim pogojem dela dosegel pohvale vredne rezultate pri prodaji vseh naših izdelkov. Bolj natančno pa bo treba razdeliti delo in s tem tudi prenesti odgovornost na posameznika. Brez specializacije in konkretnih zadolžitev ne more biti dovolj zagotovila, da ne bi pri delu prihajalo do napak ter s tem do škode za predstavništvo in celotno podjetje.
ANTON ŠEPEC
alkoholizma, seveda še precej večje. Število alkoholikov, sprejetih na psihiatrične oddelke, znaša pri moških pacientih že okrog 50 odst., medtem ko jih je bilo še leta 1955 komaj 15 odst.
Prosvetni delavci opažajo posledice alkoholizma pri učencih. P<4 naših vinorodnih krajih pijejo že celo otroci v osnovni šoli! V posameznih vinorodnih predelih Jugoslavije kaže določeno število otrok že pred 10. letom znake kroničnega alkoholizma. Veliko otrok tudi umre zaradi zastrupitve z alkoholom, predvsem ob kuhi žganja. Okrog 75 odst. otrok iz družin alkoholikov ne dokonča osemletke. Kar 80 odst. alkoholikov pa je imelo starše, od katerih je vsaj eden prekomerno pil. Zaskrbljuje nas tudi dejstvo, da se opija vse več in več mladih ljudi in mladine.
Alkoholizem pomeni danes pri nas resnejši problem kakor npr. tuberkuloza ah kakšna druga bolezen. Kako deluje alkohol na posameznika v družbenem, gospodarskem in zdravstvenem pogledu, je dobro znano vsakemu izmed nas. Samo spomnimo se na koga iz kroga svojih znancev, pa nam bo to še bolj živo pred očmi!
Škoda, ki jo alkoholizem povzroča narodnemu gospodarstvu, ni le v socialnih dajatvah družinam alkoholikov, v izdatkih za zdravljenje in drugem, ampak tudi v velikih izgubah delovne sposobnosti.
Alkoholik prej umre kot normalno zdrav človek, razen tega pa IZGUBI V ŽIVLJENJU VSAJ 10 DELOVNIH LET. To pomeni, da izgubimo v Jugoslaviji med eno generacijo zaradi alkoholizma okrog 9,000.000 delovnih let. Škode, ki jo alkoholizem staršev prizadene vzgoji in družbenemu položaju njihovih lastnih otrok, pa sploh ne moremo prikazati.
Vsi ti podatki zgovorno kažejo, da je alkoholizem velikanska nevarnost tako za posameznika kot za družbeno skupnost in da prinaša toliko težav ter trpljenja, da je potrebno, da o njem pišemo tudi v našem glasilu.
V naslednji številki bomo nadaljevali objavo strokovnega sestavka o problemih, ki jih prinaša alkohol, obenem pa bomo člane kolektiva seznanili s problematiko alkoholizma tudi pri nas. V pisani besedi in sliki bomo skušali prikazati činitelje in posledice alkoholizma.
rreperi, lovaris; veija zaxe m zame;
Posebne dolžnosti občanov in delovnih kolektivov pri organizaciji civilne zaščite
Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost hude nesreče ali da je do takšne nesreče prišlo, mora takoj obvestiti najbližjo postajo milice, štab za civilno zaščito ali krajevni urad. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s prevoznim sredstvom ali s sredstvom za zveze.
Lastniki in uporabniki premoženja morajo storiti potrebne ukrepe za zavarovanje premoženja pred hudimi nesrečami, ob hudi nesreči pa skrbeti za reševanje. Občani se morajo ob hudih nesrečah in vojnih akcijah ravnati po navodilih pristojnega štaba za civilno zaščito, ki jih ta izda za zavarovanje in reševanje njihovega življenja in premoženja.
Ce je zaradi velikega obsega ali hudih posledic hude nesreče ali vojne akcije potrebno, lahko odredi predsednik občinske skupščine, da morajo sodelovati pri delih za zavarovanje in reševanje občani, ki so po posebnih predpisih zavezani služiti v civilni zaščiti.
