t E T O 1930 - ir • ■■■ * »■" * 4» 'i' E V I £• K A 14. Pridiga na gor?: ALi ni nekak zlat sij okoli čudovitega zaklada božjih resnie, ki jih je ■ izpregovofil Gospod v pridigi na gori? Tako preproste in r&zumljive so vse Stvari," ki jih je Gospod bznanjal, da si mislimo, vsak otrok jih mora razumeti; na drugi strani pa so tako velike in Skrivnostne, da jih največji učenjaki ne morejo doumeti; To je sploh znak božanstvertega'pri. Jezusovem nauku; da j zgleda tSlŽo preprosto irl li-je V otroško dušo kakor ljubo soTnce in I#p6ta cvetk ih Vonj rož in da je drugače tako velik in glo-bok in vzvišen,- da m« človeški um ue pride do,-dna. Božjo besedo pa'moramo''prav tako gledati,- kakor lepo, dišečo cvetko, ki jo občudujemo in jo. radi gledamo ter- se veselimo njene lepote, ki -je pa ne razdelimo in iie 'razkrajamo, da bi se^prepričali o njeni kemični'-sestavi. Božje besede se mor$mo> resnično veseliti in jo sprejeti' v svojo dušo z otroško pobožrtostjo. Bodisi, da je poslušalec učenjak ali delavec, božji besedi nasproti je otrok/ Saj je Gospod sam; rekel} |Ako ne boste kakor otroei.. - ~ Vsako Gospodovo hesedo je trer ba gledati z otroškimi očmi in jo sprejeti z otroško preprostostjo; šele potem jo razumemo. >Blagor ubogim v 'duhu* ker njih je nebeško kraljesivb!.-"'-* Ali ni to prav otroška besed af ; Ponujaj malemu otrOkui stotak in' pa lepo rdečo cvetko- "naj si: zbere, kar hoče; ali ne bo zagrabil cvetke, ker mil je po preprostem Razumevanju mnogo bližja? >Seveda praviš, otrok je še majhen in neurnen in ne pozna pomena bogastva in denarja; ko bo pa večji, bo ž« drugače.« Res je to; pa se ti skoro žal zdi, da bo drugače. Sinko bogatega trgovca je na sv. večer sedel pod božičnim drevescem med kupi lepih in dragocenih igrač in bridko jokal. Ko so ga vprašali, zakaj joka, je .priznal, da si je želel samo praznega zabojčka od cigar, iz katerega bi si sam naredil svoje igrače, pa vse drugačne in lepše kot jih " je dobil. — — Pa pomislimo še tole: v organizaciji, katere član si in ki ima namen dvigniti gospodarsko .stališče svojega članstva, imate tajnika, ki se dela, . kakor dg mil je kdo ve" koliko za pro-cvit društva in da mu je dobrobit članstva najbol j" na srcu. Nekega dne pa še izkaze^ da mu ni prav nič za to, ampak le za denar, ki ga zasluži pri tcrti. — -Ali ti to spoznanje ne uniči vsako dobro voljo zanj? Nasprotno pa se • je n. pr. nekdo iz organizacije popolnoma žrtvoval zanjo; delal je in celo preganjanje trpel zaradi nje. Pa mu nasprotna organizacija ponuja dvakratno plačo in razne ugodnosti, .če pusti svojo organizacijo. Ta pa ji ostane zvest, ostane značaj« Ali je treba še vprašati, katerega od teh dveh spoštu-* ješ?.Kdo od njih je plemenit? Prijatelj, komur gre le za denar, ta nima-v srcu božjega kraljestva. Ni ga bolj prostaškega človeka kot je oni, ki mu vse, tudi pobožnost in moli te služi v špekulacijo! . - Pa vprašamo: ali pa so sploh tudi taki ljudje? Vienim da jih ni treba daleč iskati. Poslušajmo le, o čem se pogovarjajo,, kadar so med sabo, ker takrat Vo resnični! Za kar nisem plačan, tudi delal 'ne bom-: je nedavno rekel nekdo, ki so ga prosili, naj bi pomagal delati v društvu. I-n ce pogledamo, je bilo prav to dejstvo v vseh časih jedro socialnega vprašanja, da je postala podjetniku tovarna, kmetu zemlja, obrtniku delavnica, uradniku pisarna pot do ma-monizma. Pa še tega ne smemo pozabiti, da celo delavci niso prosti krvosesa mamonizma. In da nekaterim staršem celo lastni otroci niso drugega kot sredstvo ali celo predmet izkoriščanja. Kdo ima pogum, da požene mfl-monizem stran, od nas? »Kar eden naj prične« praviš?' Ne, ne, prijatelj, ti in prav ti sam, moraš začeti, saj vendar ti sam tudi spadaš h Kristušu^ Ti moraš druge pridobiti za to, pa naj bi te vsi zasmehovali kot norca. Svet je v vseh časih imel svojfe »norce«, kakor je bil sv. Frančišek »norček« in kakor so Kristusa samega zmerjali za »norca«. »Ali morem brez denarja živeti?