Ob hudih nesrečah v miru morajo sodelovati tudi vsi drugi za delo sposobni občani z osebnim delom, opremo in vozili, delovne in druge organizacije pa s svojimi reševalnimi ekipami, opremo in z drugimi potrebnimi sredstvi. Če predsednik občinske skupščine ni odredil ukrepov po prejšnjem odstavku ali če je treba odrediti obvezno sodelovanje občanov, delovnih in drugih organizacij z območja več občin, odredi potrebne ukrepe predsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Lastniki in uporabniki tehničnih naprav in sredstev (motornih vozil, vpreg, orodja, strojev, cistern, gradbenega materiala itd.), ki so potrebna pri zavarovanju in reševanju, morajo dati po nalogu pristojnega štaba za civilno zaščito te naprave z ustreznim osebjem na razpolago za potrebe civilne zaščite.
Lastniki in uporabniki nepremičnin morajo dopustiti, da se na njihovih nepremičninah izvršijo ukrepi, ki jih odredi pristojni štab za civilno zaščito za zavarovanje in reševanje (na primer delno ali popolno rušenje stavb, sekanje dreves, odlaganje materiala in podobno). Lastniki in '.uporabnici javnih zgradb (šol, hotelov, zadružnih in drugih domov), stanovanjskih in drugih prostorov, primernih za nastanitev, morajo sprejeti na začasno nastanitev prebivalce z
ogroženega ah prizadetega območja, če tako odredi pristojni štab za civilno zaščito.
Prispevki investitorjev h gradnji zaklonišč in prispevki iz dela najemnine od stanovanjskih hiš in poslovnih stavb, ki jih po 115. in 117. členu zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8-84/69) predpiše občinska skupščina, ne smejo biti večji kot 2 % od skupne cene gradbenega dela stavbe oziroma od skupne najemnine od stanovanjskih hiš in poslovnih stavb.
Za sodelovanje pri akcijah reševanja in pomoči ob hudih nesrečah imajo delovne in druge organizacije ter občani pravico do povračila dejanskih stroškov in škode, če ne dobijo povračila iz drugih virov (zavarovanje). Lastniki tehničnih naprav in sredstev ter lastniki nepre-. mičnin imajo pravico do odškodnine po splošnih načelih odškodninskega prava za dejansko škodo, ki jim je bila povzročena pri uporabi njihovih tehničnih naprav, sredstev in nepremičnin iz 88. in 89. člena tega zakona. Če z zakonom ni drugače določeno, gre povračilo oziroma odškodnina iz prejšnjega člena v breme tiste občine, na območju katere seje zgodila nesreča. Če seje reševanje po prvem odstavku prejšnjega člena izvajalo v korist delovne ali druge organizacije, nosi stroške takšna organizacija sama.
Financiranje splošnega ljudskega odpora
Socialistična republika Slovenija, občine, delovne in druge organizacije financirajo zadeve, ki so po tem zakonu, po 166., 167. in 168. členu zveznega zakona o narodni obrambi in po drugih predpisih v njihovi pristojnosti.
Delovne in druge organizacije financirajo:
1.	zagotavljanje nujnih sredstev za proizvodnjo in opravljanje storitev v vojni,
2.	zagotavljanje predpisanih sredstev kolektivne zaščite za svoje ljudi,
3.	organiziranje, oboroževanje, opremljanje in pouk enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite,
4.	strokovno usposabljanje svojih kadrov za delo v vojnih razmerah in kadrov za zadeve narodne obrambe,
5.	-graditev rovnih zaklonišč ter prilagoditev kletnih prostorov in podobnih gradbenih in
naravnih objektov v zaklonišča za svoje ljudi in premoženje.
Občinska skupščina lahko ustanovi sklad za financiranje potreb splošnega ljudskega odpora. V tem skladu se združujejo sredstva občinskega proračuna, sredstva skupnega dogovora, ki so ga za obrambne potrebe sklenile delovne in druge organizacije ter drugi dohodki. Občinska skupščina lahko tudi sklene, da se posamezni viri občinskih dohodkov stekajo neposredno v korist sklada.
Socialistična republika Slovenija zagotovi za obrambne potrebe, ki izhajajo iz njene pristojnosti, sredstva v svojem proračunu. V svojem proračunu zagotovi tudi sredstva za opremo in oborožitev tistih partizanskih enot, ki so ustanovljene ali pa jih bo treba ustanoviti po razvojnem in vojnem načrtu SR Slovenije, če zanje občina ne more iz svojih virov zagotoviti dovolj sredstev.
Kazendce določbe
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinaijev:
1.	kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost hude nesreče ali da se je taka nesreča že zgodila, pa tega ne prijavi pristojnemu organu, ali kdor ne da na razpolago prevoznega sredstva aU sredstva za zvezo (84.
člen);
2.	lastnik ali uporabnik premoženja, če ne stori potrebnih ukrepov za zavarovanje in reševanje svojega premoženja (85. člen);
3.	kdor se ne ravna po navodilih pristojnega štaba (86. člen);
4.	kdor se brez upravičenega razloga ne odzove odredbi o obveznem sodelovanju pri zavarovalnih delih pred hudo nesrečo ali ne da na razpolago opreme, materiala, vozil ali drugih potrebnih sredstev (87. člen);
5.	lastnik ali uporabnik, ki ne da na razpolago tehničnih naprav in sredstev (88. člen);
6.	lastnik ali uporabnik nepremičnine, ki na svoji nepremičnini prepreči ali ovira izvrševanje ukrepov iz 89. člena tega zakona;
7.	lastnik ali uporabnik javnih zgradb, stanovanjskih in drugih prostorov, primernih za nastanitev, ki brez upravičenih razlogov ne sprejme oziroma ne da zatočišče . prebivalcem z ogroženega ali prizadetega območja (90. člen).
Če storkprekršek iz 2., 4., 5.,
6.	in 7. ttfčke prejšnjega odstavka pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa se kaznuje po prejšnjem od-
stavku- ANTON SELAN
Obračunska obdelava prodajne dokumentacije
Doma sem iz Negotina, kjer sem tudi končala ekonomski tehnik um. V letu 1970 sem se zaposlila v našem podjetju, in sicer v prodajnem oddelku. Začetki so bili težki, ne toliko zaradi jezika kot zaradi novosti, ki jih seveda nisem mogla spoznati v šoli.
Prvi trije meseci so potekli v seznanjanju z delom vseh služb, ki delujejo v prodajnem oddelku. V začetku zaradi prostorske stiske nisem imela svoje delovne mize, kar pa mi ni vzelo volje, saj sta mi tovarištvo in ljubeznivost prodajnega osebja vlivala zaupanje in novih moči za nadaljnje delo.
Preizkušnjo sem dobro opravila in zaupano mi je delovno mesto referenta za obdelavo prodajne doku-
mentacije. Povedano v skrajšani obliki: moje delo zajema sprejem, pregled, kontrolo, vpis prodajne dokumentacije v ustrezne knjige ter pravočasno posredovanje te dokumentacije evidentiranju v finančni službi.
Razen tega in drugih dnevnih nalog izdelujem spremljajoča poročila o prometnih davkih, kompletiram kreditne elaborate ter razne vrste specifikacij, ki so v zvezi s pedantno in ažurno obdelavo prodajne dokumentacije. S svojim delom sem zadovoljna, pogrešam pa boljšo opremljenost s strojnimi pripomočki (računski in pisalni stroji) ter na sploh ustreznejše pisarniške prostore.
MARIJA SKALUŠEVIĆ referent za obdelavo prodajne dokumentacije — prodajni oddelek
Tudi v proizvodnji so dobri delavci
Zelo malo nam manjka in vsi bi bili zadovoljni z delom v podjetju! Kako velik kos kruha si bomo odrezali, je odvisno od našega truda pri delu oziroma od doseganja normativov. Prav gotovo ne morejo biti zadovoljni z delom tisti posamezniki, ki zamenjujejo doseganje normativov s sprehajanjem po tovarni. Dobrega delavca že na daleč spoznaš in tudi mi vsi jih v naši sredini kmalu spoznamo. Za današnji pogovor smo izbrali tri tovariše, o katerih sodimo, da spadajo med najboljše. Njihov odnos do dela si lahko vzamemo za zgled!
V proizvodnji so vsa dela normirana in ocenjena, tako da ima vsaka operacija in vsako delo svojo ceno. Merjenje učinka dela izhaja iz načina dela in tehnologije proizvodnega procesa. Delo je merjeno posamično in obenem skupinsko, kar je odvisno od oddelka, kjer delavci delajo. Vsi delavci so vnaprej seznanjeni, koliko stane njihovo delo in si lahko sami izračunajo, koliko bodo zaslužili Tako nagrajevanje je spodbudno, kar se pri izpolnjevanju norm tudi pozna.