« vprašaš. Ne, gotovo ne! In Kristus sam v svoji pridigi ne zahteva tega od tebe. Zahteva pa, da se na znotraj odtrgaš od mamona. Zahteva, da so v tvojih' mislih in delih drugačni nazori, kakor pa le denar in samo denar. Dobro moraš vedeti, da je mamon le sredstvo, nikoli pa ne smoter tvojega prizadevanja; da svojo družino ljubiš ne zaradi koristi, ki jo imaš od nje; da je tvoje podjetje sredstvo, na katerem uveljavljaš svoje zmožnosti; da ljubiš delo zaradi koristnega udej-stvovanja v socialnem smislu, ne "le zaradi ljubega denarja, da imaš veselje z organizacijo, ker ti pomaga k višjim dobrinam, kakor pa je polna mošnja; da se veseliš dela v občini, ker je to prva edinica javnega življenja; da imaš veselje za delo pri svojem narodu, ki mu gre lepa in srečna bodočnost; da skušaš tudi domovini pomagati do blagostanja in velikega razmaha, ker je to sveta dolžnost vsakega državljana. In iz tega veselja in tega čuta dolžnosti pri vsem svojem delu boš kmalu tudi začutil, kaj je nebeško kraljestvo: namreč sreča, ki se zbudi in vzcvete v notranjem svetišču tvoje duš* Gnojenje aide. Naši kmetje dobro poznajo vrednost gnojenja ajde s superfos-fatom in s kalijevo soljo, kajti le po takem gnojenju smejo pričakovati od nje bogat pridelek. Zato je tudi to gnojenje v Sloveniji tako razširjeno in tako splošno znano kakor malokatero drugo. Ajda je rastlina, ki raste le kratko dobo, začne kmalu cveteti in napravi hitro plod in seme. V tej kratki dobi ji moramo nuditi samo lahko topljiva in hitro dovzetna hranila, da se po njih nemoteno razvija. Hlevski gnoj za ajdo ni prikladen, ker polagoma učinkuje in dolgo sili k rašči. Istotako niso mastna dušična umetna gnojila kakor so apneni dušik ali čilski soli ter, ker silijo rastlino, da močno raste in dolgo cvete, pozno pa razvija seme in tako pride večkrat v jesensko slano. Najboljši gnoj za ajdo je rudninski superfosfat, ki ji nudi lahko topljivo tosforovo kislino, potrebno ji za napravo klenega zrna. Fosforova kislina pospeši tudi zoritev, skrajša rast in napravi bolj močno slamo. Toda tudi kalijeva sol je nujno potrebna, ker ta zelo ugodno vpliva pri cvetju, pa tudi pri zoritvi. Obe ti dve gnojili sta v vodi, to je v zemeljski vlagi lahko topljivi, zato jih začno rastline takoj in hlastno uživati. Učinek seveda ne izostane, kar je dobro znano vsakemu kmetovalcu; Superfosfata potrebuje ajda na ha (1% orala) po 300 kg, kalijeve soli pa zadostuje 100 kg. Ali če vzamemo domačo mero: na mernik posetve računamo 30 kg superfosfata in 10 kg kalijeve soli. Važno pa je, da vsakdo, ki si želi nabaviti ta gnojila, si jih čimprej na: roči, da ne bo ob setvi moral čakati na nje in morda zamudil pravi čas setve. Ob času setve je namreč po teh gnojilih precejšnjo povpraševanje in se lahko zgodi, da jih v kraju zmanjka. Naši kmetovalci se morajo navaditi pravočasno naročevati potrebna umetna enoji 1» Po košnji v sadovnjaku. Naši sadovnjaki so izvecine na travnatem svetu. Med drugim je tudi to precejšnja ovira, da jih ne oskrbujemo tako kakor bi bilo potrebno in koristno. Ta ovira je posebno občutna v pozni pomladi in prvih tednih poletja, torej pred košnjo. Baš v tej dobi (maj in junij) bi bilo v sadovnjaku dokaj potrebnega posla. Sadno drevje tedaj najbolj raste, vejevje se razvija pravilno, pa tudi nepravilno. Maja in junija meseca se najbolj širijo listne ušice in še nebroj drugih očitnih in skritih zajedavcev. Naši sadjarji pa V tem času tako neradi hodijo okoli drevja, ker nočejo gaziti trave. Zato ni čuda, ako je drevje zanemarjeno in zlasti mlada, zadnja leta posajena drevesa vpijejo po od pomoči. Sedaj je seho spravljeno, tla so gola, dostop k drevju lahek. Vsaj sedaj torej naj bi slehern sadjar, ki mu je kaj za sadno drevje, stopil z nožem in škarjami in morebiti tudi z žagico v sadovnjak in naj bi popravil, kar je zamudil maja in junija. Posebno naj bi se vsakdo zavzel za mlada sadna drevesa, ki so najbolj potrebna nege in varstva, Najprej poglejmo drevo pri tleh. Ako je travnata ruša prerasla kolobar tja do debla, . je nujno potrebno, da kolobar obnovimo, to se pra.-vi, da drevo oplevemo in okopi je mo. Čim mlajše je drevo in v čim slabej-ših razmerah se nahaja, tembolj je to potrebno. Poganjke i z d i v j a -k a iz korenin v živo porežimo! Prav tako je treba odstraniti vse poganjke iz-debla. Kjer je deblo gladko, z napeto kožo, jo prerežimo na dveh, treh straneh od vrha do tal (puščanje), in sicer režimo z ostrim nožem in samo lub do lesa, nikakor pa ne pri-tiskajmo tako, da bi rez segala v les. Pri tej priliki temeljito preiščimo der blo, če ni navrtano od vrtnega zavrta č a. Do 2 mm debele luknjice v lubju, zlasti na začel iemh ranah, ga izdajajo. Nazadnje poglejmo še v vrh! Prepričajmo se najprej o škodljivcih in če jih najdemo, jih primerno zatrimo. Opazujmo tudi prirastek vejevja ter odrežimo, kar se nam zdi odveč, privežimo ali kakorsibodi naravnajmo, kar ima napačno lego. Še dandanes se dobe ljudje, ki se boje odrezati vejico, ko je drevo zeleno, češ, da bi utegnilo to drevesu škodovati. To je popolnoma prazen in neutemeljen strah. Nasprotno! Sedaj, dokler drevo raste, še mnogo bolj brez skrbi izvršimo na njem vsako operacijo nego spomladi ali celo pozimi. Rane, ki jih sedaj prizadenemo drevesu, se gotovo laže in hitreje zacelijo nego jesenske ali zimske. Orehe in koščičasto drevje (zlasti marelice in breskve) pa je vsekako odločno bolje obreizoVati, dokler je v soku. Torej le brez skrbi nož ali škarje v roke! Kjer je nevarnost, da bi se naselil v sadovnjak vrtni zavrtač, bi bilo jako potrebno, da bi vsemu mlajšemu drevju namazali debla in debelejše veje z arborinom. Ob hudi suši zaliva jmo vsaj tisto drevje, ki je bilo letos posajeno. Dajmo drevesu po škaf vode na teden dni! H. Kmetijska razstava v KoSnu. Nikjer se kmetovalcu ne nudi tako lepa prilika ogledati si prjlobitve naprednega kmetijstva, kakor na kmetijskih razstavah. Na teh je navadno zbrano vse, kar pripomore k zboljšanju kmetijskega gospodarstva, predvsem pa razne novosti zadnjega leta. Naše kmetijske razstave nudijo sicer mnogo poučnega in koristnega, ta naše. gospodarske razmere primernega, toda so v splošnem bolj skromne, ker smo pač mal narod, ki ni mogel držati koraka z napredkom večjih narodov. Njih kultura je bolj razvita in njej primerno so obsežnejše tudi njih razstave. Med največje svetovne kmetijske prireditve spadajo pač potovalne kme tijske razstave Nemške kmetijske dru- zbe, ki jih ta prireja vsako leto v drugem večjem mestu Nemčije. Letošnja že 38. je bila prirejena v Kolnu ob Ren