Večina delavcev presega normative. So pa tudi taki, ki jih presegajo za poprečno 50 odst. To so izredno pridni ljudje, ki vedo, da delajo za kolektiv in zase. Delajo tako kot drugi 7 ur in pol in jih je lepo gledati, kako jim gre delo od rok.
Tako smo v proizvodnji prikolic izbrali tri najboljše delavce, ki vam jih predstavljamo. Zastavili smo jim pet enakih vprašanj. Odgovori so bili podobni: za delo se je treba zanimati, med delovnim časom je treba misliti le na delo, ki ga opravljamo, pa bodo tudi osebni dohodki taki, kot si jih želimo. Da je res tako, potrjujejo odgovori delavcev, katere smo vprašali:
1.	Koliko presegate normative?
2.	Kolikšen je vaš poprečni osebni dohodek in ah ste z njim zadovoljni?
3.	Nekateri delavci pravijo, da normativov ne morejo doseči. Kaj menite vi?
4.	Kaj bi morali še urediti, da bi vsi delavci dosegali in presegali normative?
5.	Naše mnenje je, da delavci, ki dosti napravijo, delo tudi kvalitetno opravijo. Kaj menite vi?
ANTON MLAKAR je KV mizar in dela na vgradnji pohištva prikolic A-500, A-550 in A-700. Na našteta vprašanja je odgovoril takole:
1.	Poprečno presegam normative za 80 odstotkov.
2.	Z osebnimi dohodki sem zadovoljen, saj dobim toliko, kolikor naredim.
3.	Normative lahko dosežemo in presežemo. To lahko naredijo tisti, ki hočejo delati in ki so za delo zainteresirani.
4. Naj vam povem, da z delovnega mesta ne grem drugam kot na malico. Ne hodim in ne
sprehajam se po tovarni Če bi
ANTON MLAKAR
vsi tako delali, potem bi bili tudi drugi zadovoljni z osebnimi dohodki. Delavcem je treba dopovedati, da s slabim odnosom do dela ne škodijo samo kolektivu, temveč predvsem sebi in svoji prihodnosti!
5. Menim, da delavec, kije zainteresiran za delo, dela hitro in kvalitetno. Tu se z vami popolnoma strinjam.
MARIJA JALOVEC je nekvalificirana delavka in dela v oddelku za izdelavo oken na delovnem mestu „strojna ob-
MARUAJALOVEC
delava elementov". Na vprašanja je odgovorila tole:
1.	Normative presegam za približno 35 odstotkov.
2.	Z osebnimi dohodki sem
zadovoljna, izplačano dobim kolikor naredim.
3.	Normative v glavnem lahko dosegamo. Na nekaterih mestih jih lažje dosegajo in presegajo kot na drugih. To bi morah še urediti.
4.	Zagotoviti bi morah, da bi delavci vedno delali na enem in istem delovnem mestu. Za to delo bi jih morali zainteresirati in prepričati, da drugače ne gre, kot daje potrebno delati.
5.	Če delavec čuti, da je njegov dohodek odvisen od količine in kvalitete dela, potem to popolnoma drži.
ALOJZ ANDROJNA je NK delavec in dela na delovnem mestu „priprava prikolice za predajo" na adjustaži. Takole nam je odgovoril:
1.	Normative presegam tudi za 30 odstotkov.
2.	Z delom in osebnim dohodkom sem zadovoljen.
3.	Če je dovolj dela in če delavci delajo tako, kot morajo, potem se normativi lahko dosežejo.
4.	Delavce je treba prepričati, da moramo delati.
5.	Menim, da odličen delavec lahko dosti in kvalitetno naredi. Kadar imam premalo dela, takrat mislim tudi na druge reči, na delo doma itd. Če pa je dela dovolj, potem mislim
samo na delo v tovarni in tako napravim tisto, kar se zahteva od mene.	t
Iz razgovora z delavci je razvidno, da ne manjka dosti, pa bi
ALOJZ ANDROJNA
delo potekalo tako, kakor je potrebno. Vsak član kolektiva mora napraviti to, kar delovno mesto od njega zahteva, če bi to uresničili, potem uspeh ne bo izostal, uspeh posameznega delavca in celotnega kolektiva. V tem primeru bi bili tudi vsi delavci zadovoljni. Potrebna je samo dobra volja slehernega delavca!
Dipl. inž. BOŽO KOČEVAR, vodja proizvodnje prikolic
OBVESTILO
Vsako leto sprejmemo na priučitev za specializiranega delavca večje število mladih fantov, ki imajo veselje za delo v avtomobilski in prikoličarski proizvodnji.
Tudi v letošnjem letu bomo sprejeli pribl. 60 mladih delavcev. Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih, kjer se bodo priučili -specializirali za delovno mesto:
-	monter avtomobilov ali prikolic,
-	avtomobilski klepar,
-	karoserist,
-	pohištveni mizar,
-	avtoličar - brizgalec.
Pogoji za sprejem:
-	končano najmanj 5 razredov osnovne šole,
-	da je telesno zdrav in primeren za delo v poklicu,
-	možnost dela v dveh izmenah.
Vsi delavci bodo pred zaposlitvijo testirani.
Sprejem delavcev bo v novembru.
Prošnje sprejema kadrovska služba do 10.10.1972.	;y.\
Služba za izobraževanje delavcev
Iz Belgije krajši skok na britanski trg
Do leta 1970 je bila Velika Britanija največja proizvajalka vseh vrst prikolic (turnih in stacionarnih) v Evropi in na svetu. V Evropi so prevladovali zelo samozavestno, brez večje pripravljenosti, da bi prikolice izdelovali po zahtevah in okusu evropskih kupcev. Dolga leta so kupcem ponujali prikolice,, izdelane po angleškem okusu. Dominacijo so lahko obdržali le zato, ker so se združili vsi večji angleški proizvajalci in nastopili pod imenom Caravan International. Primer pove, daje možno uspeti na tržišču že s tem, da proizvajalec doseže velike količine, ker je v tem možnost za znižanje proizvodnih stroškov. Letna proizvodnja Caravan International je dosegla okoli 60.000 prikolic, ki so jih plasirali po vsej Evropi. Ob tem velikanu so nekaj let životarili vsi drugi manjši proizvajalci in se borih za večji „prostor pod soncem“ na evropskem trgu.
Naša gospodarska organizacija je začela proizvodnjo prikolic v- manjšem številu šele 1965. Ime Adria še ni bilo znano v Evropi, zato naš veliki angleški proizvajalci niso imeli za možne konkurente. Ko pa so 1969 ugotovili, da so jih prikolice Adria na Švedskem prehitele po številu prodanih, je bilo zanje prepozno. Imperij Caravan International se je začel zlagoma, a dosledno zmanjševati. V treh sezonah je Adria izrinila s prvega mesta angleške prikolice iz Skandinavije, Holandije, Belgije in Francije s tem, da tudi razvoj v drugih evropskih deželah kaže nazadovanje prodaje angleških prikolic.
Zelo zanimivi so vzroki, zakaj so angleški proizvajalci zašli v take težave. Po splošnem mnenju so glavni vzroki v tem, da Britanci niso spremljali in resno ocenjevali razvoja konkurence, da so zanemarjali želje kupcev in okus evropskega trga, ne nazadnje pa je njihovo priko-ličarsko dejavnost prizadelo tudi gospodarsko stanje, ki ga doma spremljajo štrajki v prometu, industriji in rudarstvu.
Ker izgubljajo angleški proizvajalci vodilno mesto v tujini, se toliko bolj usmerjajo na domači trg, kjer kupcev ne manjka. Po številu prikolic v prometu je Velika Britanija še na prvem mestu, vendar so prikolice pretežno angleške izdelave, le ne-
kaj jih je iz drugih evropskih dežel. Posebnost angleških poslovnih navad zahteva, da prodajajo tuje prikolice prek več zaporednih zastopnikov in podzastop-nikov, ti pa zahtevajo zase visoke provizije in tako dosežejo, da so neangleške prikolice na angleških tleh dražje kot angleške. Evropski proizvajalci morajo poleg tega plačevati še velike transportne stroške do obale in še večje prek kanala. Zaradi vsega tega je konkurenci v resnici težko prodreti na angleški trg. Če še upoštevamo, da mora naša organizacija pri iz-
vozu prikolic iz Novega mesta v Veliko Britanijo transportirati več kot 1.000 km voluminozne prikolice, je na dlani, kako pomembni so transportni stroški pri oblikovanju cene.