i, v središču ipdiistrijskih renskih provinc. Mesto Kpln (Kelmorajn) je Slovencem znano, ker so naši predniki zahajali tja na božjo pot, predvsem pa občudovati svetovno znano katedralo. Danes je to mesto, ki šteje 720.000 prebivalcev, središče nemške industrije ob reki Reni, Pripomniti je tu, da vlada dandanes v teh krajih precej huda gospodarska kriza. Številne tovarne stojijo in na stotisoče delavcev je brez posla. To je tudi eden izmed vzrokov krize v kmetijstvo, ker najštevilnejši konzument delavec nima sredstev za nakup življenjskih potrebščin. Kako izrazito industrijske sO te renske province, se vidi iz naslednjih številk. V vsej nemški državi se peča 41.3 odstotkov prebivalstva z industrijo in obrtjo in 23 odstotkov s kmetijstvom. V renskih provincah je pa v industriji in obrti zaposlenih 50.9 odstotkov prebivalstva, medtem ko še bavi s kmetijstvom le 13.3 odstotka. Zato pa je to kmetijstvo zelo intenzivno in se peča v veliki meri z vrtnarstvom, zelenjarstvom in mlekar-'1 stvom, ker gredo ti pridelki najlaže v denar. Večja kmetijska posestva pa slabo izhajajo, kajti ne dobe delavcev, oziroma so ti predragi, zato je tudi nad 95 odstotkov vseh kmetovalcev le malih kmetov in kočarjev, ki hodijo na delo v tovarne. Vzlic temu, da je kmetijstvo v tej pokrajini tako pičlo zastopano in bi, bilo pričakovati, da bo svoje pridelke lahko razpečalo v gosto obljudena mesta in industrijska središča, pa je tudi tu kmetijska kriza precej občut- ••. na, kar je prišlo do izraza tudi na kmetijski razstavi. Prostor razstave je zavzemal površino od 40 hektarjev, • je bil torej desetkrat večji nego prostor ljubljanskega velesejma. Da se je dobilo površen pregled o njej, se je peljalo po mali železnici, ki je vodila po glavnih * J , * / , ulicah. Kdor si je pa hotel ogledati vsaj glavnejse in važnejše paviljone, jO inoral v to žrtvovati vsaj tri dni, kajti razstavljenega maferijala je bilo ogromno. To naj priča, v kakšnem ob' segu; ji? bila ta prireditev. Razstava je trajala le šest dni, in sicer od 27. maja do l. junija 19-30. Kaj pa je" bilo v .glavnem tu raz "stavljeno? Predvsem je omeniti' i • vinsko r a z stavo, ki je. obsegala kcnjey govedo; pvce, prašiče, koze. perutnino/kunce, Čebele in rine. \i-med konj je bilo nekaj toplokrvnih oldenburžanov in holštajncev, .vsi drugi so bili težki konji iz renske province irt je 'njih število presegalo 200 glav'. Predvajali sp se -na -obsežnem' tekališčUj.kjei1 so se vršili tudi razji? turnirji;in druge" prireditve, V devetih hlevih, je bilo razstavljeno g o/V e d o, pri'"katerem so prevladovale dve pa s mir holandska Črno-lisasta in simodolska rdečelisasfa. Ho-landske krave so izrazito mlečne živali;. ki so izkazovale letno mlečnosti od ?0C0 do 10.000 litrov mieka. Bila je med: njimi tudi nemška rekordna krava Broša«, ki- je baje najboljša nemška molznica. Na leto je dala 11.030 kg mleka s 5.51 odstotki tolšče. oziroma 608 kg masla. Lastnik ji je Muller-M5ven. Primerjamo, pa i njimi paše krave, ki dajo letno lfSOO—220C litrov mleka, pa uvidimo, kako daleč še je doblčkahosnost naše' živin,e. Bavarski .simodolci so se odlikovali deloma po svoji mlečnosti, največ pa po svoji teži. Tako je bil tu bik v teži 1500 kg. Prašičev je bilo razlstavljeijih 530, in, sicer največ nemške požlaht-njene pasme. Bili so pa tudi angleški jorkširi, berksiri ter razne veje nemškega domačega prašiča. Nekateri izmed njih so se odlikovali z izredno težo, večinoma so pa bili mladi 3—6 mesecev stari. Glede prašičjereje je opaziti tudi v Nemčiji preokret. Dandanes ne gojijo več toliko Velikih težkih prašičev., ampak .večinoma male hitrorastrie, ki dosežejo v 4—6 mese- cih težo od 60---100 kg in se najboljše plačajo. Tudi prašičem cene padajo, ker delajo Nemcem hudo konkurenco poljski, holaftdski iii danski uvozniki. ' Ovce so bile v dveh hlevih v skupnem Številu 260. Najbolj so bile zastopane Merino-avce, potem pa mesnate angleške ovce. Izmed domačih j« bila zastopana barska ovca (šnuka) it mlečna ovca.- Ena čreda je bila tudi •karakul, kavkaška debelorepa ovca, iki da dragoceno. kožuhovino, ki jo v ^trgovini imenujejo perzijan. 'Koze sanske bele. in rjave har-cerske so bile bolj šibko zastopane. Prodajalo se je tu kozje mleko, ki so ga priporočali -posebno otrokom. Posebni oddelki so bili za p e r:u t n i -Bo. kunce in ribe. Čebelarstvo je imelo : svoj ličino prirejen paviljon. Splošni vtis, ki ga je na ogledalca zapustil pregled živinske razstave, je i ta, da skušajo Nemci v zadnji dobi omejiti število živine, doseči pa pri nji čim najvišjo dobickanosnost. V tem pogledu bi se ini Siovencj lahko še mnogo naučili. Mnogi naši živinorejci redijo preveč živine, ki jo ne morejo adostno prehraniti. Posledica je, da vidimo v hlevu mnogo repov, ki so pa vsi tako mršavi in slabe kakovosti, da ji .vse skupaj malo vredno. Načelo .takega umnega živinorejca bodi: rajši v; hlevu malo živine,- zato pa ta čim najboljša. Ni slaba zamenjava, če se proda iz hleva--dve slabi kravi in se a izkupiček kupi eno dobro. Ta bo ahtevala manj krme nego obe slabi, zato pa dala več užitka nego obe skupaj. Oglejmo si samo cene na živin-ikih sejmih in takoj vidimo, da se do-Ita, živina plačuje po 7—8 Din, med-I "m ko se za klobasarice dobi komaj "»M Din za kg žive teže. I Še na nekaj opozarjajo take velike ■ iraške razstave: Dobre plemenske liivtli niso nikdar preplaeane. Tako Mso zahtevali prašičjerejci za 5—6 me-■«ev »tare merjasce po 500—700 M, ■li'okroglo 7000—10.000 Din za. kola i. Ravno tako so bjli biki. po 20 do 30 nsoc dinarjev. Nemci znajo ceniti vrednost potomstva enega prvovrstnega plemenjaka, zato tudi radi plačujejo za nje tako visoke Cene. Zelena koruza — važno krmilo. Letošnji mesec junij je bil nenavadno vroč in večinoma zelo suh, da se še sedaj marsikje težko občuti suša. Zaradi tega so živinorejci v skrbeh, je-li bodo nakosili še dovolj otave, ker je zgodnja suša travo naravnost ožgala. In da krijemo ta primanjkljaj krme, imamo zeleno koruzo za krmo (pifnik), ki je posebno za molzno živino najboljše kakovosti. Sejemo jo takoj po strnišču, in sicer na močno gnojeno zemljo, toda ne pregosto, kakor je žal pri nas navada. Za gnojenje se priporoča hlevski gnoj in gnojnica, oziroma če tega nimamo dovolj, tedaj čilski soliter, ki pospešuje rast. Le z dobrim gnojenjem bomo dosegli obilen pridelek sočne koruzne krme. Občinska trošarina in vinska bera duhovnikov. Masno vino. Kraljevska banska uprava je razposlala vsem občinam dravske banovine okrožnico II. Št. 15,159 z dne 30. maja 1930, glasom katere je oproščeno obdavčenja z občinsko trošarino vse vino, prejeto pri beri (naziva-mo tudi »zbirčno vino«), dalje tudi mašno vino. OproStifev pri. beri prejetega vina v vinorodnih krajih bo prišla prav duhovščini, koje dohodki so prav v teh krajih prepogosto tako pičli, da morejo z njimi komaj životariti. — Da se oprošča od obdavčenja z občinsko trošarino tudi mašno vino — to v prvi vrsti — je ob sebi umljivo. Saj menda nobena >javna zadeva« ni večjega