Prav transportni stroški so napotili našo prodajno službo, da se je temeljiteje usmerila v izvoz na bližnja tržišča. Tako smo do zdaj izvozili v Veliko Britanijo samo okoli 100 prikolic in še to iz radovednosti, kako bodo na to reagirali angleški kupci. Naše možnosti za izvoz na britanski otok se bodo povečale z otvoritvijo naše nove
tovarne za proizvodnjo prikolic v Belgiji. Torej je samo od naših proizvodnih možnosti in strokovnih služb odvisno, doklej nam bodo še zaprta vrata v angleški , trg. Delati moramo hitro in temeljito, da se nekdanjim „prvim,v Evropi" postavimo ob ramena v konkurenčnem boju za čimvečjo prodajo prikolic na evropskih tržiščih. Le ob trdem delu bomo kos vsem poslovnim in neposlovnim oviram, ki jih na pot našega kratkega, a uspešnega razvoja nastavlja konkurenca.
STANISLAV BLATNIK
Odločili so se za IM V
68 fantov, ki so uspešno končali osemletko, se je odločilo, da se naučijo poklica v naši delovni organizaciji. Prišli so iz raznih krajev Dolenjske, Štajerske in Bele krajine. Povedali so, da bi radi prišli v naš kolektiv, ki je znan v domovini in inozemstvu.
Industrija motornih vozil, kjer izdelujemo avtomobile in prikolice, privlači mladino in mladi fantje radi pridejo v uk ali na priučitev. Zaupajo nam, naša dolžnost pa je, da jih usposobimo za delo v poklicu in samostojno življenje.
IMV je znana po vzgoji dobrih, delovnih delavcev in strokovnjakov. Delavci, ki so se usposobili v našem podjetju, so naš najboljši kader. Iz njega izberemo vodstvene delavce za proizvodnjo: za vodje delovnih skupin, kontrolorje, dispečerje, nastavljalce orodij in strojev, strokovni kader za vzdrževanje in obnovo. Veliko kvalificiranih delavcev se je po opravljeni vajeniški šoli vključilo (in se še vedno) v srednje šole in fakultete.. Pri študiju so delavni in uspešni. Tistim, ki se odločijo za nadaljnji študij, podjetje denarno pomaga. Tako bo tudi v prihodnje, pa naj gre za izobraževanje na srednjih ali visokih šolah.
Nenehna rast podjetja je narekovala čedalje več usposobljenih delavcev. Zaledja za industrijski kader ni imelo in ga še danes nima.'Vse si je moralo usposobiti samo, zato bo tudi v
prihodnje pripravljalo v ta namen materialna in finančna sredstva. Proizvodnja v IMV potrebuje industrijskega delavca, ki bo sposoben proizvajati v sodobni tehnologiji, hkrati pa pripravljen zavzeto delati kot sa-moupravljalec. Ta zahtevana vrlina narekuje mlademu delavcu, da živi in dela v urejeni in napredni sredini. O tem smo že veliko govorili in pisali, vendar bomo morali naše metode dela še razvijati in dopolnjevati. Prepričani smo, da bomo vzgojili kader ne le zase, za našo proizvodnjo, ampak tudi za potrebe drugih podjetij na Dolenjskem, kjer ne morejo ali pa niso pripravljeni vzgajati kvalificiranih delavcev in upravljalcev. Mladi k nam radi pridejo, zato se nas je že oprijelo ime „kolektiv mladih'1.
Učenci, ki smo jih sprejeli v uk, se bodo v naših oddelkih učili naslednjih poklicev: za avtomehanika, avtokleparja, strojnega ključavničarja, strugarja, rezkalca, orodjarja', avtoličarja, obratnega elektrikarja. Poklici so lepi in perspektivni, vsak je zahteven, a zanimiv. Kdor je zadovoljen s poklicem, je navadno srečen v življenju. Zato je odločitev za ta ali oni poklic odgovoren korak za otroke in starše. Zgrešena odločitev se često konča z neuspehom pri učenju in s kasnejšo prekvalifikacijo.
Preden smo učence sprejeli, smo jih testirali. Opravili smo strokovne pogovore z njimi in
jih seznanili s tem, kako so posamezni poklici zahtevni. Testiranje je'opravil poklicni psiholog iz novomeškega zavoda za zaposlovanje delavcev. Spisek, podatkov o sposobnosti učenca je bil precej dolg, predenje bilo odločeno, da bo npr. Tone avtoklepar. Upamo, da pri tem nismo mahnili mimo in da bodo naši najmlajši člani kolektiva zadovoljni z izbiro.