pomena nego najvažnejše opravilo cerkve. — Mislimo, da bi moralo biti mašno vino sploh pro- sto vsakega obdavčenja — tudi z državno trošarino, kakor je n. pr. oproščen celo špirit, ki se rabi za izdelovanje zdravil. Banska uprava pristavlja v svoji okrožnici, da velja omenjena oprostitev od obdavčenja mašnega in zbirčnega vina z občinsko trošarino do preklica odnosno toliko časa, dokler ne bo morda z zakonom kaj drugega določeno. — Upamo, da bo določil zakon splošno oprostitev takih vin od vsakega obdavčenja. Vsekako bi bilo treba delati na to. F. K-n. Denar gVrednost denarja 1. julija 1930. V Curihu so na borzi plačevali naš dinar po 9.1275 centimov. Na ljubljanski borzi je notiral inozemski denar po teh-le stopnjah: 1 angleški funt 274.80 Din, 1 ameriški dolar 56.43 Din, 1 ho-landski goldinar 22.72 Din, 1 nemška marka 13.48 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, 1 madjarski penga 9.89 Din, 1 avstrijski šiling 7.98 Din, 1 belgijski belg 7.90 Din, i italijanska lira 2.96 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1.68 Din. g Ponovno znižanje obrestne mere. Nemška državna banka je znižala obrestno mero od 4 in pol na 4 odstotke. Nadalje je znižala angleška banka diskont od 3 in pol na 3 odstot. Največje znižanje pa je opažati v Nev-jorku, kjer je oficielni diskont znižan celo na 2 in pol odstotka, kar predstavlja v ameriški zgodovini najnižjo obrestno mero. S tem se je Nevjork zenačil s Parizom, ki ima tudi 2 in pol odstotno obrestno mero. Pričakovati je, da bodo tudi druge države šle z obrestno mero navzdol, da se prilagodijo razmeram na svetovnem trgu. Cene. g Žitno tržišče. Polom na ameriški borzi je vplival tudi na cene žita na ameriških blagovnih borzah, ki so znatno padle. To je vplivalo tudi na naš trg, ki je kazal nižje cene, zato pa živahnejšo kupčijo. Cene na ameriškem trgu so tako nizke, da se bližajo že najnižjim povojnim cenam za pšenico. Po tem se ravnajo cene na vojvodinskih tržiščih. Pa tudi na moko je vplival ta padec in so mlini morali znižati ceno za svoj izdelek. Sicer je pa le malo povpraševanja po blagu. Cena gornjebačke pšenice 78-79 kg težke je okrog 202.50 Din za 100 kg, medtem ko se nova ponuja po 170 do 175 Din. — Bolj trdna v ceni je koruza, ki se plačuje v Sremu po 100 do 102.50 Din in več. Oves notira 135 do 140 Din- na bački postaji, pšenična moka iz stare pšenice v bačkem mlinu 340 Din, iz nove pšenice pa 305—-310 Din. — Promet je bolj pičel vzl.ic nizkim cenam. Ni pa izključeno, da. se pojavi kak preobrat, ker bodo predvidoma mnoge kontinentalne države kot odgovor na ameriško zvišanje uvozne carine povišale uvoznine na ameriško žito. V tem primeru se .bo seveda položaj za naše proizvode znatno izboljšal. . g Ljubljanska blagovna borza. Promet žita na ljubljanski borzi je zelo skrčen deloma vsled neugodne letne dobe, deloma vsled negotovo nizkih cen. Ponujale so se naslednje vrste žita pri vagonski dobavi, za 100 kg, postavljeno na vsako slovensko postajo: Pšenica bačka 80 kg težka 258.50—260 Din, 78 kg 250-^252.50 Din, nova bačka za julij 205 Din, za avgust 210 Din; rž 72-73 kg 197 Din; koruza suha 150—152.50 Din; ječmen bački 66—67 kg 167.50—170 Din,; 62-63 kg 162.50—165 Din; oves bački 180—185 Din, moka Og franko Ljubljana po 410—415 Din. •. I g Ljubljanski trg. Cene živil na ljubljanskem trgu so precej stalne, 1« pri zelenjavi nazadujejo kot ponavadi ob začetku šolskih počitnic. Perutnina:, kokoš 30—40 Din komad, raca 30—35 Din, piščanec 15—30 Din. Ribe: karpi 25—30 Din za 1 kg, ščuke 30—35 Din, postrvi žive po 80 Din, mrtve po 60 Din. Jajca 0.75—1 Din komad. Mleko 2.50—3 Din liter. Surovo maslo 35—40 Din, čajno 44—52 Din kg;, bohinjski sir 30—32 Din, sir-ček 8—10 Din za kg. Krma: sladko seno 75 Din, polsladko 60 Din, kislo 50 Din, slama 50—60 Din za 100 kg. g Tržišče i jajci. Zaradi vročine v zadnji dobi se je produkcija jajc zmanjšala in s tem tudi dovozi. Povečalo se je pa povpraševanje po boljšem blagu, ker se v tem času pojavlja na trgu od vročine pokvarjeno blago. Nakupne cene se gibljejo pri nas med 65 in 75 par za komad. V mestih se pa prodajajo jajca po 0.75—1 Din komad. Spričo čvrstejše tendence na svetovnem trgu je pričakovati malega zboljšanja nakupnih cen. g-Tržišče i gobami. Po cenitvah o pfVi rasti letošnjih gob, ki jih je bilo največ na Štajerskem, Prekmurju, Po-savju in na nekaterih krajih Dolenjske, se je nasušilo dosedaj okrog 15 ikilogramov gob. Izvozilo se jih ftlosedaj le malo, ker inozemstvo ne povprašuje še po njih. Nekoliko bo morda vplivala na ceno ameriška uvozna carina, ki se je zvišala na 60 odstavkov fakturne vrednosti. Vendar gre večinoma našega blaga v Argen-tinijo, ki se v zadnji dobi zanj posebno zanima. Cene na domačem trgu bile v začetku srednje dobre, iska-se je pa le prvovrstno blago. Kasneje so nakupne cene padale in so sedaj za 10—15 Din nižje nego začetkoma, g Vinska kupčija y Banaiu. Cene banatskemu vinu so v zadnjem času zelo popustile. Kupčija je mrtva, ker primanjkuje denarja. Razen tega čaka vse na novo; letino, ki obeta dobro. Večja kupčija je bila sklenjena v Beli Cerkvi po 130—140 Din za 100 litrov vina letnika 1928. Od te partije je šlo več vagonov v Avstrijo. Najvišje cene, ti se dosežejo za letnik 1929. so 2.50 Din za liter. Povprečne cene za letnik 1928 so okrog 2 Din za liter. Za letos se pričakuje dobra vinska letina, tako po količini kakor po kakovosti. — Vinogradniki fruškogorski so sklenili ustanoviti v Zagrebu stalni vinski vzorčni sejem, da se nudi kupcem prilika pokušati vina raznih produ-centov. Živina. g Mariborski živinski sejem 26. Junija. Prigon je znašal: 18 konj, 15 bikov, 96 volov, 313 krav in 22 telet, skupaj 464 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže: voli debeli 8—9 Din, pol-debeli 7—7.50 Din, vprežni 6.50—7 Din, biki za klanje 7.25—9 Din, klavne krave debele 7—8 Din, plemenske krave 6—7 Din, krave za klobasarje 5.25—5.75 Din, molzne in breje krave 5.50—7 Din, mlada živina 7—9 Din, teleta 10—12 Din. Prodanih je bilo 241 glav, od teh za izvoz v Avstrijo 22. — Mesne cene so bile sledeče: volovsko meso prve vrste za 1 kg 18 do 20 Din, II. vrste 14—18 Din, meso od bikov, krav in telic 10—12 Din, telečje meso I. vrste 20—25 Din, II. vrste 16—18 Din, svinjsko meso 15 do 28 Din. g Mariborski prašičji sejem 27. junija. Ta sejm je bil nekoliko slabše obiskan in je bilo nanj pripeljanih le 170 prašičev. Cene so bile nekoliko višje nego na zadnjem sejmu in so notirale za komad: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 200—225 Din, 7—9 tednov 270—300 Din, 3—4 mesece 350 do 400 Din, 5—7 mesecev 450—500 Din, 8—10 mesecev 650—850 Din, eno leto stari 1100—1200 Din. Za 1 kg žive teže so plačevali 11—13 Din, za 1 kg mrtve teže 16—18.50 Din. Prodanih je bilo 147 prašičev. g Ljubljanski živinski sejem. Zadnji sejem je bil slabo obiskan, ker imajo kmetje doma preveč dela. Dogon je znašal 94 konj, 39 volov, 40 krav, 16 telet in 189 prašičev za rejo. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene: za kg žive teže so plačevali: voli I. 10.25 Din, krave debele 8 Din, klobasarice 5 Din, teleta 14—16 Din, prašiči za rejo komad po 250—400 Din. — Prodanih je bilo 25 konj, 15 volov, 16 krav, 7 telet in 120 prašičev za rejo. Lčtlfia. rastline. Ker nimajo hmeljarji mnogo. upanja, da bi mogli svoj pridelek g Stanje kmetijstva v dravski bano- ug0dno vnovčiti, zato se tudi ne bri- , vini. Kmetijsko ministrstvo je izdalo gaj0 mnogo za pokončevanje tega poročilo o stanju posevkov v prvi po- škodljivca. A lovici junija v naši banoviiji. Po njem je bilo stanje naslednje: Ozimna pše- SSZfSO. niča, rž, grahovica, krompir, lan, hmelj, vinogradi, travniki in deteljišča g I*™1 v Nas izvoz v letos- I so kazali prav dobro. Med zelo do- njem maju je znašal 414-765 ton za brim in dobrim je stala jara pšenica, 542.6 milijonov dinarjev napram 615.8 ječmen, koruza, proso, zelenjava, repa milijonov v aprilu 1930 in 533,7 mth- in konoplja. Dobro kaže" sočivje in jonov v maju 1929. Napram maju lani orehi. Med dobrim in slabim: češplje, se opaža, da je količina izvožene pse- jaboHca, hruške. Vremenske prilike niče in, koruze .holj narasla kakor, so tiile povoljne, tudi dežja je bilo vrednost. — Glavni predmeti našega-' dovolj. Večja škoda je bila od toče v izvoza v maju so bili, označeni v mi- okrajih KrSko, Kočevje, Maribor, Dol. lijonih dinarjev, v oklepajih pa po- Lendava. Novo mesto, Litija in okolica datki za april: pšenica 34.1 <38,9), ko- Ljubljane. Stanje živine v zdravstve- ruza. 56,7 (73.1), konoplja 7.5 (7.7), nem oziru je bilo povoljno, krme je gpveda 23.1(22.7.), prašjčj 16.9 (17.2), dovolj na razpolago. perutnjna 6 (15.7), jajca 65.3 <77.5), g letošnja l«tiria sliv. Iz srbskih in sveže meso 7.1 (7.3)r stavbni les 117.9 bosanskih krajev poročajo o pred- (124), drva 4.1 (2.7)^ hrastovi pragovi hodni letini sliv, da bo letos slaba, 12.8 (14.2),-lesni, iždelki 7.1 (6.4), ce- znatno- manj donosna nego .lanska, ment 11.9 (11.0), svinec 5.9 (3,9), s.u-: Drevesa so sicer lepo cvetela, toda rov baker 40 (42), rude 22.2 (21.7).. cvetje je večinoma odpadlo. V valjev- — Skupno je v prvih petih mesecih skem Okraju pričakujejo komaj 200 1930 znašal naš Lzvpz 2,018.845 ton za vagonov pridelka; medtem ko je ta 2854.3 milijone dinarjev, napram okraj dal v dobri letini do 9000 vago- 1,737.325 tonam za 2458.8 milijonov nov, Brčko pa komaj 100 vagonov, dinarjev v prvih petih mesecev lani. Vzrok slabemu stanju letine je dej- g Debelinske mere. Izdan je pravil- stvo, da'so starejša drevesa napadena nik o debelinskih merah. Po njem od;ščitašte uši (kapar) popolnoma od- morajo ptrezati vsemuradnim zahte- mrja ' * vam ter biti izdelane točno po urad- g Začetek žetve pšenice. Po uradnih nem načrtu. Vse druge mere so za jav- podatkih kmetijskega ministrstva je ni promet zabranjere in se ne smejo letos'posejane za tri odstotke več pše- niti prodajati niti porabljati v javnem niče kakor lani. Splošno stanje je prometu. Načrt debelinskih mer, ka- zelo povolino in žetev se je v Vojvo- tere se sprejemajo v uradni pregled dini Že pričela. Tudi ječmen je dobro in žigosanje, je na vpogled. int,ereseji- zarodil. Privilegirana izvozniška dru- toin v pisarni trgovske zbornice v žba je začela z aktivnim posredova- Ljubljani. — Ta pravilnik je posebno njem za prodajo nase pšenice v ino- važen pri prodaji lesa od strani kine- zemBtvo. Pričakuje se, da se.bo izvoz tovalcev prekupcem in lesnim trgov-, razvijal povoljno! cem, kajti večkrat se slišijo pritožbe