Učence in njihove starše smo pred dokončno odločitvijo povabili v podjetje. Pokazali smo jim proizvodnjo prikolic in avtomobilov in delovna mesta, kjer bodo učenci delali. Niso mogli skriti navdušenja, marsikdo si je ogledal, kako zaposleni delajo v proizvodnji in najbrž iskal svojega vzornika — mojstra.
Delo za mladino je družbeno in moralno odgovorno. Ni dovolj kazati na napake mladih in jih kritizirati! Veliko krivico bi naredili vajencem, če bi jih sodili že po začetnih spodrsljajih, češ da ta ni sposoben, da oni nima pravega apetita za delo in podobno. Vzgojno in ustvarjalno bo na učence vplivalo le, če bodo videli in občutili pri delu strokovno vodenje, tova-, riški odnos in doslednost.
Prepričani smo, da boste sprejeli te mlade fante z zaupanjem in odgovornostjo ter jim z veseljem pomagali s svojim znanjem in izkušnjami pri delu in v življenju. Uspeh učenca je tudi naš skupni uspeh!
IVAN ŠANTELJ
1
i
*
Novomeški avtomobili, kot jim pravijo Jugoslovani, vozijo po vseh cestah. Austini: miniji, midiji in nunciji, so priljubljena vozila in naročil zanje nikoli ne zmanjka. Industrija motornih vozil se trudi, da bi zadovoljila kupce, zato prihajajo na trg tudi nove izvedbe, V specialovem motorju bo več konj, avto pa bo v dveh novih barvah: zlati in srebrni
(Foto: IMV)

, .Servisni pregled, prosim !“ naroča ponosni lastnik IMV austina 1300. Še „osebni14 podatki obeh in podpis zapisnika pa evidenca
v delavniški knjigi ter delovnem nalogu, kronanem z računom — in lastnikov obisk je ovekovečen v kroniki servisne delavnice.
Izpred sprejemne pisarne se „konjiček44 veselo, včasih celo preživahno odpelje na delovno mesto v roke avtomehanika. Pogledamo v de-
lovni nalog in ugotovimo: „Nič posebnega44 — navaden servisni pregled44. Je to res „nič posebnega44 in samo „navadni servisni pregled44?
Avto zapeljemo na dvigalko ali pa kje ob strani dvignemo na stoličke in izpustimo olje, kajti vsem je znano, da moramo na servisnem pregledu zamenjati olje. Ko se olje sceja, pomajamo kolesa in jih malo zavrtimo, če se ni prikradla prevelika zračnost v ležaje in končnike. Pregledamo še, ali je kje
popustil kakšen vijak ali pa celo kakšna varovalka. Včasih že pod roko čutiš, da se maje.
Kaj pa zavore? Je dovolj olja, ni kje na ceveh ali vodilih mastno? Tudi iz pogonskega sklopa nikjer nič ne vlaži? Ali je dovolj olja v glavi volana? Pocukaš kolo volana — v redu, ni Jufta44! Pa tudi na lučeh, stikalih, ključavnicah, oknih, tesnilnih profilih, predalih, ročkah, brisalcih, akumulatoiju in, da ne bi naštevanje trajalo predolgo, skratka na vsem kar ima avto. Je vse v redu?
Torej res „nič posebnega44 — le navaden servisni pregled?
Avtomehanik se po tako izvršenem pregledu veijetno počuti kot zdravnik, ki je ugotovil, da je pacient zdrav.
Zadovoljstvo pacienta se kaže tudi na njegovem obrazu.
Kaj pa če pozabimo montirati odtrgano zavesico? Ali se lastniku ne podaljša obraz? Iz njegovih oči začne izginjati zaupanje tudi v ostalo delo, posebno če ugotovi, da mu tudi perač vetrobranskega stekla ne dela, ker ni vode v posodi. Se takrat mehanik še počuti kot zdravnik, ali pa se počuti kot čistilka, ki je oblekla zdravnikovo haljo? Bo lastnik še s takšnim žarom ponosnega lastnika naročal servisni pregled? Najbrž se nikoli ne bo vrnil, kajti svojo lastnino in celo življenje lahko zaupa edinole človeku, ki s svojim delom potrdi, da je vreden zaupanja!
ANTON ČEFARIN vodja servisne delavnice
Utrinki iz servisne delavnice